(i@milM(JJ©IEJIGjLAS
Uto XIII ■ žt. 32 - CENA 5 din
stran 7
Prvovrstni zven stare glasbe
Kranj, torek, 24. aprila 1990
stran 8
Lažje je bilo obljubljati, težje bo
obljube izpolnjevati
stran 15
Žegnanje
Kranj
Slovenija ima novega predsednika republike
Zaupanje Milanu Kučanu
Državljani Slovenije smo se na nedeljskih volitvah za predsednika Republike Slovenije odločili: prvi mož naše republike bo poslej49 - letni diplomirani pravnik, predsedniški kandidat ZKS - stranke demokratične prenove in Socialistične zveze Slovenije, Milan Kučan. Dobil je, po neuradnih podatkih, 58 odstotkov glasov volilcev, dr. Jože Pučnik, kandidat Demosa, pa okrog 41 odstotkov.
Kranj, 23. aprila - S tem nedeljskim volilnim dejanjem se je končal politični predvolilni dvoboj dveh zrelih mož, oblikovanih politikov in zagovornikov nove slovenske poti v prihodnost. Izid dvoboja je bil v bistvu, vsaj na osnovi javnomnenjskih raziskav, pričakovan. Milan Kučan zaseda predsedniški stolček, dr. Jože Pučnik pa še naprej ostaja pomembna osebnost nove sloven-
ske politike, nesporni prvi mož slovenskega Demosa, demokratične opozicije, ki to več ni, ampak po volitvah z dobljeno večino prevzema skupščinsko večino. Vrata njunega sodelovanja, vsaj tako lahko sklepamo po zadnjih izjavah po končanem dvoboju, se niso zaprla, kar je za prihodnost Slovenije, za rešitev bistvenih vprašanj naroda in državnosti, za politično in go-
spodarsko suverenost, za novo slovensko ustavo, bistveno in ohrabrujoče. Ob Kučanu in Pučniku imamo zrelo, umirjeno in za strpen dialog sposobno pred-sedtvo Republike Slovenije. Imamo realne možnosti, da mirno, brez večjih pretresov, razumno in demokratično gradimo še naprej svojo državo.
Kakršenkoli je že izid volitev v Sloveniji, je treba reči, da je vse, kar smo izvolili, izvoljeno legitimno, demokratično, svobodno. Beseda volilcev je zadnja in njo je treba spoštovati, pa naj to kdo stori rad ali nerad. Tudi to je znak zrelosti za življenje v večstrankarski demokraciji. Volitve še niso zadnji korak k demokraciji. Demokracijo bo treba negovati še posebej sedaj, v času, ki prihaja, v sistemu, ki ga uveljavljamo. Potrebni sta ustvarjalna večina in kritična, pa prav tako ustvarjalna opozicija. S tem bo vzpostavljeno pravo ravnotežje, brez možnosti, da bi se v novi obliki vrnila praksa starega sistema, ko je vladala samo resnica enega ali enih. V začetku maja se bodo sestale nove skupščine, republiška in občinske. Vanje bodo sedli ljudje, ki bodo imeli zaradi načina izvolitev veliko večjo odgovornost, kot jo je bilo pogosto čutiti doslej. Padec na izpitu odgovornosti ima odslej jasne posledice: ponovno preverjanje med volilci. Čas se namreč ni ustavil, življenje mora teči dalje, problemi te dežele ostajajo, ostaja pa tudi veliko upanje in zaupanje ljudi. Oboje smo dokazali, ko smo se večinsko udeležili volitev.
J. Košnjek
PRVA ČEBELJA PASA KAR SREDI POLJA - Zadnja leta so z muhastim vremenom prinesla vse več skrbi tudi čebelarjem. Zato so se mnogi pridelovalci medu in drugih čebeljih proizvodov odločili *a čebelnjake, ki jih po potrebi selijo iz kraja v kraj. Na Zlato polje pri Kranju, kjer se že odpirajo Prvi rumeni cvetovi oljne repke, sta dva lastnika takih čebelnjakov pripeljala marljive nabiralke na sladko spomladansko pašo. S. Saje
Zemljiški zapleti
Ko se občan odloči za gradnjo hiše, delavnice, gospodarskega poslopja ali drugega objekta in mora najprej pridobiti zemljišče, lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter soglasja sosedov in raznih organizacij, se mu zdi, da podobni postopki veljajo tudi za tistega, ki se, denimo, odloča za gradnjo avtomobilske ceste. Jeseniški zaplet pri reševanju lastniško-zemljiških problemov dokazuje, da so pravila igre različna in da v primeru velikih naložb, za katere veljajo oznake, da so nacionalnega, širšega ali splošnega družbenega pomena, velja "politika izvršenih dejstev". Za kaj pravzaprav gre? Čeprav se je ie tedaj, ko sta se Jugoslavija in Avstrija odločili za gradnjo Karavanškega predora, vedelo, da bo treba zgraditi tudi avtomobilsko cesto od predora proti Kranju in naprej, pa precej kmetov (z zemljišči na trasi avtomobilske ceste) niti zdaj, ko so gradbeni stroji že globoko zarili v sicer skromna kmetijska zemljišča, ne ve, kje bodo "sejali in želi". Reševanje lastninskih problemov se je tako zapletlo, da niti najboljši poznavalci razmer ne upajo napovedati, kako se bodo razpletli Na Blejski Dobravi in v Žirovnici so načrtovati, da bodo precej problemov rešili z zložbo zemljišč, kar bi bilo sicer tudi najlažje, vendar se
je zataknilo. Ne zato, ker se je 75 lastnikov zemljišč pritožilo (pritožbe so pri zložbah nekaj normalnega), ampak zato, ker je občina skušala zajeti v komasacijo več zemljišč, kot je predvidela z družbenim planom, in je Vrhovno sodišče Slovenije ugodilo zemljiškim lastnikom. Investitor, ki ima obilo izkušenj z reševanjem premoženjsko-pravnih zadev, zdaj po svoje, predvsem pa z veliko diplomatsko spretnostjo rešuje probleme, po tihem izvaja arondacijo in postavlja pod vprašaj komasacijo, ki jo v občini še vedno načrtujejo. Če do zložbe ne bo prišlo, bodo ob cesti ostale številne majhne parcele in bo treba za poti pridobiti še dodatna zemljišča; v primeru, da zložba bo, pa bodo sedanjim lastninskim pretresom sledili novi, morda še hujši
Vsem se pri gradnji tudi neznansko mudi pod pretvezo "naglice" pa se, denimo, izvajalcem del ne zdi vredno, da bi obvestili kmeta, naj pred buldožerji odstrani ograjo za električnega pastirja, drevje, kozolec... Verjamemo, da so to za izvajalca le nepomembne malenkosti in da bo poravnal škodo, vendar gre za način, za odnos do lastnikov. Ta odnos pa ni vedno najboljši
C. Zaplotnik
Elanove denarne zagate
V Elanu razrešili vodstvo
Kranj, 23. aprila - V zadnjih dneh preteklega tedna so Elanovi problemi bliskovito planili v javnost, zelo hitro pa so reagirali tudi v begunjski tovarni, kjer je delavski svet izrekel nezaupnico vodstvu in imenoval krizni štab, ki ga vodi Vinko Bogataj, direktor avstrijskega podjetja Elan Holding in po praznikih napovedali časnikarsko konferenco.
Prvo, presenetljivo vest o Elanovih denarnih zagatah je v javnost poslal Tanjug, ki je izvedel, da Elan ni mogel pravočasno vrniti denarja Medjimur-ski banki, nakar so se v zadnjih dneh minulega tedna stvari bliskovito odvile in pokazale na hude likvidnostne težave svetovno znane begunjske tovarne.
Begunjski Elan ima že več kot mesec dni blokiran žiro račun, vendar smo doslej ugibali, gre zgolj za finančne transakci-
je ali pa Elanu res tako primanjkuje denarja, širile so se tudi govorice o pobegu direktorja Uroša Aljančiča v tujino, ki jih je v pogovoru za Delo ostro zavrnil. Minuli petek nam ga tako kot mnogim drugim novinarjem ni uspelo dobiti. Po seji delavskega sveta, ki je bila za javnost zaprta, pa smo izvedeli, da so v begunjski tovarni razrešili poslovodni odbor in njegovega predsednika Uroša Aljančiča, čeprav se mu
je mandat tako rekoč že iztekel, na razpis pa se ni prijavil. Delavski svet je imenoval krizni štab, ki ga vodi Vinko Bogataj, direktor podjetja Elan Holding v Avstriji, ki v Elanu na različnih področjih dela že 33 let. Napovedal je časnikarsko konferenco, ki jo bodo kot vse kaže sklicali po prvomajskih praznikih.
Po nekaterih podatkih Elan dolguje upnikom 300 milijonov nemških mark, dobrih 100 milijonov mark poslovnim bankam, še enkrat toliko pa na sivem trgu denarja, menda tudi mnogim, ki so varčevali v Elanovi interni banki, lani tako vabljivi. M v
Samoprispevek v Gorenji vasi
Gorenja vas, 23. aprila - Na volitvah v nedeljo so v krajevni skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini v škofjeloški občini glasovali na referendumu o samoprispevku za ureditev pokopališča in izgradnjo mrliških vežic. Po temeljitih razpravah v krajevni skupnosti se je v nedeljo od 1573 volilcev 906 ali 57,60 odstotka odločilo za enoletno plačevanje krajevnega samoprispevka. Gradbeni odbor načrtuje, da se bo akcija začela junija letos, končana pa bo prihodnje leto. Hkrati pa se gradbeni odbor vsem krajanom zahvaljuje za zaupanje pri tej akciji.
A. Ž.
Minarikova priznanja farmacevtom
Brdo pri Kranju, 23. aprila - Na Brdu pri Kranju se je v soboto končalo dvodnevno srečanje slovenskih farmacevtov, ki so prvi dan obravnavali strokovne teme, drugi dan pa so s slavnostno skupščino zaznamovali 40-letnico Slovenskega farmacevtskega društva. Ob tej priložnosti so sprejeli več pomembnih sklepov o preoblikovanju društva in podelili Minarikova priznanja, medtem ko Mina-rikovih odličij letos niso podelili.
Priznanja so dobili mag. Milan Benkič (Murska Sobota), mag. Jože Gorenc (Maribor), mag. Marija Lešnjak, mag. Nada IrgoliČ, mag. Olga Zaletel (vse iz Ljubljane) mag. Breda Kosi-nik (Kranj) in mag. Igor Kraut (Koper). Jubilejne nagrade za 40-letno delo pa so dobili mag. Nada Cibic, mag. Duša Kramar (obe iz Ljubljane) in Erik Košin (Maribor).
TOYOTA KINZEL
VELIKA ZALOGA NOVIH IN RABLJENIH MODELOV TOYOTA
SERVIS - NADOMESTNI DELI - DODATNA OPREMA NUDIMO UGODNE EKSPORTNE CENE IN POSTREŽEMO V SLOVENŠČINI
CELOVEC, V&LKERMARKTERSTR. 145, Tel.: 9943-463-32231 (DRUGI SEMAFOR DESNO, PRI »KIKA« LEVO - 400 M)
CELOVEC i
DOMGASSE 4
Tel.: 9943-463-55400
@0IESK5JJSSEHQIA8   2. STRAN
/ NOVICE IN DOGODKI
Torek, 24. aprila 1990
MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Kohabitacija
Naslovna beseda ni tako tuja in čudna, kot se zdi. Pomeni sobivanje, položaj in odnose med osebami, ki prebivajo skupaj oz. stanujejo v istem prostoru. »Stanovanjska kriza jih sili, da koha-bitirajo, sobivajo«, s primerom s primerom pojasnjuje slovar. Nas seveda zanima predvsem politična kohabitacija, sobivanje v razmerah, ki so politično kritične. Sprašujemo se, kakšne bodo možnosti za politično kohabitacija na Slovenskem v času po volitvah, naj bo njihov dokončni izid tak ali drugačen.
To je seveda notranjepolitično vprašanje, zunanjepolitični primer in izgled pa nam v tem oziru ponuja francoska politična zgodovina zadnjih desetih let. Še posebej nas utegne zanimati obdobje 1986 - 88, ko so tudi pri njih veliko govorili o kohabitaciji, pri čemer je šlo za možnost sobivanja levega predsednika in desne vlade - za politično situacijo torej, kakršna se očitno obeta tudi nam.
Leta 1981 so bile v Franciji predsedniške in parlamentarne volitve, ki so prvič v zgodovini pete republike prinesle popolno zmagoslavje levice. Za predsednika je bil izvoljen Francois Mit-terrand, v narodni skupščini pa je koalicija socialistov in komunistov dobila absolutno večino. Prvi minister je postal Pierre Mau-roy, socialist starega kova, ki se je temu primerno tudi obnašal. Novi šefi so si v evforizmu zmagoslavja dali duška, posebno v re-sorjih, kjer so ministrske fotelje zasedli komunisti. Na veliko so se izživljali in razmetavali z denarjem; tako so samo državni proračun za kulturo, kije v Franciji že tradicionalno visok, povečali kar za 300 odstotkov. Kapital, kije bil pretežno v rokah desnice, je na vse to in na številna podržavljenja reagiral tako, da je bežal iz države, v Švico in drugam in trezni ljudje v vladi so uvideli, da tako ne gre. Predsednik je po treh letih radikalno posegel v ravnanje svojih varovancev: Mauroy je moral odstopiti, s komunisti so se razšli, novo vlado pa je sestavil mladi in pragmatični Laurent Fa-bius, ki se je pogumno soočil z resnostjo položaja. Posebej težke trenutke je preživljal v letih 1984/85, v času t. i. prestrukturiranja gospodarstva, ko so socialisti zapirali jeklarne in premogovnike v Loreni in drugod in tako povzročili navidez paradoksalni položaj: socialisti, po tradiciji delavska stranka, so v težnji po prenovi gospodarstva spravili ob delo celo množico klasičnega industrijskega proletariata, ki se je nato, podžigan od komunistov, v svoji ogorčeni stavkovni reakciji izkazal na najkonservativnejši sloj francoske družbe.
Socialisti so v času, ko so se bližale nove volitve, vladali tako, da so z dejanji zanikali vse tisto, kar jim je očitala desnica. Gospodarstvo in finance so postavili na nove in trdnejše temelje in v trezne okvire. Pa jim vse to ni pomagalo - volilci so marca 1986 glasovali za desnico. Tedaj je nastala še ena nenavadna situacija. Na sceni je ostal levi predsednik (izvoljen za 7 let), ki se je sicer vse bolj razglašal za predsednika vseh Francozov, parlamentarna večina in vlada, ki jo je sestavil Jacques Chirac, pa sta bili v rokah desnice. Stari lisjak Mitterrand je tedaj iznašel kohabitaci-jo; sebi je izgovoril zunanjo politiko in obrambo, desnici pa je pustil, da je reprivatizirala vsa podržavljena podjetja in se znova utrdila na oblasti. Leta 1988je bil ta veliki politik spet izvoljen in takoj izkoristil pravico, po kateri lahko predsednik republike dvakrat v svojem mandatu razpusti skupščino in razpiše nove volitve. Na teh je ponovno zmagala »levica«, tako da zdaj predsednik in njegov prvi minister Michel Rocard trdno držita vajeti v svojih rokah. Gospodarske razmere v Franciji so neverjetno ugodne: veliko se zida (»velika dela« oz. predsedniški projekti), v avtomobilski industriji zaradi velikih naročil uvajajo tretjo izmeno, frank je trden kot že dolgo ne, najslabše plačani delavci prejemajo zajamčeno plačo v višini nad deset tisoč dinarjev...
Ko sem nedavno vse to opazoval na kraju samem, sem se spraševal, kako bo po volitvah v tem oziru pri nas. Se bomo prepustili evforiji zmage in pogrevanju starih zablod ali pa se bomo vendarle soočili z resnostjo položaja in usmerili v razvoj? Odločitev o tem bo - do naslednjih volitev - v rokah tistih, ki so zmagali na teh.
Upajmo, da bo kohabitacija »levega« predsednika in »desne« vlade omogočila miren in nepovratni prehod v demokracijo. Končana je partija, začenja se tekmovalna in ustvarjalna kohabitacija različnih igralcev.
Sindikat na strani delavcev LTH
Škofja Loka, - aprila - Razprava na okrogli mizi o tehnološki in ekološki sanaciji tovarne LTH Orodjarna in livarna v Vincarjih, na kateri so prevladali zagovorniki selitve tovarne iz mesta, je odmevala tudi v občinskem sindikatu. Predsed-
stvo se je postavilo na stran delavcev in jim obljubilo, da bo sindikat v skupščini zahteval takojšnjo tehnološko in ekolo ško sanacijo tovarne, s katero bodo dani pogoji za razvoj in posodobitev proizvodnje.
H. J.
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo s" .
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržič«._
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ČGP Delo Ljubljana
Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal
Naročnina za I. trimesečje 100 din
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). I <<>()<>ldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport. >turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (/a dom in družino, tradicije NOB, TržiC), Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, sindikati), Jože Kosnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). I.ea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in OS. ekologija). Dušan Humer (šport), Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Na Gorenjskem tudi v nedeljo dobra volilna udeležba
Na Gorenjskem večina Kučanu
V vseh petih gorenjskih občinah smo v drugem krogu izvolili tudi delegate v zboru občin republiške skupščine.
Kranj, 23. aprila - Izidi drugega kroga volitev za predsednika predsedstva Republike Slovenije na Gorenjskem so bili znani že danes (ponedeljek) dopoldne. Milan Kučan je dobil v vseh občinah večino, vendar ta v vseh občinah ni bila tako prepričljiva kot v republiki. V Kranju je dobil Milan Kučan 56,8 odstotka glasov volilcev, dr. Jože Pučnik pa 43,2 odstotka, v Tržiču je dobil Kučan 54,2 odstotka glasov, Pučnik pa 45,8 odstotka, v jeseniški občini je dobil Kučan 66,5 odstotka glasov, Pučnik pa 33,5 odstotka, Kučan je zmagal tudi v Radovljici (57,6 odstotka), v škofjeloški občini pa je dobil Kučan 50,6 odstotka glasov, Pučnik pa 49,4 odstotka glasov.
Objavljamo izjave Milana Kučana in dr. Jožeta Pučnika, ki sta jih dala, ko je bil izid njunega dvoboja že odločen, po preštetem milijonu glasovnic. Povsem uradni izidi bodo namreč znani danes (ponedeljek) zvečer ali jutri (torek).
Dr. JOŽE PUČNIK je povedal med drugim tole: "Bistveno je, da so spregovorili volilci, volilci so odločili in kako naj to sploh ocenjujem. Volilci imajo vedno prav. Demos bo ostal trden in povezan, dokler ne bodo uresničene temeljne zahteva Demosa, to je uveljavitev novega, demokratičnega, pluralističnega političnega sistema in pa seveda sprememba položaja Slovenije v Jugoslaviji. To povezuje Demos in to bo držalo Demos skupaj. Kako bo potlej, je odprto vprašanje, vendar je v tej prvi fazi dela dovolj. Trenutno ni nobenega drugega predloga, da ne bi jaz
Dogovorjeno pa je, da dobi mandat najmočnejša frakcija, vse pa zavisi od končnih rezultatov teh volitev. Treba pa bo potipati v slovenskem političnem prostoru levo in desno, kakšne so možnosti za to ali ono obliko sodelovanja. Sem trdno prepričan, da bo Demos sestavil svojo vlado, da bo vsaj mandatar iz vrst Demosa. Dokončno pa odloča skupščina. Sicer pa bi se rad zahvalil volil-kam in volilcem, ki so se odločili zame, istočasno pa bi izrazil spoštovanje tudi tistim, ki se niso mogli odločiti zame. Seveda sem nekoliko razočaran. Dvoboj je bil odprt. Jaz sem se na začetku nahajal v zelo neugodnem položaju. Trend je kasneje govoril zame, vendar ni bil dovolj močan. Metode volilnega boja so stvar strokovnih analiz in te bodo razkrile to ali ono stvar. Čestitam mojemu nasprotniku gospodu Milanu
mu, kar sem doslej naredil v interesu slovenskega naroda. V tem vidim zmago demokracije, zmago, da so volitve bile takšne, demokratične, parlamentarne, strankarske in svobodne. To je zmaga, ne glede na to, kdo je dobil večino, kdo je končno tudi osebni zmagovalec. Pred volitvami se je veliko
dosegel najvišjo stopnjo svoj* suverenosti v lastni zgodovini' Usodo imamo trdno v svojih rokah. Na ustavnih temeljih sedaj lahko odločamo kot suveren narod, zavedajoč se svoje moči, svojih sposobnosti in demokratičnih opredelitev. To bomo opravili po demokratični poti s sprejetjem nove ustave.
Černe in Pengal v drugi krog
V radovljiški občini so glasovali tudi o kandidatih za župana.
V drugi krog sta se uvrstila VLADIMIR ČERNE in MIROSLAV PENGAL, ki sta dobila največ glasov.
Novi republiški poslanci
V nedeljo smo izvolili tudi poslance v zboru občin republiške skupščine. V prvem krogu 8. aprila smo izvolili samo enega, IVANA BIZJAKA v drugi kranjski enoti, v nedeljo pa smo jih dobili še pet. To so TONE KRAMARIČ v Tržiču (dobil je 50,1 odstotka glasov, Tone Pretnar pa 49,9 odstotka), VITOMIR GROS v Kranju (dobil je 51,4 odstotka glasov, Aleksander Ravnikar pa 48,6 odstotka), AVGUST MENCINGER v radovljiški občini 54,7 odstotka, Jože Dežman 453 odstotka, FRANC FELTRIN v škofjeloški občini (dobil je 52,5 odstotka glasov, Slavko Gaber pa 47,5 odstotka), v jeseniški občini pa je novi poslanec MATJAŽ PESKAR, ki je dobil 62,5 odstotka glasov, Leopold Karlin pa 37,5 odstotka glasov.
ostal na čelu Demosa, ostal bom v političnem življenju z vso intenzivnostjo, kolikor je pač imam. Gotovo ne bom mandatar za sestavo nove vlade. To bo nekdo drug. Ime boste zvedeli v naslednjih dneh.
Kranjski borci:
Kučanu, volilci so ga izbrali in on bo novi predsednik Republike Slovenije."
MILAN KUČAN: "Zadovoljen sem z rezultatom. Zahvala vsem, ki so dali glas zame in zaupanje meni in vsemu tiste-
gradilo na razlikah. Sedaj prihaja čas, ko bo treba graditi na tistem, kar nam je skupno, tega je veliko. Ustvarjalno je treba povezati vse napredne, demokratične sile v slovenskem narodu, da bi si lahko na temeljih ustavnih dopolnil zagotovili ne le več gospodarske in politične samostojnosti, ampak tudi nov gospodarski, kulturni, socialni razcvet. To smo sposobni. Ko bomo prisegli, bomo predsedstvo slovenske države, slovenskega naroda, državljanov Slovenije. Bomo odgovorni pred tistimi, ki so dali svoj glas za nas, in tudi pred tistimi, ki so se odločali drugače. Odgovornost bo poslej tisto, kar bo usmerjalo naše javno delovanje. Trda je bila pot slovenskega naroda do demokracije. V ponos si lahko štejemo, da je bila ta pot zmagovita, da so te volitve zmaga dostojanstva in zrelosti slovenskega naroda. Na tej poti je slovenski narod
na tem temelju bomo znali de; mokratično in mirno urediti svoje razmere. To bomo naslonili na naravno in z ustavo zavarovano pravico do samoodločbe. V volilnem rezultatu vidim željo ljudi, da se ta pot t3' ko nadaljuje, vidim zavezo za', se, za člane predsedstva, vztra| jamo na tej poti skladno z volilnimi obljubami. Volitve so legitimne. Pričakujem sodelo; vanje tudi tistih, ki so dali svoj glas političnemu tekmecu aj1 drugim, ki niso bili izvoljeni' Imamo opozicijo, ki upam, d* ne bo videla smisel obstajanj* samo v tem, da bo proti. Opt'' mistično gledam v prihodnost' Minute nam bodo tekle tako kot doslej, samo več bomo m0' rali narediti v tej minuti kot dO' slej. Upam na dobro sodelovfl' nje z gospodom Pučnikom, M la sva dostojna tekmeca, ni n zlogov, da sedaj po volitvah m bi mogla sodelovati." .
J. Košnje"
Ohraniti samozavest, tovarištvo
Kranj, 20. aprila - Na letni skupščini v petek so kranjski borci spregovorili o svojem delu, sprejeli so program za naprej, kritično pa so ocenili svoj današnji položaj v slovenski in jugoslovanski družbi, volitve in večstrankarski sistem, ki prinašajo kup novosti pa tudi strah, saj nekatere stranke, ki se porajajo, prinašajo s seboj tudi revanšizem in nestrpnost. V tem jih na žalost podpira tudi časopisje, ki si s senzacionalnim pisanjem hoče dvigati naklade. Borci naj zadrže svoje dostojanstvo in naj podpirajo ljudi v demokratičnih strankah, da bo prehod v novo pluralistično družbo kar najbolj pošten. Za praznik slovenske državnosti predlagajo 27. april.
Proces, ki se bliža, bo nekaj podobnega, kot smo ga doživeli v obračunu s Stalinom, so prepričani borci, zato je še kako potrebno, da ga borci pričakajo enotni, je v svojem poročilu poudaril Ivan Košir, predsednik Občinskega odbora zveze borcev Kranj. Predvolilni boj je razgalil marsikaj in računati bo treba s hudimi nasprotniki. Že se kažejo težnje, da bi ulice, ustanove, ki smo jih v letih po vojni poimenovali po zaslužnih borcih in revolucionarjih, preimenovali, klevetanja borcev se vrste, najhujši nizki udarec pa so brez dvoma "črne bukve", ki naj bi danes predstavljale vso resnico o narodnoosvobodilnem boju. Med vojno so vsi borci vedeli, kakšne laži so v njih, je dejal Lojze Malovrh, da so "črne bukve" izdali šefi belogardističnega centra v
Ljubljani z vso podporo okupatorja kot propagandni material. Sprašuje se, kako da borci tako mlačno reagirajo na te stvari, so mar res že vsi tako onemogli, da se niti braniti ne morejo več. Tega molka tako borcem kot nekdanjim vodjem, generalom in politikom, ne more oprostiti.
Nekdanji predsednik slovenskih borcev Bogo Gorjan je v svoji diskusiji odgovoril, da je vsa naša revolucija in borba opisana v sto in več knjigah, s pomočjo stroke je bil ta čas še dodatno osvetljen. Danes je težko kaj dodati. Mar naj vedno znova citirajo stotine strani Ferenca, kjer so resnice vzete tudi iz nemških arhivov? Sprijazniti se moramo, je dejal, da bo to demokracijo vedno izkoriščalo nekaj klevetnikov, ne-
kaj fašistoidnih elementov. Kar se tiče "črnih bukev", so volilni rezultati pokazali, da so takšni nizki udarci škodili le njim, ne nam. Naj jih življenje izniči, ne pa naše agresivne akcije. Moč borcev je v tem, da ne reagiramo z agresijo, z nestrpnostjo, temveč z dostojanstvom. Bolj kot "črne Bukve" naj borce skrbi neodpornost novinarjev, njihova naklonjenost senzacio-nalizmu. So posamezne časopisne hiše, ki si prav na tak način hočejo dvigati naklade, pri tem pa odgovore borcev odklanjajo. Naša petdesetletna zgodovina je obelodanjena, vse je zapisano, če bodo zatajili to, potem je vprašanje, na čem bomo gradili patriotizem. Na antikomu-nizmu? Zato morajo biti borci enotni, je poudaril Bogo Gorjan, ne smejo dovoliti, da bi se med seboj grizli zaradi razli-
čnih mišljenj. Ohraniti morajo partizanstvo, demokracijo, človeško dostojanstvo, združeni v organizaciji, ki bo še kako p0' trebna v podporo ljudem v demokratičnih strankah, da bo prehod v novo pluralistično družbo kar najbolj pošten. Bof' ci naj bodo združevalni faktof vseh sil, ki gradijo na preteklo' sti.
Kranjski borci so si bili enO' tni, da naj bi bil praznik si?' venske državnosti 27. april' kajti tedaj so se združile vse napredne sile za osvobodite^ slovenskega naroda; ima boU vseslovenski značaj, medte*11 ko ima 22. julij bolj vojaški p0' men. Za predsednika občinske; ga odbora zveze borcev KraflJ je bil ponovno izvoljen Iv3*1 Košir.
D. Dole"*
Torek, 24. aprila 1990
NOVICE Df DOGODKI
3. STRAN
JCTGLAS
Miran Potrč na Jesenicah
Predvolilne obljube bo treba uresničiti
Jesenice, 23. aprila - Miran Potrč je bil gost pogovora Za srečno in bogato življenje, ki ga je na Jesenicah organizirala ZKS - Stranka demokratične prenove, občinski komite Jesenice. Program Jesenice stranke je predstavil Igor Mežek, nosilec liste ZKS - SDP za družbenopolitični zbor občine Jesenice.
Med drugim je Miran Potrč, delegat stranke ZKS - Stranke demokratične prenove v družbenopolitičnem zboru Slovenije poudaril, da danes vse manj delujejo stari mehanizmi urejanja odnosov v Jugoslaviji, obenem pa se pojavljajo vse hujši Mednacionalni spori. Nacionalni konflikti med Slovenijo 'n Srbijo so se razširili tudi na nerazumevanje med Srbi in Hr-
vati, Srbi in Makedonci ter Srbijo in Bosno in Hercegovino. Menil je, da represija na Kosovu z ukinitvijo posebnih ukrepov ne bo nič manjša, saj ima zdaj Srbija popolno oblast nad pokrajino.
Slovenija v osnovi podpira gospodarski del reforme, vendar v političnem smislu ostaja slabost Markovicevega programa v tem, ker sloni na močni
federaciji, kar pa je v Sloveniji nemogoče sprejeti. V sami republiki se zaostrujejo gospodarska in socialna vprašanja, opozicija ponuja številne rešitve, razmer pa ni mogoče spremeniti preko noči. V prihodnje je treba nadaljevati s pozitivnimi premiki, v odločanje pa v čimvečjem obsegu vključiti občine.
V Stranki demokratične prenove se mora članstvo bolje organizirati in okrepiti medsebojno sodelovanje ter nadaljevati z dosledno javnostjo dela. Nujen bo konsenz z vsemi ljudmi, čimprej pa naj bi uresničili
konkretne pobude. Prihaja čas, ko bo treba z dejanji potrditi vse predvolilne obljube.
Miran Potrč se je zavzel za dobro organizacijo v ZKS -Stranki demokratične prenove, saj naj bi ugotovili, kaj si želi in kako si delo predstavlja sleherni član stranke. Delo naj bi temeljilo na interesnem povezovanju, navaditi pa se bo treba, da brez aktivnosti vsakega posameznika ne bo uspešnega in učinkovitega delovanja. Članstvo bo moralo biti pripravljeno na spremembe, ki prihajajo z reformo in novimi odnosi v Sloveniji. d. Sedej
Dr. Matjaž Kmecl med Kranjskogorci
Zavzemali se bomo za pravno državo
Kranjska gora, 23. aprila - Dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva Republike Slovenije se je minuli petek v hotelu Prisank pogovarjal s Kranjskogorci o volitvah, demokratičnih procesih in o programu Stranke demokratične prenove. Kmetom je treba vrniti gozdove in Pomagati visokogorskim kmetijam.
Dr. Matjaž Kmecl se je tistim Kranjskogorcem ali Borovcem, ki so mu na volitvah dali glas, najprej zahvalil in hudomušno pristavil:... »tistim Pa, ki pa me niste volili, naj bo odpuščeno...« Nato je sprego-voril o borbi za suverenost, ki se je v nekdanji ZKS začela že Pred dvema letoma. Govoričenje o suverenosti je eno, resnično delovanje za pravice in red Pa drugo. Jugoslovanska država že od leta 1918 ni pravna država, kajti nikdar ni poznala Pravega reda. Suverenost ne Pomeni, da bi se jutri odcepili, temveč prizadevanje za pravni
Poseben problem je jugoslovanska statistika, ki ocenjuje, da je slovenski delež v družbenem proizvodu Jugoslavije v zadnjih letih porasel na 22 odstotkov. Ob tem naj bi bili Slovenci ponosni, da 8 odstotkov prebivalstva ustvarja kar 22 odstotkov, a obenem se je treba zavedati, da 8 odstotkov prebivalstva plača tudi 22 odstotkov vseh državnih stroškov. Ne gre le za sklad za nerazvite, temveč tudi za številne sporazume, ki jih moramo plačevati v tem deležu. Gre za ogromen odliv denarja in če bi ta razmerja smiselno uredili, bi doma v hipu lahko rešili vrsto problemov.
Po besedah dr. Matjaža Kmecla nas Vzhodna Evropa ni v ničemer prehitela, saj je pod zunanjo podobo demokratičnih volitev čutiti povsod ogromno nestrpnosti in jeze, njihova opozicija pa tudi nima čvrstega jedra. Tudi pri nas se moramo obvarovati, da ne bi prišli iz levega boljševizma v drugo skrajnost. Po volitvah čaka reforma gospodarstva, skrb za socialno varnost in za demokratizacijo; čaka nas razburljivo obdobje, ki naj nam bo - upajmo tako - vsem v korist.
V razpravi je odgovarjal na vprašanja o odnosih Stranke demokratične prenove in JLA, o skladu za nerazvite, o drobnem gospodarstvu, o položaju kmeta... Vid Čeme je gosta, ki je tudi predsednik sveta Tri-
glavskega narodnega parka, zaprosil, naj se v predsedstvu zavzame za visokogorskega kmeta, za njegove gozdove, ki so mu bili odvzeti. Med drugim je dejal, da je kmet v fevdalizmu moral oddati desetino, danes pa mora toliko oddati, da mu ostane komaj desetina. Dr. Matjaž Kmecl je dejal, da so bili po vojni najbolj prizadeti prav kmeti, kristjani in intelektualci. Značilen primer zgrešene politike je Trenta in soška stran, kjer se zapuščajo visokogorske kmetije, a tudi drugod po Sloveniji so kmetje prav zaradi odvzema gozdov eksistenčno prizadeti. Zato mora biti ena prihodnjih pomembnih potez bodoče vlade tudi vrnitev gozdov slovenskim kmetom.
D. Sedej
Dvignjeni prst pozornosti
Plakatna vojna
Plakati kot nujni in v veliki meri tudi eden temeljnih osnov političnega marketinga so se po pričakovanjih v veliki meri pojavili tudi pri pravkar končanih slovenskih volitvah. Sporočilo, ki so ga prinašali - nasmejani, že skorajda koketni obrazi politikov (in tistih, ki bi to radi postali) ter tematsko zasnovani papirnati kolaži - naj bi v kar največji meri prepričalo mimoidočega, da je ravno zobe kazoč portret najboljša investicija.
Že brez hotenj po globlji analitični oceni in hkrati brez pretiranega strokovnega razmišljanja, bi lahko mirno zapisali, da je celotna predvolilna kampanja pravzaprav prinesla zelo malo dobrih plakatov, plakatov, ki bi res služili svojemu osnovnemu namenu. Zgolj mimogrede, pomislite samo, kateri plakat vam je najbolj ostal v spominu in zakaj?
Če se odmaknemo na drugo raven seveda ne moremo brez barbarstva, ki se mu reče trganje plakatov. Praktično ni bilo stranke, ki bi bila v tej, kot so jo nekateri poimenovali, plakatni vojni, brez "mrtvakov". Skorajda z enako inteziteto, kot so eni plakate lepili, so jih drugi dosledno trgali ali lepili nova sporočila preko starih, da raznih neokusnosti tipa kljukasti križi (ki jih je policija dosledno uničevala) sploh ne omenjamo.
V tem sklopu ne moremo niti mimo tega, kam vse se je (resda v občutnem pomanjkanju uradnih plakatnih površin) plakate lepih - praktično ni bilo površine (vključno s spomeniki), ki bi bile imune v včasih že prav fanatični želji po predstavljanju volilcem. Sprašujemo, koliko prijav so v tem času zaradi tega prejeli gorenjski občinski sodniki za prekrške? Nobene? Pa ne, da bodo to plakatno norijo morali plačati naprimer organizatorji nedolžnega plesa, ki bodo "pomotoma " en plakat nalepili tudi na prostor, ki plakatiranju uradno ni namenjen?
Upajmo, da se bomo tudi iz tega kaj uporabnega naučili za prihodnjič, za konec pa velja zapisati pobudo kranjskih Zelenih, ki so jo sprejele tudi druge, izvendemosovske stranke - vsaka stranka naj namreč sedaj sama odstrani svoje plakate in spravi preplakatirane površine v prvotno stanje.
Poteza, ki je vsekakor vredna posnemanja!
V. Bešter
Prvomajsko zborovanje na Poljanah
Jesenice, 23. aprila - Ob 1. maju, prazniku dela bo občinski svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pripravil tradicionalno prvomajsko praznovanje na Poljanah. Prireditev s kulturnim in zabavnim programom se bo začela 1. maja ob 11. uri. Tudi letos so organizirali brezplačne avtobusne prevoze na Poljane. S Hrušice bo odhod ob 9.30 uri in 10.30 uri, ob teh urah pa bo odhod tudi s Tomšičeve in Podmežakle. Iz Most bo odhod avtobusa ob 9.15 uri in s Koroške Bele ob 9.30 uri in 10.30 uri. Avtobusi bodo ustavljali na vseh postajališčih mestnega prometa. Vsi avtobusi pa bodo ustavljali tudi pri železniškem podvozu ob cesti na Kočno, kjer bodo vstopali potniki z Blejske Dobrave.
D. Sedej
Socialisti gostili dr. Toneta Krašovca
Poslovna morala in jugo rizik
škofja Loka, 23. aprila - V torek, 17. aprila, so škofjeloški socialisti
gostili priznanega gospodarstvenika, ki je hkrati tudi predsednik slovenskega društva poslovodnih delavcev, dr. Toneta Krašovca. ^ njim se je pogovarjal Stane Jesenovec, beseda pa se je sukala °krog gospodarske samostojnosti in posameznika. Iz pogovora povzemamo nekatere misli dr. Krašovca.
• Podjetje ne more v dveh, treh letih "pobasati" vso smetano na trgu, potem pa naj ga vrag vzame, ampak mora imeti usklajeno mero profita in raz-
* Posameznik v gospodarstvu •Je pomeni nič. Tudi o gospodarsko zaprti občini, republiki M bilo zgrešeno razmišljati. Lotevati moramo med gospodarsko samostojnostjo in suverenostjo. Slovenija bi bila nespametna, če bi hotela biti gospodarsko samostojna, to je zaprta, če pa je gospodarsko suve-rena, je zanjo lahko dragocen '*}di skupni jugoslovanski trg. Ne smemo namreč prezreti, da četrtino izdelkov Slovenija ne ki imela kje prodati, če bi na k°tli oziroma Kolpi postavili mejo.
• V tržni tekmi velja neke vr-ste zakon džungle, kjer zmaga močnejši, spretnejši. Zato nas Je pravega tržnega gospodarja lahko tudi malce strah.
voja.
• V podjetju je glavni direktor cepec, če hoče ukazovati, ampak naj ocenjuje opravljene naloge.
• Tudi to je suverenost posameznika, da lahko kupuje v Zagrebu, Celovcu, Trstu. Škarje se da pripreti le z večjo konkurenčnostjo v cenah in kakovosti blaga na domačem trgu.
• Poštenje se pri delu imenuje tudi poslovna morala, ki je v Jugoslaviji na ničli. Brez poslovne morale gospodarstva ne moremo stabilizirati in zastonj govorimo o pravni državi.
• Firma hitro zapravi svoj imidž pri poslovnih partnerjih, pri potrošniku ne tako hitro. Glavni problem imidža je zame trenutno Jugoslavija v svetu. Tujci Slovenije ne gledajo kot nekaj posebnega, ampak kot Jugoslavijo. Če naša firma zunaj najame kredit, ga mora drago zavarovati. To je jugo rizik.
