I 1 m. muku. .Slovenski Narod" vrla. četrt ca m Dopisi naj ae Iran k it j RoknfM Cr edniitTO: Irailor« a lica it S, iv t \racajo. te'efcn at. 2*-11 — 550 1«) ?crati \et »n Pri večjih mscrci>ah po dogovoru. Ipravnistvu naj se nočil)»j<> rum* name, reklamacije, in sera ti itd. . .i u i) ■ 'd ne . a.. taa številka »sila !• Ka pismena naročila bc< % (* \ r-.t \ poslan e naročnine se ne ozira, tiskarna le leten št. »I. .Slovenski Narod• velja po po*t*: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25-— celo leto.......K 28— c^tii*)*^' " 650 M Ameriko in vse druge dežele: raaaesec. . \ TdO cdo leto.......K 30* — Vprašanjem ^lede inserator naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamfci it ?o: aTnaflevs aliea ŠL S, (spodaj, dvorišče levo), teleion it 89* Klerikalcem je enodusna sodba i>ega slovanskega javnega mnenja, J a se slovanska politika v Avstriji v odooe ne sme već voditi po povelju •iovenskih klerikalcev, kar sapo zaprla. Niti besedice se ne upajo erbniti -'enkaini listi v obrambo dr. Šuster-šića in mirno so vtaknili v žep oci-anje splitskega .Našega Jedinstva", da se vsa politika klerikalnega gro--novnika dr. Šusteršiča suce okrofr. K -: • fjžje in r.i'-. rtje po>La* mu.ister. Seveda klerikalni backi ne smejo j deti, kako sodi vsa slovanska jav--ost o .narodnem* delovanja dienega Susterlica in njegovih mu vrednih % jmpanov. Pa bi bilo tudi nevarno, ako bi v: jim, ce tudi samo za trenotek. dc- • Mil vpogled v kuhinjo kienkaine roiitike. Kdo je porok, da bi se sončno tudi tem ljudem ne odprle ::. da bijeli z malo drugačnimi očmi ciedati delovanje svojih poslancev? Zato so lepo tiho o teh stvareh, 'cm glasneje pa zabavljajo in rogo-vilijo proti naprednjakom. To je že >tar klerikalni manever, ki se pojavi vsikdar. kadar imajo klerikalci vzroka dovolj, da molče o - aksni zanje kočljivi zadevi. Tudi sedat, ko so jim politiki v sen slo\ anskih strank zal učili v obraz črtanje, da delajo zgolj samcpaAM bankarsko in osebno politiko, ne iigirajo na ta očitanja, marveč se ero. kakor bi jih kdo drl na meh. r.a slovenske naprednjake, kakor da bdi le-u kr.vi. da se Cehi. in rirvatje ne dado več voditi za nos • i dr. Ivana Šusteršiča. Za navidezni vzrok svoje raz-larjenosti so vzeli, kakor že tolikokrat reje, slovensko vseučihško vprašanje. Kakor da bi bilo vseučihško vpra-inje tisti kamen, ob katerem se spod- • - *w H imiwui.i ia.v»MjMii\• grešno in za slovenski narod p.^uimo. Res pa ie, da smo odobravah ob-strukdio proti italijanski Ukuit .. s čemer pa absolutno nismo hoteli klertkalcerr izdati spričevala, da bi bila taktika, ki je imela za nujno posledico to oostrukcijo, dobra in oportuna. Nasprotno • Trdno smo prepričani, ako bi bila politika klerikalne delegacije v parlamentu preteklo leto drucačna, ako bi vsi slovanski listi, a tudi že /Slovenski Narod* opc no poudarjaj. Opetovano smo že izjavili, da * r*amo taktiko in politiko dr. Su- in ako bt v interese brez stelaoja zasledovala ih samopašmh bila tuJi politična kon- predložitev zakon-načrta o italijanski fakulteti. S tem pa bi bil odstranjen tudi povod za obslnikcijo. Ker pa je zagreiena taktika to z nova por da rj amo — :: varila tak da je bila obstrukdja neiz-so se morali obstrukciji pridružiti tudi o>*a:: jugoslovanski poker K je šlo prav pn vseučli-vprašanju za st\ ar Sli so v boj, v obstrukcijo, z na-:i:ra zabranr da bi klerikalci še Vomnro ninraH vseucil kakor so £i že itak. Nepobitno dejstvo je namreč, da so kk' - i a nezaslrsen način pro-finiraii slovensko všetičiitsko idejo, ker so se je posluževali ne kot tone ni smoter svojega stremljenja, marveč kot sredstvo % dosego svojih postranskih, skoz in skoz stranic in samopa^nih namenov. Tako je st\ar in nič drugačna! Zato naj bodo klerikalci lepo tiho o .narodnem izdajstvo, zakaj narodno izdajstvo to -e ni. ako se kdo drzne ULf OJ t*' a^* vd^f * * ln»^)^ nt nnvi^^i^^nt htiko Sicer pa kaj malo pnstoja govoriti o narodnem izdajstvu ljudem ki se prodajajo „Kranjski šparkasf** in so vsak trenotek pripravljeni, da se pro-ki naiveč obljubi. Prvi jl3vflB!kl mrođfl M-ittmv sh'd vUoMiinL .Slovansko narodnogospodarsko mm Dunaju razpošilja tale poziv Po iniciativi v -\ nekega narodnogospodarskega dntstva" se vrsi s sodelovanjem glavnih narodnogospodarskih, kmetij>lv;h m obn;n*kih korporacij z vseh avstrij>kih jH")krajin slovanskih dne 14. in 15. avgusta 100. v Ljubljani prvi slovanski narodnogospodarski shod. Ta shod ima biti prvi poskus zbližanja a. kih Slovanov na narodnog« i>povi irskem poiju, da bi se ustvarili prvi icmr kupnega delo. a-nja na tem pop ii vseh narodov slovmtkih v Avstriji. Shoj iTTia v prvi vrsti informativen pomen. Nj ^a bo pokazati dosedanji razvoj posammh narodov ntavanskili v Avstriji v giamih pano-I ih nar arskega življenja, podati pnn - i;ko sedanjega stanja gosp i in navesti naj- giavnejie naloge za bodočnost, upo-vajoč pr: tem vprašanje skupnega delovanja z Ontannnii narodi slovanskimi. Toda ta insntuiativen namen ne bo edina njegova naloga. Postavil bo tudi organizacijsko podlago za državne zveze slovanskih poljedelcev in obrtnikov, event. trgovcev, da bo mogoče na ta način varo-' • - -\. p**c koristi slovanskega polje-dclstva. cbrtni*va danes ^oiovo najvažnejše, na gospodarskem polju m na tu ; : | i ari \u ..v 1 slo> in- sko vzajemnost tndi v vseh ostalih Od dosedanjih p'.atomčnili izjav je treba sopiti k delu, h konkretn.m akcijam. Z veseljem m trdno upamo, da bo prvi slovanski narodnogospodarski kongres začetek skupnih gospodarskih ak iv>trij>kiii Slovanov, da jih bf> zbližal v dan« - najpomembnejši stroki javi _ra življenja in da bo imel velik pomen za uresničenje slovanske v zaje m »sti sploh Na shod so obljubili prr pniki iz vseh slovanskih dežel 88tt \.-tnjt. Na programu kongresa so referati odličnih narodnogospodarskih slovanskih delavcev in reprezen- tantov poljedelskih, industrijskih, obrtniških in trgovskih organizacij. Kongres se bo otvoril v nedeljo, dne 14. avgusta 1910 ob pol si. dopoldne v ..Narodnem domu" v Ljubljani, popoldne ob •>. bodo posvetovanja sekcij: splošne narodnogospodarske, poljedelske in trgovske, v ponedeljek, dne 15. avgusta ob pol devetih dopoldne bo končno zborovanja kongresa. Vabimo vso vslovansko javnost, ki se za stvar zanima na 14. in 15. avgusta ioio t ..v no kjcr ^ 05enem shod Vse informacije dajejo in prejemajo priglase: predsednik pripravljalnega odbora župan Iv. Hnbar ter podpredsednika, deželna posl. in odvetnika dr. Fran Novak in dr. Vladisl. Pegan. Za pripravljalni odbor: A. Pleško, tajnik. NB. Slovenske liste prosimo, da bi ponatisnili ta oklic. Bih ren protetfal jhoB v Trstu. DenoiutradJe v Trstu In Polju Mil prepovedi Izleta h d 0 Iz Trsta, 7. avgusta. Bliskoma se je včeraj zjutraj raznesla po vsem Trstu vest, da je izlet N. D. O. v Pulj. — za katerega se niso zanimali le Slovenci, temveč tud. vsa italijanska javnost — prepovedani V globino srca je zadela ta nepričakovana vest slovensko delavstvo v Trstu in hrvaško v Pulju, ker se je za ta izlet neizrečeno zanimalo in z vsem navdušenjem pripravljalo. Da je bilo zanimanje res velikansko sledi iz dejstva, da je bilo do petka večer razprodanih okoli 2000 listkov. Z zobmi je škripalo in ogorčeno stiskalo pesti to delavstvo, ko je zaznalo, da v svoji državi, na svoji zemlji ne sme