Leto XLIV - št. 95 - CENA 25 SLT Kranj, torek, 3. decembra 1991 MERKUR MERKURJEVA PRAVLJIČNA DEŽELA Gorenjski sejem od 30. 11. do 4. 12. str. 2 Prizadeti so najnižji plačilni razredi str. 5 Vabiva Janko in Metka V omami hašiša, "trave" m LSD A vstrijci protestirajo, mi le preklinjamo Minuli konec tedna se je na vseh naših višje-ležečih smučiščih začela letošnja smučarska sezona. Prekrasno vreme je privabilo prve smučarje, mnogi pa so izračunali, da jim družinski proračun letos ne bo dopustil smučarskih užitkov. Za otroke bodo že privarčevali, da si bodo med počitnicami lahko privoščili nekaj dni na snegu, sami pa bodo doma lahko le preklinjali čez splošno draginjo in draginjo smučarskih vozovnic. Da bi dali skoraj tri tisočake za dan smučanja, je za mnoge družinske proračune z dvema otrokoma pač nedosegljiv strošek. D Težko bi vso krivdo za drage smučarske vozovnice prevalili na naše žičničarje, ki komaj shajajo s stroški nujne prenove, plačila elektrike, plačila delavcev. Ker so jih v kot postavile tudi zadnja leta s snegom skromne zime, pač morajo zaslužiti. Da bodo lahko preživeli in spet opravili najnujnejša dela. Lahko bi iskali tudi druge krivce, ki bi morali Pomagati žičničarjem. Naprimer turistično gospodarstvo. Pa kaj, ko tudi ti nimajo denarja ni- ti za plačilo elektrike in telefona, kaj šele za razvoj. Zanimive vesti pa smo pred kratkim dobili iz avstrijskih smučišč. Mnoge smo letos preuredili in temu primerno postavili tudi nekaj višje cene. Toda avstrijski smučarji so se uprli - češ, da štiričlanska družina za dan smučarije porabi petino mesečne plače - to pa je neznosno. Smučarji so odločeni, da v svojih zahtevah za nižje cene smučarskih vozovnic ne popustijo, tako da bo te dni problematiko smučarije (avstrijskega, radi pa rečemo, da tudi našega nacionalnega športa) prišla pred avstrijski parlament... Pri nas o protestih seveda nihče ne razmišlja - vajeni smo pač draginje in tega, da se vsak mesec odrekamo vsemu, kar ni najnujneje. Edino, kar nam ostaja, je, da (bolj ali manj glasno) preklinjamo in se jezimo. V prihajajoči zimi pač na žičničarje. • V. Stanovnik >SH3M©lMGLAS 29. novembra - Kranjskim družinam, ki so ponudile gosto-jubje beguncem s Hrvaškega, so ob koncu tedna razdelili zavoje z ,'v'li in higienskimi potrebščinami. Te predmete so zbrali na pobu->.° kranjskega odbora za pomoč Hrvaški in beguncem v nekaterih ,lv'lskih prodajalnah. Tam so namreč ves mesec november stale ko-,r(jV katere so kupci lahko odlagali nakupljeno blago za hegun-I** Čeprav gre tudi našim ljudem že slabo in si težko privoščijo več-f„ "akupe, so se dobrodelni akciji solidarno odzvali. - Foto: J. ^'gler mm i N us* '°' decembra - Medtem ko so se nogometaši Živil Nakla demokrati, ki so v skupščini Prevali program razvoja turiz-JV'n ga s precejšnjo zamudo j|.aJ vendarle dočakali. Če odmi-'•no nepotreben obširen uvod v Novino, je program, resda šele r 'a?i osnutka, dosti premalo do-pn. da bi ga lahko vzeli kot iz-za resno delo. Kot da bi fj'Pravljalci sami ne verjeli v tu-p*em kot možno močno vejo za-Oriktve m zaslužka Ločanov. J^orniki, ne zgolj liberalni debati, so program vzeli resno. w^ajveč pripomb nanj je imel j/»tej Demšar, eden od štirih kih °v' ki -se poleg primarnega l^etijstva načrtno ukvarja tudi s ečkim turizmom kot dopolnil- no dejavnostjo. Obregnil se je ob zamisel o ustanovitvi neprofitne-ga občinskega podjetja za turizem, ki bi se napajal iz proračuna. To nima smisla, je dejal, in razložil delo podobnega slovenskega podjetja Vas, ki deluje kot agencija, živi od provizije in je po enem letu že dobičkonosno. Podobno podjetje za pospeševanje in usklajevanje turističnega razvoja naj bi imeli tudi v škofjeloški občini, njegov začetni fond naj bi oblikovali interesenti in proračun, dobiček pa naj bi se vračal v turizem. Matej Demšar se je začudil tudi nad visoko številko 150.000 mark, kolikor naj bi v siromašnem proračunu zagotovili za naloge iz programa razvoja turizma. V kolikšnem času? Skratka, brez konkretnega programa v času, ki za turizem šele prihaja, kot je dejal Ludvik Le-ben, ne bo šlo. • H. Jelovčan je ta vlada vredna zaupanja ali ne." ZVONE PREZELJ, predsednik Demosa Radovljica: "Osebno menim, da je pobuda za glasovanje o zaupnici, ki jo je dala vlada, pravilna, vendar je vprašanje, ali je bila dana v pravem trenutku. Ta mesec naj bi prišli do dolgo pričakovanega mednarodnega priznanja, zamenjava vlade pa bi lahko v tujini povzročila določene pomisleke. Vlada bi morala terjati glasovanje o zaupnici že prej, vsaj pred pol leta, ko so se pojavili prvi pomisleki glede dela vlade. Če pa moramo že sedaj odločati, počakaj-mo do mednarodnega priznanja. Zavlačevanjem s priznanjem ni več samo političen problem, ampak je že vprašanje preživetja Slovenije." BRANKO GRIMS iz Kranja, Socialdemokratska stranka Slovenije: "V večstrankarskem parlamentarnem sistemu je nekaj povsem normalnega, da vlada v parlamentu preveri načelno podporo svojih volilcev. Slovenska vlada bi storila veliko pametneje, če bi že prej sama postavila vprašanje zaupnice, saj bi ji to dajalo večjo legitimiteto in politično dodatno utrdilo njen položaj. O vzrokih, da tega ni storila - na primer pred osamosvojitvijo Slovenije, ne bi želeli ugibati. Tokratna zahteva o glasovanju o (ne)zaupnici pa prihaja ob napačnem času. To dejstvo nam potrjuje več pogovorov, ki smo jih imeli z najvišjimi predstavniki avstrijskih in nemških socialdemokratov. Prihaja namreč čas, ko bo Evropa morala prenehati s svojo svetohlinsko politiko visoko donečih besed in pritlehnih dejanj. V prizadevanjih evropske skupnosti in Amerike za ne-priznanje (!) Republike Slovenije (vzroka: jugoslovanski dolgovi, ki brez Slovenije v Jugoslaviji ne bodo odplačani in stari grehi Evrope proti malim narodom - Katalonci, Baski...) jim pač pride prav vsaka rešilna bilka, da do priznanja ne bi prišlo. Po dvanajst ur prezgodaj podpisanem premirju v Zagrebu in na tem temelječi Brionski deklaraciji bi bila v tem trenutku izrečena nezaupnica vladi verjetno ponovni izgovor evropski skupnosti, da nas formalno ne prizna. Taka opozorila smo dobili tako od predstavnikov strank kot tudi od posameznih zahodnoevropskih državnikov. Zato smo socialdemokrati kljub siceršnjemu nestrinjanju z nekaterimi vladnimi potezami za zaupnico vladi Republike Slovenije." • J. Koš-njek delavci zaslutijo nevarnost Tokos ima novo vodstvo j.rv2»č, novembra - 21. oktobra je kolektiv tovarne TOKOS Tr-'c s stavko postavil vodstvu vrsto zahtev za odpravo nepravilno-h, še isti dan pa je delavski svet dal nezaupnico dosedanjemu Jrektorju Francu Vagnerju. 18. novembra je bil direktor razre-/*n> za v.d. direktorja pa je delavski svet postavil računovodki-J° podjetja, Jožico Perko. "htcvali pravočasno in redno izplačilo osebnih dohodkov in po-leec.anje le-teh za 40 odstotkov vsem delavcem, razen članom ko-8'ja. prav tako pa tudi izplačilo vseh dodatkov in nadomestil, vn'žanje previsoko postavljenih norm, pregled finančnega poslo-«UnJa podjetja s strani SDK, poročilo o najemu njihovega počitni-e8a doma v Umagu in najemu osebnih avtomobilov preko fir->,.e Trend ter pojasnila okrog ustanavljanja zasebnega podjetja i v Celovcu. (j Razprtije v tovarni so se začele pravzaprav s postavitvijo pre- Pogajanja so potekala že nekaj dni pred stavko. Delavci so rano visokih norm, se stopnjevale in dosegle višek z zasebno fir-v Celovcu, ki jo je osnoval direktor Vagner in ki naj bi bila b 'no v lastništvu Tokosa, delno pa direktorja. Delavci so zasluti-I ev'arnost, dvignili so se v stavko in postavili novo vodstvo. Dela r nemoteno poteka, kot pravijo predstavniki sindikata, de-U» skega sveta in drugi, je med delavci še večja vnema za dosegajo bobrih delovnih rezultatov. Tokos ima vsaj dvestoletno tradi-v( ' °-°hro polovico svojih kvalitetno izdelanih ročnih orodij iz-l*1 in ni se jiin bati za svoj obstanek, so prepričani delavci in Ovo vodstvo. • D. Dolenc STRANKARSKE NOVICE Klub krščanskih izobražencev Škofja Loka Prvi gost dr. Bernik Škofja Loka, novembra - Marija Demšar s Studenega 28, Železniki, poroča, da je bil v dvorani župnišča pri mestni cerkvi v Škofji Loki prvi večer Kluba krščanskih izobražencev. Na ta srečanja je povabljen vsak, ki je doslej pogrešal take oblike družabnega življenja in izključno akademska izobrazba ni pogoj. Namen srečanj, ki naj bi se nadaljevala vsaj enkrat na dva meseca, je dati mestu neki nov utrip, predvsem pa vzpostaviti stike med ljudmi. Na prvo srečanje z naslovom Pogledi Slovencev po svetu na matično Slovenijo je bilpovabljen dr. Bernik, pravnik in loški rojak, ki je v uvodu dejal, da nikoli ni mislil, da bo v Škofji Loki lahko tudi javno govoril. Dr. Bernik je kot politični izseljenec odšel po vojni na Koroško, od tam pa v Rim na študij prava, leta 1947 pa je bil v dobro organizirani skupini katoliških slovenskih študentov, ki je dobila štipendijo v Španiji. Tam je študiral ekonomijo, dobil vizo za Ameriko, kjer je delal v tovarni, študiral in dobil pri eni največjih farmacevtskih družb mesto advokata. Kot podpredsednik za mednarodne posle je bil večkrat v Jugoslaviji, vendar ni nikoli delal javno. Sodeloval je v slovenskih društvih v Chichagu. Je specialist za mednarodno trgovsko pravo in je sodeloval s Sachsovo skupino. Pomagal je pri oblikovanju lastninskega zakona. Pravi, da noben model ni uspešen, če ga ne presadiš v pravo zemljo in ga ne usmerjaš. Glede ameriškega izseljeni-štva je povedal, da se je delilo na stare socialiste in katoliško skupino, da je družabno življenje potekalo v glavnem v krogu frančiškanov in župnij in da so na razmere v Sloveniji gledali morda celo preveč kritične, ker niso imeli živega stika z njo. Še nekaj ugotovitev dr. Bernika. Meni, da bo Amerika pri priznanju Slovenije med zadnjimi. Na problem gleda s srbskega zornega kota, vendar se sedaj javno mnenje spreminja v naš prid. Slovenci smo po njegovem mnenju obremenjeni z bremeni boljševizma v človeških dušah. Posledica tega je odtujenost med ljudmi, čeprav je bilo včasih prijateljstvo zelo znano med Slovenci. K sreči smo Slovenci lahko potovali po svetu in smo bili informirani, kaj se po svetu dogaja. Postali smo bolj samozavestni. Kritično pa gleda na zakon o državljanstvu, saj obravnava izseljence kot tujce. Enotnost izseljencev je največja podpora slovenski demokraciji. Kriza jih je povezala, kar se je pokazalo pri zbiranju denarja ob poplavah in vojni. Prispevali so tudi tisti, ki niso bili člani nobene organizacije. Dr. Bernik se je vključil v slovensko pomlad duhovno, finančno in fizično. Je tudi soustanovitelj časopisa Slovenec. • J. K. Raje ob kruhu in vodi kot s Srbi Gospodarska problematika poredko zaide v škofjeloški parlament. Tudi devetmesečna informacija o poslovanju gospodarstva je na zadnjo sejo dobesedno zašla, zunaj vnaprej napovedanega dnevnega reda. Res, da so podatki po dveh mesecih od izteka obravnavanega obdobja že bistveno drugačni, pa vendarle. Najbolj veseli priložnosti, da se ob njej lahko razgovorijo, so bili odborniki iz vrst SDP, drugi manj ali nič, kot bi se jih - čeprav so pred tem govorili o občinskem proračunu, ki ga še vedno najiz-datneje polni prav gospodarstvo - stvar ne tikala. Predlagatelj informacije, izvršni svet, je ob rob niza težav, s katerimi se spopadajo škofjeloška podjetja, ponudil parlamentu nekaj načelnih sklepov, zahtev, naslovljenih na republiško vlado. Nič izvirnega. Ob tem pa se izvršnik Vincencij Demšar ni pozabil pohvaliti; da ima tudi izvršni svet "nekaj" zaslug za to, da slika poslovanja ni še bolj črna, kot je; v proračunu je namenil denar za razvoj drobnega gospodarstva in kmetijstva, pomagal je pri omilitvi posledic poplav, v vojni (da so se nekateri strokovnjaki lahko vrnili iz TO v podjetja in da izvozne pošiljke niso obtičale), z nasveti je pomagal nekaterim podjetjem v težavah, jim odlagal plačila prispevkov v sklad stavbnih zemljišč, trudi se, da bi v Škof-jo Loko pripeljal konkurenčno banko, da bi pridobili italijanske kredite za razvoj podeželja, da bi posestvo na Visokem čim prej dobilo dobrega gospodarja. Mirjam Jan-Blažič dejala, da so se pogoji poslovanja po izteku moratorija bistveno poslabšali, parlament je pozvala, naj od republiške vlade zahteva, da podjetjem, ki so življenjsko odvisna od trgov v republikah preostale Jugoslavije, tudi v Srbiji, utre pot za realno uresničljive dogovore. Protestirala je, ker so komunikacije pretrgane, povedala, da so celo njeni telefonski poslovni pogovori z "jugom " nadzorovani in na silo prekinjani. Očitno preveliki prijateljici Srbov je Vincencij Demšar odvrnil, da raje živi od kruha in vode, kot da ima karkoli opraviti s "takšnimi ljudmi" (Sr- 'Će se je izvršniku ob gledanju slik vojne nepremišljeno zareklo, bog pomagaj, če je mislil resno, toliko bolj. Precej škofjeloških podjetij namreč zasluži kar lep kos kruha, od katerih pobere nekaj drobtinic tudi sam, prav na jugovzhodu Jugoslavije. Če bi vsi razmišljalipo njegovo, potem tudi z Nemci, pod katerih plašč vse vneteje rinemo, ne bi smeli imeti opravka. Kakorkoli, Vincencij Demšar bi kot prvi mož občinske vlade moral znati ločevati med poslom, preživetjem (za to zdaj gre) in umazano politiko. Morda bi bil sam res zadovoljen tudi s kruhom in vodo, večina gotovo ne._ Socialistična stranka Kranj Pogovor o gospodarjenju s stanovanji Kranj, 29. novembra - Območni odbor Socialistične stranke Kranj organizira jutri, v sredo, 4. decembra, ob 18. uri v dvorani št. 15 kranjske skupščine pogovor o gospodarjenju s stanovanji in uresničevanju stanovanjskega zakona. Sodelovali bodo tudi predstavniki Domplana. V stranki so se tudi odločili, da bodo pobudniki aktivnosti za dodelitev novih prostorov Radia Kranj v bivših prostorih milice. V skupščini so tudi pripravljeni sprožiti pobudo za obravnavo problematike Prešernovega gledališča. Ne sme se ponovno zgoditi, da bi Kranj ostal brez poklicnega gledališča. • J. K. Nova organiziranost ZB NOV Jesenice, 2. decembra - Na minuli seji predsedstva občinske orga nizacije ZB NOV Jesenice so med drugim razpravljali o novi. bolj racionalno organizirani občinski organizaciji ZB NOV. Na osnovi ustanovne skupščine in vloge za registracijo je Združenji, borcev NOV Jesenice vpisano v register pri občinskem upravnen organu kot organizacija. Po statutu naj bi imeli skupščino z 6 člani, odbor s 25 člani, predsedstvo s 7 člani ter več komisij. Prv večja proslava, ki jo bodo pripravili, bo v Mojstrani ob 50 - letni ci decembrske vstaje v zgornjesavski dolini, ko bodo pripravi! okroglo mizo. Udeležili so bodo tudi letošnje spominske sveča nosti Zmaga mrtvega bataljona na Goreljku na Pokljuki, ki bo \ soboto, 14. decembra, ob 12. uri.# D. S. SDP - SDSS Vlada naj izterja davke Ljubljana, 29. novembra - V Ljubljani sta se srečali delegaciji Stranke demokratične prenove Slovenije in Socialdemokratske stranke Slovenije, ki sta jih vodila dr. Ciril Ribičič in dr. Jože Pučnik. SDP se zavzema za skupen nastop slovenskih socialdemokratsko usmerjenih strank na tujem, kar bo socialdemokratska stranka še proučila, na sestanku pa je bilo govora o novi ustavi, socialni državi in socialni politiki, lastninski zakonodaji in soodločanju delavcev, skupna pa je bila ugotovitev, da mora vlada znati izterjati davke. Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka Moralna odgovornost za vojno Ljubljana, 29. novembra - Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka je organizirala pogovor na temo Odnos Slovenije, Evrope in sveta do morije na Hrvaškem kot moralno vprašanje. Ugotovili so, da Evropa in svet preveč gledata le na ekonomske interese in se čutita premalo moralno odgovorni za vojno. Čeprav Slovenija pomaga Hrvaški, bi morala narediti več, da bi Evropa spoznala ubijanje, pa tudi uničevanje hrvaške, obenem pa evropske kulturne dediščine. • J. K. Demokrati vabijo! V pripravah na kongres novo nastajajoče DEMOKRATSKE STRANKE aktivno sodelujemo tudi Demokrati v Kranju. Na četrtkovem sestanku iniciativnega odbora smo že začeli z razpravo o nekaterih ključnih problemih Kranja in sploh Gorenjske. Beseda je tekla o pravni državi, davkih, zdravstvu in gospodarstvu. Ta četrtek bodo predstavljeni že razširjeni prispevki na te in še nekatere druge pomembne teme, s čimer kranjski Demokrati že oblikujemo svoj program. Če je torej vaša želja sodelovati v diskusijah ob nastajajočem programu ali pa se nam želite zgolj priključiti in nam zaželeli uspeh, vas vabimo v četrtek, 5. decembra, ob 18. uri v sejno sobo prvega nadstropja strankarskih prostorov v Evropi. Predvidoma se nam bo pridružil tudi Tone Peršak. Za iniciativni odbor Demokratske stranke Franci Kapler GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Preverjen in potrjevan vzorec V veliki večini krajevnih skupnostih na Gorenjskem se je tudi letos potrjeval v zadnjih, recimo, desetih letih iz leta v leto preverjen in potrjevan vzorec. Povsod, kjer so nekdaj v krajevnih skupnostih iz različnih virov dobili denar za takšno ali drugačno rešitev komunalnega problema, so ga z lastnim delom in denarjem tudi rešili. Na ta način so v občinah v "najdražjih" (odmaknjenih) predelih marsikje razrešili preskrbo z vodo, telefonijo, dostop po urejenih ali celo asfaltiranih krajevnih cestah. Včasih se je temu reklo, da se vsak vložen dinar v krajevni skupnosti nekajkrat oplemeniti. Kaže. da so sedanja občinska vodstva že ugotovila, da ta preverjen in v preteklosti potrjevan vzorec ne gre kar tako zavreči. Letos na primer, ko vsi po vrsti ugotavljamo, da na vseh koncih primanjkuje denarja, po drugi strani zdaj. ko gre leto h kraju, lahko ugotovimo, da se je po krajevnih skupnostih kljub vojni, ki je zavrla prenekatero načrtovano akcijo, vseeno, marsikje neverjetno, veliko dogajalo. Nekateri že ocenjujejo, da bi se lahko najbrž še več, če bi se že prej bolj dosledno odločili za takšen kriterij. Zadnji primer pa je še posebej vreden razmisleka ob načrtovanju za naprej. V škofjeloški občini, ki jo je novembra lani prizadejala povoden/, so ta trenutek nekatere krajevne skupnosti, ki zelo dosledno in uspešno uresničujejo zaupan jim del sanacije po poplavah. V mislih imam Srednje Brdo oziroma krajevno skupnost Gorenja vas, ki pa ni edini primer v občini (in tudi ne na Gorenjskem). Torej tudi pri odpravi škode velja preverjen vzorec. • A. Žalar Na Šenturško Goro Iz Grada po asfaltu Šenturška Gora, 1. decembra - Še pred kakšnima dvema mesecema je predsednik krajevne skupnosti Šenturška Gora v kranjski občini Ludvik Pavlin prav lahko našel sogovornika, ki je bil pripravljen seči mu v roko in staviti, da klanec iz Grada do Raven letos ne bo urejen in asfaltiran. V nedeljo popoldne pa je predsednik izvršnega sveta kranjske občine Vladimir MohoriČ ob vznožju v Gradu slovesno prerezal trak in odprl še zadnji, dobra dva kilometra dolg urejen in asfaltiran klanec. Zdaj so na vrsti tisti, ki so stavili, da ga bodo po kolenih prehodili, če se bo to zgodilo. Po približno tridesetih letih, ko so na Šenturško Goro dobili makadamsko cesto in kar kakšnih petnajst let, ko se je začelo govoriti o asfaltu, so zdaj tudi v tej krajevni skupnosti dočakali težko pričakovano obljubo. Uresničila se jim je podobno, kot so v preteklosti uresničevali želje za urejeno preskrbo z vodo, elektriko, telefonijo; z veliko volje, pripravljenosti za soudeležbo in z delom. Vendar pa je bil zadnji odsek (od Grada do Raven) zalogaj, ki mu sami še dolgo ne bi bili kos. "Naš prispevek," kot je na slovesnosti ob otvoritvi med drugim rekel predsednik gradbenega odbora v KS Franc Vrhovnik, "je bil pravzaprav komaj za pripravljalna dela. Hvaležni smo lahko občini oziroma izvršnemu svetu. Mislim, da se je po lanski otvoritvi od Raven do Poljane tokrat potrdil pregovor Kuj železo, ko je vroče. Hvaležni pa smo tudi Cestnemu podjetju Kranj za hitro in strokovno delo in krajevnim skupnostim Grad, Poženik in Cerklje za sporazumno dogovarjanje ter seveda vsem krajanom in vikendašem, ki so se vključili v akcijo, da imamo danes urejeno cesto." Cesta pa je bila letos, kot je ob otvoritvi povedal Ludvik Pavlin, predsednik sveta KS, le ena od akcij v krajevni skupnosti. "Mislim, da se bodo "težko" zdaj vozili po njej tisti, ki niso bili pripravljeni prispevati dogovorjenega zneska in ki ga je prispevala velika večina." Sicer pa so letos do strehe zgradili tudi dom krajanov in gasilcev na ŠenturŠki Gori. Na območju KS Šenturška Gora je zdaj še približno dva kilometra makadamske ceste do Sidraža in potem še kilometer do meje z občino Kamnik. Načrti, ki jim bo kot kaže z razumevanjem prisluhnila tudi občinska vlada, pa so usmerjeni v turizem. Tu je namreč Krvavec in razvoj turizma pod njim. "Ta trenutek ne morem reči, kateri odsek bo prišel prvi na vrsto; proti Krvavcu, Kamniku ali... Vsekakor pa mislim, da bomo nadaljevali. Sicer pa so nas k ureditvi tega odseka vodile tri stvari: povezava ljudi na pobočju Krvavca z dolino, razvoj turizma v tem delu in velika pripravljenost krajanov za sodelovanje," je poudaril predsednik Vladimir Mohorič.# A. Žalar V Zalogu odkrili ploščo - Po spravni maši, ki jo je v nedeljo zjutraj imel v Zalogu v kranjski občini škof Jože Kvas, so na cerkvi pod spominsko ploščo padlim v prvi svetovni vojni odkrili ploščo tudi vsem padlim domačinom v drugi vojni. Na plošči so vpisana imena krajanov Zaloga, Dobrave in Glinj. Priprave za odkritje in blagoslovitev plošče je vodil cerkveni odbor na željo svojcev iz krajevne skupnosti Zalog, z deli pa so začeli avgusta letos. - A. Kabelska televizija razburja na Hujah in Planini TELE TV naj si sam gradi kranjsko TV ] Podjetje TELE TV ne more kranjskega kabelskega sistema oziroma kranjske televizij* graditi na račun pred dvema, tremi leti zgrajenega kabelskega sistema v krajevnih skupni stih Huje in Planina. Kranj, 2. decembra - Med stanovalci v krajevnih skupnostih Huje in Planina v Kranju je vse večje nezadovoljstvo zaradi kabelske televizije. Na račun zasebnega podjetja TELE TV letijo očitki, da je vdrlo v njihov kabelski sistem z okrog 1850 priključki in da zdaj z mesečnim pobiranjem najemnine gradi zasebno kranjsko TV. Najbolj ogorčeni celo pravijo, da jim je TELE TV pravzaprav ukradel kabelski sistem, ki ga je v njihovem imenu oziroma z njihovo odločitvijo in denarjem zgradil PAP Ljubljana, gradnjo pa je vodil posebni, v obeh krajevnih skupnostih imenovani gradbeni odbor. Za gradnjo kabelskega televizijskega sistema s 15 zemeljskimi in satelitskimi TV programi in internim televizijskim kanalom v sistemu so se v krajevnih skupnostih Huje in Planina v Kranju odločali 1988. in 1989. leta. Le redke so bile takrat izjeme (na primer stolpnice na Cesti 1. maja in Planina 10), kjer se za razširitev televizijskih programov niso ogreli in se niso vključili vanjo. Ostali, oziroma velika večina, so takrat prispevali po 100 nemških mark v dinarski vrednosti za izgradnjo sistema. V akcijo, ki jo je volontersko vodil gradbeni odbor, imenovan in potrjen v obeh KS, so se vključili celo stanovalci v nekaterih blokih, ki so malo pred akcijo obnavljali in razširili skupinski televizijski sistem v blokih na 6 zemeljskih televizijskih programov. Tako je bilo po končani izgradnji, ki je potekala v dveh delili, vključenih na novi sistem blizu 1850 stanovanj. Gradbeni odbor, ki mu danes priznavajo, da je delo pri gradnji sistema, ki ga je gradil PAP Ljubljana, vodil organizacijsko in finančno zelo dobro in gospodarno, pa je letos sistem oddal podjetju TELE TV. Pri oddaji sistema, kot pravijo člani odbora in v KS, sicer ni šlo brez pomislekov. Šele, ko od stanovalcev oziroma hišnih svetov niso dobili odgovorov in prave opredelitve, so se odločili za oddajo sistema Iztoku Škoficu, ki je direktor podjetja TELE TV. Gradbeni odbor je namreč po pridobitvi Atesta RTV Ljubljana o kakovosti izgradnje kabelskega sistema želel poskrbeti za nadaljnje vzdrževanje sistema, ker se je garancija izvajalca (PAP Ljubljana) iztekla. Okvara in neurejeno vzdrževanje oziroma način zanj, pa bi pomenila, da bi stanovalci lahko nenadoma ostali brez televizijske slike. Morda se oddaja sistema podjetju TELE TV niti ne bi ta- ko hitro (že po nekaj mesecih) zapletla, če se ne bi lastniki pred dvema, tremi leti zgrajenega sistema, ki so prispevali po 100 DEM, soočili zdaj z drago najemnino, ki znaša kar 10 DEM v tolarski protivrednosti. Da je previsoka in da se je pri iskanju najugodnejšega vzdrževalca vzdrževanje z amortizacijo vrtelo okrog 5 DEM, razlagajo tudi člani odbora in predsednika obeh krajevnih skupnosti. Sodu zaradi kabelske televizije pa je zdaj izbilo dno, ker so stanovalci na Hujah in Planini prepričani, da podjetje TELE TV danes pri njih vsak mesec pobira naročnino za svojo sedanjo in bodočo kranjsko televizijo in ne za vzdrževanje in amortizacijo sistema. Takšnega pooblastila pa stanovalci oziroma imetniki priključkov na Hujah in Planini za zgrajeni sistem s 14 zemeljskimi in satelitskimi TV programi (in še neusposobljenim internim kana- Jelenjad in škoda v gozdovih Jezersko - Na Jezerskem se je v začetku minulega tedna sestala meddržavna komisija za gojitev jelenjadi in sicer na Gorenjskem in na območju Velikovca. Do srečanja je prišlo, ker podatki zadnje čase kažejo, da je odstrel jelenjadi na celotnem območju sorazmerno majhen. Na Gorenjskem znaša po podatkih okrog 42 odstotkov, v Avstriji na velikovškem območju pa 62 odstotkov. Na naši strani ugotavljajo, da ma zahtevajo povrnitev škode, se je v zadnjem času precej povečal odstrel košut in telet in zato te divjadi skoraj ni moč zaslediti. Kar pa zadeva starejše jelene, na manjši odstrel nedvomno vplivajo tudi pristojnosti lovskega inšpektorja in stroge kazni. Hkrati pa so poudarili, da gozdarji ocenjujejo problem zaradi jelenjadi zgolj zaradi številčnosti. Zato ne bi bilo napak, da bi se o tem skupno pogovorili. Predvsem bi morali opredeliti smernice in organizacijo odstrela in določila o nepravilnem odstrelu. Dogaja se na primer tudi, da lastniki gozdov marsikje ne dovolijo streljanja divjadi v gozdu, hkrati pa uveljavljajo oziro- ki jo v gozdu povzroča divjad. Takšnih odprtih vprašanj pa je še več. Tako na'primer nekateri menijo, da divji prašič na Gorenjskem ni avtohtona divjad in bi se bilo treba zato opredeliti, ali sodi na Gorenjsko ali ne. Pripombe so tudi na gojitev jelenjadi v oborah. V njih na sorazmerno majhnih gozdnih površinah velika količina te divjadi povzroča najbrž veliko večjo škodo na podrasti, kot vsa jelenjad na neprimerno večjih območjih izven obor. Skratka, ocenili so, da je vprašanj, pri katerih bi morala sodelovati tudi stroka in znanost, kar precej. • A. Ž. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Izvršni svet Razpisuje JAVNO DRAŽBO naslednjih rabljenih osnovnih sredstev - osebni avto LADA RIVA 1500 - knjižni stroj ASCOTA - tiskarska stroja - REX ROTARY 15052 - ABDICK 350 - rezalni stroj za papir - računski in pisalni stroji - in drugi predmeti. Stroške prepisa in prometni davek za osebni avto plača kupec; varščina znaša 15 % od izklicne cene in jo je treba plačati pred začetkom dražbe. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE KRANJ Razpisuje . JAVNO DRAŽBO najdenih predmetov - kolesa, kolesa z motorjem, ure in drugi predmeti. Javna dražba bo v soboto, 7. 12. 1991, ob 10. uri za zgradbo Skupščine občine Kranj. Interesenti si navedena osnovna sredstva in najdene predmete lahko ogledajo 1 uro pred začetkom dražbe. GOSTILNA IftKNCR GOSTILNA LAKNER na Kokrici pri Kranju vašim najmlajšim na Miklavžev dan, v petek, 6.12., PODARJA sladico! Obiščite nas lom) podjetju TELE TV in njegovemu direktorju Iztoku S*0" ficu niso dali in podjetje TEl^' TV tudi nima od sedanjih la*' nikov priključkov, ki so prisP6' vali po 100 nemških mark za ]z' gradnjo, takšnega soglasji Ogorčenje zaradi oddaje sed?' njega, še tako rekoč novega ^ stema, ki ga je po zagotovijjj (Atest) RTV Ljubljana brezni?' no zgradil PAP, pa podžigaj" potem še govorice in grožnji da bo TELE TV tistim, ki * bodo plačali mesečnega zfljj ska, sedanji sistem oziroma \ signale 14 programov odklop1'' TELE TV si bo moral zam* ljeno kranjsko TV graditi saj* pravijo. Za najugodnejše vzdr^ vanje njihovega sistema na H|r jah in Planini pa se želijo od'(r čiti stanovalci sami. To, kar I zdaj dogaja z njihovim sistem01* in pobiranjem denarja, pa je nje grob vdor v njihov TV siste* na Hujah in Planini, ki mu <■£ kateri pravijo tudi kar kraja-' A. Žalar Praznik v Velesovem Velesovo - V krajevni skupnosti Velesovo v kranjski obči" so se odločili, da bo poslej krajevni praznik 11. decembra in sice v spomin na ustanovitev največjega kulturnega spomenika-ce kve in samostana v Adergasu, leta 1238. Za letošnje praznovanj'1 ki se bo začelo že 7. decembra, pripravljajo različne športne 1 kulturne prireditve. Tako bo v soboto, 7. decembra, ob 19. uri dvorani v Adergasu glasbeni večer, naslednji dan, 8. decembf* ob 15. uri pa bo v farni cerkvi miklavževanje. Osrednja priredij pa bo prihodnjo soboto, 14. decembra, ko bo ob 18. uri najp™ maša, po maši pa bo otvoritev nove ceste od župnišča v Aderga5 do Češnjevka. Ob 19. uri pa se bo po otvoritvi ceste v dvorani Adergasu začela proslava s kulturnim programom. Prihodnji1 den od ponedeljka bo v krajevni skupnosti tudi več športnih te* movanj v odbojki, namiznem tenisu, nogometu in kegljanju. o»/ silci pa pripravljajo vajo za pionirje in mladince, ki bo 14. nT cembra ob 10. uri dopoldne. • A. Ž. Novo vodstvo v KS Vodovodni stolp - Kranj - v krajev" skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini so na zboru kraj* nov v četrtek zvečer obravnavali delo sveta krajevne skupnost' minulem obdobju in program za prihodnje leto. Ob priznanju uspešno delo so razrešili tudi sedanji svet krajevne skupnosti i izvolili novega. Za predsednika 11-članskega sveta KS so izvO»| Jožeta Polaka. Posebna točka na zboru so bila tudi vprašanja' odgovori v zvezi z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. * krajanov pa je načelo tudi vprašanje vojašnice in prostore biv» ga Doma J L A. • (až) Glede kasarne posebna komisija - škofja Loka - koo^ nacijski odbor štirih krajevnih skupnosti mesta Škofja Loka P<\ vodstvom Borisa Čajiča je v torek na seji razpravljal tudi o kas* ni v Škofji Loki. Odbor daje pobudo izvršnemu svetu občins" skupščine, da ustanovi komisijo, ki bo spremljala nadaljnje opf deljevanje in dogovarjanje glede namembnosti prostorov oZ|r ma celotnega območja škofjeloške kasarne. V komisijo so tud' *. predlagali dva člana in sicer predsednika sveta KS Kamnitnj Borisa Čajiča in predsednika KS Stara Loka - Podlubnik Lojze1 Bogataja. Odbor je tudi sklenil, da bo skupno praznovanje kf jevnega praznika krajevnih skupnosti mesta Škofja Loka 21- ^ cembra. • (až) mm* WK3m 0 Urejanje ceste proti Peračici - V krajevni skupnosti