• Zvezni proračun je zaradi porasta cen po novem letu (ker se v glavnem napaja iz prometnega davka) po ocenah za 40
odstotkov bogatejši kot bi bilo prav, glede na izračun na cene tistega časa. V drugih državah bi znižali davek, pri nas pa...
• Po svetu so stečaji zato, da se upniki poplačajo, pri nas zato, da se znebijo upnikov in delavcev. Delavci so upravičeni pri delitvi stečajne mase. V Marlesu, denimo, je sindikat delavcev postal tretji največji upnik podjetja. Pravno je torej mogoče in bo mogoče tudi v
Pra^si- H. Jelovčan
ena brezcarinska trgovina na Ljubelju?
Konkurenca naj bo
Tržič,
18. aprila - Z zadnjimi davčnimi ukrepi duty free trgovine v no-r>njosti dežele niso več zanimive, zato pa bo, kaže, toliko večja gneča z /J'1"! na mejnih prehodih. Kompasov! brezcarinski trgovini na Ljubelju obeta domača tržiška konkurenca v obliki Trgovsko gostinsko turi-J'cnega podjetja Tržič, ki ga vodi Dušan Koren. Za svojo brezcarinsko Pr°dajalno bi izkoristili prostor, od koder vodi stara cesta na stari pre-K?4 Ljubelj in v načrtu imajo tudi ta del ceste obnoviti kot turistično za-
V torek so škofjeloški socialisti kot nasledniki "preminule" SZDL bržkone zadnjič - vsaj v takšnem širokem pomenu -opravili prijetno nalogo za nazaj; podelili so občinska priznanja Osvobodilne fronte za leto 1990. Prejeli so jih: krajevna organizacija Rdečega križa Kamnitnik, Jožica in Miro Kačar iz Sorice, Amalija Jemec iz Davče, Jože Gostinčar in Jože Peter-nel iz Škofje Loke.
"'•»ivost.
jL^ye ponudbi je sicer dobil trŽt-1 izvršni svet za razširitev trosko turistične ponudbe na 0.eJnem prehodu Ljubelj in sicer 1^ Emone Obale Koper, ki je bi-v "Uro zainteresirana za sodelo-sjanJe z domačim TGT Tržič, in 0p\ ^ P" 'nvestic'ji 2 milijonov t,vI sodelovala z levjim dele-
žem 1.200.000 DEM, s tem, da naj bi prispevala občina Tržič cca 25 odstotkov, to je 500.000 DEM, kar naj bi predstavljalo kot vložek komunalno opremljeno zemljišče, TTG Tržič pa le s 15 odstotki ali 300.000 DEM. Dobiček, ki ga predvidevajo letno v vrednosti 1.250.000 DEM naj bi si vsi
trije delili sorazmerno z vlogami. S 1. septembrom naj bi posel že zacvetel.
Toda, pokazalo se je, da je močnejši interes vendarle doma, kajti TGT podjetje Tržič je ponudilo za tržiško občino ugodnejšo ponudbo: pri investiciji 1.800.000 DM za brezcarinsko prodajalno bi sodelovala le s četrtino potrebnih sredstev, to je v vrednosti 450.000 DEM, v kar pa je že vključeno zemljišče in lokacijsko dovoljenje, ki ga preskrbi občina v imenu soinvestitorjev. Soinvestitor je podjetje "Histrija", dosedanji partner TGT Tržič. Dobiček se bo tudi tu delil glede na vloge posameznih investitorjev.
Po petnajstih letih bi objekt v celoti prišel v last občine Tržič; vsi soinvestitorji bi se odpovedali svojim lastniškim deležem v korist občini.
Na hitro je bila sklicana seja, na hitro je bilo na izvršnem svetu odločeno, da "občina gre v to", tako hitro, da je treba še preveriti, če je izvršni svet, posebno tak, ki odhaja, sploh lahko soinvestitor. In ugotoviti bo treba še, ali nima na lokaciji, ki so si jo zamislili, svoje načrte že Kompas. Kot vedo povedati nekateri, namerava Kompas prav tam urediti parkirišča. Kakorkoli že, izplača se pohiteti. Interesov je veliko, Lju-belj pa en sam...        D. Dolenc
Brošura svobodnih sindikatov
Jesenice, 23. aprila - Pri svobodnih sindikatih Slovenije, občinski svet na Jesenicah, so izdali brošuro o delovanju svobodnih sindikatov. V brošuri, ki jo lahko dobijo vsi člani sindikata pri svojih poverjenikih, obveščajo članstvo o vsem pomembnih novostih iz dela svobodnih sindikatov Slovenije, o ugodnostih in koristih članov z izkaznico organizacije, o sindikalni listi, o kolektivnih pogodbah. Brošuri je priložena tudi izjava o včlanjenju v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
D. Sedej
Sklic loške skupščine
Vendarle tudi o LTH Fincarje
Škofja Loka, 23. aprila - Čeprav je bilo tako v izvršnem svetu kot nato na okrogli mizi, kjer so govorili o osnutku ureditvenega načrta LTH Orodjarna in livarna v Vincarjih čutiti nezaupanje, zakaj neki se predlagateljem tako zelo mudi prignuti to problematiko na zadnjo delegatsko skupščino, namesto da bi počakali na novo večstrankarsko, je "stvar" vendarle na dnevnem redu zadnjega skupnega zasednja zborov škofjeloške skupščine, sklicanega za sredo, 25. aprila, ob 12. uri.
Navzlic navidezni nepomembnosti - točka je šele deveta po vrsti, za vso množico obsežnih poročil o delu pravosodja, milice, pravobranilstva in uprave v minulem letu - bo prav ta točka zagotovo najbolj žgoča, še zlasti, ker ni pospremljena s kakšnimi konkretnimi predlogi za rešitev v smislu zahtev z okrogle mize, saj izvršni svet, sklicujoč se na dolgoročni in srednjeročni družbeni plan (ponovno) ponuja enako rešitev; ekološko sanacijo tovarne. Za "tolažbo" meščanom obljublja izdelavo programa razvoja turizma.
Sredina skupščina zato zna biti zelo zanimiva. Vprašanje je namreč, kateri način bo zmagal; ali bodo delegati od drugod, ki se jih stvar ne tiče - kot običajno - preglasovali peščico predstavnikov mesta (ki bodo najbrž vztrajali pri drugačnih sklepih, kot jih ponuja izvršni svet) ali pa bo izvršni svet, ki naročila z okrogle mize očitno ni opravil, ampak svojo odgovornost enostavno prelaga na skupščino, doživel prvo pravo parlamentarno kritiko po dolgih letih.
H. Jelovčan
Proslava ob dnevu OF
Radovljica, 20. aprila - Občinska konferenca Socialistične zveze Radovljica prireja jutri, v sredo, ob 19. uri v dvorani knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici proslavo ob dnevu Osvobodilne fronte. Slavnostni govornik bo akademik Ciril Zlobec, član predsedstva Republike Slovenije in podpredsednik republiške konference Socialistične zveze. Na proslavi bodo podelili tudi letošnja občinska priznanja OF.
C. Z.
uredništvo tel. 21860
v:^sv-;^\GLAS   4. STRAN
V Gorenji vasi gradijo kanalizacijo - Kanalizacija v krajevni skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini v škofjeloški občini je bila že nekaj let v programu tako krajevne skupnosti, kot tudi v zavzemanjih zanjo v občinskem merilu. Že lani so v krajevni skupnosti nabavili vse potrebne cevi in se tako resno pripravili na letošnji začetek gradnje. Pravzaprav je začetek gradnje kanalizacije na desnem bregu Sore v Gorenji vasi sredi marca letos druga faza gradnje kanalizacije v tem delu občine. Prva je bila, ko so zgradili kanalizacijo na območju stanovanjskega naselja na Blatih. Letos bo gradnja, za katero računajo v krajevni skupnosti, da bo končana konec maja, položenih pa bo 1700 metrov cevi, veljala 1,814.000 dinarjev. Vendar bo na ta način zgrajen šele "glavni kanal", na katerega odplak še ne bodo mogli priključiti.
A. Ž.
Odločanje
Tako rekoč še včeraj smo bili priče, da so se krajevne skupnosti pri uresničevanju svojih programov, ko so se največkrat srečevale s pomanjkanjem denarja, in takšne težave reševale z dodatnim zbiranjem denarja in prostovoljnim delom, spopadale ne ravno redko s še eno vrsto težav. Res je, da so bile, če so se hotele organizirati, poklicane v razprave in k opredeljevanju predlogov o prostorskem urejanju posameznih krajev ali območij. Vendar pa se je pri posameznih drobnih primerih dogajalo ravno obratno.
Od dobre volje posameznih upravnih organov, pristojnih za odločanje in rešitve v občini, je bilo odvisno, ali so se le-ti, ko je šlo za takšno ali drugačno prošnjo, dovoljenje krajana, delovne organizacije, posameznika, ki ni bil domačin..., ozirali na mnenje krajevne skupnosti ali ne. Največkrat krajevno skupnost s tovrstnimi vlogami in prošnjami niti niso obvestili, kaj šele, da bi od "prosilca " terjali, naj si pridobi še mnenje krajevne skupnosti in ga predloži skupaj z vlogo. Če pa so v krajevni skupnosti neuradno nekako še pravočasno zvedeli za primer in tudi skušali s svojim mnenjem vpivati na odločitev, presoja upravnega organa predvsem ni bila odvisna od njihovega soglasja ali nestrinjanja.
Zanimivo je, da so zadnje čase pobudniki oziroma interesenti za posamezne spremembe ali dejavnosti, za katere so se obračali na upravne organe za dovoljenje, pogosto sami najprej začeli iskati pot in soglasje v krajevni skupnosti, preden so se z vlogo pojavili na občini. Spoznanje, da se je nespametno že na začetku prepirati ali celo skregati s krajem, sosedom oziroma nasilno posegati v oblikovanje ali spreminjanje kraja, je pač eno od tistih, ki mu pravimo "zdrava in prava logika ". V prihodnje pa naj bi to postala "obvezna praksa" tudi za upravne občinske organe. Pomembnost (birokratskega) odločanja ima sicer svoj čar, za katerim pa se skriva največkrat še kup drugih stvari.
A. Žalar
Čiščenje kanjona Kokre
Kranj - Hortikulturno društvo Kranj in Srednja šola Iskre v Kranju bosta tudi v prihodnje organizirala čiščenje kanjona Kokre in Savskega drevoreda. Pri Hortikulturnem društvu v Kranju ugotavljajo, da je po temeljiti ureditvi v zadnjih nekaj letih kanjon Kokre letos precej manj onesnažen, vendar pa se vseeno velja lotiti organizirane očiščevalne akcije. Akcijo bo društvo organiziralo, če bo vreme, morda že danes (torek), sicer pa zagotovo v prihodnjih dneh ta teden. Kot rečeno, bodo sodelovali tudi šolarji iskrške srednje šole, vabijo pa tudi predvsem krajane krajevne skupnosti Kranj Center.
A. Ž.
Ta veliki Tone
Kranjčani so izgubili še eno znamenito, vsem znano osebo, Antona Kepica - Ta velikega Toneta. Vsi so ga poznali. Ne le po tem, da je bil velike rasti, ampak predvsem kot zadnjega kranjskega prevoznika s konji - zadnjega kranjskega furmana.
Že kot šestleten fantič je prišel izpod Krvavca, iz Dvorij, služit v Kranj. Bil je pastir, kmečki delavec in prevoznik pri Jurju, pri Rešetu, v Hrastju in še kje. Želel si je, da bi bil samostojni prevoznik. Že pred vojno je toliko prihranil, da je začel z lastnim prevozništvom. Potem je vozil za vse kranjske trgovce in tovarnarje. Pa tudi drugim ni odrekel uslug. Ker je bil dober poznavalec konj, jih je pogosto menjal, tudi prekupčeval z njimi, sam pa je imel vedno najlepše. Njegova močna, tršata postava mu je dovoljevala, da je tudi sam opravjal vsa najtežja dela. Večkrat je rad povedal, da nihče ne bo preložil toliko savskega peska, kot ga je on. Čeprav je bil eden od pogostih kršiteljev prometnih predpisov, so ga miličniki od časa do časa le pokarali, nikoli pa kaznovali. Vedno je namreč poudarjal, da je enakovreden udeleženec v prometu in da mora biti prometna signalizacija za vse, ne samo za avtomobiliste. Nikoli ni pomislil, da bi prodal konja in kupil traktor. Pravil je: "Za konjem se vsakdo ozre, za avtomobilom ali traktorjem pa nihče..."
Vedre narave je bil. Pogosto je rad okrasil konje in voz, se napravil v narodno nošo in potem vozil folkloro, muzikante, dedka Mraza in sodeloval tudi na prireditvah na Brdu in v Komendi. Z leti mu je potem bolezen načela zdravje, vendar je vedno rekel, da, dokler bo živ, bodo konji v hlevu; čeprav privezani. No, decembra lani jih je zadnjikrat vpregel, potem pa so ostali v hlevu. Z njegovo smrtjo, se je v Kranju poslovil tudi zadnji furman.
.__ A. Z.
ureja ANDREJ ŽALAR
Torek, 24. aprila 1990
Ceste in komunala v jeseniški občini
Pri denarju se je še bolj zataknilo
Dobro sodelovanje s krajevnimi skupnostmi v občini
Jesenice, 23. aprila - Pri uresničevanju komunalnega in cestnega programa v jeseniški občini se je lani sicer precej zatikalo zaradi pomanjkanja denarja, vendar je marsikje šlo za večja dela, kjer dokočanje ni bilo opredeljeno do konca minulega leta. To pomeni, da bi se večina lani začetkih del letos nadaljevala, nekatera lani načrtovana pa bi letos začeli. Vendar pa se je pred dnevi, kar zadeva tako imenovano razširjeno reprodukcijo za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav v občini, pri centralnem odlagališču odpadkov na Mali Mežaklji in nekaterih drugih načrtih še dodatno zataknilo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč razveljavilo dosedanje združevanje sredstev na podlagi samoupravnega sporazuma. Za te namene naj bi v občini v prihodnje sprejeli odlok, vendar pa zadnja seja skupščine v tem mandatu minuli teden ni bila sklepčna in bo morala to vprašanje razrešiti nova. Izpad denarja pa ni majhen.
Sicer pa velja poudariti, da lanska ukinitev samoupravne interesne skupnosti za ceste in komunalo ni vplivala na uresničevanje plana in tudi v prihodnje bo pri uresničevanju srednjeročnega
plana ostalo vse Jože Svetina K
po starem. Za naslednje srednjeročno obdobje pa bodo dobre izkušnje iz preteklosti imele prednost tudi pri načrtovanju in uresničevanju plana, kakor tudi organiziranosti na tem področju v občini. Jože Svetina, ki je bil prej strokovni delavec v cestno komunalni skupnosti v občini, je zdaj zadolžen za to področje v preimeno-vanem komunalno cestnem gospodarstvu, le-to pa sodi organizacijsko v strokovno službo za družbene dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo.
"Kar zadeva uresničevanje lanskega programa, lahko rečem, da je bil sprejet v realnih okvirih, vendar predvsem zaradi pomanjkanja denarja na področju združevanja za razširjeno reprodukcijo in združevanja v organizacijah združenega dela nekatera dela sploh niso bila začeta. To pa ne pomeni, da upravljale! in uporabniki niso kazali interesa za gradnjo in reševanje problemov. Stanje je bilo pač takšno, da je moral prednost gradnje marsikje opredeljevati izvršni svet občinske skupščine. Zgodilo se je tudi, da zaradi pomanjkanja denarja dve glavni investiciji - dograditev odlagališča komunalnih odpadkov Mala Meža-klja in povezava vodovoda Završnica od Trebeža do Špornovega rezervoarja sploh nista bili začeti."
Podrobnejši pregled kaže, da je v delu glavni kolektor pri kanalizaciji na odseku Hrušica-Jesenice, da sta delno dokončana kanalizacijski sitem Jesenice in kanalizacija v starem delu Hrušice, sanirane pa so greznice na odseku Selo - Žirovnica. Precej je bilo narejenega na področju urejanja pokopališč. Zgrajene so bile mrliške
vežice na Breznici, za razširitev pokop* lišča pa je v pripravi tehnična dokumentacija. Podobno je tudi pri razširitvi poko; pališča na Blejski Dobravi in na Planin' pod Golico, v Kranjski gori pa je potrebna še zunanja ureditev, medtem ko n' Dovjem dela še niso končana. Večina vodovodnih del ni bila opravljena, v teku p* so raziskave v predoru Karavanke, del« za dograditev zajetja Peričnik in primarnega voda za mejni plato. Po programu nekako poteka tudi dograjevanje vroče-voda.
Pri cestah velja poudariti podpisan sa moupravni sporazum o zagotavljanju denarja pri gradnji obvoznice v Kranjski go ri, več del pa je bilo opravljenih tudi n» regionalnih cestah (Radovna) in na lokalnih (Planina pod Golico, Javornik-Javo'; niški rovt in modernizacija ceste Srednji vrh ter Moste).
"Poleg cest in komunalne opreme bo letos imela prednost v programu oskrba * pitno vodo in sicer povezava Završnica * Spornov rezervoar. Na ta način bosta povezana oba sistema - Peričnik in Završnica. Načrtujemo tudi dokončanje del za odlaga' lišče komunalnih odpadkov, pri cestah pa gradnjo obvoznice v Kranjski gori in in * njo novo ojezeritev Jasne. Čaka nas tudi zahtevna naloga na prometni ureditvi Jesenic, s katero želimo skupaj z Republiško upravo za ceste omogočiti večjo propust' nost prometa skozi mesto. Sicer pa name* ravamo pri cestah nadaljevati z deli proti Radovni, Javorniškemu rovtu in Srednjemu vrhu. Kar pa zadeva zadnjo odločitev Ustavnega sodišča, naj rečem, da gre za precejšen izpad sredstev, saj je razveljavijo* ni način predstavljal skoraj 50 odstotkov denarja in taksen izpad (5,5 milijona dinarjev) pomeni precejšnje osiromašenje na področju sedanjega stanja komunalne in* frastrukture."
Vendar pa je Jože Svetina vseeno, kaf zadeva letošnje načrte, optimist; tudi ob sedanjem izpadu sredstev. Nenazadnje so do zdaj uspešno reševali prenekatere skupne akcije s krajevnimi skupnostmi-Tako naj bi bilo tudi letos, trenutni izpad denarja pa bo prav gotovo na dnevnem redu enega prvih zasedanj nove občinske skupščine.
A. Žalar
Zazidalni načrt "Na jasi" ostane v osnutku
Tržič, aprila - Vse je že kazalo, da bo zazidalni načrt "Na jasi" -B7 v Bistrici pri Tržiču, kjer naj bi bilo prostora za nekaj novih stanovanjskih hiš, po nekajmesečni razpravi na zadnji seji skupščine sprejet, a se je zaradi pripomb tik pred sejo skupščine, ta odločila, da zazidalni načrt ostane v osnutku in gre ponovno v proceduro sprejemanja.
V bregu med Bistrico in Ko-vorjem, po domače Na jasi je v osemdesetih letih zraslo okrog 30 lepih stanovanjskih hiš. Pomanjkanje novih zazidalnih površin je Tržičane prisililo, da iščejo vsako možno površino, ki bi bila lahko zazidljiva in ne bi oškodovala kmetijskih površin. S spremembo občinskega odloka o gradnji zaklonišč, ki na takih gradnjah niso potrebna, se je sprostila 1650 m velika parcela, na kateri so sklenili zgraditi dve dodatni atrijski hiši. Kasneje pa se je pokazala možnost gradnje še treh stanovanjskih hiš, torej skupno petih hiš. Narejen je bil zazidalni načrt, od jeseni je bil v javni razpravi in tudi vse pripombe, ki so bile izrečene s strani prebivalcev tega predela, so bile
Vabilo na izlet
že upoštevane, tako da je bil izvršni svet skupščine občine Tržič mnenja, da bi osnutek na seji skupščine prekvalificirali v predlog in odlok o zazidavi dokončno sprejeli. Ker pa se je pokazalo, da so na ta zazidalni načrt še pripombe - na seji skupščine je bilo pismeno pri-pomnjeno, da s tem načrtom ni urejen problem parkiranja, ga-ražiranja, da dostop na zazidalno področje ni urejen v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom, da je dostopna pot v naselje prestrma, onemogočeno pa je tudi nadaljevanje predvidene ceste na zazidalno območje B-12 - se je skupščina odločila, da zazidalni načrt Na jasi - B 7 ostane še naprej v razpravi kot osnutek.
D. Dolenc
Kranj - V krajevni skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini pripravljajo v soboto, 12. maja, zanimiv izlet. Z avtobusom se bodo udeleženci ob 6.30 izpred šole Simona Jenka odpeljali po Selški dolini preko Baške grape do vasi Grahovo, kjer bo najprej postanek za postrežbo s pršutom, tolminskim želodcem in vinom pri Ivanu Brišarju. Od tod bodo izletniki krenili proti Kanalu, kjer bo ogled galerije zanimivega slikarja Rika Debenjaka. Po dolini Soče bodo potem krenili na Sveto goro in si ogledali baziliko ter muzej bitk prve svetovne vojne. Po Sabotinski cesti se bodo potem odpeljali do vasice Šmartno na kosilo, v kleti pri Poldetu pa bodo izletniki lahko poskusili briški tokaj in refošk. Vino pa bodo po 14 dinarjev lahko tudi kupili. Nazadnje pa se bodo ustavili še v Števerjanu pri Alojzu Juretiču na paštašuti in klobasah, spoznali pa hkrati okuse žlahtnih vin. Cena enodnevnega izleta je 290 dinarjev (z vsemi stroški), prijave z vplačilom pa sprejemajo v krajevni skupnosti Vodovodni stolp, Kranj, Begunjska 10 do 8. maja. Število sedežev je omejeno.
Popravek
Kar malce preveč nesramno, da tako rečem, jo je v petek na 4. strani zagodel "škrat". Namesto slike pokopališča v Gorenji vasi in prostora pred njim, kamor naj bi ga razširili, je "objavil" sliko urejene cestne serpentine na regionalni cesti pred Lanco-vim v radovljiški občini. Bralcem, prebivalcem krajevne skupnosti Gorenja vas in še posebej gradbenemu odboru se za ta neljubi spodrsljaj opravičujemo. Uredništvo
Občni zbor TD Cerklje
Krvavec
naj ostane zelen
Cerklje, 20. aprila - Turizem naj se razvija pod Krvavcem, Krvavec pa naj bo namenjen smučanju. Tej opredelitvi je bila nekako ves čas podrejena razprava na petkovem občnem zboru turističnega društva Cerklje, ki združuje člane v sedmih krajevnih skupnostih pod Krvavcem. Za takšno opredelitev so se zavzeli tudi turistični delavci iz Lesc, Preddvora in Nakle-ga-
Takšno usmeritev so člani društva in turistični delavci skupaj s krajevnimi skupnostmi pod Krvavcem sprejeli že lani, ko so za popestritev razvoja turizma organizirali tudi številne prireditve. Najbolj znana in odmevna je bila vsekakor razstava cvetja, lovstva, ribištva, čebelarstva in obrtništva. Lovci so namreč praznovali 20-letnico obstajanja in so na primer pripravili eno najbolj zanimivih razstav do zdaj s 1465 trofejami. Veliko zanimanje je zbudila tudi prireditev Družina poje, na kateri so takrat sodelovale družine iz krajevnih skupnosti pod Krvavcem. Letos pa bo to vseslovenska prireditev, ki bo 10. junija pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah. Za prireditev je izredno veliko zanimanje, odbor pa sprejema prijave še do vključno četrtka, 26. aprila, (telefon 064/42-106). Sicer pa, kot so povedali, je pomoč pri tej prireditvi ponudil tudi domačin Mito Tre-falt.dDruštvo ima letos v načrtu še več drugih dejavnosti, ki so jih podprli na petkovem občnem zboru. Tako bodo tudi letos sodelovali na dnevu narodnih noš v Kamniku, pripravili izlet za gospodinje na Štajersko, ocenjevali gostinske lokale na celotnem območju pod Krvavcem ter najboljšim podelili zlate, srebrne in bronaste vrtnice, pripravili ocenjevanje najtežjih kmečkih pridelkov letos oktobra in seveda tradicionalno razstavo cvetja, ki bo od 29. junija do 4. julija. Sicer pa bodo člani društva letos sodelovali tudi v gorenjskem tekmovanju za najbolj urejen kraj in se merili v republiškem z naslovom Očistimo naš kraj.dV razpravi so še posebej opozarjali na lepo in urejeno okolje in s tem v zvezi na divja odlagališča. Predlagali so, naj ob cesti na Šenturško goro ob klopcah namestijo odpadne posode. Enotna pa je bila podpora vseh za sodelovanje na letošnji razstavi cvetja, lovstva in drugih tradicionalnih dejavnosti. Pomoč in sodelovanje je obljubil tudi Slavko Zgonc, ki je po občnem zboru predaval o Sobnih rastlinah. Nasploh pa so delo društva v minulem obdobju ocenili dobro in pozdravili prizadevanja lovcev, da dobijo svoje lovišče. Naj; večja pridobitev društva so prav gotovo prostori v stavbi preurejene Hribarjeve hiše Ljubljanske banke-Gorenjske banke Kranj in muzej, ki ga je v prostorih Hribarjeve hiše v Cerkljah uredila banka. Letos, predvidoma maja, bodo svoj prostor v Hribarjevi hiši tudi odprli oziroma uredili v njem turistično poslovalnico. Zato so podprli tudi pobudo, da se vsi vključijo z idejami za izoblikovanje turističnega spominka. Nazadnje so na občnem zboru izvolili tudi nov upravni in nadzorni odbor ter odbor za prireditve, podelili pa so tudi osemnajst priznanj. Med drugim so priznanja podelili šestim lovcem oziroma lovski družini, ansamblu Lipa, bencinskemu servisu Petrola v Cerkljah, Osnovni šoli Davorina Jenka, folklorni skupini Penzion Jagodic in njenemu mentorju Francu Frantarju, Ljubljanski banki - Gorenjski banki Kranj, Živila Kranj za ureditev bifeja v Cerkljah in drugim. ^ Žala«"
Delo za invalide
Prihodnost je pri obrtnikih
Kranj, aprila - Vsako leto imajo učenci osmih razredov Osnovne šole Helene Puhar po štirinajst dni prakse v delovnih organizacijah, letos prvič pa so za možnost opravljanja praktičnega dela zaprosili tudi obrtnike, kjer bi lažje invalidni mladi ljudje ob koncu šolanja lahko dobili tudi redno zaposlitev.
Kot pravi Marija Škantar, de-fektologinja in pedagoginja na Osnovni šoli Helene Puhar v Kralju, njihove učence vsako leto vzame na prakso večina kranjskih delovnih organizacij, kot so Tekstilindus, Gorenjski tisk, I BI, Sava, Živila, Merkur, Planika, fskra, iz Tržiča Peko in Jelovica •2 Škofje Loke, letos pa še Komunalno podjetje Tržič in Zvezda Jer PTT Kranj. Za dva učenca, za katera niso mogli dobiti prakse v naštetih delovnih organizacijah, sp za pomoč zaprosili obrtnike, lok rat sta se odzvala Andrej Strniša, znani kranjski izdelovalec kisa in Pavel Žibert, kovinska galanterija.
"Pri meni je delal Alan Zukić, Prijeten fant, in moram priznati, da s katerim sem bil zelo zadovoljen," pripoveduje Andrej Strniša. "Delal je vsa dela, primerna 2a nekvalificiranega delavca, kot Je pomivanje steklenic, večjih ročk, lepljenje etiket, delal pa je Judi na polnilcu, kjer so potrebni kombinirani gibi, dosti zahtevno delo tudi za zdravega človeka. Predvsem učinkovit je bil pri zapiranju steklenic. Prav presenetilo me je, kakšno resnost je poka-
zal pri delu, točno je prihajal na delo, izredno pozoren je na čistočo. Vse to kaže, da je šola veliko naredila zanje in seveda tudi dom, da so ti otroci dosegli, tako rekoč stoodstotno socializacijo. Zelo rad bi takega fanta, če bi le imel dovolj dela, ob koncu njegovega šolanja vzel v redno delo. Bi pa spodbudil tudi druge obrtnike, naj se odzivajo prošnjam za delo mladih invalidov. Ne le, da mu bodo dali zaslužek, več bo vreden občutek, da so tej družbi potrebni. In naj ne pozabijo tudi na invalidske delavnice, kamor številni obrtniki in delovne organizacije z Gorenjske že oddajajo enostavnejša dela. Niti ne zavedamo se, koliko lahko na tak način pomagamo tem mladim ljudem."
"Že ko se je Tomaž Kokalj iz Predoselj prišel s svojima tovari-šicama predstavit, sem vedel, da bo pravi," je ob našem obisku povedal Pavel Žibert. Delal je na polavtomatih za izdelovanje zakovic in kontaktov za elektro industrijo. Hitro se je vklopil, čeprav je pri nas zahtevno delo. Material mora vložiti v stroj, stroj pognati, prvemu kosu, pre-kontrolirati mere. Vse mora biti
' *   mm      v 4 mm mm
Alan Zukić pri polnjenju steklenic v Strniševi kisarni. - Foto: D. D,
točno. Pri nas se je naučil uporabljati kljunasto merilo. Znati mora razlikovati med dobrim in slabim izdelkom, kar je pri nekaterih naših izredno majhnih izdelkih resnično težko. Moram priznati, da je bil zelo uspešen pri svojem delu, fant, kakršnega bi rad vzel v redno delo. S Tomažem sva se dogovorila, da bo, če bo treba, prišel delat tudi med počitnicami in ko bo končal skrajšani program kovinarske šole, lahko računa na zaposlitev pri meni, če bo le dovolj dela."
Andrej Strniša, dober poznavalec tako obrtništva kot problema zaposlovnja mladih invalidov v Kranju in v Sloveniji, meni, da je v kranjski občini zagotovo 70 odstotkov obratovalnic, ki bi lah-
ko zaposlile vsaj po enega mladega invalida ali jim dajale delo na
dom, da bi tako zaposlovali para-plegike, kombinirano motene invalide, za kar pa bi bilo treba nekatere davčne predpise spremeniti v prid obrtnikov. Zahod ima to urejeno: za vsako dejavnost je določeno, koliko invalidnih oseb bi lahko zaposlila. Če jih ne zaposli, plača v sklad za invalide. Podobno bi morali urediti tudi pri nas. To naj bi bil poseben sklad za vse oblike zaposlovanja oziroma socialne varnosti invalidov (ne preko SP1Z) in za odpiranje novih invalidskih delavnic. -Predlog, ki bi bil resnično vreden premisleka.
D. Dolenc
KRATEK STIK
Pet bratov ne more in ne more do dediščine
Pravda, dolga štirinajst let
Kranjska gora, 23. aprila - Milan Hlebanja iz Loga v imenu petih dedičev že štirinajst let uveljavlja svojo pravico do dediščine. Ne bo Popustil, čeprav ne gre za velik delež dediščine. Hišo naj bi dali na dražbo.
Nerazumljivih štirinajst let se že vleče pravda petih bratov Hlebanja iz Loga v Kranjski gori, saj nikakor ne morejo izterjati zakonite dediščine.
Pokojni brat Alojz si je s pomočjo staršev in ostalih bratov Postavil hišo v Kranjski gori. Staršem je pripadala četrtina 'nietja, ko pa so umrli starši in Pfat, naj bi vseh pet dedičev dobilo vsak svoj delež, ki znaša četrtino imetja, tri četrtine pa žena Pokojnega brata.
2e pred štirinajstimi leti je sodišče v zapuščinski pravdi odredilo, da se bratom morajo izplavati deleži, tudi lahko s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička, j* žena pokojnega brata na taksen sklep nikakor ni pristala. Sodišče je odločilo, da ....»se stranke nikakor niso mogle sporazumeti za delitev stvari z izplači-!0rn, lastnica hiše pa nima denarja, da bi izplačala solastniške de-eže. Tudi noče tričetrtinski delež
na nepremičninah prodati ostalim solastnikom, ker bi nastale zanjo neznosne razmere. Enodružinska hiša je v naravi nedeljiva...«
Najbolj je prizadet in ogorčen Milan Hlebanja, eden izmed petih dedičev:
»Pri hiši, za katero dediščino se pravdamo že celih štirinajst let, je največ delal pokojni oče, pa tudi drugi smo veliko pomagali. Ne moremo razumeti, da žena pokojnega brata tako dolgo noče izplačati zakonitega deleža dediščine, ki nam po vseh predpisih pripada. Z njo prav gotovo nisva in ne moreva biti v dobrih odnosih, saj se očitno za izplačilo ne meni dosti. A vztrajam, že štirinajst let, kajti zanesljivo bi zmogla odplačati tisti del, ki niti ni tako velik. Cenilec, ki ga je sama poiskala, je lani hišo ocenil na 19 milijard, medtem ko jo je drugi cenilec ocenil na 84 milijard dinarjev. Nam bi pripadalo vsem skupaj do največ 50 mili-
jard dinarjev. Okoli hiše je še travnik in njiva - z lastnico sva tudi že imela resne spore zato, ker sem nekoč okoli hiše pokosil travo, ki jo je bilo za kakšen voziček. Skratka: sem zakoniti dedič in po mojem mnenju upravičen do takega ali drugačnega izplačila. Če ne gre drugače, naj gre hiša na dražbo, naj se proda, če se že sporazumeti nikakor ne moremo. Če se že v tisti hiši lahko oddajajo turistom sobe, potem bi se lahko našel tudi denar ali možnost za izplačilo dediščine. In ne morem več prenašati, da se nam že štirinajst let - naj gre za kakršenokoli že delež dediščine - lahko smeji v brk, sodišče pa venomer le in le ugotavlja, da bi »zanjo nastale neznosne razmere«.
Res je mučno poslušati, da dediči nikakor in na noben način ne morejo izterjati dediščine, naj bo še tako majhna. Vsekakor bi sodišče moralo najti način rešitve spora, kajti štirinajst let je vendarle predolga doba....
D. Sedej
Civilni invalidi vojne na Gorenjskem
Vojna se dolgo pomni
Kranj, aprila - Civilni invalidi vojne sicer niso ravno množična populacija, na Gorenjskem jih je 155 duš, toda zaradi številnih speci-''čnih problemov brez svojega društva najbrž ne bi veliko opravili.
. Večina zdravih ljudi najbrž n'ti ne ve, da gre pri civilnih in-validih vojne za nedolžne žrtve y.°jne, za žrtve fašističnega nasi-'Ja in one, ki so se še mnogo let P° vojni ponesrečili z vojnim Materialom. Nekateri med njimi ?? •zelo težki invalidi, pa vendar J'n oblast skoraj pol stoletja po y°jni še ni izenačila z vojaškimi 'nvalidi, šele zdaj se jim obeta, se jim bodo glede pravic neko-''ko bolj približali. Gorenjsko društvo civilnih invalidov vojne Se je veliko ukvarjalo tudi s tem vPrašanjem, največ dela pa ima s Pomočjo čla nom v pravnih in sojinih zadevah.
p. Kot nam je povedala OMarjeta estovnikE, ki vodi delo gorenj-kega društva, so pri njih zlasti aktivne komisije za šport in relacijo, socialno-zdravstvena in
^ornisija za tradicije NOB in mi-°^na gibanja. Slednja ima od le-
ta 1982 na skrbi spomenik na Slatni nad Begunjami, kamor prirejajo tudi spominske pohode. Med športi jim gredo najbolje kegljanje, streljanje, namizni tenis, plavanje in Šah, njihovi člani so prvaki tudi v atletiki. Tudi po-hodništvo je med članstvom zelo priljubljeno, zato se redno udeležujejo pohoda ob žici okupirane Ljubljane, pa v Dražgoše, vsako leto gredo od Begunj do Slatne, navdušeni gorniki pa naskakuje-jo tudi Porezen, Stol, Blegoš.
Veliko si gorenjski civilni invalidi obetajo od socialno-zdrav-stvene dejavnosti društva. To zbira prijave za letovanja v počitniških zmogljivostih Zveze (v Čatežu, Stinici, Červarju, Umagu, Dolenjskih Toplicah in Nerezi-nah), socialno šibkim članom pa tudi pokrije tretjino stroškov po-čitnikovanja. Tradicionalno nudijo  tudi   denarno   pomoč za
ozimnico (lani so tako pomagali 10 članom), čeprav na voljo nimajo prav veliko denarja. Med člani, katerih povprečna starost je 65 let, je tudi veliko ostarelih. Slednje vsaj enkrat letno obiščejo, pa tudi bolne in nepokretne. Ob smrti člana pošljejo cvetje ali sožalno brzojavko, če pa član izgubi svojca, mu naklonijo majhno denarno pomoč. Podporo nudijo tudi, če invalid izgubi službo - doslej se je to primerilo le enemu, toda tudi invalidom se obetajo slabši časi. Kar zadeva razne pripomočke, ki tem invalidom lajšajo življenje (na primer magnetofonski trakovi za slepe), so slabi časi že prišli. Včasih so jih lahko dobili na društvu, če si jih sami niso mogli privoščiti, zdaj si jih niti društvo ne more več. Lani so za vse leto dobili 10.000 konvertibilnih dinarjev dotacije, največ od skrbstvenega sisa, za letos pa še ne vedo, s koliko denarja bodo razpolagali.
D. Z. Žlebir
Na Tomšičevi 14 bo streha za težko prizadete
Kranj, aprila - Včasih hiša pokojninske skupnosti na Tomšičevi 14 v Kranju, ki jo zdaj obnavljajo, bo kmalu nudila streho težko prizadetim otrokom.
Pobudnik za obnovo odkupljene hiše je bilo Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo, denar za obnovo pa se je lep čas natekal na račun prispevne stopnje za družbene objekte pri socialnem skrbstvu. Kot sta povedali Iva Bogataj, vodja Upravne organizacije za družbeni razvoj na kranjski občini in strokovna sodelavka za socialno skrbstvo Francka Marchel, se je do konca minulega leta nabralo dovolj denarja za obnovo in zdaj tečejo še zadnja dela. Že junija si lahko starši težje prizadetih otrok, ki so jih doslej varovali bodisi doma bodisi v utesnjenih prostorih na Stritarjevi ulici bodisi še v razvojnem oddelku vrtca, obetajo otvoritev.
Za začetek bodo na Tomšičevi odprli dva oddelka za te otroke, že jeseni pa bo verjetno potreben še kakšen več, saj je med starši, ki imajo zdaj otroke v zavodih širom po Sloveniji, veliko povpraševanja po dnevnem varstvu bližje doma. Tu bodo varovali otroke, stare med 7. in 18. letom. Za odrasle prizadete osebe, ki ostanejo brez staršev, pa bodo začasno uredili nekaj ležišč na podstrehi, saj bi za stalno bivanje potrebovali drugačno organizacijo, pa tudi več kadra. Tega si zdaj financer, socialno skrbstvo, žal ne more privoščiti.
Enako velja tudi za morebitno celodnevno varstvo ali varovanje prizadetih prek vikenda, razen če se bodo s starši dogovorili, da bi za takšno storitev tudi sami prispevali.
D. Ž.
POMISEL
Iz levega v desni žep
Je že tako, da je denarja za socialne pomoči revnim najmanj ravno tedaj, ko je revnih največ. Gospodarstvo siromasi, zato je bornejši tudi delež, ki ga odvaja državi za njene socialne programe. Več že tako obremenjenemu dohodku ni več moč naprtiti. Na drugi strani pa je tistih, ki zaslužijo vse manj in jim zato pripada socialna pomoč, vse več. Socialna država je prisiljena še bolj drobiti drobtinice, namenjene revnim.