pohiteti k ljubljenim tovarišem in rodnim bratom, dočim smejo nemoteno prihajati iz kraljestva k nam razni milanezi in drugi regni-koli, ki povrhu uganjajo še razne komedije. Ah kaj, ker hočejo tako — višji krogi! Vsled tega neopravičljivega, ne-čuv enega in obenem neumljivega po- stopanja onih — »višjih krogov", je bila slovenska javnost v Trstu in Pulju globoko užaljena in odmev te užaljene duše se je drastično in v vsi svoji vihri nevolje slovanskih mas zrcalil na današnjem protestnem shodu. Velika dvorana tržaškega „Narod* nega Doma* je doživela že mnogo viharjev, ali opravičeno trdimo, da je bil danes dosežen rekord razburkanja. frenetičnega aplavza in protestov. Ob desetih dopoldne, ko je bil napovedan shod, je bila velika dvorana že natlačena do zadnjega kotička, a prihajale so od vseh strani še cele vrste delavstva, ki so pa morale ostati izven dvorane. Ko je množica ugledala vladnega zastopnika, policijskega komisarja dr. Modrisa, ga je sprejela z hrupnim „dol" in „pereat" klici ter uglušujočim žvižganjem. Ko je pa stopil na oder odbor N. D. O. na čelu mu predsednik dr. Mandič, je nastal po dvorani pravi vihar navdušenega vzklika nja in ploskanja. Med neprenehanim vzklikanjem je odbornik N. D. O., tovariš Pregan otvoril zborovanje, proseč razburjene zborov alce, naj puste govornikom mirno govoriti, ker med takim ropotom se ne more dalje in vladni zastopnik je že zapretil, da razpusti shod. Med ponovntm viharjem se je dvignil dr. Mandič, ki je v dolgem ogorčenem in rodoljubja polnim govorom razložil zborovalcem pravi vzrok prepovedi, katera se je izvršila popolnoma protizakonito, ker izlet bi bil moral biti dovoljen toliko po državnem temeljnem zakonu, kakor po društvenih pravilih. Politična oblast je nasproti odbornikom N. D. O. izjavila, da nima proti izletu — katerega je bila že 1. t. m. v vsem obsegu dovolila — prav ničesar ugovarjati, pač pa, da so proti temu vložili vojaški krogi, odnosno vojni admiralat v Pulju svoj .veto", iz česar je ,morala* slediti prepoved v zadnjem trenutku. Vojni pristaniški admiralat, ki je poprej celo odredil, da se ima Slovencem razka-zati vojni arsenal, muzej in vse zanimivosti, — je pa dobil migljaj „od zgoraj", da mora na prepoved vplivati, seveda vse to najbrže vsled protesta puljskih iredentistov in maz-zijancev. Govornik je zelo ostro kritikova! višje vojaške kroge, ki, da se — v nasprotstvu z ustavo — vtikajo v čisto notranjo politično upravo, kjer ni njih LISTEK. Zimsko cvetje. SpiMl I t m m C » ■ k • r. h Vnako jutro ob pol«i Tdaaih na .apoti kaavreliat Man«-^ij i/ ni#*»ta. ■ » jutru, poleti in poaimi. ie da4-- indvajnet let. Pbt gm vodi pol ta Ur v krrmo. ki >u*j» Kraj «■«*-^nke renta, skrita med vrtov L Za-fsH j» naeai sa tri revije visoko, <*e|j na je amail norelo ob polu k zjutraj. Od jmens>kcfro »Ifžja bala es^ta razmorena. da te je odi-ila noara preko frleanjev; Man«—Ij m bul »kornjr. raapel jr draoik Ur ■ nantopil svojo pot ob pol« tedni i k titraj. Korenjak ni bil Marirelj;bilo i ss dobrih tVntdenet let. majhen Sil. iibak in nkljumi. noka plan -nH m tenkt> noaje. Skratao obriti '•raz je raoodevnl veliko poblevoaot hlaapoarrnoat, skoraj otroško s* nj^trovr drr»boe. piane oH. Ko je doaprl Marieelj v kreaa«*. y* najprej pozdravil kreroariro, re-Jtao in priljudno rnapo Franeko. Sm-rahlo je privrdismil klobuk, nato ji • ^ nudil dosniro ter je i praial. ka ee je bita v veoi, ne kakor da bil tu>» biao. Ko je ronpa »-darovoriio vnele j <\a v r« ne bo nte. v«aj v oa--adrsr-a nnjbolj tr*>l»n, ▼ ia*»«» t»-r je bo pee. Tam > tedel vsako dolarih petindvajset let. Ni hiso v neoeo. kadar je v iabi varila /adn^nn j-»letna vroeiaa in so *nu!i#* brenčale kroar mii; tanti ni aaaV I nt vrt. kadar —» jablane i it losa. Najprej je jiopil *kodelie«t b»ie kave. nato si je zajmiil kratko pipo. rt ioni I in akljoeil ne je v kot. da r« i-lov« k -i« lir ni opazil. je «topil v 7 » r mm%y*\ ratisajeoiaai oemi je »Tietla! v strop, miren in tih; k »»naj da je narahlo trenil, ee ne je prikaan la aro*pe Krn nek a. Tako je nedel iti arledal in rriob*al d«. js»l devetih. Oh pol devetih je vstal, i« »i dm vi I je v veži aTompo Fraifk.. n-r *e je vrnil % mesto z umerjenim, aeprenaarljenim korakom, kukor j»- bil f»nšel. \a »i.i rat j** 74rodilo, da je rane^list Marieelj premeril svojo ju trart/i p*»t r»h b*-lem pf>ldnevn. Takrat je hilo. ko m* pok opali kramarja »n"7a aro»i»»* Krnneke. fHilekel ti je erno prazniako suknjo ter je oto pol za poarrehei poieaj iToape. Nie nt , zakaj kninar je bil velik pi-iri k \ r*rt»»pir»««* ter bi bil zapil in zakvartal vse do zadiijeara jais>lka na vrtu, <■ l.i ne bil nazadnje že ta-k » •»bffi«*iiioarel, da je zaspal jsiiiavad: oh tretjem koz<-i»a ni jokala. I^ae na je kaneelUt Marn-elj ob otr. »tosjmsI Marieelj. kakšen dan je današnji T« Ijcp dan je . . . dmizačc jc dan kakor dan!« Kaj <*te otrok v plenicah, ki ne štejt- n»» iir»' ne dneva in ne ve, kaj je ran t« Marieelj je zaćel premišljevati; na to -t ran je mitlil in na ono, pa ni uaranil nieenar. ker ni bil vajen premišljevanja. Koliko »asa zahajate k nam, gospod Marieelj?« je smehljaje vprašala jzrospa F'rancka. »Zmirom!« je odarovoril Marieelj nedolžno. Od vekomaj niste, goapod Ma ricelj! . . . Danes je petindvajset let. ko ste prvikrat stopili v to izbo. Držali ste v roki škode liro, ko sem odprla duri in sem vas pozdravila. Pe-arl eda 1 i ste me debelo in skodelica vam je padla iz roke. da te vam jr; razlila kava po belem telovniku in po črnih hlačah. Jeseni je hilo. dne petnajst cara oktobra, pred petindvajsetimi leti. Zapomnila >em ni natanko, nato ker tem ponoči vstala ter kar tako brez mini i odtrarala listek s koledarja na steni in ara spravila med svoje spomine. Vsako nedeljo zvečer, prodno molim, pt no led njom tc ojiamioi . . . veliko jih ni!« Marieelj si jc l dlanjo pogiadil plešo ter je gledal v strop. »Petindvajset let! . . . Mi-ii* t^ciii . . .« »Da jc eno samo leto !< ! »Ne . . . prav nič nisem mislil!* je odkritosrčno jsavedal Marieelj. Gospa je pri sedla k njemu. »Nocoj boste večerjali z menoj, gosj>od Marieelj. in steklenico vina nopijeva temu spominu na east. rt»'klenieo starega Štajerca. Priditf kmalu, še pred večerom!« Marieelj je bil ves v skrbeh. »Jaz večerjam v mestu, v krčmi . . . oh pol osmih ... in ob pol devetih upihnem luč . . .« Gosjia se je naglas za^mejala in pa je udarila z dlanjo po rami, da se je ves prestrašil. »Nocoj bo ustavljeno to kolo. še dolgočasna luna časih mrkne!« Tisto jutro se je Marieelj s težkim srcem vračal v mesto; bolj upognjen je bil v hrbet, stopal je hitreje in palico je postavljal daleč predse. »Petindvajset let! . . . Jaz sem mislil . . . prav res sem mislil, da je eno samo leto ... ali en som dan . ..