284. številka. Ljubljana, v sredo 12. decembra. XXVII. let«, 1K94. Uhaja vsak dan ive^er, isimii nedelje in pracniko, ter velja po pošti prejeman za a v st r o - o g e r c k u deželo za na leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jed«n mesec l gld, 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom ga vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden meaec 1 gld. K) kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 ki na meaec, po 30 kr. ia četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osna ni la pladnje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tink» Dopisi naj ee izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Dredniitvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne vtvari. Shod zaupnih mož v Ljubljani. i Dalje.) Sprejme se konec debate. Oglašena sta še gg. Hribar in Kersnik. Posl. g. Ivan Hribar izreka bojazen, da bi se nekatere izgovorjene besede lahko v širnem svetu napačno tolmačile. Poročevalec nam je zgovorno povedal, kakšna je koalicija zlasti z narodnega stališča. Tega stališča se je treba tudi držati. Kdor pozna naš narod, ta ve, da je eminentno verski, da tega niti naglašati ni treba, kakor tudi ne, da se bode verski čut strinjal z narodnim. 0. g. predgovornik pa zahteva od čeških poslancev, da si morajo osvojiti slovenski program zlasti glede verskih vprašanj. Ali, kdor kako zvezo želi, naj gleda na tisto, kar druži, ne kar razdružuje. Mlado -češka stranka zastopa cel narod češki, narod sedem milijonov duš; njih politične in kulturne pripomoči potrebujemo za svoje narodnostne težnje. Mi pa, kot slabejši in manjši, ne moremo zahtevati, da bi se ona stranka po nas ravnala, nego celo hvaležni moramo biti, da nas podpirajo, ko gre za naše vitalne interese. Če nas češki poslanci v naših narodnih vprašanjih podpirajo, potem ni umestno najprej vprašati, a i sh oni tudi v družili rečeh strinjajo z nami. Ne sme se nas torej tako razumeti, kakor bi mi zahtevali, naj bodo Mladočehi pokorni in podložni našemu programu (Odobravanje.) Posl. gosp. J. Kersnik hoče le staviti formalen predlog. Njemu ni na tem, govoriti meritorno, tudi ve, da bi bila vsaka beseda o koaliciji zaman. (Res je!) Tudi o dodatnih dveh predlogih ni treba nobene besede izpregovoriti. Tisti hladni političen vzduh, kateri je zjutraj tukaj vel, bode vel ravno tako vspešno tudi sedaj. Glede te točke samo jedno željo! Govornik in drugi, ki nimajo sedaj prilike govoriti, stoje na stališči, da odobravajo prvo polovico točke, druge polovice pa, ki apodiktično zahteva izstop iz koalicije, ne odobravajo, ker menijo, da ni pravice, nalagati kake dolžnosti onim, ki niso naše stranke. Druga stranka da ni semkaj poslala političnih svojih zastopnikov, in govornik tudi dvoji, da gospoda poročevalca arhivarja Kob-larja potrdi kranjska duhovščina kot svojega inter- preta ! (Klici: Žalostno, če ga ne!) Govornik zatrjuje, da nosi vedno isto toplo srce za domovino našo, in povdarja še konečno, da proti prvemu odstavku točke IV. od: „Koalicija" .... do . . . „se torej odobrava" ne zine ni besedice, da pa glede drugega odstavka, v katerem se poslanci na izstop pozivljejo, želi, naj se tistim, ki s tem niso zadovoljni, da prilika, to tudi jasno pokazati. (Gibanje) Predsednik g. dr. Ferjančič: Ta želja se bode pri glasovanji upoštevala. Predno dam besedo g. poročevalcu, mislim, da smem nekaj zanesljive informacije podati o razmerah nas izven koalicije stoječih poslancev nasproti drugim poslancem in osobito Mladočehom. Po vsem, kar se je tu čulo, bi hm lahko vrinila misel, kakor bi mi z Mladočehi ne gojili nobene družnosti. A v istini smo mi v zvezi, koja se zove slovanska protikoalicija. V tej koaliciji smo Čehi, Hrvati, Slovenci in imamo tudi svoj zvrševalni odbor in jaz eam imam čast biti član njegov. (Gosp. Jaku' vmes zakliče: Meni o tem ni ničesar znanega!) Potem se informujte pri svojih poslancih, ki so sami v tem odboru! Toliko, da se ne bode mislilo danes, da mi ne sodelujemo s slovanskimi opozicijonalci. Istina pa je, da mi nismo solidarni i njimi pri opoziciji za vsako ceno. Mi se držimo politike proste roke in prostega glasovanja. Mi glasujemo proti, vla \t, kjer gre za '/raz zaupnosti, ali,k jer je njeno «.'yvn«»t,opani" naroda kvarno. (Gojp. Jakić: K eda j je boio to?— Gibanje.) Tako smo mi na pr. glasovali proti domobranskemu zakonu. Menim, da tega ni treba dalje razkladati, ker mora biti znano vsakomur. Da pa ne delamo s Čehi vred vladi težkoč kjer koli, za to imamo premalo — fonda (Dobro! Gibanje!) Oprostite, da ne grem dalje; dajem gospodu poročevalcu še konečno besedo (Nemir mej Tržaškimi Slovenci. Klic: Prosim besede!). Ne morem delati izjeme. (Klici: Konec debate je sprejet! Nemir.) Poročevalec g. A. Ko bi ar obžaluje, da seje pri tej točki z nevažni mi predlogi zbor razburil. Pravo se mu vidi stališče poslanca dra. Gregorčiča. Zadovoljimo se lahko ž njim in s postopanjem izven-koalicijskih poslancev. Gospodu Kersniku odgovarja, da smo upravičeni pozivati poslance v k aliciji zato, ker smo jih mi volili, mi poslali v državni zbor, ker so oni dali vsemu narodu besedo, da izstopijo iz koalicije, ako vlada v gotovem času ne da poroštva za izpolnitev naših narodnih teženj. Mi jih sedaj le za besedo prijemamo! (Hurno odobravanje.) Če nadalje posl. Kersnik meni, da se gotovo „Slovence" oglasi proti govorniku, tedaj mu odvrača, da se tega ne boji, ker je prepričan, da je govoril ifl govori resnico. (Viharno dolgotrajno ploskanje.) Govornik nadalje res ni izjavljal mnenja, katero ima o koaliciji kranjska duhovščina, kot njen pooblaščenec, a izjavljal je to s citati iz „Slovenca", ter meni sedaj, da organ duhovščine vender ve, kaj duhovščina misli. (Burno odobravanje in ploskanje.) Prične se glasovanje. Predsednik loči po istji g. posl. Kersnika glasovanje po dotičnih odstavkih in konstatuje, da je prvi odstavek načrta jednoglasno vsprejet, tako tudi drugi odstavek, glede katerega se je tudi nasprotno glasovanje zvrnilo mej klici: „Jeden glas! Torej tudi jednoglasno!" (Velika veselost.) Predsednik: Predloženi načrt resolucije je odobren. (Dobro! Dobro!) Prehajamo k dodatnim predlogom. (Cez nekaj časa) Predlog g. dra. Treota je torej vsprejet. Predsednik: Predlog g. Podgornika, dajo slovenskim poslancem iskati mesta le v krogu opo-zicijonaluih Slo>;anov — ie odklonjen.' (R»rr./» banje. Porogljivi klici od strani Tržaških Slovencev in Hrvatov. Klici: Se jedenkrat glasovanje !) Predsednik: Obžalujem, glasovanje je sklenjeno! (Velika razburjenost) Predsednik: Ali želi kdo besede? — Gosp. dr. Maj ar on: Jaz si ne morem drugače misliti, kakor da je nagli tempo v glasovanju in razburjenje tu prouzročilo pomoto. Predlagam, da se obnovi glasovanje o obeh dodatnih predlogih in posebno priporočam, da se oba odklonita in ostani pri vsprejetem načrtu. (Dobro! Nemir.) Celi zbor sklene obnovitev glasovanja, pri katerem se z ogromno večino odklonita oba dodatna predloga. {Dobro! Klici: Prvi je bil koj iz začetka odklonjen !) — (Celo odobreno resolucijo IV. glej v našem listu z dne 1. t. m.!) Predsednik: Razpravljali bomo sedaj IV. točko, kolikor se tiče volilne pravice in gospo- LISTEK. „Te punice, te punice . ..!" (Izvirna novela, spisal Fr. Kosec.) (Dalje) IV. Oudi na drsališči v Ljubljanskem Tivoli je bilo danes goBpdde, da ae je vse triu. Vi jaška godba je svirala na bregu svoje naj-vzoemirljivejše poakočnice, na ledu pa so plesali cele ksdnlie, kakor na gladkem parketu .starega Strelišča". Gospice v gorkih, koketnib in najmodnejših toiletah drčale so v parih in kolobarih z vojaci in c vilhti, mej gospod či redkih brkov, bradatimi Btarci in razposajenimi otročaji, katerih je povsod preveč Vse je bilo danes na drsališči, kar je umelo elegantni sport drsalke; — na obrežji pa je kar gnmazelo gledalcev, katerih noge so bile vajene le premišljenega koraka in ki so se tem načinom brezplačno naslajali z divnimi zvoki in akordi svirajoče godbe. V zakurjenih lopah tik drsališč« so se grele gospe matere in gospodje očetje, ki so bili obsojeni v dolgočasno službo .garde dam" in .garde-gospn-dov". In govorili so o svojih nadebudnih hčerkah in sinovih, hvalili drug drugemu njihove sposobnosti, laskali se takisto drug drugemu ter pogledavali skozi tajajoča se zamrzla okna po avojib ljubljencih. In kadar je videla gospa mama svojo miljenko ob roki galantnega in čilega drsalen spremljevalci, tedaj ji je od blažene nade vzirepetalo materinsko skrbno sne! 1 ti moj Bog! — Tako težko je dandanes pomožiti svoje hčerke, zlasti če jim usoda ni naklonila moškim najljubše in najvzomejSe lastnosti, — obširne in globoke mošnje novcev! — Sem ter tja so se odprla vrata in skozi nje je smuknila prezebls oseba drgnivfii si otrple roke, bolestno ae ozirajoč na zamrzle noge ali pa tiščeč ušesi, ker zunaj je bil mraz, krut mraz. In zopet ao se odprla vrata. ,Te punice, — te punice bodo moja smrt!" — vzdihnil je dofilec, suhljat gospodek s polhovko na glavi in s lovsko taško na trebuhu. Bil je profesor Weig8teio. .Zares, gospod profesor, za starega človeka je danes prehud mraz in tale koliba je prava milost za naju!" Človek, ki je takd govoril, je bil nadporočoik Mrak. ,Ej, kaj vi, — mlada kri! A jaz--osem- iopetdeset let! — Pa te punice! Mislite, da hote* kam brez mene? Za nobeno ceno! — ZlaBti Irma se boji sama na ulico, kakor da nosi Se kratka krilca! — E1, to vam je nt dolžen angelj!