Osdravlenju te Pluzhnize
s' shelęsnato foliio kifloftjoi
Vun-Dan od Jgnaz-Josepha Pefsina Osdravllvza, mu sa vfé poftavleďga Profeforja v' zefarfkim krajlevim shivin -osdravllfhi na Dunaji.
Is NemfkJga na krajnfko preftavlen
od
t
Blasha Kunięrdeija zef. krail, Kom-mifsarja v* Lublanfki krafiji.
K' pridu yfakitęriga Krajnza na fvitlobo dan ' Od
Gofpoda Baron Daniela od JVolkenfperg v' Ponovizhu.
mmmmmmmmmmmmm—m, ........ mmmmmm——t
V' LUBLANI,' I804,
r 2> žT5"2
JL> .
C
t -p . •
Te k' oidravlenju te pluzhnize, al shi-vinfke kuge na pluzhah s' folno kifloftjo, katęra sheleso v'«febi jímá,, na vezh krajih kókęr v' Vosendoif, Sarasdorf, Maners-i dorf V* U. W VEngelhardftatten, Laser V U. M, B. inu v' Gutty na Ogerfkim naprej-vsęte vezh fort pofkufhne mu sra-ven fturjene samerkvanja fo ne le famo fkasale, de leto snajdenje *) je groso-
vicnu
*) G. Profefsor Reich je, zhe ne pervizh, vun-der s' veliko modroftjo , nuzanje mineralskih kisloft v' osdravlenji 2hlovękov, inu sizer per vfih merselnizh:h bolesen bres vfigá vun -vsptka, inu ograje hvalil, inu (Vętuval. ,Skus njegovo hvalo Jpovsdignen fun jeft sazhęl v' shivinshki arzniji toku dobro per kojnili, ko-kcr per govędini vezhkrat poskushne narediti, katęre fo mene tudi pod-vuzhile, de G, Reich je sizer Tvoji vilavi k' dobroti mozh od kisloft prevezh savupal, de pak vunder, slaili s' she-lesnate , inu s' kuhensko folj(5 ras-ftavlene Tol-ne kisloili tudi v' shivinski kugi pod v' letih bukvizah naprej-poftavlenih perftavkih nuzane je ena grosna arznija, katęra je vezh koker vfe druge. Kar zhes to sizer G. Reich v' Tvojih terdnih, inu vejflnih navukih sa kmęta 8. SRúrnbcrg 1797, katęri To brati vredni, na plati 84 od kisloft pravi, Te sdi, le memu gredózh govori, bres de bi bil nijh mozh dalej skulil, "i	A 2
. ł t 4 ,
vitnu pridno 9 ampak tudi poterdlle, ko-ker fe ]e tam nuzala, aku felih fhe po-bolfhat sna, she sdej vlaki dosdej posna-111 inu fvetvani vishi naprej ltojí, inu de fe s' to ta fkodliva inu fmertna shivin-i'ka kuga, katęra fizér fploh fkorej vfelej zhes tri dęle te bolne shivine pomori, s' eno veliku majnfhi sgubo sna odverniti, 5nu vęntati, aku i) dofti sgodej, inu sf-zer nar bolje kmalo, koker hitro fe bo-lęsen samerka, al vun - vdari, al faj per Iredi te bolesni 2) po tukej naprej pitani vishi 3) ena mozhna, sapama, inu sra-veirshelesnata folna kiflolt, fe nuza»
Kir fe vidi, de ta ludęm od vezh koker od ene ftrani filnu fhkndliva bolęsen, taku dobro sa to, kir fe hitro, inu natę-gama nalęse, koker tudi sa to, kir fe toku hitro koker bi s' ozhml trenil, iasnefe, inu malo kedéj, nar mejn pak per kmetih skus laftne poftave fe pulti nasaj dérshati, inu satorej fhe vlaku lejtu njih veliko pomori ; eni ga fromaka na enkrat doli dęne, eniga bogátiga inu pametniga pak od shi-vine - dershanja oftrafhi, inu tedej vlakiga, akti ga lih ne sadęne, s' hudo ljtino, po-mankanjam meťá, inu maťla, inu s7 dra^ gino vfigá shiveťha koker s* gotovo bolle-zhíno shuga, taku bi refnízhno en grosni dobízhík bil; aku bi skus eno pravo visho
to

fe dobru ft uriti snalo; kar vezhkrat ne-mózh, fhe vezh pak nemarnoít sa poli-tifh poílave, inu sa te vun-dane sapov-di fkasí*	I ■ ;
Naj bo koker ozhe, vrędno je fe po sapovdi, koker je shę .vezhkrat, sadnizh pak ' skus okoli - povelje flavniga fpod -Oefterreihifka vladanja od 30 Kimovza 1800, vun-dana, dersháti; vander pak ozhmo v' tih malih platelzhih, le tojfto •vfakimu k' pridu ozhitno íturíti, kar je' naf ta ne dalna fkuťhna zhes ventovanje te pluzhnize vuzhíla, inu skus letó fturíla, de fe mujamo, po shelji víih ludí W ob-dershanju hifhniga goťpodinťtva, tudi od te plati eno branbo jimęti, de mormo to hudo te bolesni odgnati. Kar fe svunej tęga zhes sazhętik, laftnoft, urs^ahe, ras - trofenje, hudobnofti, inu vfajenje te shivinfke kuge vędit, al snat more, fe najde vł teh dobro obdelanih sa-merkih zhes Bolesen kushne shivine od J. R. Mezlei\ Ulm 1798.
J. i.
Te v' poprej popifanih krajih v' kosa-perfki, Liftognoji, inu Grudni igoo, inu v'ravno tajiltih mefzhih J801. naprej-vsęce inu v* letimo obdelanju sa dno po-loshéne fkufhne fo blę toku dobre, de,
kir je kuga te bolesni nar bol okrog febe fęgala, vezh koker ta pęti dęjl bres ras-lozhka nafe vsętih bolnih shivin, fo bile od fmerti refhene* iNaj fe le ta na sad-nizh perdjan bolni Protokol od Engelhard-ftiitten, koker ga je Dr. Schmid medikus per zefarfke shlahte grěfhíni Eckardsau na tanko pelal , inu G- krajs - physikus Wejland na fproti dershal, inu ípodni Oefterreichifh vladanju timu vikfhi gre-ťhinfkimu pęlanju zefarskih grefhín koker ena nar refnizhnifhi rezh je naprej po-loshen bil; koker tudi od grefhíne Man-nersdorf.