Brezje v »"ji Peračica proti kmetiji Lojzeta Rozmana so novembra kraja"11 Lojze Rozman urejali bankine oziroma odvodnjavanje. Uredi'11 okrog 250 metrov ceste na najbolj zahtevnem odseku. Za zdaj ■ cesto uredili toliko, da bo pozimi lažje pluženje, krajevna skup'^f ima v načrtu, da to cesto vključno z mostom postopno uredi- jj zadnjem deževju pa se je na enem delu sprožil zemeljski plaz in j nesel okrog 25 metrov ceste. V krajevni skupnosti so se takoj 1°. sanacije. Najprej so se za dovoz materiala dogovorili s Cest", podjetjem Kranj, ker pa so kamioni z materialom prihajali "prer časi" in je zato stroj SGP Gorenjca več stal kot delal, so ceS'*| odslovili in najeli zasebnika. Predsednik sveta KS Jakob Lafle pravi, da bo sanacija ta teden končana, kar pa zadeva nadaU j urejanje ceste, ga skrbi pomanjkanje denarja. Na sliki: Čepra^ je usad na cesti pokazal že pred dvema letoma, jih je ob zadnJ^ deževju precejšen plaz, ki je odnesel okrog 25 metrov ceste Lojzetu Rozmanu, finančno precej "presenetil". - A. Ž. 3. decembra 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN GLAS ^venska vlada o pokojninskem, socialnem, družinskem in zdravstvenih zakonih Vsakdo naj preživlja samega sebe H|konca leta v skupščini pokojninski, socialni in zdravstveni zakoni. Vsi nas bolj kot dosedanja tovrstna tokonodaja postavljajo na lastne noge. J^ljana, 28. novembra - Na tiskovni konferenci po seji slovenske vla-e,s'a ministrici Jožica Puhar in dr. Katja Boh s sodelavci govorili o rjhodnji pokojninski zakonodaji, o novostih, ki jih prinašata zakona o Talnem varstvu in zakon o družinskih dajatvah, medtem ko je bil '"j pozornosti deležen paket treh zdravstvenih zakonov. Vlada je namreč obravnavala H*ne pripombe, ki so se doslej ,a"rale na osnutek novega po-°Jninskega zakona. Kot je deja-■ninistrica za delo Jožica Pu-k so se pri oblikovanju predlo-. držal i načela, naj bi pridoblje-1,1 pravic ne krnili, na številnih /očjih pa bodo morali sistem Banalizirati. Kljub temu bo za-I 0 pokojninskem in invalid-^•n zavarovanju zasledoval Bsitev, kakršno poznajo evrop-* države in svoj finančni te-WJj zasnoval tudi na kapitalu. Bistrica je povedala tudi, da v *edlogu zakona odpadejo tudi iSe Variante in da predlagatelj za-^a ponuja že zaokrožene reši-I Zakon bo prinesel višjo startno mejo za odhod v pokoj, utemelji na cilju, naj bi vsakdo I™ sebe preživljal čim dlje. De-Bfo dobo bo zakon obdržal, ka-Pr je bila do sedaj, 40 let za mo-I* m 35 let za ženske. O varianca bi bila za oba spola izenače Je bilo v parlamentu in v jav--Kj prav tako veliko razprav. V JpOn so vnesli določila o kapi-jjpem skladu. V pokojninskem i 'adu je zajelo tudi premoženje. Bar je. denimo, stanovanjski sklad, kakor bodo druge nepremičnine, ki jih pokojninski sklad spet pridobi z zakonom o denacionalizaciji. Natanko bo zakon opredelil, kako se bodo zbirala pokojninska sredstva (s prispevno stopnjo in z dodatnim zavarovanjem), pa tudi, katere pravice pokrivajo sredstva pokojninskega in invalidskega zavarovanja in katera proračun. Pravice vojaških upokojencev, je dejala ministrica, bodo predmet drugega zakona. Prav tako bo z drugim zakonom treba urediti vprašanja zavarovalne dobe po krivem obsojenih, v dogovorih z. Nemčijo pa pravice prisilno mobiliziranih v nemško vojsko. Pravica do predčasne pokojnine bo v zakonu ostala, vendar ne bo več tako radodarna, kot je bila po starem. Izkoristili jo bodo lahko ljudje, ki bodo opredeljeni kot presežni delavci, delovni invalidi, že brezposelni... Od leta 1997 dalje pa bosta pogoja za predčasno upokojitev (poleg gornjega) starost 58 let in 35 let delovne dobe pri moških, pri ženskah pa 53 let starosti in 30 let dela. Ministrica dr. Katja Boh se je tokrat bolj razgovorih) o social- no-varstvenem zakonu, češ da je bil paket zdravstvenih zakonov javnosti že obsežno predstavljen. O socialnem zakonu pa za zdaj tudi še niso dokončno usklajena mnenja reso rja, ki ga pripravlja, s finančnim resorjem. Ministrstvi se namreč še nista sporazumeli, ali naj bi se v socialno-var-stvene dajatve šteli tudi otroški dodatki. Dr. Katja Boh sodi, da ne. Socialno-varstveni zakon naj se po njenem mnenju omeji na sredstva, ki so ljudem potrebna za preživljanje, medtem ko naj bi poseben zakon o družinskih dajatvah (to je zaenkrat še delovni naslov) urejal poleg otroških dodatkov tudi porodniški dopust in paket za novorojenčka. Pri porodniških dopustih ne bo občutnih sprememb. Matere bodo z otrokom leto dni, ta čas pa bodo dobile stoodstotno nadomestilo osebnega dohodka. Ženskam, ki nimajo pravic iz naslova dela (na primer kmečke žene), pa bo pripadal materinski dodatek. Razmišljajo, da bi ob rojstvu otroka obdarovali bodisi s paketom (kakršen je že v navadi), pri družinah, ki dobivajo drugega ali tretjega otroka, pa bi zavoj lahko nadomestili z denarnim prispevkom. Otroški dodatek je v sedanjem sistemu le ena od socialno-varstvenih pomoči, novi zakon pa naj bi po besedah dr. Bohove rehabilitiral otroški dodatek. Ta naj bi predstavljal denarni dodatek staršem za stroške, kijih imajo pri preživljanju otrok. Drugačen bi bil za predšolskega, šolskega ali odraščajočega otroka. Za zdaj predlagatelj še tehta, ali bi pri dodatku za otroke izbrali univerzalno ali selektivno varianto. Po prvi naj bi bili otroškega dodatka deležni vsi otroci, morda bi »odrezali« le gornjo dohodkovno petino. Po drugi pa bi jih delili družinam na podlagi meril do do-hodkovnega cenzusa. Vsaj v prvih letih, kar gre državnemu proračunu slabo, bo verjetno realnejša slednja inačica, ministrica Bohova pa se ogreva za univerzalno. Otroški dodatek torej ne bo socialna kategorija, enako bo veljalo tudi za štipendijo. To dvoje naj bi se v prihodnje tudi izključevalo. Otrok bo dobil eno ali drugo, tisto, kar bo denarno zanj ugodneje, nikakor pa ne obojega. Socialno-varstveni in družinski zakon bosta prišla v paketu. Ker bodo po novem torej ločene socialne in družinske dajatve, se bo to občutno poznalo na številu socialnih upravičencev. Zal jih bo manj le statistično. V resničnosti pa bo tistih, ki se preživljajo s pomočjo države, manj tedaj, ko bo tudi gospodarstvo bolj zdravo. • D. Z. Žlebir Osnovnošolce droge mikajo, srednješolci jih že tudi uživajo V omami "trave", hašiša in LSD ^licisti sumijo, da je "punkt" preprodajalcev droge na škofjeloški gimnaziji. Im Ja ' °'ta' 2- decembra - V svetovalnih službah škofjeloških osnovnih |.' opažajo, da otroci že v zgodnjih najstniških letih posegajo po mami-A največ cigaretah, manj po alkoholu. Zanimajo se tudi za droge, ven-*r podatkov o tem, da bi jih uživali, nimajo. Iz ankete, ki jo je Center ? socialno delo izvedel lani v prvih letnikih srednjih šol, pa je razvidno, i'je drogo poskusilo že deset do petnajst odstotkov dijakov. Večinoma . j. šlo za enkraten poskus oziroma občasno drogiranje. Domnevno od-Z;1 ^°'ek dijakov droge uživa redno. Med uživalci prednjačijo vozači iz r*«jske občine. ( Verodostojnost ankete notrju-,,|Jdi komandir postaje milice v Hi Loki Brane Virant. ki pravda so bili zaradi narkomanije Hv.navani dijaki po vseh sred-lJ'v šolah, problem pa se že širi H V osnovne šole. Sumi, da je .""nkt" preprodajalcev droge na Bnaziji. Mladoletniki najpogo- h mmo hašiš, precej je že tudi manj pa heroina in drugih kadijo indijsko konopljo, edv.sem "travo", ki je je zlasti J^ni dovolj. Od zime do poletja ulvajo hašiš, precej je v • mar rH drog. ^ Centru za socialno delo |..r,;|\ navajo otroke in mladole-■ **» ki so bodisi zagrešili kazni-fpjanje ali pa so vedenjsko in "veno moteni. Število teh ifvnav »Vnav se giblje med 100 m na leto. V prvih desetih me- J 'h letos so obravnavali 82 Ur 'n mladoletnikov; 57 odsto-(uV zaradi kaznivih dejanj, 43 ov zaradi šolske neuspe.š-beganja od doma. konflik-starši. neurejenih domačih ■ner. Med kaznivimi dejanji ||tadujejo tatvine, pogosto je Poškodovanje tujih stvari, zvezi tem Brane Virant na vse večji problem ■^nja alkohola med mladimi, (uvažamo, da se mladoletniki uparja na vse .taJo po vseh lokalih in pijejo ■fbl. Problematični so pred- bar, Avia, As, Freising, Biljard klub Sora z diskoteko Perla, v Dolenji Dobravi diskoteka Mrzlik, diskoteka Primadona na Trebiji, diskoteka Čarli v Žireh in nočni lokal Gepard v Žireh. V lokalih mladoletnikom prek mere točijo alkohol, posledica so kršitve javnega reda in miru ter celo kazniva dejanja. Proti lastnikom lokalov oziroma natakarjem dosledno ukrepamo, predlagamo jih v postopek sodniku za prekrške. Pijani mladoletniki na poteh iz lokalov domov razmetavajo smetnjake, kalijo nočni mir in počitek ljudi, poškodujejo veliko parkiranih vozil, kradejo posamezne dele (ogledala, brisalce vetrobranskih stekel ipd.), poleti kradejo kolesa, mopede, motorje. Tudi v lokalih se večkrat stepejo in razbijajo. Gostinci njihova dejanja pogosto prikrijejo, ker se bojijo posledic zase. Mladoletniki se prekomerno opijajo tudi na raznih domačih zabavah, predvsem kadar staršev ni doma.« O pereči problematiki uživanja mamil med otroki in mladoletniki je pred dnevi spregovoril tudi škofjeloški izvršni svet. Center za socialno delo je zadolžil, da s sodelovanjem postaje milice, delavske univerze, šol, cerkve pripravi preventivni program za preprečevanje tovrstnih škodljivih pojavov med mladimi. Pred pojavi narkomanije ne zatiskajo oči tudi šolski svetoval- PRODAJA IN SERVISIRANJE VOZU HONDA ni delavci. Pedagoginja iz srednje šole za kovinarstvo in avtomeha-niko v Škofji Loki Blaža Krapež pravi, da sicer rešujejo konkretne probleme, tudi v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, da pa poskušajo čimveč storiti prav na preventivnem področju. »Za vse dijake prvih letnikov smo z dr. Kavčič - Pokorno pripravili niz pogovorov o škodljivosti cigaret, alkohola, tablet in drog. Podobna predavanja pripravljamo tudi za starše. Problema ne zanikamo, ga »Naša naloga je, da zaznavamo vse probleme narkomanije,« pravi Brane Virant, »konkretneje pa se z njimi ukvarja posebna skupina kriminalistov UNZ Kranj. Letos smo skupaj z njimi odkrili več nasadov indijske konoplje. Dva sta bila z več kot sto sadikami, prvo v Re-tečah, drugo pri Sv. Duhu. Kriminalisti so letos obravnavali 25 ljudi, predvsem mladoletnikov, iz škofjeloške občine. Prodajanje "trave" je zelo donosen posel, saj gram stane v sezoni od 100 do 120 tolarjev, ko pa zaloge poidejo, pa cena zraste tudi do 400 tolarjev. Iz grama "trave" se dobijo tri cigarete.« je pa težko ugotoviti.« # H. Je-lovčan 1. december, svetovni dan boja zoper AIDS Skupna odgovornost ZAGOTOVLJENI NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • POPRAVILO VETROBRANSKIH STEKEL • OPTIČNA NASTAVITEV KOLES oz. PREME Delovni čas od 7. do 18. ure SREČO ŽIBERT, Britof 173, Kranj, ® 064/242-167 Od prvega primera aidsa na Slovenskem leta 1986 je do danes pri nas registriranih 43 okuženih in 19 bolnikov z aidsom. 12 jih je že umrlo. Napačno je prepričanje, da se aids, sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, nas ne tiče in da je samo problem rizičnih skupin, slabih in nemoralnih ljudi. Poldrugi milijon obolelih za aidsom na vseh celinah sveta opominja, da nobena država ni imuna zoper to skrivnostno bolezen 20. stoletja in da je treba v boju zoper aids združiti sile. fcden od načinov boja zoper aids je tudi informacija. Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo Slovenije je ob letošnjem svetovnem dnevu boja zoper aids izdal letak z besedilom Svetovne zdravstvene organizacije, ki vsebuje deset pomembnih sporočil v zvezi z boleznijo. Aids je svetovni problem, saj seje pandemija aidsa dotaknila prav vseh kontinentov. Do sredine leta 1991 se je z virusom HIV (virus človekove zmanjšane odpornosti) okužilo od 8 do 10 milijonov ljudi, ocenjuje Svetovna zdravstvena organizacija. Poldrugi milijon jih je zbolelo, vsak dan se v svetu na novo okuži približno 5 tisoč ljudi. Kako se prenaša virus HIV. ki povzroča aids? Letak sporoča, da samo na tri načine: med nezaščitenim spolnim odnosom z okuženim partnerjem. / okuženo krvjo in krvnimi produkti, z okužene matere na otroka pred rojstvom, med njim ali po njem. Prenašanje virusa HIV s spolnimi odnosi je mogoče preprečiti, tveganje se bistveno zmanjša, če partnerja pravilno uporabljala kondom. Tudi okužbe s krvjo je moč preprečiti: s testiranjem krvi za transfuzijo (kar počno tudi naše zdravstvene ustanove), s steriliziran jem igel, brizg in drugih instrumentov, več ljudi naj bi tudi ne uporabljalo istih igel in brizg. Pomembno je tudi vedeti, kako se virus HIV ne prenaša: z vsakodnevnimi družabnimi stiki, dotikom, objemom, s hrano, vodo, pri souporabi skodelic, s kašljanjem ali kihanjem, plavanjem v bazenih, na straniščih. Ne prenašajo ga komarji in drugi insekti. Pri običajnih družabnih stikih torej ni nevarnosti, da bi se okužili z virusom HIV. Zato tudi ni smiselna osamitev ljudi z aidsom, pravijo strokovnjaki. Življenjskega pomena so informacije in izobraževanje. Zdravila zoper aids namreč še ni, zato je treba delati zlasti na preprečevanju širjenja le bolezni. Aids ni več le bolezen rizičnih skupin, homoseksualcev in narkomanov, pač pa grozi celim skupnostim. Aids je globalni problem, tako se ga je treba tudi lotiti. Tako je razumeli tudi letošnje geslo svetovnega dneva boja zoper aids »skupna odgovornost«. Skupni napori, sredstva in domiselnost nam zagotavljajo največ možnosti, da začnemo kroiili pandemijo. In kaj lahko stori vsakdo od nas'.' Vsakdo lahko prispeva k zaustavljanju širitve aidsa tako, da se prepriča, da razume dejstva v zvezi z njim in da pomaga drugim, da se bodo vedli enako, nam priporočajo strokovnjaki. • D. Ž. POMISEL Ženske in moški Med letom ni navada, da bi pisali a odnosih mul spoloma, to se dogaja le <>b priložnostnem ženskem prazniku. Tokrat pa je opravičilo sprejemanje pokojninske zakonodaje, ki v eni od variant v osnutku ponuja izenačitev delovne dobe moških in žensk in s tem domnevno odpravo diskriminacije Šibkejšega spola. Varianta je zdaj že preteklost, kajti predlagatelj zakona je sklenil ostati pri starem, vendar je misel dvignila dovolj prahu, da je vredna ponovnega razmisleka Težko je verjeti, da se je pobuda, da bi si ženske služile svojo pokojnino prav toliko let kot moški, rodila iz težnje po enakopravnosti spolov. Bolj je verjeti, da je bila subtilni izraz prizadevanj, da bi žensko odtegnili delu in javnemu življenju v korist družine in ognjišča. Če bi namreč ženska morala delati 40 let kot moški, bi nemara raje kar opustila misel na službo in ostala doma. Če bi rodila več otrok, hi se ji delovna obveza skrčila za nekaj let, sicer ne. Z materinstvom razredčeno izenačenje z moškim je bolj kot ne pesek v oči, saj bi bila te bonitete deležna le manjšina slovenskih žensk. V povprečju namreč slovenske matere rodimo manj kot dva otroka. Država namreč nima prav nobenega stimulativnega mehanizma, ki bi nas večkrat spodbudil k materinstvu, samo pokojninski sistem pa je za kaj takega premalo. Da ženske v povprečju živimo dlje kot moški in zaradi lega tudi dlje uživamo pokoj, sta bila argumenta odpravlja/cev tako imenovane pozitivne diskriminacije žensk. Niso pa vrli možje (kajti od žensk lake ideje zagotovo niso prišle/ upoštevali dejstva, da je ženska med svojo aktivno, 35 let trajajočo delovno dobo, obremenjena dvojno. Po osemurnem šihtu jo doma čaka še enako dolga gospodinjska služba in skrb za otroke. Sklicevanje na Evropo tu ni na mestu, kajti