* BPa niti predstavili me še niste svojima go-spicama, dasi bo že pol leta. . .!" „ReB ne? — Glej, glej! Pa kaj hočete! — Človek niti ne \6, kje mu gla«a stoji! Te punice, — te punice, kakor živo srebro! Danes gledalište, jutri izlet, pojutranjem koncert, potem led, — pa k tej in oni rodbini na poset, — nocoj imamo doma gledališko predstavo, jutri zvečer pa zopet kje drugej domač plesni venček, itd. itd. Človek pa bodi povsod, pa svetuj in pomagaj! Niti minute nimam več proste, — oh, te punice, te punice bodo moja smrt!" — Mahal je z rokama, stopical nervozno sem ter tja, pa vsak hip pogledoval skozi okno po svojih apunicah" .In vaša knjiga, o kateri ste mi . . .■ „Moj Bog, moj Bog, dnevi hite\ jaz pa letam s temi punicami okoli, mesto da bi delal!" — Na izsušenem, zgrbančenem, ■ sivo, redko brado d R rak i h vprašanj. Poročevalca sta gg. dr. Triller in notar Gruntar. Poročevalec g. dr. Triller: (Njegov obširni, z veliko pohvalo vsprejeti referat smo priobčili v sobotnem našem listu). Poročevalec g. Ig. Gruntar: Slavna gospoda! Namenjen sem spregovoriti nekoliko besed o tej točki našega programa, v kolikor se tiče tega, da naj obračamo »vso skrb na zdrav napredek narodnega gospodarstva." — Želim kratko razložiti vodilne misli programa, katerega naj se držimo, da odpoinoremo nedvomno obstoječ) bedi in težavnemu gospodarskemu stanju naših posestnikov, posebno kmetskoga stanu. — Moj načrt obsega tri glavna točke. Prva točka. Skrbimo, da dobimo „male sodite okraje!" Veliki sodni okraji so na kvar pravosodju in s tem tudi pravni varnosti, ki je podlaga vsakemu gospodarskemu napredku ; zajedno pa so z vsakim pravnim poslom, katerega imajo od sodišča oddaljeno stanujoče stranke tam opraviti, združeni ravno zarad oddaljenosti neprimerni stroški ; potniue, prič nine, komisijski st.ioški i. t. d. v takih slučajih neznosno narastejo. — Dasi ravno to vdeležence občutno zadene, je to vendar majhen nedostatek nesproti drugemu mnogo večjemu. — Pomislimo j»r e važen posel sodnikov sosebno v zapuščinskih in varstvenih rečeh. On naj bode oče sirot, on naj nadzoruje in vodi varuhe, ki so imenovani varvan« cem in skrbnike, koji so postavljeni zapravljivcem in umobolnim osebam.— Vse te v narodno gospodarskem oziru neizmerno važne posle zamogel bode m dnik le tedaj prav zanesljivo opravljati in le v tem slučaji mu ne bo prišlo nič iz oči, ako omejimo obseg sodišč tako, da bo zamogel prebivalce osebno spoznavati in se seznaniti z njihovimi razmerami, da potem presodi, kaj jim treba, kaj jim ugaja. Sodnik, ki ima biti duša vsemu pravosodju, zgubi pri velikih sodnih okrajih preveč časa z administrativnimi rečmi in mu primankuje časa za njegov pravi važni delokrog, da bi zamogel po treznem in resnem premišljevanji prepirne stranke mirnim potom sporazumeti. Kakor pa zastopam glede državnih sodišč načelo, naj bode njih krajevni obseg majhen, želim glede naših samoupravnih ali avtonomnih oblastev, to je naših občin, da se njihov krajevni obseg izdatno povekša, nasproti onemu, katerega imajo sedaj in to je Druga točka mojega načrta, namreč : Ustvarijo naj se „velike občine!" To velja posebno za Kranjsko, ker se nam ni Itati, da bi iše alovctoulci ^Jor.idrifc spravil v velikih občinah umetno v manjšino, kakor se je tega bati v sosednih kronovinah. Kot vzgled za svoj načrt navedem cerkniški okraj — mali sodni okraj iu ves okraj je jedna sama občina, ki šteje okoli 6000 prebivalcev. Avtonomija občin je prevelika pravica iu je predragocena, kakor da bi smeli dopuščati, tla se krši vsled neprimerne ureditve organov, ki so poklicani voditi občine. Male občine, kakor jih premnogo vidimo, nimajo niti gmotnih sredstev, niti nimajo navadno dovolj ljudi, kateri bi poleg potrebnih duševnih sil razp dagati tudi s potrebnim časom in dobro voljo, da bi se pečali tako izdatno /. občinskimi posli, kakor je potrebno. Kaj je posledica? — Zupani takih malih občin niso nič dru-zega nego organi okrajnih glavarjev, ki pridno izvršujejo vse ukaze glavarjeve in si ne upajo ničesar ukreniti, ne da bi za vsako malenkost preje prosili dovolitve in odobritve pri okrajnem glavarju. Tak župan vam pridno pi.še in piše imenike iu zglasilne porašče □ein obrazu jin,f-Hor|evem se je razlila po teh besedah vsa toga in moralna pobitost, katero rodi brezlelje. Mrak se je nasmehnil. »Torej .D* E nuna« Aquilinae q>ie situ" potiva? — No, DO, saj se vam tako ne mudi! Se par tednov tra|a predpust, potem pa se bolete mogli zopet z vsem navdušenjem lotiti svojega znamenitega dela, ki vam pribori ugledno mesto v številu najodličnejših avstrijskih zgjduvinaijev". .Mialite?* — Obraz ae je starcu zaavetil pri tej laskavosti. — »Hm, težavuo, zamotano delo . . . Lazius, Sctoniebeu, VJvasor, Liuhard, Hitzmger, Mommaen, Dimitz, Mii Iner ... vsi ti in še drugi govore" o Eiuoni iu Akvilini, nekateri cdo preveč, a skoro vsak drugače. In iz vseh različnih sodb in trditev izvesti pravo, ni tako lahko!" aUverjen -cm, da pogudite, gospod profesor!" Ta stari uteojak, ki je nekako d Aal po prhnelib skriptih, po prašnih arhivih iu od molov raziedenib pergamentih, priljubil se je mlademu nadporočniku. Dokler še ni bilo Irme in Vide domov, sešla sta se večkrat v kavarni pri wbistu ali šahu, politiko vala, modrovala in razpravljala o tem io onem. Mraku je bilo znanje z WeigBteinom posebno dobrodošlo. Sam resne narave pogrešal je mej svo- pole o rezervnikih, o brambovcih, črnovojnikih, novincih in Bog ve o čem Še, da siromaka pač mine veselje do posla županovega in da vsled teh premnogih mu naloženih skrbi in pretečih pogonov, ukorov in denarnih kazni, če zamudi kakov rok, pozabi na skrb za napredek in povzdigo gospodarstva v svoji občini. Priznava se v ob:'e, da pri pomank.-Ijivosti sedanje občinske organizacije ni mogoče pravilno izvrševanje lastnega in izročenega področja in d a ostanejo vse odredbe deželnega zbora iu odbora, mereče na povzdigo blagostanja, brez vspeha Temu nedostatku odpomoči je le, če se uredijo velike občine, kajti le-te bodo imele gmotnih in duševnih sil dovolj, da zamorejo izvrševati vse premnoge posle domačega in izrečonega področja, in le-te bodo razun tega zamogle veliko storiti za gospodarski napredek svojih občanov. Da pa bodo vse te posle zanesljivo opravljale, jim bode treba izvežbanega uradnika in to je oseba, katera zavzema v mojem programu zelo važno mesto, to je — občinski tajnik. Takega zanesljivega uradnika treba bo tembolj, če se občine lotijo tudi druziii postav iu agenti, katere hočem pozneje imenovati. Kakor imajo deželni odborniki, celo krdelo uradnikov, kateri strokovno juridično delo opravljajo, tako bo strokovni poročevalec za občinske stvari — občinski tajnik. — Un bo zapisnikar 111 poročevalec m svetnik pri — mirovnih sodiščih — (katera nam Bog kmalu podeli). — On iu jedino on je pravi organ pri toliko preklicani in razupiti „legalizaciji", oziroma njeni nameravani deloviti odpravi in pri vseh jednakih poslih. Da vse to dosežemo, pa bo treba spraviti občinsko tajništvo v nekak sistem, treba bo, da ljudje, kateri hočejo dobiti tako mesto, dokažejo svojo sposobnost pred posebno komisijo, katero sestavljati je poklican deželni odbor, kot višja avtonomna instanca. — Tajnikom, ki In imeli značaj javnih uradnikov, bo pa treba tudi osigurati eksistenco s primernimi plačami, pokojnino i. t. d., ob jednein pa jih podvreči disciplinarni