De je pak to toku dobro, inu ozhit-no zhes vfe vupanie dobro vun padlo, tedej nobenimu drugimuperpifati je, koker leti vishi sa o^dravlati, íkashepoeni plati to taku veliko zerkanje tę fámu le-bi pufhéne , al po eni drugi vishi obrav-nane shivíne, po ti drugi plati to sa sa-zhudíti hitro pobolfhanjo inu skori vlelej v' dvęh ali tręh dnevih fturjeno osdravlenje teh pervih. Samo tejiile, katęre fo bile v' ti nar vikfhi ftopni, belso kir je to ofkruneno oíerzhjeshe ognilenó bilo 9 inu v' osdravlenje dane bile, slafti vifoku bręje ktave, nifo fe mogle otęti.
i+m&w	7
2.
Tcrdn<Mt, inu varnoft letę vishe osdrav-lenja vifi od hitreifhi, al posnejfhi nuzanja; tedej zelo veliko na to pride: i) de fe dobro fposná, al shivina je saref od bolesni sadita; inu ©ikrunena, 2) al je bolęsen she vun-vdaiila, to je; nje gvifhni sazhetik, 3) uje fr^diio ftopinę, inu 4J sadnizh nje nar vikfhi vifokoft prov vęditi, inu per sazhętki kmalo fe pomujati to bolęsin Otętn
3.
Krku dolgo bolęsen terpí , ni na eno gvi hno fhtivilo d' i smerjeno* Od nalęsenja noter do ozhitniga vuti-vdar-jtnja prejidejo po navadi fhtiri » pęt, do fheft.t dní, koker fkufhne per v'pdzanji fkashejo: inu zhe v' zhalih do fhtirii ajft, inu fedemnajft dni pretekó, ti ku fe to sa tega voljo godi, kir vezh-kiat bolęsen, de fi ravno v' shivíni tezhf, savol majhenih pervih pertifkov ne fpos-nanuoftane. G. Doctor Schmid v*Ekardzau katęri je od G. Hofrath v. Holzmeiiter, zcfarfk ga kraileviga vikfki Directorja ze-iarfkih grefhin povelje dobil, sravem kravam pervizh gnoj od kos vfaditi, inu po tęm kir fo kose preftale, med te bolne v'
Engel-

Engelhardftatten djati, de bi fe svędilo; al bi one skus to morebiti tudi pred kuge mogle obvarovane biti, pravi: de per dvęh braveh, katęre je on sa to fkufhno sbral, one, ptitem kir fo she kose fręzh-no preftale, inu potlej v' navarneft te kuge isdane bile, želih fedemnajft dni bolesen fo toku malu, inu huda jimęle, de bi jih bil eden sa zelo sdrave dershal; al ta cfemnajfti dan fe je krga per obęh toku mo. hno pokasala, de je on zerkuenje, inu nemogozhnu obdersanje kmalu naprej vidil. Leta pergodek tedej sraven tudi skashe, de kravje kose pred kugo ne ob-vnriejo:*) de tudi, slafti perkmętih, ka-tęri letó le fploh prevdarjajo, ta sadni nar hu fhi pozhetik, kir je shę vfé sabfiojn, k' veliki ťhkodi te shivine, inu k' framoti tęga fvetvatiiga ventuvanja fe fhe le sa bolesen dershi, ravnu koker de bi fhe le vun - vdarila, al fe pozh^la. Mifel. de leta kuga v' enim dngvi, ja v' zhaftiod nekej ur shivino popadfti, inu vmorílj sna, j j urshah, de fe ludje toku premotijo* ____§. 4*
*) De fe jíma(píshe Doctar Shmid) dalei s' kravjimi kosami per govędini skushna dęlati: to nefrezhna skushna poprej nepuili, savol jeft rerad to povelje tega vikshiga Direkziona ze-farsxiih greshin V nemas puitim.
1 ■ 1
Te perve snaminja, de en brav (fe saftopi v' enim shę kushnim kraji) bolesen shę vł febi jímá , inu bolesen shę ťe perbli-shje, fo kafnel, inu vodęne mokre ozhi, inu nr f, Vzhafih ťe tudi »amerka, de en taki brav per nekat^ť klaji mejn, per ne-katęri pak vezh koker sizer, rad je, > vunder pak fhe po navadi preshvekije, kiu popolnorra fe vidi: tudi, de ene srno-sne krsve en dan mejn, ta drugi pak su' pet ve/.h mleka dajo. Leto v^haíih le dva dni, v haíih pak tudi defęt, in fhtirinajíl dni terpí, inu to je nar bol sa osdraviu
i
5*
De je bolęsen pak shę ozhitno vun-vdarila, kashejo leti pergodki: en shalo-ften, inu toku rekozh^ koker samaknen ftan, en lęn, inu tefhki hod tíga brava; per kravah doli-jemanje mlęka, folsne ozhi, pogofti kafhel , glavo - tręfenje, fiikripanje s' sobmi, goítcjťhi treplánje ferzá inú shil (katęro pozhaíi doli-jemle, eno pozhafnifhi pot te bolemi pomęni, inu vezhl vupanje k' sdravj»rda, aku pak vunvun hitrejfhi poftaja, veliko filo inu nevarnoft ka&ej po tem sdej mras sdej vrozhina, vzkaiih tudi sł ftręfenjam, iuu
s'

s' poten jam na želim shivoti vkup, slafti na »ogęh, vfheíih, na nofi inu shnablih: nakar pak fe pofebnu ględat more , je pre-sbvękvanje, katęru je sdej veliko pozhaf-nifhi, al zelo vun-oftane, de fi ravno fhe vunvun rad ję.
Leti pergodki, aku fe ravno sa maihine dershę, vezhkrat le en zelo kratik zhaf terpv-, tedej od poflov katęri to ne po-snajo, inu v' nemař puftę, fé lohká ne vidijo, inu fhe le takrat samerkajo, inn po« vuló, kadeř oni shę v' ti nevarni fořti te druge ftcpnje vun-pokashejo. Zhe kmę-tji oxhjo, de nafha visba tiga osdravlanje, dobru fturi, morjo poprej to fhkodlivo mifel dol - djati, de shivína fhe le tak at bolna biti sazhné, kader ji she vfa klaja, pjazha ne difhí. Zhe vezh bolęsen fe pulti raft, inu gori jeroát, toku teshi, inu flabifhi bo osdarvlenje.