tamkaj so znali poskrbeli za vrsto gospodinjskih servisov, ki ženski lajšajo domačo tlako. Pa tudi plače so tolikšne, da si jih povprečna družina lahko privošči. Očetje ideje o izenačitvi moške in ženske delovne dobe najbrž tudi še niso od blizu videli, v kakšnih razmerah si desetletja za svojo pokojnino služi, denimo, tekstilna delavka. Veliko teh odhaja v pokoj bolnih in invalidnih, veliko jih sploh ne more delali polno zavarovalno dobo. Nekoč, v prejšnjem sistemu, morda kaki dve desetletji nazaj, je politika že izrazila misel o enaki vrsti ženske enakopravnosti. Za razliko od današnje se je menda rodila v ženski glavi. Ko je eden tedanjih političnih veljakov skušal idejo o enaki delovni dobi moških in žensk lansirati med delavkami v kranjskem Tckstilindusu, je doživel neslaven izgon iz tovarne. Kako se zgodovina ponavlja, čeprav današnji politiki nočejo imeti nič s sprevrženimi idejami starega sistema! * D. Z. Žlebir Izreden odziv na dobrodelno akcijo Pomagajmo Petri Jesenice, 2. novembra - Jeseničani domala ne pomnijo takšnega odziva na dobrodelno akcijo, kakršnega so doživeli minuli teden, ko se je zbirala denarna pomoč za 16-letno dijakinjo jeseniške gimnazije Petro Divjak. Petra Divjak je zbolela za boleznijo Sy. Moya Moya, za katero so značilne motnje v pretoku krvi v možganskih arterijah, bolezen pa so odkrili na Japonskem. Bolezen velja v livropi za neozdravljivo, zato zdravstvene ustanove po vsej Evropi ne prispevajo denarja za zdravljenje, na Japonskem pa bolezen zdravijo. Doslej so opravili kar nekaj uspešnih operacij. Mati Petre Divjak je samohranilka in je zaposlena kot telefonistka v jeseniški železarni. Razumljivo je, da stroškov, ki so potrebni za operacijo na Japonskem, ne bi zmogla. Oceno teh stroškov bo decembra prinesel Petra Divjak Boj;in Krifaj< ki s<-\zdaJD"ludl J na Japonskem m ki je Petrini mami tudi takoj pomagal, tako da je tokijski univerzitetni kliniki predložil dokumentacijo. Potrdili so, da gre za bolezen Sy. Moya Moya in povedali, da je bilo doslej že kar nekaj uspešnih operacij. Petra bi morala ob koncu januarja odpotovali na Japonsko, kajti tedaj bi dobila prostor na kliniki, obenem pa je v tistih letih, ko je operativni poseg najbolj primeren. Akciji zbiranja denarja se je najprej pridružil Radio Triglav Jesenice, ki je v celodnevnem programu pod naslovom Pomagajmo Petri vzdignil na noge vse Jesenice, Radovljico, oglasili pa so se poslušalci celo iz Celja. Tisti, ki so se oglasili, so že čez nekaj dni dobili tudi položnico, za katero pa ni bilo treba plačati poštnine. Denar za Petro se je zbiral na vse mogoče načine: po šolah, firmah, trgovinah, gostilnah, z dobrodelnimi prireditvami. Izdali so nekaj tisoč položnic, mnogi pa so kar osebno prinašali denar bodisi mami Zvonki ali na radio Triglav. Uspeh dobrodelne akcije, ki bi ji v zadnjem času po odzivnosti le težko našli primerjavo, dokazuje, koliko humanosti je v naših ljudeh, ki so v vsakršnem Času in ob še tako težkih razmerah pripravljeni pomagati človeku v stiski. Če bi tudi vi radi pomagali, lahko svoj prispevek nakažete na žiro račun: Rdeči križ Jesenice 51530-678-81482 s pripisom za Petro Divjak.* D. Sedej Dobrodelni koncert Kranj, decembra - Odbor za pomoč Hrvaški in predsednik občinske skupščine Kranj prirejata dobrodelni koncert s srečelovom. Na prireditvi, ki bo v petek, 20. decembra, ob 20. uri, v hotelu Creina, bosta nastopala ansambla California in Strmina. Zbrana sredstva bodo namenili pomoči beguncem s Hrvaške. Vstopnice bodo naprodaj do 10. decembra v recepciji hotela Creina, po ceni 350 tolarjev (100 tolarjev je konzumacije). Srečanje žena po operaciji dojk Radovljica, decembra - Sekcija žena po operaciji dojk Gorenjske vabi na redno srečanje. Dobijo se v četrtek, 5. decembra, ob 16. uri, v prostorih krajevne skupnosti Radovljica, Gorenjska cesta 27. 064/211-373, telefon za klic v stiski Kranj, 2. decembra - Skupina prostovoljcev je tudi na Gorenjskem odprla posebno telefonsko številko, na katero lahko kličejo odrasli in otroci, ki so se znašli v stiski. Vsak delovni dan od ponedeljka do petka med 19. in 22. uro je za vse ljudi v stiski na voljo telefonska številka 211-373. Oglasili se vam bodo prostovoljci, psihologi, pedagogi, pravniki in drugi, ki bodo prisluhnili težavam in vam svetovali, kako ravnati ali kam se obrniti. Lahko se boste predstavili ali' pa tudi ne. na telefonu za klic v stiski vam jamčijo anonim-J nost. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše odpirajo danes, v torek, ob 18. uri razstavo Prešeren in poezija odrešitve in Milan Batista: Ilustracije Prešernovih pesmi. V petek, 6. decembra, ob 19. uri bodo v galeriji Lipa odprli razstavo slik Bojana Bense, v galeriji Mestne hiše pa novoletno prodajno razstavo del članov Likovnega društva Kranj. V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Pokrajina 91. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja Izidor Jalovec. V Pionirski knjižnici bo jutri v sredo, ob 16. uri ura pravljic. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Kraji jeseniške občine in Jeseničani v literaturi. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovnega kluba Dolik. RADOVLJICA - V galeriji Kamen je na ogled razstava karikatur Aljane Primožič. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo mladi gorenjski fotografi pod skupnim naslovom Pokrajina 91. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara bodo v četrtek, 5. decembra, ob 18. uri odprli razstavo slik akad. slikarja Simona Mlakarja. V galeriji Ivana Groharja je odprta prodajna razstava likovnih del članov Združenja umetnikov Škofja Loka. V galeriji ZKO -Knjižnica je na ogled razstava keramik Keramoslike Jožeta Straška. Zbirke Loškega muzeja bodo z decembrom odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom bo možen ogled po predhodni najavi na upravo muzeja. Prostor pedagoške delavnice v stolpu je ogrevan, za najavljene obiske predvajajo video kasete o muzejskih zbirkah. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava Kmečke hiše v Selah - ob istem času, kot so odprte stalne zbirke. TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše razstavlja risbe, akvarele in olja Iz sveta živali avtorja Jurija Mikuletiča. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava o delu in življenju pesnika Franceta Balantiče. LJUBLJANA - V spodnjih prostorih Moderne galerije bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli razstavo študentske grafike 1962-1967. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: SREČANJE S PREŠERNOVIM PREVAJALCEM - V gimnazijski knjižnici bo danes, v torek, ob 13. uri literarni gost hrvaški pesnik in prevajalec Prešernove poezije Luko Paljetak. Pesnika bo predstavil dr. Tone Pretnar, prevajalec Paljetkove poezije v slovenščino. VRBA: PESNIKU V SPOMIN - V Prešernovi rojstni hiši bo danes, v torek, ob 17. uri spominska slovesnost ob 191. obletnici rojstva Franceta Prešerna. Predstavili bodo recital Vrba v režiji Alenke Bole Vrabec, pri klavirju Primož Kerštanj. Gost večera bo dubrovniški pesnik in prevajalec Prešerna v hr-. vaščino Luko Paljetak. ŠKOFJA LOKA: VEČER BALANTIČEVE POEZIJE - V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes, v torek, ob 19. uri literarni večer ob 70-letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča. O pesniku bo govoril raziskovalec njegovega dela in življenja prof. France Pibernik, pesmi pa bodo brali Marija Lebar, Tina Teržan. Jure Franko, Marko Črtalič, na kitaro bo igral Uroš Lovšin. KAMNIK: FOTO - MONOGRAFIJA KAMNIK - V razstavišču Veronika bodo jutri, v sredo, ob 18. uri ob glasbi in diapozitivih predstavili prvo barvno foto monografijo o krajih pod Grintavci z naslovom Kamnik. Vabita ZKO Kamnik in TD Kamnik. KRANJ: DRUGI DEL ABONMAJSKIH PREDSTAV V PG - V četrtek, 5. decembra, ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču PDG Nova Gorica zaigralo Pierra de Marivauxa Zmagoslavje ljubezni - za abonma zeleni in izven. V petek, 6. decembra, bodo predstavo ponovili za abonma petek II in izven, v soboto pa za abonma sobota II in izven. RADOVLJICA: HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 večer pesniške besede v Prešernov spomin - z recitacijami in predvajanjem diapozitivov. Sodelujejo Marija Bohinc, Jaka Čop, Franci Čeme. VEČER ŠPANSKE LIRIKE - V dvoranici radovljiške knjižnice bo v petek, 6. decembra, ob 19.30 s ponovitvijo ob 21. uri literarni večer španske poezije v prevodu Nika Koširja. Pesmi je izbral prevajalec, po zamisli Alenke Bole Vrabec pa bodo poezijo predstavili člani Linhartovega odra. Večer s pesnikom PESMI RIŠEM V petkovem večeru v Modri dvorani gradu Kieselstein se je predstavil pesnik Boštjan Soklič, ki ga ljubitelji glasbene zasedbe Tantadruj in njihove glasbe, dobro poznajo. Kranj, 29. novembra - "Pesmi rišem, slike igram, za prijatelje sem Boštjan". Tako se glasi moto pesnika Boštjana Sokliča. Po predstavitvi njegovih podob pesmi, ki so jih člani Tantadruja pospremili z glasbo. Marko Elsner Grošelj in Alenka Bole Vrabec pa z nizom Boštjanovih stihov, sva se pogovorila o njegovi poeziji, o njegovi podobi kot pesnika. "Kot pesnik sem kozmi-Čni potepuh. Takšne so tudi moje pesmi, niso konvencionalne. Moj navdih je samoten, sem nekakšen osameli pesnik." Prebirate, poznate svoje sodobnike - pesnike. Kako se mednje umestite s svojo poezijo? "Umetnost je lahko le ena sama, samo pristop do nje je raznolik. V primerjavi s sodobniki sem simbolist." Vaša pesniška zbirka Otroški bog je prvenec. Pišete pesmi načrtno ali po navdihu? Na vaše ustvarjanje vpliva sprejem tega, kar ustvarite, v javnosti? "Pišem samo po nagibu, inspiraciji. Določene stvari je pač potrebno narediti, neka nuja v človeku to narekuje. Sprejem v javnosti? Komercialni uspeh moje zbirke seveda ne bi bil odveč." Pesniška zbirka Otroški bog je že bila predstavljena na Jesenicah v Kosovi graščini, v Ljubljani v K4 in tokrat v Kranju. Žal je trenutno v Kranju še ni mogoče kupiti, lahko pa jo dobite v nekaterih knjigarnah v Ljubljani. Žal zato, ker je knjiga izšla V majhni nakladi, 300 izvodov. Boštjan Soklič pa ni samo pesnik in glasbenik - v skupini Tantadruj igra kitaro - ampak je tudi umetnostni zgodovinar in kar je še posebej pomembno, demonolog. Demoni ga izredno privlačijo, na to temo je že spisal diplomsko nalogo, vsekakor pa bo iz te teme tudi njegov magisterij. Če bodo le "demoni" hoteli... • M. Peternelj Nove knjige o Balantiču in drugih ZAMOLČANA POEZIJA IN PROZA Kamnik - Tudi Mohorjeva družba se uvršča med tiste založbe pri nas, ki svoj knjižni program v zadnjem času dopoljnuje s knjigami avtorjev, ki so vsa leta po vojni pri nas nosili oznako prepovedanih, zamolčanih in pozabljenih. Pri tem gre tako za književnike živeče p° vojni v emigraciji kot tudi padle v zadnji vojni in to na obeh straneh. Te vrste vrzel je tokrat Mohorjeva družba sklenila zapolniti s tremi novimi knjigami predstavljenimi v Kamniku v tednu, ko so trajale slovesnosti ob sedemdeseti obletnici pesnika Franceta Balantiča. Prav ta pesniška osebnost pa vsekakor izstopa iz dolgega seznama književnikov, ki bi jih lahko uvrstili med tako imenovane zamolčane. Letos je pri Državni založbi Slovenije že izšla zbirka njegovih pesmi, kar pa za slovenski knjižni trg vsekakor ni povsem novost. Novost je to, da je France Pibernik, raziskovalec pesnikovega dela, uvrstil v to zbirko poezijo, kot jo je napisal pesnik Balantič, torej brez popravkov. Literarna zgodovina namreč ve, da je ob poprejšnjih izdajah Balantičevih zbirk prihajalo ne le do popravkov, pač pa celo do vsebinskih posegov, kot se jih je na primer lotil že prvi izdajatelj Balantičevih pesmi dr. Tine Debeljak. Na predstavitvi pesniške zbirke Tihi glas piščali je prof. Pibernik obrazložil svoj tokratni izbor pesmi za zbirko, ki je ne spremlja tako kot poprejšnje izdaje obsežen komentar. Zbira- lec je tokrat prispeval le kratek pregled življenja in dela Franceta Balantiča. Tihi glas piščali je zbirka Balantičevih pesmi brez pesmi, ki jih pesnik ni dokončal, pa tudi vse, kar je objavljeno, je brez posegov v avtorja. Končno so takšne pesmi, nedokončane in popravljene zanimive le za literarnega raziskovalca. Balantič je vsekakor pesnik, ki ima vseskozi v slovenski literaturi, ne glede na to, da je uradno sodil med zamolčane, kamor ga je postavilo dejstvo, da je umrl v domobranski uniformi, izjemno mesto. Pa ne zato, ker na njegovo poezijo ni vplivala politična ideologija, pač pa so ga uveljavile pesmi same. Z njegovo poezijo se je bilo enostavno vredno in treba ukvarjati, verjetno pa bo sedanji sedmi izdaji, ki je vsekakor namenjena najširšemu krogu bralcev, sledila še kakšna. Ce je imel France Balantič med zamolčanimi književniki po vojni izjemno mesto, njegove zbirke so izhajale tako v Argentini, Celovcu in tudi v Sloveniji, pa je literatov, katerih imena zdaj prvič spoznavamo zaradi enakega vzroka, za celo vrsto. Nanje je prof. Pibernik naletel, ko se je podrobneje ukvarjal z raziskovalno nalogo o delu in življenju Franceta Balantiča. Del odkritega je že tudi izšlo v književni obliki, izbor avtorjev, kot ga je predlagal v najnovejši antologiji tako imenovanih pozabljenih z naslovom Jutro pozabljenih, pa je nastal po edinem kriteriju - da niso več živi. Tako v zbirki proze in poezije enaindvajsetih avtorjev najdemo tako poezijo Ivana Hribovska (lani so izšle njegove Pesmi pri Cankarjevi založbi) kot pesmi Franceta Balantiča, torej znanih pesnikov, tudi avtorje, kot so Janez Klarič, Tone Čokan, Stane Bračko, Leopold Legat in drugi, za katere bralci in literarna zgodovina prvič zvedo. Pri izboru pa se avtor knjige prof. Pibernik ni oziral na estetska merila, pač pa je upošteval le načelo prekinitve molka. Za večino objavljenih se bo verjetno uveljavljanje v literarni zgodovini s to prvo objavo tudi zaključilo, kot je sicer usoda vseh prešibkih literarnih peres. Tretja knjiga med predstavljenimi pa je del obsežnega esejističnega opusa, ki se mu fi- lozof in literarni zgodovinar*^ Taras Kermauner posveča z nekaj časa. Tokrat je objavl razpravo o Balantičevi poezij12 naslovom Ogenj, ki prečiščuje naslov v nekem smislu pov#' ma znano Balantičevo pese"1 in naslov zbirke V ognju gr°ze plapolam. Dr. Kermauner 8 analize loteva v primerjavi nekaterimi drugimi poezijam1' Borovo, Brejčevo - JavorškovO' Beličičevo, Salijevo, pri tem P? ga posebej zanima razmerje te" poezij do boga, do krščanstvi Avtor je prepričan, da je praV ta krščanski in še posebej v^ ski nagib v slovenski poeZ'J1 močnejši, kot je bil doslej sp*" znan, saj so vse dosedanje f3' zlage slovenske umetnosti kulture to dejstvo hote ali n? hote spregledale. Tudi ne b# razloga, saj je katoliška cerk«v' tako pravi Kermauner, vse °. Mahniča in Pavlovška nap™ veljala za neprijazno do bodne kulture pri nas. Knj'S je nekaj posebnega tudi za,0j ker je opremljevalec in avt° naslovnice akad. slikar M3te' Metlikovič svoje videnje I lantičeve poezije v ilustracij prenesel tudi na nekaj notn1' njih strani.