List 30.
Ali se starost konj čez 8 let res ne da gotovo
več iz zob spoznati?
Navadno ljudje mislijo, da starost konj se da iz zob le do 8. leta spoznati. Ta misel se nahaja med prostim ljudstvom, pa tudi med drugimi, ktere štejemo med omikane.
Ako se ima to tako razumeti, da prosto ljudstvo, ko-čijaži, konjski barantači, konjederci, živinski pačiihi in navadni gospodarji ne morejo čez 8 let starega konja več spoznati koliko je star, moramo tudi mi to popolnama po-terditi, in še več, — namreč, da nobeden teh se do 8. leta ne zna prav gotovo razločiti starosti, če jo ravno včasih zadene, kadar so razločki med pervimi žbetovimi zobovi ali tako imenovanimi mlečni ki in pa med stanovitnimi ali konjskimi tako očitni, da jih mora spoznati vsaki hlapec, kteri že več let s konji opraviti ima, ali vsak gospodar, ki si je izredil že več žebet doma in jim je pogledal včasih v zobe. Ako bi res bilo, da bi navadni ljudje poznali starost konjsko iz zob, kakor se sploh misli, bi gotovo ne nahajali toliko golufij med njimi kakor jih nahajamo vsaki dan. Ni še 14 dni kar smo imeli tako sleparstvo preiskava«, ko je nekemu mestjanu, !:i je znan bahač, da konje, njih starost in tudi njih bolezni pozna, nekdo 15 let starega za 9 let starega prodal, in se le ko je zvedil od druge strani, kjer so konja že 12 let poznali, kar ga je že drugi gospodar imel, se je spametoval modrijan, daje opeharjen, in nas prišel za svet prašat, kaj mu storiti.
Vsak, če je kolikanj brihtne glave, nam bo poterdil, da kakor vsako vednost, se mora tudi to človek učiti, ako hoče brati starost živinsko iz zob. To učiti se, pa se ne pravi, da nam kdo, ki se sam ni nikoli prav učil in izučil, le večkrat pove: „lej, ta konj je toliko star, ta pa toliko, ker je pometal že ta dva ali una dva zoba", ampak treba je, kdor si hoče veduost prilastiti, da gre k izvedenemu živinozdravniku, ki mu razloži od pervega do zadnjega vse na drobno: kako zob raste, — kakošue podobe je zob od zgoraj doli noter do korenine — kako se preminjajo zobovi potem, ko se eden ob drugega leto za letom dergne (riba) in potem različne lica zgoraj dobiva, ktere lica so gotovo kazalo starosti odi. do 27. leta. Vse to in se več drugega se mora učiti, in vse to mora se mu na zobeh (ali saj v podobah, ki so po zobeh posnete) pokazati tistemu , ki se želi učiti spoznavanja starosti iz zob. Ko se mu je vse to na drobno razložilo, se mora pa še sam pridno uriti v tem, da njegove oči hitro zapazijo podobo zob, ker konj ne derži gobca rad dolgo odpertega; pogledati in z raj ta t i kar je vidil, mora, tako rekoč, v enem hipu.
Kdor se je vsega tega izučil in pridno vadil, zamore starost konj do 27. leta spoznati, in ne bo se tudi pri višji starosti lahko zmotil, k večjem za eno ali dve leti le tam, kjer gre starost že na 20 let; v taki starosti pa zmota ni več tako važna, ako 19 let starega konja spoznaš za 18 let, ali 24 ali za 26 let starega. Važno pa je razločiti natanko starost konjsko od 9 do 18 let, in to zamore, kdor je v tem izučen, tako gotovo kakor da bi pribil.
Kako pa to? hočemo v sledečih versticah povedati.