« Občutil je tesnobo kakor človek, ki se ja is mirnih sanj predramil v in v srepo dnevno loč. nrJ*pf. in kfH fTn smo morili izpustili det dr. dicevih :r*a**nj. ker bi bili, ako bi jih priobčili, pri današnjem absolutisti enem režimu, ki vlada na Kranjskem, brez dvoma zaplenjeni. Oporni-ba uredništva). Nato je prijema! vlado, ki je it mamelak avokratskih \o askih katerim je posebno tedaj kaj na uslugo, ko se gre proti nam nctjn in Slovanom sploh. Kontno je govornik oMjobd, da bo vodstvo N. D. O. podvzeJo vse postavne korake, da se prepoved preklice in da se izlet vrsi meseca septembra. — Če lintjci k nam zahajati Milaneli in Kalabreži. zahtevamo, da se tudi nam dovoli izlet na nosi zemlji; ako pa avstrijska vlada in .višji krogi* nočejo, da bi zahajali mi v Pulj. naj nabijejo izven mesu tablo, da je Slovanom vbod v Pnlj — prepevedan. Govornik jc končal z vzklikom, naj se Slovani združijo v skupen odpor temu nam na vse načine in moči rmu sistemu. — Govornik je vsem krasnim govorom nemoten po vzklikih ogorčenja razburjene mase, in le z opetovano prošnjo, naj ga ne motijo, ker mora drugače prenehati — je pomiril množico in mogel nadaljevati. Zatem sta govorila dva slovenska in en hrvaški govornik, ki so vsi napadali vlado in one kroge, ki so izlet preprečili in s tem zadali Slovanom veliko krivico, a organizaciji veliko terijalno škodo. Nato je bila po vanju sprejeta ta-le resolucija: 1. Ti laski Slov eno, zbrani na protestnem shodu N. D. O. v gledal lSčm dvorani .Narodnega Doma* obso^o 11*1 i odločnete po»icpai*jc poiiUdie upca-ve. ki je z iiepnčakovano in neopravičeno prepovedjo že dovoljenega izleta N. D. O. v Pulj — v srdh Slovencev vzbudila bolestni čut. da je v Pnmorju možno prepovedati obisk slovenske strokovne korporacije hrvatskim deJavcem-tov arišem v Pulju. torej držav -ljanom. samo zbog tega. ker tako hočejo od šovinističnih Italijanov naščuvam vojaški krogi. 2 Protestnjejo proti netastavnemu umešavanju vojaških krogov v posle, ki spadajo v izključen deioitrog notranje politične uprave. 3. Obžalujejo popustljivost deželne Dohučne uprav e. ki jo jc pokazala tudi ob tej priliki v škodo primorskih Slovanov in 4. izjavljajo slovesno, da soglašajo z navdušenjem z vodstvom N. D. O., ki je pripravljeno uporabiti takoj vsa sredstva, da se prekliče neopravičena prepoved in s tem omogc Slovencem izlet v Pulj. Ta resolucija je bila z vdušenjem sprejeta, nakar ie tovariš Pregan zaključil shod. Po shodu so zburovaio med pe-tanjem narodnih pesm; zapuščali .Narodni Dom* in se večinoma razšli po raznih ulicah. Kakih 6~700^ph je z kavarni ,Volte Chiozza*. ki je že bila zastražena od policje. — Nato so de- kanjem krenili po uho Stadion, pred Rossettijev spomenik, ali tu je pohaja od vseh strani in razkropila. — Ker Italijani ni* nič reagirali, ni sploh prišlo do Hujše je bilo pa v Puhu. kakor od tam poročajo. Tako kakor v Trstu, je neopravičena prepoved povzročila tudi v Pulju vihar nevolje. — V soboto zvečer se je zbralo v Urnosiijem .Narodnem Domu* več sto Hrvatov, ki so priredili sprevod po mestu, kjer je pa pnslo do hudih pretepov med njimi in Italijan:. — Pretepi so se vrš.h na već delih mesta in je bilo nekaj oseb težko ranjenih in prenesenih v bolnišnico. Na glavnem trgu je ravno igrala godba, ko so prišli tja demon-katehm so Italijani žvižgali. — to bih Italijani z godbo vred. 'Nekateri Italijani so se skrivaj priklatiti pred .Narodni Dom* in z steklenico polno črnila razbili veliko šipo kavarne. — Storila so bih aretirani. Poboja je še le pozno v noč napravila mir in red. Iz Pulja nam poročajo, da so I ■mošnji Slovani radi prepovedi izleta in vsled ščuvanja Italijanov neznansko razburjeni in užaljeni, tako, da se je bati ponovnih spopadov z iz-iredentisti zrvajoćii in mazz:*. .aOm SlovenjK! narod! ina nos oči, do se je pred Toe stoletji nastanilo četa gennaa s k etra naroda na slovenskih tleh. katera je dobila ime: Koeevarji. Ne aorti mali bi nos veliko ti privaavdrao-ii. ee bi ostali mirni med jogo-saO*raJsakim narodom, kamor jih je nanosa privedlo. Ah počenjanje Kore varjev v zadnjih letih nas je privedlo do odločilnega koraka. Ni zadosti, da os v njihovih germanskih šolah potujeojs stotine slovenskih otrok. Ni sadu ili da prs je majo od ljube avstrijske vlade lepa darila, medtem ko se Slovenci zadovoAjuiio arai so postali stvo v Kočevju in na Slovence vedno in povsod kruto napadajo Jjo se vonj nekoliko pr p poant ko čevako drvonja. postatrili tuno si f*lo-vonei v Kueoiju trdno v nopismag ljivo stražo v »8okoloa. V nedeljo, dne U julija se je izvolil priprav ljalni odbor in pravilo so ie odposlana e. kr. vladi v ndnbronjs C\ to sieor hoče stoti straaa in varovati slovenoko posest, a to rila straža nima stroke, k jar bi as urila in pripravljala sa večji razvoj. Sklenili >mo, naprositi zavodu* rodoljub ke in rodoijuhe j«, vsem Slovenskem, da priskočijo v odločilnem tre-n *ku na pomoč zvestim hrambov otan, da si bomo zazuoarli v najkrajšem času |x»sta\iTi |»re|«»trehni *ek>-kolski dom«. Ce bi ne bil nikjer potreben »Sokolski naoaotrala kranjska šparkosa. zdaj pa tudi vlada. \ sak šp.jon. vsak de-Lt dela za to. da dobi mastno In tudi naši klerikalci uiso Ji. Vlada je dala Katoliški tiskarni« tiskanje vladnih tiskovin. To je torej prvo plačilo aa klerikalno deruncijanstvo m pa Snsterišfei o obstrnkeijo. - Kdo je izdajalec- Klerikalci se zelo boje. do bi ljudstvo no spoznalo, da so za dober denar prodali OVOjo nozod^aoot Ne met ra. Naravnost smeino je njihovo izgovarjanj**. k«» je i eoidor dokazano, do je škof za dara r delal reklamo za nenaiku šoor- ? klerikalci zvezali z ter pošiljali ▼ slovenske kraje neosake urin i je itd. N« bomo po vda rja li vseh izdajalska • i .nov r. Vemo. da lju 'stsa teh činov, ker jih v »led svoje polit iona nerazsodnosti ne more- Prišel ho pa čos, ko bo ljudstvo začelo samostojno misliti in takrat bo konec klerikalne vlade. — Zlata knjiga . Mož, ki jago-varja Ln priporoča načelo, da je treba polit.ene nasprotnike s vnemi i : pobijati, mož. ki je proglasil da toanrljna za j m ved krščanstva Ljubi svojega bližnjega, kakor v bor »i proti a - banjo, F'ran Terseglav. > izda Zla o knji iro« za čuke. Ce v tej knjigi "di zastopa gori navođene svoje nazore. Os ^ Mnbs ontbTJa11 'id **' r»nr!o floarodki. kakršen se je rigodi. v Vrhju pri 2alcn, rapidno motil:. Tej knjigi je škof Anton Bona ven tura napisal \ «» prif»oročilo, v katerem izraza nado. da se bodo po naukih Ter segia ror» knjiga na-* i ljubi Orli« ▼strojih »xm \ .t. ske m!n deniee. za značajne možp in vrle Slo\euee«r. Kakšne si misli škof vi-i.;oj'H«» OaUtaTojns BSJnV in vrle Slovence«, testa zali bost ni povedal, f V. m ne vazo o pa. da si misli -kof kot katoliške viteške mladeniče" take, kakršno ao se pokazali pri ur »o ju v Vrb ju. kot zna* ajii*- uioae take, ki ?evi>, svoje politične* prepričanje po vzoru pletnonitega go~-.oda * K* m um. kot vrle Sloveoee pa take. ki se dado za J misne* t grome podkupiti Kranjski sparkaei . da se bore prt»-t. lastnim rojakom. < «• smo t^n, riomnevanjem pravo zadeli, bo nam brez dvoma f*ovedal škofov orgrai*. Itatine! Ki^rikaleem moia prav huda presti, ker ao se 4ao»«li ToaJuzevati najskrajnejših sTodstev Kadarkoli so hoteli klerikab-i zakriti kak prdom v >voji stranki, so začeli denuncirati napredno s trunko Tuda to jim še ni dovolj, imeti hočejo poboje. Klerikalci imajo v svoji 'redi \ se polno provokaterjev, ki kaj radi povzročajo različne demon st racije, katere jrotem z vrača jo ns na predu« kroge. Zdaj pa poziv lja»o ■ j mob na napad na pristaše na r od m »-napredne stranke ter obl ju Kujejo — batine. tNsdoo se nam zdi. da merodajni kroari ne vidijo teh irr«»-ženj. Napredni krosji bodo isrer navzlic tem grožnjam popolnoma mir-ro spali. \ »ndar je pa značilno, da skof. kot poglavar klerikalcev in du- še kaj man oanajo a svojom opoaieijonalnim stališčem napram vladi. Kdor no le količkaj do hro vitlu ve. da js to njihovo oposi eijooarJno ataliiba odtnols pesek v oot Ns Donnjn se boaojo bojevati zopor vlado — v Ljubljani so pa v naj pri-srrn«'jaam objemu S zastopnikom iste \ loda, ki je ubaoatn najhujši gurmani za tor Iz tega sa vidi. da ji ni gre v prvi v rsti edino h za osobna koristi, katere hočejo iztisniti iz vlade. skesa. V Knittelfeldu na Štajerskem je bilo lota 1*97 samo 7 protestantov Konec leta 1909 jih je bilo ie 331 in leons ja prestopilo v protestanti- /•v' 47 katoličanov, fYott*Manto\ -*k«» pmsks nevarnost raste v Avstriji z vsakim dnem, zato pa je treba v prvi vrsti pobiti - slovenske »iredentiste«, kajne zegrisni denuncijanti ?! — Nameščen je razpisanih u t I-teljakih simtb v goriškem okrajnem glavarstvu. 