Se donedavna smo bili prepričani, da so zloglasni sisi tisti krivec, ki poje dobršen del konkretnim programom namenjenega družbenega denarja. In najbrž smo imeli prav, motili smo se le toliko, ker smo od ukinitve sisov pričakovali odrešitev. No, po poskusni dobi, ko se družbena dejavnost v širšem in so-ciala v ožjem smislu financira iz skupne državne vreče brez paradržavnega posrednika, vseodrešujoče spremembe ni še prav nič čutiti.
Da je temu tako, lahko pripišemo spet precej neracionalno organiziranemu sistemu, ki denimo socialnovarstvene pomoči deli iz dveh vreč, občinske in republiške. Iz slednje gredo, denimo, vsi otroški dodatki, pa nekatere skrbstvene pomoči ter denar za zavodsko varstvo mladoletnih. Tudi potovanje denarnih virov za vse to ima svojo ceno. Poglejmo si, kako se seli na primer denar za otroške dodatke. Iz prispevne stopnje (mojega ali vašega osebnega dohodka) v delovni organizacji gre denar v proračun republike. Slednji ga spet dodeli občinskemu proračunu, ta pa upravni organizaciji za družbeni razvoj, ki ima na skrbi tudi socialno varnost otrok. Od tam gre denar spet delovni organizaciji, da ga ob svojem času podelili delavcem, ki so do tega upravičeni, za denarne pomoči otrokom. Štirikratno prekladanje denarja iz žepa v žep ima kajpada tudi svoje Finančne posledice. In kot pravi stara slovenska modrost, na ta način hodimo okoli r... v žep.
D. Z. Žlebir
Vesti
Zdravje brez cigarete - tudi med zdravniki
Golnik, aprila - Pri Slovenskem zdravniškem društvu je bil ustanovljen Svet za zdravje brez cigarete, ki naj bi spodbujal protikadilsko razpoloženje, in sicer med zdravniki, njihovimi bolniki ter v družbi nasploh. Že pred leti so namreč zdravniki v svojih vrstah začeli z analizo razširjenosti in posledic kajenja pri zdravnikih.
Med 1972. in 1986. letom so anketirali 3595 zdravnikov, zdaj pa podatke nameravajo dopolniti še z novimi anketami. Kot omenja prof. dr. Bojan Fortič v izvlečku dosedanje raziskave, objavljene na hrbtni strani anketnega lista, je bilo med do zdaj anketiranimi kar četrtina kadilcev, med zdravniki 30 odstotkov in med zdravnicami 20. V starosti 45 do 50 let kadi 36 odstotkov zdravnikov. V 15-letnem obdobju opazovanja je umrlo 293 zdravnikov, največja umrljivost je med zdravniki -kadilci. 15 odstotkov kadilcev je v opazovanem obdobju umrlo. Bivših kadilcev je umrlo 9 odstotkov, medtem ko je umrlo najmanj zdravnikov, ki nikoli v svojem življenju niso kadili, 5 odstotkov. Kajenje skrajšuje povprečno življenjsko dobo zdravnikov: ta je med nekadilci 70 let, pri kadilcih 62 let.
V mnogih deželah zdravniki škodljivo navado kajenja opuščajo, ker ima »zdravnik brez cigarete« večji družbeni ugled. Tako je denimo kadilcev med zdravniki v Angliji in ZDA že manj kot desetino.
D. Ž.
Slovenski farmacevti na Brdu
Brdo, 21. aprila - Na Brdu se je sestalo Slovensko farmacevtsko društvo, ki je svoje strokovno srečanje tokrat posvetilo razpravam o bolezni prebavil. Na simpoziju seje zbralo okoli 250 farmacevtov iz vse Slovenije, ki so na slavnostni skupščini obeležili tudi 40-letnico delovanja tega strokovnega združenja.
Lansko gibanje cen smetarine in vodarine
Škfja Loka, aprila - Na pobudo nekaterih občanov, hišnih svetov in sveta potrošnikov v KS Železniki, je Komunalno podjetje Škofja Loka posredovalo gibanje cen komunalnih storitev v minulem letu. Lani so se te cene spremenile kar devetkrat, zadnja sprememba je bila 15. decembra, medtem ko dovoljene 10-odstotne podražitve po 19. decembru niso opravili. Od 1. januarja velja smetarina na kvadratni meter 0,60 dinarja, in sicer enotno v vseh treh "središčih" občine Škofja Loka, vodari-na na kubični meter znese 4,00 dinarje, kanalščina 2,80 in čiščenje prav toliko.
Porabnikom se voda in kanalščina s čiščenjem zaračuna na osnovi vodomera po ceni, ki je veljavna na dan odčitka vodomera pred porabo, ki se obračunava. Denimo za porabo od odčitka 20. septembra do 15. januarja se obračuna poraba po ceni, spremenjeni 25. avgusta, ker je ta cena veljala 20. septembra, ko je vodomer začel šteti porabo za obdobje od 20. septembra do 15. januarja. Smetarina se obračunava po cenah, veljavnih za posamezne mesece, oziroma obdobja.
/ ureja Danica Zavrl Žlebir J
GLAS  6. STRAN
PODLISTEK, PISMA
Torek, 24. aprila 1990
PREJELI SMO
ŠE ENKRAT: NIZKI UDARCI V JAVNEM NASTOPANJU
France Kavčič - Veljko iz Škofje Loke, Podlubnik 43, je v časopisu »Delo« od 9. 3. 1990 reagiral na članek pod gornjim naslovom, avtorja S. Pečarja iz Škofje Loke (nanaša se na oceno javnih nastopov predsedniškega kandidata J. Pučnika). V svojem članku se F. Kavčič poslužuje najnižjih udarcev, neresnic in podtikanj.
Piscu članka očita, da je na letni skupščini ZB NOV Stara Loka spomladi 1987 vodil partijsko skupino, ki naj bi namesto njega, ki je bil delovni predsednik na omenjeni skupščini, prevzela vodenje te skupščine. Skupina naj bi se pred tem sestala na partijskem komiteju.
Te trditve in namigovanja niso resnična. Tovariš Pečar je bil od predsedstva 00 ZZB NOV Škofja Loka zadolžen, da skupščino informira o aktualnih političnih dogodkih in o delu OO ZZB NOV (takšne zadolžitve so imeli tudi ostali člani predsedstva, ki so oblikovali skupščine, vendar brez kakršekoli partijske direktive). Zato se je tudi oglasil v razpravi in med drugim povedal nekaj misli in pogledov k vsebini posameznih člankov, objavljenih v Novi reviji št. 57. To je bil tudi razlog, da mu je predsedujoči poskušal vzeti besedo, vendar so vsi navzoči (ok. 50) z aplavzom zahtevali, da naj govori naprej. Zaradi tega je predsedujoči užaljen zapustil dvorano in spotoma žalil udeležence skupščine. Z žalitvami nadaljuje tudi v članku, ko udeležence skupščine naziva s kričači. Pisec tudi namiguje, da nekdo iz RO ZZB NOV Slovenije vodi in usmerja napade na dr. Pučnika ali na DEMOS v celoti. Mimo mu lahko sporočimo, da v naši občini ne gre za nikakršne načrtovane napade na DEMOS ali njegovo vodstvo.
Preseneča pa nas, zakaj je France Kavčič sploh reagiral na pisanje, ki mu ni bilo namenjeno. Njegov odgovor pa tudi sicer nima nobene zveze z vsebino članka, ki ga napada, temveč je obelodanil dogodek izpred treh let, ki ga je očitno osebno prizadel. Zato tudi v svojem odgovoru napada avtorja članka in ne vsebine članka.
Zakaj pisec (kot prvoborec) ne reagira tudi na številne posplošene obtožbe na NOB in Zvezo komunistov, na kar je še do nedavnega prisegal? Ali ne gre v tem primeru za dvojno moralo?
Na koncu svojega prispevka zlonamerno seznanja javnost, da je bil S. Pečar do upokojitve uslužbenec v organih za notra-
nje zadeve in da se mu zato vsiljuje misel, da gre pri njem za profesionalno deformacijo. Ali ni mar to žalitev, ki presega vse meje človeškega dostojanstva. S tem pa je njegov cilj še bolj jasen. Čim bolj ga očrniti v očeh javnosti in to kot nekdanjega delavca organov za notranje zadeve in kot predsednika občinske borčevske organizacije. Pri tem pa očitno pozablja, da tov. Pečar uživa dokajšnjo podporo pri škofjeloških borcih, kar se je izkazalo ob ponovni izvolitvi za predsednika (od 23 združenj borcev NOV ga je podprlo 22 združenj z več kot 1700 članov), med drugim tudi zaradi njegove neoporečne politične preteklosti in neobremenjenosti.
S tem zaključujemo z razpravo s Francetom Kavčičem, z mnenjem, da takšne metode, ki so bile v tem primeru uporabljene, za nas niso sprejemljive in jih odklanjamo.
Ta odgovor, ki ga je sprejel sekretariat predsedstva OO ZZB NOV na razširjeni seji, dne 12. 3. 1990 (navzoči so bili tudi nekateri tovariši, ki so se udeležili letne skupščine ZB NOV Stara Loka v letu 1987), je bil poslan še isti dan v objavo na uredništvo časopisa »Delo«. Članka pa kljub dvema pismenima in več telefonskim urgencam do danes še niso objavili, pa niti pojasnili vzroka za takšno ravnanje.
Sekretariat predsedstva OO ZZB NOV Škofja Loka
OSNOVNA ŠOLA MALO DRUGAČE
Osnovna šola Lom pod Stor-žičem je podružnica Osnovne šole h. Grajzerja iz Tržiča. V njej se izobražuje 38 učencev v dveh oddelkih. Program življenja in dela šole je zasnovan tako, da ji omogoča kar najširše delovanje in izpolnjevanje obveznega in dodatnega programa. Pri tem ji stoji ob strani sedanji ravnatelj matične ustanove Viki Švab, ki vse udeležence v vzgojnoizobra-ževalnem procesu spremlja in spodbuja. Oba učitelja vsega dela, organiziranega na šoli, ne bi zmogla opraviti sama. Zapreti podružnico v obvezni program, ne bi imelo smisla. Pravo življenje in pravi utrip pa v zadnjih letih čutimo ob pomoči staršev in zunanjih sodelavcev iz krajevne skupnosti.
Lani je v dodatnem programu šole imel največjo težo Pionirski kviz, na RTV Ljubljana. V njem so učenci pokazali svoje znanje in iznajdljivost v tekmovanju z vrstniki drugih šol iz vse Slovenije-
V letošnjem letu pa se je sprožil pravi plaz organiziranja kul-turnozabavnih prireditev. Sodelovanje ob krajevnem prazniku, ogled vrste otroških predstav ob
Novem letu, sodelovanje v programu kulturnega društva Lom ob 70. letnici ustanovitve. Za učenci je uspešen nastop mladinske gledališke igre: Plašček za Barbaro. Igralci so s svojo prisrčnostjo in izvirnostjo prepričali selektorja, da jih je uvrstil na gorenjsko srečanje pionirskih skupin. Nastopajoči imajo danes za seboj 14 predstav, medtem ko jih čaka še nekaj gostovanj po osnovnih šolah kranjske občine.
Poleg organiziranja dejavnosti, so starši na naši šoli navzoči tudi kot izvajalci programov. Za nami so krožki: plavalni tečaj, krožek vezenja in pletenja, dramski in ritmični krožek. Zavedajoč se, da je šolstvu, tako kot zdravstvu in kulturi namenjenega čedalje manj denarja iz družbenih sredstev, ker se programi krčijo na skrajni minimum, je skrb staršev, pred osiromašenjem kvalitete dela s strani sodobnih učnih pripomočkov, postala toliko bolj upravičena.
Da ne bi, čeprav smo podružnica, zaostajali za ostalimi šolami na Gorenjskem, smo se odločili za širokopotezni načrt - pridobiti videorekorder in TV sprejemnik z dodatno ustvarjenimi sredstvi. Ob 8. marcu smo pripravili kulturnozabavni program, izdelali spomladanske šopke za prodajo. Na Hlačma-novi kmetiji je gospodinja ob pomoči šolskih otrok spekla domače piškote. Vse obiskovalce, bila jih je polna dvorana, je zanimal potek MINI TOMBOLE. Pripravili in vodili so jo starši sami. Delovne organizacije, obrtniki in ustanove so prispevale nagrade. Organizacijski in finančni uspeh je spodbudil starše, da smo z zamikom štirinajst dni organizirali drugo kulturno prireditev. V goste smo povabili ansambel Lojzeta Slaka. Z 20 odstotnim izkupičkom prodanih kart ter prevzemom organizacije, smo našim otrokom prislužili še nekaj sredstev za nakup TV sprejemnika.
Z zanimanjem je bilo gledati zadovoljne starše in njihove otroke, ki so skupaj preživljali vesele dneve. Ob skupni aktivnosti so spoznali, da so se lotili prave naloge, saj so z njimi uživali ostali prebivalci krajevne skupnosti in Tržiča.
Tone Kramarič
KAM GREMO?
Človek ob vseh radijskih in televizijskih poročilih in člankih v časopisih zgroženo posluša, gleda in prebira o brezglavosti vsega, kar se dogaja. Včasih se že pokaže delček upanja, da se bo vse le nekako uredilo, vendar se znova in znova pojavljajo spretno organizirane politične spletke. To niso le nedolžne spletke, temveč najbolj podla podtikanja, laži in vse bolj nesramno posiljevanje in prisiljevanje vseh narodov v Jugoslaviji, da je prava le ena politika in ena resnica.
Pravzaprav me je spravilo iz tira (pa najbrž ne samo mene) poročilo o zborih in mitingih, ki naj bi jih spet prirejali tu v Sloveniji. Poročilo je prišlo po vseh
prizadevanjih in govoru iz predsedstva in truda za izpeljavo Markovičevega programa. Ti ljudje, ki to predlagajo, menim, da nimajo sploh nobenega človeškega dostojanstva niti morale.
Jugoslavija se je začela krhati z mitingi. Namesto da bi se v teh kritičnih časih lotili dela, prirejajo mitinge in protestne zbore, ki jih vsiljujejo še drugim republikam in povsod zahtevajo pravice le za svoj narod. Ne glede na prizadevanja ZlS-a in gospodarstvenikov, s svojo podlo politiko razbijajo Jugoslavijo in to podtikajo drugim. Kako si upajo po vseh žalitvah in ponižanjih našega sloveskega naroda in naših predstavnikov, sploh predlagati spet te njihove nesmiselne' mitinge. Tovariš Bubulovič je sam priznal, da bi tekla kri, če bi bil 1. decembra miting v Ljubljani. V Kranju so grozili s sabotažami in prelivanjem krvi. Kdor koli v Srbiji odpre usta ne zna drugega, kot preobračati besede, nas žaliti s separatisti in vsem mogočim, da o pismu, ki so ga pisali iz Topole sploh ne bi govorila. Zanima me, ali ima v Jugoslaviji pravico samo en narod? V Sloveniji smo za demokracijo in enakopravnost vseh narodov, ki spoštujejo to načelo. Če pa nas kdo kar naprej obrekuje z lažmi, obrača vsako besedo, grozi s tanki, orožjem, prelivanjem krvi in sabotažami pa ni dobrodošel. Protestni zbori in mitingi do danes niso še ničesar rešili, temveč so naredili moralno in gmotno škodo vsem delovnim ljudem Jugoslavije.
Spremljanje izrednega kongresa ZK Jugoslavije je bila prava muka. To je bil res izredni kongres, saj če si gledal cinične nasmehe nekaterih delegatov pa tudi generalov ob izigravanju, ploskanju, žvižganju in poniževanju vsakogar, ki ni trobil v njihov rog, si lahko spoznal, da je kongres res izreden, saj se je na njem pokazala vsa podlost in morala ljudi, ki danes krojijo usodo Jugoslavije z mitingi in se poigravajo z delovnimi ljudmi.
Predstavnik stranke za delavce iz drugih republik pravi, da odpuščamo delavce iz drugih republik. Verjetno v republiki iz katere je, tega Slovencu ne bi naredili. Sicer pa če bomo prirejali protestne zbore in mitinge, namesto da bi delali, bomo tako v kratkem vsi brez zaposlitve. Zgleda vse tako, da je to njihov namen.
Predlagam, da v Sloveniji kakorkoli poberemo izjave ljudi o prepovedi mitingov in protestnih zborov, ki so čisto nesmiselni. Upam, da imamo na svoji zemlji prav Slovenci pravico in dolžnost odločati o tem, ali bomo dovolili, da nas tu na naši slovenski zemlji žalijo, ponižujejo in še grozijo s sabotažami in prelivanjem krvi.
V tem primeru nihče ne bo mogel nikomur očitati, da je naš narod zaveden ali neobveščen. Predložite ponovno okroglo mizo ali kontaktno oddajo na televiziji. Če ne bodo sprejeli in vsiljevali miting, potem jih res do preli-
vanja krvi, kar s svojim izvajanjem že tako ali tako potrjujejo.
Tudi Slovenija je izgubila velik del svojega ozemlja. Koroško, del Primorja in Benečijo, se kdaj kdo vpraša, na čigav račun? Dovolj davka je že plačal Slovenski narod!!!
— Iz Poezij Simona Gregorčiča —
Ne bo nas več tujčin teptal in tlačil nas krvavo
naš rod bo tu gospodoval, naš jezik naše pravo!
Dotaknila bi se še vseh naših vsemogočih strank. Kot vidite, dragi Slovenci in vsi strankarji, provokatorji in opravljivci drug drugega, da bo najbolje, če se med seboj razvrstite tako, da bo prav in dobro za ves slovenski narod. S to predstavo, ki jo izvajate sedaj in z vsemi temi obrekovanji drug drugega, ne boste spravili volilcev na volitve. Zgodovino ne morete priklicati nazaj ali jo spremeniti. Mogoče vam bodo napovedani protestni zbori in mitingi streznili glavo in ne boste pustili svojega naroda na cedilu. Prav je rekel lani Ciril Zlobec, da se boste grizli med seboj. Pazite raje, da nas ne bodo drugi pregriznili. Tisti, ki nosijo levji delež za današnje stanje, so zdaj tako v ilegali in se nam tu in tam samo še pokakajo na glavo.
Samo združeni in enotni boste kos začeti poti.
Upam, da ne bomo čez nekaj let začeli spet ugotavljati, kako resničen je pregovor v srbohrvaščini »Iste stolice - druge guzice«.
Veronika Pavec Zavedna Slovenka
POSEBNA VEJA
»ZELENIH«
POD
KRVAVCEM!
Pod Krvavcem, malo pod Ambrožem, ima malo parcelo na opuščenem pašniku tudi tujka, iz daljne dežele, ki se vneto trudi, da bi parcelo spremenila v cvetoč nasad, v rajski vrt, trudi se, da bi prenesla čim večji del narave na ta skromen prostorček, ki bi jo spominjal njene domovine, kjer ima narava, cvetje prvo mesto. Kdo od sosedov je ne pozna, ko vsak trenutek svojega prostega časa marljivo okopava slabo rodovitno zemljo, zasaja vedno nova drevesca, rože, ter vse mogoče druge okrasne rastline. Sosedje jo cenijo zaradi njene marljivosti in ljubezni do narave, do lepega, marsikdo ji rad priskoči na pomoč, ter skupno ustvarjajo cvetoč vrt.
Toda glej ga spaka! Vedno pa se v naši ljubi ožji domovini najde kdo, ki mu nekaj ni všeč, ki ne zna ceniti tujega truda, pač pa bi rad po svoje »skrbel« za naravo, za lepše okolje. Takoje ta tujka neke sobote prišla v prostem času opravljat pomladanska dela na svoj »prostor pod soncem«, ko se ji je zazdelo, da
je na parceli odkrila vrelec nafte. Močno je namreč smrdelo po bencinu. No, na žalost, ali na veselje, je odkrila, da z nafto ne bo nič, pač pa je neki dobronamer-než, verjetno pripadnik svoje veji »zelenih«, ustrežljivo »žalil« nekaj mladih smrečic in primerek japonskega macesna, z bencinom. Verjetno je imel namen razkužiti zemljo, da bi mlada drevesca rasla brez parazitov, aH kaj podobnega. Tudi tri priče, ki so bile po naključju v bližini, so potrdile njeno ugotovitev. To sicer ni pomagalo mladim smrečicam, ker so se že posušile, ona pa moli, da bi ji morda uspelo rešiti vsaj macesen.
Ko je to prijavila dežurnemu miličniku na postaji v Cerkljah, se je le- ta zgrozil, kajti to se je zgodilo v času največje suše, ko so pristojni vsak dan po radiu rotili prebivalstvo, naj zaboga pazi na gozdove, ker je zaradi suše nevarnost požarov izredno velika. No, to bi še nekako zanemarili, ne moremo pa zanemariti vtisa, ki ga je ob tem »skrbništvu« za naravo, za okolje, ki st mu tujka s tako ljubeznijo in trudom posveča, dobila naša tujka-Vsaj doslej je bila, z ozirom na pisanje in govorjenje v javnih občilih, prepričana, da je naša skrb za naravo, za okolje, resnična.
M. P.,
naslov v uredništvu
Na Tomšičevi 30 v starem mestnem predelu Je odprta Semenarna Pehta Ponudba obsega: vse vrste semen vrtnin, cvetlic, poljščic in trav. sadike za balkonska korita, domače in uvoženo orodje in kmetijska oprema, ter različne vrste prsti, organska in mineralna gnojila. Ponujamo Širok izbor domačih in uvoženih cvetličnih lončkov.košaric.korit. Kupite lahko strokov no literaturo In hrano za domače živali. Po izredno ugodnih cenah dobite nasadila za vse vrste orodja. ODPRTO OD 9.-12. IN 14.-19. URE SOBOTA OD 8-12. URE
ALEKSANDER ZALAR
ZLATI TRIKOTNIK
Oditi moramo v dolino. Pri vsakem koraku, ki ga napravim, se spomnim, koliko muk je bilo potrebnih, da sem prišel tako visoko, zdaj pa uničujem višino in se spuščam. Nad dolino pa se spet dviguje prav tako visok hrib. »Popoldne bomo lezli tja,« pomislim.
Pleme Lahu živi med hribi. Sprva je pot prijetna. Ob poti teče potok, ki nas bodri s svojim šumenjem. Čez čas se voda izgubi v globel, ki se končuje s previsno steno, čeznjo pada slap. Ne moremo se premagati. Skočimo v kotanjo pod slap in se okopamo. Voda nam povrne moči. Vroče sonce nam še potem, ko rinemo v strmi breg, ne more do živega. Sonce je izparilo zadnjo valgo iz tal. Pod nami se praši. Slonja steza vodo skozi bambusovo goščavo, nato se dvigne na visoko raven in pelje po pašniku. Od daleč zagledamo majhne, s palmovino krite kočice. Stiskajo se ob pobočje, kot da se počutijo neprijetno ob mogočnem hribu, ki se dviguje za vasjo. Prav na vrhu so makova polja. Skrita so v bambusovem gozdu, ki prekriva pobočje. Z vodnikom se vzpneva nad vas in iščeva skrite steze. V vasi sva prosila za ogled polj. Le neradi so privolili. Ne marajo, da se tujci sprehajajo po makovih poljih. »Ta polja imamo zase,« mi pravi vaški starešina. »Seveda,« mu prikimam. »Saj me ne zanima, kje vse so polja, samo eno bi rad videl. Nisem od policije.« Starešina se nasmehne.
Gojiteljica maka
»Pojdita,« pravi. Zdaj iščeva po strmini. Steze se prepletajo med seboj. Tom obstane. »Ne bo prava,« reče in zavije na drugo-Vztrajnost pa le rodi uspeh. »Pri lesi sva,« pravi Tom zmagoslavno. Ko leževa čez leso, Tom reče: »Za ovinskom se začne makovo polje.« Ne moti se. Makovi plodovi prekrivajo pobočje. Nad njimi pa je že drugo polje. »Pojdiva tja,« pravim. Vzpenjava se po stezi, ici vozi čez makovo polje. Z nožem, ki ima več vzporednih rezil, zareže v makov plod. Iz njega se pocedi. To je opij. »Iz njega naredijo heroin,« reče Tom. Sedem v makovo polje in gle-dam drobne rastline. Toliko sreče in hkrati nesreče prinašajo človeštvu. Prebivalcem plemena Lahu obstoj, drugim denar, nekaterim omamo in smrt. Dolgo sedim, vse dokler me Tom ne zmoti-»Oditi morava, čakajo naju v vasi,« pravi. Nerad se poslovim od maka, po katerem je postala ta dežela slavna.
Zvečer se vrnemo v dolino. Prespim v naselju, ki je bilo zgrajeno za burmanske begunce. Tu zdaj živijo. Vsako jutro se možje in žene zberejo in odidejo na delo. Gozdni delavci so.
Ko odhajam iz dežele maka, mi je žal. Še veliko drugih plemen bi lahko videl. Tako bi lahko še bolje spoznal njihovo življenje. A že nekajdnevni obisk te hribovite dežele mi je pomagal k novim spoznanjem. Številna plemena na tem ozemlju so ves čas živela tako kot danes. Toda zdaj jih pozna ves svet. Včasih še tajska vlada ni vedela, koliko jih je. Danes pa se s tem ukvarja celo OZN in druge organizacije. Življenje v takem trikotniku pa se tU spremenilo. Pa vendar, nekaj se vendar dogaja. Iz doline prihaja v odmaknjene gorske vasi novo življenje. Kaj prinaša s seboj? Napredek ali uničenje stoletnih tradicij? Tega nihče ne ve. O tem premišljujem, ko se vozim v dolino in za menoj ostaja dežela Zla' tega trikotnika.
KONEC
Uspeh mladih glasbenic
PRVOVRSTNI ZVEN STARE GLASBE
Kranj - Po uspehu na republiškem glasbenem tekmovanju sta se kvartet kljunastih flavt s sopranom in trio kljunastih flavt Glasbene šole Kranj vrnila z zveznega tekmovanja v Beogradu, kjer sta dosegla prvo oziroma drugo mesto.
Ker zadnja leta med udeleženci glasbenih tekmovanj učencev glasbenih šol ni bilo predstavnikov kranjske glasbene šole, bi lahko povsem napačno sklepali, da kvaliteta učenja in s tem znanje učencev pač ne dosegajo kakšne posebne ravni. Zato je pomembno, da se je šola zdaj - menda je ta odsotnost trajala kar deset let, odločila odnos do udeležbe na tekmovanjih spremeniti. Marca letos so se udeležili republiškega tekmovanja mladih glasbenikov v Titovem Velenju in do-
botah in nedeljah. Med tednom je namreč pouk v kranjski glasbeni šoli tako kot drugod po ves dan, tako da je bilo treba včasih vaditi tudi na hodniku. Vendar pa so mlade glasbenice tudi beograjsko tekmovalno izkušnjo prestale domala kot profesionalne glasbenice: oba nastopa v enem dnevu, potovanje tja in nazaj v enem dnevu, da pa bi bilo vse še težje, je sopranistko ujel prehlad s temperaturo. Toda konec dober, vse dobro, bi morda lahko dodali. Vendar pa za uspeh
Po odmevnem uspehu na zadnjih dveh tekmovanjih imata tako trio kot kvartet kljunastih flavt s sopranistko že kar nekaj povabil za glasbene nastope, saj so mlade glasbenice že pred časom prestopile prag, ki loči šolski glasbeni nastop od koncertnega.
Mojca Zaplotnik: "Zanimanja za staro glasbo je tudi v Kranju precej, zato bi oddelek za staro glasbo, če bi ga kdaj ustanovili, prav gotovo imel svojo glasbeno Prihodnost."
segli dve prvi mesti in eno tretje mesto. Temu uspehu pa so v začetku preteklega tedna mlade glasbenice dodale še uspeh z zveznega tekmovanja učencev in študentov glasbe v Beogradu : Manca Cirk, Vesna Kolosa, Špela Knoll in Maja Osojnik, vse učenke iz razreda Mojce Zaplotnikove so kot kvartet kljunastih flavt in z gla-
som Marije Pavlic iz razreda prof. Sabire Hajdarević osvojile dovolj točk za prvo mesto. Njihov sestav tria kljunastih flavt pa je glasbenemu uspehu dodal še eno drugo mesto.
Uspeh prav gotovo ni nekaj, kar pride čez noč. Vse štiri mlade glasbenice so namreč že peto leto v razredu Mojce Zaplotnikove, ki je hospitirala pri znanem slovenskem glasbeniku in poznavalcu stare glasbe Klemenu Ramovšu. Če je morda kljunasta flavta veljala na glasbenih šolah za manjvreden instrument, je zdaj morda takšno mnenje ob uspehih, ki se kar nizajo, že premagamo. Tako prav gotovo svoje čase ni mislil Bach, sicer ne bi pisal glasbe za tak instrument. Mlade glasbenice, ki jih sicer poznajo z nekaterih nastopov po Gorenjskem in drugod, med drugim so snemale tudi za ljubljansko televizijo, s tem letom glasbeno
šolanje zaključujejo. Vendar pa bi bilo vsekakor škoda, če ne bi glasbenega znanja dopolnjevale tudi s poukom komorne igre.
V primeri z njimi je Marija Pavlic, ki študira solo petje pri prof. Hajdarevičevi šele pol leta, prava začetnica. Toda nadarjenost in trdo delo je pomagalo preskočiti tudi nekatere ovire. Zato so glasbenice tudi lahko uresničile zamisel Mojce Zaplotnikove, da bi glasbeno skupino kljunastih flavt dopolnile s sopranom. Neobičajna sestava je tako na slovenskem kot tudi na zveznem glasbenem tekmovanju vzbudil pozornost in presenetil vse z imenitnim interpretiranjem predvsem glasbe angleških renesančnih mojstrov.
Tekmovalne izkušnje so prav gotovo nekaj posebnega. Za take nastope se je treba pripravljati posebej, ob vsem rednem glasbenem pouku, tudi ob so-
Prof. Sabira Hajdarević: "Uspeh naših učenk je toliko večji, ker je skupno delo in priprave teklo šele od februarja. Komorni nastop pred izbranim glasbenim občinstvom marca v gradu Kieselstein pa je pokazal, da smo na pravi poti."
skupine ni odločilno le trdo delo učenk s profesoricama, pač pa tudi sodelovanje drugih: prof. Vlasta Šiler je na primer pomagala pri izgovorjavi angleških tekstov, na zveznem tekmovanju pa sta bila nastopajočim v pomoč tudi prof. Grasellijeva in Egon Gottvvald.
Lea Mencinger Foto: Gorazd Šinik
250 knjig Kondorja
NOVE KNJIGE OB JUBILEJU
K antologiji domače in prevodne književnosti, ki jo že več kot tri desetletja goji knjižnica Kondor pri Mladinski knjigi, so pred kratkim ob izidu 250. zvezka k temu obsežnemu opusu dodali pet novih knjig: Chateaubriandove Spomine z onkraj groba, Cimetove prodajalne Bruna Schulza, Grad prekrižanih usod Itala Calvina, Milana Puglja O nekoristnih ljudeh in Balade o svetovjih Gregorja Strniše.
Brez dvoma gre pri izdaji Chateaubriandove lirične proze za dogodek; v slovenskem prevodu namreč prvikrat dobivamo avtorja, ki ga vsekakor lahko ob Shakespearu in Goetheju šteli v vrh evrop-Jjte književnosti. Vendar pa ne gre zgolj za literarni dolg ustvarjalcu, *' je živel in ustvarjal v prelomnem času 1848, se posebej zavzemal *a svobodo tiska in človekovih pravic.
Poljskega pisca Bruna Schulza je Kondor pred leti že predstavil. Tokrat gre za dve besedili pisatelja sicer klasika modernizma, ki pa 8a pri nas še premalo poznamo, medtem ko so ga drugod "odkrili" že Pred leti.
Italo Calvino je eden redkih sodobnih italijanskih pisateljev svetovnega slovesa, ki pa ga, tako kot Schulza, pri nas dokaj slabo poznamo. Poleg pomembnega dela Nevidna mesta je v knjigo vključen ludi prevod Gradu prekrižanih usod. Za pisatelja Calvina, mojstra "topističnih pesmi v prozi, je na primer pred leti znani pisatelj Rush-
die dejal, da si ne zamišlja finejšega avtorja za branje v času, ko se svet sesuva.
Milan Pugelj je vsekakor bil kot pisec postavljen dolga leta povsem ob rob našega literarnega spomina. Zdaj Kondor ponuja izbor njegove kratke proze v knjigi O zamolčanih ljudeh. Ni kaj, dovolj zgovoren naslov tudi za pisca, ki je bil povezan z našo moderno, Ivan Cankar pa mu je bil vzornik.
Balada o svetovjih je prva antologija poezije Gregorja Strniše, ki je avtor ni sam uredil - za življenja je namreč Strniša svoje zbirke pripravljal sam. Gre za celovit vpogled v pesnikov opus, v bistvu prerez skozi poezijo zbirk od Mozaika iz leta 1959 do Škarij in Jajca. Izbor Strniševe poezije sodi v okvir Kondorjevega predstavljanja sodobnikov slovenske literature.
L. M.
ČRNI DEŽ
Gl. vloge: Michael Douglas, Ken Takakura, Andy Garcia; ,__ Režija: Ridlev Scott
p    Filmske obrti se Ridlev Scott naučil pri televizijskih reklamah.
osnel jih je okoli 3000, preden se je lotil svojega prvega celovečerne-?a filma Dvobojevalca (Duelists). Ob zanimivi zgodbi seje film odli-j.°val predvsem po vizualni plati. Njegov drugi in hkrati najuspešnej-
1 0srni potnik (Alien) pomeni danes enega najboljših izdelkov na P°dročju znanstvene fantastike in se ga v najrazličnejših oblikah po-sosto citira in kopira. Sledijo hiperdizajnirani Blade Runner, pravlji-
a Legenda (Legend), psihološki triller Dama in detektiv (Somebodv
0 watch ower me) in zadnji Črni dež.
Pogosto uporabljene lokacije vesolja ali prihodnosti je Scott
sPešno zamenjal z Japonsko, točneje Osako. Nasičeno velemesto, v £°'nem postnuklearnem razcvetu, filmano večinoma ponoči, tvori
načilno in impresivno »scottovsko« atmosfero v milijonskem mra-^Jisču, kjer morata junaka Američana kot na nekem drugem svetu, JJJti pobeglega sadističnega japonskega kriminalca. Pomaga jima do-1 Japonski policaj (Ken Takakura), ki se ga spominjamo v podobni aJ°gi iz Jakuze (Sidnev Pollack, 1972). Ravno v tem odnosu med
'"eriškima in japonskim policajem se nahaja točka spoja, sporazu-_£y_anja med radikalno različnima zahodno in vzhodno kulturo. Kot Pot ^'cnae' Douglas s Kenom Takakuro zares komunicirati, ko se trudi doumeti njegov način pojmovanja življenja, morala, časti, se .«* avtomatično odprejo vrata v temni svet japonskega podzemlja in SUj^e tudi edina pot, ki ga pripelje do iskanega morilca. Osnovni za-PanjSC t0re^ nanaj'a v Junakovi glavi, ne pa v znanju streljanja, prete-
^ Vse ostalo je čista lepota gledanja. Mesto dogajanja je v tem fil-kor Vd^ to'''co Pomembno kot osnovna zgodba, če že ne bolj. Vseka-ŠiK V. '<*'ev Scott je oboje mojstrsko povezal in ustvaril enega najlep-'n »ilmov v letu 1989.
>»--- Z. S.
Nagrade jeseniškega filmskega festivala
ŠESTDESET FILMOV IZ DVANAJSTIH DRŽAV
Jesenice, 23. aprila - Na Jesenicah so podelili nagrade najboljšim avtorjem filmov, ki so jih prikazali na XVII. festivalu amaterskega filma. Malo planinskih filmov.
Ob 25-letnici filmske skupine Odeon so na Jesenicah letos organizirali že XVII. mednarodni festival amaterskega filma. Na festival je prispelo 60 filmov iz dvanajstih držav, strokovna žirija pa je pregledala 51 filmov in podelila nagrade.
V skupini dokumentarnega filma prva nagrada, zlata plaketa Ze-lezarja ni bila podeljena, drugo nagrado pa sta prejela Aljoša Žerjal iz Trsta za film Barva spominov in Ernst Purschel iz ZRN za film Wanzen. Tretjo nagrado je poleg avstrijskega avtorja dobil tudi Franc Kopic iz Maribora za dokumentarni film Pogovarjamo se. Med igranimi filmi si prvo nagrado delita avtorja iz Švice in ZRN, medtem ko je srebrno plaketo dobil Uroš Smasek iz Maribora za film Invazija rdečih. Tretjo nagrado pa so med igranimi filmi podelili filmu iz Irana.
Med eksperimentalnimi filmi prva nagrada ni bila podeljena, drugo je prejel belgijski film, tretji nagradi pa madžarski in avstrijski film. Tudi med animiranimi filmi prve nagrade niso podelili, s srebrno plaketo pa je bil nagrajen Patent, avtorja Milana Jereba iz Kino sekcije Iskra Kranj. Tretja nagrada je odšla v ZRN. Prišlo je malo planinskih filmov in nobenemu niso podelili nagrade.
Med posebnimi nagradami festivala so za najboljšo montažo nagradili tudi film Barva spominov Aljoža Žerjala iz Trsta, filmska skupina Odeon pa je nagrado Silvo Valentar, ki jo podeljujejo najboljšemu mlademu avtorju, namenila Danijelu Dovjaku iz Celovca.
D. Sedej
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli ambientalno razstavo, ki sta jo pripravila akad. kipar Marko Kovačič in glasbenik Marko Košnik.
V Prešernovem gledališču bodo danes v torek, ob 19.30 ponovili J. Ortona Plen za red petek II in izvejt, jutri v sredo bo predstava za red sobota II in izven.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled retrospektivna razstava fotografij in slik Iva Koželja.
V dvorani kulturnega doma na Javorniku bo jutri, v sredo, srečanje odraslih pevskih zborov občine Jesenice. RADOVLJICA - V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Mario Pleničar ob diapozitivih predaval o temi - Iz življenja naše Zemlje.
V galeriji Kamen na Linhartovem trgu razstavlja slikar Frančišek Berce z Jesenic.
V Šivčevi hiši odpirajo jutri, v sredo, ob 18. uri razstavo slik akad. slikarja Kamila Legata.
ŠKOFJA LOKA - V dvorani Loškega odra bo danes, v torek, ob 17. uri predstava F. Levstika Vidkova srajčka; gostuje VVE Pedenjped - za izven
V galeriji Ivana Groharja je odprta spominska razstava barvnih predlog za freske slikarja Iveta Šubica.
Zbirke Loškega muzeja so spet odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure.
ŽELEZNIKI - Na igrišču v Dašnici bo v četrtek, 16. aprila, ob 18. uri bo na igrišču v Dašnici proslava z naslovom Pomladansko srečanje v Dašnici: nastopili bodo učenci OŠ Železniki, mešani pevski zbor Iskra, mešani pevski zbor Niko, pihalni orkester Alples, harmonikarski orkester Niko in ritmična skupina Reg doli.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB je odprta razstava likovnih del akad. slikarja Valentina Omana.
V fotogaleriji Slovenija je na ogled razstava športnih fotografij avtorja Milana Malovrha.
NASTOP MLADIH PEVCEV~
Radovljica - V četrtek, 26. aprila, ob 18. uri bo v prostorin Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občine Radovljica. Nastopili bodo: otroški pevski zbor OŠ F.S. Finžgarja Lesce, otroški pevski zbor OS dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, otroški pevski zbor OŠ A.T. Linharta Radovljica, otroški pevski zbor OŠ 4. maj Begunje, pionirski pevski zbor OŠ prof. dr. J. Ple-melj Bled, mlajši mladinski zbor OŠ A.T. Linharta Radovljica, mlajši mladinski zbor OŠ A.T. Linharta ZE Mošnje, mladinski pevski zbor OŠ F.S. Finžgarja Lesce, mladinski pevski zbor OŠ dr. J. Mencingerja Boh. Bistrica in mladinski pevski zbor OŠ Staneta Žagarja Lipnica.