• Lea MencingC Galerija Lipa RAZSTAVA IZIDORJA JALOVCA Izidor Jalovec, ki se z najnovejšimi slikami predstavlja na samostojni razstavi v Galeriji Lipa, je znan kot ekspresivno naravnan ustvarjalec, ki vztrajno zavrača že preverjene umetniške pozicije - niti pomisli ne na umetnost, ki mora biti lepa in mora ugajati. Naša umetnostna klima pred desetimi leti in več, ko je kar nekaj let za sinonim vsega svežega in aktualnega veljala »nova podoba«, je Izidorju Jalovcu posredovala marsikatero potrditev pravilnosti njegovega razmišljanja in tudi marsikatero ustvarjalno pobudo. Klasične zakonitosti dobrega okusa v likovni umetnosti, ki se jim je umetnik znal odpovedati že kmalu po začetkih ustvarjalne poti, je zamenjala intenzivna, zavezujoča sporočilnost. Spontano, komajda kontrolirano umetniško izražanje je svojevrstno podobo našlo tudi v kombinaciji med slikarskim in kiparskim izražanjem; bodisi v poslikanih plastikah ali v vnašanju kiparskih elementov na ploskev platna bodisi v prostorske objekte spreminjajočih se risbah Kristusa na razpelu. Umetnikova težnja po intenzivnem in sproščenem ustvarjanju je v zadnjem času zopet poiskala nova izrazna pota. Kar navadili smo se na Izidorja Jalovca kot impulzivnega slikarja in risarja, tokratna razstava, kot tudi precejšnje za nepripravljeno občinstvo kar nekoliko »šokantna«, pa nam umetnika predstavlja v povsem drugačni luči - kot natančnega in potrpežljivega ustvarjalca. Čeprav se je poprejšnji hrup polegel in nam najnovejša dela predstavljajo umetnika v drugačni, skorajda ukročeni podobi, tudi na lokalne tone omejeno toniranje nikakor ne more zatajiti dinamike, ki se skriva v ženskih aktih in napetih, krčevitih konjskih telesih; tako akti kot upodobitve konj so bili del umetnikovega motivnega sveta že v preteklih ustvarjalnih fa- zah, le emotivno razglašena risba kot osnova vsake Jalovčeve slike je doživela svojevrstno nadgradnjo v racionalnejših, skorajda »kiparsko« učinkujo-čih, a zato nič manj umirjenih in neposrednih slikah. Novost je, da Izidor Jalovec morda prvič slika na tonski način in izrazito likovno. V ustvarjanju Izidorja Jalovca se tokrat srečamo tudi z nekakšno različico eklekticizma. Ne samo, da je umetnik posegel v lastna območja že nasli- kanega, motiva Treh gracij Ugrabitve Levkipovih hče^ skorajda »picassovska« raf lemba hrzajočih konj in vklju čitev golobice kot simbola miy s sliko, ki je nastala med voflj| bi lahko predstavljali pravci »remake« del iz umetnost'1 preteklosti, a gre, z izjemo P Rubensovi sliki prilagoje'1. kompozicije Ugrabitve Lev* povih hčera, vendar le za ^ žno namigovanje na njihov ^ men pri izoblikovanju in m" tniški rasti Izidorja Jalovca. Damir Globok Lutkovno gledališče Cveto Sever OŽIVLJENI LUTKOVNI ČETRTKI Kranj - Če so otroci pogrešali lutkovne predstave, se jim z decembrom želja uresničuje. Že ta četrtek se v gradu Kieselstein v Tomšičevi ulici spet začenjajo lutkovni četrtki. Tokrat jih je obnovil Cveto Sever, ki jih je v letih 1983 -85 tudi uvedel, a nato zaradi adaptacije gradu začasno opustil. Te dni je bila nared tudi obnovljena dvoranica za lutkovne predstave takoj ob vhodu na grajsko dvorišče, kjer se sveti tudi obnovljeni naslov Lutkovno gledališče Cveta Severja. Otroci bodo posedli po novih lesenih klopeh dvoranice, ki se ponaša zdaj tudi s posodobljeno svetlobno tehniko. Otvoritvena predstava bo že ta četrtek, 5. decembra, ob 16.30 s ponovitvijo predstave tudi ob 17.30. uri. Otroci bodo gledali - kaj pa drugega - igrico Janko in Metka Cveta Severja. V naslednjih šestnajstih (16!) četrtkih pa se bodo zvrstili lutkarji in lutkovne skupine od tu in tam. V četrtek, 12. decembra, bo lutkovna skupina Gledališča Tone Cufar Jesenice zaigrala Butalce, 19. decembra bo Gledališče Fru-fru Ljubljana zaigralo Cufka, 26. decembra bo otroke zabavala Mateja Koležnik z dedkom Mrazom. Prva predstava po novem letu bo 2. januarja, Lutkovno gledališče Kranj bo postavilo na oder lutkovno predstavo Pavliha. Ni kaj, pester spored za prvo četrtino sezone. V polepšani dvoranici se bo našel prostor na stenah tudi za razstavljanje slik - prvi se bo predstavil Tone Marolt. • L. M. NAGRAJENI FOTOGRAFI KAMNIK - Na nedavni razstavi izbranih fotografij v razstavi^ Veronika v okviru srečanja foto in filmskih skupin Gorenjske-žirija za fotografije in diapozitive (Vlastja Simončič, Lado i&M Dušan Lipovec) podelila naslednja priznanja: Janezu Kože Foto klub Jesenice, za fotografijo Črni maček, Toniju Iglici Foto kino kluba Mavrica Radomlje za Podoknico, Marku 1 j bevšku iz Kamnika pa za Biševo I, II, III. Med mladimi fotog'1 Uroš Černuta, član foto K' , je nagrado za Vdor svetlobe prejel ka OŠ Koroška Bela, priznanji pa sta dobila Polona Malenše^ Staro ljubezen in Gašper Svetlin za Vrata, ob iz foto krožka <- . tra srednjega usmerjenega izobraževanja Bratov Rupar Jesen Pri diapozitivih je nagrado prejel Janez Kosmač za posnetek , soncu in vetru, priznanje pa Aleksander Čufar, Foto kino »9 Janez Puhar Kranj, za Apollo 33. Priznanje za film (selekto .. bil Naško Križnar) sta prejela Janez Kosmač za film ZbirateUjL Darko Zore za film Run, ob iz FKK Mavrica Radomlje. • 1 šan Lipovec PIKA, d. o. o. Kranj Grosistična in maloprodajna trgovina, Kolodvorska 2 64000 Kranj Objavlja delovno mesto TAJNICE e (1 delavka za določen čas; nadomeščanje začasno odsotn delavke, predvidoma 1 leto) - administrativna ali ekonomska sr. šola - lahko tudi pripravnik - možnost kasnejše zaposlitve Prijavo pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: PIKA, d. o-^ Kranj, Kolodvorska 2, 64000 Kranj. Kandidate bomo o }*v ri obvestili v zakonskem roku po končanem zbiranju priJaV' Torek, 3. decembra 1991 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 7. STRAN ©©IMKMMSC GLAS Kot kaže bomo v evropski turistični pogači Slovenci še nekaj časa Pobirali le drobtinice Turizma se lahko učimo le petnajst minut daleč Naše turistično gospodarstvo se tik pred zimsko sezono otepa s hudimi likvidnostnimi težavami, turistični delavci pa vladi očitajo, da, namesto da bi podpirala paradnega konja (kar bi turizem pri nas vsekakor lahko bil), še vedno stavi na osle. Kranjska Gora, 29. novembra - Okrogla miza, ki so jo na temo Turizem kot konkurenčna prednost Slovenije" v petek dopoldne Pripravili v hotelu Alpina v Kranjski Gori (podobna bo tudi ta teden v Bohinju, pred časom pa je bila že v Rogaški Slatini), je ponovo razkrila vso zamotanost našega političnega in gospodarskega položaja, ki tudi turističnemu gospodarstvu onemogoča normalno delo, kaj šele razvoj. Okrogle mize se je udeležil tudi minister za tarizem in gostinstvo, Ingo Paš, ki je kranjskogorskim turističnim delavcem pojasnil stališča ministrstva za turizem in njihova prizadevanja za uveljavitev le-teh v vladi. "Dokler ljudje, ki se v repu- ri začela spodbudno, nato pa je b'iki ukvarjajo s konceptom razvoja našega gospodarstva, ne bodo razumeli, da je turi-*em panoga, ki povezuje gospodarstvo in daje življenje največjemu številu gospodarjih dejavnosti, od prometa vseh vrst, do industrije, kmetijstva, gostinstva,... in da turizem 'ahko mladi slovenski državi Jjajhitreje pripelje denar, da bodo zaživele tudi druge gospodarske panoge, je zastonj, da mi v Zgornjesavski dolini Ponavljamo svoje probleme, ^ot smo jih ponavljali že do- ze pomladi z naraščanjem napetosti v Jugoslaviji prišlo do velikega padca nočitev. Poleti so domači gostje vsaj za silo (37 - 40 odstotkov) napolnili kranjskogorske hotele, v zadnjih dveh mesecih pa so zasedeni med enim in dvema odstotkoma. Temu primerno so se znižale tudi plače zaposlenih, saj je masa za plače od zime do oktobra manjša kar sedemkrat. S tem pa plače v gostinstvu in turizmu še bolj zaostajajo za ostalim gospodarstvom. Slavko Pem iz Gorenjke slej. V naši vladi se še nikoli ni- je tudi poudaril, da cene vhod-?° resno pogovarjali o tem, ali nih surovin (predvsem hrane) Je turizem res naša strateška Jjsrneritev in kaj narediti, da bi "ila. Če tega ne bo, potem je *astonj naše tarnanje in moledovanje in vsi pogovori. Rad Pa bi rekel, da stavimo že enkrat na paradnega konja, ne stavimo kar naprej na osle. Stavimo na tistega, za katerega ve-JJJo, da bo prvi prišel na cilj. Osebno sem prepričan, da je to 'ahko turizem. In turizma se nam ni treba učiti dlje kot pet-najst minut daleč na Koroško v Avstriji," je že v začetku poudaril Jože Borštnar iz Turističnega društva. Njegova razmišljanja o zaskrbljujočem stanju v turističnem gospodarstvu Slovenije 'n Kranjske Gore je podkrepil direktor hotela Kompas Borut JVovšek, ki je povedal, da se je 'košnja sezona v Kranjski Go- močno naraščajo, hotelirji pa jim ne sledijo, saj se zavedajo, da bi višje cene odgnale še tiste domače goste, ki bi vendarle utegnili priti na počitnice. Prav tako naraščajo cene propagandnih materialov, tiskarje pa podjetja mnogokrat že raje iščejo v sosednji Italiji kot doma, kjer so kljub draginji še vedno cenejši. Tudi na področju propagande bo nujno narediti več, če ne bomo v naslednjih letih v evropskem turističnem kolaču pobirali le drobtinice, je opozarjal Leopold Ferjančič. Predsednica izvršnega sveta jeseniške občine Rina Klinarjeva pa je povedala, da se zavzemajo, da bi Zgornjesavska dolina - od Prešernove Vrbe do Planice - dobila drugače image, kot ga ima sedaj, ko je jeseniška občina znana zgolj kot železarsko-ho-kejska. Pri ponudbi bo treba izkoristiti prednosti lepot Triglavskega narodnega parka in seveda izboljšati komunalno Inštitut za ekonomska vprašanja je pred kratkim pripravil oceno učinkov letošnje turistične sezone na slovensko gospodarstvo. Kot predvidevajo bo v letošnjem letu znašal celotni izpad tujskega turističnega prometa glede na lansko leto kar 75 odstotkov, zaradi česar bo devizni priliv manjši za okoli 400 milijonov dolarjev. Izgube so bile že v prvem polletju višje za 196 odstotkov, medtem ko so se v gospodarstvu povečale za 95 odstotkov. Slaba turistična sezona je zaradi reprodukcijske povezanosti in multi-plikativnih učinkov vplivala na izpad izvoza in celotne slovenske proizvodnje 2,3-odstotno, akumulacija pa se bo zmanjšala za 5,5 odstotka. Kot so poudarili na četrtkovi seji Združenja za gostinstvo in turizem, je likvidnostno stanje v mnogih podjetjih izredno kritično, vse to pa otežujejo tudi visoke obrestne mere za posojila. Zato je na predlog Ministrstva za turizem in gostinstvo. Turistične zveze Slovenije, Združenja za gostinstvo in turizem pri GZS in Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornice Slovenije izvršni svet sprejel kratkoročne in dolgoročne ukrepe za rešitev kritičnega stanja. Med kratkoročnimi ukrepi je zlasti pomembno rešiti vprašanje likvidnostnih sredstev (okrog 800 milijonov dolarjev) in zagotoviti kredite za pripravo turistične sezone v višini 700 milijonov SLT. Na Gorenjskem že več kot 2 tisoč zasebnih podjetij Izvoz je še vedno gorenjski adut *ranj, novembra - Gorenjsko gospodarstvo ustvarja presežek v bla-jjjjvni menjavi s tujino, v devetih mesecih letošnjega leta je znašal *y»S milijona dolarjev. Gorenjska je imela v slovenskem konvertibilnem izvozu 12,4-odstotni delež, kar je le nekoliko manj kot v ^jboljših letih, ko je bil ta delež celo 13-odstoten, medtem ko se Pn drugih pokazateljih delež gorenjskega gospodarstva giblje okoli ,0 odstotkov. Po podatkih, ki nam jih je 1,3 Območni gospodarski zbor-Pci v Kranju pripravila Japanka Švarc, je gorenjska in-r»strija v devetih mesecih letošnjega leta proizvedla za 10,9 Oa"stotka izdelkov manj kot la-^ v tem času, zanimivo je pa-£c prav tolikšen kot v slovenji industriji. Največji padec je 5*1 tako na Gorenjskem kot v SI Gorenjs oveniji zabeležen v črni me-alurgiji, kjer je bil 42- oziroma °-odstoten ter v proizvodnji Pre.je in tkanin, kjer je bil 24-°*'roma 21-odstoten. Količin-ko so na Gorenjskem proiz-^•dnje povečale le tri pomembnejše industrije panoge 11 sicer proizvodnja električnih .;r°je in aparatov za 13 odstopov, predelava kavčuka za 11 ^stotkov in živilska industrija ^ i2 odstotkov. slabša oskrbljenost j Oskrbljenost s surovinami in Oelavnim materialom je vse j'abša, po oktobrskih podatkih jjjanio 40 odstotkov gorenjske ^dustrije dobro oskrbljene z l^ornačimi materiali, prav toli-0 Je slabo oskrbljene, kritična pa je v 20 odstotkih gorenjske industrije. Tudi oskrbljenost z uvoženimi surovinami in izde-lavnim materialom je iz meseca v mesec slabša, kritična je bila septembra v 6 odstotkih, oktobra pa v 19 odstotkov gorenjske industrije. Presežek v menjavi s tujino Kljub težkim gospodarskim razmeram gorenjsko gospodarstvo uspešno izvaža, v devetih mesecih letošnjega leta je konvertibilni izvoz znašal 332 milijonov dolarjev, kar je še vedno 12,4 odstotka slovenskega konvertibilnega izvoza, v najboljših letih je bil ta delež 13-odstoten. Ne gre pozabiti, da je to čisti izvoz blaga, vanj torej niso vštete storitve. Gorenjsko gospodarstvo je v letošnjih devetih mesecih ustvarilo za 60,5 milijona dolarjev presežka v blagovni menjavi s tujino, od tega 58,3 milijona dolarjev na konvertibilnem in 2,2 milijona dolarjev na klirinškem trgu. V tem času je v primerjavi z enakim lanskim razdobjem izvoz najbolj povečala proizvodnja električnih strojev in aparatov in sicer za 24,4 odstotka, predelava kavčuka za 8,4 odstotka, proizvodnja obutve za 7,6 odstotka, proizvodnja lesnih izdelkov za 8,3 odstotka in tekstilna industrija za 0,6 odstotka. Kar za 44,7 odstotka je izvoz zmanjšala črna metalurgija, predelava kovin pa za 3,7 odstotka. Največji delež v izvozu gorenjske industrije ima proizvodnja električnih strojev in aparatov in sicer kar 26-odstot-nega, sledi predelava kavčuka z 19-odstotnim deležem, proizvodnja obutve s 16- odstotnim, tekstilna industrija z 8-odsto-tnim, proizvodnja lesnih izdelkov s 7,5-odstotnim, črna metalurgija s 7-odstotnim in predelava kovin s 6-odstotnim dele- Menjava z drugimi republikami hitro pada Poslovne vezi s drugimi republikami bivše Jugoslavije se slabšajo že vse leto, najbolj od polletja naprej. Gorenjska podjetja so v devetih mesecih letošnjega leta prodala v druge republike 21,2 odstotka celotne prodaje, tam pa opravila 17,7 odstotka celotnih nakupov. Še v letošnjem prvem polletju so bili ti deleži bistveno večji, saj so prodala v druge republike skoraj 23 odstotkov celotne prodaje in tam urejenost - od čistejšega ogrevanja, do večje urejenosti cest in boljših telefonskih zvez. Vse to pa je povezano z večjimi finančnimi sredstvi, ki pa jih občine v tem trenutku ne zmore. Udeleženci okrogle mize so večkrat tudi poudarjali, da bo morala biti usmeritev našega turizma v prijetne zasebne penzione, kar se je izkazalo kot uspešno v Avstriji. Prav tako bo treba oživiti tudi manjše kraje, pri čemer je predstavnik Planinskega društva Mojstrana Stanko Kofler povedal, da imajo v programu narediti planinsko šolo, saj je škoda, da ne bi izrabili uspehov naših alpinistov in s kvalitetno ponudbo privabili v Slovenijo tudi zahtevnejše goste (ki imajo seveda tudi debelejše denarnice). Minister Ingo Paš, ki so mu kranjskogorski turistični delavci bolj ali manj naravnost očitali, da v vladi ne naredi dovolj za ravoj oziroma preživetje perspektivne gospodarske panoge je v skoraj uro dolgem odgovoru povedal, da je pač treba upoštevati dejstvo, da je bilo letošnje leto za vse, s tem pa tudi naš turizem, prav posebno leto. Predstavitvena akcija na tujih tržiščih, ki jo je vodil Studio Marketing (kranjskogorski turistični delavci so mu očitali, da je bila usmerjena na napačna tržišča in da bi v novih razmerah veliko več pozornosti morali nameniti italijanskemu tržišču), je bila zasnovana še v miru in se je prekinila z vojno v Slovenji. Tako ni imela učinkov, kot bi jih lahko, vendar pa so projekt pripravili priznani strokovnjaki. Gospodarska