1'čiteljem-voditeljem >o imenovani: Mak-« Kuntih z*i ISr»l pri 1 »patjems^elu; KaaeJ Kiegl im Pla\» Viktor Z«r<»nik za Sv T*»maž; Pavel T*»r<- /?i Vednjan; Rihard Orel za Višnjev i k: Filip Podgornik za «• Trebila»: Andrej Vodopivec za Oo-jače; Al. Vodopivec za Pod lako; Ka catura. nčit. k and., ih K« *ta\ jevie« - \i.9 Tušar im VrioviH ! loja /;» Ivevrpo-Zavrh; Franr- Po. Zajce v I^ir. Rih. Orel \ Šmarje; Fran«» Troha zae. v Lokovec. Na m* -ta učitelj* \ pridejo: l*a^ e! Pb*^niear v Aj*l vš no; Franc Zorn v f»t. Andraž: Alhir Striirr ;n F.niil Zorn n Solkan; I fishrijeleir v Locice; Fnrlani mla"» v Prvačino. Na učiteliska me>ta 0» imenovane: Ljudmila Oiibn za f -ear. R Kuni h /.«« Skrilj**: Otilija Strel za Šmarje; I. To m s tir za Vi tovlje; aha. Mlekoš sa Lokovec. — lrncnuvanjc. Praktikant v računskem oddelku <-. kr. gozdnega ravnateljstva v Igrici H« r.....• krilil .Takončič je imenovan računskim a**i sten tom. Noćni napad. V Zt leni jami, občina Moste, je bil pred kratkim ob eni uri zjutraj na cesti napaden tovar-niski delavec Jožef Štrukelj. Neznani napadalec je Štruklja dvakrat sunil z odprtim nožem v prsi. Mlad uzmovlć. Pavel Šinkovec, 15 let star iz Vrha pri Žirih, jc delal pri Marjeti Ciber. posestnici v Matenji. Dne 4. t. m. n: Hk pri Cibrovih nikogar doma, Šinkovec je to priliko dobro porabil Odnesel je Cibrovki 2 bankovca po 20 K, domači hčerki je vzel 7 K, hlapcu pa 10 K. Fant je pobegnil. Minister javnih de! v Bohinjski Bistrici. Mirister dr. Ritt je dospel 5. t. m. dopoldne iz Trsta v Bohinjsko Btstnco, kjer *ra je na kolodvoru pozdravil c. kr. okrajni glavar Župnek iz Radovljice. Minister se je nastanil v grand-holelu .Triglav* in sicer v de-pendenci .Bojumila". Opoldne jc sprejel minister obiske okrajnega glavarja in zastopnika .Deželne zveze za tujski promet" dr. Knsperja in Ubalda pl Trnkoczvja. Informiral se je obširno o razmerah tujskega prometa na Kranj-sk *m in razgovarjal o različnih ukrepih, s katerimi bi se zamogel povzdigniti v ki promet. Minister, ki bode bival nekaj časa v Bohinju, namerava napraviti celo vrsto izletov. Minister se ie zelo pohvalno izrazil o napravah v hotelu .Triglav", kjer je bil tudi v \ akem oziru kar najbolje postrežen. za kar gre vse pnznanie restavraterju g. Seidlu Nemškutarenje v Novem mestu ali Rudoliovem, kakor to mestece na Dolenjskem tudi nazivljejo, se bujno razvija. Če prideš v javne lokale, slišiš tu ob posamnih omizjih le — nemško govorico. — Seveda so ti govoreči večjidel le gospodi in gospođici od glavarstva in drugih uradov. — Rcno-mirajo se svojim brezpotrebnim nem-škutarenjem, a rte vedo, da se s tem le smešijo. Čudimo se, da ta .nemška* gospoda še čita — slovenske časopise! P o t o v a 1 e c. Iz Bučke nam pišejo: Naš župnik Blaž Rebolj je jako čuden patron. Dve krti je pn nas, in že je se tako privadil in udomačil, ds se čuti kot v rojstnem grmu. — Pa ne samo, da se je udomačil, ampak raste mu z vsakim dnem večji greben. Smatra se na Bučki za neomejenega gospodarja in kdor se mu brezpogojno ne ukloni, bo pogubljen. Prejšnjo nedeljo so šli otroci k prvemu sv. obhajilu. Na ta dan so stanSi vsako leto napravili otrokom v bližnji gostilni po maši mal zajuterk. Letos je pa župnik odločno prepovedal, da bi se dajal otrokom zajuterk. Zagrozil je. da bo prftrl v gostilno pogledat, m če bode katerega poleg staršev dobil, da ga bode takoj okla-futal. Koliko je otrok, ki so se ie dolgo veselih, da bodo na imenovani dan pogoščeni, župnik je to preprečil iz same zavisti, da bi gostilničar kaj ne zasluzil. Bnčklanje, zapomnite si, da topnik Uvi s svojo mnogobrojno na nota taroike in s potnorjtl naoih žuljev. Zato bi pa bila njegova doltnost, 4a se vede napram onim, ki fmiivtjajo njega in njegovo rodbino, dostomo in ne tako sovražno in škodoželjno. Povemo mu, da si s takim po-staponjem ne bo pridobil pnjateliev in da tndi ne bo utrdil vere v svojih ver« nikih. Ako se ne misli poboljšati, potem je bolje, da skupno s Škuljem po-bereta svoja kopita in jo odrineta drugam borke past in kozolce preobračat Mi smo siti obeh! Neagode. Hlod je udaril Nikola Renduhča, gozdnega delavca v gozda Milanov vrh pri Cabru na levo nogo. Okvara je težka in so morali Renduhča prepeljati v deželno bolnišnico. — 10 let stari Anton Zalar je doma v Matenji splezal na drevo. Padel je na tla in se na obeh rokah nevarno j poškodoval. — Na Glincah je 8 letnega Antona Kušarja, posestnika sina, udanl • konj na glavo in ga nevarno poškodoval. — Ignaaju Jakošu, 17 let staremu železničarskera delavcu, je na progi v Kresnicah padel železniški voziček na desno nogo m mu jo zlomil. — Na Opekarski cesti je Andreja Miklavčiča pn vožnji s peskom naložena truga pritisnila čez prsi, kolo pa mu je šlo čez levo nogo. Poškodbe so težke; oddali so ga v tukajšno bolnišnico. — Genovefo Borštnar. 70 let staro beračico v Barjah, je njen gospodar iz hiše vrgel, ker se je nekaj nad njo razjezil. Starka se je pri tem toliko poškodovala, da je morala iti v bolnišnico. Krščanska ljubezen krščanskih ljudi. Pobožni mladenič Jožef, sin pobožnega župana Pisanca v Zgornji Hudinji pn Celju, je imel z neko deklo nonVr-" 1^1 ♦ q n^Ma menda posebno razvita, zato dobiva na mesec samo pet kron plače. Da s tako plačo ne more preživljati otroka, je pač ob sebi umevno. Zato je pred dobrim tednom vzela otroka, ter ga položila na prag županove hiše, misleč si, da bo bogati župan vendarle ložje preživljal otroka svojega sina, nego ona s petimi mesečnimi kronami. Krščanski županovi ljudje so pa imeli toliko krščanskega usmiljenja, da so pustili lačnega otroka celo dopoldne ležati na cementnem tlaku, kjer je pripekalo nanj vroče solne e. Ker je dekla uvidela, da bi otrok pri bogatih krščanskih ljudeh še lakote poginil, je šla popoldne ponj, da ga bo sama preživljala. Krščanska ljubezen krščanskih ljudi je res velika! V Dobrni ua Stajer>kem jc umrl nadučitelj V oglar. Pogreb je dan.