GORENJSKI NAMIG 90 ~
Tržič - V organizaciji ZKO Gorenjske in ZKO Tržič bo jutri, v sredo, ob 18. uri srečanje gorenjskih plesnih skupin. Na prireditvi, ki bo v kinodvorani v Tržiču, nastopajo kar štiri tržiške plesne skupine in sicer Arabeske, pionirska plesna skupina KUD Podljubelj, Miš - Maš/MGT in Forma. Iz drugih gorenjskih krajev pa sodelujejo še štiri plesne skupine: Flash iz Most pri Komendi, Lokarda iz Kamnika, Kaja iz Domžal, iz Kranja pa Andreja Rauh.
PIČMANOVA RAZSTAVLJA V PARIZU
Kranj - Nataša Pičman, slikarka iz mlajše generacije slovenskih slikarjev, te dni razstavlja v Parizu. V družbi s še tremi slikarji - grafiki - Kazandjianom, Solber-gom in Zabaleto je Nataša Pičmanova v eni od pomembnejših pariških galerij Furstenberg predstavila šestnajst svojih grafik (globoki tisk in litografija).
L. M.
USPEH GLASBENIKOV
Na zveznem tekmovanju učencev in študentov glasbe v Beogradu, so lepe uvrstitve dosegli tudi učenci treh gorenjskih glasbenih šol. Trobentač Urban Fele iz razreda Francija Rih-terja je prejel drugo nagrado. Trio kljunastih flavt iz Glasbene šole Kranj je dosegel drugo mesto, kvartet kljunastih flavt in glas pa prvo mesto; mentorici Mojca Zaplotnik in Sabira Hajdarević. Trio flavt iz škofjeloške Glasbene šole (Ana Kavčič, Liza Hawlina in Jana Čadež) iz razreda Drage Ažman so osvojile prvo mestd. Dovolj točk za prvo mesto je osvojil tudi trobentač Matej Rihter iz razreda Igorja Maroševiča.
V. Bogataj
LJUBELJSKI REOUIEM ~~
Tržič, 23. aprila - »V desetih letih, kar sem nazadnje razstavljal v tej galeriji, sem se spremenil. Tokrat deluje galerija kot sakralni prostor, ki sem ga ovesil s slikami-portreti, spomeniki na papirju in requiem. Moj prispevek vsem ljudem, ki so pomrli ali pa so jih pobili, ko so gradili predor med zadnjo vojno,« je po petkovem večernem odprtju razstave za Gorenjski glas izjavil 55-letni Valentin Oman, avstrijski slikar, rojen v Štebenu pri Beljaku. Zdaj živi in dela v Celovcu.
Razstavo je pripravil Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, ki je povabil najprej pevce Ljubljanskega okteta, da so za kratek čas iz province naredili svetovljansko mesto z močnim kulturnim nabojem. K temu sta prispevala tudi likovni kritik Aleksander Bassin z učeno pripovedjo o slikarstvu Valentina Omana in jedrnati dr. Ivan Sedej, ki je hkrati tudi avtor študije Omanovega »Pariškega requiema«. Razstava bo odprta do 10. maja, vse dni razen ponedeljkov.
Mirko Kunšič / ureja LEA MENCINGER
(mssmssmGLAB 8. stran
/ AKTUALNO
Torek, 24. aprila 1990
VOLITVE '90
Med volilci na gorenjskih voliščih V • t
Lažje je bilo obljubljati, težje bo obljube izpolnjevati
Kaj so povedali volilci? Vse obljube se ne bodo uresničile.
Kranj, 22. aprila - "V Sloveniji smo šli v dveh tednih trikrat na volišča, prvič v novi Jugoslaviji smo lahko izbirali med večimi strankami in kandidati...Če tudi to ne bo prispevalo k izboljšanju razmer v republiki in v občinah, potem so bila naša pota na volišča zaman," je malo v šali in malo zares po nedeljskem "volilnem obredu" dejal Radovljičan in še pristavil, da je bilo politikom lažje v predvolilnem boju, ko so le obljubljali in novačili za volilci, in da jim bo veliko težje po volitvah, ko bodo morali obljube tudi izpolniti.
Čeprav napovedi o nedeljski volilni udeležbi niso bile najbolj obetavne, je bila udeležba na volitvah dobra. ■
Če bi sodili po vremenu, potem bi lahko zapisali, da je bila nedelja lep volilni dan. Volil-cem se ni posebno mudilo, postajali so ob voliščih, razglabljali, kdo bo zmagal, katera stranka bo v občinskem parlamentu dobila večino, kdo bo v kraju izvoljen za občinskega poslanca... V radovljiški občini, kjer so znani po volilnih posebnostih, so "trli" še dodatni oreh: katera dva od petih kandidatov za predsednika občinske skupščine se bosta uvrstila v drugi krog.
Niko Mohorič iz Radovljice je dejal, da mu ni preveč jasno, kako se bo zapletalo in razpletalo v Sloveniji po volitvah in kakšen bo "razvoj dogodkov". "Jaz trdim, da bo zmagal Milan Kučan, tudi zato, ker bolje od Pučnika pozna razmere v Jugoslaviji in ima tudi precej zaslug, da je v Sloveniji sploh prišlo do prvih strankarskih volitev. Prav od predsednika pa je veliko odvisno, kakšne bodo nadaljnje spremembe v Sloveniji," je dejal. Kdo bo novi radovljiški župan? "Mislim, da imata največ možnosti Pavel Žerovnik in Miroslav Pengal. Kdorkoli že bo, pa bo moral imeti veliko razumevanja tudi za tiste, ki bodo ob gospodarskih pretresih ostali brez dela."
Naključje je hotelo, da je prav tedaj prišel na radovljiško volišče v stavbi nekdanjih DPO
(ne glede, kakšne barve bo) oživiti gospodarstvo, kar pa ne bo lahko, tudi zato ne, ker ima Markoviceva reforma nekatere šibke točke. Žerovnik je napovedal zmago Kučana, za katerega pravi, da je doslej vodil trezno in strpno politiko. Kar zadeva volitve v občinsko skupščino, je dejal, da pričakuje "rahel nagib v desno" - vloga Socialistične zveze se bo zmanjšala, med Demosovimi strankami pa velja računati predvsem na krščanske demokrate. Žerovniku smo zastavili tudi malce neprijetno vprašanje, katera dva kandidata za predsednika skupščine se bosta po njegovem mnenju uvrstila v drugi krog; predsedniški kandidat pa je še bolj spretno odgovoril: "Želel bi, da bi bil to eden od kandidatov Socialistične zveze, za drugega pa bi se težko odločil."
Na blejskih voliščih v GG-ju in na LIP-u je bilo okrog devetih dopoldne zatišje, bili so le člani volilnih odborov in ne
nekatere spremembe, med drugim tudi to, da bo Slovenija bolj samostojna in da bo manj dajala za JLA in za nerazvite. "Kučan naj bo predsednik predsedstva, Demos, ki ima dosti pametnih ljudi, pa naj ima večino v republiškem in tudi v občinskem parlamentu," je dejal. Katera dva kandidata za predsednika občinske skupščine gresta v drugi krog, pred novoizvoljeno skupščino? "Pengal, zanj sem prepričan 99-od-stotno, drugi pa bo Žerovnik." Anton Dolinar je bil bolj redkobeseden: "Tudi v stari Jugoslaviji je bilo pred volitvami izrečenih veliko obljub, po volitvah pa se ni nič spremenilo. Pozdravljam večstrankarske volitve."
Na največjem radovljiškem volišču, v sindikalnem izobraževalnem centru, je bilo okrog desetih že precej živahno. Tatjana Perat je dejala, da ne verjame vsem obljubam, ki so bile izrečene v predvolilnem boju, in da bo tudi sicer potrebno najmanj nekaj let, da se bo začelo spreminjati na bolje. "Kučan ali Pučnik? Oba imata približno enake ideje in zamisli; razlika je le ta, da jih eden pove bolj naravnost, drugi po ovinkih, eden bi spremembe
nih pisarnah... Na volišču je bilo kajpak bolj resno, celo tako resno, da so našega fotorepor-terja spraševali po osebni iz-
uveljavjal bolj hitro, drugi nekoliko počasneje... V občini imata najboljši program Socialistična zveza in Demos, za parlament pa bi bilo najbolje, da nihče ne bi dobil absolutne večine."
Pred osnovno šolo na Ko-krici, kjer je bilo eno od volišč v kranjski občini, smo naleteli na spretnega prodajalca pasti za voluharje. Volilci, ki so se ustavljali ob njegovem avtomobilu, so kar glasno razmišljali, ali so pasti za voluharje v zemlji ali tudi za tiste, ki so po raz-
kega mnenja je tudi Bogdan Perhavec z Mlake: "Demos bo dobil večino, sicer pa imajo najboljši program liberalci-Upam, da se bo po volitvah marsikaj spremenilo; glavno pa je, da se spremeni odnos do gospodarstva, infrastrukture in vojske. Vojaški rok je treba skrajšati in doseči, da bodo Slovenci služili vojsko v Sloveniji."
Volilni obhod po gorenjskih voliščih smo končali v krajevni skupnosti Vodovnodni stolp, kjer je bil naš prvi sogovornik
kaj volilcev. Bojan Lendero je dejal, da se za politiko bolj malo zanima in da tudi o kandidatih in strankah ne ve veliko. Čeprav ga nismo spraševali, koga bo volil (volitve so namreč tajne), je povedal, da bo volil Kučana in sicer zato, ker najbolje pozna napake iz preteklosti in najbolje ve, kako voditi Slovenijo. "Koga bom volil za župana? Ne vem, ker tudi ne vem, kdo so kandidati. Bom videl, kdo so na kandidatni listi", je dejal, še preden se je odpravil na volišče.
Na volišču v Družbenem centru v Lescah smo zmotili
tudi mag. Pavel Žerovnik, nosilec občinske liste Socialistične zveze in kandidat za predsednika občinske skupščine. Na vprašanje, kako si zamišlja razvoj Slovenije po volitvah, je dejal, da bo morala nova oblast
kaznici. Mateja Lužovec z Mlake je dejala, da ne verjame v vse predvolilne obljube, še najmanj v te, da bi se Slovenija odcepila od Jugoslavije in da bi dejansko zaprli vse finančne pipe, skozi katere je "odtekal" denar v druge dele države. "Zdi se mi, da bo Demos tudi v kranjski občini, podobno kot v republiki, dobil večino. V tem ne vidim ničesar slabega. Naj imajo tudi drugi možnost oblasti!"
"Za predsednika predsedstva bo izvoljen Kučan, volil pa bom Pučnika, ker ima bolj konkreten program, predvsem kar zadeva JLA in suverenost," je na kokriškem volišču dejal
Toni Grmek. "Slovenija bo nf glede na to, kdo bo izvoljen za predsednika predsedstva - Kučan ali Pučnik potrebovala naj' manj deset let, da bo ujela avstrijski življenjski standard, čeprav je Demos dobil večino i republiškem parlamentu, je na čelu predsedstva lahko tud' Kučan, ki je dovolj prilagodljiy in je že doslej dokazal, da zna zastopati interese slovenskega naroda," je dejal Grmek in na* povedal, da bo v kranjski obČ'' ni, predvsem na podeželju, kjef je veliko vernih in kmetov> zmagal Demos, da pa noben* stranka ne bo dobila absolutne
Bojan Pire, ki tudi napovedal, da bo na volitvah za občinsko skupščino zmagal Demos. Ena-
dva volilca. Rudi Heberle je dejal, da po volitvah pričakuje
Prve povojne, večstrankarske volitve.
večine. Marjeta Žumer je tud1 menila, da bodo komunisti rnO" rali prepustiti oblast komu drU' gemu in da bosta v kranjski o^ čini dobila največjo podpo^ Demos in liberalci. "Zmag*1 bo Kučan, sicer pa je njeg°v program dokaj podoben Pučnj' kovemu. Od vseh predvolilnu* obljub se mi zdi še najmanj r*' alno, da bi Slovenija imela svO' jo vojsko."
C. Zaplotnik, slike: G. STm*
Torek, 24. aprila 1990
/    ZANIMIVOSTI IN REPORTAŽA
9. STRAN ysmm^mim^GLAS
Kaj narediti z Bledom
Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja, ko je z okol'šč'no ta, podoba raja.
Marsikdo je pripravljen priznati blejski pokrajini izjemno naravno lepoto, zaradi katere je Bled postal eden od najbolj znanih in najbolje turistično obiskanih slovenskih krajev in celo neke vrste slovenski simbol. Zato je še toliko manj sprejemljivo, da se prav v takšni pokrajini neodgovorno izvajajo vsi mogoči posegi, ki uničujejo ali kvarijo njeno lepoto. V slovenski javnosti je bilo v zadnjem času o tem povedanih in zapisanih že kar nekaj hesed. Vendar pa še ni jasnega odgovora ali dogovora, kaj je potrebno storiti, da bi v prihodnje onemogočili takšne škodljive in neodgovorne gradbene ali krajinske posege na Bledu, kakršnim smo bili priča doslej v vseh povojnih letih, zlasti pa v zadnjem času (naj tu omenim samo graditev nesrečnega trgovskega centra ali be-tinske vpadnice, velikega parkirišča pod hotelom Krim in pri drsalni hali, v zadnjem času, nekoliko prej pa prav te velike drsalne hale z njeno ogromno grobo temno gmoto, spominjajočo na kup premoga, novega Park hotela, Golf hotela z njegovo ogromno škatlasto gmoto, vrinjeno sredi naselja majhnih kmečkih hiš in počitniških vil itd.), ter zavarovali krajinsko bogastvo blejske pokrajine, kljub javnim podatkom, da je bila vrsta nedavnih gradbenih posegov izvedenih s kršenjem veljavnih predpisov, ni slišati, da bi kdo kaj ukrenil proti kršilcem teh predpisov in tudi javnost še vedno ne ve za njihova imena. Javnosti tudi še zmeraj ni razloženo, kako je mogoče, da se v središču Bleda gradi novi trgovski center z arhitekturo, ki je povsem neprimerna alpski pokrajini. Kdo je 'zdelal načrte za ta projekt? Kdo je odobril takšne načrte? Kdo je dal dovoljenje za gradnjo in kdo bi moral nadzirati gradnjo in videti, ali se ta ujema z načrti? In ko je bilo enkrat ugotovljeno, da gradnja odstopa od prvotnih načrtov, kdo bi moral ustaviti gradnjo 'n poklicati kršilca na odgovornost?
Iz vseh nedavnih dogodkov na Bledu (graditev novega trgovskega središča, prenova Ljubljanske ceste in vpadnica v Betinskem klancu, širjenje Žu-Pančičeve ceste v Zaki itd.) je razvidno, da se vrste posegov v blejsko pokrajino opravlja nekam ad hoc in pogosto izredno brezobzirno, celo s kršenjem veljavnih zakonskih predpisov, °e da bi kakšna institucija varovala blejsko pokrajino in skrbela, da se kaj takega ne bi moglo dogajati. Res je na Bledu ^avod za urbanizem in nepoučeni opazovalec bi sodil, da je Njegova naloga skrbeti za urba-mstično in krajinsko oblikovanje Bleda v skladu z duhom Pokrajine. Vendar ob vseh neljubih nedavnih posegih v to P?krajino ni bilo slišati.da bi bil ta zavod kaj udeležen pri *em, ne s svojim prispevkom k *em posegom ne s svojim nasprotovanjem neustreznim pose-8°rn. Ali mogoče skriva svoj Prispevek k temu ali pa pri vsej st-vari nima nobene besede? Če nei čemu dejansko služi tak za-yod za urbanizem na Bledu? rakaj se na Bledu gradi kar ad £°c, kakor se komu zljubi? Od ^od te navidez dokaj kaotične !n kar balkanske razmere? Kdo •1* za to odgovoren? Radovljica občina? Blejska krajevna ^kupnost? Blejsko turistično aruštvo? In če nihče od teh,
Prešeren
kdo bi moral biti odgovoren m resno skrbeti za red in lepo urejenost kraja, tako kakor se skrbi za urejenost turističnih krajev na primer v sosednji Avstriji?
Kako da na Bledu še zdaj nimamo izdelanega splošnega urbanističnega načrta in tudi načrta krajinske ureditve, ki bi ga morale upoštevati vse novogradnje in vsi večji posegi v blejsko pokrajino? Zakaj se dovoljujejo številni nepremišljeni in estetsko neustrezni gradbeni posegi, ki zmeraj bolj
Zato predlagam slovenski javnosti naslednje:
1. Treba je poskrbeti za izdelavo generalnega urbanističnega načrta in krajinske ureditve Bleda in blejskega kota. Do te-
uničujejo kraj (na primer dokaj kaotična pozidava sveta pod Kuhovnico in nad železniško postajo, novo gradnjo ob Župančičevi cesti in marsikje drugod)? V imenu turističnega razvoja se gradijo stvari, ki kraju dejansko jemljejo njegovo turistično privlačnost in spodko-pujejo njegove prihodnje turistične možnosti.
Organizirani interesi pa se, kot kaže, navadno ne menijo in se tudi niso pripravljeni dosti meniti za mišljenje domačinov in drugih ljubiteljev tega kraja ter vseh tistih, ki hočejo varovati estetsko lepoto blejske pokrajine.
Poleg vsega tega se tudi sicer na Bledu precej pomanjkljivo skrbi za ureditev kraja. Sprehajalne poti pod blejskim gradom po Višcah so marsikje nasmete-ne s smetmi, klopce ob poteh po Višcah in na Osojnico so polomljene in podrte, v jezeru se množijo odpadki. Vrsta stavb na najlepših blejskih lokacijah in ob samem jezeru je zanemarjenih in se podirajo ali propadajo (na primer hotel Mežaklja in Rikli v Gradu, vila na Pristavi pod Gradom, Ju-stinraj v Zaki, nekdanji hotel Triglav pri Železniški postaji itd.). Tudi drugod po Bledu je vrsta podirajočih se in zanemarjenih hiš in zgradb. Po cesti pod gradom od Prešernovega spomenika do Zake, ki je zaprta za ves motorni promet in bi morala biti namenjena sprehajalcem in kočijam ali kolesarjem, se veselo podijo motoristi in vozijo avtomobili. Prav tako je po Višcah in sprehajalnih poteh, namenjenih gostom, podijo motorji. Tako ima kraj precej splošen videz kraja, ki nima pravega gospodarja.
ga načrta je treba priti z javnim natečajem, nato naj se izdela maketa predlagane ureditve Bleda in odpre javna razprava. K razpisu na ta natečaj naj se poleg domačih slovenskih arhitektov in krajinarjev povabijo tudi sloveči oblikovalci alpske pokrajine in sosednji alpskih dežel pa tudi drugi mednarodni strokovnjaki. Vendar naj se prispevki za natečaj pošiljajo pod šifro, prispevke pa naj ocenjuje neka neodvisna strokovna komisija, sestavljena iz strokovnjakov za urbanizem in za oblikovanje alpske pokrajine iz vse Slovenije, iz predstavnikov slovenskih ekoloških organizacij in iz ustrezno izbranih predstavnikov slovenskih ekoloških organizacij in iz ustrezno izbranih predstavnikov Bleda in slovenske kulturne javnosti. Predlagani osnutek urbanistične in krajinske ureditve blejskega kota naj bo dokončno sprejet šele po odprti javni razpravi.
Do sprejema celovitega urbanističnega načrta naj se odložijo vsi radikalni posegi v blejsko pokrajino, da bi se izognili novim nesrečnim gradnjam.
2. Razišče naj se odgovornost za vse dosedanje neustrezne in protipravne posege in z ugotovitvami te preiskave naj boi obveščena slovenska javnost.
3. Če blejski zavod za urbanizem ni sposoben ali ne more opravljati funkcije, ki jo nakazuje njegovo ime, naj se pri blejski krajevni skupnosti ali pri občini Radovljica osnuje telo, ki bo zadolženo za varstvo blejske pokrajine in okolja in bo preprečevalo kakršnekoli nedopustne posege vanj. Potrebno bi bilo tudi, da bi občina   Radovljica   in krajevna
skupnost na Bledu pojasnili svojim občanom in slovenski javnosti, kako je prišlo do tega, da je odstopila dosedanja komisija za varstvo okolja in zakaj niso bili upoštevani njeni predlogi in mnenja.) V tem telesu naj bodo poleg arhitektov in predstavnikov blejskega turizma tudi predstavniki ekoloških združenj in izvoljeni predstavniki blejskih domačinov.
4. Mogoče bi bilo poleg takšne uradne ustanove potrebno tudi posebno društvo ljubiteljev Bleda, ki bi se lahko oblikovalo samostojno ali v okviru kakšnega ekološkega združenja in v katerem bi lahko sodelovali vsi tisti, ki jim je pri srcu Bled in lepota blejske pokrajine in jih bolijo grobi in kvarni posegi vanjo (blejski domačini, drugi slovenski ljubitelji Bleda, predstavniki ekoloških skupin, kra-jinarji, arhitekti idr.). Takšno društvo bi lahko bedelo nad vsemi posegi v blejsko pokrajino in nad delovanjem uradnih organov ter bi skrbelo za to, da bodo vsi posegi v pokrajino v skladu z naravo in duhom tega kraja in da ne bo nič več moglo prihajati do nenadziranih grobih posegov vanjo. Lahko bi opozarjalo tudi na druge stvari v urejenosti ali neurejenosti blejskega kota in nasploh skrbelo za to, da bi bil Bled ne le ena najlepših slovenskih krajinskih podob, temveč tudi v resnici eden najlepše urejenih, oblikovanih in vzdrževanih slovenskih krajev.
5. Pripravi naj se generalni načrt za turistično ureditev Bleda. Od vseh lastnikov zanemarjenih zgradb in stavb naj se zahteva obnova. Za to jim je treba zagotoviti ustrezna posojila in davčne olajšave, tako da bi se izdatki za urejanje in olepšavo hiš in domov odbili od davkov, medtem ko naj bi se za zanemarjene hiše, ki niso bile popravljene in urejene v določenem roku, plačala ustrezna kazen. Stavbe in vile, ki so bile po vojni podržavljene in zdaj propadajo, naj se vrnejo zakonitim prejšnjim lastnikom ali njihovim dedičem, če teh ni več, pa naj dobijo primerne nove lastnike, ki bodo znali skrbeti zanje. Povsem nedopustno je, da na najlepših mestih ob jezeru (ali tudi kjerkoli drugod) takšne hiše propadajo in so naseljene z vsemi mogočimi prebivalci, ki ne skrbijo zanje.
6. Za občinske volitve letos naj domačini radovljiške občine zahtevajo od kandidatov različnih strank ali zvez, ki bodo nastopale na volitvah, tudi predstavitev njihovih ekoloških pogledov in programov ter načrtov za turistični razvoj in krajinsko ureditev Bleda, Bohinja in drugih delov radovljiške občine. Tako bodo ljudje lahko podprli tiste zveze in stranke oziroma tiste kandidate, ki bodo imeli posluh za lepoto naše pokrajine in tudi najbolj ustrezen program za nadaljnji turistični in krajinski razvoj radovljiške občine in tudi samega Bleda.
Janez Svetina Rečiška c. 25, Bled
Izšla 95. številka Nove revije, v kateri sodeluje kar 42 avtorjev
Pota k samostojni Sloveniji
Burja ob izidu 57. številke Nove revije s prispevki za slovenski nacionalni program je po treh letih neprijetna preteklost, razen tega pa je marsikaj, kar je bilo v takratni številki bogokletnega napisanega, danes resničnost.
Ljubljana, 19. aprila - Morda bo tudi 95. številka Nove revije, vsebinsko izključno namenjena potem do samostojne Slovenije, v bistvu nadgradnja 57. številke s prispevki za slovenski nacionalni program, čez tri leta slovenska stvarnost, bodisi znotraj jugoslovanske konfederacije, bodisi izven nje. 42 avtorjev razmišlja o pozitivnih in negativnih plateh različnih možnih korakov do samostojnosti, ki pa je nujna in predstavlja ta hip v bistvu točko slovenskega nacionalnega soglasja.
Samostojnost pa je prvi pogoj za enakopravno mesto med evropskimi narodi, za enakopraven subjekt pogajanj. Najprej moramo imeti samostojno državo, šele potem lahko naredimo korak k transnacionalnosti, posebej poudarja odgovorni urednik Nove revije Tine Hribar, kakovost vsebine 95. številke pa potrjujejo besede glavnega urednike revije Nika Grafenauerja, ki je na četrtkovi novinarski konferenci ob izidu dejal, da je bil odziv vabljenih k sodelovanju izjemen. 50 avtorjev je bilo na-prošenih za pisanje in kar 42 se jih predstavlja s svojimi prispevki, kar je bistveno boljše razmerje kot pri 57. številki Nove revije, ko je bilo k sodelovanju povabljenih 40 piscev, prispevke pa jih je napisalo 17.
Vsebina 95. številke Nove revije je razdeljena na več vsebinsko zaokroženih celot: slovenska samoodločba, mednarodno priznanje, obdobje 1918 - 1945 - 1990, politični sistem (Polis), prebivalstvo, ekonomija in ekologija, kmetijstvo, zdravstvo, kultura, cerkev in kristjani, vojska in mir ter svetovni slovenski kongres.
Nekateri od avtorjev so sodelovali na novinarski konferenci ter strnili svoja razmišljanja o slovenski samostojnosti. Dr. Jože Pučnik, ki je tudi med sodelavci revije, meni, da je za majhne narode, kot je slovenski, nujna povezanost med politiko in kulturo in to v najširšem pomenu, ter dodaja, da se v Sloveniji res dogaja nekaj velikega, dr. Dimitrij Rupel je razmišljal, da je 57. številka Nove revije dejanski začetek slovenske pomladi, dr. Peter Jambrek pa meni, da je vsebina razmišljanj v 95. številki v bistvu združena v konceptu Demosa za novo slovensko ustavo. Dr. Bogo Grafenauer realno kot zgodovinar ocenjuje, da bodo v srednji Evropi še naprej pritiski na majhne narode, kot so Slovenci in da so nas skozi zgodovino ti pritiski temeljito oklestili, Marko Hren pa je pozval k sodelovanju pri oblikovanju koncepta nove varnosti za Slovenijo.
Kljub nevarnostim, ki se jih avtorji prispevkov zavedajo, pa je nedvoumna ugotovitev, da je slovenska samostojnost neogibna, če se Slovenci sploh še želimo ohraniti kot Slovenci. Končni cilj je jasen: postati vsem drugim narodom enakopraven narod.
J. Košnjek
Penzion Janez v Bohinju
Obogatitev turistične ponudbe
Bohinj, 23. aprila - Prepričanje ali pa celo zagotovilo, da je tokrat odločitev in usmeritev glede nekdanjega mladinskega doma v Bohinju prava, je svojevrstna poslovnost Janeza Tičarja in Marka Bogataja, ki sta na Ravnah na smučišču Koble lastnika turističnega objekta. 1. marca sta prevzela v najem tudi nekdanji Mladinski dom v Bohinju in se odločila najprej za prenovo in zdaj ponudbo poimenovala s Penzionom Janez.
Prenovljeno in obetavno ponudbo penziona so odprli v petek popoldne, s programom, v katerem je nastopila tudi bohinjska folklora. Posebnost Penziona Janez bodo, kot napovedujeta najemnika, penzionski gostje in dobra prehrana po naročilu. Načrtujeta tudi ureditev nočnega lokala, trim kabineta, savne, manjše gostilnice in teniških igrišč. Že prihodnji mesec pa bo svoj program začel uresničevati tudi Podjetniško izobraževalni center. Penzion bo namreč s skrbno izdelanim programom namenjen tudi mladim podjetnikom. Na petkovi otvoritvi in predstavitvi prenovljene in obogatene turistične ponudbe v Bohinju je receptorka v Penzionu Janez Lili Kogoj povedala, da kakovost in poslovnost Janeza Tičarja in Marka Bogataja obetata uspeh; posebej še, če bo enako uspešno prihodnji mesec zastavil svojo dejavnost tudi izobraževalni center.
A. Žalar
Obiskali smo Pekove prodajalne v Kranju
Kjer diši po usnju
Oni dan smo se podali na potep po kranjskih Pekovih prodajalnah. Saj jih poznate. Največja je za Globusom, ki je po izbiri že prava Deteljica v malem, druga je v Prešernovi ulici, tretja pa na Titovem trgu pri cerkvi. Steklenih če-veljcev za Pepelke res nismo našli, zato pa toliko več dobrega, žlahtnega, hvaležnega, vzdržljivega in dišečega pravega usnja. In kaj je najbolj modno? Menda je nubuk, ki se ga po krivici branimo, češ da ga je težko čistiti. A ne bojte se, pri PEKU se dobijo nova, sodobna čistila za čevlje, s katerimi je tudi nubuk mimogrede očiščen in kot nov. Ne veste za to? Potem že dlje časa niste kupovali v Pekovih prodajalnah! Pri nakupu modne obutve boste čistilo za čevlje dobili brezplačno.
Najprej na "malo Deteljico" za Globusom
Začnimo pri največji in najnovejši. Da je tu prodajni utrip precej hitrejši, zgovorno kažejo številne košare in stojala, v in na katerih je razvrščena obutev, taka in drugačna. Ali tista, ki morda nekje ni šla najbolje v prodajo, pa je tukaj ponuđena po zelo ugodni ceni, ali pa tista, ki je tako nova, da je še ne poznamo, pa jo bomo kaj hitro prav zaradi ugodne cene. Nič čudnega, da se vse ustavlja, gleda, primerja, se čudi in - kupuje. Priložnosti so res enkratne. Desna izložba je polna
Pekova prodajalna za Globusom je največja kranjska prodajalna čevljev, prava Deteljica v malem.
Iskra
PRAVI TRENUTEK
ZA NAKUP PRAVEGA TELEVIZORJA
Z nakupom barvnega televizorja ISKRA VIDEOMATIKA dobite več: ne samo sodoben, kakovosten in lepo oblikovan televizor, primeren tudi za lastnike videonaprav in tiste, ki gledajo satelitske programe, ampak tudi jamstvo za prihodnost, ki jo zagotavlja naš servis. Med njegove storitve sodijo:
»24 ur« - televizor, ki ni starejši od sedmih let, vam popravimo še isti dan, najkasneje pa v 24 urah
dogradnja starejših tipov ISKRINIH televizorjev: kabelski kanal-mk, konektor SCART (tip TV 8456 in TV 8256). Pravi trenutek za nakup je sedaj, ko vam priznavamo izjemen popust pri gotovinskem plačilu za ves proizvodni program v naši tovarniški trgovini, odprti vsak dan od 7. do 13., ob torkih pa od 7. do 18. ure.
Naš naslov: ISKRA VIDEOMATIKA Andreja Bitenca 68, Ljubljana-Pržanj telefon trgovine: (061) 51-167 telefon servisa: (061) 52-161
ISKRA VIDEOMATIKA
Avtohiša
Ljubljana center Avtobus št. 7
Urejena, elegantna, daje videz boljše trgovine. Vendar menda le zato, ker je tu dan največji poudarek modni obutvi. Tu bodo moški našli svoj Rockport program, ki ga tržiški Peko uspešno izvaža v Ameriko. Lahek, zdrav čevelj je to, ki ne stiska noge, temveč zagotavlja mehko, udobno hojo.
Ugodnejše ponudbe vedno vzbujajo zanimanje med kupci.
športa, ne le športnih copat, Headovih, L.A. Gearjevih in Kro-nosovih, temveč tudi teniških loparjev in žogic, nogometnih žog, vetrovk, zelo modnih usnjenih jop, puloverjev, kap, majic, celo nahrbtnik je vmes, pa frotiraste brisače, ki gredo k športnim kompletom. Zanimiva izložba! In če te ta še ne potegne v trgovino, te zagotovo leva s skupinami prelepih modnih čevljev...
Najprej so na vrsti (neučakani) moški
Spodnji oddelek je sicer prvenstveno namenjen moškim, saj je napolnjen z moško modno obutvijo, zraven pa je del športne prodaje. Pravi trgovci so psihologi, ti pa vedo, da moški pač nimajo potrpljenja v trgovinah, zato so prvi na vrsti. Vso svojo modno obutev imajo tu, vse športne copate in vse ostalo, kar pod športom razumemo. Čakata jih dolgi stojali z usnjenimi jopiči, modernimi kvalitetnimi, večina v lepih rjavih barvah. Tu so vetrovke, trenir ke, žoge in žogice, nogavice majice, športne torbe, loparji, ir sploh vse aktualne stvari. No mimogrede povejmo, da se iz redno ugodno te dni dobije badminton loparji - 2 loparja ir žogica stanejo le 49,10 din - lo parji za tenis in sploh vse aktu alne stvari. Da ne pozabimo št obutve za jogging, športne obutve od tenisa do košarke ir pohodne obutve ter planinski! čevljev. Naj povem že zdaj, ds bodo v kratkem priredili "planin ski teden", kjer bo dan poudarek obutvi za hojo v hribe, zs pravo planinarjenje in za pohode, zraven pa se boste za v hribe lahko še oblekli, saj bodo naprodaj tudi anoraki, pumpari-ce, nahrbtniki. Če boste za prvega maja hoteli na novo urejeni v hribe, se le oglasite!
ženskih puloverjev in tudi poceni, saj lep pulover dobite že za 284,40 din, trenutno pa so v posebni ponudbi otroške in ženske ogrevalne trenirke, ki se dobijo že za od 450 do 560 din. Ženski in otroški jogging copati se dobijo že od 165 din dalje, moški pa od 283,20 dalje. Ženski salonarji so prav tako zelo poceni, že za 296,40 din jih dobite, ženske sandale pa že za 120,50 din.
Vsi iščejo poceni, a dobro obutev
In kaj trenutno najbolj iščejo Pekovi kupci. Moški seveda lahke usnjene čevlje za pomlad. Kar široka izbira je zanje, naj pa za primer povemo, da izredno lepi mokasini, ves usnjen, iz uvoza stanejo le 569 din. Ženske so že pri sandalih, mamice pri otroških čeveljcih... Vsi pa seveda iščejo poceni, a dobro športno obutev. Prav te dni so imeli športne copate po 165,10 in po 185,60 din. V treh dneh je bilo prodanih čez sto parov. Te dni jih spet dobijo.
Kot pravi novi poslovodja Pekove trgovine za Globusom Mi-
Ne le bogata izbira čevljev, tu dobite tudi vse za šport.
Seveda pa imajo tu tudi bogato izbiro ženskih čevljev za pomlad, posebno salonarjev. In še nečesa ne smemo pozabiti poudariti: kar precej modelov bodo našle tu tudi deklice, ki iščejo bele čeveljce za pomlad, za obhajilo... Tudi izbrana športna obutev za oba spola je tu naprodaj in dokaj velika izbira če-veljcev za naše najmlajše. Dobro so založeni s čistili, raznimi spreji za semiš, usnje, za hribovske čevlje, da ne premočijo. Tu so klasični "globini", zdaj ujeti v tube, in nove tekoče paste za lesk pa še vedno dobra stara klasična mast Jelka za hribovske čevlje. Da boste lepo očistili nubuk, sezite po čistilu Collonil; z njim umazanijo enostavno zradirate!
V Peku pri cerkvi skrbijo za zdrave noge
Ampak, ne bodimo krivični. Peko ima v Kranju še tretio Dro-9 *
Peko "pri cerkvi": mladi iščejo športne čevlje z nizko peto.
Na vrhu stopnic se odpre nov svet
Ženski svet se bo seveda potrudil v zgornje prostore. No, da o čevljih in čeveljcih ne govorim; tu je ponudba zagotovo še bolj bogata kot spodaj, kajti ženskim čevljem so tu pridruženi tudi dekliški in otroški. Pa seveda vse ostalo, kar pritiče ženskemu svetu. Tudi tu jih čakajo usnjene jakne, celo celi kostimi, moderne vetrovke iz uvoženega bombažnega blaga, na poseben način apretiranega, taj*o da navzven diha, navznoter pa ne propušča vode, vsa športna obutev. Imajo tudi bogato izbiro
Marinka Pevec, poslovodkinja Peka v Prešernovi ulici: "Ne le t modnimi čevlji, vse naše trgovine so dobro založene tudi z odličnimi čistili."
dajalno, ki po ponudbi čevljev prav nič ne zaostaja za obema dvema. Saj veste, kje je "Peko pri cerkvi". Tudi tu je dan poudarek modni obutvi in športnim čevljem. Ženski svet išče največ športne čevlje z nizko peto, nam je povedala prijazna Silv« Florjančič, ki tu že vsa leta streže stranke, mlada dekleta so še vedno vnete za "špagarice", v vseh barvah jih imajo, moški p« seveda iščejo zase udobnost in kvaliteto. Izredno lepe moške čevlje imajo, ali v nubuku ali v gladkem usnju, take kot si jin lahko le želijo. Športno so oblikovani in videti je, da so se Pekovi oblikovalci zanje res potrudili. Imajo pa tudi posebno ponudbo, saj se ženski opanki dobijo že od 150 dinarjev naprej, lepo izbiro imajo tudi otroških sandal. Sploh so v tej trgovini vselej dajali velik poudarek obutvi za "prve korake", z ortopedskim vložkom, da se nogic* pravi čas pravilno oblikuje. Noge niso kar tako. Zgodaj je treba začeti skrbeti zanje, saj na5 nosijo vse živlienie.
ha Rožič, prodajajo tudi reklamirano obutev z manjšimi napakami. Dobijo se v koših v spodnjem, moškem delu trgovine. Obutev za zaščito pri delu, za športne klube, šole in podobno, pa se z naročilnico dobi okrog 20 odstotkov ceneje. Ta teden bodo nogometne žoge naprodaj le po 120 dinarjev! Sploh pa je skoraj vsak dan nekaj novega!
Eleganca v Prešernovi ulici
Pekova prodajalna v Prešernovi ulici, ki jo vodi poslovodkinja Marinka Pevec, je vse drugačna od one za Globusom.
Kolektivi vseh treh kranjskih Pekovih prodajaln čestitajo vsem svojim strankam ob 1. maju in jim želijo sončne, lepe, vesele praznike.
Torek, 24. aprila 1990
/ ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI
11. STRAN
GLAS
Pisani ali praznični kruh       Ravnajmo se po luni
Kdaj pa kdaj privoščimo naši družinici kaj posebnega. Morda le pisan kruh, pa se bo zdelo, da jedo potico. Tako dober, tako vabljiv je na oči. Go-stilničarka Lojzka Aleš z Brega pri Kranju v svoji gostilni pogosto speče kaj posebnega in gostje že kar z nestrpnostjo pričakujejo, kdaj bo spet kaj novega. Ko je videla, kako radi segajo po njenih domačih kru-hih, najprej belem, potem še rženem, ajdovem, janeževem, koruznem in krompirjevem se je lotila še pisanega ali prazničnega kruha. Nikoli ga ne speče zadosti, takšno povpraševanje je po njem; gostom se kar oči zaiskrijo, ko ga ugledajo v peharčkih. Zavit je kot potica, koruzen, ajdov in bel. Lojzko Aleševo smo poprosili za recept, pa nam ga je rada zaupala. Ona sicer peče večje količine, mi pa poskusimo s peko na velikem pekaču, če bo kaj ostalo, pa naredimo še pravo malo potičko za najmlajše.
Vzemimo 70 dkg bele in po 50 dkg bele in po 20 dkg ajdove in koruzne moke. Pripravimo kvas kot za navaden kruh; 3-4 dkg kvasa, žličko sladkorja, žlico moke in 1 del vode ter 1 del mleka. Ko se dvigne ga sorazmerno porazdelimo po skodelicah, kjer smo pripravili belo, belo in koruzno
ter belo in ajdovo moko. 20 dkg koruzne moke namreč zamešamo s 50 dkg bele in prav tako naredimo z ajdovo moko. V vsako skodelo z moko damo po enako kvasca. Vsako moko tudi solimo, dodamo malo olja, vsaj žlico, dve, da se nam kruh ne bo prehitro izsušil, in seveda toliko mlačne vode ali mlačne vode z mlekom, da zamesi-mo prožno, dobro ugneteno testo. Najprej zamesimo koruzno testo, nato ajdovo in šele na koncu belo, kajti prva dva vzhajata dlje.