oblasti, katero izvršuj h na zadnji stopinji deželni odbor — najvišje avtonomno oblastvo. On naj ima tora j besedo pri izpraševanju in pri strahovanju občinskih tajnikov. — Vsaka občina pa naj imenuje svojega tajnika. — Rekel sem preje, da bodo imele velike občine izpolnjevati še marsikatere naloge, katerih sedaj ne opravljajo. — O tem govori tretja točka mojega načrta in ta je: Ustanovitev občinskih kreditnih zavodov. Glavna podlaga vsem drugim podjetjem je ureditev kreditnih razmer. Da kratko povem: Velike občine morale bodo gledati na to, da ustanovljajo kreditne zavode, kateri donašajo korist celi občini, ki naj bode lastnica rezervnega zaidad^ in vsega dobička, ter z njim razpolaga v obč/*J*ke' namene, kakor: šolske knjižnice, šolske delarVie, za občinske šole in ceste, sk sadne in gozdne drevesnice, za povzdigo živinoreje, za povzdigo kmetijskega in obrtnijskega poduka, za sirotnišnice in za bolnišnice i. t. d. — V tem ozira imajo že Reiffeisen-ove posojilnice neko prednost pred posojilnicami, kakor so pri nas v navadi. — E'ri ReifTeisen-ovih posojilnicah namreč posamezni zadružniki nimajo nobenih pravic do čistega dobička in do rezervnega zaklada. — Želeti bi bilo, da bi tudi že obstoječe slovenske posojilnice, ki so v najneugodnejših časih veliko dobrega storile, sčasoma v tem zmislu svoja pravila popolnila, da se obrestujejo glavni in opravilni deleži tako, kakor hranilne vloge, da naj bode obrestna mera nizka, da naj se ne odško luje trud načelništv?:, pač naj se pa da primerna nagrada denarničarju in tajniku, in da naj ne bodo zadružniki lastniki rezervnega zaklada in čistega dobička, ampak vse j ni i tovanAi prave družbe; bilo mu je torej luam-Ijaoje z vztrajnim in marnim arheologom nekaka prijetna izprememba2 ki mu je donaiala tudi korist. — O prostih urah svojih pečal se je Mrak z veseljem s zgodovino, z raznimi slovstvi ter se živo zanimal za vsa važna socialna in kulturna uprašanja. Htdi tega pa b-j je seveda znatao lazločeval od svojih tovarišev, katerih veČina se je pečala le za lepe uniforme, lepe konje in pse, in za lepe igralke in ši vehe. — — „Gjspod prtfesor, v par dnevih vam pošljem nekaj starih listin izza dobe Tomaža Truberja, pa dvoje odlokov izza zadnje francoske okupacije. — Našel jih je moj oče v tisti razdejani knjižnici, ki |e še OHtala na našem gradu, katerega je kupil ded od zadolženih baronov K." „Tako, takć!? — Iivrstno! Moj Bog, koliko važnih 1 stin bi bilo še dobiti po kranjskih gradovih in gradičih! — Hvaležen vam bom . . ." »Veste kaj, gospod profesor, jedenkrat napravimo izlet na Gjreojsko v naš grad, da preiščete sami ..." „Izborna misel . . . Toda moje punice!" — „ Seveda pojdejo tudi z nama, — li ne?" — (Dalje prib.) to uporabi naj se za dobrodelne in druge koristne namene. — Točka, na katero polagam največjo važnost, je, kakor vže rečeno: Kreditni zavodi (to bi bile posojilnice za personalni kredit zi vsako občino in hranilnice za hipotekami kredit za vsak glavar-stveni okraj) naj se ustanavljajo od občin tako, da čisti dobiček ne bodi last posameznikov, ampak občine. Podrobnosti o ureditvi teh zavodov ne bi bilo umestno tukaj razpravljati. To so glavne misli mojega gospodarskega programa, kateremu sj bistvene tri točke: mala sodišča, — velike občine z izprašanimi občinskimi tajniki in ustanovitev občinskih kreditnih zavodov. — Zaradi kratkega časi, kateri jo odmerjen vsakemu govorniku, nisem se mogel pečati s podrobnostmi, nisem mogel razviti svojih misli še o drugih, sem spadajočih vprašanjih n. pr. o ravno sedaj zelo perečem vprašanji glede ureditve „domovinske pravice, o prisilnem zavarovanju, o kmetijskih podružnicah, o ustanovitvi gospodarskih zadrug za si rarstvo, mlekarstvo, sadjarstvo, vinarstvo in za leseno robo, o dobrodejnem vplivu konzumnih društev, o zboljšavanji učiteljskih plaft, o poslovanju glavarstev in deželnih odborov i. t. d. Vse to so vprašanja, ki bi zahtevala vsako za se obširno razprave, vender se da o njih ložej doseči pozneje sporazu m ljenje, ker niso tako načelnega pomena, kot one tri glavne točke, katero sem razpravljal. — O vsem tukaj navedenem bom pozneje se na drobno pisal. Jeden ali drugi bo trdil, da ne dovoli vlada v pomnožitev okrajnih sodišč zaradi pomankanja denarnih sredstev in da narastejo občini z izprašanimi tajniki taki stroški, katerih ne bo zainogla premagati. — Da bosta zamogii vlada in občina vs« te stroške z lahka zmagati, in da bo vse poprej navedeno občini v materijalnom oziru v tako korist, da ji ne bo treba sčasoma naloževoti občinskih doklad, tudi to dokažem pozneje. Namen mojemu programu je torej, da se omeji razkosavanje iu zadolževanje zemljišč, da se Zmanjša število pravd in eksekucij in da se povzdignejo naša gospodarstva iu da se okrepča v našem ljudstvu versko etična moč. — Usojatn si torej predlagati, naj se pritrdi sledeči resoluciji: „Shod zaupnih mož izreče svoje prepričanje, da jo na Slovenskem potrebna ureditev malih sodnih okrajev, sprememba občinskega reda v tem zmislu, da se ustanavljajo zlasti na Kranjskem velike občine z izprašanimi tajniki, katere nastavljajo občine in da se ustanavljajo občinski kreditni zavodi. Gospoda moja! Naši uradni listi nam živo pričajo, kako se naša posestva zadolžujejo in razli oau jej o ; ninOžece _se krive prisege nam dokazujejo, da se versko-etični čut v ljudstvu zgublja, nasprotni nam elementi vedno bolj izpodrivajo naš materui jezik iz uradov in šol. Zaradi teg;i moramo posvetiti vse svoje moči v povzdigo gospodarskega, versko-etičnega in narodnega čuta v našem ljudstvu. — V to svrho treba, da smo delavni in da ljudstvo spodbujamo k delavnosti. Delavnost združuje nasprotne si elemente in rodi varčnost in gospodarski red in gospodarsko neodvisnost. Podlaga vsej naši organizaciji naj bode torej nesebična, vztrajna delavnost v smislu poprej razvitih idej in potem postaneta naš kmet in ž njim vred naš obstanek krepka na duhu in telesu." (Živa pohvala ) Politični razgled. rotiranj** <1 H<**. V Ljubljani, 12 decembra Volilna reforma. Včeraj je zboroval zopet odsek za premembo volilnega reda. Prvi je govoril posl. R u t o w a k i in konstatoval, da se jo iz koalicijskega programa izključila aplošna volilna pravica ; tisti koaliraoci, ki simpatizu ejo ž n;o, so spoznali, da se ne da reah-zovati. Nikakor pa ni novih etera* utov, kateri zadube volilno pravcu, uvrstiti v mestno kurijo. Posl. dr. G r e g o r e c |e v imeni nekoaliranih alovensk h in hrvatskih poslancev se izrekel za splošno volilno pravico, ker pa ni upanja, da se ta sedaj izveljav, je zahteval, uaj ae da volilna pravica vsem tistim, 1. ki plačam ka| direktnega davka; 2. vsem tistim delavcem, ki so člani kake zavarovalnice proti nezgodam; 3 vsem tistim državljanom, ki imajo gotovo naobrazbo. Ti novi volilci naj volijo v kuniah, v katere po naravi spadajo, ne pa vsi skupaj v jedni novi kurin Stranka bo zatorej glasovala zoper predloga Rutovvakega in Ba nreiterja. Posl. Ha gen-d o r f e r se je odločno izrekel zoper to, da bi mali kmetski posestniki volili v jedni kuriti z delavci. Posl. dr. P a 11 a i je rekel, da tu, kar se namerava, je nemoralno Namerava se taka volilna reforma, ki bi ne premeoila sedanjih razmer vladajočih strank. Vsekakc pa bo boljša tista reforma, katero ustvarilo tri stranke, kakor tista, katero ustvari samo jedna. Zato ni veneti, da bi konservativni klub svojim članom dovolil, naj glasujejo kakor hočejo, ker bi s tem konservativna stranka žrtvovala svojo po- Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodu* St. 284, dn6 12. decembra 1894. zicijo. Govornik ae je izrekel, če že ni dobiti aplodoe volilne pravice, vsaj za nasvete Dipaulijeve in Mor ifjjeve. Poni. princ Kar) Scbvrarzenberg je imenoval volilno reformo kukavično jajce, katero je vladi v gnezdo položil grof Ta*ft), ae skliceval na pristojnost deželnih zborov določiti, kdo imej volilno pravico, in se izrekel zato, da se ne uvede splošna in jednaka volilna pravica; da se ne oškodi nihče, kdor ima zdaj volilno pravico; da se vzdrži zaatop stvo interesov In da se avrii volilna reforma samo dogovorno z vsemi koaliranimi strankami. Utemeljeval je potem svoj nt avet, nsj se delavci združijo v po aebno kurijo, vsi ostali pa uvrste v stare kurije te pa razvrate v volilne razrede, kateri bi določili voli ne mote, ki bi volili poslance. R ./prava se je po nekaterih opomnjen posl. Sladika