-cb 4. popoldne. Toča na Sp. Štajerskem. V soboto je potolkla grozna toča vse polj- - ► pridelke v rogaškem in šniar-skem okraju, zlasti pa Zetale. Toča je padala debela kot orehi. Padlo jo jc toliko, da so jo kmetje grabili z lopatami izpod hišnih kapov. Vinogradi, ki itak že hudo trpe vsled peronospore. - 1 popolnoma uničeni. Spremembe posesti v Olju. Gc--tilno pri jelenu< na Graški eesti v Celju je kupil Slovenec Alojzij Be-zensek. doslej po-^tnik v konjiški okolici. S tem je predla zoj*-t stara kmečka gostilna v slovenske roke. — (t stilno pri mestu Gradu k kupil od Slovenca g. Robert DieJi-la zov>et kranjski Slovenec g. Modic. Smrtna kosa. V Tolmina jc umrl dobroznani posestnik Ivan Rutar p. d. Fluke iz Zatolinina v 47. letn. Mož je bil odločno naprednega mišljenja. N. v m. p.! Štrajk v Hilarijanski tiskarni v Gorici. Z*' teden dni traja ta štrajk. Kot vzrok >o navedli stav kujoči stavei sprejem v službo neorganiziranega lnotvpista iz Italije. Hilari-.lanska tiskarna namreč ni mogla do-biti tu doma linotvpista za svoj novi -lavni stroj. Dobila ga je iz Italije, iz Vicenee, in sicer iz salezijanskega zavoda. Vkljub štrajku nadaljuje tiskarna svoje delo. Pomagajo ji pri tem en duhovnik, katoliški v isoko-Kolei. pa tudi gospodične iz boljših rodbin Štrajk bo trajal gotovo še dolgo časa. Avstrijsko mornari eno društvo. Nadvojvoda Frane Ferdinand „e na predlog osrednjega naeelništva imenoval princa Alfreda Lieehtensteina za predsednika Avstrijskemu mor narienemu društvu«. To imenovanje bo vsekakor pospeševalo razvoj reče-nega društva, ki ima zlasti velik gospodarski in patriot ičen pomen za morsko obrežje in zato tudi največ za Slovence, ki prebivajo ob morju Vseslovenski narodno • radikalni abitarijentski shod v Trato. Prvi o ga potem v. silo obvezali. Ko je šel proti domn, ga je ženska zopet napadla. Sedaj pa je potegnil iz žepa nož in jo sunil levo pleče. Ko je prišel poklicani stražnik, ga je huda ženska ozmer-jala. Pobegnil je predvčerajšneu od Gruberjevega prekopa akordant Ilija Sojatovie. rodom Hrvat. Osleparil je nekega gostilničarja, nekega peku in mesarja za precejšne svote. To je sedaj že četrti slučaj, da je pobegnil akordant in zapustil goljufive dolgove. Od doma je odšla dne '2. t. n*. loletna Marija Grilova, hči železniškega uslužbenea Ivana G rila, stanujoče ga v Komenskega ulici --t. Navedena nosi sivo pisano kratk krilo, pisano jopico, rdečkast predpasnik, rjav slamnik ter je bosonoga. Deklica je za starost dobro razvita. Kdor zve zanjo, naj takoj obvesti starše. Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 36 Macedoncev in 9 Hrva tov; nazaj pa je prišlo 162 Slovencev* in Hrvatov, 32 Hrvatov je šlo v Zagreb. 12 Slovencev tesarjev je šlo v št. Rupert na Koroško. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Macedoncev, 17 Hrva tov in 20 Čenogorcev. Iz Amerike j«' prišlo 100 Slovencev in Hrvatov-. Izgubljeno in najdeno. Mese.f Alojzij Kunej je izgubil 5 bankoveev po 10 K. — Posestnica Marija Sever-ieva je izgubila črn dežnik. — Neža rje v a žena Marija Jnvanova je izgubila črno usnjato denarnico v kateri je imela 3 K 50 v. — Izvošcek Ivan Ahlin je naiel zlat prstan. — Dijak Emil Krištof je našel torbico, v kateri je bila denarnica, očali, robec in molek. — Gospa Antonija Siissbauerjeva je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. — Mornarski pod častnik Filip Krasna je izgubil rjavo usnjato denarnico z dvema predaloma, v kateri je imel 9 K denarja. — Izgubljenih je več informacijskih listin: najditelj naj jili odda na policiji. — Železniški ^ksoe-dijent Ivan Kovač je našel zlat ključ in obesek od verižice. — Crkostavee Avgust Ropič je našel zlat prstan. — Dijak Frane Vakselj je našel zlat ženski uhan. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 2 konto-rista. 4 korespondenti, 1 poslovodja. 1 potnik, 6 pomočnikov mešane stro-s t roke, 1 pomočnik železni nsk e stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 7 pomočnikov Špecerijske stroke. 2 blagajničarki, 3 kontoristi-nje, 7 prodajalk, 16 učencev in 4 učenke. — Službe išče: 2 knjigovodja, 6 kontoristov, 1 poslovodja. 3 potniki, 25 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železninsk^ stroke, 9 pomočnikov manufakturne stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke. 10 kontoristinj, 1-blagajničark, 16 prodajalk, 6 učencev in 4 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Norodoo obrambo. dražbe sv. Cirila In Metoda sa Senošoc« in okolico priredi v nedeljo, dne 14. avgusta ▼ prid obrambnemu skladu velikanski dirindaj v senožoikih katakombah. Spored je najrazličnejši Želeti je, da bi ta dirindaj prinašal por trdih obrambnih kamnov« DlUlliCN Sokol L vabi br. člane ncftrJo-eadce, ki se nameravajo udeležiti celj- Szleta v kroju, v sredo m petek ob 9. mi k redovnim vajam. Obenem dobijo potrebna navodila z'ede kroja in 12letnega reda. Predsedstvo sokolske žnpe Ljob-ana I. se vljudno obrača na si. ob -rnstvo s prošnjo ra prenoćila 13. in 14. t m. za br. Sokole iz naših do-;niskih župnih društev, ki bodo na roti v Celje radi slabe železnične zveze primorani obe noči prenoćiti v Ljubijani. Prijave s pripombo — proti pla-Bm ah brezplačno — naj se blagovah takoj odposlan na naslov žnpe Ljobljana L Prvi sokolski dan v Mostah. Neki žegnan lump je nameraval etekli teden z enim samim udarcem runsko-dunajskem glasim, ki se ime--raje .Slovenec," zatreti vsak naroden rojav med Jugoslovani. S tem. da je ierrandral avstrijski vladi srbski in ves slovenski narod, kolikor ga pripada ssrodno- napredni stranki, je hotel rnnsko-dunajski lopov doseči, da bi njska vlada preprečila ne le vsak k med slovenskim in srbskim naro-~m. temveč tudi vsako narodno prireditev naprednih Slovencev. Avstrijska ida naj vidi v naprednih Slovencih -ime zarotnike, same veleizdajnike, in po tem uravna napram njim svoje postopanje. Hudodelstvo, ki ga zagreši vik dr. Crippen ah kak kaplan Schlam--rrger ali Adorni, si je naposled vendarle se mogoče tolmačiti, hu< ri. kakorfno je zakrivil rii koven- .Slovencu.* je za navadnega - eka popolnoma nerazumljivo. Pač, -ekaj smo skoraj da že pozabili, in i o si pokličemo tisto v spomin, potem ludnejsa .Stovenveva* lopovščina. 1 se prav spominjamo, je izustil slo* ^ganstvo* in nedavno je neki av-srtjski nemški škof rekel* .Narodnost lereiija.* Če se spomnimo na to, :em moramo biti pač prepričani, da enakega i in da morajo biti enakega - a vsi hlapci, ki služijo hlapen Jegliču. T^da pred vsezmagujočo narodno idejo morajo klanjati škofi in njihovi i?arrh, sicer bi jih srd naroda pole! s pozonsča Klenkalni lopovi so .milovanja vredna bitja. Boriti se -jrajo za poganstvo, boriti se morajo 1 herezijo, ker bi sicer dobili atin, ki jih obeta rimsko-dunajsko ; isiio ruprednjakorn. To je hudo, kaj : da, lopovi?! m zato so si izmislil: ljubljanski škofiji hudobni načrt, :ti po narodni ideji ■ M am laao, oa 00 pa se žegnanim in enim in nekupljenim 0 posrečilo nikdar! I kovani se bo krepila m širila, in ) končno tudi zmagala' Neumorna irodna in napredna društva nam jam--» to. Največje zaupanje stavimo v -vensko Sokolstvo. Ako bodo vsa kolska drnitva tako delavna, tako žmovalna, kakor je ljubljanski .So-. !.