Testo naj dvakrat vzhaja, nato pa vsak hlebček posebej razvaljamo, položimo testo enega na drugega in zvijemo. Spodaj naj bo belo, sledi naj koruzno in nato ajdovo. Lojzka navadno v belo testo da tudi malo stolčenega janeža, da ima bolj žlahten okus.
Če se vam zdi, da so za prvi poskus prevelike količine, jih preprosto dajte na polovico, torej 35 dkg bele, 25 dkg bele in 10 dkg ajdove, ter 25 dkg bele in 10 dkg koruzne moke.
Pisani kruh pečemo približno eno uro pri 180 stopinjah C.
Le poskusite, ne bo vam žal. Če vam kaj ne bo jasno, povprašajte kar Lojzko po tel. 40-138, pa boste dobili nasvet iz prve roke.
O cvetu so rekli
Polne medu so cvetlice, ampak samo čebele najdejo slad-kobo
Goethe
Kdor Ima dva hlebca kruha, naj en hlebec proda In namesto njega kupi narclsne cvetove, kajti kruh hrani le telo, narcise pa so hrana duše.
Jutrovskl Izrek
Utrgajte cvet, ker bo ovenel, če ga ne utrgate.
Ovld
Ljudje, ki se strokovno ukvarjajo z vrtnarjenjem sicer ne polagajo tolikšne pozornosti na luno - dvomim, da bi na kakšnem kmetijskem posestvu gledali na lunin koledar, ko sejejo ali sadijo - zato pa toliko večji pomen dajejo luni ljudje, ki se z vrtom in kmetovanjem ukvarjajo s srcem.
Pri nas zadnja leta izhaja za vsako leto posebej vrtni koledar, a težko je loviti kar naprej dneve, kdaj je dobro sajenje tega, kdaj onega in gledati v nebo, kakšna luna je. Dovolj je, če si zapomnimo nekaj osnovnih pravil. Ob mlaju, ko lune ne vidimo, ne smemo sejati, saditi ali obrezovati. Ob prvem krajcu, ki pride za mlajem, ko se luna začne kazati, se debeliti in nastaja črka "D", pravimo, da je mlada luna. To je čas za sejanje in sajenje rastlin, pri katerih uporabljamo predvsem liste. To velja torej za solate, radič, špinačo, blitvo in podobno. Ne smemo pa ob mladi luni oz. prvem krajcu sejati in saditi rastlin, od katerih so uporabni predvsem plodovi in korenine, kajti "vse bo ušlo v liste", kot radi pravimo.
Iz mlade lune oziroma prvega krajca zraste polna luna ali ščip. Z njim se začne luna starati in na koncu ostane le črka "C". Pravimo, da luna "crkuje". Tedaj je čas za sajenje in sejanje plo-dovk in korenovk, kot so paradižnik, fižol, grah, paprika, jajčev-ci, korenje, čebula in podobno. Poznavalci pravijo, da korenovke, čebulnice in gomoljnice sicer lahko sadimo ves čas, a čebula nam bo spomladi dalj časa zdržala, ne bo "rasla", če jo bomo sadili ob stari luni. Enako velja za krompir. Tudi obrezovati je treba ob stari luni, če hočemo, da drevo ne bo delalo le vej in bo dobro rodilo. Še celo tako pravijo, da je tudi drevo treba posekati ob stari luni, če hočemo, da deske ne bodo trohnele. Stari ljudje že vedo! Zgornje napotke smo vzeli iz zadnje Naše žene. Da boste s koledarja znali prebrati pravo luno, še tale ponazoritev:
® mlaj
^      prvi krajec - mlada luna se deheM . n
C?)     ščip ali polna luna
(£      zadnji krajec, stara luna, C - crkuje
Prisluhnimo svojemu telesu
Rak na moških spolnih žlezah
Ta rak se pojavi kot neboleča bulica v mošnji, največkrat med 15. in 35. letom starosti. Pogostejši je pri moških, ki so jim moda zastala v trebušni steni ali dimeljskem kanalu.
Zato ne pozabite, vsako bulico ali zatrdlinico, kjerkoli na telesu, je treba pokazati zdravniku.
Usnjene novosti iz škofjeloške šivilske delavnice Toneta Bevka E-Z novimi usnjenemi kolekcijami se je te dni v Cankarjevem domu (prej pa v škofjeloški Perli) predstavil tudi Tone Bevk. Posebno zanimanje so vzbudili ženski usnjeni kostimi kombinirani s čipkami, ki so primerni zlasti za boljše priložnosti. Poleg tega pa navdušujejo različno modni in klasični kostimi, predvsem iz velurja, ki je letos zelo moden. Kot pravi Tone Bevk ima nekatere teh modelov naprodaj v svojem salonu na Spodnjem trgu v Skofji Loki, pripravljen pa je ustreči tudi željam tistih, ki usnje prinesejo s seboj.
V. Stanovnik
ureja DANICA DOLENC
Nagradna igra
V sodelovanju s Kino podjetjem Kranj danes objavljamo prvo v nizu nagradnih ugank, ki bodo še sledile. Obljubljamo, da vprašanja ne bodo preveč zahtevna in boste znali odgovoriti nanja, po trije reševalci, ki bodo vsakokrat izžrebani, pa si bodo v spremstvu očka, mamice, bratca, sestrice, prijatelja, prijateljice lahko zastonj ogledali film, ki si ga bodo izbrali iz programa kranjskega kina.
Prva uganka je povezana z risanim filmom Čarovnikov klobuk, ki je nastal v jugoslovansko-ameriškem sodelovanju in si ga boste lahko ogledali med prvomajskimi prazniki. Film je sinhroniziran v srbohrvaškem jeziku, podnapisi so slovenski.
Film Čarovnikov klobuk je nadaljevanje prve uspešnice. Sprašujemo po njenem naslovu. Naj vam pomagamo s kratkim orisom vsebine: slikar Peter zaspi v gozdu pod začaranim brestom in tako tudi sam postane začaran. Lahko govori z živalmi in s svojim čopičem dela čudeže. V začaranem gozdu vlada hudobni kralj kaktus. Peter pomaga živalim v boju proti njemu. Na koncu tudi hudobnež postane prijazen...
Ste že uganili, za kateri risani film gre, kajne? Odgovore pošljite do četrtka, 3. maja, na naslov: CP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - za nagradno uganko Iz šolskih klopi. Kot smo obljubili, bomo trem reševalcem razdelili po dve vstopnici za ogled filma po želji.
Zabavna laž
V nedeljo sem šel na volišče. Volil sem Kramber-gerja. Drugi dan sem izvedel, da je moj kandidat postal predsednik Slovenije. Dal mi je svojo opico. Z opico sem začel hoditi v šolo. Vpisal jo bom k gasilcem. Podajala mi bo cevi in
odpirala vodo. Tudi k rokometu jo bom vpisal. Dobra bo za golmana. V prostem času bova obiskovala slovenske kraje in prodajala predsednikove knjige.
Rok Finžgar, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
Pogled skozi okno učilnice
Sedim za mizo v učilnici slovenskega jezika. Pogled mi uide skozi okno na sosednjo hišo. Drevesa so veliko prezgodaj ozelenela. Zamišljena gledam ptico, ki svobodno leti po zraku. Nebo je oblačno in sivo. Na cesti ni nikogar videti.
Sosedov pes je zalajal na neznanega pešca, ki se sam sprehaja po cesti. Ko se oddalji, tudi pes utihne. Nad hišo, ki sem jo že prej omenila, se dviga zelen, visok borovec. Njegov sosed je macesen, ki ponosno stoji na vrtu. Ptico, ki je sedla na eno izmed njegovih vej, je lepo sprejel. A vto odbrzi po ulici. Ptica odleti in macesen je spet sam.
Alenka Sušnik, 6. d r. OŠ heroja Bračiča Tržič
Nepozabni glasbeni večer
V hotelu Bor v Preddvoru so imeli seminar profesorji iz vseh evropskih dežel. Za zaključek so nas povabili, naj jim zapojemo nekaj pesmi. Najprej naj povem, kdo smo mi. Mi smo mladinski zbor iz osnovne šole Matija Valjavec. V zboru nas poje štirideset učencev višjih razredov. Vodi nas tovarišica Irena Vari.
Ko smo zvedeli za nastop, nas je kar malo stisnilo pri srcu -trema, seveda! Pridno smo vadili in v petek, 30. marca, ob 20. uri se je nastop začel.
V gorenjski narodni noši se je predstavil Andraž Sajovic s harmoniko. Zbor je zapel štiri pesmi: belokranjski narodni Jabolko in Jurjevanje, nato sta sledili Divja rožica in Oda radosti. S klavirjem nas je spremljal Marko Hribernik. Nato so nastopili še solisti: Blaž, Grega, Marko in Lenka s svojimi inštrumenti: klavirjem, violino in prečno flavto. Poslušalci so bili navdušeni. Kar niso mogli verjeti, da je v tako majhni vasi toliko talentov. Ploskali so in nam navdušeno vzklikali.
Eden od njih se nam je toplo zahvalil za čudovit večer. V svojih srcih bodo odnesli našo glasbo v vse dele Evrope.
Za konec smo dobili sok in spoznali, da glasba res ne pozna meja. Najbolj smo bili navdušeni ob prejemu spominskega priznanja, na katerega je vsak udeleženec v svojem jeziku napisal besedo HVALA.
Aksinija Alič, 5. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
Glava
Glava vedno ni misleča, kadar misli, mi pove, kaj je treba narediti, da naloga prav mi gre. Sandi Kozina, 3. r. OŠ Vo-klo
Laž
Kaj so povedali o laži učenci 4. r. OŠ Dražgoše?
Lagati se ne sme, ker je greh. Tudi če se kdo zlaže, ga prej ali slej najdejo. Kazen je odvisna, koliko je lažnivec star in kakšna je laž ali koliko škode nastane zaradi laži. - Janko Jelene
Mislim, da se ne sme lagati zato, ker lahko z lažjo napraviš nesrečo. Kazen za laž je odvisna od starosti lažnivca. - Ana Lo-trič
Če se nekdo zlaže meni, bi ga kaznovala tako, da bi ga potegnila za ušesa. Lažnivec bi lahko napravil nesrečo. - Damjana Frakelj
Lagati se ne sme, ker je to grdo in to je greh. Če lažeš, te kmalu najdejo. Če se kdo meni laže, se ne meni, ampak sam sebi. - Boštjan Lušina
Lagati se ne sme, ker to ni lepo. Pa čeprav nekdo laže, se kmalu izve. - Janez Marenk
^ejaroS^JELO^^^
MšmStSSmOLAB   12. STRAN
GOSPODARSTVO
Torek, 24. aprila 1990
Zasuk
Na zasuk, ki ga je prinesel Markovićev program, celo Elan ni reagiral tako hitro, da bi se mu to obneslo.
Danes že lahko rečemo, da smo generacija, ki je doživela prve tajne, neposredne večstrankarske volitve, lahko pa tudi že rečemo, da smo generacija, kije doživela hiperinflacijo, deflacijo in bo nemara tudi daljšo konvertibilnost dinarja. Človek bi dejal, vesel sem, da živim zdaj in doživljam tako velike spremembe. Dodali bi le, in jih občutim na svoji koži.
Se vam je že zgodilo, da vas je trgovka prepričala, kako poceni je danes sladkor, olje in ste ga kupili več, kot ste nameravali, na zalogo? Doma pa vam je kratkohlačnik dejal, ja mami, kaj pa kupuješ toliko, saj bodo cene še padle. Presneto, saj res, na zasuk se je težko navaditi, saj smo še pred meseci v tekmi s hiperinflacijo dirkali za devizami in blagom. Deflacija narekuje nasprotno ravnanje, konvertibilnost dinarja prav tako. splača se počakati.
Znano je, sociologi to dobro vedo, da ljudje stališča težko spreminjamo, kar je moč odlično pojasniti z našimi navadami. Toda, če v vsakdanjem življenju lahko najdemo opravičilo za počasno reagiranje na zasuk, ki ga je prinesel Markovičev program, jih poslovni svet ne prizna, saj so hitre in ustrezne reakcije bistvo uspešnosti. Kdor ni hitro odštel pričakovane inflacije, se je opekel, prav nič mu ne pomaga opravičilo, da Markoviču ni verjel. V tem kontekstu je zanimiva izjava Uroša Aljančiča, donedavnega direktorja slavnega Elana, da tako intenzivnih zasukov v monetarni in tečajni politiki niso pričakovali, mislili so, da bodo stvari tekle po starih pravilih igre, zato je zdaj Elanu zmanjkalo časa (beri denarja). Niti Elan se torej ni tako hitro odzval na temeljit zasuk naše ekonomske politike, da bi se mu to splačalo, kaj šele druga podjetja, ki nasploh reagirajo počasi.
Markovič je na začetku leta padec cen napovedoval že marca, doživljamo jih šele aprila, nemara se je Sachs uštel za mesec dni, ker je navajen na hitre reakcije ameriškega gospodarstva, ki je izrazito tržno. Naše ima šele zametke tržnosti. zato si lahko s tem razlagamo počasnejšo reakcijo, nedvomno pa soji botrovale dosedanje izkušnje, saj smo imeli že kopico reformskih programov, vsi pa so propadli in stvari so se kmalu vrnile na stare tirnice. Nihče od reformatorjev ni znal oziroma zmogel projekta izpeljati do konca, toda, kaj ni Markovič že ob izvolitvi dejal, da to ne bo njegov prvi projekt in da jih zna uresničevati. Dosedanje dogajanje govori, da gre natanko za to, zastavljeni projekt dosledno uresničuje, niti ostre kritike ga ne motijo, mu kdo verjame ali ne, pa je seveda njegova stvar.
M. Volčjak
IZ C0SP00ARSKECA SVETA
Adria leti v Švico
Kranj, aprila - Naš letalski prevoznik Adria Airways je v petek, 20. aprila začel s poleti v Švico, z brniškega letališča je letalo poletelo ob 10.50 in v Ziirichu pristalo ob 12. uri, v Ženevi pa ob 13.35 ter se v Ljubljano vrnilo ob 15.40. Adria je v Švico začela leteti že lansko jesen in sicer iz Skopja in Prištine, s poletnim voznim redom pa nadaljujejo po novem urniku. Potniki lahko vozovnice kupijo v vseh Adriinih predstavništvih in turističnih agencijah, v Švici pa za prodajo skrbi agencija Waste-els, ki ima prodajna mesta po vsej Švici.
Informacijski sistem Gospodarske zbornice
Pri Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani so leta 1988 ustanovili Center za informacijski sistem, katerega cilj je zgraditi integralni informacijski sistem za podjetja in zbornice. Delovno področje centra je zbiranje in posredovanje celovitih informacij o subjektih poslovanja, povezovanje in posredovanje informacij tujih bank podatkov ter informacijski inženiring za članice (inovacije, tehnologije, ponudbe in povpraševanje, blagovne znamke).
Po prvi fazi izgradnje ima Center že več informacijskih podsistemov in sicer: subjekti poslovanja, finančno poslovanje pravnih oseb, zunanjetrgovinsko poslovanje ozdov, raziskovanje tujih trgov, kadrovska struktura ozdov, usposabljanje kadrov, ponudbe članic Alpe-Jadran za kooperacije in indok kot zbornični informacijski sistem. Zasnovali so že več domačih bank podatkov in sicer regionalni center za patente v Sloveniji, inovacije, zaščita modelov irt vzorcev v Jugoslaviji, zaščita blagovnih znamk v Jugoslaviji.
Povezali pa so se že z nekaterimi tujimi bankami podatkov. Povezava z italijanskim informacijskim sistemom Cer-ved, ki so ga osnovale italijanske trgovske zbornice, sedež ima v Padovi, omogoča dostop v osem različnih bank podatkov. Informacijski podsistem "poslovne bonitete podjetij v tujini" nudi poslovna poročila za podjetja iz vsega sveta, razen Libanona in Južno afriške republike. Banka Celex je medinstitucio-nalni računalniški dokumentacijski sistem Evropske skupnosti, za vnašanje podatkov pa skrbi Komisija Evropskih skupnosti. SCAD je bibliografska banka podatkov, ki jih prav tako vnaša Komisija Evropskih skupnosti. INFO 90 je banka podatkov, ki temelji na Beli knjigi Evropskih skupnosti in vsebuje program ukrepov, ki naj bi jo pripeljala do enotnega trga brez notranjih meja. Banka podatkov mednarodnega prenosa tehnologij in izdelkov deluje pri specializirani organizaciji Združenih narodov UNIDO, deluje kot klub dajalcev informacij, vanj je vključenih 58 centrov iz 39 držav. Informacijski center Gospodarske zbornice Slovenije pa organizira za slovensko gospodarstvo skupni nastop v mednarodnih informacijskih in poslovnih sistemh v obliki kluba EUROPATINOVA, omogoča dobivanje in posredovanje svojih informacij v domače in tuje sisteme.
Nova podjetja rastejo kot gobe po dežju, mnogih manjka znanje
Šola za male podjetnike v Bohinju
Menedžerska šola na Brdu se že vedno ubada s prostorskimi zadregami
Kranj, 20. aprila - GEA College (General Entrepreneur Agencv) se imenuje Podjetniški izobraževalni center Bohinj, ki ga kot družbo z omejeno odgovornostjo ustanavlja skupina posameznikov, med ustanovitelji pa je tudi nekaj podjetij in ustanov. Namenjem bo izobraževanju podjetnikov malih podjetij, zanjo bo značilen treninig za usposabljanje novih podjetnikov. V bistvu torej ne bo konkure-čen menedžerski šoli na Brdu pri Kranju, kjer uvajajo mednarodni podiplomski študij menedžmenta (MBA), še vedno pa nimajo prostorov za predavalnico, saj obljubljenega poslopja v kompleksu Brda še niso uspeli dobiti.
Dva seminarja za male podjetnike so imeli že v menedžerski šoli na Brdu, vendar so jih opustili, saj je njihovo izobra-
ureja Marija Volčjak
Doslej sem bila skrajno korektna, slovenske javnosti z našimi problemi nisem seznanjala, zdaj pa ne morem biti več tiho, je dr. Danica Purgova dejala na zadnji seji izvršilnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, predsednik Šinigoj je obljubo pozabil, saj' zame "nima časa". Gospodarska zbornica bo od republiške vlade zahtevala, naj menedžerski šoli na Brdu - kakor je obljubila - preskrbi prostore in denar za ureditev predavalnice za MBE.
zevanje namenjeno voditeljem srednjih in velikih podjetij. Ker majhna podjetja zdaj pri nas rastejo kot gobe po dežju, na ravni države pa je sprejet tudi projekt ustanavljanja novih podjetij, je bilo res samo še vprašanje časa, kdaj bo uresničena zamisel o podjetniški šoli
v Bohinju, v lepo preurejenih prostorih Mladinskega doma.
Podjetniško ustanovljena podjetniška šola
Začetni kapital nove podjetniške šole, ki bo ustanovljena kot družba z omejeno odgovornostjo, bo znašal 565 tisoč dinarjev, prispevali ga bodo njeni ustanovitelji, med njimi je tudi več posameznikov, strokovnjakov, ki bodo predavali v šoli. Med ustanovitelji je tudi nekaj podjetij, posebej velja omeniti podjetje Grad iz Ljubljane, kjer bo moč dobiti informacije o šoli. Med ustanovitelji pa je tudi ZSMS-liberalna stranka, ki bo prispevala 5 odstotkov začetnega kapitala, izvršni svet Republike Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije, ki bosta prispevala po dobrih 12 odstotkov začetnega kapitala. Gospodarska zbornica je sklep o vlogi, ki znaša 70 tisoč dinarjev, že sprejela.
Poskusna seminarja o razvoju inkubatorjev
Podjetniški izobraževalni center GEA College bo dokončno oblikovan po poskusnem delovanju, ki obsega dva poskusna seminarja o razvijanju inkubatorjev in o sodobnem podjetništvu, prvi se bo začel ta teden, drugi sredi maja. Seminar o podjetniškem inkubatorju je namenjen predvsem predsednikom občinskih vlad in komitejev za gospodarstvo, predstavnikom pokrajinskih
gospodarskih zbornic in zavodov za zaposlovanje in vsem tistim, ki želijo v svojem okolju pospešiti nastajanje novih podjetij. Seminar o sodobnem podjetništvu, ki ga bo vodil tudi dr. Aleš Vahčič (vodi program prestrukturiranja jugoslovanskega gospodarstva s pomočjo vstopanja malih in srednjih podjetij), pa je namenjen vsem, ki želijo spoznati podjetništvo v splošnem.
V menedžerski šoli na Brdu januarja podiplomski študij
Centru za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri
sedah direktorice šole dr. Danice Purgove predstavlja najemnina velike stroške, za predavalnice jo plačujejo po urah predavanj, za druge prostore glede na velikost na mesec. Vendar pa smo tokrat iz njenih ust prvič slišali pikro pripombo, da imajo težave s Servisom za protokolarne storitve, ki se vselej ne drži dogovora in zato 14 seminarjev niso mogli izvesti, ker so prostore zasedli drugi-
Šoli so obljubili, da bo dobila eno od poslopij v kompleksu Brda, kjer bi lahko uredili sodobno predavalnico, ki jo neobhodno potrebujejo za podi-
Gospodarska zbornica Slovenije zdaj denarno podpira izobraževanje podjetnikov v menedžerski šoli na Brdu pri Kranju, v zunanjetrgovinski šoli v Radencih, letno šolo za pravnike na ljubljanski Pravni fakulteti, letno šolo za finančnike in knjigovodje na ljubljanski Ekonomski fakulteti, me-nedžerje pa pošilja tudi na usposabljanje v ZDA in v Zahodno Nemčijo. Zdaj je dodala še šolo za male podjetnike v Bohinju.
Kranju deluje že štiri leta in pol, tam se je izobraževalo že 6.500 ljudi, lani so imeli 1.767 slišateljev, v letošnjih prvih treh mesecih že 445. Približno 15 odstotkov jih pride iz drugih republik.
Pomemben napredek bo šola dosegla z uvedbo mednarodnega podiplomskega študija menedžmenta (Executive MBA), računajo, da se bo začel januarja prihodnje leto. Dve tretjini profesorjev bo prišlo iz tujin, sprejeli bodo 30 do 40 slušateljev.
Še vedno se ubadajo s prostorskimi problemi
Šola ima v najemu prostore v hotelu Kokra na Brdu, po be-
plomski študij, brez ustrezne predavalnice je praktično neu-resničjiv. Iz sredstev za razvojni dinar pa naj bi dobili denar za popravilo starega poslopja oziroma za ureditev predavalnice. Vendar pa je vse ostalo pri obljubah, bolje rečeno pri nesprejemljivih ponudbah, kakšna je denimo najem za 99 let s simbolično najemnino, vendar z možnostjo odpovedi v letu dni, kar je po besedah dr. Danice Purgove za šolo nesprejemljivo, kakor tudi ni zahteva, da bi morala šola na svoje stroške s prevzemom poslopja prestaviti trafo postajo in klavnico.
M. Volčjak
Gorenjsko gospodarstvo vse bolj zaostaja za slovenskim
Vse manj uspeha
Kranj, 20. aprila - Finančni rezultati za lansko leto, ki nam jih je posredovala služba družbenega knjigovodstva, povedo, da gorenjsko gospodarstvo vse bolj zaostaja za slovenskim. Zanimivo je, da je bilo gorenjsko gospodarstvo manj obremenjeno s prispevki in davki kot slovensko, plače pa so bile kljub temu nekoliko nižje.
Delež gorenjskega gospodarstva v slovenskem je po več merilih približno 10 odstoten in prav ta primerjava nam še največ pove, saj so druge zaradi nenehnih sprememb obračunskega sistema tako rekoč neprimerne. V poročilu o lanskih finančnih rezultatih gospodarstva, ki nam ga je posredovala služba družbenega knjigovodstva, si torej oglejmo, kolikšen je bil delež gorenjskega v slovenskem. Pri prihodku je bil 11,1 odstoten, pri odhodkih 11,7 odstoten, pri ustvarjenem dohodku je bil 8,4 odstoten, pri dobičku 7.7 od-
stoten, pri akumulaciji 5 odstoten, pri izgubi 14,3 odstoten. Primerjava jasno pove, da je bilo gorenjsko gospodarstvo manj uspešno od slovenskega.
Posebej si velja pogledati, kolikšni so bili stroški in zaslužki z obrestmi, kar govori o zadolženosti gospodarstva. Delež gorenjskega gospodarstva v slovenskem je bil pri prihodkih od obresti 11,7 odstoten, pri odhodkih od obresti pa 16,6 odstoten. S posojanjem denarja gorenjsko gospodarstvo torej ni zaslužilo, kar smo
lahko ugotavljali v letih poprej in prav tako kaže na manjšo uspešnost gorenjskega gospodarstva oziroma na zaostajanje za slovenskim.
Pri virih poslovnih sredstev je bil gorenjski delež lani 13,4 odstoten, od tega pri trajnem kapitala 12,6 odstoten, pri dolgoročnim obveznostih 10,8 odstoten in pri kratkoročnih 16,3 odstoten. Tudi ti podatki torej govorijo o večji kratkoročni zadolženosti gorenjskega gospodarstva.
Tudi pri izračunanih kazalnikih so ugotovitve podobne. Dobiček na delavca v gorenjskem gospodarstvu je znašal 6.719 K dinarjev, v slovenskem 1.352 K dinarjev, torej skoraj dvakrat toliko. Stopnja akumulativnosti je bila v gorenjskem gospodarstvu 0,3 odstotna, v slovenskem 0,7 odstotna, torej spet dvakrat tolikšna. Povprečna čista plača je v gorenjskem gospodarstvu lani znašala 1.107,60 K din, v slovenskem 1.151,50 K din. Zanimivo pa je razmerje med vsemi prispevki in davki v primerjavi s čistimi plačami, saj je gorenjsko gospodarstvo na 100 dinarjev čiste plače moralo plačati 119,10 dinarja prispevkov in davkov, slovensko gospodarstvo pa 125,8 dinarja.
M. Volčjak
Kranj, 20. aprila - Gorenjska banka je v svoji kranjski poslovalnici pri Globusu odprla prvi zunanji bankomat, samopostrežni in avtomatizirani stroj, ki je povezan s centralnim računalnikom in s pomočjo posebne kartice omogoča enostavne bančne operacije brez navzočnosti bančnega delavca. Ljudem je torej na razpolago tudi takrat, ko je banka zaprta. V Gorenjski banki imajo izkušnje t notranjim bankomatom v prostorih osrednje banke, ki je bil poskusno v poslovanje vključen 13. februarja letos, uporabljalo ga je 54 imetnikov tekočih računov, ki so do 11. aprila na njem opravili 656 denarnih transakcij v skupnem izplačilu 35.350 dinarjev. Pri tem je bilo nekaj začetnih težav s pravilnim knjiženjem, ki pa so jih sproti uspešno razrešili ter na osnovi teh izkušenj zdaj * promet vključili tudi zunanji bankomat. Za začetek je v času poskusnega dela zunanjega bankomata število kartic omejeno na 50 imetnikov kartic za bankomat./
r
Gnojenje in okolje
Strokovno gnojenje ni nevarno za okolje
Kranj, 20. aprila - Čeprav je bil ponedeljkov posvet (v okviru kmetijsko-gozdarskega sejma) predvsem pospeševalcem, tehnologom, ekologom in drugim strokovnjakom, se ga je udeležilo tudi precej kmetov. Ne le zato, ker so tudi nekateri kmetje po znanju in izkušnjah pravi kmetijski strokovnjaki, ampak preprosto zato, ker ne velja krilatica, češ "kmetom je samo za zemljo in denar". Kmetom je še za kaj drugega - tudi za ekološko neškodljivo kmetovanje.
Čeprav je bilo posvetovanje na dokaj visoki strokovni ravni in je bilo obiskovalcem, ki slabo poznajo osnove gnojenja z umetnimi in naravnimi gnojili, marsikaj težko razumljivo, pa je bilo iz predavanj priznanih strokovnjakov dr. Arturja Vajn-bergerja iz kutinske Ine in prof. dr. Mirka Leskoška z Biotehniške fakultete v Ljubljani vendarle razbrati, da kmetijstvo, ki uporablja mineralna in organska gnojila (hlevski gnoj, gnojevko) ni glavni krivec onesnaženja okolja, in da ne bi smeli nikdar gnojiti "na pamet" in brez predhodnega poznavanja, česa zemlji primanjkuje in česa ima preveč. Daje pri nas vse manj gnojenja "na pamet", so poskrbeli proizvajalci, ki so navili cene; v to, da bi bila mineralna gnojila glavni krivec za onesnaženje okolja, pa je mogoče dvomiti že zato, ker je Jugoslavija po porabi tovrstnih gnojil še vedno na evropskem repu.
Najprej analize tal, nato gnojenje
Dr. Artur Vajnberger je s številnimi podatki iz domačih in tujih raziskav dokazoval, da mineralna gnojila ne morejo onesnaževati okolja, če gnojimo pametno •n le na podlagi rezultatov analize tal. V Avstriji in na Nizozemskem so, na primer, proučevali, ali z izdatnejšo porabo dušičnih gnojil narašča število rakavih obolenj, pa so ugotovili, da večja poraba dušika ni negativno vplivala na karcino-genost. Ali se z večjo uporabo mineralnih gnojil povečuje tudi nevarnost močnejše radioaktivnosti? Dr. Vajnberger je na to vprašanje odgovoril, da je vsebnost urana v gnojilih tako majhna, da bi bila "doza" tudi ob večji uporabi gnojil daleč pod njihovo naravno vsebnostjo v tleh. Med sestavinami, ki so navzoče v fosfornih gnojilih, so tudi težke kovine, še zlasti kadmij, za katerega se je v celjskem primeru izkazalo, da je zelo nevaren za okolje. Dr. Vajnberger je dejal, da kutinska Ina, ki je
Odmev na članek
največja proizvajalka gnojil in tudi glavna oskrbovalka slovenskega trga, uvaža za fosforna gnojila potrebne fosfate iz Maroka in da ti fosfati vsebujejo bistveno manj kadmija kot fosfati iz Senegala, Tunizije, Toga in še nekaterih drugih držav.
Anton Potočnik iz Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske je dejal, da nekaterim kmetom ne ugaja, ko jim pove, da njihova zemlja vsebuje zadosti hranil in da jim ni treba gnojiti. Analize kažejo, da je na Gorenjskem nekaj zemlje še vedno revne s hranili (predvsem travniki) in da gre predvsem na "krompirjevih njivah" tudi za nekajkratno preseganje normalnih količin potrebnih hranil (fosforja in kalija). Janko Šumi iz Gorenjske kmetijske zadruge meni, da je pot do analize tal predolga in da bodo cene gnojil in ostalih kmetijskih materialov prisile kmete, ki še vedno pretiravajo pri gnojenju z mineralnimi gnojili, k bolj strokovnemu in ekonomičnemu gnojenju.
Gnojevka je bolj nevarna za okolje kot hlevski gnoj
Prof. dr. Mirko Leskošek je začel takole: "Kdor misli, da bi lahko nekje v zastali vasi, proč od civilizacije, prideloval hrano brez uporabe gnojil (t. i. bio hrano), se zelo moti. Naša zemlja je bila stoletja izčrpavana in je v takšnem stanju, da se da brez uporabe mineralnih gnojil pridelati povprečno le eno tono pšenice na hektar, tono in pol koruze... To pa je prav toliko, kot so bili povprečni pridelki v stari Jugoslaviji, ko mineralnih gnojil niso
uporabljali. Čeprav so se od tedaj do danes precej izboljšale sorte in tudi način obdelovanja, pa napredek, ki se kaže predvsem v hektarskih pridelkih, ne bi bil tolikšen, če zemlje ne bi bogatili z mineralnimi gnojili in s hlevskim gnojem. Kaj to pomeni? Nič drugega kot to, da brez mineralnih gnojil ne moremo shajati. S tovrstnimi gnojili se tla postopoma obogatijo z manjkajočimi sestavinami. Ko pa so enkrat obogatena, je mogoče nekaj let shajati v pridelavi brez uporabe mineralnih gnojil ali le z malenkostno uporabo, vendar to predvsem na gospodarstvih, ki redijo veliko živine in je normalen pretok hranil."
Prof. dr. Leskošek je v nadaljevanju dejal, da iz tega, ko pravi, da brez mineralnih gnojil ni mogoče shajati, še ni mogoče sklepati, da ne prizna vloge organskih gnojil, predvsem hlevskega gnoja. Za tovrstna gnojila je dejal, da imajo dvojno vlogo: prvič so vir istih snovi, kot jih vsebujejo umetna gnojila, še pomembnejše pa je, da hranijo mikroorganizme v zemlji in delajo zemljo živo. Mikroorganizme pa so potrebni zato, da drobne delce zemlje stapljajo v grudnice, kar pomeni, da rahljajo zemljo in jo delajo bolj rodovitno.
Ali tudi pri gnojenju s hlevskim gnojem in z gnojevko nastaja podobna možnost onesnaženja tal kot pri mineralnih gnojilih, se je vprašal prof. dr. Leskošek. Eden od možnih virov so nitrati. Tudi za gnoj in gnojevko velja, da se pri prevelikih količinah nitrati ne porabijo in povzročajo onesnaževanje tal in zraka, pri čemer je pri pretiranem gnojenju z gnojevko zlasti nevarno onesnaženje z amonijakom. Kot zatrjuje prof. dr. Leskošek, je amonijak v zraku eden od krivcev za nastanek kislega dežja. V Holandiji so, na primer, izračunali, da polovica kislega dežja izvira iz dušika, ki se je "sprostil" iz gnojevke. Hlevski gnoj je za okolje manj nevaren kot gnojevka, ki vsebuje 50 do 70 odstotkov dušika v (amonijski) obliki, kakršna je v mineralnih gnojilih. Prav zato je po mnenju prof. dr. Leskoška treba biti pri gnojenju z gnojevko zelo previden.
C. Zaplotnik
Rezultati naj bodo edino merilo *
Borutu Grosu, vodji živinoreje v kranjskem Kmetijstvu in njemu enako mislečim, v pojasnilo in razmislek.
Sem čisti kmet in vsa moja družina je odvisna od proizvodnje na devethektarski kmetiji.
Članek »Rezultati naj bodo edino merilo«, objavljen v Glasu, dne 13. aprila 1990, me zelo "loti, saj dejansko stanje v kmetijstvu sploh ne govori v prid »socialističnim latifundijam« (socialističnim veleposestvom'oz. raznim kombinatom). Slovenija, posebej Jugoslavija ima po raziskavah raznih domačih in tujih institucij zelo velike naravne možnosti za proizvodnjo "rane in bi lahko pridelali hrane za dve Jugoslaviji in še več. Toda politika »socialističnih la-•ifundij« nas je pripeljala v razmere, da mo.ra-fno hrano uvažati. Ta socialistična veleposestva jmajo-danes v rokah najboljšo zemljo, zemljo, *l je bila mnogim kmetom odvzeta ali dobesed-°o ukradena. Mnogo naših ljudi je zaradi takih Posegov žalostno končalo svoje življenje. Ni-Sem pristaš revanšizma, toda veliko takoh »solističnih napak« je možno in tudi potrebno Popraviti ter vso na silo odvzeto zemljo vrniti krnetom. ki zemljo obdelujejo.
Kar pa zadeva zagotavljanje tržnih presežkov družbenih posestev v Sloveniji, pa moram pripomniti sledeče:
Proizvodnja perutnine in prašičev bazira na osnovi kompletno kupljene hrane in od drugod pripeljane delovne sile, kar je v bistvu industrijska proizvodnja. Poleg tega so ta posestva po vseh svetovnih merilih prevelika in nerentabilna, s stališča ekologije pa povsem nesprejemljiva.
Da je povprečna proizvodnja na kmetijah bistveno manjša kot na posestvih, je posledica odnosa dosedanje politike do kmeta - odvzem zemlje, pred leti je bila beseda »kmet« za marsikoga psovka, prednost financiranja družbenega sektorja pred zasebnim, samooskrba prebivalstva itd.
V Sloveniji je 60 odstotkov hribovitega kmetijstva, kjer so pogoji za proizvodnjo bistveno težji. Samo ljubezni do zemlje in domačega ognjišča se moramo zahvaliti, da so kljub vsem težavam obstali in še obdelujejo zemljo v bistveno težjih pogojih kot družbena posetva. Kljub vsem nepravičnostim pa kmetje na Gorenjskem proizvedemo več kot 85 odstotkov
vsega mleka, več kot 20.000 t tržnih presežkov krompirja, več kot 2.000 t raznih vrst mesa in še bi lahko našteval.
Zaradi tako majhnih kmetij ima veliko naših kmetov bistveno boljšo izkoriščenost zemlje in na hektar redi tudi po tri velike živali, kar je v končni fazi tudi drago. Toda, če smo hoteli preživeti, smo bili v to prisiljeni. Do pred nekaj leti nismo imeli možnosti pokojninsko-invalid-skega zavarovanja, mnogo kmečkih žena, ki so rodile veliko Slovencev, danes nimajo nobene pokojnine, pa čeprav so vse življenje delale in pomagale pri oskrbi vseh ljudi.
Se so stvari, ki bi jih lahko našteval, toda menim, da je dejansko stanje naših ljudi znano; žal pa mi je, da tov. Gros kot kmetijski strokovnjak teh stvari ne pozna ali pa jih namerno prikazuje zelo pristransko.
Janez Eržen Zabnica
P. S.
Sem predsednik podružnice Kmečke zveze Sorsko polje in član predsedstva upravnega odbora ter predsedstva pri Zadružni zvezi Slovenije.
£a zdravje ljudi in živali
Črni zakoli govedi (II)
Zadnji članek o »črnih zakolih« Wn končal z mislijo, kako nedojmljivo lahkoveren je kupec, ko . uPuje meso, za katerega ne ve, ali |e zdravstveno neoporečno. To lahkovernost opravičuje kupec s prepričanjem, da je meso, kupljeno na ' "np, cenejše. To prepričanje pa ne
cr
drži
Popolnoma gotovo je, da lastniki Pr°dajo najkvalitetnejša goveda Ravnicam. Večkrat pa koljejo na
°rnu manj kakovostna goveda, za katera bi dobili v klavnicah bistve-.o manjši izkupiček. Edino vodilo .astnikov, da se odločijo za nelega-
er> zakol na domu, je večji izkupi-|e^' Kupec govedine na domu bi
ank0 logično sklepal, da lastnik ni
aklal goveda zato, da bo on dobil
kvalitetnejše meso, ampak je zaklal govedo zato, da bo imel od manj kvalitetne živali večji izkupiček. Kupec pa bi moral vedeti tudi to, da je v kvalitetnem mesu do 22,5 odstotka beljakovin, v nekvalitetnem pa bistveno manj, tudi do 17,9 odstotka. In samo odstotek beljakovin v mesu je tisto edino vredno za prehrano, ker je pomembna le biološka vrednost živila. To je ista zmota, kot če govorimo samo o odstotku maščobe v mleku. Če je maščobe nekoliko manj, mislimo, daje mleko slabo; ko pa je v mleku tudi do 1 odstotek premalo beljakovin, je pa za nepoučenega zanemarljivo.
Kupec govedine na domu napravi tudi drugo nepravilnost, ko velike količine ne dovolj ohlajenega
mesa trpa v premajhne hladilne skrinje. Meso normalno zamrzuje-mo pri temperaturah nižjih od - 40 stopinj in potem skladiščimo pri temperaturi - 20 stopinj.