zaključila. Poal Dipauli je predlagal, naj se voli pododsek dvanajst h članov, ker ne gre, da bi ae opozicija iz pododseka izključila. Koaliraoci so predlog odklonili in volili v odsek same svoje može, na kar je posl. dr. Brzorad izjavil, da je to nečuveno postopanje, karakteristično za to, kako spoštuje vlada parlamentarizem in dokaz, da boče koalicija izvršiti volilno reformo proti in zoper Češki narod. — Pododsek je volil grofa Franca Corooioija predsednikom in grofa Hohenvrarta pod predsednikom, delal pa do meseca marca ne bo nič. \emakt državni jezik, Lvovski »Piztg ad", glasilo najupiivnejše frakcije poljskega kluba, je svoje psovanje Slovencev, Hrvatov in Čehov kronal s tem, da se poganja zs nemški državni jezik, da zahteva, da bodi nemščina jedini poalovni jezik državnega zbora. To si je treba zapomniti: česar se ni upala nemško ustavoveras vlada, česar se prvoborilci za nemški državni jezik, Wurmbrand in Scharachmid nista drznila predlagati, to zahteva poljak siovanak list. Na to podlost poljsko-konservativnega lista opozarjamo tiate, kateri so tako uneti za zvezo slovenskih in poljskih poslancev. Koalicijska vlada in uradniške plahe. Že več kakor dvajset let se mali uradniki po ganjajo sa zboljšanje njih materijelnega položaju, že več kakor dvajset let opominjajo vlado, naj njih trdo delo vsaj tako plača, da bodo mogli živeti, a doslej brez uspeha. Po dvajsetih letih jih je uslišal dr. Steinbacb in jim vrgel miloščino, ra katero so morali prositi in v prošnji razkrili najintimnejše rodbinske razmere, tako da je marsikdo vzkliknil: Raje nič, kskor na ta način. Finančni minister vladajoče koalicije pa bi iz strsnkarskopolitičnib ozirov rad pridobil uradnike zase in v to se mu zdi pri -merno, da Steinbschovo miloščino nekoliko pomnoži. V to mu rabi v Avstriji navadno sredstvo: provizorij. Kaj je uradnikom namenil, smo ie povedali. Troiki sa to malenkostno italjlanje nekaterih plač ao proračunjeni na 2'16 milijonov. Ker pa je v proračun postavljena svota 15 milijona sa .izredno podporo uradnikom", znaša ves plns ramo 650 tisoč goldinarje*. To svoto boče dobiti vlada s tem, da povišs personalne tarife aa železnicah za celih 10 odstotkov. Na ta način pa to vlada dobila pri že leznicab ne samo potrebno svoto 650000 gl. ampak 1,700 000 gold. imela torej pri „regulaciji- uradniških plač Se dobiček. Tako je to vladno prijatelj -stvo za uradnike. Ko bi se ves ta dobiček porabil za uradnike, bi morda Š3 ae ugovarjali ali obtežiti prebivalstvo z novim bremenom pod pretvezo, da se •boljiajo zboljšanja potrebae plače uradnikov, to se zamore zgoditi le v dobi koalicije. Trditev finančnega ministra, da je drugače pokritje teh novih troškov nemogoče, pa očitno ni resnica. Rekli smo le, da znašajo troski ta regulacijo ra I. 1895 650.000 gld. Za prihodnja leto je pa preliminiran proračunski prebitek 25 milijona. Ko bi ae torej tistih 650.000 gl. pokrilo iz prebitka, bi Še vedno ostalo prebitka 1 85 milijonov. Prebitek pa je faktično še doBti večji, kakor je preračunjen in vlada bi labko dosti več in dtfiuitivno storila za svoje uradnike, ako bi le hotela. Država, ki ima na leto po 20 mil Jonov prebitka, ki ima 200 milijonov gld. v gotovini na raz polaganje, ta država zviša osebne tarife na železnicah. Kaj je res ts gotovi denar samo za to, da ga bodo pri valutnih regulacijah in podobnih pod jetjih pobasali židje v žep? Uradniki apoznajo is tega lahko, kako prijazna jim je v istini vlada. Vna-ijc države. Kritična doba v Nenibiji. Novi državni kancelar knez Hohenlohe je včeraj sicer izjavil, da ae politični aistem v bistvu ne bo premeni!, da pa to ni resnično, kaže poskus državnega prnvdnifitva, dobiti dovoljenje za sodno postopanje zoper socialistične poslance, katerim ae očits, da so zagrešili žaljenje Velečanstva s tem, da niso vstali s sedežev, ko se je klicala .Slava* n» m škemu cesarju. To poatopanje ae utemeliuje a tem, da se nanaša poslanska imuniteta samo na govore, ne pa tudi na čine pesamičnib poslancev. Da je to zoper duh zakona, je očitno. Že 1. 1880. je vlada akušala dobiti v pest socijalista Liebknechta, ker ni vstal, ko se je v drž. zboru takratnemu cesarju klicala .Slava", a diž zbor je zahtevo, naj se dovoli aodoo postopanje, odklonil. Tudi je uvaževati, ali so socijalisti sploh kaj kaznivega storili; sodišča so take demonstraeje različno Budila. Večina nemških liatov minil, da odkloni drž zbor zahtevo drž. pravdn štva, boji se pa, da bodo dotične razprave razburile javno mnenje in tako napeljale vodo na ■ocijalistiCai mlin. Afera JDreyfu88, Doe 19 t. m. se začne v Parizu pravda zoper izdajico židovskega kapitana Dreyfussa. Židje, boječ se posledic obsodbe, jo skušajo na vse mogoče na-čiue preprečiti. Zdaj obdelujejo javno mnenje, zagotavljajoč, da je I)rtyfu88 nedolžen, da ni proti njemu dokaza, da jedini dokaz ni trden in neovržen. Tako skušajo premotiti javno mnenje in sodnike, daai je po izjavah samega vojnega ministra generala Mer-cierja povsem evidentna krivda Drevfussova in njegova obsodba neizogibna, če ne bodo sodniki pristranski. Domače stvari. — (Ljubljanski občinski svet) ima danes, v sredo, ob 6 uri zvečer v mestni dvorani sejo. Dnevni red: I. Oznanila predsedstva. II. Volitev jednega udpoalanca občinskega zastopa v c. kr. deželni šolski svet, ker poteče opravilna doba sedanjega odposlanca konci tega leta. III. Poročilo odseka ad hoc glede električne naprave za Ljub Ijsno IV. Šolskega odseka poročilo: a) o prošnji odbora okrajne učiteljske knjižnice L:ubljanske za podporo v Bvrho naprave posebnih strokovnih katalogov; b) o mestnega šotakega sveta dopisu glede zvišanja redne dotacije okrajni učiteljski knjižnici in dovolitve doneska za vezanje knjig; c) o prošnji šolskega vodatva na Barji glede dobave pitne vode V. Stavbmskega odseka poročilo: a) o prizivib v stavbinskih stvareh; b) o deželnega odbora pouudbi glede nakupa jedne občinske parcele ob Tržaški centi; c) o J. Acetta pouudbi glede sveta za razširjene ceste. VI Stavbioskega odseka predlog, da se mestna občina pog»jaj s sosednimi občinami, zlasti z Vodmatsko in Didenješ šensko v to svrbo, da bi se ujemale stavbinnke črte pri novih j>OBlopjih v omenjenih občinah z mestnimi regulacijskimi črtami db občinskih mejah. Vil Finančnega odseka poro čilo o mestne občine računskih zakliučkih za 1893. leto. — (.Laibacher Tagblatt" redivivus) Graška .Tagespošta" potrjuje, kar smo včeraj javili o novem kranjsko nemškem glasilu. Sinoči so kazin-ski gospodje ukrenili, ustanoviti svoj poseben dnevnik in .svojo1 tiskarno. Kako bo s to tiskarno, smo že včeraj razkrili. Faktično bo to podružnica tiskarne uradnega lista in to je le sedaj mogoče, ko imamo koalicijo 1 — (Osebna vest.) Državnega prsvdoika namestnik Fran Tren z v Celji dobil je značaj in naslov deželnngodnega svetnika. — (Koncert »Glasbene Matice*.) Drugi letošnji koncert .Glasbene Matice" ne more biti pred Božičem, kakor se je poročalo, ker je deželna redutna dvorana že pripravljena za bližnje zasedanje deželnega zbora. Odbor pa prosi p. n. člane pevskega zbora, da kljubu temu redno obiskujejo pevske vaje, ker se bodo že sedaj učili tudi za tretji koncert. Po končanem deželnem zboru bosta drugi in tretji koncert kmalu zaporedoma po kratkem presledku. — (.Slovensko planinsko društvo") ima v petek dne* 14. decembra v hotelu .LIoyl" ob 6 uri ztečer zabavni večer, pri katerem bode odbornik g. Lud VVolfliog bral o obleki in Beli opravi bnbolazca Berilo bo tem bolj zanimivo, ker bo bralec vao obleko kazal in nje porabo razkladal. Člani društva in prijatelji se vabijo. — (Domača umetnoat) V izložbi Gion-tmijeve knjigarne na Glavnem trgu je slikar gosp. Ludovik Grilc razstavil najnovejše svoje delo, por tiet soproge gosp drž. pravdnika namestnika dra. Kavčiča. Ta portret se sme prištevati najdovršenej-šim, kar jih je izdelal g. Grilc in kale, kako uaš domači umetuik vedno napreduje. Od primerno narejenega ozadja se loči podoba plastično in harmo nično. Arangemeot je ukusen, vse je tehnično korektno, tudi v najmanjših potezah, zlasti pa zanimajo duhovito zadeti kontrasti pos&mičuih boj so-sebno mej finimi nuancami lučnih tfektov pri laseh in mej nežnostjo, s katero je slikana polt. Da je podobnost popolna, ni treba še posebe povdarjati. — (Ujeta tatinska družba.) Kakor je našim čitat djem zuaoo, prišlo se je pred nekaterimi tedni veliki tatinski družbi