* potem bo zmagala jugoslovaska • k;a :e um J I pttJC; ^ -rio sami. V okrepitev narodne je včeraj popoldne priredil „So-: L* na Sclu pn Mostah javno te* a d bo v zvezi z ljudsko vi atere čisti dohodek je bil 1 sokolski telovadni odsek v s ta h. .Sokol* v Mostah, v trstih >stah, v katerih je še nedavno vla--Teprodirna klenkalna tema! Da, anodna ideja se siri po sovini, kljub vsem uskih in dunajskih mtrigantov! To o mazala včerajšnja sokolska prire--1 Selu. Dasi se je od nasprotne trarri hujskalo na Sokolstvo in odvra-i o od napredne prireditve in so kle-ikalo ravno radi tega pn Flegarju rredih svojo lastno veselico, je bil : irie obisk sokolske prireditve nad sijajen. Popolnoma mirno lahko mo. da je bilo občinstva nad 1200 vb. — Najprej je nastopil naraščaj icer 71 po številu. Izvajal upne vaje, telovadi lipe, vse zelo dobro in dovršeno. Pie-1 li smo se, da vaditelji ^ijrvo vrle svojo sokolsko končani telovadbi so se razdelile lome župnih tekem, katerim sta pri usna prvi in drugi zvezek iigehja. Pri ti priliki je hcinaUu in naraščaj podstarosta Opo-aruU je na vsebino diplomskih knjižic pozrval naraščaj, naj st vcepi vse-sonotskega evangelija v svoja "ca. Ob 7. zvečer je naraščaj odkorakal *zaj na svoj dom. — Nastop član-a v prostih celjskih vajah je pokazal, * je strokovno vodstvo v pravih ro-Vsa izvajanja, tako na drogu, <*kor tudi na bradlji in v skoku s Itako, so bila točna in dovršena. v vrste so z izredno izvežbanostjo Iskazale, da vrši »Sokol I* na polju tirane vzgoje v polni men svojo so-tohno nalogo. Telovadba se je zaključa z mogočno in dobro posrečeno vansno flsniti 1 in naraščaja, pn če-et ja i poslovalo nad 100 oseb. Po atataai telovadbi se je razvila prav rvajal je proste na orodju in Po paviljonih so narodne dause, ki so imele toke deta. Vsa čast njihovi nesebični požrtvovalnosti' - Na) se tudi bodoči sokolski odsek v Mostah razvija v isti smen, ki mu jo kaže .Sokol L* Mo-sčani! Rešitev slovenskega naroda je samo v naprednih vrstah. Kadar bo slovenski narod po svoji ogromni ve* čini v naprednem taboru, takrat šele mu bo zasijalo solnce svobode. Zato pa Mošcani • sokolske vrste, da se tem preje rešimo polipov, ki tašče Ju-z -knanstvo v svojih kremplji h! Olepševalno društvo v Rožni dolini je pnredilo včeraj veselico, ki je v vsakem oziru jako dobro uspela. Takoj po 4 uri se je jel polniti vese-bčm prostor m kmalu m bilo skoraj dobiti več prostora. Vese h cm odsek je poskrbel, da so bili gostje vsestransko dobro postrežem. Slavna Domžalska godba je pridno svirala in v sled tega zela mnogo priznanja. Med odmorom je nastopilo slavno pevsko drntnsn .Slavec*, ki je > moji m izbranim petjem vzbujalo pozornost občinstva in s tem dokaj pn pomoglo k splošni zabavi. Vrle rožrtotaololske gospodične so marljivo in 1 u»pehom prodajale srečke in šopke. Ravno se je pričela razvijan najlepša zabava in razpoloženje je bilo najboljše, ko prične deževati. Tu se vzdigne Zeppelm v zrak, poleti visoko do oblakov te; zaprosi Jupttra-Pluvtusa, naj preneha z dežjem. In glej? Naenkrat se je zjasnilo Mladi pari so se zasukali v lahnem malčku, vesela pesem je zadonela po veseličnem m razvila >e je dr r ana, neprisiljena zabava. Tam za plesiščem je zaprasketal ogenj in obenem se je razširil prijeten duh. ki je prihajal od strani, kier se je pekel na ražHu pra-■ -' m: je kar trgalo za okusno pečenko — žal, da je je bilo premalo. Pozno je že bilo, ko se je občinsivo razšlo. Kakor vsako leto, tako je tudi letos imela veselica dokaj prebitka in naša nova naselbina si bo zopet nekoliko opomogla. Veselica narodnih društev v Dol. Logatcu. Včeraj se je ob zelo udeležbi vršilo na lepem Kra-marjevem vrtu v Dol. Logatcu v ko-- - i' i*be C M . . ; o njene 25 letnice veselica, ki so jo priredila pod vodstvom br. T. Toilazija tudi : > - - - iT--.t.-. - Idrije, Cerknice. Vrhnike in Logatca. Na bradlji so telovadili Vrh niča ni, na drogu Logatčam m dv a gosta :z Idrije. Nadnčitdj Punčuh je dirigiral ve; točk domačega mešanega zbora. Imenom vodstva družbe C. M. je pozdrn 1 navzoče g. Ante Beg in govoril o pomenu družbe, gdč. Linči Punčuhova pa ,c deklaraovaia pesmico v proslavo 25ie:mce C. M. Občinstvo je te produkcije kakor izv ajanja idrijske godbe z navdušenim p!o>kanjcm odobravalo. Naše poročilo bi ne bilo popolno, ko bi ne omenili vrlih k>našk:h narodnih Id so se v paviljonih požrtvo-za družbo C. M. Duša pa je bil pnomestnik ice C. M , g sodnik Prevc Logaška narodna društva ima Bog brez dvoma rad. Deževalo je celo popoldne po Cerknici, Postojni, Hru-*.c. 1- » Gor. Logatcu Le v Sp^J. Logatcu se je po padcu par nežna \h -i- ; nebo tak razjasnilo, da »c cel spored veselice vršil nensoteno. Lepo je bilo videti, da se je ves* ce udeležilo prav veliko število pr ro-stega ljudstva. S posebnim zanimar ni so sledili sokolski telovadbi. Odšl so ii na vrle Sokole. Rekli so. da čutov danes teden še gledati ne gredo, ker vedo, da znajo le cukati na kaki veji. Veselico je počastil tudi klerikalec protesor dr. Gorjanc. Ker se kk lih sam konieje zadnji čas nosi h veselic bolj in bolj udeležujejo, si dovoljujemo ah je prišel prol. Gorjanc jomrati, ali se mar ne strinja s kle-gonjo proti C. M. ? Pametno bs bilo zagnzene klen kal ne kolovodje, kakor je prof. Gorjanc, spoditi z naših veselic. Ce se hočejo zabavati, naj gredo med Marijine device! Slavonski log. RaipuM hrvačke*** sabora j* jrr.tova stvar. 1""«'^» li**f hr\a«kr \ ladV- piše o pazpn»tn tak<» le: > Raz--* ! if usab*T;i j* ^»*»tal n»* isoarihfHi notrel«#-i: /a ««drav|jenj«' noaih javnih raiiiMT Raausast sabora, je potreben v prvi vrati sato. ker koalieiji v m-dan j i njeni sndavi manjka zaupanje nasproti haan in ker se liana neprestano sumniči, da ima neko prjuf hpi* un>i »«• od povsem tujih elementov za nestavo «ahora. \ *led nedoKtajaaja tefza zaupanja ne tiM»r»* l*an \ oditi vladne stranke, ker brez leif.i /anoania ni mosrnee. do hi sa proti jaarlaiiientarnun nsnelnm vodila narodna f*olitika z jaanatvooi za 11^peh. Tesra ts 11 panja po si bon no more dmarače pruktbiti in onemu Mjmmo/ojii ne asore dmaraee napraviti k onem, kakor da dokaže s deja-n^n. da ▼ 1 *sniei nima misije, ki se uiu imputira. To pa bo pokazal tok koolietje v ki bi Oi InbatO ho rasel sredi tega meseca svojo sadnjo sojo, nakar bo s kmijovskiro raskri ptom raz pu^če n Nove volitve bodo začetkoma meseca oktobra. — PmIium Sunilo psi btants, Na povabilo bana dr. Tomašiča se je v soboto pripeljal v Zagreb poslana* Hupi to, ter napravil ponoldno poant dr. Tomašieu Konfenrula sta o politični oitnaeiji. Avdijenoa ja trajala polni dve uri in je imela po sairdilu poslanem Hupila zgolj »nf ormar i jaki značaj. 1. »Ob»or• javlja, da ho našli v p«»d»tre8Ju nek** hiše v Opatički uliei pristno hI i ko slavne ara n i zožen i-tikeaja slikarja Rnhensa. Slika pred-Mtavlja SaJomo z arlavo Janeza Krat-nikn Pod sliko se nahaja narobe obra vani »P , monofrram slavneara mointra Petra Pavla Rubensa. Turški kosvsall v Sarajeva. Turška vlarla je imenoval;« za konzula \ Sarajevu Kadui beara, doseda-njejra ireneralnepra konzula v Kon-stami na Romuiiokriii Zadnji mlmevi goriških deželno* zborskih volitev, luuii podkupovanja rzlssov pri lanskih volitvah v goriški deželni /Imr je bilo obtoženih pred f*oriškim okrožnim - «n^čem sedem m. / (»K-ianrip in Delorenei ^la jhmI kujtovala m jMMlkupila p. t Sloven-eev v prilog italijanski lilreralui >tranki. I*rva dva sta bila obsojena ua lečo p. (Mirtom, in sšaar za en ase-see, ozinmia dva tedna, druiri ?*o i»a dobili po sed*-m «i«> d«^*t dni zajMira. T»» x» mendal undnji 041 me v 1 lanskih dišeu. Politika eerkvi. IVedrznot t rimskih duhovnov |» sla.ja vedm» ne-iTK»t»- vi V /^eimani hujskae je Oliro Tarlao ovadil radi motenja cerkvenega obreda. V ovadbi je trdil, da je delala v eerkvi nemir m pehuf* šam.i* Ker so j*a priče pre«l ^o«I iščem izjavile, da je delal nemir v- eerkvt •11 pohujšanje duhovnik Gallnpiu -ain. je bila gospa Tarlao oproteVna. — didno pa je vendarle to-le: Ce bi bi!