$• 7*
,Srędno ftopnjo te bolesni kashejo: mo-zhna ognufa jedili, in zelo preienjati pre-shvekvati, per tem pak fhe prezhej dobru piti, mlęku prejide, is nofa mokrota, is ozhí bęle motne folie tekó, katęre fe
fper-
fperjęmajo: po gofto fe doli • vlezhi, sra-ven pak fe ftęgat, inu s" drozanjam tega terbuha Topili; tefhko gori vftanjat; bole-zhina naherbti, inu na lakatnizi, toku de fe shivina globoku noter v'tifne, kader eden s' roko zhes potęgne; kosha tam od lufta napęta fhumi koker pergament al na nje turi s'tekó, al pod njo en ferkovzhni, podkoshnik fe pokashe, mehko pogoftu od nje vun-dano blato, al shę s*bolezhó filo gnanje k' drifki; vzhafih holęsón v' vrató , inu tefhko posheranje pijazhe; ka-fhel ^ fhkripanja s' fobmf, tręfenje koker, v' §. 5. treplanje ferza, inu shíl do flie-defetkrat , inu fedpmdefetkrat v' eni minuti.
8*
To po navadi le dva dni terpi, inu zhe fi natura shivine k'osdravlenju ne lama ne pomaga, na kar pak slafti po lęti, inu jefen pametno ni zhakati: al zhe ta snajdena visha ni kmalo le nuzala; teku bolęsen k' nar vikfhi, inu nar nevarni-fhi ftopni pride , v katęri ta zheterti thelo-diz inu deveto gobez vezhkrat tudi pluzha, inu goltanz Te pri ladę , inu v' pran d padejo , inu reťhenje tiga brava nemogozhe fturę.
<	v
^^felg*
Snaminja letę fmertne ftopne fo: zelo nizh ne piti, ne jefti, karkoli bodi; rumeno gnojni tok is shę vpadenih ozhi, inu nofa, gobez fe zedi; kader ftojl, toku Krav je-zhi, kader leshí pak enu sadufhlivo fopenje, inu savol velike flabofti komej gori - vítané, al pak s' filo, skus eno mozhno sno-trejno bolezhino permorana gori • fkozhi, al fe doli-vershe; blato je kervavo, mo« zhno fmerdi, stifhanjam od nje grę, inu iitnek vun-ttoji. ferzę, inu shilezelo od ofemdefetkrat, ja devedefet, do ilokrat vezhkrat bijejo , vrat jima kerzh, obftojl, al fe savijě: glava al je naprej - ftęgnena, al gori • vsdignena na ftran; sadnizh, inu koker osnanenje blishne fmerti je nof me' sěl, tudi shnabli, slafti dlafna al zhe-lóítne meťó, jesiłc, inu ne drugazhi mogo-zha fapa koker s' sijánam.
Kader fe shivína, katęra je na letí bolesni okoli padla, gori dę, toku fe vfelej najde, detazheterti shelodizna fvoji sno-trej ni nagerbani kosili je vuf rakoven, al prandik mozhno rudezh, alsagoręven, al sělenoplaukaít, leto pred vfim drugim je
ner
ner ftanovitnifhi; ta třetí ihelodez pak (to je) devetagobiz al ta gofti vamp po navadi rastegnen, inu terd, v' njemu pak je ena rijava, terda koker na pezhi pofufhena enimo flanzovtu podobna, med perjam letęga shelodza tizhiozha plafta: od tęga kar (pak vunder ni vfelej, kir fe vezhkrat notri tudi en zelo mehka , inu kafhnata klaja snajde) je leta kushna bolęsen jime: po nemfhkim Loser-diirre, to je po krajnfkim pluzhniza dobila t te tanke vezhkrat, tudi te debęle zhęva fo prifadne inu koker od pogoftniga vun ra-fhenja, zelo skusi fvitlé, jetra skori vfelej, na męjlli rijave, fo rumenkafte, zelo mehke, inu ras-maslive, sholzni mehur, slafti zhe poprej ni bila enagrisha, je zelo velik, koker en frakelfka	ras tęgnen, inu s? seleno - vodnim ffltilzam napolnen: vezhkrat tudi rakne, al gnojafte pluzha ; vezhkrat zel goltanz s'notrei od rakniga otoka podert, al s' pęnaftim shlęmam pre-vle/hen, zelo posherk, njegov sazhedK, inu nofníze fo prifadne. Leto preminvanje fe pred drugim femkej poftavi, de fe leto per zerknenih bravih, katerim fe je poprej folno kifloft noterdala, fe ne, k ker fe saref vezhkrat sgodi, na nje objedno inu ojílro mozh perpifhe, inu de fe kuga od drugih shiviflfkih bolesen sna ras-lozhit,
5. II.

S* ii.
Osdravlenje s'kiťloíljo, katera she-leso v' febi jima, dokler fe kadi, je v' sazhętki te bolęsni (§§. 4, inu 5} fkorej zelo gvifhna , toku de od dvejfet bravov 1 kornej eden doli ftopi; v' drugi ftopni pomaga vezh koker polovizi tih bolnih; al v' tretji ftopni je nje mozh negvifhna, inu fe sna le na morebiti, vunder pak s' sashihranjam lvetváti, de od ene druge forte osdravlenja fe fhe mejn vupat sa-more; vfaki kmet tedej gledaj, dekma-Jo jifkro pogafne, predem to plemen nevarno, al zelo nemogozhe íturi, Vekfhi dęl fe v' rajtanji tih dni te bolesni pre-rajtajo, inu męi]jo, de fo fhe le sazhęli, kader shivina JSei^Łhę vfo shelo na jęd sgu-bílatakrat slcSflffajo pervizh, kar fe jím ai famo dobro sdí, al fo od kakiga bahá-zhav'arz uji, al od zhędnika, al konje-derza flifhali, inu ozhjo, kadeř je she víe sabftojn, na sadnizh dana folna kiflott jima na enkrot zhudesha delati, katere le en golfiviz, al en apotnik oblubíti, inu en smotnaviz pogervat more. Od letę stnote fe ludje nikoli ne morjo dofti IVari-ti, inu sazhctik te bolesni nikoli dofti per-povedovati, slafti per bręjeh kravah, ka-tęre le takrat, s' lvpjim v' maternizi fhe shivim teleti vred, skus folno kifloft fre-
zhno

zhno preshiv?* Zhe pa kdo kugo zelo na .ftcpno 5. 7 pridti pufti, toku tele v' ma- \ ternizi mertvo poftane, inu more s' veliko mujo, inu oťlabenjam te breje krave fe prozh odvrezhi; kar je sizer vfelej s' nje nevarnoftjo svesano, vunder pak k' obdershanju toku potrebno, de bi sizer tele kmalo gniti sazhelo, krava pak na novizh kushna ratala,,inu proti ímer-ti hitęla.