na skd. Pri 70 etni Mariji Fajgelj na Glitcib ari L ubijani našlo se je izredno mnogo ukradeni ga blaga, ter so razne okolnosti obujale sum, da tatinska družba nima bo krivce le v Ljubljani in njeni okolici, ampak tudi drugod po dežel\ Preiskava, ki se vrši ša sedaj, je pokazala, da je bil ta mm opravičen. Dosedaj je zaprtih 19 oseb, ki ao brez dvojbe sodelovale pri omenjenih tatvinah; nekoliko teb sokrivcev je iz kranjskega in kamniškega okraja, mej njimi zloglasni Jakob Krt, ki se je že pred leti udeležil velike tatvine v Krškem gradu barona Apfaltreroa. Vse kaže, da bode obravnava proti tej tatinski družbi jedna najsenzacijonelnejših, kar se jih je zadnja leta vršilo pred Ljubljanskimi porotniki. — (Panorama) g Strekerja v rilharmi-n čnem poslopji kaže danes in jutri zanimive podobe iz Italije V kratkem pridejo na vato razne podobe z Gorenjskega. Več je razvidno iz posebnih oznanil. — (Vreme) se je v pos'ednjih dneh nekoliko ustanovilo, ker je pritisnil mraz. Poprejšnji južni dnevi pa so sneg precej vzeli in ga po mestnih strehah ni več dosti videti. Tudi pu ulicah ga ni dosti, ker ga je magistrat dal odvesti. Nastala je torej prijetnejša suha zima, ki je zdravju dokaj ugodueja nego moča prejšnjih dni j. — (Tedenaki izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 2. do 8. decembra. Novorojencev je bilo 16 (=26°/«o)» umrlih 19 (=31 20° /00), mej njimi so umrli za škrlaten 1, za vratico (davico) 3, jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mitvouda 1, za različnimi boleznimi 8 Mej umrlimi je bilo tujcev 8 (= 42 1 %), iz zavodov 11 (= 47 3 •/«)• Za infokcijozmmi boleznimi bo obolel: za škrlatico 1, za vraten 3. — (Občinske volitve na Koroškem.) Tudi v velikovški okolici so bili trdi volilni boji pri občinskih volitvah. Slovenski rodoljubi so se držali dobro in so storili svojo dolžnost. V Ovbrah in v Št. Petru je bilo voljenih polovica slovenskih, polovica pa nasprotnih odbornikov. — (Izven akademične podružnice s v. Cirila in Metoda v Gradcu) dne 10 t. m. v Puot gamskih pivarnskih dvoranah zvišivša se veselic« je bila vsaj od 200 oBeb, udov vaeuciliščnikov Triglhvanov, Hrvatov in Sibov obiekauB, a tudi krasni spol je bil dobro zastopan. Veselica se je sijajno obnesla K temu bo največ pripomogli priljubljeni tamburaši s svojimi izbranimi in točno izvršenimi točkami. Prihodnja veae'ica bode 12. fo-bruvarija v istih proBtorib. — (Aka d.-teh. društvo »Triglav« v G rad c i) priredi v soboto 15 decembra II. javno redno zborovanje v društveni čitalnici (BUrgergasse 8. II. nadstropje) Začetek točno ob 6. uri zvečer. — (Slovenci in porote.) O tej važni zadevi piše .Primorec8: .Povodom letošnjega zasedanja porotnega sodišča smo dobili goriški Slovenci nov dokaz, kako preziram smo v domači hiši. Čitateljem našim je znano, da so bile pripravljene nekatere tiskovne pravde, v katerih bo bili vsi spisi od prve do zadnje pike v slovenskem jeziku. Ali sodišče je dalo vse te kupe spisov prevesti na italijanski jtzk; to delu je izvršil zapriseženi tolmač dr. N. Tonkli, ki dobi za svoje delo blizu 250 gld. Kdo plača to vsoto? Pri sodišču pravijo, da bosta morale plačati stranki! Slovenci ne torej niti pravdati ne bomo mogli v svojem jeziku. SloveuBke uloge š,» milostno spre,mejo, ali dajo jih prevesti na laški jezik in za drag denar na — naše troškel Kdor se bo hotel izogniti takim ogromnim troškom, bo moral izdati svoj jez k in tož ti se v tujem, laškem jeziku! — Plačilni n-. log še ni prišel; ako pa pr de, bomo Bkušali napeti vse moči, da si zagotovimo vsaj tobko pravice, da se bomo Brneli vsaj tožiti v slovenskem jeziku 1" — (O goriški pošti) prinašajo tamošnji listi pogostoma pritožbe. Uradniki, ki imajo največ posla 8 Slovenc1, niso sposobni za to službo. Posebno pri odpravništvu je včasih vse narobe. Listi in pinna Be pošiljajo križem sveta, ker uradniki ne umejejo krajevnih imen in druzih slovenskih dodatkov na naslovih. In take večne konfuzije uai plačujejo slovenski davkoplačevalci- Poštno ravnateljstvo bi moralo konečno vender ozirati se na opravičene pritožbe in ukreniti kaj, ker tako ne more iti naprej. — (Podobo dekana Adolfa Harmela) je dalo i zgotoviti upravništvo »Primorskega lista". Podoba kaže pokojnega rodoljuba v doprsni obliki in je 38 cm visoka in 27 cm široka tur stane s poštnino vred 30 novč. Kdor jo želi dobiti, naj ae zglasi v treh tednih in naj pošlje denar ali naj naznani, da vzprejme podobo s poštnim povzetjem. Naročbe vzprejema: Ivan G o Bar, akad, al kar v Gorici, Travnik 13. — (Slovenska šola družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu in mestni magistrat.) Ne le da Tržaški magistrat neče ničesar storiti ta ► i čuk i s .1.1 v Tistu. k. u b>. bila n ego.a dulžncat, začel ji- .-.lifti B9lo delati ovire Blnvtnski S >l , katere h (ol kuni Nt n sni in žrtvami vzdizme družba sv Cirila in Metoda. Družbi na petrazrednica vzpreela je letos: v I. razred 82, v H. 83, v III. 05, v IV. 62, in v V. 40 otrok. To številu je razvidno i/, „matrike" p'»«lane na mag strat za leto 1894/95 Po prostoru sob in po mngb trat min proračunu bi j'h pa smelo vodstvo i sprejeti k večemu v I. raz red 64, v II 50, v 111. 50, v IV. 45, iu v V. 35. A kef se je voditvo osmelilo vsprejeti več otrok, ie s'avni magiatrat z dekretom z dne 1. decemra 1894 strogo zaukaial, da je odstraniti iz zavoda 88 otrok in s cer iz I. razreda 18, iz II. 33, iz III 15, iz IV. 17 in iz V. 5 otrok. Najprej bi lilo opomniti, da je s.dsko vodstvo samo nad 30 starišem odklonilo vspre-jeni njihovih otrok zaradi pomankania prostora. Nadalje je znano, da so tudi vse slovensko šolo v najbližji okolici že prenapolnjene učencev; tako šteje Škedenski I. ra/.red 100 otrok in na Katinari nad 90 otrok. Tum seve, slavni magistrat ne vidi prenapolnjenih razredov, njemu je ie naša šola tm v peti. — Sedaj nastaj i vprašanjet, kam uaj vstopi onih b8 otrok, ki so že toliko let na slovenski šoli io ki po puntati niti ae raor» 10 vstopiti v ln£k ■ šole, ker ne poznajo jez.ka. — Naon se dozdi'vu, da je magistratu v Tistu ;el greben rast , češ, ako se mu ]e posrečilo odpravit' slovenski nusijon pri sv. An tono, zakaj ne bi smel spoditi iz slovenske šole tretjino učencev, u:< g'ede ua to, kaj bode iz teb otrok. Naši poslano bi prav štorih, da še jedenkrat razkažejo gospodu m nistru vidiko potrebo e'oveo-skih šol v Trstu Mi pa prosimo deželno Šolsko oblast, da poseže tu'iaj vmes, ter da ne dovoli od stranki toliko slovenskih otrok iz naše šole. 2e se lino leto je pri sv. Jskobu siovenska šola prenapolnjena — a dozdai se še ni nČ takega prijietilo, da bi ee morali otroci od-irun ti IJpiin-, da se tudi letos pusti šola v niiru. — Zares skrajni čas je že, da se odpravijo take kričeče krivico, ki se gode sloveDBkemu prebivalstvu Tiata. — (Občinbke volitve v Pazinu) so se v »'era. za. He Trajale b i !o več dnij. Italijani agitu-jeio Bilmit ■-, pa vziic temu je upat*, da zmaga hr vatBka Rtranka. — (Slovenski klub na Dunaju) ima v soboto 15. t. m. v dvoraui „zum alteo Soh'tten tbor* I. Schottengasse 7, drugi svoj večer v tej sezoni. Na dnevnem redu je berilo c. kr. Btotn ka g. Igo Kaša: ,S;ovencJ v severnih Alpah — spomini na potovanje od L tave do li k" Zučrtek ob osmih zvečer. Pristop imajo samo povabljenci — (Dogradba ^Glasbenega zavoda v Zagrebu) se je dokoučala in je novi del poslopja Že pod atreho. Zdaj se dela marljivo, da ae zvežeti stara in uova zgradba tudi znotraj. Delalo se bode V80 zimo, ker bo dosedanji pr. s'ori že davno p:e tesni. Slovenci in Slovenke! ne z&bite družbe sv. Cirila in Metoda 1 Darila i Uredništvu našega listi je poslal: Za d r u ž b o s v. G i r i 1 a in Metoda: G. JoBip Močnik, župau v KamolkrJ 10 kron, katere je nekdo plačal povodom ug due poravnave zarad razgaljanja muPtne streže. Ž vio ! — V včerajšnji notici naj se pravilno čita , v občini Dol Bki". Pi moto je zakrivil g. pošiljatelj, ki je pisal razločno v občini Dolenjske). blazi.c vesti, * (Potresi ) Dne 10. t. m. je bil v Kotor u proti polu peti uri zjutraj močen potres, ki je trajal 4 sekunde, in mu je bila smer od iztoka {»roti zahodu. — Tudi na Ceti nju so čutili ob istem času pretej močen potres, ki pa ni naredil .