S počasnim zamrzovanjem na domu se nam zopet zmanjšuje biološka vrednost mesa. Zakaj? Ste se že vprašali, zakaj je po odmrznitvi kosa mesa na krožniku toliko rdeče tekočine, ko pa je bila površina mesa pred zamrzovanjem suha? Nekaj te tekočine je vedno, toda čim počasneje meso zamrzuje, več bo le tekočine na krožniku po odmrznitvi, saj se medcelična tekočina ob zamrzovanju zbira v kapljice in zamrzuje v kristale ledu, ki so večji, čim več ima ta medcelična tekočina časa za zbiranje. Kristali ledu pa ob zamrzovanju trgajo celice tkiva. In po odmrznitvi priteče na krožnik
tudi tekočina iz raztrganih celic. To pa so beljakovine, saj je viden kos mesa le embalaža za shranjevanje biojoške vrednosti živila, katerega del odvržemo.
S tem, da kupujemo meso tudi z manj beljakovinami iz črnega zakola in tako že osiromašeno meso za-mrzujemo v večjih količinah v domačiji hladilnih skrinjah, bistveno zmanjšujemo biološko vrednost mesa. Večje količine mesa bi doma zamrzovali lahko šele takrat, ko bi vse kose mesa pred zamrzovanjem porcionirali in toplotno obdelali brez odmrzovanja. Pa tudi to bi bilo upravičeno le takrat, ko pravilno ohlajenega in svežega mesa ne bi mogli kadarkoli nabaviti v javni prodaji.
Alojz Hajnrihar, dipl. vet.
Zasebno in družbeno
Nasprotja med družbenim in zasebnim kmetijstvom, med družbenimi posestvi in zasebnimi kmetijami, so bila v vsej povojni zgodovini močna in bolj ali manj odkrita (prikrita); v zadnjih dveh letih, ko so se kmetje organizirali v kmečko zvezo, predvsem pa v predvolilnem boju, pa so postala še bolj izrazita. Razpravljanje in dokazovanje o tem, kdo je boljši gospodar, kdo dosega boljše hektarske pridelke in višjo mlečnost, kdo več prispeva k ljudski oskrbi, kdo več plačuje državi itd., se vedno in povsod začne in konča • pri preteklosti. Prav preteklost je tista, ki meče slabo luč na vsa družbena posestva - na tista, ki delajo slabo in bi bila brez družbene pomoči že v stečaju, pa tudi na takšna, ki se lahko pohvalijo z odličnimi proizvodnimi, tehnološkimi in poslovnimi rezultati. Delavci, ki delajo na sedanjih družbenih posestvih, resda niso krivi za to, kako so nastala "njihova" posestva, vendar pa treba razumeti tudi kmete, ki ne morejo pozabiti, da so posestva nastala na "revolucionarni način", na najboljših ravninskih zemljiščih, tudi z nasilnimi odvzemi kmečkih zemljišč brez plačila ali le za malenkostno odškodnino, in v boljševističnem času, ko so povojne oblasti skušale s kulaškimi procesi, z zapiranji, visokimi obdavčitvami, s prisilnim včlanjevanjem v zadruge in z drugimi ukrepi iz kmetov narediti kmetijske delavce...
Če poskušamo ugotoviti, kdo je kriv za nasprotja med družbenim in zasebnim kmetijstvom, potem lahko odgovorimo, da ne kmetje in ne kmetijski delavci na posestvih, ampak povojne oblasti, ki so seme nasprotij zasejale z zavestnim zapostavljanjem kmetstva in s poveličevanjem družbenega kmetijstva. Seme je bilo trdoživo, kljubovalo je vsem nevšečnostim in se ohranilo do sedanjega, prelomnega časa, v katerem sproža vprašanja, ki enim vlivajo upanje, drugim pa strah.
C Zaplotnik
Upravni odbor Zadružne zveze Slovenije
Ukrepi
za zaščito domače živinoreje
Kranj, 18. aprila - Upravni odbor Zadružne zveze Slovenije je v sredo na seji v Kranju med drugim obravnaval tudi problematiko odkupa mleka in mesa. Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je dejal, da mlekarne sicer spoštujejo sklep odbora za mleko o oblikovanju cene, vendar pa v nekaterih pokrajinah prihaja do zamika pri izplačilu denarja. Ker nenadzorovani uvoz mleka, mesa in njunih izdelkov povzroča povečevanje domačih zalog, ponekod pa tudi zniževanje odkupnih cen živine in zastoj pri odkupu, je Zadružna zveza Slovenije že ob koncu marca poslala pristojnim organom v federaciji protestno pismo z zahtevo po ukinitvi intervencijskega uvoza brez dajatev, s katerimi bi zaščitili domačo živinorejo, predlog za zmanjšanje dajatev pri uvozu nekaterih vrst kmetijskih materialov, predlog za oprostitev dela prometnega davka in plačila "cestnega dinarja", saj se traktorji več vozijo po poljih in travnikih kot po cestah. Ker na protestno pismo, zahteve in predloge ni bilo odgovora, je upravni odbor Zadružne zveze Slovenije predlagal nekatere nove ukrepe.
Zvezni izvršni svet naj zagotovi nadzor nad vsemi oblikami uvoza mesa, mleka in njunih izdelkov, ukine naj intervencijski uvoz brez dajatev (prelevmanov) za zaščito domače živinoreje, pri uvozu živine, mesa in mleka naj uvede posebne carinske dajatve (za razliko med uvozno ceno in stroški pridelave povprečno produktivnega živinorejca), tako zbrani denar pa naj nameni za pospeševanje domače živinoreje. Zvezna vlada naj tudi popolnoma sprosti uvoz kmetijskega reprodukcijskega materiala, strojev, nadomestnih delov, kupce pa naj oprosti plačila carinskih dajatev. Zadružna zveza se je tudi zavezala, da bo sklicala sestanek s predstavniki pomembnejših mesno-predelovalnih podjetij, na katerem bodo obravnavali možnosti za odkup živine, odkupne cene, izdatke klanja in predelave, prodajo in uvoz mesa ter problematiko dajatev. Upravni odbor tudi meni, da je treba povečati konkurenčnost pri klanju živine in predelavi mesa in sicer s sprostitvijo zasebne pobude ter z materialno podporo novim zadružnim predelovalnim obratom.
C. Zaplotnik
MEŠETAR
V kmetijski zadrugi Cerklje ne prodajajo le gnojil, krmil, zaščitnih sredstev, ampak tudi gradbeni material. Kakšne so njegove cene s prometnim davkom in brez njega?
Vrsta materiala	Cena s prom. davkom (din)	Cena brez prom. davka (din)
modularni blok MBV-6	8,85 (kos)	7,00
opečni zidak	3,22 (kos)	2,55
purolit 12 cm	8,62 (kos)	6,81
purolit 8 cm	8,66 (kos)	6,84
purolit 6 cm	9,22 (kos)	7,29
cement Anhovo	1,64 (kg)	1,20
cement Trbovlje	1,55 (kg)	1,14
apno Zagorje	1,73 (kg)	1,27
salonit plošče 6 val 1250 cm	90,60 (kos)	66,37
salonit plošče 6 val 900 cm	46,90 (kos)	34,36
armaturne mreže 10 x 3,5	576,00 (kos)	421,98
armaturne mreže 8x5	500,70 (kos)	366,81
armaturne mreže 4,2 x 4,2	187,60 (kos)	137,43
ureja CVETO ZAPLOTNIK
^WmSS»m^OLAS   14. STRAN
/ ŠPORT IN REKREACIJA7
Torek, 24. aprila 1990
Smučarski skoki
Kranjski skakalci tudi letos državni prvaki
Kranj, 24. aprila - Danes, v torek, bo v Ljubljani slovesna razglasitev in podelitev priznanj skakalcem za uspehe v minuli sezoni. Že po tradiciji bo prireditev v podjetju Slovin, ki je pokrovitelj tekmovanja smučarskih skakalcev za pokal Cockte. Letošnja sezona je bila skromna s tekmovanji na domačih skakalnicah, saj so bile tekme le na umetnem snegu v Planici, Kranju, Ljubljani in na Ravnah. Le zadnja tekma starejših pionirjev je bila na naravnem snegu v Planici ob koncu sezone, prvo nedeljo po planiški prireditvi.
Tudi letos so bili najboljši skakalci kranjskega Triglava, ki so osvojili prvo mesto v ekipnem državnem prvenstvu in v tekmovanju za pokal Cockte. Največ zaslug za ekipno zmago imajo mladinci ter nekaj odličnih pionirjev, med katerimi moramo posebej omeniti Urbana Franca, ki je tudi prvak Srednje Evrope (OPA). Kranjčani so bili najboljši v naslednjih kategorijah: starejši mladinci, starejši pionirji, pionirji do 13 let in pionirji do 9 let.
Od ostalih gorenjskih klubov seje najbolje uvrstila Žirovnica, ki je zasedla - po več letih - spet zelo dobro tretje mesto, predvsem po zaslugi mladega Petka in Lotriča. Skakalci iz Žirov so bili tokrat četrti skupaj z Dolomiti iz Ljubljane. Tržič je bil šesti (lani pe-
Rezultati: člani - 1. Ulaga (El. Ilirija) 130,20, 2. Petek (Žirovnica) 125,3, 3. Tepeš (Dolomiti) 96,4, 4. Lotrič (Žirovnica), 6. Štirn (Triglav), 7. P. Kopač (Alpina), 9. Komovec, 10. Zupan (oba Triglav), ekipno: 1. El. Ilirija, 2. Triglav, 3. Žirovnica. Starejši mladinci: 1. Petek (Žirovnica) 50, 2. Komovec 35, 3. Kna-felj (oba Triglav) 32, 4. A. Kopač (Alpina), 5. Triplat, 8. Kropar (oba Triglav), 9. Oblak (Alpina), ekipno: 1. Triglav, 2. El. Ilirija, 3. Žirovnica.
Mlajši mladinci: 1. D. Jekovec (Tržil) in Fras (El. Ilirija) po 25, 3. F. Jekovec (Tržič) in Franc (Triglav) po 20, 9. Meglic (Tržič), 10. Žagar (Triglav), ekipno: l. Tržič, 2. Fužinar, 3. Triglav. Starejši pionirji: 1. Franc (Triglav) 25, 2. Zupančič (Alpina) 20, 3. Martinjak (Triglav) 15, 4. Polajnar, 5. Mesec (oba Triglav), 7. Kle-menčič (Alpina), ekipno: 1. Triglav, 2. Alpina, 3. El. Ilirija. Pionirji do 13 let: 1. Rakovec (Triglav) 50, 2. Radelj (El. Ilirija) 45, 3. Kavčič (El. Ilirija) 31, 4. Grosar (Tržič), 7. Stegnar (Tržič), 10. Kokalj (Žirovnica), ekipno: 1. Triglav, 2. El. Ilirija,,3. Tržič. Pionirji do U let: 1. Eržen (Tržič) 50, 2. Kosi (El. Ilirija) 40, 3. Tra-pečar (Dolomiti) 37, 7. Janežič (Triglav), 8. M. Eržen (Triglav), 10. Brzin (Tržič), ekipno: El. Ilirija, 2. Tržič, 3. Dolomiti. Pionirji do 9 let: 1. Peterka (Moravče) 25, 2. Mandeljc (Žirovnica) 20, 3. Norčič (Triglav) 15, 7. Romih (Tržič), ekipno: 1. Triglav, 2. El. Ilirija, 3. Moravče.
Ekipni vrstni rek za pokal Cockte: 1. Triglav, 2. El. Ilirija, 3. Žirovnica, 4. Alpina in Tržič, 12. Rateče.
Ekipni vrstni red za prvenstvo Jugoslavije: 1. Triglav, 2. El. Ilirija, 3. Žirovnica, 4. Alpina, 6. Tržič, 10. Rateče.
J. Javornik
Tržič
Praznična tekmovanja
Tržič, 24. aprila - V okviru praznovanja 1. maja in dneve O F pripravljata Občinski svet Zveze svobodnih sindikatov ir Odbor za telesno kulturo občine Tržič več tekmovanj. Tako j( bilo že izvedeno tekmovanje v namiznem tenisu, sedaj poteka tudi tekmovanje v balinanju, še vedno pa se lahko zainteresirani prijavijo za tekmovanje v kegljanju, ki poteka na tržiškem kegljišču. Tekmovanje je ekipno, tekmujejo lahko štiričlanske ženske ali moške ekipe sindikalnih organizacij tržiške občine, prijave pa sprejema na kegljišču Drago Koder do dneva zaključka tekmovanja, ki naj bi bil predvidoma v četrtek, 26. aprila, zvečer.
V sredo, 25. aprila, bo med 13. in 18. uro tekmovanje v streljanju na strelišču na Cimpru. Tekmovanje bo potekalo za moške ekipe z vojaško puško Mauser, za ženske ekipe pa s polavtomatsko puško. Ekipa mora šteti tri člane. Prijave bodo sprejemali neposredno na strelišču delavci strelske družine Štefe Anton Kostja.
Istega dne bo ob 17. uri še hitropotezni šahovski turnir za člane OOS. Tekmovanje bodo pripravili tržiški šahisti, odvijalo pa se bo v prostorih Gasilskega društva Tržič. Tudi za to tekmovanje bodo prijave sprejemali pred pričetkom turnirja.
J. Kikel
Veliko zanimanje za SP v nogometu
Večina vstopnic že prodanih
Škofja Loka, 20. aprila - Letošnji največji športni spektakel, ki bo junija in v začetku julija v sosednji Italiji, je zaradi bližine prizorišč zelo mikaven tudi za naše ljubitelje nogometa. Pri turistični agenciji Kompas, ki je ekskluzivni zastopnik organizatorja za prodajo vstopnic in aranžmajev v Jugoslaviji pravijo, da je zanimanje za ogled svetovnega nogometnega prvenstva ogromno.
V posebnem katalogu, ki ga je pripravil Kompas v ta namen, so ponujena enodnevna in večdnevna potovanja in tudi cene so precej različne. Tako je naprimer za enodnevno tekmovanje v Milano (ogled tekme z Zvezno republiko Nemčijo) treba odšteti 995,00 dinarjev, vendar pa je bilo prav potovanje na to tekmo v hipu razprodano in je Kompas že zaprosil za dodatne vstopnice. Šestdnevno potovanje v Bologno (ogled tekme s Kolumbijo in Združenimi arabskimi emirati) stane naprimer 3.590,00 dinarjev, ob nogometu pa si bo moč ogledati tudi znamenitosti San Marina, Urbina, Ravene... Zanimiva je tudi organizacija počitnic in hkrati ogled tekem. Tako desetdnevno potovanje v Milano in Bologno (z ogledi in kopanji v San Marinu in Raveni ter ogledi tekem med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo, Kolumbijo in Združenimi arabskimi emirati) stane 5.750,00 dinarjev. Seveda so organizirani tudi izleti na tekme osmine finala, četrtfinala in polfinala, ki so prilagojeni ljubiteljem nogometa s tanjšimi in debelejšimi denarnicami. Kot je povedal Matjaž Pagon v škofjeloški poslovalnici Kompasa, je precej zanimanja za tekme tudi med Gorenjci in Škof-jeločani.
V. Stanovnik
Nataša Bokal, smučarka
V boj tudi za najvišja mesta
Škofja Loka, 20. aprila - Mesec april je gotovo edini mesec, ko si smučarski reprezentantje resnično oddahnejo. Tekmovanj ni več, priprave na novo sezono se še niso začele. Seveda pa oddahnejo le od smučarije, kajti večina jih je še študentov in prav te dni je treba pri študiju nadomestiti manjkajoče tedne in mesece. Tako se tudi triindvajset letna škofjeloška reprezentantka Nataša Bokal te dni posveča predvsem šoli. V mislih pa je seveda že nova smučarska sezona.
Te dni ste gotovo že naredili črto pod preteklo smučarsko sezono. S svojo vrnitvijo v " beli cirkus" si gotovo zadovoljna?
"Zadnja sezona zame res pomeni določen uspeh, saj sem se po dveh letih, ko skoraj nisem smučala, vrnila v reprezentanco. Ce povem po pravici, mojega nastopanja na tekmovanjih večina ni več pričakovala, saj sem tudi sama, zaradi poškodbe noge, skoraj obupala. V letu dni, ko sem bila samo doma, pa sem sklenila, da moram ponovno na tekme. Tako sem prejšnjo sezono spet začela trenirati v klubu in ponovno sem tekmovala na FIS tekmah in na evropskem pokalu. Nato sem tudi zmagala v slalomu na uni-verziadi v Sofiji. Zato sem se spet uvrstila v A reprezentanco. Ob začetku sezone sem računala, da naj bi se v slalomu uvrščala med trideset najboljših, v načrtu pa sem imela osvojitev tudi nekaj točk. Tekmovala sem tudi v smuku, super-veleslalomu in veleslalomu, vendar pa v teh disciplinah ni-
sem mogla računati na kaj več, saj smo jih zelo malo trenirali. Tako sem bila z uvrstitvami okoli dvajsetega mesta v veleslalomu tudi zadovoljna. Moj največji uspeh je šesto mesto v slalomu v Hinterstoderju, skupaj pa sem dosegla 37 točk, kar je na koncu pomenilo trinajsto mesto v slalomski uvrstitvi." Študiraš na Fakulteti za telesno
Maraton ob Krki
Novo mesto, 24. aprila - Prejeli smo tudi razpis za kolesarski Maraton ob Krki, ki ga prireja 6. maja Kolesarsko društvo Krka iz Novega mesta. Veliki maraton bo dolg 80, mali pa 30 kilometrov. Udeležba je odprta za vse, ki se čutijo sposobni prevoziti te razdalje. Izjema so otroci, mlajši od 14 let, ki smejo nastopiti le v spremstvu staršev oziroma polnoletne osebe. Prijave bodo sprejemali na startu v Novem mestu med 7. in 9. uro pred športno dvorano v Novem mestu, prijavnina za veliki maraton je 40, za mali maraton pa 20 dinarjev. Na cilj mora vsak udeleženec prispeti najkasneje do 14. ure. Vsi kolesarji bodo zavarovani, vsak pa bo prejel tudi malico.
Kolesarji Save zmagujejo
Kranj, 19. aprila - Matjaž Zevnik iz Kolesarskega kluba Sava Kranj poroča o novih uspehih kranjskih kolesarjev na začetku sezone, kar daje upanje tudi za bližnjo veliko mednarodno dirko Alpe Jadran. Člani so uspešno nastopili na dirki v Zenici, ki je štela za jugoslovanski pokal. Najprej so vozili 140 kilometrov dolgo dirko, kjer je zmagal Kovačič (Metaliacommerce), Marko Polanc (Sava) je bil drugi, Bertoncelj pa četrti. Nato pa je bil kriterij, kjer je Kranjčan Aleš Pagon zmagal. Savi je pripadla tudi ekipna zmaga. V Puli pa je bila mladinska dirka za pokal Grad-ževinar. V sprintu je zmagal Poljanec (Sava), Pilar pa je bil tretji. Studen in Bajt pa sta dosegla lep uspeh v italijanskem Varianu. 90 kolesarjev je dirkalo na 61 kilometrov dolgi progi, Studen in Bajt pa sta bila drugi in tretji, zmagal pa je Pavli (Rog).
I. Košnjek
Padalstvo
Jubilej Dušana Intiharja
ureja JOŽE KOSNJEK
Kranj, 22. aprila - "Čestitamo za 4000. skok," so rekli leski padalci Roman Pogačar, Brane Mirt in Darko Svetina svojemu prijatelju in kolegu iz reprezentance Dušanu Intihar-ju, ki je skupaj z njimi v prostem padu z višine 2000 metrov "v zvezdi" izvedel 4000. skok v svoji padalski karieri, dolgi 11 let, za kar ima veliko zaslug tudi trener Drago Bunčič. Dušan je bil večkrat državni prvak, na svetovnih prvenstvih je osvojil dve kolajni, je pa tudi dobitnik številnih lovorik z drugih domačih in mednarodnih tekmovanj. Sedaj odhaja s prvo lesko
ekipo na veliko mednarodno tekmovanje v Verono, je pa tudi član državne reprezentance, ki bo sodelovala na 20. svetovnem prvenstvu v padalstvu septembra v Lescah.
B. Hrast
kulturo v Ljubljani. Sedaj imaš gotovo veliko dela s pripravami na izpite?
"Sem v tretjem letniku in sedaj obiskujem predavanja in seveda se pripravljam na izpite. Na naši fakulteti je k sreči dobro poskrbljeno za vrhunske športnike, tako da kljub temu da veliko manjkamo, nimamo težav. Seveda pa se je ravno tako treba prizadevati, saj mi je jasno, da bom čez kakšni dve leti morala nekaj delati. Zadovoljna bom, če bom dobila službo kot profesorica telesne vzgoje, saj po zaključku tekmovanja ne nameravam več ostati pri smučariji."
Seveda pa trenutni rezultati ne kažejo, da se nameravaš kmalu posloviti od tekmovanj. Kakšni so tvoji načrti?
"Po prvomajskih praznikih se začnejo priprave na novo sezono, zaenkrat še bolj individualne, kasneje junija pa so na vrsti že skupne priprave. Letos zaradi pomanjkanja denarja in tudi
čudnih vremenskih razmer v zadnjih letih, ne nameravamo na treninge kam dlje. Kot kaže bomo v reprezentanci ostala ista dekleta kot v pretekli sezoni, kaj več pa bo jasno že naslednji teden, ko se bo odločalo o trenerjih, reprezentanci in drugih zadevah. Seveda se bomo pripravljali na svetovno prvenstvo, ki bo v Saalbachu in na tekmovanja za svetovni pokal. Startala bom v vseh disciplinah, poudarek pa bo na veleslalomu in slalomu. Prav v slalomu sem si postavila cilj, da se bom redno uvrščala okrog desetega mesta, pa tudi kakšna uvrstitev blizu vrha ne bi bila več presenečenje. Mislim, da sem sposobna za takšno uvrstitev, če bo le delo potekalo po načrtih." Uspehi so, kako pa je z denarjem? Marsikdo namreč misli, da smučarji veliko zaslužite... "Tisti, ki so res najboljši, že dobijo nekaj več. Drugi pa tako... za sproti. Konec sezone že dobiš nagrado, vendar letos je še nismo dobili. Ta navadno sicer zgleda velika, če pa računaš, da je to plačilo za celo leto, pa ni tako veliko. Štipendije pa so tam okrog stare milijarde."
V. Stanovnik Slika: G. Šinik
Kolesarstvo
Maraton Dražgoše
Kokrica, 24. aprila - Kolesarska sekcija Športnega društva Kokrica prireja v petek, 27. aprila, 14. kolesarski maraton Dražgoše na relaciji Kokrica - Kranj - Škofja Loka - Dražgoše in nazaj. Start bo ob 9.30 pred Kulturnim domom na Kokrici, zaključek pa okrog 14. ure. Prijave bodo sprejemali na startu med 8. in 9. uro, startnina pa bo 70 dinarjev. Tekmovalni del bo tri kilometre pred letečim ciljem pred spomenikom v Dražgošah, sicer pa bo vožnja zaprta po skupinah največ 200 kolesarjev. Pravico nastopa imajo kolesarke in kolesarji, starejši od 15 let, razdeljeni v dve moški in dve ženski starostni kategoriji.
OD TI
DO TEKME
1
Nogometni izidi - Dolgujemo izide predzadnjega kola v območni slovenski in gorenjski nogometni ligi. V območni ligi je Triglav v Postojni z goli Jeraja in Kondiča s 3 : 1 premagal domačine, Naklo je z goli Zontarja in Križaja premagalo s 3 : 0 Jesenice, Britof pa je s 4 : 0 izgubil v Dekanih. Vodi Naklo 25 točk pred Primorjem 23, Jadranom Lamo 23, Svobodo 21 itd. V gorenjski ligi pa so igrali: Zarica : Sava 1 : 2, LTH : Primskovo 1 : 0, Alpina : Visoko 1:1, Bitnje : Mavčiče 1 I 0, Lesce : Alples 2 : I in Bohinj : Tržič 1 : 2. Vodi Sava.
D. Jošt
V gorenjski kegljaški ligi vodi še naprej Ljubelj - V gorenjski ke-gljaški ligi so odigrali 16. kolo. Doseženi so bili naslednji izidi: Ljubelj : Triglav 4926 : 4763, Bled : Kranjska gora 5056 : 4960, Jesenice ! Sava 4987 : 5061 in Lubnik : Elan 5070 : 4891. Ljubelj ima 24 točk, Sava 22, Lubnik 18, Jesenice 16, Kranjska gora in Triglav 14, Simon Jenko 12 in Bled in Elan 4 točke.
Odigran je bil četrtfinale za kegljaški pokal Gorenjske. Izidi: Jesenice : Triglav 5031 : 4999, Sava : Simon Jenko 4785 : 5012, Lubnik : Elan 4971 : 4864 in Ljubelj : Bled 5007 : 4712.
T. Bolka
Najuspešnejša Merkur in Jesenice - NT K Jesenice je dobro organiziral 14. spominski namiznoteniški turnir Judite Pavlic - Novak. Nastopilo je 150 igralk in igralcev iz 14 slovenskih in italijanskih klubov. Gorenjski igralci so dobro igrali, še posebej pa Zoran Gašič ir) Živa Štrukelj iz kranjskega Merkurja in Slavko Pem z Jesenic. Vrstni red - člani: 1. Komac (Melamin), 2. Lasan (Kovina), 3. Gašič (Mer; kur); članice: 1. Tilinger (Kovina), 2. Kalezina (Kemičar), 3. Štrukelj (Merkur Kranj); mladinci: 1. Šemrov (Kovina Olimpija), 2. Pem (Jesenice), 3. Plohi (Maribor); mladinke: 1. Tilinger (Kovina), 2. Štrukelj (Merkur Kranj).
D. Klevišar
Nov zmajarski državni rekord- Pretekli teden so trije člani zmajar-skega društva Let Franci Peternel, Sandi Šlibar in Peter Slatnar dosegli rekordne razdalje v preletu. Opoldne so poleteli z Ambroža pod Krvavcem. Peternel je preletel razdaljo Ambrož - Rateče - Godič pr' Kamniku, dolgo 140,7 kilometra, kar je jugoslovanski rekord v preletu. Šlibar je preletel 136,6 kilometra, Slatnar pa 115,3 kilometra-Maksimalne višine so bile dosežene v Kranjski gori (3500 metrov), rekordni prelet pa je trajal 5 ur in pol.
M. Mrak
Jadralni tečaj na morju
Kranj, 13. aprila - Društvo Navtik iz Kranja organizira med prvomajskimi prazniki 7-dnevni jadralni tečaj, ki bo potekal na dveh sodobnih 8-metrskih jadrnicah. Tečajniki se bodo na plovbo podali 27. aprila 1990 ob 9. uri iz Pirana. Če bo vreme ugodno, bodo obpluli istrsko obalo do Medulinskega zaliva in se do 4. maja vrnili nazaj.
Na obeh jadrnicah bodo sprejeli po tri tečajnike. Jadralni inštruktorji jih bodo poučili o osnovah jadranja, delu s plovilom« načinih pristajanja, orientaciji in navigaciji, spoznali pa bodo tudi mornarsko življenje. Tečaj stane 1400 dinarjev na osebo, v ceno pa je poleg učenja všteto prenočišče na jadrnici; vse druge stroške krijejo udeleženci sami. Kandidati za tečaj se lahko prija; vijo do 24. aprila pri Francetu Najdiču na Partizanski 42 v Škofj1
Loki, telefon 620-938, po 17. uri.
S. Saj«
*?RADSP0RT BRUNNERr
CELOVEC, PISCHELSDORFERSTRASSE 189, Tel. 9943-463-47303 PRODAJA • SERVIS • STARO ZA NOVO • IZPOSOJANJE GORSKA, MESTNA, ŠPORTNA IN DIRKALNA KOLESA
Torek, 24. aprila 1990
/razvedrilo,
15. STRAN (g(Q)®ISlM©IESGLAS
Jasno je, da bi morala biti tema tedna, če ne že za Jugoslavijo in Slovenijo, pa zanesljivo za Gorenjsko, finančni krah begunjskega Elana. Pod vodo je firma, ki si je tudi zadnja leta v javnosti ustvarjala tak ugled gospodarskega paradnega konja, da je bilo enemu povprečnemu Jugoslovančku enostavno nepredstavljivo, da bi lahko tak plemeniti gospodarski žrebec klecnil, kaj šele pokleknil. Ja, tako je pač, če se greš neki nerazumljivi angleški »holding« - prej ali slej dobiš »hondlarje« in zapadeš v »hondling«..
A tema tedna ni blokada Elanovega žiro računa, njegove finančne transakcije in taka njegova dolžniška razmerja podol-gem in počez, da se upniki v različnih sferah kar tresejo od groze, kaj bo, če firma vloženega kapitala ne uspe vrniti; edine prave teme tednov so pri nas in za nas že najmanj leto dni samo in le politične, kajti baje nas ne zanima čisto nič drugega kot stranke, volitve, kandidati in volilne igrice, skratka vse, kar nujno sledi štiridesetletni rdeči tiraniji in izbruhu nedolžne demokracije.
Prav. Pri prvih in drugih volitvah smo se izkazali z mirnim, ponosnim in dostojanstvenim korakanjem na volišča; nikjer nobene evforije, panike ali volilne histerije, kar je menda tuje opazovalce presenetilo. Italijanski novinar je celo dejal, da se mu je videla volilna cvetna nedelja na Slovenskem kot »eno nedolžno podeželsko žegnanje«. Razumljivo je zato, da nas v drugo tuja novinarska srenja ni niti povohala, kajti senzacij pač ni bilo moč pričakovati.
Fasada je bila res vsa nedolžna in mila, ampak za njo so se koreografom in režiserjem volilne tehnike dogajale tudi kakšne
TEMA TEDNA
ŽEGNANJE
burne zadeve. Recimo: zmagovalna opozicija je volilnemu štabu takoj po volitvah strumno in nedvoumno očitala, da glasovnice niso bile oštevilčene, da bi se morali volilci legitimirati z osebno izkaznico... Kapo dol! Kakšna občudujoča in nenavadna doslednost! Do zdaj se je namreč po belem svetu že tako dogajalo, da so zmagovalci vseh sort ponosno odpluli v svetlo prihodnost, poraženci pa godrnjali, sitnarili in iskali dlako v jajcu! Pri nas pa zmagovalci dvomijo v volilni fair play, drezajo v volilni prakti-kum, poraženci pa jih milo ogledujejo in jim celo prikimavajo. Da te kap sune!
Mi, ki smo vsi v politiki tako rekoč doma, bi z rokohitrsko brzino lahko analizirali, čemu se združeni zmagovalci zmrdu-
jejo, poraženci pa od strankarskega pluralizma sem vedejo kot politi cucki. Vsa strankarska polarizacija, kot se strogi delitvi na leve in desne brihtno reče, je zaradi splošne profiliranosti -spet en fin izraz za vsakdanjo rabo - predvolilnih strankarskih programov in njihovih obljub še otročje smešna. Saj so nam vsi po vrsti obljubljali le Švico, nihče pa ni zinil, kako bomo »našvicali«, preden nam Švica pade v naročje. Mi, bodoči Švicarji, nismo čisto nič čutili, kaj je v strankarskih programih skrajno levega in ekstremno desnega, da o levosredinstvu in desnosredinstvu niti ne govorim!
Saj ne rečem, da v parlamentu ne bo butnil na dan prikriti revanšizem, klerikalizem ali novi totalitarizem in da bo včasih tako kot na predmestnem burkaškem odru. Ampak - dragi moji sorojaki, tovariši in gospodje, bratje in sestre: strasti so manjše, kot jih eksponirajo nekateri prenapeti strankarski prvaki. Netolerantnosti vseh sort zna ta narod sam nevtralizirati, brez skrbi - je tudi z drugim mirnim »podeželskim žegnanjem« že dokazal, da ga ne vzburkajo še take grozljive polemike in nasprotja; in je tudi minulo nedeljo z izvolitvijo predsednika nedvoumno dokazal, da je treba misliti tudi na amortizerje, če res hočeš mirno in varno do Švice.
Sicer pa novega parlamenta ne bo treba požegnati v želji, da bi bili parlamentarci dobri in pridni. V njem bo, takole na oko, tako ali tako sedela več kot polovica nekdanjih dobrih prijateljev ali kot pravi krilatica:
»Nikar ne mislite, da niste volili komunistov - samo, da so eni bivši...«
D. Sedej
Alpski večer na Bledu
Zahtevne priprave
Letos 12. maja bo že četrti Alpski večer na Bledu v organizaciji Alpskega kvinteta in z nastopom šestnajstih ansamblov domače glasbe. Prireditev bo povezoval Vinko Šimek, kot gost večera pa bo nastopil popularni Dudek.
Organizacija take velike prireditve, ki privabi okoli 4.000 poslušalcev in gledalcev, je zahtevna. Pogovarjali smo se z managerjem Alpskega kvinteta Stanetom Knificem o tem, kdaj se začnejo pripravljati in kako potekajo priprave.
»Pri organizaciji takega projekta dela res nikoli ne manjka,« pravi Stane Knific, »organizacijsko delo se začne že v začetku februarja, tedaj, ko se ansambel vrne s snemanja svoje nove plošče. Določimo datum
prireditve, rezerviramo dvorano. Zdaj je to že dosti lažje, saj dobro sodelujemo s HTP Bled -tozdom za turizem in rekreacijo.
Nato se dogovarjamo s TV Slovenija o programski in komercialni plati prireditve in določimo, kateri del prireditve bo televizija prenašala. Z ansambli se dogovorimo že pred februarjem. Sledijo pogodbe, pogovori o programu, nato pa se selimo na Bled. Na prvem pogovoru sodelujejo HTP, TPS in Turistično društvo Bled o no-
Nagradna igra Šale
Neutrudna organizatorja Alpskega večera Jože Antonič in Stane Knific z Vinko Šimekom, ki humorno povezuje prireditev na Bledu.
čitvah, pokroviteljstvu ter o strežbi pri mizah na prireditvi, cenah, ponudbi. Vse teče že gladko, saj drug za drugega vemo, česa si kdo želi, pomagajo pa tudi minule izkušnje.
Nemalo pozornosti pa je treba posvetiti tudi reklami, propagandi, iskanju sponzorjev, tisko-
vni konferenci... Predprodaja vstopnic prevzame Kompas, za vstopnice je veliko zanimanja, zato vedno priporočamo, naj jih rezervirajo... Pri organizaciji seveda sodelujemo vsi skupaj, najbolj pa seveda z vodjo ansambla Alpski kvintet Jožetom Antoni-čem.« D. S-
Še samec
Na nezgodni oddelek so pripeljali moškega, ki je imel močno razbito glavo. Bolniška sestra je hotela zvedeti njegove osebne podatke: "Ste poročeni?" "Ne," odgovori ponesrečenec. "To je od prometne nesreče."
Od začetka
- Vi ste bili torej večkrat zraven, ko sta se zakonca prepirala?"
uammmmtmmmmmmm—mmmmmmm        . Da, gospod sodnik.
- Tudi pri prvem prepiru ? Kupon                                       - Da. Bil sem poročna priča.
Ime in priimek........................... NdVdjen
M   . - Ali smem tu kaditi, gospa ?
INaslov......................................... - Kar tako naredite, kot če bi
bili doma.
Odgovor...................................... . pa mc'/ saj sem navajen po-
■■■■■■■■■■■^■^^■^■■^■i trpeti!
Vprašanje za tiste, ki boste poskusili srečo z žrebom in morda dobili brezplačno vstopnico za Alpski večer na Bledu:
Koliko ansamblov bo nastopilo letos na Alpskem večeru na Bledu? Odgovore pošljite do petka, 4. aprila, na naslov.
uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Tokrat bomo izžrebali dva nagrajenca, ki bosta vsak prejela po dve vstopnici.
Meta Kokalj, cvetličarka
Ženske so tudi same krive, da moški ne prinašajo rož..
Bled, 20. aprila - "Meta Kokalj je ena tistih cvetličark, ki jo prepoznamo po šopku. Tako preprosto in hkrati tako lepo zna narediti "pušeljc", da nam kar dih zastane, če nam ga kdo podari," je povedala ena izmed naših bralk.
In smo jo obiskali. V njeni Bledu ni velikih posod z roža-cvetličarni v hotelu Krim na   mi, saj dobro ve, da sedanji tež-
ki časi, ko nam komaj ostane za hrano in najnujnejše, niso naklonjeni ljubiteljem rož. Izdelavi pogrebnih vencev pa se je Meta odpovedala, saj ima premajhen prostor, pa tudi več ali manj enolično delo je ne veseli. Zato pa zelo rada ustvarja. Vedno ima nove zamisli, svoje občutke pa izraža z vedno novimi šopki in aranžmaji. Tako ni čudno, da je bila tri leta zaposlena tudi kot aranžerka v Vili Bled in da še vedno z rožami ureja prostore tega hotela, pa tudi drugih penzionov in lo-
kalov na Bledu. "Odnos posameznikov, ki se ukvarjajo s turizmom, do rož je zelo različen. Navadno pa je največ odvisno od gospodinje v določenem penzionu, ali da poudarek rožam ali ne. Imam nekaj rednih strank, kjer poleg hotela Vila Bled urejam cvetlične aranžmaje. Posebnost mojih šopkov pa so dodatki cvetlic s travnika, "iz narave". Tako pomladi in poleti grem sama na travnike in naberem cvetje, ki šopkom da poseben ton. Nekakšna moja posebnost so poročni
šopki, ki jih najraje naredim, kadar stranka pove le, kakšno obleko ima, vse drugo pa prepusti meni. Takrat navadno naredim šopek, kot bi ga delala zase..." razlaga Meta.
Šopke si največkrat poklanjamo ob rojstnih dnevih, obletnicah, praznikih. "Pri nas so navade pri podarjanju rož precej drugačne kot naprimer po Evropi. Tam gre moški v soboto na tržnico in mimogrede kupi še rože... Seveda pa je treba upoštevati, da je pri nas v večini družin premalo denarja za
rože. Vendar mislim, da so tudi ženske same krive, ker se moški tako malokrat spomnijo nanje z rožami. Marsikdo mi je že dejal, da bi rad kupil šopek, pa navadno takšno darilo vzbudi v ženi le dvom, kaj neki je storil napak, ne pa hvaležnosti. Dogaja pa se tudi, da prihajajo v cvetličano fantje, ki bi radi podarili rože, pa ne vedo, kako bi jih skrili, da nihče, razen dekleta, ne bi opazil njihove pozornosti. Tako me kdo celo prosi, naj jih zavijem v časopisni papir..." pravi Meta Kokalj.
V. Stanovnik
Male gorenjske vasi
Paloviče
Piše: D. Dolenc
Leše so za vse najbližje
Skoraj z vsem so Palovčani vezani na Leše: tam imajo cerkev, gasilski dom, kamor so vključeni vsi vaščani, le redka hiša nima svojega aktivnega ali vsaj podpornega člana, trgovina je najbližja v Lešah, 2-ra-2redna šola, cerkev. Le pošta je v Tržiču in otroci od tretjega do
osmega razreda hodijo v šo-•o v Bistrico pri Tržiču. Kot je Povedala Vrbancljeva Mihelca, se vseh dvanajst otrok trenutno yozi v šolo vBistrico, v Leše pa n,e hodi prav noben. Kar nekaj J'h mora še dorasti do prvega razreda. Poštar prihaja iz Tržiča, a medtem ko Leše obišče vsak dan, pa Palovič ne. To okrog prinašanja pošte v vas so re sprožili na zboru krajanov, a Je prevladala ugotovitev, da je ^ vasi premalo naročnikov na dnevno časopisje. Najbližji bi-P je spet v Lešah, v domu KUD Leše, gostilna pa zgoraj Pri Sv. Neži, ob cesti, to je gostilna Darja, kjer imajo dobro kuhinjo in sploh se Tržičani z nJ° pohvalijo, tako da marsika-
teri tržiški direktor svoje stranke pripelje sem gor. Žal se v Palovicah nihče ne ukvarja s kmečkim turizmom, pa bi se lahko, kajti lega vasi je enkratna. Prelep je pogled čez polja tja proti Brezjam, proti Jelovici v ozadju in na Karavanke. Zdajle, ko cvete sadje, je najlepše. Sonce se sem gor upre z vso silo.