Solna kifloft fe more bolni shivini ne prepozhaíha inu v' velikim mali, ampak s*1 prave męro vode s'mefhana notri dati: vunder hudobnoft kuge, fila inu íto-pne filnoíli, mozh, velikoft, inu' ftaroft teshlvine lturę toku dobro v'zhafi, koker v' podanim mali en ras - lozhik. Kader je ob mlazhnih bolesnih na fpomlat, inu na jelen, bolęshen per hitrejfhi, al per po-zhafnifhi, inu bolfhi, per mlajfhi shivini, per majnfhim, al vekfhim shile-tre-planji, toku fe sná, k' osdravlenju teh bolnih fploh 1' enim irajnfhim mali te ar-znije s-hajat, inu tudi v' noter-dajanji fi ve2h zhafa perpuftiti, koker v' bdesh-nih po letí inu jefęn, kir letę vfe na enkrat konzhajo.1	>-'A
13*

r
V' gofpodnaťfkim Kalendťi na lętu i8oa, Dunaj per Gaflerji, plat 136. §. 6# inu 7. je od mene eno ťploh podvuzjienje, koliko fe more mal potrebne kiťlofti te sa vfako pofębno shivino zhes inu zhes polVáviti, notri poftavleno, tam fe tudi najde: Per shivini po desheli fpodniga Oefterreicha od fredne.mafe v' sa/.hętki, inu lrędni ftopnji, inu per hudih jefen-fłiih kushnih bolęsnih ťe sna na to visho dęlati:
1) Sa eniga telęta, katęro fifi, fe vsame eden, al dva lota folne kiflofti, fe smęfha s* dvema, al tremi Firkelni mersle vode , inu letá smęf fe po dę-lih od jutra do vezhęra, poftavim vfako uro en Frakel ti shivini noter vlljé.
s) Sa enu lętnu tele fe od jutra do ve-zhera olem al deťetkiat notri vlije, vlakikrat 1/2 lota kiflofti inu ift Firtel vode, inu to fe vfako uro, al vfako pol drugo uro notri da.
3) Sa eno dve - lętno telo ofem, al defet« krat vliti , vfako uro na enkrat en lot kiflofti» inu en Firtel vode,
^sfertfc	i?
4)	Sa tri-fhtiri -pętletno kravo dvanajft al pętnajft vlijakov, vfako uro eden od 1 lot kiflofti, inu 1 Firtel vode.
5)	Sa ftarifhi krave, inu junze pętnajft 'do dvejfet vlijakov, vfako uro eniga
od i lot kiflofti 9 inu od i.Firtel vode.
6)Sa	pitaniga, inu dęlovniga vola pętnajft do dvejfet vlijakov, vfako uro eden od 1 1/2 lot kiflofti, inu 1 Firtel vode.
§. 14.
Leto k'nekolikomu sadershanju fem poftavleno fhtivllo tih vlijakov, inu sra-ven perdjanih lotov folne kiflofti je zela visha, to sazhctno al faj fhe ne predelezh pufheno bolęsen osdraviti: vundęr je zhes vfé terdno naprej-pitano , de vfí ti vlijaki sa gvifhno vfi, v' Ednim dnevi od jutra da vęzhęrafc al zhe fe je fhe le po poldan osdravlat sazhęlo, skus zelo nozh v' en nemęr inu bres prejenanja sa to vezh bol flifik fe noter dajó, koker ozhitnifhi, inu nevarnifhi snamina te frędne ftopne 7.) fe pokashejo, kir po lpri/Jianji te Uufhne, ta prelilna mozh te kuge fe
B .	ne
* *	v
ne drugazhi, koker s' ferzhno, imr vę-dno brambo, more odgnati*
§♦ 15.
Kader fo vfi leti vlijaki po rezheni vishi noter dani, toku le na dalje v' fhtiri inu dvajťet urah nizh drusiga ne nuza, koker famu pitjě is moke, al od jězhmenfkiga sdroba, leto fe shivini prov pogofto noter do popolnima iitortj more naprej dershati ; tudi aku leto ona nozhe fama pici, fe ji more noter v'liti, kir je samerkati, de veliku piti ji je grosovitno dobro, inu de skorej nobeden brav; aku po vshlti kiflofti, veliku piti sazhne, v' ti bolęsni konz ne vsame, Aku na treti dan fe shę pre-zej bolfhi kashe , toku tudi ne vezh arznije ni tręba, inu brav bres de bi fe povernenja bati blo, je is ne varno-fti, svunej aku bi ena mozhno bręja krava, katęra je mozhno bolna bila, ravno sdej jimęla svręzhi, inu zhes vdí sázhetik tiga pobolťhanji od kushne bolęsni, sdej savol teťhkiga fturjenja, inu skus to preftano oflablenje mogla obftatu
Bolfhe fe fposna is> shivejfliiga, inu vefelfkiga poględa, inu obnaftanja, is zhiftejfhih inu fvitleiťhih ozhí, 'is po-vernene shele k' jędi, is loshiga dihanja, is redkejfhiga leshanja, inu dalfhiga ftanja tiga brava: sraven pak skori vfelej fhifa terpl, al fhe le vftane, ravno koker bi folna kifloft leto fturila. Zhe fe pak fhe per tim samerka, de brav na novizh sazhne preshvekuvat, toku ni ve1h zviblat, de bo skorej popolnoma sdrav*
§. 17. .
Ta sa noter • vliti perpravlena, voda ne fmę pretopla biti, kir v' leti bolesni vfe pretople pjazhe, inu pomije, more biti, savol tega kir prifadne bolezhine teh zhęv fhe hujťhi naredę, fe fhkodlive najdejo: pak tudi ne fmę zelo mersla, al fhe frifhno sajęta biti: kir skus to, vfelej terbuhi otekó, inu fe koker v* bobnarnizi napihnejo: ena fkalena, al s7 nekoliko toplim pefdjavkam preparjena, inu mlazhna voda je takrat ner bolfhi*
B 2	iS.