zbornica, skupaj z ministrstvom za turizem pa ima že pripravljen predlog za bodoči sistem predstavitve, ki naj bi se začel izvajati v začetku prihodnjega leta. Tudi glede prometnega davka je minister povedal, da se bo po novem plačeval ob nabavi, storitev pa naj bi bila obdavčena le petodstotno. To bo sicer morala potrditi še skupščina, vendar kaže, da bo dolgoletna želja in zahteva turističnih delavcev le uslišana. Ingo Paš je zanikal tudi trditev, da ministrstvo s svojimi zahtevami ne prodre do vlade in skupščine in da se zato problematika turističnega gospodarstva ne obravnava dovolj resno. Je pa res, da denarja povsod manjka in da je trenutno edina možnost, da turizem dobi nekaj pomoči iz sklada sredstev za izvozne stimulacije. • V. Stanovnik opravila skoraj 20 odstotkov vseh nakupov. Lani pa so gorenjska podjetja na trge drugih republik prodala 28 odstotkov celotne prodaje in na teh trgih nakupila 20 odstotkov celotnih nakupov. Lani in letos je bila torej prodaja gorenjske industrije tam bistveno večja od nakupov, lani je bila večja za 74 odstotka, v devetih mesecih letošnjega leta za 44 odstotkov, kar kaže na veliko navezanost naših podjetij na južne trge. Ob tem je seveda spodbudno, da se z zapiranjem južnih trgov povečuje izvoz gorenjskih podjetij. Brezposelnost hitro narašča Tudi na Gorenjskem je brezposelnost vse večji problem, saj se izredno hitro povečuje. Na Zavodu za zaposlovanje v Kranju je bilo ob koncu oktobra prijavljenih že 9.476 brezposelnih, kar pomeni, da se brezposelnost vse bolj približuje kritični meji. V letošnjih devetih mesecih seje v primerjavi z decembrom lanskega leta brezposelnost povečala za 135 odstotkov. Hitro pa na Gorenjskem narašča število Zasebnih podjetij, po podatkih registrskega sodišča je bilo 23. septembra na Gorenjskem že 2.018 zasebnih podjetij. Daleč največ je med njimi trgovskih podjetij, dosti manj zasebnih podjetnikov se ukvarja s proizvodno dejavnostjo. • M. Volčjak GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Kopica tečajev Ukrepi Banke Slovenije že učinkujejo, za približno tretjino manjša denarna masa v obtoku že povzroča pomanjkanje tolarjev, mnoga podjetja so morala ob izplačilu plač postrgati vso gotovino in hitro prodati nekaj vrednostnih papirjev. Inflacija je bila novembra manjša kot oktobra, kar daje upanje, da bo padala še naprej, čeprav je seveda težko pričakovati, da bi se povsem umirila in da nam ne bi nenehno grozila hiperinflacija. Samo z denarno politiko je namreč ni moč ukrotiti, dokončno jo moč spraviti na vajeti z ozdravitvijo gospodarstva, drugače povedano z drugačnim, predvsem z boljšim delom. Pomanjkanje tolarjev ima krepke posledice na Ljubljanski borzi, kjer so tečaji krepko padli, promet pa je bistveno manjši. Na borzno trgovanje vplivajo seveda tudi menjalnice, ki rastejo kot gobe po dežju, vse pa imajo presežek. Zakaj, je seveda jasno, saj ljudje zaradi nakupa družbenih stanovanj pridno vlečejo devize iz nogavic. Kako ne, saj je to v tem trenutku zanesljivo najboljši posel, ki ga je treba izkoristiti, kaj takšnega se zanesljivo ne bo ponovilo, saj se ne more. Stanovanja so namreč zdaj tako poceni, da se je potrebno "stegniti" približno toliko kot pri nakupu avtomobila. Za tiste, ki so pohiteli, stanovanja glede na velikost in starost stanejo od 6.000 do 20.000 mark. S pomanjkanjem tolarjev smo lahko dobili njegov drseči devizni tečaj, natančno po 20. novembru, kakor smo lahko potihem napovedovali odločitev Banke Slovenije. Še vedno je bistveno nižji kot v menjalnicah ali na ljubljanski tržnici, kar si lahko razložimo z dejstvom, da izvoznikom 30 odstotkov deviz nemudoma pobere država, kiji seveda ustreza nižji tečaj. Gospodarstvo razumljivo že protestira, direktorji ponujajo izračune, da jim s tem poberejo mesečno celo toliko kot znašajo plače. Trenutno imamo torej kopico tečajev, za javnost najbolj skrivnostni nastaja v trgovanju med podjetji, ki v dveh dneh lah ko drugim prodajo devizni priliv, kar praktično pomeni, da p stranskih vratih uvajajo devizne račune. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo, je težko napovedati, finančni minister Šešok in podpredsednik vlade Ocvirk sta že omenila, da naj bi kopica tečajev privedla do enega, kar pomeni, da bi se moral uradni tečaj Banke Slovenije dvigniti, na drugi strani pa pasti tečaji v menjalnicah in med podjetji. Le tako bi naš denar lahko začel razmišljati o konvertibilnosti, kar je vendar naš cilj. Mar ni? IZ GOSPODARSKEGA SVETA Minister Bavčar v Iskri Na obisku v Iskri Holdingu seje minuli četrtek mudil slovenski notranji minister Igor Bavčar, razgovora so se udeležili tudi predstavniki Terminalov, Elektrozvez, Elektrooptike, Sistemov in Iskre Commerce. Predstavnike notranjega ministrstva so posebej zanimali programi s področja varovanja premoženja, to je tako imenovali inteligentni dom, brezžične zveze, optični prenos zvoka in podatkov. Najvišje plače imeli naftarji V Sloveniji je septembra čisti osebni dohodek znašal 11.344 tolarjev, v gospodarstvu 10.990 tolarjev, v negospodarstvu 12.929 tolarjev. V primerjavi z avgustom so bile plače višje za 10,7 odstotka. Najvišje plače so imeli v proizvodnji naftnih derivatov, kjer je povprečje znašalo 20.702 tolarja, sledi kmetijstvo s 15.811 tolarji, elektrogospodarstvo s 15.623 tolarji, ribištvo s 14.550 tolarji, premogovništvo s 14.458 tolarji in gozdarstvo s 14.450 tolarji. Najnižji čisti osebni dohodek so imeli v proizvodnji preje in tkanin, kjer je povprečje znašalo borih 7.771 tolarjev, manj kot 9.000 tolarjev povprečne plače so imeli še v črni metalurgiji, lesni industriji, v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov in v čevljarski industriji. Podrobna analiza tudi kaže, da prejemajo zaposleni v gradbeništvu, gostinstvu, turizmu, obrti in v osebnih storitvah pod 10.000 tolarjev plače, nad 15.000 tolarjev pa imajo zaposleni v financah in drugih poslovnih storitvah ter v družbenih organizacijah in skupnostih. V več kot polovici slovenskih občin, natančneje v 34-tih, so čisti osebni dohodki pod republiškim povprečjem. Najvišje plače so septembra izplačali v občinah Ljubljana-Center, Ljubljana-Bežigrad in v občini Pesnica, ki ima najvišje občinske plače, povprečje je znašalo 14.254 tolarjev. 20 let Pekovega družabništva z Afisom Tržiški Peko je z nemško firmo Afis prvo pogodbo podpisal že leta 1969, dve leti kasneje pa je v firmo vstopil s svojim kapitalom in sam opravlja vse izvozno-uvozne posle z Afisom. V dveh desetletjih je v Afis izvozil 21,7 milijona parov obutve v vrednosti 207 milijonov dolarjev, proizvedena je bila v tržiški tovarni in pri številnih kooperantih. Leta 1983 je bila podpisana pogodba o dolgoročni proizvodni kooperaciji in Peko je postal še zanimivejši na tujih in domačih trgih, tako zaradi kakovosti kot modnih izdelkov. Kolekcije so namreč kreirali skupaj, zato so lahko v še večji meri upoštevali želje trga. Že leta 1975 je Peko kot prvi jugoslovanski izdelovalec obutve začel samostojno, pod imenom Peko-Afis, nastopati na največjem evropskem sejmu obutve v Diiseldorfu. V dvajsetih letih se je Afis razvil v enega največjih uvoznikov obutve v Nemčiji, zanj so delale tudi druge jugoslovanske tovarne. Za radi političnih razmer pri nas pa seje v zadnjih dveh letih prc usmeril na druga tržišča, predvsem Daljnega Vzhoda in Južn Amerike. Pekov povprečni obseg poslovanja v zadnjih sedmii. letih je obe leti znašal od 23 do 28 milijonov mark in je v nenehnem porastu. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Jutri se bo začel letošnji SKI EXPO Predstavitev turistične ponudbe Ljubljana, 2. decembra - Dvaindvajseti slovenski sejem opreme in pribora za zimski šport ter turistične ponudbe bo tudi letos mednaroden. Začel se bo jutri, 4. decembra, in trajal do nedelje, 8. decembra. Kot so ob predstavitvi letošnjega sejma povedali organizatorji, predstavniki Ljubljanskega sejma in SK Snežinka, so se, glede na velike težave, ki so v preteklih letih spremljale smučarsko industrijo doma in v tujini, odločili, da sejem letos še bolj približajo ljubiteljem zimskega športa. Na željo številnih obiskovalcev in razstavljalcev so ga postavili v kasnejši čas (navadno je bil že v začetku novembra), letos pa tudi ne bodo zaračunavali vstopnine. Na sejmu se bodo predstavili vsi pomembni proizvajalci smučarske opreme, trgovske organizacije, pa tudi domača in tuja zimsko - športna središča. Kot že vrsto let bo v hali D organizirana komisijska prodaja rabljene opreme. Sekretar SK Snežinka Adi Kozinc pa je tudi povedal, da bo poseben prostor namenjen tistim, ki imajo rabljeno opremo in bi jo radi podarili. Pustili jo bodo ob steni, tam pa jo bodo lahko vzeli tisti, ki si je ne morejo kupiti. Sejem bo vse dni odprt od 10. do 20. ure. V sredo ob 13. uri bo tiskovna konferenca Smučarske zveze Slovenije, v petek bo dan Kompasa, v soboto pa bo SK Branik predstavil priprave na mladinsko prvenstvo v alpskem smučanju, ki bo na mariborskem Pohorju. • V. Stanovnik Preprečevalnik rjavenja avtomobila Ljubljana, 26. novembra - Slovenijales je na tiskovni konferenci predstavil elektronski preprečevalnik rjavenja avtomobila RUST EVADER, ki jo lahko pri nas kupimo z jamstvom Zavarovalnice Triglav. Gre za izdelek firme Rust Evader Corporation iz Altoone v ZDA, deluje na principu kapacitivne zaščite, patentno je zaščitena po vsem svetu, njeno visoko kakovost pa dokazujejo atesti priznanih ameriških in drugih inštitutov. Napravo po svetu prodajajo v dveh oblikah: kupec jo lahko montira sam inje tako deležen zakonsko določene garancije, lahko pa jo kupcu vgradi pooblaščeni servis, ki hkrati izda zavarovanje in s tem odgovarja za njeno delovanje. Rust Evader je pri nas prva naprava, ki jo v trgovini lahko kupimo z zavarovalnim jamstvom, njeno visoko kakovost potrjuje zaupanje Zavarovalnice Triglav, ki je jamstvo prevzela za območje Slovenije in Hrvaške. Priznala in krila bo vsako škodo, ki bo nastala ob okvari in sicer do višine 3.000 mark v tolarski protivrednosti. Naprava v maloprodaji stane približno 5.000 tolarjev, pregled, vgradnja in zavarovanje pa stane 500 tolarjev. • Helena Brudar Kam na prigrizek? Prigrizek, ki ga imamo v mislih, ca" in "službeno kosilo", obroka privoščite med delovnim časom. Kranj, 29. novembra - Sprehodili smo se po Kranju in si ogledali cene, v eni izmed izbranih restavracij pa tudi praktično preizkusili kvaliteto hrane. Naše ocene seveda niso strokovne, ampak le informativne. Zanimala pa nas ni samo okusnost in cena hrane, tudi pri postrežbi in sprejemu strank, nas samih, smo bili pozorni. Najprej smo se napotili v Ži-vilino restavracijo Globus in si privoščili običajno malico. Lahko smo izbirali med ocvrtim piščancem s solato, ocvrtim osličem prav tako s solato in pasuljem (brez mesa). Prvi dve varianti sta stali 110, tretja pa 85 tolarjev. Postreženi smo bili hitro in prijazno, hrana (poskusili smo osliča in piščanca) je bila okusna. Pri izbiri malic se v tej restavraciji ravnajo po sezonskih jedilih, kosilo pa je možno dobiti tudi po naročilu, ker je malo gostov. Gostje so predvsem uslužbenci iz Merkurja, Kokre, trgovine Peko in ostale Globusove "sosede". Cene so komercialne, brez popustov, možno je tudi plačilo z Zivilinimi boni, ki se prodajajo vnaprej. V Mlečni restavraciji smo si ogledali petkov jedilnik: pizza, bolonjski špageti, jota s pecivom, gibanica, grmada, gobova omleta, zelenjavne omlete. Cene se gibljejo med 48 in 75 tolarji, seveda pa si lahko naročite, če imate čas, tudi vse ostale jedi z običajne ponudbe mlečne restavracije, vključno s sladicami in napitki. In še dva zanimiva podatka: žemlja "brez" vas bo v mlečni stala 8 SLT, zemlja z maslom pa 27 SLT. Kdor ima rad ribe, bo našel bogato ponudbo v ribarnici Delfin. Cena malice je od 70 PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o. AKCIJSKA PRODAJA VINO kak. T0KAJ 0,71, Goriška Brda VINO PENEČA REBULA 1/1 Goriška Brda VINO RIBIČ beli 1/1, Vino Koper SADJEVEC 1/1 ALK0 BRANDY MINISTER GREGOR 1/1 ALK0 SIR EMENTALEC1 kg Bonboni ŠUMI MIX 450 g Žito-Šumi BALI desert 100 g, Žiro Gorenjka J0LY prašek 3/1, TKI Hrastnik Maloprodajna cena 79,30 SLT 136,80 SLT 39,70 SLT 127,00 SLT 160,10 SLT 215,30 SLT 67,90 SLT 25,20 SLT 315,60 SLT UGODEN NAKUP JE PRI NAKUP je dopoldanska, "službena mali-skratka, ki si jih lahko ali pa ne, do 80 tolarjev, za ta denar pa so v petek ponujali: ocvrto postrv, skušo na žaru in ocvrte sardelne fileje, vse s solato. Kos kruha stane 6 SLT, osličev file s tatarsko omako pa 148 SLT. Osebje je prijazno, postrežba hitra, le prostorček je malce premajhen za vse ljubitelje rib. Poleg okusne malice pa si lahko izberete tudi kos ribe za domačo uporabo, zamrznjene ali sveže. Tudi v hotelu Jelen so nas sprejeli prijazno. Njihove malice stanejo 90 tolarjev, postrežejo pa vam z: rižoto, ocvrtimi kaneloni, pečenim puranom in praženim krompirjem, joto z rebrci, kotleti,... tedenski jedilnik, ki se spreminja vsak teden. Naročil za malice je veliko, za kosila pa nekaj manj. Ta stanejo 150 SLT in so že pripravljena. Obroke si lahko privoščite z vrednostnimi boni, eden stane 50 tolarjev, če pa si jih kupite za cel mesec, dobite še dodatni popust. Nazadnje smo obiskali še gostišče Trebeč, kjer so bili malo manj prijazni, tako da smo si cene malic prepisali kar s cenika. Cena malice je pri njih 85 tolarjev, izbirate pa lahko med špageti, milansko omako s solato, pečenko, možgani, jetri, pečenicami, krvavicami in žol-co. Takšna je bila izbira v petek, gostišče polno, mi pa malce razočarani nad neprijaznim sprejemom. • M. Peternelj Kako zaščititi potrošnika Visoko ceno le visoka kvaliteta J Ljubljana, 21. novembra - Slovenska kmečka zveza - Ljudsk* stranka je na vse hujše očitke, da je tudi ona kriva za nemogoč« draženje kmetijskih pridelkov in živil, za vse večji razkorak mei odkupnimi in maloprodajnimi cenami, sklenila priti problemu do dna. Za sodelovanje je zaprosila DOMUS - Center za dom, ustvarjalnost, svetovanje in za zaščito potrošnikov. Višjo ceno naj ima 1' dobra kvaliteta. SKZ-LS predlaga odpravo monopola in vzpostavitev povezav med kmetijskimi zadrugami in potrošniškimi zadrugami, ki jih nameravajo ustanavljati. DOMUS naj bi na svoj ustaljeni način raziskave trga ugotavljal razlike v cenah in kvalitetah osnovnih živil, na osnovi česar bi analitično proučili posamezne proizvode ter postavili kvalitetne razrede zanje. Nujno je postaviti trdna razmerja pri osnovnih živilih, je v razgovoru s predstavniki DOMUSA poudaril podpredsednik SKZ-LS Marjan Podobnik. Najhujša nesorazmerja se pojavljajo pri mesu in mleku. Dražijo jih ne le marže posrednikov, temveč tudi prevelike kapacitete v mlekarstvu in klavništvu, ki so zdajjj ko so zaprte meje na jug, prišle še bolj do izraza. Pri tem pa nj spodbujana kvaliteta. Nujno je preiti na cenovne razrede, ki ty strogo ločili kvaliteto od nekvalitete. Vsak cenovni razred bi tno; ral biti strokovno utemeljen. Inšpekcije danes ščitijo sedanje sta-, nje in ker ni pravega interesa, se seveda stanje ne spremeni. ŠČi-ten je monopol. Z ustanavljanjem potrošniških zadrug, meni p0' slanec Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke Jože Hobič, bo posrednikov manj, veljali bodo kvaliteta, standardi, asortiman bo širši, predvsem pa ne bo verige posrednikov, ki bi vnedogled dražili proizvode. Podobna prodaja živilskih proizvodov je že uvedena na Japonskem, kjer se polovica prehrambenih artiklov že prodaja preko potrošniških zadrug direktno na domove p0' trošnikov. • D. Dolenc Več železniških povezav v Sloveniji Z novim konceptom potniškega prometa, ki ga pripravlja ŽG Ljubljana za vozni red 1992/93, bodo potniški vlaki že v tem mesecu vozili pogosteje. Izboljšala pa naj bi se tudi kvaliteta potniški prevozov. Tako bo med drugim na relaciji Nova Gorica - Jesenice vozil vlak z odhodom iz Nove Gorice ob 7.02 (prihod na Jesenice 8.59). Z Jesenic se bo vračal ob 10.13, ob 12.41 pa bo spet v Novi Gorici. • M. P. KOVINOPLASTIKA L02 nudi od 9. 