*' priče potrdil**. >ne-homa: leta H*** so prodneirah no vseni -»vetu zlata za 1971 milijonov frankov, to je štirikrat več. nego lata 1^^ Največ zlata se izkoplje v Transvahi. za h&l milijonov, poteio prihaja Avstralija s 4411 milijoni. Združene države s 4#t. Rusija s l"J0 in Kanada s 75 Ženski pok liri na Ancleakens> I/ neke iUatiMike sledi, da ie na Asv glešk*-m /flravnie. 1U živino- zdrav me, lttO /.ob«»z4lrav nie, itHii časnikar m-. 4HII trgovskih potovalk, in sieer lis* iznunl teh jih i«ituje v vinski, nivnvarski in likerski stroki; *2\9 je mesorie. ?I2 je tramvajskih sprevodnie. GftO fijakarie, 74 je dimni karie. 4 U> dela v livarnah, 453 Ja vratarie. 14 kotlarie in 3fi99 sli kav rie. sol h NaaaaUns noročilo položaju no sna vnlod tofra odpade. In ▼ lotu. lal, 8. avguata, Dmmm je doiel semkaj vodja hrvaška prs ministrstva ia Podimpi bts, da predloži vladarju glede položaja na Hrvaškem od ministrskega predsednika arofa Khuon dr. a avgusta. Ministrski Canalejas bode predložil zhorniei o jesenskem zasedanju za-knaaks predlaga glede ločitve cerkve od države. Nadalje predloži tudi zakonsko predlogo glede ustanovitve državne šole sa lojike policijskega teJia. 8. avarnata. Neapoljski po-lieijeki ravnatelj Bal lan t i, ki je znan radi svojih nastopov proti italijanski komori, se je nenadoma ustrelil. O vzroku samomora krožijo najrazličnejše vesti, vendar se gotovega prav nič ne ve. Ravna ♦ Ij Bal lan ti bi bil igral v nekem velikem procesu proti komori med pričami eno glavnih vlog. Njegova smrt je vznemirila neapoljsko prebivalstvo. Delavski nemiri na Španskem. Frankohrod, h. avgusta. -»Frankfurter Zeitung«- poroča iz Madrida: iianaanji ministrski svet se ho po -vetoval tudi glede delavskega triba-nja v Bilbao in oklepal o tem. kako 'abraniti nadaljno njegovo gibanje, odnosno s kakimi predlogi bi s** dalo to delavsko gibanje enkrat za vselej ; reprečiti. Vlada želi, da bi se - po-močjo posebnih dekretov natančno določil /a delavce delovni čas, ker je mnenja, da se na ta način najla/ prer>reči vsako nada lino nezadovoljno ribanje med delavci. Položaj na Španskem. Madrid, K avgusta. Vlada .le jako zadovoljna z včerajšnjim dnem, k♦ 1 name!nva»ie iieiiioiistranajs tako ? dolžno izvršile.Ba-kiiko 'jud-«*ivo • Kiska.>i in pn :\m\ Navara je bilo sieer > razburjeno, t4xia razburjenje se je že močno poleglo Kisa, 8. avgusta. Papež je odp«-Klal na n nunski g ■ kralja Alfonza XIII. lastnoročno pNino. v katerem ga prosi, da naj izrabi svoj vpliv, da se rardor med špansko vlado in Vatikanom radi eerkvenega vprašanja lojalno m pravično reši. Nova iznenađenja na Bolgarskem. R. — Sofija. & avgusta. Minister zunanjih del, general Paprikov se je nenadoma vrnil iz inozemstva, na kar je ml takoj skiican izreden ministrski svet. ki je trajal pozno v noč. O tem ministrskem svet.i prodrle v javnost aenzacijonaln-* v--sti, katere beležijo v*si bolgarski listi. — Pri tem ministrskem *vetu je r'*je general Paprikov poročal o uspehih }•• >etov «-arja Ferdinanda na raznih evropskih dvorih. Ti uspv-hi so baje velike politiene važnosti, tako kolosalnega pomena, da bo pre-senobtnui vam javnost, čim se izvedo. Zatrjuje se, da niso ti us]>ehi nit-manjš«' važnosti, kakor je bila pro-klamaeija neodvisnosti Bolgarske. F* »ročilo generala Paprikov a je izzvalo izredno presenečenje med ministri. V i-e raj je imel ministrski svet zopet seio o istem predmetu. Sklep: seje so tajni, govori pa se, da namerava vlada prirediti carju sijajen sprejem pri njegovem povratku iz inozemstva in pri tej priliki obelodaniti uspehe njegovi mnuje na evropskih dvorih. Nemiri v Perziji. Teheran. *v avgusta. Včeraj so se pričeli tukaj poulični boji. pri katerih so se vladne čete posluževale hitrega streljanja. Boji so se pričeli popoldne in so se nadaljevali da 10. zvečer, število ranjene*4v še ni znano. Remlln. avgusta. Iz Teherana se poroča: Včeraj dopoldn«» 90 skušali posamezni neprizadeti poslaniki posredovati med strankami, da bi jih pomirili, toda vse i»osredovanje je bilo brezuspešno. Ministrski svet se posvetuje že od ranega jutra, kako naj prepreči nadaljno vstajo. Ob o. popoldne je padel prvi strel. Ob p«d 5. je bilo vladnim četam izdano povelje za napad. Vladne čete so prodirale proti nekemu velikemu vrtu. na katerem so bili zbrani revolucijo-narei in so zasedle vse dohode. Pričele so neprenehoma strvijati na tam zbrane v*taše. Ob pol N. zvečer je bil položaj ie popolnoma neizpreme-iijen. Še včeraj zvečer so hotele vladne čete navaliti na ta vrt in ga z naskokom za vneti. dr. Crippen. 8. avgusta. Obtožilne okoliščine, is katerih se da sklepati, da je bila dr. Crippenova ljubica Miss \jt Ne ve udeležena pri umoru njegove ione, postajajo vedno resnejše in za Miss Le Neve vedno bolj nevarne. Policija je namreč dognala, da js Miss Le Neve spremljala dr (Vippena, ko je ta nakupil v neki londonski lekarni strup. LsasSa«. 8. avgusta. Dr. Crippen in njegova ljubica Miss Le Neve vzbujata pozornost radi njih mirnega a sadno a. Nastopata namreč tako, kakor tla bi na oelo zadevo ne poln kakor bi ae nič so svojo prihodnjost. V nrihodnjoot vozika upe. Trgovci in novi telefonski tarif. Liberos, 8. avgusta. Libernka trgovinska in obrtna zbornica je sklonila v svoji seji oster protest proti vpeljavi novega telefonskega tarifa, ki v marsikaterem oziru po menja veliko oškodovanje trgovcev industrijalcev^ in obrtnikov. Strela upepelila celo vas. Parim, 8. avgnsta. V kra\ Tousmurana v Senegalu je udarila strela, ki je radi tega do tal pogorel Pri tem je našlo 27 oseb smrt. Papež preprečil demonstracije n* Španskem? Berlin, 8. avgusta. »Berlinel Lokalanzciger* poroča iz Rima: Nameravane demonstracije v San Se-bastjanu so izostale vsled izrecnega povelja papeža. Grška in kandidati v grško narodne skupščino Iz Krete. Pariz, 8. avgusta. Grški ministrski predsednik se je izjavil z ozirom na nameravano kandidiranje pose-meznih Krečanov v grško narodno skupščino sledeče: Po grških zakonih je dovoljeno tudi kandiranje ino zemcev v grško narodno skupščino. S tem pa še ni rečeno, da so dotični kandidati, tudi če bi bili res izvoljeni, tudi dejansko poslanci. Ali so pravi poslanci, je odvisno od verifikacije volitev. Po vsem tem ne morejo biti oni Krečani, ki niso grški državljani, tudi če bi dobili zadostn » število glasov, izvoljeni za poslane^ »n tudi Venezelos, ki opravlja na Kreti razna uradniška mesta, ne more biti izvoljen za jK>slanea. akorav-no bi kot kandidat s svojim številom glasov prodrl. Protislovanske demonstracije v Pulju. R. Pulj, 8. avgusta. Kakot ~ o že poročali, je prišlo v Pnljn do velikih proti slovanski h demonstracij. Policija je z velikim trudom raz-gnala demonstrante. Izmed teh jih je aretirala okrog 51 J, ki so bili ko j na to pri policijskem ravnateljstvu obsojeni v 3 do 7dnevni zapor. Vsi aretovanci so po političnem prepričanju mazzinianci. Belgijski kralj na Balkanu. R — Sofija, 8. avgusta. Bolgarska vlada je dobila obvestilo, da pride belgijski kralj Adalbcrt meseca septembra v- Sofi . oa ^e udeleži velikih bolgarskih vojaških vaj. Na potu na Bolgarsko se ustavi tudi v Bel-gradu. Iz Sofije potuje v Carigrad, od tu pa najbrže na Četi nje. Nemiri v Indiji. London. 