Zlies bolezhíno na herbti (§. 7.) '/bes bedenze, inu zhes vun -fpufhanje , al mehurje, kateá fe tam vzhafih snaj-dsjo, inu veliko męjin redkejfhi, koker le męni, dobre snaminja fo, je vmivan-je, inu ribanje s' mozhno okifano vodo, fe v' enFirtel flitírj al pęt Lotov kiflofti smyfha, zelo toku dobro, de ne le famo tijfti masuli v' en Firtelz ure zelo prejidejo, ampak tudi de 11a to zęl herbat, ravno koker de bi tyil s' vrelim kropam om<vshanf gorák oshivlén, inu v' enu s^arjenu potenje preftavlen, kar k* lolikimu osdravlenju tiga brava groso-vitnu veliku pomaga. Take fparjenja tudi takrat , kader bi na he bti, inu na lakatnizi nizh bolniga naidti ne blo , na mejili vfih drugih ^odpelavnih, ojftrih, rudezho • delajozhih , mehurje vlezhe-józhih, gnoj, nategnejozhih pc. svu-najnih mitelnov, od katęrih fe fhe ne vę kaj fo, fe ravno sa to fvetvujejo, kir to toku dobro fpotenje naprej - pernefó* Se mor jo pak ti braví skus dobro sápete tople hlęve inu s' zhes pogerneno odęjo pred svunajmm mrasam, merslo mokroto, vetrovjni, inu sappe-skusvle-zhenjam ferbno obvarvati, sakaj # to vfé fpotenje nasaj dershí, inu satorej k1 bo-
lesni
lesní na eno fhkodlivo visho perssdęne. Je sizer reť, de mozhni simfki mras- na debelo shivinfke bolesni nasaj dershí al vzhafih zelo potopi, al vunder relníza » koker fe je fkufhna sgorej samcrkala , vlelej obftane, inu fe le ozhe toliko rezhi, de mras, kir vfe ispuhe po navadi debęle íturi ♦ inu is - pntěnie vfe shivali nasaj dershę, tedej tudi toku do-b*o is-gnanje, koker tudi ras - letenje kushne materie tęjsł \ naredi, satorej tudi nslesbo, inu fhtivilo tih bolnih pomanfha, ne pa , de k' bolfhimo tih, katęre fo bolęsen shę nalęsle, inu na nji bolne ratale, kaj persadęne, inu k' njih osdravlenju kaj perpomore, Skufh-na na lproti zelo ravno to skashe, Jeft, inu moj prijatel, Dr. Schmid ima vťe-lej vidila, de naji bolna shiv/na v' Eti-gelhartftatten inu Lafe , kir naf je potreba^ perm orala, en zelo lamozh le-shezh inu flabo opasen fkedén sa en fhpitáv narediti, takrat , kader je en ojftrejťhí rnras ratal , al mersěl vęter pihal, kmalo je hujťhi poftala, inu tęshej k' osdravlenju prifhla, koker per toplęjfhih , inu ^ savętnih. Namerzh v* P er v i ni pergodki fe je sdęlo, -ravno koker bi zela grosa te bolesni sa toliko itiozhiiejfhi na drob tiga terbuha plácla, iiiu ga satoliko hitrejfhi rasderla,
zhe vezh skus v'pihanje tih vetrov svu« najne fpotenje je ras-derto inu poman-fhano blo. Js tęga, fe doli vsame, de sa bolno shivino v' Jesęn inu Simi, inu per mokro - merilini vremnji sa fuhe, zhifte, prezej preftorne, vunder pak nekoliko tople hlęve , koker tudi sa dofii ogrinala nijh shivota, fe more fkerbętL
Aku bi na treti dan nobeno sna-irirje na b'lfhi (§.16,) ne bilo fpos-nati, inu ti pergodki ( §. 7.) vu" s' filo v' nemęr terpę, kar vunder zhe fe je $§. 11. i2t inu 13. pifano; fvefto dershalo, fe zelo malokedej, inu le poprejfhni samudi. inu samijenim nuzanji, lete ar-znije sg'di: toku je potręba, vlijake po naprej pifanji § 13. ner mejn 11a pol fhe en krat ponoviti, inu vezh kliftir na dan vfako od 1/2 Firkelna vode s' enim lotarn kiflofti sraven lparjenja ( 18 ) nuzati.
§. 20.
Grosovítno, inu bolesni je kader fe
nevarno v'
per ti
vratii 7.)
W^flisrt«	23
f 7-) perkashe: tukej je d^bro sa-merkati, de vljanje fe s'eno fkerbno, inu pozbafno visho sgodi, kir v'tim sapo-padena shivina le zelo pozhalu inu tefko doli - poshęra, inu fe lohká, aku bi fe filno, al prehitro vlivalo, nekoliko vli-jaka v' dufhk saletęti, shivlno k' filnimu kafhlanju permórati, al zelo na naglima sadufhiti snalo, Łar ne le famo per vlijanii s' folno kifloiljo, ampak zhes inu zhes per vfaklm vlijaki bodi fhe toku na doliheu, v' letim ftanu te shivine fe sna sgoditu Tedej fe ne ime;
1)	glava shivini prevezh v* kvifhko vsdigniti;
2)	arzniia pozhafu, inu po majhe-nim, le toliku, kar na enkrat doli po-shreti more, sdei nekej, sdej nekej notri vliti, inu sraven poględati, al je doli posheęla, inu dokler to ni, nasaj dershati.
3)	Glava kmalo s^uftiti, koker hi-tru brav kafhlat sazhnę, inu ne dalej naprej jiti, koker de fe je popolnoma fkafhlala.
t '	- / •	1	y-
§• 21.
Zhes leta pergodek pofebej , inu zhes • a v' dufhki vnęt prifad, katęri fe skus is-tęgnen vrat, in glavo na snanje da, je puh od kadive folne kiflofti od velikiga nuza. Sa tega voljo jeft en per-tęni , al fukneni blek premozhim, inu ga skus dvę na rogę pervesane shnorize pred nofnize te shivine obęfira, vundér toku, de le f>ej luft lohka vun, inu noter potęgnit more, inu sraven s' letim tudi puh kadivniga bleka, kateri pak fe vlak Firtelz ure na noviz omozhiti more , v' nof potegne.