12. 1991 do 9. 1. 1992 20°/ o tovarniški novoletni popust za vse tipe predalnikov REGA. Nabavite jih lahko v trgovini MERKUR KRANJ - NAKLO KRANJ Nova trgovina MINI METRO (Bivši DEKOR) MAMLJIVO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE! z malo sreče bo vaša želja morda izpolnjena Udeležen bo vsak kupec! In kakšne so nagrade? 1. nagrada: glasbeni stolp 2. nagrada: kar trije radiokasetofoni 3. nagrada: avtomat za črno kavo -capucin z dvojnim nastavkom 4. nagrada: garnitura kuhinjske posode 5. nagrada: poslovni kovček SAMSONTTč Žrebanje bo 30. 12. 1991 v naši trgovini. Rezultati bodo znani takoj in tudi objavljeni v časopisu Gorenjski glas. ZADNJO SOBOTO V MESECU JE TRGOVINA ODPRTA VES DAN. SOPEv, TRG INA * O,. T°rek, 3. decembra 1991 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 9. STRAN GLAS Padec tečajev na Ljubljanski borzi Koliko je vreden tolar Kranj, 2. decembra - Slovenska hranilnica in posojilnica v Kranju je preselila v nove prostore, iz utesnjenih sobic v prvem nadstrop-v prostorno pritličje, ki jih je že pred časom izpraznila Stano-v*njsko komunalna banka Ljubljana. Prostore v Domu obrtnikov n* Primskovem v Kranju so lepo in domiselno uredili, največja no-y°st je nov pristop, saj bodo bančni uslužbenci stranke sprejemali '"jim postregli stoje, kar pri nas še ni v navadi. Foto: G. Šinik Razočarani varčevalci Lesa *r*nj, 2. decembra - Po prodaji begunjskega Elana na dražbi so varčevalci banke Les še bolj razočarani. Izvedeli so, da zaradi ftečaja banke, ki so ji mnogi rekli kar Elanova, sploh ne morejo ^•ti enakopravno vključeni med druge upnike, ki so se združili v ^ornelu. Tudi obljube, ki jim jih delijo ministri in člani vlade na ?°iskih njihovih predstavnikov, ne obrode sadov. Alojz Šušteršič '* Begunj, ki vodi gorenjski odbor, nam je sporočil, da so imeli v Zadnjih tednih več sestankov, ta teden pa se bodo zbrali predstavniki varčevalcev Lesa iz vse Slovenije. Najbolj se jezijo varče-valci, ki zdaj kupujejo družbena stanovanja, prihranki pa so jim °stali v propadli banki Les, ter kmetje, ki so tam hranili denar za °bnovo gospodarskih poslopij, zdaj pa se gradenj ne morejo loti-I • M. V. Privlačnejše vezave Kranj, 2. decembra — Stanovanjsko komunalna banka je polog dosedanjih uvedla nove, privlačnejše vezave tolarjev. Za vezave £a 50 dni vam nudijo fiksno obrestno mero v višini 25 odstotkov, ^a vezave od 30 do 60 dni pa je obrestna mera spremenljiva, pomembno je, da v celoti priznajo revalorizacijo, ki je zdaj 18,7-od-slotna. Obresti izplačajo takoj po izteku vezave, dobite jih skupaj * glavnico. MV Kranj, 2. decembra - Sestanki na Ljubljanski borzi so minuli teden potekali v znamenju padca tečaj, razlog je seveda vsem dobro znan: primanjkuje tolarjev. Omejitveni ukrepi Banke Slovenije, ki je zaradi prevelike mase denarja v obtoku novembra potegnila nazaj tretjino denarja, vplivajo torej tudi na ceno vrednostnih papirjev. V marsikaterem podjetju so morali ob novembrskem izplačilu plač prodati tudi nekaj vrednostnih papirjev, da so zbrali dovolj gotovine. Nedvomno pa na ceno vrednostnih papirjev te dni vpliva tudi nakup družbenih stanovanj, saj ljudje prodajajo marke, tudi vrednostne papirje. Prav zanimivo je, da imajo vse menjalnice, ki so bile v zadnjem času presežek pri menjavi deviz. Poglejmo si vrednost nekaterih obveznic, ki so prej dosegale visoke tečaje. V torek, 26. novembra, so obveznice Republike Slovenije 1 padle od 115,8 na 109,8 odstotka, v četrtek, 28. novembra, pa še na 108,1 odstotka. Obveznice Republike Slovenije 2 so od 86,7 padle na 74 in nato narasle na 74,9 odstotka. Obveznice PTT Ljubljana so od 113,2 padle na 104,9 odstotka in nato še na 101,1 odstotka. V tem se torej splača kupiti vrednostne papirje, če imate seveda denar oziroma ga ne potrebujete za nakup družbenega stanovanja, saj je moč pričakovati, da bodo tečaji narasli, ko bo stanovanjska nakupovalna mrzlica minila. • M. V. Praznični zlatniki in srebrniki Ljubljana, 27. novembra (STA) - Ob prvi obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti naj bi Slovenija dobila priložnostne zlatnike in srebrnike. Skovali naj bi 2.000 zlatnikov v nominalni vrednosti 5.000 tolarjev in 15.000 srebrnikov po 500 tolarjev. Kje naj bi jih skovali, še ni znano. Predlog ponuja vlada hkrati z zakonom, ki naj bi ga republiški parlament sprejel po skrajšanem postopku. Vlada upa, da se bodo kovanci pojavili na trgu že ob obletnici plebiscita, pri tem pa računa na dobiček v vrednosti kakih 14 milijonov tolarjev. Na tečajni listi Banke Slovenije so bili 30 novembra doseženi naslednji devizni tečaji, objavljamo njigove vrednosti: Avstrija 100 ATS 492,1891 Nemčija 100 DEM 3.464,1689 Italija 100 ITL 4,6021 Švica 100 CHF 3.931,8317 ZDA 1 USD 56,5283 Jugoslavija 100 DIN 80,0000 Tečaj dinarja se uporablja pri izkazovanju rezultatov iz poslovanja z drugimi republikami, v katerih je dinar plačilno sredstvo. Črna borza na ljubljanski tržnici se mora prilagajati vse večji konkurenci uradnih menjalnic, začeli so jo tudi preganjati, kar se pozna pri njenih tečajih. V soboto, 30. novembra, ob 13. uri so bili doseženi naslednji devizni tečaji: Imenik pravnih oseb Kranj, 29. novembra - Služba družbenega knjigovodstva je izdala IMENIK PRAVNIH OSEB, v njej so podatki iz Registra imetnikov računov s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Publikacija, ki bo izšla ta mesec, bo vsebovala podatke o imenu pravne osebe, njenem sedežu, žigu, velikosti, ustanovitelju, obliki lastnine ter ime in priimek direktorja. V stvarnem kazalu bodo pravne osebe razvrščene po abecednem vrstnem redu. Imenik bo pregledno urejen in vložen v dva fascikla, vsake tri mesece bo izšla Dopolnitev s podatki o novih pravnih osebah ter o tistih, ki so prenehale poslovati. Ker imenik ne bo v prosti prodaji, se morate odločiti še ta teden, saj SDK naročila sprejema do petka, 6. decembra. Stal bo 6.400 tolarjev cene dodatkov bodo določene glede na dejanske stroške tiska. Dodatne informacije dobite pri SDK v Kranju, kjer imenik seveda lahko tudi naročite, zavrtite telefon 064/214-851. • M. V. STANOVANJSKA ZADRUGA STIK \ mirka vadnova 1 kranj \ .telefon 064 2u-75\ žiro račun 51500-662-4 j 388 OBVEŠČA SVOJE ZADRUŽNIKE IN DRUGE BODOČE GRADITELJE, DA PRODAJA KOMUNALNO OPREMLJENE PARCELE V K ■ 0 ■ BITNJE Informacije dobite na upravi zadruge ^ 214-751 jJIPROM #«hdoo,TRŽIČ trgovina vse za vaš dom v avli Gorenjskega sejma v Kranju s pohištvom najbolj znanih proizvajalcev Ugodnosti: 15-40 % GOTOVINSKI POPUST, plačilo na 3 ČEKE brez obresti, brezplačni nasveti na domu. Odprto: od 9. - 11.30 ure in od 14. - 18. ure, sobota od 9. - 12. ure, tel. 222-268 nakupni prodajni Avstrija 100 ATS Nemčija 100 DEM Švica 100 CHF ZDA 1 USD 570 4.200 4.400 65 610 4.300 4.500 67 Ljubljanska banka d.d. Ljubljana je v menjalnici na Šubičevi 2 v Ljubljani imela v soboto, 30. novembra, ob 12. uri naslednje devizne tečaje: nakupni prodajni Avstrija 100 ATS Nemčija 100 DEM Italija 100 ITL Švica 100 CHF ZDA 1 USD 600 4.230 5,60 4.780 68 615 4.330 5,75 4.880 69,5 SlOVenijaturist je imel v petek, 29. novembra, v svojih menjalnicah naslednje devizne tečaje: nakupni prodajni Avstrija 100 ATS Nemčija 100 DEM Italija 100 ITL Švica 100 CHF ZDA 1 USD 600 4.200 5,2 4.400 62 620 4.325 5,6 4.700 66 Abanka V Kranju je imela v ponedeljek, 2. decembra, ob 12. uri naslednje devizne tečaje: nakupni prodajni Avstrija 100 ATS Nemčija 100 DEM Italija 100 ITL Švica 100 CHF ZDA 1 USD 590 4.165 5,20 4.510 65,80 620 4.350 5,55 4.780 69,40 SKB V Kranju je imela 12. uri naslednje devizne tečaje: v ponedeljek, 2. decembra, ob nakupni prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Jugoslavija 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 100 DIN 598,8465 4.215 5,5868 4.769,5291 68,0151 75,5 613,8090 4.320 5,7264 4.888,6987 69,7145 83,5 SLOVENSKE ŽELEZARNE 1 ugodno prodaja svoje izdelke v novi industrijski prodajalni na Jesenicah • betonsko železo in pletene žične vrvi • vlečeno jeklo • vlečeno žico - črno, pocinkano in nerjavečo • pločevino - navadno in nerjavečo • hladno oblikovane profile • vratne podboje • dodajne materiale za varjenje - elektrode in varilne žice • žeblje • končne izdelke - diske za kmetijske stroje, kljuke za žlebove, snegobrane, žlebove, kotličke za bojlerje Obratovalni čas vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. 2396 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Pol stoletja dom normalne velikosti kmetij? Spodbudno je, da se je proces koncentracije zemlje že začel. Število kmečkih gospodarstev se je v zadnjem desetletju zmanjšalo za petino. Nedavni posvet kmetijskih svetovalcev na Bledu je še bolj kot prejšnja srečanja pokazal, da je povečanje kmetij (proces koncentracije zemljišč) neizbežno. Vsi razpravljale!, med kateri SO bili tudi republiški minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prof. dr. Jože Ostere in drugi kmetijski strokovnjaki, so namreč poudarjali, da je glavni razlog za zaostajanje slovenskega kmetijstva za razvito Evropo prav posestna razdrobljenost. Po zadnjih podatkih ima povprečna slovenska kmetija le pet hektarjev zemlje (od tega polovico obdelovalne) oz. štirikrat manj kol povprečna kmetija Evropske gospodarske skupnosti. V Nemčiji imajo kmetije povprečno 14,4 hektarja zemlje, v Belgiji 12,3, na Nizozemskem 13,7, v Franciji 23,3, na Danskem 23,8, v Veliki Britaniji 63,7 hektarja. Zanimiv je tudi podatek, da so v Evropski gospodarski skupnosti ob koncu sedemdesetih let imele kmetije z več kot dvajsetimi hektarji zemlje skupno domala tri četrtine vse zemlje, pri nas pa le dobro četrtino. Posledica razdrobljenosti je tudi bistveno nižja produktivnost. Podatki, ki jih navajajo strokovnjaki, kažejo, da je produktivnost kmeta v Evropski gospodarski skupnosti trikrat večja kot pri nas in da v skupnosti pride na polno delovno moč dvanajst hektarjev kmetijske zemlje, v Sloveniji pa le 3,3 hektarje. Ko strokovnjaki poskušajo ugotoviti, zakaj Slovenija (Jugoslavija) tako zaostaja za razvilo Evropo, ugotavljajo, da je za to kriva povojna kmetijska in zemljiška politika. Slovenija je namreč pred drugo svetovno vojno imela dokaj normalno posestno siru kuno. primerljivo tudi z večino zahodnoevropskih držav (povprečna slovenska kmetija oz. kmetija Dravske banovine je namreč 1931. leta imela 9,3 hektarja zemlje oz. kar 4,3 hektarje več kot pol stoletja kasneje), vendar je po vojni krenila po svoje. Medtem ko je zahodna Evropa pospeševala koncentracijo zemljišč, so jih pri nas z agrarnima reformama in z uvedbo zemljiškega maksimuma samo še drobili. Povprečna velikost kmetij se je zmanjšala za več kot tretjino, kar dobri dve tretjini obdelovalne zemlje pa je prišlo v last kmetij tistega velikostnega razreda (od 2 do 5 hektarjev in od 5 do 10 hektarjev), katerih število je v EGS najhitreje padalo. Denacionalizacija bo sicer nekoliko povečala slovenske k me lije, vendar je zaostanek Slovenije v velikosti kmetij za Evropo tolikšen, da bi pri normalni letni stopnji koncentracije zemljišč (od 2 do 4 odstotke) šele v 40 do 50 letih dosegli sedanje povprečje Evropske gospodarske skupnosti. Čeprav kmetje neradi slišijo, da jih je preveč, pa podatki kažejo, da bi v Sloveniji ob produktivnosti, kakršno so dosegli v državah Evropske gospodarske skupnosti, zadostovalo 51 tisoč polnih delovnih moči. Za primerjavo povejmo, da je bilo v Sloveniji ob popisu 1981. leta 191 tisoč kmečkih gospodarstev, po prvih podatkih letošnjega popisa pa naj bi jih bilo (samo) še 155 tisoč. Proces koncentracije se je torej le začel. Število gospodarstev se je zmanjšalo za domala petino oz. vsako leto za dva odstotka. Strokovnjaki so že izračunali, da bo Slovenija ob takšnem tempu šele v 54 letih dosegla posestno strukturo, kakršno je imela EGS ob koncu sedemdesetih let. • C. Zaplotnik Nekaj nasvetov in opozoril MEŠETAR Čeprav je do spomladi še daleč, pa se kmetje že sprašujejo, kakšna bo oskrba z mineralnimi gnojili. Da so zaskrbljeni, je razlog v tem. da na Hrvaškem divja vojna in da je INA Kutina, ki je doslej zagotavljala slovenskemu kmetijstvu domala 90 odstotkov potrebnih gnojil, sredi vojnega območja. V Zadružni kmetijski družbi še vedno računajo na Ino, vendar bo, kot kaže, začasno "reševala" oskrbo Tovarna dušika Ruše. ki se je z avstrijskim podjetjem Agrolinz že dogovorila za uvoz 80 tisoč ton gnojila NPK in 30 tisoč ton KAN-a. Bolje dva kot nobeden! Poglejmo, koliko bo treba decembra odšteti za tono umetnega gnojila na tovarniškem dvorišču Ine Kutine! Cene, ki jih navajamo, so "tovarniške", dejansko pa so (bodo) precej višje, saj je treba prišteti še prevozne stroške, zaslužek posrednika in drugo. Ker cenik prihaja z "dinarskega območja", je - razumljivo - v dinarjih. vrsta gnojila cena (din/ton) urea (46 % dušika) KAN (27 % dušika) KAN (28 % dušika) NPK 11-11-16 NPK 13-10-12 NPK 15-15-15 NPK 10-20-20 NPK 13-13-21 NPK 8-26-26 NPK 10-30-20 NPK 5-20-30 S NPK 6-18-36 7.151,50 6.812,10 7.064,40 6.842,10 6.672,50 8.379,30 8.972,20 8.036,50 10.408,80 11.196,40 12.968,70 9.041,20 V trgovinah kmetijske zadruge Sloga Kranj na Primskovem, Visokem, v Stražišču, Besnici, Mavčičah in Zabnici prodajajo gnojila, krmila in drugi kmetijski reprodukcijski material. Poglejmo, kakšne so cene (triodstotni davek je že vračunan)! vrsta materiala cena (v SLT/kg) I (briketi za MPG) K - 19 favorit NSK sol bovisal oves koruza ječmen pesni rezanci (suhi, v vrečah) pšenica otrobi koruzni šrot kravimin 1 (5/1) kravimin 2 (5/1) kravimin 3 (5/1) kravimin 6(2,5/1) pravimin 2 (3/1) soja (v vrečah) soja (razsuta) balirano seno semenski ječmen (robur) sladkor (50/1) sladkor(10/1) 17,50 13,50 18,60 15,50 43,85 8,20 12,40 12,10 10,50 12,70 5,20 13,10 43,80 44,50 39,80 33,00 69,30 27,00 26,00 6,00 14,40 38,00 40,00 Da bodo koline bolje teknile! Priporočilo republiške veterinarske uprave: ob klanju del prašičeve preponske mišice na pregled. Radovljica, 29. novembra - "Čas kolin" se je že začel, pa tudi sicer je vse več klanja na kmečkih dvoriščih. Da bi se izognili morebitnim težavam, kakršne so nekateri v preteklosti že občutili (primer kmečkega turizma na žirovskem koncu), smo za nekaj nasvetov in opozoril prosili Tomaža Piriha, veterinarskega inšpektorja za radovljiško in jeseniško občino, in Toneta Plestenjaka, predsednika Društva veterinarjev in veterinarskih tehnikov Gorenjske. Tomaž Pirih poudarja, da je stane 235 tolarjev. Za kmetije, pri nakupu prašičev treba biti previden, še posebej zato, ker k nam po različnih kanalih prihajajo prašiči tudi iz obmejnih hrvaških krajev in ker se za te prašiče zaradi vojnih razmer ne ve, ali so bili cepljeni ali ne. Kupec se pred morebitnimi nevarnostmi najbolje zaščiti tako, da od prodajalca zahteva veterinarsko zdravstveno spričevalo. Klanje prašičev na