škode. * (Šest osob utonilo.) Preko samrzlega jezera 1'iora v IVsinskem kantonu v Sv.ci se je te dni hotelo peljati na saneh 0 osob, dva očeta, jeden sin in tri hčere. Led pa ni bil dosti močan Bani fo t-H udi le in je vseli 6 ot-ob utonilo. * (Samomor in umor iz b e d e.) Žena lončarja Fleifimana v Plznu se je te dni vfopi'a z dvenn svoiima otrokoma »z obupnosti. Š-a je na brv blizu necega mlina, privezala otroka trdno na sebe in skočila v vodo. Vsi poskusi rešiti aearečnico in nedolžna otročiča, so bdi zurunu. Seli- pozuejo to potegnili trdno zvezana trupla iz vode. * ( Miši a nadloga na Ruske m) V raznih kiajih jjožne RuHije je sila veliko miši, ki so grozna nadliga za vso dež lo. V nekaterih krej h jih je toliko, da ee jib ljudje nikakor ue morejo ubraniti. V hišab jih kar mrgoli, iatotako po polji. Neka tere kote bo miši tako oglodale, da so ljudje morali pobegniti iz njih. Kamor človek seže, prime za miš, celo v ribjih želode.h in v vodi nahaja s- polno miši. Nobeno sredstvo ne pomaga, da bi pregnalo to nadlogo. Jedino upanje ljudij je, da bude mraz pokončal mifii. * (Dvanajstkrat o m o I u a a. ) Velika n nt ž ca ljudstva je hit 'la nedavno v cerkvico v Neutbu na Aogbškem, kjer se je vrš la nenavadoa porota Udova laut umrlega zdravnika se je poročilla z bogatim posestnikom. To je bil že nje — dvanaisti mož. Prvikrat se je omož:<'u b 15. leti in b svojimi možmi pri?potovala vse dele sveta. Zopet omožena udova šteje sede 40 let. •{Gledališka prepoved v Ameriki.) V svobodni Ameriki je gledališka cenzura ali pa prepoved kake igre neznana reč. la vender se je prepovedal nedavno v Novem Jorku Hauptmunov igrokaz „Tkalci", ko .-«• je z d.dir m usjehom že predstavljal na odru. U/rok prepovidi pa ni bila igra, nega predstavljaleo plavne uloge pocijalistični agitator in znani anarhist Most. V njegovem s^de-lovaojd ie «,bla«t n»Š a nevarnost za javni red in je prepovedala, da lil so igr« Se nad*l|e predstavljala. Knjigo trn ost. — Prirod opisni pouk v ljudski šoli. Po nač : b Fr der k Jungejo vih spisala H. Schreinor, ravnate!., I Koprivnik, pn f-raor c. kr. učitelj-Sča v Mariboru. P.matia iz „Popotnika*. Maribor 1895 Zuložla psattlja. Tiak tiskarne sv C rila. Str. 104 C ua 1 k. 20 v. Slovenska pedagogična literatura se lepo razvija in nam je na čast. Mej najboljša dela pa spada po sodbi merodajnih strokovnjakov to najnovejše delo „Prirodopieni pouk v ljudski šoli". Knjiga je sistematičuo urejena in tvarina zcan-tveno obdelana. Metoda, posueta po Jungejevib načelih, j« izborna tn kaže, da sta pisatelja odlična strokovnjaka. Rjzprava je ga učitelja velekontdna in želeti bi bilo, da se te metode poprimejo vsi slovenski učitelji, kar bo zelo po ipejevara. pr-rodo-pisni pouk. L hko se reče, da se morda še Nemci ne morej:> pohvaliti s takim delom, kakor je to. Bodi torej knjiga vuem učiteljem in učiteljicam toplo priporočena. — ,Popotnik". G v.-o'o »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" zna v gt. 23 naslednjo vsebino: Patbidogični Tsti; — E'iketa za ureditev učiteljskih plač na Štajerskem; — Slovoiška teorija Kernova; — Slovstvo; — Listek; — Društveni ve.-tn.k; — Dopisi in druge vesti; — Natečaji. Brz oj arbitre. Dunaj 12. decembra. V sinočni seji po slanske zbornice se je dognala razprava o za konti o lokalnih železnicah. Lueger je ostro govoril zoper levičarje in vlado. Zakonski načrt se je vzprejel. Dunaj 12. decembra. Oficijozni listi javljajo, da je minister Schonborn naročil Tržaškemu višjesodnemu predsedniku, naj se kot porotniki določajo samo možje, ki so več jezikov zmožni, na vsak način pa italijanskega in slovenskega oziroma hrvatskega. Ako bi takih ne bilo dovolj, tako ni principijelno izključevati tistih, ki so samo slovenskega ali hrvatskega jezika zmožni. Dunaj 12. decembra. Pogajanja mej avstrijsko in ogersko vlado glede podržavljenja južne železnice so ponesrečila. Sekcijski predstojnik Wittek se je vrnil iz Budimpešte. Lvov 12. decembra. Poljska društva so sklenila, da v spomin stoletnice tretje delitve Poljske naberti kolikor treba, da se v Tešinu ustanovi poljska gimnazija. Rim 12. decembra. Giolitti je vse papirje, nanašajoče se na Rimsko banko, izročil predsedniku poslanske zbornice. V zbornici se je vnela viharna debata glede vprašanja, kaj naj se stori s temi spisi. Predlog, da se raz glase, se je odklonil, kakor tudi predlog, da se izroče sodišču, vzprejel pa se je predlog, naj jih pregleda posebna komisija in nasvetuje, kaj naj se ž njimi zgodi. Pariz 12. decembra. Predsednik poslanske zbornice Bnrdcau je umrl. Vlada predlaga, naj se vdovi dovoli 10.000 frankov pokojnine. Ceneno domaće zdravilo. Za nravnavo la ohranitev dobrega prebavljenja ae priporoča raba mnogo desetletij dobruznanega, pristnega „Mull-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno oa vse težkote prebavljenja. Originalna škatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOIjL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DTJNAJI, Tneh-lauben 9, V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov prepunit, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (16—14) Začetek ob '/,8. url zvečer. stav. 32. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.618. V č.lrtik, dne IS. decembra 1804. Drugikrat: Velikomestni zrak. Gluma v štirih dejanjih. Spisala Onkar Blumenthal in Gustav Kadelbnrg. V sJoveuScino preložil *%. Režiser g. Rudolf Inematin. Začetek točno ob '/iS. uri, konec ob 10. uri /.večer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pešpolka št. 27. Vstopnino glej na gleduliškera listu. Prihodnja prodstava bo v soboto, dnč 15. decembra t. I. Blagajna se odpre ob 7. ari zvečer. Iz iira 21. decembra v Metliki. Marite Rolih sedaj na Jotffi B /Atjančič v Goruiem Zmouu, prepisano zeraijižco (ponovljen.') dne 21. decembra v lirski B stri i. Jožefa Zurca zemljišče v Knežji vaai, cenjeno 86 gld., dne 21 decembra 1894 in 21. januvarja 1895 v Trebnjem. Jakoba Križnarja posestva v Zagoni, cenjena 13527 gld., dne 21 decembra 1894 in 21. januvarja 1895 v Ilirski B strici. Alojzija LevHteka posestvo v Travniku, cenjeno 25 gld., dne 21 decembra 1894 in 22. januvarja 1895 v Ribnici. Marije Juvao v Zagorji, posestvene pravice cenjene 1805 gld.. dne 21. decembra 1894 in 22. januvarja 1895 v Litiji. Valentina Jer i ne posestvo v ColniSah, (ponovljenu), dne 21. decembra 1894 in 22. januvarja 1895 v Litiji. Franca L o zarja zemljiacc v Ćrnomlji, cenjeno 1300 gld, dne 21 decembra 1894 iu 23. januvarja 1895 v Čroomlji. Izbrit firme: Djelao kot trgovinsko aod fiče v Ljubljani je izbrisalo iz registra firmo M. Ur bas za trgovino s si ecenjskim blsgom v Ljubljani in gospo Man o Urban kot Ustnico t« firmo. Umrli so v IJiibljanl: 9. decembra: Marija Omuhen, šivilja, 72 let, Krakovski nasio št 10. 10. decembra: Meta Gla\ač, mestna uboga, 89 let, Kurlovska costa št. 7. 11. decembra: Kozaiija Kobler, delavčeva iena, 38 let, Karolinška teinlja it. 24 V deželni bolnici: 10. decembra: Karol Markon. aidar, 32 let. Meteorologičuo poročilo. Dan Ca« opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Neb«- Mo-krina v mm. .. popol. 43 2 L 1 0' c si. v/.ll. d. jas. 0-00 um. o. zvečer 43 5 «, —36' ( s), vzh. jasno Srednja temperatura —2 9', za 2-3" pod oormalom. dni 12 d< ci uibr« t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 100 gld. — kr Skupni državni dolg v srebrn .... 100 ,()!>, A/strijska zlata rr.nta....... ril , 30 H Avstrijska kronska renta 4°/«..... 99 „ 65 , Ogerska zlata renta 4" „...... 123 , 75 m Ogerska kronska renta 4"/n..... 01 , rO , Avstro-ogerske bančne delnice 1042 t — . Kreditne delnice......... H93 , 50 , London v ista........... 124 , 45 , Nemški drž. bankovci ea 100 mark . . 60 , BSlfi , JO mark..... ...... 12 , 19 m ,40 frankov.......... 9 , ^9 ■ Italijanski bankovci........ 46 , 60 „ C. kr. cekini........... 5 . 87 , I).e 11. decembra t \. 4*;0 državne srečke iz 1. 1854 po 2čt gld. l&l gld. — kr, Državne srečke iz I. 1H64 po 100 gld.. • 196 , 75 „ Dnnava reg. srečke 5°/, po 100 gld. . . 133 , — ( Zemlj. obč. avstr. 4,/i°/0 zlati zast. listi 124 - 75 „ Kreditne srečke po 100 gld..... 199 , 25 n Ljubljanske srečke...... 25 , 75 „ Rudollove srečke po 10 gld...... 23 , 5n Akcije anglo-avstr. banke po JJOO gld. . . 180 , 25 m Tramway dmftt. velj. 170 gld. a. v. . . . 421 „ — Papirnati rnbelj......... 