8. avgusta. Iz iudijske province Tekan se poroča, da so hišne preiskave v Kalku t i in v zapadni Bengaliji izkazale, da gre za zelo razširjeno zaroto, ki si je vzela za, nalogo, streti britsko vlado v Indiji. Potrebne odredbe so se takoj odredile. Mnogo odličnih Indijeev je bilo radi soudeležbe na zaroti aretiranih. Umrli so v Ljubljani: Dne * avsrJSta: Marija Kocmur, žeri bivšega postreščka, 67 let — Fran Klemen«:, vpokojeni sluga v tobačni tovarni, 79 let. Tržaška cesta 15. V d e i e I d i b o 1 n ie i. Dne 3 avgusta: Ignac Deteia, pomožni uradnik. 65 let Hrteoroložično poročijo. aa tas Stanje i a> "> < s ssszs- barometra *» >-rs e .j Nebo ■Ji v mmm 6. a pop. 732 8 2:" slab jug del.oblač • C. zv. 7346 143 • ■ jasno 7. 7 zj. 7354 12-1 si. vzavz. , oblačno m Z pop 7339 si. vzhod m 9. zv. 734 3 14-4, si. jvzhod jasno 8 : i*| 735-2 10 8 j |sl. jzah me zla Srednja predvčerajšnja temperatura 16 3\ norm. l*-5* in včerajšnja 21*8*. norm. 19,4'. Padavina v 24 urah 1*7 nrm in 0 2 mm Zahvala. Za vse izkazano sočutje povodom prebridke izgube našega preljubega soproga, oziroma očeta, brata ta tasta, gospoda 2685 Hinka Magistra kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragemu rajniku k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presrčao zahvalo Posebej pa se iskeao zahvaljujemo za Časteče spremstvo preblg. g županu Ivanu Hribarju, veleč. gg. občinskim svetnikom, cenjenim gg. mestnim uradnikom, si. telovadnemu društvu »Sokol«, slav. zidarskemu in tesarskemu društvu, st psvskerau arastva »Unbl)ansld Zvon* aa gtn-Ijrvo petje ter vsem darovalcem pre- V IJillJssi, 2 rea'ki v Idriji I nuibr na TfJL ^6: bišnaiikiliifliska opraTa Do M mrki ceni. Radi selitve M ta*a| stanovanje s 4 sobami, t sem i p n tik linami tn t rt osa. Vpeljana je električna razsvetl ava. 2086 Pourve se na FJizabetni C« S ti tk Razne prevode b ntrriičine v slovenščine errkoiarjer. tisam in aregik osnovu oskrbi MM t tej isr &. i>ct: . sradnik. NaslcT v apravuitrva ,8kr? Karoda*. Proda se dobro ohranjen frast Mm sin, tjnbtjaaa tog M«*- tt t* ta. 7260 abVs^saa9 PJn^jJj^« Največja zaloga preprog. Popolne opreme :: za neveste. :: frecemsKa opravo dobro ohranjena skoro nova po zelo nizki ceni. — Več se poizve pri Vik v .teial noiiai it 1*0. I ' Ni a* v pisarni, oradu, zavarovalnem, denarnem zavodu (s kavcijo v anartnrfn* Isaenansn itd sSOS pisarniški po moč n. k. slov nscine in nemščine popolnoma ves£ Vssnm tnatstajV Ponudbe pod «#. F", na upravmstvo »51 \epskega Naroča« 2590 Izvili nttir 6001 nn Nastop tako Ponudbe na uprae preje v novo zgrajen, na Dolenjski cesti, prej posest« o Jo^ jebačina Y?led Irpejja razgleda ia »vrlega zra*a >o ako pr'p«»roćijiva za umre Tiivne uradnike m ulične osebe Natančna pojasnila daje Janko Pe^SSrvit, Ble weisova cesta štev 32, oz. JaSL famafin. trg, Doleniska cesta. učenec b dobri •i - -r t Antonu Verbiču i ob Savi, Štajerski Službo Išče M.Kristotlč-Biiiar Ljabljaaa, Stari trf 2S. na j sel j s« S Laf o. iji aast' p skromna gospodična. In je dovriila trgovski tacaj z z vrstnim uspeherr Zmožna je Mnanmm* stenografije in strojepisja. Kanta* M. M. v Za ti eni, postno leteče. Lepo stanovai v L nadstropju, na veljal u Kongres-re^a trga in Vegove ulice it 2, i 5 sobami, balkonom m vsemi pnpadki I ONa 11. MltntM t L T dr. Zenaru o isti SmSi tal 1 J.— 1 X jipilatan ni pa ▼ pisarni zveze slov. zadrug. Modema, mimi Burnijem kavarna v Kranju, nasproti gimnaziji se toboi odda v nojem. Natančne* — Pisn.a r-a upr^vntštvo »Slov Naroda« p> *if fB« K. 47**« SUta i brez konkurence fiće ».-.nuni«,fSovskean a b SJcncVOllie B komponlono obstoječe iz 3 sob s pripadki M odda za november aa aUagre—esa trga it 13. Natančneje se izve pri hišnici ravnr.ram o<^ 1 21. do 1 22. ure popoldne. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno Cfao dal« ■atlaško vino Naslov: iyK. K. 800", Kosana (Kranlsko). 2668 društvo i / / Kuč aajbollse sredstvo. 4 steklenice '5 kg) franko K 4 —. Br. Novakovič, Ljubljana, ttradec, Herresgasse 7, II. nadstr Osebni kredit posojila sa ranzaranje uradnikom, profesorjem, nćiteljem umi rovljeacem itd ped najnfodnejšimi pogo eventualno tudi aves porokov proti enkratnemu poroštvenemu prispevku. v>; • predstroškov. Pro^pekTe in pojasnila daje z: Kranjsko: 4845 J. Kosem, Ljubljana, Krakovski nasip it. 22. ▼ar Dr. Ivan tem odpotuje do dne 16. avgusta 11. ▲▼▲ sva a va ava ava ava aVa ava Nikdar več! r.e premenjam miia, odkar bim Bova* mannovo Ulljlno mleti, o milo s lesenim konjičkom (znamka lesen konjiček; tvrdke Bergmann dk Co., Dečln na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti soinčnim pegam in za negovanje lepe, mehke ir. nežne polti. Kos po 40 vir. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-jah, parfumerijah itd. II 505 strokovni zdravnik lezni notranje bolezni in za bo* asu in vratu se je preselil s 1. avgustom na Kongresni trg st.15 nasproti nunske cerkve. C. kr. avstrijske {£| državne železnice Izvleček iz voznega reda Tr*č, Trst, a#wtra*. Onebau vlak • letroiff. Trbii, Beljak, Gorica. Celovec. zjutraj. Osebni vlak v nmeri: Gronnple. Št Janž. Rodo.fovo. Straia-Toplice. Kočevje. a-ia SttoMnn. Onebiii Ttak v sanen: feae- -tem, z zvezo na brzovlak v Cmlo*ec% Dunaj j. k.. Line, Prago, OraJdane Berlin. Beliak, Badgastem, Solnograd. Monakovo, Koba. Mns One hm vlak v nmeri: Tribč, leaemce, Trbii, Bel|ak, Celovec, Gonca, Trst SS pspsians. One^ni v.ak v amen: Gro-aaplfe. Rodolfovo, Št Jani, Straia-Top ;ce, Kočevje. Osebni vlak v amen Tnbč, Trbii, Beljak, Gorica. Trst. ddaese Osebai vlak n mer. 1 rfjč. z zvezo na brzovlak v Beljak, Cessesc. Danaj, z. k, Badgastein, Solno-grad. Monakovo, Inomost, Frankobrod, Uieshaden, Kolin, Dusseldorf, Vleissingen, St )anz, 1 o-K> peaaal. Osebai vmk - nrren mce, Rehak, Gorita, Trst, Celovec Jese ■ 7 aa a os 7 31 •r- oeliah Mesanec v Kamnik. Meša ec v Kisbs. Meianec v Kamnik le ob praznikih. v Mesijama Omima talasale*} 7«09 zjutraj s Osebni vlak is Jesemir. l zvezi na brzovlak iz Berlina, ' V>i Fraee, Linca, Celovca, Monakovega, Soln> grada, Badgasteina, beljaka, Gonce, Trsti Trijca. n*S2 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, dolfovega, Grosnpija, Št. Janža. n*20 donntnnn: Osebni v.ak is Trbiža. Gonce. kneaic, v zvezi na brzovlak m Dunaja, z. k., Olovca, Vlisingena, Du-seldorfa. Kolina. VViesbadna, Frankobr?-Monakovega, Solnograda, lnomosta. Badgasteina. bei i aka. S-OO pepaiana: Osebni slak iz Koceri ^trair - Toplic, Rodolfovega, Grosopi* St Janža- at7 »nnoiinn. Osebni vlak is Trbria, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Trfca 0*08 zvsOar: Osebna vlak a jeseste v zve: na brzovlak iz Berlina, Draždan, Pra^v Linca. O'ovca, Monakovega, Solnogra:: Badgasteina, Beijaka, Dunaja j. k. Oi O avaoee: Osebai vlak is Bcijska, Trbdi Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tnbea. 0-07 avooor: Osebni vlak is Kočev a. Strzie Toplic, Rudolfovega, Gronuplja. Št. }wh tt-22 ponoOI: Osebni vlak is Trbiia, Cc: Beljaka, Trsta. Gorice, lesen te UmbUsma (artavma talaialce) zjutraj: Mesanec a Kamnika. IO-S9 Oopside: Mesanec iz Kamnika. 0-1O zvsOsr; Mesanec a Kamni za. IO 30 sn neOl: Mesanec iz Kamnika le d nedeljah ia praznikih. m odhoda so C. kr. drtaTBo-ieleniški ravnatelj stro r Trstu Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka SinOV, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svojo proizvode izključno a) iz najboljših sirovin. V V