Slovnica v ,,Začetnici" in ,,Drugem berilu". (Dalje in konec.) Obravnava razširjenega stavka v obče, katera je kot uvod naslednjim obravnavam, bi se na tem mestu lehko pogrešila brez motilnih nasledkov; pač pa bi bila primerna na konci, potem ko so se že vsi nebistveni deli stavka posamezno razlagali, ker se tukaj več delov razširjenega stavka ob enem razpravlja. Kar se tiče nalog v obravnavi razširjenega stavka, zde se mi skoraj malo prelehke nekatere, ker od prejšnjih, pri obravnavi golega stavka navedenih, glede napredka ne kažejo nobene razlike. V razpravljanji golega stavka se uverstujejo naloge v razširjenih in — sostavljenih stavkih, kjer jepritakniti sklonila, samostalnikom izpuščena; enake naloge se ponavljajo pri raslaganji razširjenega stavka itd. Ko že učenci poznajo najvažnejša besedna plemena in imajo že več ali manj pojma o rabi posameznih razpolov, spored obravnovalne tvarine nij več tako občutljivo kočljiv, kakor od začctka, kjer je še vse neznano. Tukaj se v okrožji posameznih besednih razpolov lehko navajajo zgledi v raznih stavkih-oblikah, a ni treba privzemati kaj neznanega, ali preskočiti kaj važnega. In ravno na tej stopinji je omenjeni slučaj že v polnej veljavi, zato se pa v nadaljno uverstitev obravnovalne tvarine ne bom spuščal; nasledvajo naj le še nekatere splošne opazke. Pri vsem tem, da je slovniška tvarina premišljeno sestavljena, da obseza veliko podrobnosti, katere se ozirajo na razne posameznosti, se je vender nanekaj slučajno, ali vedonia premalo gledalo, in toje dvojina, dvojno število. Bvojno število je pa ravno naj teže, ker se v vsakdanjem govo le redko sliši; pa še to kar se je rabi, je pogosto napčno in z množin pomešano. Zato bi bilo tem več želeti, da bi bili stavki v vajah, logahin zgledih, ne lev edniniinmnožini, temuc tudi v dvojini priredje Na vsaki stopinji se slovniške vaje z nova pričenjajo —sestavkon kjer se potem njegovi posamezni deli skoz bolje in obširneje razpravlja Tako uredjene jezikove vaje imajo posebno te koristne lastnosti, se vselej prejšnje ponavlja, dopolnjnje in razširja: dobrega uspeha moremo zgrešiti. V tej zadevi bi si vendar jaz derznil terditi, da tolikšno ponavljanje, kakor se v tej slovnici nahaja v posameznih delkih, vender skoraj malo pretirano. V eni in isti knjigi se posame zgledi brez kake premembe po dvakrat navajajo n. pr. njelen", ^riba^ nmesto" je popolnoma sklanjano po vseh sklonih in številih po dvakra 167, 168 in 182 itd. in še drugi podobni slučaji se navajajo. Nasprotn so pa pri dnigih oddelkih nekatere reči tako okrajšane, iz celote ven tergane, da so pomanjkljive in težko umljive, kar sem ze više v posa meznih slučajih omenjal. Vsa obravnava od nrazširjenega stavka" nadalje se more svoje namenu primernejša imenovati od one, ki se nahaja od začetka do sen Tu se več prej omcnjenih pomanjkljivosti popolnjuje, kar bi bilo sicer že preje obravnavi prav dobro pristajalo (w. pr. obruvnava samostalnikovih sklonov posamezno itd.). Prav primerno se vaje in naloge pri upeIjevanji in obdelovanji ^dopolnil" izpeljujejo. Kako jasno in določno se obravnava nikavni stavek, kjer se tožilnik rodilniku umiknje. Naloge so ob enem tudi ponavljanji nametijene, ker se jemlje tudi primeru ozir na važne čase. Le škoda, da se mora »dvojina" pogrešati. Predlogi se sicer za vse sklone obravnavajo ob enem, vender toliko razločno, da pri učencih na tej stopinji, če se tvarina jemlje polagoma in posebno, če se sem ter tje še nekatere naloge, posamezne sklone s predlogi zadevajoče privzemo, nikakor brez vidnega uspeha ostati ne more. Prislovi svojemu natnenu popolnoma primerno obravnavani, sklepajo obilno slovniško tvarino na primerno majhnem prostoru: razpravlja se veliko reči; a vsdka za se večinoma le prav na kratko. Bpisne vaje se pričenjajo s krcdkimi povesticami in basnimi, katere se na razne primerne načine spreminjajo po danih vodilih. Te se dado prav uspešno rabiti ne le, da otroke urijo v rabljenji stavkov za razne misli po prej navedenih zgledih, temuč jint tudi vnemajo veselje do izdelovanju in mišljenja, ker jih naloge vodijo is par navedenih stavkov izviti daljšo ali krajšo povest ali basen, katera se čisto loči od prejšnje. Tudi popisi najnavadnejšega domačega orodja in znanih domacih živali so po skušenih načelih prav dobro uredjeni, ter točno in gladlco speljani- Kratka pisma zaključujejo slovnico. Po mojem ne merodajnem mnenji bi morda jezikovemu nauku na tej stopinji utegnilo primernejše ugajati nmenj tvarine, a tisto bolj rasširjeno in večstransko obdelovati" kakor je tu. V obče pa se mora primati, da je slovniški del s prcmiselkom in z natančnostjo uredjen, kjer se konec najbolj odlikuje. Pomanjkljivosti in mali pogreški, v moji kritiki omenjeni, so z ozirom na skupno delo le male maroge, katere ne morejo hnjigi veljave vzeti. Gospodu pisatelju moramo prav hvaležni biti za trudapolno delovanje; zbiranje in marljivo uredovanje prav dobro rabljive slovenske šolske knjigc. Svojo kritiko v nZačetnici" in nDrugem berilu", katero scm sestavil in tukaj objavil na željo, došlo mi od veljavne strani, sklcpam s odkritoserčno željo, da bi moje slovniško pretresovanje, sestavljeno brez lepotičija in brez ovinkov nikoga ne žalilo, temveč, da bi se pomankljivosti, tu ali tam navedene, strokovnjaški pretresovale in po potrebi v prihodnjih natisih objavile. Pri sv. Jurju na juž. želez. dne 8. julija 1880. Valentitl JcLVC. Kar g. V. J. poudarja, natn se tudi zdi treba omeniti. — Naš namen ni, žaliti koga s kritiko, marveč, stvar (slovniško obravnavo) le bolj objaviti. Prebravši to kritiko, bode se marsikdo izrekel nzau ali »zoper". Stvar se bode pretresovala, vsestransko pojasnovala. — Kar sepa osebnosti tiče, je bila to perva knjiga, ki nas je po toliko nerodovitnih letih veselo iznenadila, iz tega namena smo začeli nberilo" razpravljati in prilično pristavljati svoje opazke. Uredništvo.