1 B 34 , Tužni ui Brcem javljam v svojem in v imenu nedoraslih otrok Albina in Milana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je iihS iskreno ljubljeni soprog, o-.iioma oče, gospod Albin Omahen c. kr. okrajnega sodifiča kancclist po dolgi in mučni bolezni previden s »v. zakramenti za umrajiiče, danes ob 3. uri popoludnu mirno v Gospodu zaspal. l'ogrcb nepozabnega rajnega bode V sredo dno 12. t. in. ob 3. uri popoluilne. V Tržiču, dnć 10. deeeuibra 1894. Ana Omahen, (13'.»0) soproga. Učenec ki jo dcVrill t dobrim vspehotu vsaj štirirazredrm Ijndako ki.in, oziroma 1. ali "j. rssred srednjih šol, vzprejme Me za večjo trgovino a rdelsnlm blagom. — Ponudbe s h uri -čuvali vzprejema . I <>Mip Oet*tteiJo« trgoveo v Še nt r»'«ru pri Ilrcž cali ah pa iz prijaznosti tudi »ipravnistvu „Slov. Naroda". (1393 -1) Na najnovejši in n:ijbol|5i način utmotiio < 1180—17 § sni ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja g»i«»iiti»«>-VH'ulai in vse sobu« o^»>rr*«-< j i, — odstranjuje xobn<> i:niH'ii!(> z nsiunemem živca zobozdravnik A. Paichei, i polog čevljarskega Dtosta, •.' KObler-jo\i hiši, I. oadstr. 5 t\* OakrbnlAivo ffraaelm Ki|u<-iiil Jevo Pretkovec n* llrialikem r iz- ^^a-*""^^ 4% pošilja, če se preje v pošlje _"""""^V^jTi^^^ denar ali proti poŠt- ^0-,0000^\\^S nemu povzetju *^V^ - «ra»*"^—liter stare j Se i O gl«l. lin, oil prejšnji ga Jeta s5 kr. h steklenico in aavojuino vred Manj oil 3 steklenic se ne razpošilja. Naročila vzprejema oskrbnlHi v» grHM<*tn li i ja«-l nI j«-* o in l'n'lkoirc, žel. postaja Krapini« na Urinskem. Pisar ve§A slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, ieli »lužbo premeniti. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati ti pravu; št v u „Slov. Naroda" pod Pisarja (1389-1) Veliki krah! New-Jork in London nista prizanaS-la niti evropski celini t r je bila velika tovarna srebrnine ptisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačila delavnih močij. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6 00, in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško kliujo: 6 komadov amer. patent srebrnih vilic \r. jodnega komada; 6 komadov amer. natent-srebrn h i**ililn"h žlic; 12 komadov amer. pateut-.srchrnih kavni h žlic; 1 komad amer. piitnut srebrnu zajemal niča za juho; 1 komad amer. patent - .srebrna z&jenialuica za ni le ko; 2 komada amer. patent-srebrnih kupic za jajca; li komaoov angleških Vikforia-i-asic /.a pni k !;nln; 2 komada efektnih namiznih svefrikev; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komae najfinejša sipala, ca za shnlk>r. 44 komadov vkupo samo kI«I. i> (iO. Vseh teh 44 predmetov jo poprej stalo gld. dO — ter je ffl moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Amerikansko patent - srebro le ven in \ en bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garanta)s. V najboljši dokaz, da da lu-ta inserat. ne temelji na xxils:a,lc£3rn.i slepariji zavezujem se s tem javno vsakemu, kateremu ne bi bilo blago pov^eč, povrnit' brez zadržku zneska ir. naj nikedor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli te krasne garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno božično in novoletno darilo kakor tudi kot ženitna darilo in za vsaka boljše gospodarstvo. Dobiva so jedino le v A- jHllK^€aini^R4ji-a g!:\vni agenturi zjedinjenih amer. tovarn patent-srebra n ,i Dunaj i, 11, Bembrandtatr. 19. - Telefon št. 7114. Pošilja so v proviucijo proti povzetju ali če se znesek naprej vpošlje (1238—(5) Čistilni praiek 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno ^LeJ'Cc. znamko (zdrava kovina). ^gj/ ' Izvleček iz pohvalnih pisem. j£ ^ Texing, Gor, Avstrijsko, 21. svečana 181»l>. *»Tt Slučajno sem videl pri Njetra svetlosti grofu VVurm-braudu vaše garniture ter se prepr.čal o nje lepoti in ce-nosti i. t. d. Jožef Porst. župnik. V OJomucu, 1. maja 1892. S pošiljatvijo izredno zadovoljen, nadkriliJa znatuo moje pričakovanje. Stotnik Cz. . . ., pluckomanda. G. tr. jjiani". rgvoatelislvo m\i drž, želeir. Izvod iz voznega reda -v«11cx-^-n.og-«. odL X. okto'ora Najtupiio iiiTU-njviii i ritiaial il In u li.jjjim r.nat oaua.oeul ■» \ irfl?\f-^rrttf>Hkrtn funti. SroilnjattTropa«I £*• je krnjiiBirtii imau t Ijum a* 3 minuti uapre). Odhod lz LJubljane Juž. kol.) Oh IV. uri li min. umH oisluil Tlak t TffbU, Pnntabal, H.-li O* ! iv,t. l-'r.m ...MinfiiHt'', l.jiili'io, Am rtolatlial v Aiinnt, I»ohl, Omnu-ilon, Holii-.«r.id, luMul-O.mtfmi, /,oll n» jo/oru, Mi-jr, Line, Bu tojevtes, Plspiij, Marijine vn.ro, K«iir, K.vrlov« vnro, Kr»nc>ve Tur«, l'r „■.>, I.ipmjo, Dur) ij vin Ani«t. licu. Oh ti. url tO min. .-(».'ivil meAitni vlak v N> ■■> i •• K. Oh 7 uri tO min. zfutrnf imnhiii vlak t "rrht*, PontAtiAl, Heljak, Ck»-Invoi', l-"r •■. ■'. Ljutniu, Diuuvj, črn HuluChal v Solniitfrnd, litina) t!» Avi»:. "i. Oh t'J. uri .1.7 min. itnpofmlttf iiimVinl Tluk v Nuto nicuto, KoćeTJ«. Oh ti. uri Att »lin. ,ff,ft,,ltnlitf oaithui vi ik v triu*, 1'unlitbal, t:.-,'.ij», Qaliivoc, Vr ui/.i«imdnti\ I.Jltlillo, H«lr.tHill, Diiiini. Oh 4. uri 14 min }>t>]«>l>t.l>ir oaubtil vlak * Trhli, Hdljak, Onlovdu, I.Jitbnii, eo« Ki'lztlinl v .*v>ln«mru-mint, Hrorfnio, Curili. Uoih'vo, Harii, 8teyr, Liue, Otnnti Ion, laehl. Itn,u-,,<« 1'Urnj, Marijtnii yarn. Krit, r'ra,iii:,iv« »arn, Karlove Ti»re, i'r . i.■ i -.■, liiiin.j via Am.-! -t.-n Oh 7. url Mil min. tvrrrr moiuiil vlnlc v Novo meato, Kooerja. Prihod v Iajnbljano (juž. kol.). Oh K. uri AX min. s)utrnf uaehnl rlak « Ouriuja via Amalottnn, l.lp-•IJe, i'r.'.^K, Fnoio.-vtli varov, Karlu vil, vimiT, K«n», Marijinih far.it, 1'lauja, UmlfljevH!, Sulnoi^rmia, Llnua, Stnyrn, (Hi H. uri lil min. zlntrttj natoal vlak la Ku^ovja, Novi-tfa iiinuta. "• t/, uri min. it-r/Htlutltm usotiiu vlnk a Oiiuaja via A i »«t..t t.o.. Lijiaiju, l'r*i:e, Kruiinovilt Tarnv, Kmlovlli »i\n>v, '•..•r.», Marijinih varov, 1'linju, BUltaJerto, 8oln/>orMfftM iiloaanl vlnk U Kooovja, Noveff* inoata Oh i. url IS min ohtilif ,1-ti-liui vl.vli -. I)ir-i»i», I.juIiiidk:«, Snlzlhalu, !t«tli>k». DoloTOB, KruiiAO!iafia*. BSomIiiu ihi 8' po-i|n,t» Iha a ttt i iiii llrll»»r-jii \ €3el|e. (1391—1) Proti kailjn in nahodu, /lasti pri otrocih, proti zaallzenju, boleznini na vratu, na želodou in mehurju se najbolje priporoča Koroški rimski vrelec. Najfinejša namizna voda. Zaloga v LJubljani pri M. E. Supan-n. v Kranj i pri Fr. Doleni-u. ,128)—5; Služba občinskega tajnika je razpisu na pri 4ilu»inl niOMla ltr&lit'gu in <»k<»ll«*e. D hodki tajnikovi bodo prostu 8tanu\au|o v im atm bisl IU letnu plača ."> )^i*elcl llril/l'-( talili«'. ZmIiMVIIO bm »»nl»«'^,ji lilatlilcia. 1'listllO vilhjev s pristnim jantarfetn ^ kr., isto tako /.a ci|rarete, Oe sii naročata '2 komada ali već, se posiija pnal-■ line proHlu na Vse str.ini; će c iitroća ve£ kot »> kouiHilov, se daje 80°/« pnpusta, RfeatU novcev se tudi vaprejeuiajo snauike sa pisms. Fabrikantje: llermaiiii Hiirwl.x A* (o.. Berolir. C, Klosterstr. 49. Siiiodkovnike prejel, srć.nu bvnU. /.i* KiiNpoilp iare» JmImi lahaviio. 1'ripo-rorai jib bodeiu vsem inojiiii kolu^oai. IN <»i-«li»;i ii n. narednik 9 Kompanije pt-špolkn št. 13, .Miidster, \Vestlaleii. Prosim vas, da mi pošljete proti p«>-v/.etju 2 komada cudeiuifi smoilkuMnKov, jiditit In* iniiiii, l&l hI«* lui j i lt it«' disvilo |»o«.li»li. (1318-3) t o j m k ii^u\insko sboraioe v Trstu. •K 4« Za božične praznike treba je poleg prasca tudi dobre kapljice dalmatinca, ki jo možno dobiti pri tvrdki bratje Markovina, Reka pod sledećimi pogoji : ■lelo povni' lino vlito . . . po k1«1. £4*— livlttolltcr Namololi (Schlller) .... „ „ — 4'rno nami/no vlilo .... M M 'iO- ^-4,- postavno na kolodvor Keka, s povzetjem, nodček se dobi brnzplaćno. Kdor ™ ga nam vrne poštnino prosto in v dobrem stanju, more nanj povzeti 3 tri gld. 1! 4< Narodblne aa vzprejomajo ln lavrinjajo od 30 litrov naprej. Ruka, dno ti. -!-<■«■—I--— ltjtli. (1385—2) Bratje Markovina. H- H-54-H- J* rt w teto- rt 54 >f M- Priporočani p. u. obćinsfvu sa "božiorio praznike mojo svežo in dobro nortir-no zalogo blaga -v.il.-- vrsti- «lmlknr|ii, liuve. ri/.o, l>n.-na. plinu«'KH> i«'*'iii'"nu. iiialiarmi. !»••»• i irne iiioUo. ^i-iinunl.i'-ii m Iih-inlxii«*gM ol|nQ » i iiNkrmi o«'lv», L'oraii'i'. aliHuaititi m »»a h o I j t-n i li U u ina vi e, rasnega JuincgM t>*«>«'*|ii« suiiiiii-riinu. ■»«• »a. tioMkili piti >«•, tlatcifuov, lOintl kov. »»reiii«.l4 i li m l*rogl-fig m ll.«n%lli r«-«.»« r««*>ov« Mirilln. Mlwnik«« «il»lilt ril», 11......i in |> iiiiHTHUit, liirnUili Mllt, nt- *1ii, (Hbolk, ei-Uiil«-. »mhiih. !