Človek in živina dobijo zobe ob svojem času; kakor stoletne skušnje učijo, jih pa konji dobivajo in preminjajo v najstanovitnišem redu; človek v živa različne merzle in vroče, sladke in kisle jedila in pijače, zato ohrani eden svoje zobe lepe in dobre, drag ima že mladeneč vse gnjile; starost človeka se tedaj ne da lahko iz zob spoznati razun pri otrocih. Tadi pes in prešič vživata mnogoverstne jedila, ki teknejo aH škodujejo zobem; goveja živina in ovca jih imate tako rahlo zasajene v čeljust, da jih marsikaka bolezen še bolj omaje in tudi živež marsiktero premembo naredi pri njih, vendar se starost goved in ovac še dosti lahko spozuava iz zob. Konj pa ima svoje zobe terdno zasajene v čeljust; on je suho klajo, ki nikdar ni vroča, tedaj mu nobena napaka ne poškoduje zob kakor le starost; kakor se oriba mlinski kamen, tako se oriba tudi konjski zob o teku let.
Lahko je tedaj bilo, da že v starodavnih časih so začeli umni ljudje na to misliti, da bi se starost konj utegnila iz zob spoznati, al ljudstvo ni k temu spoznanju celo nič pripomoglo, ker k temu je bilo učenosti potreba, ki se ne opira le na same oči, ampak na spoznale cele nature zob. Učeni možje, ki so zduhtali, kako se nareja zob že v maternem telesu, so sledili njegovo rast potem od leta do leta, v tem pa tudi njegove spremine, in ko so leta in leta to reč opazovali, so našli še le ključ k spoznanju starost. Slavnemu francozkemu natoroslovcu Ku-vier-u, za njim pa dunajskemu učniku živinozdravstva Pessina-tu gre čast, da sta to reč dognala do resnice. Pes si na je leta 1811 stopil z podukom na dan, v kterem je korenito razložil in v podobah razjasnil spoznanje konjske starosti iz zob, in kar je on takrat pribil, je še danes pribita resnica.
Ljudstvo je le za silo ukradlo nekoliko te učenosti iz mnogoterih bukev in potem eden od drugega, al več ni moglo ukrasti, kakor to kar gre do 9. leta, in se ve na še to, kar misli da ve, je le uganjka brez vse na-tanjčne vednosti. Prašaj le takega, naj ti od leta do leta razloži spremine in različne podobe zob, pa vidil boš koj, da vse je le dozdevanje in plitva vednost, ktero oslepari kdor le hoče.
(Konec sledi.)
List 31.
Ali se starost konj čez 8 let res ne da gotovo
več iz zob spoznati?
(Konec.)
Starost konj se najbolje spoznava iz 6 prednih z 6 h spodnje čeljusti, zato se, kakor je sploh znano, gleda le na teh 6 zob; al ker so ti zobje sparoma, tako, da naj srednja dva (k lešnika imenovana) en par, na desni in ievi strani zraven teh stoječa dva (srednika imenovana) spet en par, in tikoma teh srednjih zob na levi in desni stoječa dva (krajnika imenovana) spet en par storita, je tedaj prav za prav treba ogledavati le tri zobe na desni ali levi strani spodnje čeljusti.
S k te rim i zobovi že konj na svet pride, kako vse druge dobfva, in kdaj perve zobe ali mlečnike pomeče in namesto njih nove (stanovitne do smerti) dobi — vsega tega nam ni treba tukaj na dalje razlagati, ker starost konj v teh letih se, kakor je navadna misel, lahko spozna, čeravno ni res, kakor smo rekli že zadnjič.
Pravda gre tukaj le zato: ali se starost konj tudi čez 8 let spoznati more ?
Ilekli smo, da — in omenili že, da slavni dr. Pessioa je leta 1811 to reč že popolnoma dognal, ktere pa ljudje, ki se tega učili niso, do dobrega zapopasti ne morejo. Nas namen tedaj tudi v teh versticah ne more biti, da bi učili to spoznovanje na drobno; le to hočemo doseči , da vsak, kdor bo to bral, bo obstati mogel: glejte! saj res ni prazna, kar nam pravi."