§. 22»
Sadnizh ie fhe spre-vdarit, inu fve-tuvat, kaj fe v' ti sadni, inu ner nevap nifhi ftopni letę bolesni (§♦ 9.) fturiti pulti, de bi fe ena shivina, kir shę s' fmertjo rinja , zhe je mogozhe, fhe otęla, kar je sa ref fe vezhkrat k' sa-zhudenju sgodilo, inu fe fkufic more, bres de bi fi vunder eno pofebno veliko vu innje eelalo, inu sla iti per vifoku breji kravi (§. 11.) k* opufhenju §- 16. sapelalo. Aku je tudej fe leto al skus, al bres fvoje laftne saniker noft ti sgodi-

!o, toku fe morjo tudi ti ner hujfhi mi-telni ťkuíiti, Namerzh
ť) fe more k' vfakimu v'Ii jaku mejn vode inu vezh kiflofti vsęti, poftavim na po Firtelna, eden do poldrugi Lot, inu »izer leto s' ravno to poterpeshlivoftjo , inu fkerbio, koker 20. je rezheno, noter viiti, sakaj tukej savol okerpne-nja tiga vratů, savol otekliga goltanza inn savol zelo tefhkiga, inu kafhliviga dihanja komej posherajo*
O To noter - vlijánje fe more vfa-ke pol ure ponoviti, inu ne pred jęn-jati, dokler shivína fkorejfhe toliko folne kiflofti, koker je §. 13. ręzheuo; inu v' pervih dnevih te bolesni je potręba bio, dobi, bres de bi fe balo, de per-vizh letó prevezh, al vagano bilo, kir tukej je shę toku vfe sgubleno, inu le na to visho fe kaj dobi, al de dru-gizh goltanz al zhęva od tega bodo nazhęte, al prejedene (koker nefpamet-ni menijo, kader per gori djanji zerk-nen^h bravov otekle, inu prifadne zhę-va vidijo 10. kar jim, zhe bi ravno fe pergodilo, ne bilo fhkodlivo, kir skus to njih na pol mertvi ftan fe 11a novizh Oihivi.
2 6

3)	Se more zev herbet od glave do rępa s' fhtir dela vode, inu en dęl kiflofti pridno, inu vezhkrat vrniti inu ribati, inu kader rata gorák, inu fparjen, s' edim kotram pokriti, toku je enii dobro; zhe pa mersel, inu koker poprej ofta-ne, en u flabo , inu W sdravju superno snaminje.
i
4)	Tudi kliftiro fe more vezkrat, inu mozhnejfhi notri v'praviti fkushat, inu fploh na to ględat, de Te leti od fkufhne, jnu pameti poterjeni mitelni, kar je nar bol mogozhe, hitru nuzajo, kir od vra-zhanje blishne fmerti nobeniga sadershka ne pufti. Aku pak vuuder per víim pomujanji fila bolesni fi nje ofer ne pufti, odvsęti, toku fe vuuder nobeden pravi-zhen inu pam^tén zhlovek zhes nafh dpbrv • miflen fvęt ne bo zhudil, katęri kir tukej je preposno prifhaU sa tega voljo, ni sa vfakikrat sanizhuvati, inu kateriga mi farni sa nizh majn, koker sa zelo gvifhniga inu sa ner bolfhiga vun damó, teiej vfaKimu letiga kmalo, inu fkerbno nuzati perporozhimo, Aku bi per enim pergodki, de je tam, al te fkufhna s' kifloftijo fratala, visha, koku fe je nuzala, koliko, inu kaj sa ena fe je nuzala, zhaf inu ftopna te bolesni, V kateri fe je le fhe nuzala, inu vfe
druge
druge rezhi povedale , slafti koku fe je shivína sraven dershala, toku bi belió, ,vfe kai drugiga vun-prifhlo, de leje namerzh povfod zhes eno, alvezh tukej naprej - pifanih regelz, ne nalash, fo) robato kaj pregrefhilo*
§♦ 23.
Letę negodni pergodki, al bodi na saftopnefti, al na famopashnofti, v' pre-fkerblenji, al v' pręhitrofti te bolesni perpifani biti, bi morebiti fe ner bol os-dravili, aku bi fe mogla skus kunfbtno vfajenje te kuge odverniti. .Se prov verjętno rezhi more, de ne bres m ali ga prida vfajenie, inu vzeplenje s" nuzam ta ravnu popifane vishe» shivino osdrá-vfti, fe puíli frezhtio, ^ vkup ftreniti; letá sida fvojo varnoft, inu prid na hi-terno nuzanjo, koker fe hitro bolęsen pokashe: vuna pak naf bi varne fturila, de ravno tajifti ras-lozhnf hip fe ne* fmę is ozhí pulliti, ja toliko vezh zelo terdno, inu shę naprej porajtanu, s* vfó perpravo fe zhakati, inu s' filo prejęti sna! to je en lvet, katęriga zęna fhę le skus fkufhne, inu vid more potečena
biti
bití, aku njima koker ena naga mifel obftnti.
§. 24-
De osdravlenje is- 16.) dobro od rok grę, fturi tudi dpi dobra forta, mozh, inu druge laftnofti te nuzane kiflofti , pod katere jimęnam vezhkra4-, koker firn shę na vezh krajih previshau bii, ena ne prava , flaba, malo poma-Siiva, al ne prov perpravlena, kifloft •e predaja, katera tudi takrat, kader fe vfe prov naredi, to vupano sdravje ne fturi. Tedei fe more nje dobrota, predem fe nuza, po letih snaminjah fkuiiti.
1)	More en roozhen, difheózh, lepo kitli, ne shvepleni duh od febe dati»
2)	kader fe flafba, odpré fe more videozhe inu mozhnu kaditi, inu zimer«, al hlev v' kratkim zhafu s* kifelo fapo, katęra slaven namejfti drugiga kajenja k' pobolfhanju hlęvniga lufta flushi, napolniti.