>■■ iiii isl.4' ina-.ll. alaVUlSI« . U li »a IHHalil. sllltiKUil milNlla, jllj«!', klltllHH, ifi nit, n ilanip. priltnega .lMiii..ii-11-riiiiia, k«>n|»kn, liri ■> |e \ Hilt«»tke* rie-uuvea, r.i/.nih bonbouo« in l.oiuton^n ili I»imu«»I, kakau. «o»nliiili- m r«'«l ninti n|eg«ive prci-iiNinnali preUtla Iiml a>j» - <«- od .ti al.. A riiol«l-a, |ii'ku v Plundldorlu-DonsUtcUlii, izdi-Une, pri meni nahaJH. Priaadevala si bodeni najvestutOs, p n. oboinstvo /. najboljšim blagom po naj-iii jih ciMiab m z najaoliduejao poitreinn aadovol|i^i« ,1378 — 2) Proaofi najul|iiiln>'je prav irnogobrojnega DOSeta, »« pripo-oća Lcopoldina Mauscr Krize v iiinKI tr-f Nt. M, ,,|>i*t /.liilem Mi«li-(ik». Ustanovljeno leta 1845 Odlikovano na vseh razstavah. ss HENRIK FUNCK i sin c. kr. tovarna najfinejših likerov in octa, destilerija špirita, konjaka in žganja. Zaloga: Gradec, M'arplatz, Eaiser- Josefsplatz 6. Specijalitete: liker iz planinskih zelišč za želodec, cvet od visenj, Graski kuminovec za zdravje. Dalje vsake vrnte najfinejši likeri, kot benediktinec, char-treuse, alaš (ruski kuminovec), creme de vanille, creme de cacao i. t. d. Vai naši likeri se proizvajajo na francosk nadin potom gorkote. Največja zaloga štajerskega konjaka in alivovke Ibroktni izvoz pristnega Jamaica - ruma, francoskega konjaka in kine škega čaja. [1881—2j tf^Sgr Ceniki posliiiiM- prosi i. "2^43 & Igre za društva Um j'>Ko v.alni vn<> -rji Htnru in mlmli BM pouk in ir.**t»«vo po Fi obel-ovem sistemu priporočil (1387—2) Fr. Stanipfel v Ljubljani Kon^rfNiii trm, Tonlialle. IViporočevano od ravnateljstva poliklinika! Uporablja se pri oslovskem kašlju, Influenci, boleznih na vratu, prsih, ln pri otroških boleznih konjakov sladni izvleček. Neobhodna potreben za rekonvalescente. Dob va se v vseh boljših lekarnah, droguerijah. Tvornica (1809—8j >onjakovega sla&nega izvlečka v Leipniku. m I i 4 4 i i i 4 i i i i 4 4 4 Želodčne kapljice;g l koje p. n. občinstvo navailno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kspljice so zelo pro- spešne (provsroeuje| jela, ra'.stVHrJHJi* sli/, so pomirljive in olajšujoče, UStavljaJO krč. ili kre[lčsjf) želodec : rahijo pri napenjanji in zapečenostl, k preobloženem želodol % ' Jedili m pijačami i. t. d. Steklenica z rabtlnim navddom velja 20 kr., tacat 2 fcld.. 3 tuoato samo 4 gld. 80 kr. Priporoča iih Lekarna Trnk6czy i zraven rotovža v Ljubljani, (loio-uj | Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. k Karol Recknagel v Ljubljani, Grlavni trg št. 24 priporoča II. — 8) Milino novo I»hi^ro po iiaj- nižjili cennli: Kožušne rnufe, čepice, ovratnike, kožušne garniture za gospe ln otroke, barete (čepice) za otroke. Kiota za gospe in deklice. Zimske tricotne in giace-rokovice. Ca WF* Aviso. ~3SH V kolodvorski restavraciji se bode vsak četrtek in vsako nedeljo točilo toli priljubljeno Nastavilo se bode ob 10. url dopoludne. Proseč mnogobrojnoga poaeta z velespoStovanjem Fran JKtiiil>«3, (1259—11) re sta v rat 6-. CHINA SERRAVALL0 z železom neobhodno potreben za slabotnike in rekonvalescente. Vzbuja slast do jedij, krepi živce, zboljša kri. Srebrna svetinja: XI. medicinski kongres Rim 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Benetke 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Klel 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Amsterdam 1894. Od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetnik prof. dr. baron 14 m - JE 1» I n k. prof dr. vit«>x Heiel Ig-9Iooi*li«tt', prof. dr. Mcliiiiitu, prof. dr. lfloiill. prof dr. X«*iinn«t. primarij dr. vltesa IVIcolIcb, najbolje priporočevan itd. itd. To izborno restitucijsko sredstvo je zaradi dobrega svojega ukusa priljubljeno zlasti otrokom in ženskam. (1967—10) Predaja se v steklenicah po 1/, litra in I liter v vseh lekarnah. Lekarna Serravallo, Trst. Razpošiljalnica medicinskih stvarij na debelo. Ustanovljena 1848. Glavna saloga v Ljubljani: lekarna Plceollf, Dunajska cesta, dalje ekarne Mnvvr in Gro*t**«lieI. IRUG1N0S Inticn Ffibbrif »go-Ricfshraerit« _jhwaw^jwMwawJMBawfc»aJ^a JuuitoL Atc ZuHkcIjiruUi atf^fi iaSebuvauo tr|T- ■ iN priporoča J. Soklič. f£ _ t gŽ59 <»« «'«!'*' wlte nI I«-** nt. «. [Sg& igr»v uaf, j aaifteeeeaeteaaetgiarsaeaaaeg (Viktor Kanili (^j , I H ul»l Jtimi, >I*ii*iiin Irtf 1 priporoča vebko -/.slogo oprem za krojače in čevljarje, belcprtenega blaga m podvlek, bombaža in ovčje volne, preja za vezenje, pletenje, šivanja in kavljl-canje, tkanega In nogovičarekega blaga, predpasnikov, tivotkov in rokovic, poli zamentirskega in drobnega blaga, tra-I kov, čipk m petljaul, čipkastih zaves in h preprog, umeteljnih cvetk in njih delov. tttro. -----^|f». r*. ^fa.---^ Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval •*) lastnega izdelka za dnine, go*pode in otroke je vedno na izliero. Vsakeršua naročila zvišujejo se točno in po nizki peni. V*8e inero ae shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjib ua-ročiiib blagovoli naj se vzorec vposlati. ji? J. J. NAGLAS flft. tovarna pohištva v LJubljani, Turjaški trs; tt. 7 in Oospodske ulloe (Kneifl dvorno). Zaloga judnoHtavneira in naj6nejega lesenega in oblazinjenega poliiAtva, zrcal, strngarskega in p<»zlatarske»;a blaga, po-liifttvene robe, zavčs, odej, preprog, sa-rS utiral na valjcib, polknov (^.aluzij). Otro->2 Aki vozički, železna in vrtna oprava, no- ^ pregorne blagajnice. (35) ^> Pi»>#wtWiesjitjiiij)yB»itft Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni anion ln kegljlice Priznano izvrstne jedi in pijače in »kupno obedovanje. iSS) F. FerllnC, n*Htavrater. ^^^^^^^ < Uran & Večaj ► »s>xisjoos>»njeuoB^ :*: Zajamčeno pristni kranjski >• "bxIr^-3o"vec liter po gld, liO in t r^L e deiiovec liter po gld. 1.—, ki ga pripor« č*jo zdravniki, pri ^Jltii Oroslav Dolencu trgovinu z voščemiio In medom l,|nl>ljttuH, 4JledMllAk« ulice 1«. M ♦♦assik. Josip Rcich * Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 priporoča čast., občinstvu dobro 'ir< jetlo kemično spiralnico v kateri se razparane in nerazparane mo&ke in £<-nake obleke l«po očedijo. Preirrin|ala vsprejmd se za pranje in ciem v pobarvanje. V barvanji vspre-jt-uoi se HviliiHto, tu i m S;t>. m i in musatio blago, liarva se v Urtjnovej.šib uiodab I ♦ I ♦ ti mousu. nj »♦♦šešir HENRIK KENDA v LJubljani. Najbogatejša zalog-a za šivilje. O. Tdnnies v Ljubljani. Tovarna na stroje, telezo ln kovlno-livnlca. Iiiletuja kot ponnhnotii: vse vrate strojev za lesoreznloe ln tage. i-ji lri-v/.^inn oeln nspraro tu oikrlmj« |>»riiNlr»|i' Iti kmli' po n.iii...l|„i ■»■t»vi, ilucitjiin turbine in uplini k«l«»A. BBBSBSBBSBlBBBBSVaamBr Podobe omilili urednikov „Slovenskega Naroda" (Ant. Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Železnikar) dobivajo se na Ica.rton.-pchpl.rjl tiskane komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržem. Maksimilijan Patat-ova naslednika kV. Itlcrala «i? HoneH v LJubljani, av. Petra oesta it. 32, -ti pa av. Petra nasip it 27 priporočata se p. n. ohčin-tvn ta leiiske in tnoske obleki«, rszparatie m rele, iB'e su lepo oeeilljo | v/prijcoiiita v^nko-vrstna pn-trrinj da, HViinat« robee in trakove za pritnj«' in poJiiir % ttii j« . k>t-kor tudi sviliiHto, boinint/no in uieAano lilmro vsi b barv. UblekH s«', «-i m t i, pere i in lisrv« bitro, dobtSi in po nizki ceni. IdB «J, Kunčić priporoča p. u občiiMivii svojo iZuelovalnico sorla-vode Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 (wPri avstrijskem cesarju1*) z opomnjo, da ratu vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji fl.113a.li Ijescali rabi vodo iz tekočega studenca nad cesto proti Bledu. i64) Zunanja naročila izvrše se ločna. •Ji W~iT\* n 'vTIfV rvn »^nn^ «>jfV> in S Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. 1» ± Slikarja napisov, L itavbinsks in pohlštrsna pleskarja. v|] Tovarna za oljnate barve, lak * in pokost. (jo) r Glavni zustop lin: tliol l.|«v«*gi« ori* f- kIiihIiit>i;n linrl>.»lli>e|n. MaAčoha ^Q M konjska kopita in usnje. J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, bv. Petra oesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko ilvorsiMi is koueerae itd. in lepim vrlom. (3£) = Kegljiščo je na razpolago. = Ubod je tudi iz Poljskih ulic. Čast mi je iiMzuntiJHti, da sem prevzela po smrti mojegs moža Frana Toni Kovaško obrt katero bodem n-diiljevala. tir se pripo* C ročiiin »a vsa v to stroko spad •joč- 3 Iziajateij ia odg^vurai urednik : Josip N o i i l. Laatoina in tiak .Narodne Tiskarne