Popolnoma dorasen konjsk zob je 30 če rt ali linij dolg. Zobje se pri zobanji, eden ob drugega, sleherni dan nekoliko oddergnejo, in sicer tako, da se naj pervo sprednji rob ali kraj, potem zadnji rob, in poslednjič černa jamica, ktero ima sleherni zob na sredi, sčasoma oddergne in zbriše. Kakor pa skušnja natanko uči, se zob v letu zalčerto ali linijo oddergne in se ravno toliko iz svoje jame pomakne. Rod, terdost zob, postava čeljust in dolgost zob, nekoliko tudi klaja (mehka ali terda) včasih ua-rede, da se imenovani premini na zobeh včasih en malo preje, včasih enmalo pozneje pripetijo. Čeravno pa se zob po dergnjenji zmiraj skrajšuje, se vendar to od zuuaj na zobeh ne vidi, ker v tisti meri, kakor se obribuje, se iz zobne jamice in dlasne (čeljustnega mesa)   potiskuje.
Ko je konj 8 let star, je tista černa jamica na sprednjih zobeh, ktera je do 8. leta veljala za znamenje starosti, zbrisana, in zbrisana je sedaj — tako mislijo navadni ljudje — tudi tablica,   iz ktere se starost konj bere.
Al to je napcna misel skoz in skoz.
Vzemi le enkrat, dragi moj, sprednji konjski zob — pri kakem konjedercu ga lahko dobiš — in oglej dobro njegovo podobo od zgoraj doli do korenine. Vidil boš, da je zgoraj širji in da proti trivoglati korenini čedalje ožji prihaja, — to dobro poglej, da vidiš različno podobo njegovo. Pa skusi, da dobiš sprednji klešnik od kakega pet let starega konja, — zmeri ga, in vidil boš, da je okoli 30 linij dolg.
Podobo zoba in njegovo dolgost tedaj, dragi moj, dobro poglej.
122
V
Ce se zob dergne in obriba (obnuca), zgoraj na iicu ne more imeti več zmiraj ene podobe; ta podoba se mora po letih spremenovati, in glej! iz te podobe se spozna starost konja po 8. letu.
Je pa 4 razločnih podob, ktere se prikažejo od 6 do 6 let.
Kadar se je zbrisala černa jamica na klešnikih, je konj 6 let star; ko se je zbrisala na s red ni ki h je 7; ko se je pa zbrisala tudi na krajnikih, je 8 let star — sedaj so vsi ti zobje zgoraj (ali na zgornjem licu) poprek po-dolgasto-okrogle podobe.    To je 1. podoba.
Ko je preteklo 6 let, se je zob obribal spet za 6 linij in pokaže se okrogla podoba, pervič na klešnikih; tak konj je 13 let star; potem na srednikih; tak je 14 let, in 15 let, kadar je na vseh sprednjih zobeh okrogla podoba. To je druga podoba.
Ko je preteklo spet 6 let, se je zob obribal spet za 6 linij in pokaže se trivoglatna podoba na zobu; tak konj jte 19, 20, 21 let star, kakor je ta podoba na klešnikih, srednikih ali krajnikih.
Spet čez 6 let se zob obriba za 6 linij in pokaže že 4. podoba: narobe obernjena podolgasta (to je od znotraj proti zunaj); tak konj je 25, 26 ali 27 let star, kakor je ta podoba še le na klešnikih, srednikih ali krajnikih.
Vidite, dragi moji, to je vsa skrivnost, starost konj tudi čez 8 let iz zob spoznavati, kdor se je tega uči!.
So sicer nekteri razločki in važni od tega, kar smo tukaj razložili, posebno tam,j]kjer je postava čeljust napčna in da se ne dergnejo zobje kakor bi imeli; takrat ostanejo predolgi; zato pa imamo spet druge vodila, in po meri zob spoznavamo starost konjsko. Prava dolgost k lešnika, kolikor ga iz čeljust gleda, je 8 linij, — srednika 6, krajnika pa 4 linij. Za kolikor linij dalji je zob (ker se vsako leto ni za 1 linijo oribal), toliko let se mora prišteti k unemu številu let, ki ga zgornje lice zoba kaže.
Se marsikaj bi bilo omeniti, al to je zadosti vsakemu očitno pokazati, da imamo stanovitno tarifo, po kteri se spoznava starost konj, ktero tarifo je naturasama zapisala na zobe.
Le učiti se je je treba.