3)	Farba fe more skusi fvetiti, inu zhifta koker voda, al rumena od perme-
fha-
fhaniga shelesa biti. Jeft shpleso vfebi jimajozhe folno kifloft sa bolťhi der-shím, inu puftim v'nji,. kader je zhifto narejena, nalafh nekoliko shelesa ras-jiti, dokler od tegá eno motno rumeno, al eno volovo Fa. bo dati#)
4)	Ni od fhkode, aku je letá, koker fe v' ťhtazuni kupi , s'" ne ras ftav leno kuhenťko smelhana; ja zelo per vfakim vlijaki fe sna s' nuzam pern.e-fhatU
5)	Ona more en lot 11a en Fircel vode vsęta, vodj toku mozhno en kifel-ni shmah dati, de ga zhlovefhkl jefik kornej terpęti more.
6)	Sadnizh more ona, kader fe několiku zhifte kręde notri naftěrshe, peřinu po vrenji s'tojifto , fvojo Farbo per-dershati, inu* nobeno belo-teftno goťho,
✓ ka-
*) Vsemi na 4 Funte kislofti, 1 Quintelz fpi-leniga, al bolshi alkaho]isiraniga prahu od shelęsa, pufti ga v' njim per odma-fheni Flaíhi odvesat, de ťe ta sraven is-pledeni perfverkneni luft sna is - kaditi, inu obvari potęm to temno-rivavu ra. tano materijo , dobru samaíheno sa nu-zanje.

katęra koker gips fovfhíjo s* vitriolfkim oljarn lkaske, na dno glasha padftl puftiti.
7) Vfaka druga preflaba, vodęna kifloft, katęra nobeno fparizo vun ne me-zhe; katęra malo, al zęlo nizh ne difhi, inu vodo v* rezheni męri le malo okifa, leta k* nafhimu piidu nizh ne velja, al pak fe more trikrat, al fhtirikrat vezh notri dati«

K* konzu fe fhe nekatero opominjanje savol ftręshbe, inu klaje te shivi-nęt katęra je bolęsen al she nalęsla, al shę bolna, al k' sdravlu nagnena, fem poftávú Letó je savol tega potrebnifhi, kir k'fręzhnimu, al nefrezhnimu osdrav-lenju po nafhi vishi vfe perdęne, od kmeta pak skori zhes inu zhes v' letim veliki, inu fhkodlivi falerji fe fturęe* Koker dolgo 9 jpft. ne pravim, ta bolęh-na, ampak shę vjdejozhe bolna shivína le kaj k' febi vsęti ozhe, zhe ravnu she nekatere dni ne preshvękie, toku vunder nijh veliko jo s' gol Hamo, inu fę-nam nabafhejo, bres de bi pomiflili de
shivína takrat teshej szera, inu vfako uro fe hujfhi pozhuti. Oni ne pomi-flijo, de skus leto, bolęsen gori jemie, inu nje osdravlenje tesbęj rata, jaili fo koker v* zelo sdravim ííanu s' mitelni te klaje nabafane. Na męjfti> de koker kmęt męni, na to visho, vbogi bolni shivini dobro dę, fe nje fmert perbli-shuje. Bres majnhenu muje fe lohfea prevdari, de ena taka nerodna pizha je grosovitno fhkodliva, fakaj
1)	Ti oflableni shelodzi ne morjo veliko, slafti terdiga inu fuhiga futra szerati, ne dalje v' zhęva fpraviti: fo tedej s* tim nabafani, prebafani, inu grosiio oblosheni: toku de, slaiti ta tretji shelodez al ta gofti vamp od sgol nabafanja terd koker kamen, inu ras -tęgnen , fe snajde; satorej, fo tudi te sraven lesheózhe pluzha, inu jetra, ta med njimi ras • preshena koshiza ftis-nena, inu obloshena;
2)	Pluzhniza fama na febi feboj pernefe, de ona pred vfim drugimi dęli pofebno shelodze, zhęva, pluzha inu jetra prime inu satęga voljo veliko loshi rakafte naredi, vezh letí dęli
fhe "
33	^Sfe^s,
fhe sraven skus nevumno iutranje pre-bafani fo,
3) Te noter dane arznlje, kir fe kmalo v* velike, inu fuhe pleve tiga vampa sgubę 9 al tudi skus mozhno sa-mafhen gofti vampnemorjo predręti, ne morjo pomagati: tedej to vupano osdrav-lenje naprej perneft. Samerkej fi tedej vfaki koker eno poglavitno regelzo; de koker hitro fe bolehnoíl samerka, inu med sazheto bolesnijo (§. 4. 5,) via ter-da, enu fuba klaja fe more popuftiti, inu shivini pred inu med arznuvanjam (v 13*) zelo nizh ęrusiga koker redek, s' nekoliko kuhenfko foljó potręfen mozhni fok vezkrat naprej dershati. She le ta «reti dan po noter dani arzniji fe sna ena ter-dnejfhi, vunder paklohku prezerana pizha dati; poftavim, sęlne perje, kuhana rępa, al semlene jabuka, al Grundbir, s nekoliko moke, al parjenjam obojena, inu posnej-fhi tudi majhene pufhelze' féná dokler po dobleni mozhi to navadno futranje jpet fe fmę naprej - vsęti,
26.
Kader shivina bolęsen preftoji, zelo sheleno na jęd fili , inu aku fe jem
převezli
Íirevezh jęfti naprej - poloshí, selo ohka fe prebafhe. Ona je sraven napih-nena, hitro inu tefhko fope, inu fe vidi, koker de bi na novizh bolna. Od nizh drugiga leto fem ne oride, koket de je prevezh pizhe dobila, to savol fhe notri tizhejozhe flabofti tíh shelodzov, in zhęv, inu savil tih ne sa doíli mezh-nih is - ftajanih shoftov fe ne more zelo fzętati, ampnk notri jęsi, luft is vęshe. trebúh napné, inu perQ obvęshe. Tukej fe nę fmę folna kifloft uuzati, kir ona ne more bolfn fturiti, ampak fe morjo grenki mitelni 3 katęre szeranje prvikfhajo, pred fe vsęti, poftavim tti do fhtiri lotov Leziana, al pelinfkiga praha, s' nekej V fol j o v' mozhnim foku, toku dolgo, de fpęt poshelenje na Jed pride, notri vlivati, inu sraven shivina skus dvanajft, al fhtiri-inu dvajfet ur lakoto terpęti.
** f . "	A**	t	' * '	W
j* . '
Kader fe ena bręja krava po prov prejeti arzniji (§«, iO sizer veliko bolfbi po-zhuti, al med bolfhim, pověrshe, aiftutf, inu savol tęga na novizh flaba iau omed-3ęva rata, fe tudi nobena kifloft ne nuza; *mpak fe sgol dobri foki od moke, inu
par jen} a s'grenkimi, szeranje, inu skus to lamo mogozhno okerpnenje, pobolfhnimi mitelni, koker Lezian, pelinfki prah,ftol-: zhene brinje, i, k. t. ofhtupano dati«,
§. 28.