Za kapelico skrbi vsako leto druga hiša
Čiste kmetije ni nobene. Premajhne so, prerazdrobljene, premalo je obdelovalne zemlje. V sam breg so porinili domove, da so spodaj ohranili obdelovalno zemljo. Skoraj pri vsaki hiši je še kakšen rep v hlevu. Vsi hodijo v tovarne, da lahko vzdržujejo kmetijo. Mleko oddajajo, sem in tja kakšno žival prodajo, da pride denar v hišo.
"Naši ljudje so zelo obremenjeni z delom," razmišlja Janez Bogataj, "najprej šiht, potem pa vse do trde noči dela doma, v hlevu, na zemlji. Edino nedelja je za počitek, pa še takrat mora biti v hlevu vse opravljeno. Imamo pa v vasi tudi dobrega tesarja Milana Dolinska. Kdor rabi kakšno mehanično pomoč, jo dobi pri meni ali pri Justinovem Ivanu. Samouk je, a marsikaj zna narediti. Trenut-
no pa v vasi skupno obnavljamo vaško kapelico Sv. Jakoba, ki stoji ob poti v Leše. Na novo je prekrita, ometana, zdaj smo kupili barve in Dušan Klun, Ljubljančan, ki je v vasi kupil kmečko hišo za vikend, se je obvezal, da jo bo "za vstopnico pomalal". Sicer pa jo ima vsako leto druga hiša na skrbi, tako smo dogovorjeni."
Bajte so redile koze
Pri Modru, Žlindru, Vrbanc-lju in pri Jurki so bile včasih večje kmetije, a še vedno je moral biti zraven kakšen zaslužek, se spominja Vrbancljeva mama. Bajta, kot je bila pri Gustlu, je imela koze in pujsa, toliko, da se je doma zaklalo.
Koza je bila pri Miklču, pri Kelnarju, pri Krasniku je bila že krava, pri Klemanu je bilo že malo kmetije, pri Jernevčku pa tudi po dve do tri glave živine. Največ, sedem glav, so imeli pri Vrbanclju. Vsi so zraven še kaj delali: sekali po gmajnah, Pust je bil cimperman, Jurka mesar, največ so pa fura-li les in pesek iz kamnoloma nad Hudim grabnom. Dober pesek so kopali tam, za na cesto, za malto. Nekaj let po vojni so ga zaprli.
Lanene rjuhe so res zdrave, toda...
Pred vojno so še sejali lan. Stara Vrbancljeva mama in njena hči sta ga še predli. Tudi tkalcev je bilo nekaj. Zelo znani so bili Travnarjev stari oče, stari Žlinder in Maternikov oča iz Leš. Za vreče je bilo primerno takšno blago, kajti bilo je res močno, rjuhe pa ženske niso kaj prida obrajtale, kajti bile so silno težke za pranje. Vso silo je morala porabiti perica, da jo je potegnila iz škafa. Šele ko je bila dodobra sprana, je bila prijetna, sicer pa je bila groba. Prat so hodile v polje, kjer teče potok Opata in izvira prav na Palovškem polju. Saj ni bilo daleč, le nazaj v breg je bilo težavno s polnim perivnikom mokrih cunj na glavi, s škafi
Staro in novo
perila. Voda je bila pa dobra, se spominja Vrbancljeva mama, pozimi je bila kar nekam topla, cunje pa so zmrznile, preden so jih domov prinesle.
Vojna je ljudem pustila slabo zdravje
Eno samo trdo delo je bilo njihovo življenje. Največ pa so pretrpeli med vojno, pripoveduje Vrbancljeva mama.
"Nekaj domačinov je padlo, osemnajst jih je prišlo iz gmajne, pa je od vseh teh le še eden živ. Vsi so kmalu pomrli, po vojni je bil vsak bolan, pri šestdesetih pa smo drugega za dru-
gim pokopali. Kljub temu da so bili mladi, ko so šli v partizane, so jim ta leta pustila posledice. Kdor je bil na leta prepuščen vsem vremenskim nevšečnostim, spal v snegu, res ni mogel dočakati visoke starosti."
Marsikdo danes tako razmišlja kot Vrbancljeva mama. Veliko so prestali ti ljudje, čeprav jim danes oponašajo brezplačnega zdravnika, morda kakšen stotak višjo pokojnino; vse skupaj bi jim raje danes vzeli kot jutri. Kdor je vsa leta vojne preživel lepo doma na toplem, tega trpljenja res ne more razumeti.
ureja DARINKA SEDEJ
TV SPREJEMNIK GALAXY JE VEDNO RAVNO PRAV ODDAUEN OD ROBA I
»A
-I-
NORDMENDE
V veliki skupini Goloxy vam med TV sprejemniki 36 IMC,40 IMC,42 IMC,5l IMCin55 IMC ne bo težko izbrati rovno pravega za vsak prostor ali kotiček. To bo samo vaš svet slik s čisto obliko monitorja,ostri no Black Matrixa in novim daljinskim upravljalcem IMC2. '
Več boste izvedeli v TV-Vi<feo-Avdio 90 katalogu pri vašem prevajalcu !
©C
emona commerce
proizvodnja in trgovina d o o. I|ubl|ana
Ljubljana, Futura,Trg revolucije J,
tel.: 061 -219-107,
Ljubljana, Holiday Inn Shop,
Nazor jeva 2, tel.: 061-2.19-550,
Zagreb, Futura,Teslina 7,
tel.: 041-426-191,
Zagreb, Futura 1.,Prilaz JNA 8,
tel.: 041-430-132,
Sarajevo, Futura, Zrinjskog 6,
tel.: 071-26-789
i
SLAŠČIČARNA »ČEBELICA« NA PLANINI Kranj - čez kokrški most (Planina)
ČESTITA CENJENIM GOSTOM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OF - 27. APRIL IN ZA PRAZNIK DELA -1. MAJ
Obenem se priporoča za obisk!
Takojšnja dobava PONUDBA: FORD FIESTA
vseh
novih modelov! NETO 87.747,00
Avto vam pripeljemo do carine na Ljubelju.
opravljamo servis in prodajo rezervnih delov za avtomobile Ford, Alfa Romeo In Subaru
A-9170 Borovlje/Ferlach, Klagenfurterstrasse 4, Tel 04227'3227
VZGOJNOIZOBRAZEVALNI ZAVOO JESENICE — TOZD
K^elavjLz univeeza. S\iiLtae ^teaUjav   Jesenice - jubaa
64270 JESENICE   -   TRO TONETA CUFAHJA 1
TELEFON:   [0641 81073   -   POSTNI PREDAL 39
DELAVSKA UNIVERZA JESENICE
VIZ - TOZD Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice vpisuje v naslednje izobraževalne oblike:
1. TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV
Pričetek 8. maja 1990 - cena 850,00 dinarjev. V ceno ni vračunan prevoz v Koper, kjer bodo teoretični izpiti 19. maja.
2. NATAKARSKI IN RECEPTORSKI POMOČNIK
še vedno sprejemamo prijave.
3. KOMERCIALNO-SKLADIŠČNI TEHNIK - V. stopnja Pogoji: dokončana poklicna šola trgovske dejavnosti (IV. stopnja), dokončane druge poklicne šole (IV. stopnja).
4. TURISTIČNI TEHNIK - V. stopnja
Pogoji: dokončana V. stopnja komercialno-ekonomske, družboslovne, naravoslovne smeri, gimnazijski maturant in prometni tehnik.
Kandidati po 2. in 3. točko morajo oddati rojstni list, letna oz. razredna spričevala, zaključno spričevalo in potrdilo o zaposlitvi ali prijavi na Skupnosti za zaposlovanje.
Informacije po telefonu 81-072.
DOMPLAN KRANJ, p.o.   podjetje za stanovanjsko in investicijsko dejavnost, urejanje prostora in naselij
Vabi podjetja, delovne organizacije, zasebnike, obrtna združenja, delavce in občane k nakupu poslovnih prostorov na severnem delu mesta Kranja, kjer se prenavlja objekt Kidričeva 47 na Zlatem polju.
V pritličju poslovno-stanovanjskega objekta pridobivamo devet poslovnih prostorov s površinami od 27,40 m2 do 91,90 m2.
Dejavnosti niso posebej definirane, razen največjega poslovnega prostora, kjer se daje prednost mlečni restavraciji. Izdelava prostorov je lahko zaključena do IV. gradbene faze ali v celoti s tem, da je rok fazne izgradnje do konca letošnjega leta.
Vse, ki vas zanima nakup poslovnih prostorov na zelo iskani lokaciji, vabimo,
da se oglasite na naš naslov: DOMPLAN KRANJ, Cesta JLA 14, tel.: 064-24-440, int. 23.
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE
KRANJ - z n. sol. o.
TOZD KOMUNALA KRANJ - b. o.
OBVESTILO KRAJANOM
Pobiranje komunalnih odpadkov Obveščamo vas, da v prazničnih dneh 27. 4. in 1. 5. ter 2. 5. ne bomo odvažali odpadkov. Izpadle dni bomo nadomestili tako, da bomo pobirali odpadke po naslednjem razporedu: 26. 4. pobiramo tudi od 27. 4.
3. 5. bomo pobirali tudi od 1.5.
4. 5. bomo pobirali tudi od 2. 5.
Hvala za razumevanje._,
ZA NOVE NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA 1 MALI OGLAS ZASTONJ
NAROČILNICA
Podpisani........................................................
stanujoč...........................................................
pošta................................................................
naročam Gorenjski glas na gornji naslov. Datum:
Vabimo vas, da se pridružite več kot 20.000 naro-• čnikom Gorenjskega glasa. Dvakrat na teden vam 1 bo poštar prinesel popularnega »Gorenjca« z obili-| co zanimivega branja in koristnih informacij. Poleg j tega imate kot naročnik 25 odstotni popust pri ob-
................ i javi malih oglasov, osmrtnic in zahval. Opozarjamo
................ vas tudi na prihranek 1 din na številko pri naročni-
I ni, saj vas redni nakup Gorenjskega glasa v kolpor-I taži stane 5 din. Poleg naročnine na Gorenjski glas objavljamo tudi kupon za brezplačno objavo 1 malega oglasa v prvi torkovi številki Gorenjskega glasa. Velja samo skupaj s kuponom za naročnino. Pošljite ju na ČP GLAS, C. JLA 16, 64000 Kranj.
Podpis:
- 3€—------------1
KUPON ZA BREZPLAČNO i OBJAVO MALEGA OGLASA I
BESEDILO:.
(Prosimo, da pišete s tiskanimi črkami.) Naslov v oglasnem oddelku, šifra.............................................„....................................
Varnost na slovenskih cestah
Premalo cenimo človeka
Ljubljana, 20. aprila - Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je na seji sredi tedna predstavil rezultate akcije za zmanjšanje števila prometnih nezgod pod geslom -10% v lanskem letu. Ob pregledu statističnih podatkov o nesrečah je ugotovil, da na naših cestah še vedno izgubimo preveč človeških življenj. Zato se bo zavzel za učinkovitejše ukrepe vsaj v Sloveniji, če te tragedije noče zmanjšati Jugoslavija. Varnostne razmere na naših
cestah v letih 1987 in 1988, ko je število nesreč silovito naraslo, so načrtovalci akcije -10% določili kot primerjavo za ugotavljanje uspešnosti v posameznem letu. Tako je 5825 prometnih nezgod v lanskem letu pomenilo zmanjšanje za 6,4 odstotka, 7405 ranjencev pa zmanjšanje za 9,4 odstotka. Toda življenje je izgubilo 554 ljudi, kar je malo več kot predlani in malo manj kot leto poprej.
Tolikšno število mrtvih med vozniki na milijon prebivalcev nas je v primerjavi z drugimi evropskimi državami od leta 1970 do 1987 uvrstilo skupaj s Portugalci med tragične rekorderje. Naši strokovnjaki tudi ugotavljajo, da Slovenija izgublja v prometnih nesrečah na cestah od 200 do 250 ljudi več, kot jih na število prebivalcev oziroma vozil izgubljajo sosednje države.
Številni vzroki
»Da pri nas človeška življenja še vedno premalo cenimo,« je opozoril Ivan VVinkler, predsednik SPV Slovenije, »dokazuje več slabosti, ki ob kršitvah voznikov posredno vplivajo na- slabo prometno varnost. Ce bi državi človek več pomenil, bi imela drugačen odnos do delitve
bencinskega dinarja. 2e zdavnaj bi imeli sodobnejše ceste, obenem pa ne bi ugotavljali, da je vzdrževanje že zgrajenih cest iz leta v leto slabše.«
Posledice nesreč so bile lani najhujše na magistralnih cestah, čeprav je le-teh po številu kilometrov v Sloveniji najmanj. To dejstvo je moč povezati s podatkom, da so za vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest lani dobili le polovico od celotno načrtovane vsote. Poseben problem za varno vožnjo pomenijo predvsem gladka cestišča, ki nimajo prave torne sposobnosti niti v lepem vremenu, zato ni čudno, da je bilo prav v takih razmerah največje število nezgod.
Spremeniti ukrepanje
»Za večji uspeh akcije je premalo zahtevati,« je naglasnil predsednik VVinkler, »naj milica poveča nadzor in kaznovanje. Miličniki so vse to storili, a kaj pomaga kaznovanje z nizkimi mandatnimi kaznimi in pošiljanje k sodnikom za prekrške, ki ne izterjajo niti polovice izrečenih kazni. Povrh vsega ugotavljamo, da prek 80 odstotkov voznikov spoštuje prometne predpise, problemi pa nastajajo zaradi peščice kršilcev, ki jih država noče ali ne zna disciplinirati !«
Znano je, da si v Evropi že prizadevajo za usklajevanje prometnih pravil. Tudi v naši državi gotovo najbolj potrebujemo enotna pravila, ki bodo v pomoč voznikom pri zagotavljanju večje varnosti. Če ne
bomo temeljito spremenili zvezne zakonodaje, bodo morali prevzeti odgovornost za tragedije na cestah in neuspeh akcije -10% v Jugoslaviji zvezni organi, so med drugim ocenili v vodstvu SPV Slovenije. V tem primeru si bo svet prizadeval, da bo Slovenija sprejela separatni zakon o varnosti v cestnem prometu, ki bo strožji do vseh kršilcev predpisov.
Uspeh akcije bo seveda odvisen tudi od sodelovanja vseh slovenskih občin. Daje pri tem še veliko rezerv, potrjujeta samo dva podatka. SPV Slovenije kljub vrsti pozivov lani ni uspel zbrati programov iz 13 občin. Še manj uspeha je imel pri zbiranju poročil o dejavnostih v akciji -10%, saj je gradiva poslalo le 19 slovenskih občin.
Stojan Saje
Za varstvo okolja v Sloveniji
Opravljeno obsežno delo
Ljubljana, 20. aprila - Za zadnjo sejo v štiriletnem obdobju je republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora pripravil informacijo o svojem delu ter obravnaval poročili republiških inšpektoratov za vodno gospodarstvo in urbanizem, ki sta v njegovi sestavi. Pregledal je tudi zasnove zakona o urejanju prostora in projekte za pripravo zakonov za stanovanjsko, komunalno in vodno gospodarstvo, kar bo olajšalo začetek dela članom komiteja v prihodnjem obdobju.
Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, ki deluje od leta 1980, je tudi v zadnjem štiriletnem obdobju doživel nekaj organizacijskih sprememb. Sredi leta 1986 sta iz dotlej skupnega sektorja nasta-
la ločena sektorja za varstvo okolja in vodno gospodarstvo s skupno 56 izvajalci del. Ob ukinitvi interesnih skupnosti v začetku letošnjega leta so na komite prenesli naloge Zveze stanovanjskih skupnosti, Zveze komunalnih skupnosti in Zveze vodnih skupnosti Slovenije ter vseh 8 območnih vodnih skupnosti. Število delavcev se je povečalo na 159, ki so zaposleni v ločenih sektorjih za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter republiški vodni upravi.
Iz poročila o nalogah v štiriletnem obdobju je razvidno, da je bilo opravljeno obsežno delo. Posamičnih aktivnosti niti ni moč na kratko opisati, bistvene naloge na vseh področjih dela komiteja - od urejanja prostora, stanovanjskega, komunalnega in
NA SONČNI STRANI Alf
Zaščitimo velikega polža
Ljubljana, 20. aprila - Republiški komite za kulturo je na predlog slovenskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravil predlog odločbe o začasnem zavarovanju velikih vrtnih polžev ter jo predlagal v sprejem vsem občinam. Ker gre za ogroženo živalsko vrsto, odločba prepoveduje množično komercialno izkoriščanje teh polžev za leto dni.
Veliki vrtni polži (Helix pomatias) so bili pred leti razmeroma pogosta živalska vrsta. Zaradi prekomernega nabiranja so v zadnjem času postali vse redkejši, zato obstaja nevarnost, da bi izumrli. Nenadzorovano komercialno izkoriščanje se namreč ravna izključno po zaslužku, ne upošteva pa bioloških zakonitosti narave. V enem letu tako iztrebijo nabiralci skoraj 100 ton polžev in jih oddajo več delovnim organizacijam, ki se ukvarjajo s konzerviranjem in prodajo teh živali.
Velikega vrtnega polža so začasno razglasili za naravno znamenitost, da bi preprečili nadaljnje ogrožanje te živalske vrste. Glede
na njeno mesto v živalskem ekosistemu in njene lastnosti pa je moč pričakovati tudi trajno razglasitev za naravno znamenitost. Veliki vrtni polž je namreč ena redkih živali, ki z lastnimi fermenti lahko prebavlja celulozo. S tem znatno pripomore k razgrajevanju in pretoku snovi. Kot rastlino-jedec služi za hrano številnim mesojedim živalim. Tako množičen odvzem teh živali iz narave povzroča med drugim upočasnjen pretok snovi in pomanjkanje hrane za mesojede živali, nabiralci polžev pa posredno ogrožajo tudi druge živali in rastline zaradi neobzirnega stikanja v najbolj skritih in mirnih delih narave.
S. Saje
vodnega gospodarstva do varstva okolja -pa so bile usmerjene v izvajanje sprejete politike, izvrševanje zakonov in drugih predpisov, spremljanje razmer in uresničevanje odgovornosti zanje ter sprejemanje ukrepov za reševanje problemov.
Ce omenimo le varstvo okolja, ni moč prezreti prizadevanj komiteja za izboljšanje razmer pri čiščenju dimnih plinov, sanaciji najbolj onesnaženih voda in obalnega morja, razreševanju problemov z odpadki in ukrepih za kakovost tal. Med vzvodi, ki zagotavljajo preventivno varstvo okolja, so posebej pomembna prizadevanja za uvedbo ekosistemske presoje vplivov na okolje. Zakon o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja je vsaj delno vpeljal ceno onesnaženja okolja. Dejstvo je, kot ocenjujejo v komiteju, da so se trendi slabšanja okolja zaustavili, k čemur je vsaj delno prispevalo tudi učinkovitejše uresničevanje politike pri varstvu okolja, g Saje
USPOSABLJANJE JAMARSKIH REŠEVALCEV SLOVENIJE V POLJČAH - Jamarska zveza Slovenije je med 20. in 22. aprilom organizirala v Poljčah pri Begunjah izobraževanje za reševalce. Prvi dan so obravnavali predvsem teoretična vprašanja in se dogovarjali o sodelovanju s civilno zaščito v naši republiki. Drugi dan so namenili za praktično urjenje, v nedeljo pa so na vadišču na Bohinjski Beli pripravili izpite za pripravnike. Približno 60 udeležencev usposabljanja si je lahko ogledalo tudi razstavo opreme za reševanje v jamah, na kateri so italijanski reševalci predstavili svoje tehnične novosti.
(S. Saje), Foto: G. Šinik
Vinjenost za volanom
Kazen ali nagrada
Dejstvo, da je od 25 do 30 odstotkov povzročiteljev prometnih nezgod vinjenih, je spodbudilo slovenski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu k organiziranju posebne akcije za izboljšanje varnostnih razmer. Dejavnost pod geslom "Alkohol v prometu? Ne, hvala!" so začrtali v dveh smereh.
Delavci milice bodo v pol leta preizkusili 100 tisoč voznikov, predvsem kršilcev prometnih predpisov, ali vozijo pod vplivom alkohola. Žal so že v prvih dveh mesecih od začetka akcije sredi letošnjega januarja med prek 31.700 kršilci odkrili kar 1665 voznikov pod vplivom alkohola. Za dobrih 1000 so aparati pokazali od 0,5 do 1,2 g/kg alkohola v izdihanem zraku, pri 336 voznikih je bila izmerjena količina nad 1,3 g/kg, pri 103 kar 2,0 g/kg ali več, 230 voznikov pa je celo odklonilo preizkus. Razen tega so našli 97 poklicnih voznikov z znaki manjše alkoholiziranosti, čeprav bi morali biti po predpisih povsem trezni.
Bolj od teh rezultatov, ki so jih predstavili na nedavni seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je presenetila vnaprejšnja ocena za končni neuspeh nadzora. Javna skrivnost je namreč, da mnogi izmed kaznovanih voznikov sploh ne oddajo vozniškega izpita ob zahtevanem roku in vozijo lepo naprej. Pred kaznijo ne trepetajo zato, ker ne upošteva niti stopnje alkoholiziranosti niti je sodni organi vedno ne izterjajo.
Glede na takšne razmere se je upravičeno moč vprašati, ali je bolj smiselno kaznovati vinjene voznike ali v bodoče še bolj razširiti akcijo v vzgojno izobraževalni smeri za vse trezne glave! Kot vse izgleda, je zaenkrat med Slovenci več zanimanja za lepe nagrade v prometnem kvizu in olajšave pri avtomobilskem zavarovanju kot posluha za spoštovanje prometne zakonodaje in strahu pred žuganjem miličnika z milo kaznijo.
S. Saje
Podtabor, 20. aprila - Med vožnjo po magistralni cesti od Podta-bora proti Kranju se je ponesrečil voznik juga, 21-letni Veli Kruezi iz Kranja. Kjer se cesta prevesi v klanec, je nenadoma zapeljal prek cestišča na nasprotni vozni pas. Po njem je tedaj pripeljal z oplom Pavel Mencej, star 57 let, iz Ljubljane. Čeprav se je umikal na odstavni pas, trčenja ni mogel preprečiti. S prednjim bočnim delom je zadel Kruezijevo vozilo, ki ga je močno odbilo, da se je prevrnil na bok. Poleg Kruezija je bila hudo ranjena tudi sopotnica Maja Košir, stara 21 let, iz Mojstrane. Oba so prepeljali v Klinični center v Ljubljano, (dž) - Foto: A. Žalar
Skok v vodo s srečnim koncem
Ljubljana, 23. aprila - Konec prejšnjega tedna je varnostnik bolnišnice na Vrazovem trgu v Ljubljani opazil, da je neznan moški skočil z mostu na Rozmanovi ulici v Ljubljanico. O dogodku je obvestil delavce milice, ki so takoj pohiteli v akcijo. Na kraju dogodka so od očividcev zvedeli, da si je moški sle-kel suknjič, postavil torbo na tla in se prek ograje na mostu pognal v hladno vodo. Reka ga je odnesla pod zapornice, kjer so ga zaustavile železne rešetke.
Na pomoč so prihiteli ljubljanski poklicni gasilci, ki so moškega opazili s pomočjo močnih svetilk, potem pa so ga s posebno opremo rešili iz vode. Čeprav je bil moški precej pod-hlajen in so ga morali odpeljati v bolnišnico, se je njegov skok v vodo končal srečno le zaradi hitre pomoči. Kot so ugotovili miličniki, se je za skok v vodo prostovoljno odločil 42-letni Kranjčan, ki so ga menda pestile ljubezenske tegobe.
(S. S.)
Predlog Organizacije združenih narodov
Teden prometne varnosti
Ljubljana, 20. aprila - Članice OZN so sklenile predlagati vladam držav, naj dneve od 1. do 7. oktobra 1990 razglasijo za teden prometne varnosti. Takšno dejanje narekujejo slabe varnostne razmere na eropskih cestah, kjer se vsak dan poškoduje približno 5000 voznikov.
Vlade so za ta teden dolžne pripraviti nacionalne programe, ki naj prebivalce seznanijo s problemi prometne varnosti in obenem vplivajo na zmanjšanje števila nezgod. Ker Jugoslavija še ni sprejela ustreznega sklepa o sodelovanju, je SPV Slovenije sklenil predlagati slovenski vladi, da se vključi v načrtovano akcijo OZN.
Svet namerava v tednu prometne varnosti organizirati nekatere preventivne dejavnosti, ki so pri nas že v navadi. Ker je isti teden posvečen otroku, bo namenil več pozornosti za boljšo varnost tega dela prebivalstva. Obenem si bo prizadeval za ureditev nekaterih konkretnih problemov v prometu na naših cestah.
S. Saje
Policijska uprava že v novi stavbi
Kranj, aprila - Ta teden se kranjska postaja milice, prometna milica in ostali organi za notranje zadeve selijo v novo stavbo Uprave za notranje zadeve, ki je v dobrem letu dni zrasla poleg stavbe Ljubljanske banke na Cesti JLA v Kranju. Kot smo neuradno izvedeli, bo otvoritev novih prostorov še pred prvomajskimi prazniki, kar je vsekakor uspeh, saj so otvoritev napovedovali šele za 13. maja. Dan varnosti bodo kranjski miličniki, kriminalisti in drugi uslužbenci gorenjske policijske uprave očitno dočakali že v zgledno urejenih novih prostorih, kar doslej ni bila praksa, saj so bili razseljeni po več lokacijah.
D. Ž.
ureja CVETO ZAPLOTNIK
ŽIVILA
MARKET RADOVLJICA
(nasproti bencinske črpalke)
in
samopostrežna prodajalna
CENTER BLED
Kranj
trgovina in gostinstvo
od 24. do 30. aprila 1990
POSEBNO UGODNE
CENE
Pivo Union 20 st. 0,5 I
samo
1 20,00 m
Sadno žganje
II
49,00...
Pomaranče 2 kg zavitek
Šampon za lase BELUPO 550 g
samo 10.40«.
Packet coffe
zavitek
7 «50 din
29.80
din
UGODNE CENE - KOLIČINE OMEJENE - UG0D
PREDPRAZNIČNA UGODNA PONUDBA
v vseh prodajalnah Živila Kranj od 23. do 30. aprila
Keksi PIKNIK, Koestlin
Vafel KARAT, Koestlin
Kocke VAFEL, Koestlin
Konjak MINISTER GREGOR, Fructal
Vino NAMIZNO BELO, Vipava
Sok JABI, PP Presad
Pašteta NJAMBINA, 29. november
Sardine BC »AS«, Mirna
Šunka MINI V ČREVU, Neoplanta
Pralina ČOKOLADNI, Kandit
Mešani bomboni, Pionir
1 kg 250 g 1kg 11 11 11 75 g 106 g 1kg 500 g 454 g
30,40
15,80
39,10
55,60
17,00
11,80
5,40
8,20
84,00
53,60
19,70
Za dan O F in praznik dela - L maj vam iskreno čestitamo in se priporočamo
delavci ŽIVILA Kranj
Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje
Spomladanske nevarnosti
Po končani zimi, posebej če je polna snega, kakršnih zadnjih nekaj let sicer ni bilo, si seveda vsi skupaj, še posebej pa avtomobllisti oziroma udeleženci v prometu, kot jim večkrat pravimo, običajno kar oddahnemo, ko pride pomlad. Zima, naj bo takšna ali drugačna, skriva namreč številne neprijetne pasti. Vendar pa "ima" tudi pomlad svoje nevarnosti; včasih celo bolj od neprijetne od zimskih...
Lepo vreme namreč zvabi na ceste spet udeležence v prometu, ki jih pozimi praviloma nismo srečevali. Predvsem so to motoristi, mopedisti oziroma vozniki koles z motorjem in kolesarji. V Zavarovalni skupnosti Triglav -Gorenjski območni skupnosti Kranj ugotavljajo, da največkrat po "neprijetnih dogodkih" na cestah še posebej izstopa tako imenovano prehodno obdobje in sicer predvsem pri voznikih koles z motorjem.
Za zdaj še vedno nič ne kaže, kdaj bomo tudi v Sloveniji dobili zakon o obveznem zavarovanju koles z motorjem in s tem tudi uredili to področje zavarovanja kar pogostih škod. Tako so vozniki avtomobilov oziroma udeleženci v prometu nasploh ob morebitni nezgodi, v kateri je povzročitelj voznik kolesa z motorjem, prepuščeni pogosto zelo neljubim postopkom, ko gre za uveljavljanje povračila škode. Če lastnik avtonmobila nima urejeno kasko zavarovanje, potem je največkrat edina pot za povrnitev škode tako imenovana civilna tožba oziroma "izterjava" s pomočjo sodišča.
Pa tudi tako imenovani delni kasko največkrat bolj malo rešuje oziroma "blaži" pri tovrstnih primerih neprijetne posledice.
Zato je nasvet Zvarovalne skupnosti Triglav - Gorenjske območne skupnosti Kranj enostaven: najboljša rešitev je še vedno prav kasko zavarovanje brez odbitkov, torej tako Imenovano polno kasko zavarovanje. K resnemu razmisleku za takšno odločitev od tega meseca naprej spodbuja tudi odločitev oziroma omejitev, ki jo je 23. marca prinesel novi zavarovalni zakon. Ta določa, da zavarovalnice ne poravnavajo po novem več tako Imenovanih "pločevlnskih škod", ki so jih zakrivili neznani vozniki registriranih motornih vozil. Skratka, če se vam zgodi, da vam nekdo na parkirnem prostoru poškoduje avtomobil, ali je do škode prišlo na primer pri nepravilnem srečevanju (voznik, ki vam |e povzročil škodo, pa je odpeljal), vam zava-
rovalnica škode ne bo več poravnala. Ostane v takšnem primeru spet edino le kasko zavarovanje. Računica pa se v takšnih primerih spet najbolje Izide, da imate avtomobil "polno" kasko zavarovan (brez soudeležbe).
V Zavarovalni skupnosti Triglav - Gorenjski območni skupnosti Kranj sicer ugotavljajo, da je primerov takšnega zavarovanja v primerjavi z obveznim zavarovanjem bolj malo, vendar pa tovrstno zavarovanje "spodbujajo z nekaterimi novostmi, lahko bi jim rekli olajšavami". Skupina šestih lastnikov avtomobilov, ki še nimajo sklenjenega kasko zavarovanja, se namreč lahko odloči za sklenitev takšnega zavarovanja in potem tovrstno zavarovanje plačuje v več obrokih preko delovne organizacije.
Novost, ki velja od 7. aprila letos, pa je tudi pri zavarovalnem kritju. Do 7. aprila je znašala obveznost zavarovalnice za kritje do 120.000 dinarjev, zdaj, tako je sklenila zvezna vlada, pa znaša ta obveznost 1 milijon dinarjev; za avtobuse in tovorne avtomobile pa od prejšnjih 240 tisoč na 2 milijona dinarjev. Vendar pa v Zavarovalni skupnosti Triglav ugotavljajo, da je višina tega kritja še vedno sorazmerno nizka, zato bodo nadaljevali z že utečenim načinom, da se z doplačilom 10 odstotkov takšno kritje podvoji, še vedno so namreč avtomobili tako dragi, da normalno kritje ob večji škodi lahko hitro preraste sedanjo, novo obvezno vsoto. Seveda pa pri tovrstnem dvojnem zavarovalnem kritju še vedno velja pravilo, da imajo tisti lastniki avtomobilov, ki so si pridobili 50-odstotni popust pri obveznem zavarovanju (benefikacijo), takšno zavarovalno kritje že zaradi tovrstnega popusta podvojeno.
Naj velja na koncu torej še enkrat nasvet Zavarovalne skupnosti Triglav - Gorenjske območne skupnosti Kranj: Premislite In ugotovili boste, da se vam še vedno najbolj Izplača kasko (polno) zavarovanje vašega avtomobila...
UGODEN PRVOMAJSKI NAKUP
ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE LOKA SVOJIM KUPCEM
VINO MASLOVAČKO BELO 1/1	15,10
VINO BRENTAR RDEČ11/1	14,80
TRAVARICA 1/1 DALMACIJAVINO	49,90
VAFEL KARAT čok. 250 gr. Koestlin	14,30
MIGNON čok. 500 g Koestlin	27,30
NAPOLITANKE lešnik 500 g Koestlin	21,40
PIVO UNION 1/2	7,00
KAVA MLETA 200 g	19,90
trgovsko podjetje
LOKA
ŠKOFJA LOKA
Z NAMI JE CENEJE
NOVO MESTO
/keramika
VARČUJE Z ENERGUO
velikonočni popust + za gotovinsko plačilo 10 % oassa soonto
od 5. IV. do S. V. 1990
brezplačna izdelava nacrta za oblikovanje in dimenzioniranje peći, pizza peći, kaminov, kmećkih peći intoplozraćne peći
VSE NA ENEM MESTU
dobava vsega materiala in montaža peći
G/P »PIONIR«
Koanjakova 7. LJUBLJANA, tel.. 061/631-375 KURIVOPROOAJA
Letališka 1. LJUBLJANA, tel.: 061/441-582
GIP »PIONIR« - KERAMIKA IN FINAUZACUA Slakova 5. NOVO MESTO . tel.. 066/21-201. 24-296. 26-016 tefcrfax 068/23-213
ALPETOUR
POTOVALNA AGENCIJA p.o. KRANJ Splošni sektor
ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA p.o. Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja in družbeni standard prosta dela in naloge:
1. samostojni komercialist za domači trg Bled
2. samostojni komercialist za turizem
Pogoji:
1. VI. stopnja ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj ali V. stopnja ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. Sposobnost ustnega in pisnega komuniciranja v slovenskem jeziku. Vozniški izpit B kategorije.
2. VI. stopnja ekonomske ali druge ustrezne družboslovne usmeritve in 2 leti delovnih izkušenj na področju turizma. Poskusno delo 3 mesece. Zunanje-trgovinska registracija in vozniški izpit B kategorije.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 8 dni po objavi splošni sektor Potovalne agencije v Skofji Loki, Titov tg 4/b. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka.
P o
■X TOKOSmM
tržiška tovarna kos in srpov - tržič
Delavski svet TOKOS TRŽIČ ponovno objavlja prosta dela in naloge:
VODENJE FINANČNO- RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
POGOJI:
— visoka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
— višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— uspešno opravljanje dosedanjih podobnih ali enakih del in nalog.
Poleg navedenih mora kandidat izpolnjevati še druge z zakonom ali družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič predpisane pogoje.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: TOKOS TRŽIČ, Cankarjeva 9, 64290 TRŽIČ.
20 % DO 30 % ZNIŽANJE CEN V MERKURJEVIH PRODAJALNAH
ELEKTRIČNO ROČNO
ORODJE
ISKRA
BLACK & DECKER
PEČI FERROTERM tip SKB in SKS
PROIZVODI: ELMA Črnuče EMI Poljčane SIJAJ Hrastnik KVALITETNO ORODJE BELZER IZ UVOZA TV APARATI GOLDSTAR VIDEOREKORDERJI GOLDSTAR IN TOSHIBA
MERKUR VAS VABI
\VTO MOTO DRUŠTVO ŽIRI
AVTO MOTO DRUŠTVO ŽIRI objavlja javno licitacijo: JUGO 45 E AS, letnik 1987, izklicna cena din 24.000,00. Licitacija bo v nedeljo, 29. 4. 1990 ob 10. uri pred DRUŽBENIM DOMOM PARTIZAN v Žireh. Ogled vozila bo možen od 9. do 10. ure. Interesenti morajo plačati kavcijo v višini 10 % od izklicne cene.
DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ Staneta Žagarja 1 64000 Kranj
Delavska univerza Tomo Brejc Kranj objavlja prosta dela in naloge
VODJE RAČUNOVODSTVA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja izobrazba ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj pri računovodskih poslih
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v 8 dneh po objavi.
O izbiri ustreznega kandidata bomo vse prijavljene obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
CESTNO PODJETJE KRANJ p. o.
KRANJ, JEZERSKA C 20 • TEL. 26861. TELEX 37720 CP KRN YU
CESTNO PODJETJE KRANJ p. o.
Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo cesta L-3831 ŠENČUR - SREDNJA VAS na odseku od šole v Šenčurju do konca Srednje vasi zaprta za ves promet od 24. 4. 1990 do 26. 4. 1990 od 7.00 - 14.00 ure. Obvoz za ves promet je mogoč na relaciji ŠENČUR - TRATA in obratno ali ŠENČUR - VISOKO in obratno.
Popolna zapora ceste je potrebna zaradi polaganja asfalta v vsej širini vozišča naenkrat. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del Cestno podjetje Kranj iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more izvajati med prometom.
@©E3SiHJSIESGLAS 20. STRAN
BLED
HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED z n. sol. o.
Hotel Lovec, Poslovna enota Mlino za čas letne sezone objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. NATAKAR - TOČAJ - 1 delavec Pogoji:
— gostinska šola IV. ali V. stopnje - smer natakar, tehnik strežbe,
— tri leta delovnih izkušenj,
— pogovorno znanje dveh tujih jezikov,
— dvomesečno poskusno delo.
2. KUHINJSKI EVIDENTIČAR - RECEPTOR - 1 delavec Pogoji:
— IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske ali ekonomske usmeritve,
— tri leta delovnih izkušenj,
— pogovorno znanje dveh tujih jezikov,
— dvomesečno poskusno delo.
Cesta na klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Vsak torek od 15.30 do 17.30 ure ordinira zdravnik okulist.
MAR U A PRIMC
čestita občanom Gorenjske za praznik O F - 27. april in praznik dela 1. maj. _
KOI>
KOVINSKO PODJETJE KRANJ
Šuceva 27
Čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik O F — 27. april in praznik dela 1. maj
Torek, 24. aprila 1990
AVT0IMP0RT UDOVČ
Lesce d. o. o.
Begunjska 17,64248 Lesce tel.:064-74-207
Posreduje pri prodaji rabljenih vozil in sprejema naročila za vsa uvožena osebna
vozila. Ogled rabljenih
vozil je v petek in soboto.
1HI
BRIZ AlKOHOLA
Moderni interieri
Iz Lesnine Moderni interieri v Kranju in na Jesenicah sporočajo, da so v sodelovanju s proizvajalci za nekatere programe pohištva znižali cene do 50 %.
Poleg ugodnih cen vam za nekaj programov nudijo tudi obročno odplačevanje do 6 mesecev s 30 % pologom.
Lesnina vam v Kranju in na Jesenicah poleg bogate izbire sobnega pohištva nudi tudi vrtne garniture. Po zelo ugodni ceni pa lahko kupite stole, mize in ležalnike za kampiranje.
Člani stanovanjskih zadrug pa so pri nakupu itiso-nov in toplih podov ter lučk Fluo oproščeni prometnega davka.
Telefoni: Kranj - Primskovo: 24-554, Kranj - Titov trg: 21-485, Jesenice: Skladišča 5: 81-179. Čestitamo občanom Gorenjske za praznik OF 27. april in praznik dela 1. maj.
kmetijska zadruga EMONA
Domžale
z. e. KOMENDA
OBVEŠČA vse cenjene stranke, da imamo
trgovino v KOMENDI
repromaterialom
odprto NON - STOP vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 12. ure. V naši trgovini se lahko oskrbite s celotnim kmetijskim repromaterialom. Nudimo vam tudi veliko izbiro gradbenega materiala.
Za obisk se priporočamo!
POSLOVNI SISTEM KEMIJA d.o.o. KEMIČNA TOVARNA PODNART p.O. PODNART
Vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela-1. maj!
domplan kranj, p.o.
podjetje za stanovanjsko in investicijsko dejavnost, urejanje prostora in naselij Kranj, Cesta JLA 14
Delavci podjetja Domplan čestitamo občanom za praznik OF 27. april in praznik dela 1. maj.
NUDIMO VAM STORITVE S PODROČJA URBANIZMA, UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ, INŽENIRINGA IN STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA.