Po o^dravlenji fe godi, de shivina fhe dolgo zhafa kafhla; letó pride fem od ©ftánkov pluzhne flabofti, inu fe ne fmę s* shile pufhanjam, ampak *' tiji-ftimi grenkimi mozhnimi fokami, slaíH sł dobro* rejeno, lohku szeranfko kla-jo, koker ověf, jezhmęnova reianza, fénó ner bolfhi forte popolnoma v'sdir gnid.
■ 'Y I ' k . • i ,	^
/ S. 29.
Druge mitelne, bodite od karkoli sa ene forte jeft med bolęsnijo, inu po bolesni al sa prevezh, inu sa preflabne^ al pelo sa fhkodlive dershim. f tim pervim jeft fhtęjem nuzanje preveie per turih, tovovje, mozhne v'ribanja, inu fto drugih, lamo na febi nedolsh-rieh vunder PUK preflabeh , inu savol
sgub-r
sgublenja tiga zhafa per nuzanji, saver-shenih arznij: koker olje', ftręlni prah, falpecer, inu vfe forte juhe od Eib'fha, kamilz, repjá, i. v. d. skus katerih nu-zanje gvifhno nekolí, zbe ravno v'zha* fih vunder srtven fíabo en brav je prozh perfhel. K' tim drugim raj ta m jeft po shę narejeni fkufni toku dobro shile pu-fhanje, koker tudi vfe drashijozhe, inu ogrejozhe mitelne , poftavim , Kafra, Opium, difhezhe mitelne, koreninize, inu is-shganne vodę, vfe forte, ka-tęre meni v' majhhiim ograbku nekoli nifo pomagale, inu v' velikim ograbku , yfęlej toku fo fhkoduvale, de fe jih jeft koker lame kuge bojím*
' *• . . it.
Taků delezh gre moj navuk: katęn sna na dalej po vezh Ckufhńih, inu opravkih pobolfhan biti, pa shę tudi sdej, de fi je ravno kratek, Gnfpodam avznu-vavzam po desheli, Gofpodarjam, inu piiftavzam govęje shivine v* eni teh nar hujfheh deshelneh nadlog k' sadershanju flushil bo ! aku on koker jeft vupam, le polovico te grosne fkerbi od - vsame , ka-tęra letć Goipode per vun-vdarjenji letę naloge^ objide, tokuletęga milel, inu 01-iia nu ja shela je veliko dęl dofęshena ♦ sraven fe tudi osnani, de jeft po vifokim

fklęnenji ťe vikfhi Regierenge od sq Liftovgnoja al Novembra 120rr vfelej věliko saloge te nar bolfhi, prov narejene, sbeleso - vfebi dersheiozhe, inu s' kuhenfko foljó ras-ftavlene folne kiflofti perpravlęno jimam, kolker je e^en potrebuje, inu jo, kolker eden mifli veliko, al mai), funt po 45 kr. na vfě kraje pofhOam^ Napovedanje,. de jo kdo ozhe jimęti, fe lamu per meni, na Dunaji v' zefarkim krajim fhpitali v' Ra-bengalle Nro. 360. V drugim fhtoki sna gori dati.
Perdjavék
Tudi v' Lublani , inu v' Ponovizhah fe per Goíp, Baronu Wolkenfperg, N:o. 79. vfelej nekoliko te arz-níje sa 1 fl, sa funt dobi: buk vize pa sa 15 kr Baronu ]e sraven od Doktarja Pifina, skus pifma nar bol perporozheno, de fe per leti bolesni trikrat na dan sjutrej, opoldan, inu svezher okna samafhíti, vrata sapręti, en fęn-kamen alkre-falnik, koker fe tudi per Savi najdejo, ras-beliti, inu ras. belęniga
v' eni pofodbi hitro v' Męv neíli ? inu eno shlizo te arznije gori yj\q inu toku gori inu doli po hlęyi Kaditi. Skus letę fe ta smradlivi lpít* skus kateri ga shivina "ena oď druge bolesen dobi, zhifti, slafti pak takrat, kader sbivlna jję. satmijena bila, inu zerknila : saKaj letá en zhaf pred fmęrtjo dobi drifko, katęra ne - isrezheno fmerdí v inu ta fmrad zhe fe hitro ne fpuza , inu po hlęvi ne pokadi , fhe tudi to sdravo »hivino ofkverni, inu ona • ravno to bolęsen dobi.
»
t
V w
Protokoli
al
SatMęrk zhés to s' folno kifloftjo ©bdelatio na flgžhnizi bqlne shivine v'Mannersdorfi , od 13, do 30 Grudna 1800.
H.fh-na
Nro,
Jime Gofpo-darja.
Voli
Biki
Krave
Teleta
^ i c
oj a
gi-s
5 1^5
T3 w
tO ŠU
o In
Prot
o
a 1
koli
. Samerk teh v' Engelhardftattten na kugi al PiimizJizi bolnih bravov v tim fato narejenim Špitali od 20 Kosaperfka al Oktobra do 27 Liftovgnoja al Novembra i8oi«
Dan zhes-vset-ja.
o
1-1
Z
CS
C £
»»N
M
o >
(U >
os
CS
a>
ci
H
c« C5
cc
- B
0 S p ►>
cr o c
fcc ^
D*
^ *c
C
« ca
Q a
i
cu «
CD
SU
a
ÓJ
rt t-4
-o
o
• w
C
u<
(U
N
-----	——	---	-								—
Ponuzhani Loti folne kiflofti.		Dan zhes-vset ja.	♦ 0 1-1 <D B a				s •r? n ° 5	* OJ G 02	• u	Ponuzhani Loti folne kiflofti.	
sno ttej	SVU nej.		<u a S	1 Voli.	♦ <D > ci i-* ts	Telęta.	»ag O <~> c "0 ci ^ G	ł—H > CS 1-1 "C M O	r—i • l-ł a JA 0) ISJ	sno-trej.	SVU nej
\

>
C<3 O
a> • ř "j
o
a
a
a
i>
> CD
' *
Lubiana ta 27, November igoi.
N. N.