SLOVENSKE 2ELEZARNE
tovarna vijakov
plamen kropa
p. o.
Za praznik dela in ob dnevu OF čestitamo vsem poslovnim prijateljem, sodeiavcem in bralcem Gorenjskega glasa
L_3
1
/izdelujemo
debelo, srednjo in tanko pločevino hladno valjane trakove in pločevino dinamo trakove in pločevino nerjavne trakove in pločevino vlečeno, brušeno in luščeno jeklo valjano in vlečeno žico patentirano žico
pleteno patentirano žico za prednapeti beton
hladno oblikovane profile
kovinske podboje za vrata
dodajni material za varjenje
žičnflte
jeklene odlitke tehničnepline
Nudimo tudi usluge
prevaljanja, vlečenja, iztiskanja in toplotne obdelave pjočevin in žice_
VSEM PLOVNIM LJUDEM ™ OBČANOM
Cestitamo za
1. maj
^AZNIK DELA
Torek, 24. aprila 1990
/ obvesulu, ociJtsf
21. STRAN
GLAS
Iskra Elektromotorji
Industrija elektromotorjev in gospodinjskih aparatov,
64228 Železniki, Otoki 21
nižje cene
gospodinjskih
aparatov:
mešalniki, multipractici, sušilniki za lase, štedilniki, sesalniki, sokovniki
v prodajalnah Železniki,
Otoki 21, tel. (064)66-441 Reteče 4, tel. (064) 632-573
Od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure!
industrija papirja in embalaže LEPENKA TRŽIČ p. o
64290 Tržič, Slap 8 Telefon 50-004 Telex 37-736 SLAP YU Telefax:52-83
delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu OFin prazniku dela
OBRTNO PODJETJE TRŽIČ
Trg svobode 33
Telefon: 50-774, 50-765 in 50-760
se priporoča z mizarskimi, zidarskimi, tesarskimi, steklarskimi, slikopleskarsk.mi in črko-slikarskimi storitvami ter s polaganjem vseh vrst podov
in čestita delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob dnevu OF in prazniku dela
vezenine bled
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI:
v Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah
Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestitamo za dan OFin praznik dela
ZAHVAUUJEMO SE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO
Msroalor
SOZD Mercator n. sub. o.
Kmetijsko gozdarska zadruga
MERCATOR
p. o. 64226 ŽIRI
kmetijsko gozdarska zadruga SORA
SORA
Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in kooperantom čestitamo za praznik dela 1. maj in dan O F
Umetnokovinska obrt
U KO Kropa
DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN OFIN PRAZNIK DELA - 1. MAJ
SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME   MQlJ   LJUBLJANA n.sub.o.
DELOVNA ORGANIZACIJA p o.
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ
64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA
Izdelujemo stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo.
Čestitamo za praznik dela — 1. maj
MERKUR VAS VABI NA PRIKAZ UPORABE MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV PRIKAZ UPORABE BO V PRODAJALNAH:
GLOBUS Kranj
24. 4. 1990 od 13. - 17. ure BLAGOVNICA Šk. Loka
25. 4. 1990
od 15. - 18. ure
20 % POPUST
VSEH PROIZVODOV ELMA V PRODAJALNAH
GOSPODINJE OLAJŠAJTE SI DELO!
SGP Tržič TRGOVINA - SERVIS p. o. Tržič - Mlaka
GRADITELJI!
• dobavljamo vam gradbeni material po KONKURENČNIH CENAH
• nudimo vse vrste agregatov in betonov z vgradnjo
• nudimo ključavničarske in kleparske izdelke ter storitve
• žagamo les za ostrešja
• dajemo v najem opazni material in fasadne odre
• opravljamo strojne usluge pri zemeljskih delih in transport materiala
• ob nakupu vam tudi strokovno svetujemo
OBIŠČITE NAS ALI NAS POKLIČITE:
SGP TRGOVINA SERVIS, Mlaka - Tržič, tel.: 50-664 vsak delavnik od 7. do 15. ure, ob torkih pa do 17. ure
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor,
TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor,
TOZD gozdno gradbeništvi, transport in mehanizacija Kranj
in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj
čestita delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik OF - 27. APRIL IN PRAZNIK DELA - 1. MAJ
ODEJA ŠKOFJA LOKA
Tovarna prešitih odej, p. o. Škofja Loka Kidričeva 80, telefon: 064-632-251
Vam priporoča bogat izbor najkvalitetnejših prešitih odej, okrasnih posteljnih pregrinjal, nadvložkov za ležišča, vzglavnikov in spalnih vreč ter delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik dela 1. maj.
Videoteka
KAKTUS
Partizanska 34 64208 Šenčur pri Kranju Tel: (064) 41-159
ELMONT BLED Spodnje Gorje 3 a 64260 Bled
Elmont Bled objavlja
JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev
1. varilni agregat TRUDBENIK TIP 6 A 340 C, uporaben
2. varilni agregat TIP SA 250, uporaben
3. el. varilni aparat RADE KONČAR TIP 5 B-l (2 kosa), uporaben
izklicna cena din
1.000,00 2.000,00
cena enega 4.000,00
4. el. varilni aparat ELEKTRODA 260 A, uporaben 2.000,00
5. varilni aparat C02, TIP E6, UNIMAG, neuporaben
3.500,00
6. vpenjalna miza, MOL S 164, 630x500, uporabna 1.000,00
7. transportni trak (2 kosa): motor TIP T 90 L6 z reduktorjem TIP GMPO 2,3 35 AQ, uporaben, cena ene-
8a 7.000,00
8. pnevmatska preša, TIO LESCE, uporabna 12.000,00
9. pnevmatski knaker, I KOS, neuporaben 4.000,00
10.ročni točkovni aparat, TI P VS T2, neuporaben      j .000,00
11 .ročni točkovni aparat, GORENJE VARSTROJ, i .000,00 TIP RTI, neuporaben
12. štanca EPA 63, uporabna 60.000,00
13. mehanske škarje TIP MM 5/2500 A, uporabne 110.000,00
Javna licitacija bo v ponedeljek, 7. 5. 1990, ob 14.00 v ELMONT BLED v Spodnjih Gorjah.
Ogled osnovnih sredstev je mogoč na dan licitacije od 10. ure dalje v ELMONT BLED.
Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki pred začetkom plačajo 10 % polog izklicne cene za posamezno osnovno sredstvo pri blagajni ELMONT BLED. Možnost prodaje na leasing.
Prometni davek plača kupec. Kupljeno blago je potrebno plačati in odpeljati v 8 dneh.
VHQT£WKAWHAHAJ£2£*tJKEM
Na&fott bcnur zdw>'\lw %fim na tmimiftft k mfavpc mmc pod Mumm tHxbtwm.     . "* $anaiu£i <sc 6ow o- načina u^taOc d tefi, uaiifenn.to*tt, fcaaj in fakti det mt <$c tiaGm * * Xf obenem (dnem h^Mti^mi^   ° • u&ttcfL . ic *
%dtn čc o^miHTtu} naCit>aat,fo vfiotcCu   • ' 0 titktna domača matica:
jtailfd moencaa - 2dtatnfiwaa Mvm infoiuj#!
Ifoc mfcwnacyč doOttc d Kcqtaji ftricfci
fefcfcm otVtt-oo?!
DatKjeni m fjuGtMji #iwuja iidjetija!
2IVILA
Ril Mercator
Mercator
MERCATOR - PRESKRBA TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ
čestitamo vam ob dnevu OF in prazniku dela in vam sporočamo:
ZNIŽALI SMO CENE NEKATERIM ARTIKLOM V VSEH PREHRAMBENIH PRODAJALNAH:
jedilno olje Cekin sladkor kristal pakiran riž iz uvoza pa samo
14,90 din 10,70 din 20,00 din za kg
PRAZNIČNA PONUDBA NEKATERIH VRST PREHRAMBENEGA BLAGA DO 33 % CENEJE!
TUDI V BLAGOVNICI TRŽIČ SMO ZNIŽALI CENE:
• televizorji Gorenje žr od 9.045,20 din dalje
• pralni stroji Gorenje od 6.139,00 din dalje
• zamrzovalne skrinje od 4.998,60 din
• zamrzovalne omare po 6.533,50 din.
Obiščite nas!
GLAS
il'UIO itu'j    R-  BITENC, Vodopivćeva 3, 64000 KRANJ
v    ON  OKVIR H:
i&AHlI »'
B    OKVIRJI    SLIKE OGLEDALA za stranke: 10-15, 16-19, ob sobotah zaprto
CESTNO PODJETJE KRANJ, p. o.
Kranj, Jezerska cesta 20.
tel.:064/26-861
telex: 37720 CP KRN YU
Projektiramo, rekonstruiramo In gradimo ceste in ostale objekte nizkih gradenj. Upravljamo in vzdržujemo vse kategorizirane ceste na Gorenjskem. Nudimo vam gramozne In druge kamnite materiale. Opravljamo svetovalni Inženiring za gradnje in obnove prometnih objektov.
Čestitamo Gorenjcem za praznik OF — 27. april in praznik dela - 1. maj
MALI OGLASI
@ 27-960 Cesta JU 16
APARATI STROJI
Japonski VIDEOREKORDER (5200,00 din) in KAMEROREKOR-DER poceni prodam, « 22-586 Ugodno prodam nov ELEKTROMOTOR, 3 kW, 2880 obratov, cena 3.600 din. Zg. Duplje 80_6030
Zamrzovalno skrinjo ZS-380 litrsko, novo, prodam za 5000,00 din. Možna menjava za meso. «620-761_ 6215
Ugodno prodam MULTIKULTIVA TOR MUTA s priključki - kosilnica. M 79-540, po 18. uri_6217
Prodam novo CISTERNO za kurilno olje 2000 litrov, za 1000 din ce neje. «27 644_6226
Prodam malo rabljen električni VARILNI aparat do 180 amperov. Zminec 64, Škofja Loka 6233 Prodam 2,5 KW termoakumulacij-sko PEČ. Ogled od 15-17 ure. Pod-gornik, V.VIahoviča 7, Planina I, Kranj_6235
Prodam vertikalno krožno ŽAGO za razrez iveric in drugih plošč. Mi-zarstvo Stare, Zq. Bitnje 186, Kranj OSTALO I_6247 _
Prodam KAMKODER blaupunkt 8. «•21-711 6254
ZITODROBILEC šrotar rabljen, ku-pim. « 73-128_6306
Kupim smrekove krajnike 50 kvad. m. «45-210, popoldan 6325
Kupim smrekove špirovce in hlode. «061 611-222_6354
LOKALI_
Poslovni prostor ali hišo najamem za daljši čas za trgovino z računalniško opremo. Šifra: RAČUNALNIŠTVO_6210
Najamen ali kupim LOKAL ali pritlično STANOVANJE v Kranju, za mirno obrt, s posebnim vhodom in telefonom. Šifra: NUJNO 6253
V Radovljici najamem prostor primeren za lokal z mirno obrtjo. «061/484-217_6257
OBVESTILA
POPRAVLJAM in PREVIJAM vse vrste elektromotorjev. Svetozar Matijaševič, Tenetiše 4 A, Golnik, «46-176_5949
Izvajamo vsa tesarska in zidarska
dela. Šifra: UGODNO_6151
KMETOVALCI! Izdelujem lemeške za kultivator - ozka peresa (cena konkurenčna). Šavs Peter, Pred-dvor 83, « 45-088_6196
ŠIVAM posteljnino vseh vrst iz vašega blega.« 28-506 6258
Takoj prodamo opremljeno kamp prikolico Adria 465 letnik 1982, za 20000,00 din. Prikolica se nahaja v kampu Stupice pri Pulju. Ponudbe sprejema Poslovna skupnost KŽT Kranj, C. JLA 2, 64000 Kranj 6287
Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Forme 3, Žabnica 6289 Prodam otroško SOBO Šavrič Bre-gana, novo še zapakirano, vrtno KOSILNICO ter MIZO za sitotisk, po zelo ugodnih cenah. «42-087 _6290
Prodam otroški športni VOZIČEK,
nerabljen. «79-941_6303
Prodam montažno mizo in barvni TV. Prusnik, Britof 80, « 35-937
Prodam 4 svinčene cevi 30 %cene-je ter TELICO, ki bo začetek julija
teletila. «69-121_6309
Prodam smrekove prekle, fižolov-ke. Pintar, Dražgoše 7, « 66-933 Prodam nov kombiniran otroški VOZIČEK in posteljico za dojenčka. «22-681_6322
Prodam semenski krompir Igor. Čadovlje 3, Golnik, « 46-316 6327 Prodam domačo KORUZO v zrnju ali šrotano. Krivic, Zgoša 22, Begunje, «73-232 6331
VELIKA IZBIRA BLAGAJN
SHARP
TRIMMEL
BAHNH0FSTR. 55 CELOVEC
Zelo ugodno prodam HLADILNIK 140 litrov in črno beli TV z daljinskim upravljanjem. Malovrh, Fran-kovo naselje 72, Škofja Loka 6263
Prodam italijansko MIZ\RSKO KOMBINIRKO 27 cm. Zupan, « 39-721 6270
Prodam SKOBELNI «81-525
STROJ. 6274
Prodam TRAKTOR TV 420, letnik
1988. « 45-507_6275
Gozdarski hiab, manjši, prodam. Prevc Jure, Studeno 18, Železniki
Če ste lastnik telefona na območju Primskovega in ga ne potrebujete več, vam odkupim vašo telefonsko številko. « 26-408_6225
Potrebujemo žensko, lahko tudi upokojenko za nego bolnice na domu. « 47-666, po 16.uri 6297
POSESTI_
Prodam gozdno PARCELO primerno za postavitev brunarice v Za-vršnici pod Stolom. « 73-666 6242
Prodam hišo na Kor. Beli, telefon, centrala, satelitska antena, 150 kvad.m vrta. «83-673_6298
Ugodno prodam globok otroški VOZIČEK, kenguru in nahrbtnik za otroka. Špruk, Hlebce 28 a 6332
Prodam semenski krompir igor, silažo in pšenico. J. Bobnarja 3, Cer-klje_6347
STAN.OPREMA
Ugodno prodam sedežno kotno garnituro (6 foteljev in kot). «52-134_6201
Prodam trodelno kredenco v naravni barvi borovca, primerno za opremo kmečke sobe. «89-192, Tramte Branko, Dovje 57, Mojstrana 6271
RadsportFABJAN
VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem
ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO.
BELJAK
TREFFNERSTRASSE 2 Tel. 9943-4242-28413
(NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE)
Prodam KASETAR TEHNICS RSB 405. «52-022, dopoldan, 50-019 popoldan _6308
Prodam OBRAČALNIK za seno. Pšenična polica 16, Cerklje 6321
Prodam nov plug in kultivator za traktor TV 418. « 70-402 6350
GRADBENI MATERIAL
Prodam 2700 kom. strešne OPEKE Kikinda mediteran, novo. « 39-520_6192
Prodam 270 kvad.m. TERVOLA v Ploščah, debeline 4 cm, 30 odstotkov ceneje. Jelar, Zgornji Brnik 89, Cerklje_6236
Prodam BANKINE in PUNTE. « 43-086_6243
Prodam 2000 komadov rabljenih betonskih STREŠNIKOV. «632-489_6259
Prodam dobro ohranjen TROSI-LEC za gnoj, primeren za hribovske terene in 2000 komadov rabljene strešne OPEKE , ter LES za Ostrešje. Apno 11, Cerklje 6261
Prodam rabljeno strešno OPEKO Spičak, 1200 kosov in MOPED To-■"nos, starejši letnik. Kajdiž, Poljši-ska 5, Bled_ 6268
^fodam večjo količino dobro ohranjene kritine - bobrovec. Kokalj, Gorice 30, «46-154_6281
j^odam suhe opazne deske. Voklo
_6282
prodam 2 kom. strešnih oken VPO, ^rrt.85x 112, tip 6. «631-926
f rodam rabljeno cementno kritino Igle. «45-213_6293
Prodam 230 kg PESKA za teranovo *Zreč. «57-980_6294
Vodarn 48 kosov OPEKE bele bar-^e za diminik. Slavko Lončariček, ^etnje 1 a. Križe 6295
Prodam stanovanjsko hišo, zelo dobro ohranjeno z vrtom. Nemec, nova vas 12c pri Radovljici 6330 BODOČO ZAZIDUIVO PARCELO 2800 kvad. m, na lepem kraju Gorenjske, prodam. Šifra: GORENJSKA_6352
RAZNO PRODAM
Prodam Z 101, letnik 1988, eno leto staro ŽREBICO, kombiniran otroški VOZIČEK tribuna in hrastove
deske. «68-742_6188
Prodam komfortno opremljen POČITNIŠKI KONTEJNER v obliki brunarice. Knap Jože, Nartnikova 9, Kranj_6191
Prodam nekaj čebeljih družin. Pra-protna polica 6, Cerklje 6200 VOZILA
Prodam KORUZO po 3,60 za kg. A. Travna 13, Javornik 6203
Prodam ŠTEDILNIK, starejši letnik, 2 plin, 2 elek. + pečko dobro ohranjen za 5000,00 din. Škrjanc, Lahovče 16, Cerklje_6273
Prodam 80 litrski BOJLER. « 66-560_6340
STANOVANJA
Dvosobno družbeno stanovanje s centralnim ogrevanje, zamenjam za večje. Šifra: ZADOVOLJSTVO
_6206
Mamica z 2-letno hčerko išče stanovanje z možnostjo kuhanja, lahko neopremljeno. «061 214-333. int. 94 Miša, od 7.30 do 15.30 med tednom 6280
Vodarn 30 £ 79-674
kvad. m
OPAŽA. 6314
Todam STREŠNO OKNO dimen-
$igJ15x75. «34-878_6319
poceni prodam kvadre 30 x 40 300 *°madov.« 34-878 6345
Kupim
f^Pim mašino za ŠKODO 105 ali ■IJ0JP68-518_6193
^OZOLEC navadni ali toplar ali sa-Jj° stebre - lesene, kupim. Smuk, !lgtnje 40, Tržič, « 57-482 6250 J^uPim suhe smrekove deske in *ghe hrastove plohe. Hotel Belle-Jekovec Ivo,« 26-456 6285
Prodam posodo Zepter po licenci AMC« 35-865_6212
Prodam fantovsko obhajilno oble-ko. Viktor Breznik, Žabnica 63 6218
Prodam novo tov. prikolico za osebni avto in nove bandag gume 10,00-10. «48-125_6219
Prodam semenski krompir Jaerla I. množitev in TELE za zakol, škofjeloška 33, Kranj 6222
Prodam nov KOTEL za žganjekuho ročno zdelan, 42 I, s pečjo ali brez. Je kakovostna izdelava (peč za ki-panje). Krajnik Jože, Gorenja vas 13, Rateče _
Ugodno so naprodai tetra PLENI-CE.« 58-071 6227
Prodam otroško BMX KOLO. Srednje Bitnje 28, Žabnica 6231
Dirkalni italijansko KOLO Olimpia - okovje campagnolia, 12 prestav, prodam. Brolih, « 24-314 * 6237
Prodam elektromotor 4 KW, 1400 obratov na minuto, 2 GUMI 145x13 z platišči. Voklo 92, «49-219, po-poldan _fi73fl
Prodam  SENO cca 2 prikolici.
«061/612-143_6239
Prodam   večjo   količino SENA.
« 65-274_6240
Prodam moško KOLO maraton. « 27-047_6244
Prodam HARMONIKO hohner at-lantic. Poljanec, Selo 43, Bled, « 78-452_6245
Prodam 200 kg krompirja Igor za seme in 300 kg za krmo. Rakovec,
Poljšica 7, Podnart_6256
Prodam dekliško obleko za prvo obhajilo, dobro ohranjeno. « 620-644 6276
Prodam TOMOS AVTOMATIK 3, letnik 1985, nič vožen. Pogačnik, «21-149, dopoldan ali 75-283, od 17. do 19. ure_5920
Prodam terensko VOZILO ARO 4/10, letnik 1989. Zakranjšek, « 70-330_6070
Prodam Z 101, letnik 1986, cena 38.500,00 din. «631-904 6194 Ugodno prodam Z 101, letnik 1978, neregistrirana.« 27-341 6339
Prodam Z 750 SC, letnik 1979. Ogled popoldan. Novak, Breg ob
Savi 51, Mavčiče_6343
Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1979. Tenetiše 3 a, Golnik 6344
Motor Tomos 14 M, preurejen, prodam. «85-485_6348
Zimske gume za R 4, prodam. « 27-324_6349
FORD TAUNUS 12 M, letnik 1968, v voznem stanju, za dele, prodam. « 28-427_6351
Prodam OPEL kadet karavan, letnik 1977, registriran do avgusta. Sušnik Jože, Titova 2, Jesenice
Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. Ogled popoldan. Boncelj, Sp. Du-
plje 99_ 6326
Prodam Z 101, letnik 1983. Ogled popoldan. Milač , Zg. Bitnje 67,
Žabnica_6328
Prodam OPEL KADET, letnik 1977, dobro ohranjen. «83-306, popoldan;_6329
MERCEDES 220, letnik 1972, generalna na stroju, obnovljeni blatniki, prodam. «75-371_6333
JUGO KORAL 45, star 10 mesecev, prodam za 8900 DEM. Sebe-
nje 24, Zasip Bled_6335
Prodam R 4, letnik 1978 in vlečno kljuko za R 18. « 632-265 6337
Prodam Z 101, letnik 1977, registrirano do 30.x.1990. Katarina Jelene, Dražgoše 42, Železniki_6198
Prodam JUGO 45AX, letnik 1988. « 79-609_6199
Prodam avto 125 PZ, starejši letnik, registriran do septembra in ČOLN maestral 18, rabljen 3 sezo-ne. « 74-449, po 14. uri 6202
Z 101, letnik 1976, registrirana celo leto, prodam. « 36-889 6204 Prodam P 126, letnik 1981, registriran celo leto in zlato za zobe.
« 39-458_6205
Prodam Z 101 comfort, letnik 1980, registracija    do    marca 1991.
«73-918_6209
Prodam malo rabljen motor JA-WA 350. « 77-054_62JM
BT 50 S, letnik 1988, prodam, cena 15000,00 din. «78-236, Bled 6216
Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, registriran do septembra 1990, prevoženih 36000 km, cena 6.500 DEM. «75-296, po 15 uri 6248
Prodam Z 750, letnik « 39-426, popoldan
1985. 6249
Po ugodni ceni prodam Mazdo 1200, letnik 69, registriran do junija 90', cena 7000 din in APN 6, manjši podobnno kot tori, cena 3500 din « 51-595
Prodam JUGO 45 E, letnik 1986, garanžiran, dobro ohranjen. Dol-movič Anton, Žiganja vas 44 a. « 58-224._
Zastavo 750 LE, letnik 1985, ugodno prodam. Serpan, Sp. Bela 13.
Moped Tomos Avtomatik A 3 ML, prodam. «622-140_6220
Prodam FIAT 126 PGL, letnik 1987, 20.000 km. « 25-962, dopoldan _6221
Prodam ATX 50, še v garanciji. Fabjan Danilo, Zg. Bitnje 146 6223
Prodam LADO 1200, december 1987. «621-213_6224
Prodam FIAT 126 P in Z 750, v ce-loti za dele. «49-490_6228
R 9 TL, december 1982, ugodno prodam. «21-216_6230
Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, be-le barve, 6000 DEM. Krenner Miloš, Triglavska 24, Radovljica, « 74-634_6251^
VARTBURG, letnik 1988 in 126 P, letnik 1980, ugodno prodam. Jera-la Janzer, Podreča 11, Mavčiče _6252
R 16 prodam po delih. «37-949 zjutraj ali zvečer 6255
Prodam zelo dobro ohranjen VW 1200, letnik 1971.« 77-524, popoldan_6265
Prodam JUGO 55 AX, star 2 leti. «81-228_6266
Prodam karamboliran BMW 1802, za dele. Spodnje Gorje 207 6267
Prodam vrstni red za lani septembra plačan JUGO FLORIDA, dobava v nekaj tednih. Zupan, « 39-721_6269
Poceni prodam Z 850 special, vozen, neregistriran.« 74-933 6278
GOLF JGL diesel, letnik 1984, S paket, prodam. «84-256, po 14. uri 6279
Prodam LADO 1500 SL.
51-905 6291
Prodam R 4 GTL, letnik oktober 1987, garažiran. «82-534, popoldan_6292
Prodam Z 101, letnik 1980. Grajska ul. 7, Boh. Bistrica 6296
Karambolirano Z 101 na levi strani, poceni prodam. Ogled popoldan. Milan Magdič, Jelendol 9, Tržič
_6299
Prodam dobro ohranjeno Z 101 komfort. Koren, Janova 16, Bled Rečica_6301
Prodam BMvV 316, 4 vrata, prevo-ženih 34.000 km in HARMONIKO diatonično. « 22-268_6305
Prodam Z 750, letnik 1983, registriran do maja 1991, dobro ohranjen. Valjavec Zdenka, Brezje pri Tržiču 27, Tržič_6311_
Prodam VW, letnik 1976. Fortuna, Trstenik 39, «46-248_6312
Prodam GOLFA diesel, letnik 1984. Koseze 22, Vodice nad Ljubljano, «061 843-073 6317
ZAPOSLITVE
Natakar ali natakarica dobi delo. «75-178_5930
V stalno delovno razmerje sprejmem več mizarjev. OD po dogovoru. MIZARSTVO Šivic, p. Brezje _6214
Zaposlim KV MIZARJA. Mizarstvo Stare, Zg. Bitnje 186, Kranj 6246 Pomoč v gospodinjstvu potrbuje 4 članska družina od ponedeljka do petka, od 1 septembra dalje. « 38-500, popoldan_6260
Redno zaposlimo KV zidarja in enega KV zidarja honorarno, lahko mlajši upokojenec. Hotel Bellevue, Jekovec Ivo, « 26-456 6286
Prešivalko za šivanje otroških šol. copat (balerinke) s svojim indust. šiv. strojem ali tudi mojim nudim delo na dom. «061 713-416 6288
Sprejmem honorarno delo, imam prostor in lasten prevoz. Šifra: ELEKTROTEHNIK_6313
Vzamem kakršnokoli delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 6315
Iščem mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu (pospravljanje stanovanjske hiše na Bledu) enkrat tedensko, po možnosti v dopoldanskem času. «77-322 (dopoldan)_6324
Samostojnega natakarja ali natakarico išče gostišče Smuk pri Tržiču. «58-458, vsak dan od 12. ure dalje, razen ponedeljka 6336
ŽIVALI
V maju bom prodajal RJAVE JAR-KICE. Zbiram naročila. Ivan Oman, Zminec 12, Škofja Loka_6187
Prodam 4 tedne starega BIKCA si-mentalca. Hraše 34, Lesce 6234
Prodam nemške PREPELIČARKE -SERKE, stare dva meseca, odličnih staršev. «51-185, popoldan __6241
Prodam brejo TELICO. Podhom 12, Zgornje Gorje 6264 Prodam 150 kom. LESENIH STOJK za opaž plošče in zamenjam telico simentalko, težko cca 180 kg za enako primernega bikca simental-ca. « 23-887_6316
Prodam KRAVO simentalko s teletom. Vrbnje 1, Radovljica 6323 Prodam teden dni starega BIKCA frizijca. Gorica 8, Radovljica 6334
Prodam črnega BIKCA, starega 6 tednov. « 73-560_6342
Prodam več PUJSKOV, starih 7 tednov. «70-749_6346
Prodam KOZO z dvema mladičema in 80 litrski bojler. «46 227, po 20. uri 6353
Ljubitelju živali podarim psa mesarica z labradorcem. «23-838
Ne jokaj za menoj spomni se kako sem trpel, ob grobu postoj in mir bo s teboj.
Ob izgubi dobrega moža, očeta, dedka in pradedka
PETRA
PLESTENJAKA
iz Virmaš
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in veliko prelepega cvetja. Posebej se zahvaljujemo dr. Andreju Šubicu za njegovo požrtvovalno pomoč pri njegovi dolgi in težki bolezni. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za lepo petje. Hvala tudi obrtnemu združenju za izrečeno sožalje in darovano cvetje, ZB, org. civilnih invalidov in tov. Košenina za lep poslovilni govor. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Virmaše, 16. aprila 1990
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila naša ljubljena in nepozabna mama, babica, prababica, sestra in teta
KATARINA JEREB
p. d. Bolkova mama iz Brelovnice 17
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sočustvovali z nami ter jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. kaplanu za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
IVANE BENEDIK
Benedkove mame iz Spodnje Luše 7, Selca
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Selc za lepo opravljen pogrebni obred.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA
Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo.
Spodnja Luša, 11. aprila 1990
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame
MARIJE GORENC
iz Pševega
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem in sosedom, ki so nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in jo pospremili na zadnjo pot. Posebna hvala Z. B. Jošt za darovani venec, pevcem, zvonarjem in gospodu župniku za lep cerkveni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala
Žalujoči: hči   Marinka z družino, sinovi Ivan z družino, Francelj, Marjan, Milan ter ostalo sorodstvo
Pševo, Kranj, Zg. Brnik, Drulovka, Ljubljana
12. aprila 1990
Dan Gorenjcev 20. maja v Preddvoru
Denar za varstvo okolja
Lažje razdeliti kot dobiti
Ljubljana, 20. aprila - Med današnjo sejo republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora so namenili precej pozornosti poročilu o izpolnjevanju zakona za zagotavljanje in uporabo sredstev za varstvo okolja. Dosedanje izkušnje potrjujejo kljub nekaterim težavam upravičenost takega predpisa, vendar je zaenkrat, kot so ugotovili v komiteju, večje povpraševanje po denarju od dotoka sredstev.E
Januarja letos so delegati slovenske skupščine sprejeli zakon o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja, slovenski izvršni svet pa je sredi prejšnjega meseca izdal odlok o organizaciji in delovanju sklada za sofinanciranje programov varstva okolja. V republiškem komiteju za varstvo okolja se že pripravljajo na zaposlitev dveh delavcev za naloge pri upravljanju sklada, finančne posle pa bodo zaupali eni od bank.
Zagotavljanje denarja je določeno iz več virov. Zbiranje povračil od oddane onesnaže-
ne vode in porabljene pitne vode že poteka po odloku o višini povračil od določenih osnov za vodno gospodarstvo v letu 1990. Ker pa se je z novim zakonom spremenila zakonska osnova za del povračil iz veljavnega odloka, bo treba nov položaj uskladiti in urediti z novim predpisom; le-ta je že v postopku sprejemanja. Določbe predpisov za povračila od onesnaženega zraka in povračil zaradi proizvodnje posebnih odpadkov bodo uveljavili do 1. julija 1990. Marca pa je izvršni svet Slovenije sprejel tudi uredbo o načinu obračunavanja in
plačevanja ekološkega davka.
Zbiranje denarja ni potekalo v celoti po načrtih, zlasti zaradi izpada sredstev za razširjeno reprodukcijo v komunalnem gospodarstvu in neizpolnjenih obveznosti pri plačevanju povračil za onesnaženo vodo. Zanimanje za sredstva sklada je zelo veliko, predvsem med raziskovalnimi organizacijami in bodočimi uporabniki plina. Glede na stališča komiteja, bo denar moč uporabiti za sanacijske posege, kamor bo sodilo tudi sodelovanje pri vzpostavitvi sistemov za spremljanje stanja in sprememb v okolju, ne pa osnovno raziskovanje. Možno pa bi bilo sofinanciranje oziroma kreditiranje izgradnje le sekundarnega in ne tudi primarnega plinovodnega omrežja.
S. Saje
Poraba dodatne turistične takse
Domača delavnica
Na Bledu največ za plačilo dolgov nare(ii Sam
Radovljica, 20. aprila - V radovljiški občini pobirajo na podlagi odloka o komunalni taksi dodatno turistično takso za urejanje krajev in smučarskih središč.
Na Bledu bodo letos največ denarja, zbranega s takso, namenili za odplačevanje posojila, ki so ga najeli za izgradnjo parkirišča ob Ledeni dvorani oz. za hotelom Krim, ter za plačilo kratkoročnega posojila Hotelsko turističnemu podjetju Bled. Ostala sredstva, ki jih bodo zbrali z dodatno takso, bodo porabili za čiščenje jezera, vzdrževanje parkov in nasadov in urejanje poti za pešce. V Bohinju, kjer na podlagi nočitev predvidevajo za 534 tisoč dinarjev dodatne takse, bodo denar namenili za popravilo porušenih stopnic ob cerkvi sv. Janeza, za kanalizacijo od kopališča do obstoječega kanala, za obnovo 400 metrov zidane jezerske obale v kopališču na Veglju, nekaj denarja pa bodo dali Triglavskemu narodnemu parku, ki se bo letos lotil obnove dotrajane in za obiskovalce že nevarne poti za pešcec v dolini Mostnice.
Ker predstavlja dodatna turistična taksa, ki se namenja za urejanje smučarskih središč, zelo skromna sredstva, so se v Turistični poslovni skupnosti Bled odločili, da naj bo to le eden od finančnih virov za že načrtovane naložbe na smučiščih. Kobla naj bi dobila 80 tisoč dinarjev, Vogel in HTP Bled pa po 60 tisoč dinarjev. Na Kobli bodo denar porabili za dograditev sistema za umetno zasneževanje, na Voglu za nadaljnje urejanje smučišč in vzdrževanje žičnic ter dograditev sedežnice Zadnji Vogel, HTP Bled-tozd Turizem in rekreacija, ki upravlja z dvema smučiščema, pa bo denar namenil za dokončno ureditev smučišča na Straži in in za postavitev nove vlečnice za začetnike in za potrebe smučarske šole.
C. Z.
Ljubljana, aprila - Kako se izogniti iskanju in čakanju obrtnika, kako opogumiti ljudi, da bi se sami lotili enostavnejših pa tudi zahtevnejših hišnih popravil, so razmišljali v Potrošniško informativnem centru DOMUS v Ljubljani in pripravili zanimivo razstavo z naslovom "Domača delavnica - naredi sam". Tako bodo predstavili iskrški skobelnik, zidni rezkar, lakirno pištolo, baterijski program in kotno brusilko. Belinka bo 24. aprila predstavila ekološko barvo za les Virga in celotni program za zaščito lesa, Tehnoimpex pa bo ta dan imel demonstracijo aparata za graviranje na steklu in aparat za mletje ostnakov za kompostiranje. Do-nit bo imel 25. aprila svetovalni dan o zaščiti avtomobilov in lepilih, Black & Decker iz Grosuplja bo 26. aprila predstavil Hobby program, Papirnica Vevče pa bo imela 3. in 4. maja demonstracijo polaganja tapet. V sredo, 25. aprila, bo na razstavi v prostorih DO-MUSA na Kardeljevi 2 zraven Uršulink) promocija prve potrošniške revije Barometer.
D. D.
■     J        (no, ja - ne povsem dobesedno...)
I mm f\ K Cm n IOI ln k°9a boste tam lahk0 sre"
MVl Vi l|WI| čali ob sprehodu ob jezeru, ob
w        ' šalah o Gorenjcih, ob zanimivem
■ programu - stop! Tu smo: PRO-
hjl    h|Jlh| GRAM SESTAVLJATE (TUDI) VI!
I I Cl    mmw I Cl I I ■ Prosimo vas, pošljite nam predlo-
I ge za znane Gorenjce in gorenj-
Smo Gorenjci ali nismo?! V času, ske značilnosti, ki jih želite na ta
ko vse bolj poudarjamo, kaj smo in dan spoznati, slišati, videti. Na-
kaj ne, je vprašanje iz uvoda seveda mig: imamo cel kup igralcev,
odveč! Da bi to potrdili na pravem športnikov, znanih medijskih in
shodu, ne - kaj takega pa še ne! PA drugih osebnosti, ki jih bomo z
BO! vašo pomočjo povabili. Še nekaj:
Naročeno je pravo vreme, spored dopoldne se otrokom obeta prava
bo pester, ljudje se bodo srečali ob MALA SLAŠČIČARNA s fantasti-
dobri glasbi, programu, jedači in pija- čno možnostjo priprave slaščic in
či in - vse to bo v nedeljo, 20. maja, seveda pokušine. Pa da ne bomo
ves dan v Preddvoru. KDOR JE GO- odkrili preveč, svoj delež bodo
RENJEC (da o Gorenjkah sploh primaknile tudi znane gorenjske
ne govorimo), TA MANJKATI NE delovne organizacije... BISTVE-
SME! NO: izmed vaših glasovnic bomo
Seveda ne bo šlo brez vašega izžrebali tudi nagrade! Te pa bodo
sodelovanja. Objavliamo že prvo taaaaaako bogate, da... glasovnico za VAS PREDLOG,
kako to prireditev popestriti. Naj %f*bL
dodamo: zagotovo bodo kar naj- *\\1^3t* \
več storili pri kranjskih Živilih, ki C\J0 %\f%ftv»
bedijo nad ponudbo. Levji delež *A ^
gre seveda na račun hotela, saj » f\Qi^
direktorica Barbara Gunčar trdi: fc&U
Gorenjci smo naši, mi smo njihovi • \jvr*
BRALEC .....................................................................................................................
naslov.........................................................................................................................
bi rad na DAN GORENJCEV, 20. maja, v PREDDVOR povabil znane Gorenjke oziroma Gorenjce:.....................................................................................................
Rad bi vas opozoril še na zanimivost (zanimiva domača obrt, zanimiva dejavnost - kot zbirateljstvo in podobno, rekorderji - največji, najtežji Gorenjci...): ....
Glasovnico pošljite na: ČP Glas, uredništvo Moša Pijadeja 1, Kranj, za DAN GORENJCEV!
BREZ AlKOHOLA
(/>
"NUDIMO VAM IZREDNO IZBIRO"
sčCevljev. KOT STARI ZNANCI
S;: DOBRIH MODELOV - ČEVLJEV iSPOSKRBIMO ZA VSAK OKUS IN ŽELJO PO ŽE ZNANIH t 'MW.^j:;UGODNIH CENAH.
iJiiliiPOSTlEŽBA IN SVETOVANJE!
Dobro označili poti
Bašelj, 23. aprila - Turistično društvo Bela-Bašelj je pred nedavnim s smerokazi in z markacijami dobro označile poti, ki iz Baš-lja vodijo na Kališče in Storžič, k sv. Lovrencu, na Gradišče, k partizanski bolni šnici Košuta, do Pekla, kjer izvira potok Belica. V kratkem bodo izdali tudi prospekt z zemljevidom in z opisom vseh pomembnejših izletniških točk. Prospekt bo mogoče med drugim dobiti tudi v turističnem domu v Bašlju, ki je odprt vsak konec tedna in ob praznikih. Od doma do Kališča je približno poldrugo uro hoje, sicer pa je to izhodišče tudi za druge izletniške točke.
C. Z.
Klub za aktivno življenje
Radovljica, 20. aprila - Zveza društev upokojencev in občinska organizacija ZKS - Stranka demokratične prenove sta pred kratkim ustanovili klub za aktivno življenje. Gre za nekakšen upokojenski "študentski servis" oz. posrednik med upokojenci in podjetji, društvi, krajevnimi skupnosti in drugimi organizacijami, ki bodo potrebovale njihovo pomoč. Posredovanje dela bo organizirano v vseh večjih krajih, kjer delujejo tudi društva upokojencev. Klub, ki naj bi poleg posredovanja dela razvijal tudi družabnost in krepil medsebojne odnose med upokojenci, bo začel delovati po prvomajskih praznikih.
C. Z.
salon pohištva
prodaja" i nženiria
NAJCENEJE do sedežne garniture Kofce, Kanin ali Vitranc. Poleg tega vam po izredno ugodnih cenah in prodajnih pogojih nudimo moderno pohištvo priznanih proizvajalcev za opremo bivalnih in poslovnih prostorov. Pri nakupu vam svetuje dipl. ing. arh. Danica Račič - Ahačič. Informacije po tel.: 50-795
..IN TOB0VAD06ILA
ro^OJiN
_ALOHU POHlŠTVflT" ZLIT'