domu je dovoljeno, vendar le v primeru, če gre za zakol za lastne potrebe. Republiška veterinarska uprava tudi v takih primerih priporoča, naj lastniki prinesejo za oreh velik del preponske mišice (med trebušno in prsno votlino) na pregled v klavnico ali na živinorejsko-veterinarski zavod. Na zavodu je pregled za trihinelozo brezplačen, sicer pa ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, in za ostale, ki dajejo prašičje meso v javno porabo, so takšni pregledi obvezni. Čeprav nekateri takšno "obveznost" radi preslišijo, pa je primer z žirovskega konca, kjer je zaradi trihinele v mesu zbolelo veliko ljudi, med njimi tudi en tujec, zelo poučen. Na kaj je še treba biti pozoren pri klanju prašičev? Tomaž Pirih in Tone Plestenjak pravita, da na bolezen mehurjavost oz. na vodene mehurje na jetrih. Če taka jetra končajo na gnojišču in jih požre pes, se lahko okuži človek in tudi živali. Čeprav je odkupna cena svinjske kože zelo nizka (le pet tolarjev za kilogram), pa priporočata, naj jih rejci oz. kupci po klanju vendarle odnesejo na odkupna mesta - ne za- Na nekaterih kmetijah poskušajo povečati dohodek z različnimi dopolnilnimi dejavnostmi, med drugim tudi z rejo kokoši. Veterinarska inšpekcija se po besedah Tomaža Piriha pri tem ukvarja z vprašanjem, kaj je kmečka reja oz. reja za lastne potrebe in kaj je velika reja. Ker so surova jajca lahko zelo nevarno živilo, mora biti vsaka reja, iz katere gredo jajca v javno porabo, nadzorovana. Kokoši morajo biti cepljene, vsak pogin evidentiran, jajca mikrobiološko pregledana... radi zaslužka (ta je skromen), ampak predvsem iz ekoloških razlogov in zato, da kože ne bi ležale po gozdovih, v vodotokih, po grapah, na gnojiščih... Ob vsem tem je spodbudno, da se tudi večina kmetov zaveda, da "meso niso deske" in da je treba skrbeti tudi zdravje kupcev, potrošnikov. Jeseniška podružnica Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke je namreč dala pobudo, da bi pred klavno sezono organizirali poseben tečaj za klavce, ki bi z nekaj več znanja tudi lažje presojali, kdaj poklicati veterinarja. Seveda pa ne gre samo za prašiče! Podobni problemi se pojavljajo tudi pri ovcah. Tomaž Pirih pravi, da je zakol do deset ovac še mogoče obravnavati kot klanje za lastne potrebe, zakol večjega števila ovc pa Rejci govedi črno-bele pasme so se organizirali Priprava na evropske razmere Rodica pri Domžalah, 28. novembra - Društvo rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji je v četrtek pripravilo v prostorih Biotehniške fakultete na Rodici pri Domžalah strokovno posvetovanje, ki so se ga poleg kmetijskih svetovalcev in drugih kmetijskih strokovnjakov udeležili tudi številni rejci predvsem iz osrednje in zahodne Slovenije. Podobno posvetovanje je danes, v torek, tudi v Žalcu. Preosednik društva mag. An- ^■■nK ton Dolenc, sicer kmet iz Vrbenj pri Radovljici, je dejal, da ima septembra ustanovljeno društvo predvsem dve pomembni nalogi: s strokovnimi predavanji in prek lastnega časopisa izobraževati rejce ter vplivati na predelavo. "Rejci bomo kmalu izpostavljeni evropskim tržnim razmeram, na to pa se moramo pripraviti, se organizirati in se usposobiti. Evropa je sicer zasičena z mlekom in mlečnimi izdelki, vendar strokovnjaki napovedujejo, da se bo poraba mleka kot biološko najpopolnejšega živila še povečala. Čeprav je trg zasičen, pa moramo na njem dobiti svoje mesto tudi slovenski rejci," je dejal mag. Anton Dolenc in poudaril, da bo tudi pri nas selekcija podobno kot v drugih evropskih državah opravila svoje: strokovni in sposobni bodo preživeli, neuspešni pa se bodo morali usmerili v druge manj zahtevne kmetijske dejavnosti. Tam, kjer so predelovalni obrati v lasti zadrug ali celo ah še celo nekoliko več," je dejal in poudaril, da mora biti prehrana krav v vseh letnih časih na visoki strokovni ravni. Od prehrane namreč ni odvisna samo količina mleka, ampak tudi delež tolšče in beljakovin, plodnost in drugo. Kar zadeva telitve, je pomembno, da jih rejci tako "razporedijo", da bodo dobili največ mleka takrat, ko je krma najcenejša. In kakšen je program selekcije in pospeševanja črno-bele pasme? Mag. Peter Kunstelj je povedal tako, kot misli večina rej- ne. Nekateri tega nočejo razU; meti in bi zato radi doma klali tudi večje količine (nad 50 ovac), meso pa prodajali celo zunaj območja občine. Poda; tek, da v radovljiški in jeseniški klavnici od skupnega trop3 2000 do 2500 ovac zakoljejo v klavnici le približno desetino, "vse ostalo- pa ni evidentirano in se ne ve, kam gre", pove dovolj. Če je meso namenjeno javni porabi (pa čeprav gre za 10; kalno prireditev), mora biti pregledano, prireditelj pa mora zanj jamčiti, da je neoporečno-Dodatna težava je v tem, ker se z rejo ovac poleg kmetov ukvarjajo tudi nekmetje in ker je so se med ovcami razširil nekatere nevarne bolezni: bruceloza in kužna šepavost. Tone Plestenjak in Tomaž Pirih pravita, da je predvsem v demografsko ogroženih naseljih pa tudi drugod precej želja po domači predelavi mesa i" mesnih izdelkov. Nekateri razmišljajo tudi o tem, da bi prodajali sveže, nepasterizirano mleko, ali da bi mleko predelovali v sir in druge mlečne izdelke. Zakonodaja to sicer dopušča, vendar pa postavlja omejitve, ki so povezane s precejšnji; mi vlaganji. Živali morajo bit' pod veterinarskim nadzorom, ljudje, ki se ukvarjajo s predelavo in prodajo živil, pod zdravstvenim nadzorom, predelovalni obrat mora izpolnjevati določene zahteve, za prodajo je treba pridobiti dovoljenje - in še bi lahko naštevali.* C. Zaplotnik cev: glavni cilj je čimvečja količ'' na kakovostnega mleka. S selekcijskim programom, ki so ga oblikovali že pred leti, so si zastavili naslednje cilje: prireja 8500 kilogramov mieka na kravo 5 4-odstotnim deležem tolšče i" 3,5-odstotnim deležem beljakovin (pri telicah 7000 kilograrm">v mleka na leto), dolga življenjska doba. dobra plodnost in motnost, sposobnost prilagajanj11 okolju, velika poraba osnovne krme in velika rastna zmogli1' vosi. Kol je povedal mag. Ku'1' stelj. je bilo v Sloveniji zadnja 'e: ta pri izvajanju programa precej težav zaradi bolezni pri bikjl1 (nekaj so jih zato morali uvozil''' prihodnje leto pa bodo v oscme' njevanje vključili že tudi deSw mladih bikov.• C. Zaplotnik Predstavnica Ljubljanskih mlekarn je povedala, da bodo kljub velikim terjatvam v drugih delih Jugoslavije poskušali obdržati hrvaško in bosansko-hercegovsko tržišče, da pa imajo z izvozom predvsem zaradi slabe kakovosti mleka dokaj slabe izkušnje. Ko so slovenske mlekarne dobile ponudbo za izvoz na Japonsko, so se tri med njimi "vzele skupaj", pripravile sir (brez lukenj, milega okusa in posebne oblike), ga poslale na Japonsko, odkoder pa so dobile odgovor, da je prestar. Ljubljanske mlekarne izvažajo surovo (pasterizirano) mleko tudi v sosednjo Italijo. Čeprav ga za to posebej izberejo, jim kupec prizna le drugo kakovost, tako da se jim izvoz nc izplača. Izvažajo pa zato, ker potrebujejo devize in ker imajo presežke mleka. rejskih združenj, kmet doseže boljši dohodek pa tudi hrana je za potrošnika cenejša. Da je v slovenskih hlevih čedalje več čr-no-belih krav, je po Dolenčevem mnenju razlog v tem, da ta pasma zaradi boljše mlečnosti najuspešnejše prenese sicer visoke stroške prireje. Kako priti do dobrih krav? Na to vprašanje je na posvetovanju poskušal odgovoriti prof. dr. Janez Pogačar. ki je dejal, da je cilj vsake selekcije dobiti takšne živali, ki so - dolgoročno - ekonomsko boljše in donosnejše. Selekcijski program, ki so ga pri nas zasnovali že pred leti. temelji na tem, da bi to pasmo izboljševali predvsem z mladimi biki: najprej bi jih testirali, nato pa bi z najboljšimi oscmenili krave. Da pa bodo rejci lahko strokovno sodelovali pri selekciji, ki je pomembna za izboljšanje črede in zaslužka, je po mnenju ur. Poga-čarja zelo pomembno to. da svoje krave dobro poznajo. V čem pa je namen kontrole, se je vprašal prof. dr. Jože Ferčej. "V novejšem času je rejski cilj. da bi krava dala na leto desetkrat toliko mleka, kol je sama težka. Poslansko vprašanje Zakaj so kmečki otroci ostali brez štipendij? Ljubljana, 28. novembra - Poslanec zbora občin republiške skupščine Alojz Metelko je na zadnjem zasedanju postavil poslansko vprašanje, zakaj so otroci iz kmečkih družin ostali brez štipendij. Takole je zapisal: "Štipendisti iz kmečkih družin so septembra dobil' odločbe, s katerimi so jim ukinili štipendije iz združenih sred; stev. Vzrok za odpoved so (po njihovem izračunu) "preveliki dohodki na družinskega člana", ki so bili doseženi na kmetiji- Republiški zavod za zaposlovanje je izračunal vrednost točke na osnovi katastrskega dohodka in sicer tako, da je katastrski dohodek iz leta 1990 revaloriziral s faktorjem 215-Davčna uprava pa je katastrski dohodek za kmetijska zemljiš-ča revalorizirala s faktorjem 13,4, za gozdna zemljišča pa s 23,3. Kmetija, ki je lani dosegla 1.823,08 dinarja katastrskega dohodka, ima letos po izračunu zavoda za zaposlovanje 393.897,00 tolarjev dohodka oz. v primeru štiričlanske družine 8.206,19 tolarja na družinskega člana. Ocenjujem, da je tak izračun dohodka popolnoma nerealen, in sprašujem, po kakšnih merilih je republiški zavod za zaposlovanje izračunal tak dohodek oz. kje je vzel faktor 215. Kmetija, ki se jo vzel za primer, namreč na mesec proda za 8.206,19 tolarjev kmetijskih pridelkov na družinskega člana, nima pa toliko dohodka. Pri takem načinu izračunavanj3 dohodka noben kmečki otrok ne bo imel štipendije iz združenih sredstev. Izračun dohodka na osnovi katastrskega dohodka je treba uskladiti s faktorjem, ki ga uporablja davčna uprava, ne pa pri izračunu upoštevati desetkrat višjega, kot ga uporablja zavod za zaposlovanje. Da so izračunani dohodki nerealnu ugotavljajo tudi v posameznih enotah zavoda in na to opozarjajo tudi republiški zavod." Alojz Metelko je poslansko vprašanje sklenil z ugotovit' vijo, da bodo posledice nepopravljive in da veliko dijakov i" študentov ne bo moglo nadaljevati študija. • C. Z. Torek, 3. decembra 1991 PISMA, PODLISTEK 11. STRAN ®@IKlKIJJgCSC GLAS #CI ljubljanska banka Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje f rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo SLOVENSKI VESTNIK Tarviserstr. 16 A-9020 Celovec Avstrija Spoštovani! V Vašem cenjenem časopisu sem zasledil članek »Knežji kamen -causa finita« izpod peresa gospoda Ivana Lukana,dne 13. novembra 1991. Ker bi vašim cenjenim bralcem rad zadevo razložil tudi z druge strani. Vas Prosim, da objavite o zadevi Knežji kamen na slovenskem denarju naslednji prispevek v celoti: Knežji kamen -causa finita V članku z gornjim naslovom dne 13. novembra 1991 piše Vaš časnikar gospod Ivan Lukan sledeče: • da so v koroškem deželnem zboru sprejeli glede uporabe lika knežjega kamna posebno protestno resolucijo, naslovljeno na vlado in skupščino Republike Slovenije ter na avstrijsko zvezno vlado, " da Koroška s to resolucijo odklanja vsakršno uporabo »pomembnih simbolov, ki so neločljivo povezani s koroško deželno zgodovino«, saj njihovo upodabljanje pomeni »motenje dobrososedskih odnosov«, • da je klubski šef socialdemokratskih poslancev Hausen-blas menil, da so bili koroški protesti v zadevi knežjega kamna in vojvodskega stola upravičeni, saj so priznani zgodovinarji - citiral je prof. dr. Boga Grafenauerja - potrdili, da je knežji kamen vezan na koroški teritorij, ' da je deželni glavar Zernatto poudaril, da gre pri knežjem kamnu za simbol obeh narodnostnih skupnosti v deželi in da je pri njegovi uporabi na slovenskem denarju Sloveniji manjkala potrebna senzibilnost nasproti sosedu. Spoštovanim bralcem Slovenskega vestnika moram kot župan občine Kranj sporočiti sledeče: • občina Kranj je sestavljena iz teritorija, ki je pred razpadom Avstro-Ogrske pripadal deželi Kranjski in teritorija, ki je tedaj pripadal deželi Koroški (področje Jezerskega), - taka področja so tudi na območju občin Radlje, Dravograd, Ravne in Slovenj Gradec, - ker je bila dežela Koroška ob razpadu Avstro-Ogrske razdeljena na dva dela, torej med državo Avstrijo in državo (sedaj) Slovenijo, pripadajo simboli in druge zgodovinske vrednote Koroške tako deželi Koroški v sklopu države Avstrije, kot omenjenim občinam v sklopu države Slovenije in s tem tudi državi Sloveniji po načelih nasledstvenega prava. S tem sem Vašim cenjenim bralcem zadevo obrazložil tudi z druge strani in menim, da bosta sosedi najbolje dosegli senzibilnost medsebojnih odnosov, če bosta ena drugi priznali pravico do uporabe znakov, simbolov in drugih skupnih zgodovinskih vrednot. Vas in Vaše bralce s spoštovanjem pozdravljam! Predsednik SO Kranj Vitomir Gros, dipl. inž. Izjava podpore vodstvu stranke SKD in poslancem v prizadevanju za zaščito nerojenih otrok Stranka Slovenskih krščanskih demokratov in njeni poslanci so pod močnim pritiskom, da bi se umor nerojenega otroka, zavit v celofan pravice do odločanja o rojstvu otroka, uvrstil v ustavne določbe. Zato smo, na osnovi stališč članstva in našega osebnega prepričanja, na seji občinskega odbora SKD Škofja Loka v ponedeljek, 18. 11. 1991, sprejeli naslednjo izjavo podpore vodstvu stranke in vsem poslancem skupščine, ki jim je življenje nerojenih otrok sveto in si prizadevajo, da se člen 54 črta iz ustavnega besedila. Velik del strokovne javnosti (razprave strokovnjakov sodne medicine v časopisu Delo), še posebej katoliške, zagovarja stališče, da je zarodek, od spočetja naprej, oseba s svojo avtonomijo, ni organski izrastek matere, ki bi ga imeli zaradi nekih višjih ciljev pravico operativno odstranjevati. Žal je skrb za rojevanje le zaželenih otrok, ki naj bi jim bil omogočen vsestranski razvoj, v resnici le prizadevanje po čim višjem materialnem standardu. Ta hedonistična želja po uživanju, ki v bistvu mori nerojene otroke, si torej hoče vest utišati z ustavnim členom 54. Po logiki zagovornikov splava bi morala statistika o samomorih prikazovati visok odstotek tistih, ki so obupali nad življenjem zaradi nezaželenosti ter omenjenih možnosti vsestranskega razvoja osebnosti. Na prostoru slovenske države naj bi torej po tej logiki živelo nekaj sto tisoč ljudi zgolj zaradi »nedemokratičnih« razmer v predvojnem in povojnem času, ko je tako imenovana regulacija mesečnega ciklusa, kar je sedaj pogost »strokovni« izraz za splav, med ljudmi še veljala za umor. Velik del te množice bi moral zahtevati, oziroma sam izvršiti prekinitev takega brez-perspektivnega življenja, posebno takrat, ko po zakonu postane polnoleten in ko praktično doživi nemogoče razmere, v katere so ga potisnili »neodgovorni starši« pod pritiskom »nedemokratične« konservativne zakonodaje. Če pa nam je znano, te kategorije ljudi v statistiki o samomorih ni. Na žalost pa je veliko tistih, ki jih je visok standard in vsestranski liberalni razvoj pripeljal na prag med življenjem in smrtjo, ter ga v stiski velikokrat tudi prostovoljno prestopijo. Življenjske zgodbe mnogih znanih in neznanih ljudi dokazujejo, da omenjene materialne možnosti niso mogle ovirati njihovega razvoja, celo spodbujale so ga ter jim omogočale zavzeti zdravo stališče do življenjskih vrednot. Izhajajoč iz teh dejstev upravičeno zahtevamo, da umor nedolžne, nerojene osebe, čeprav pod lepo zvenečim naslovom pravica do odločanja o rojstvu otroka, ne sodi v ustavo. Vsi, zagovorniki in nasprotniki splava se zavedamo, da je to samo ustavna osnova za zakon o ubijanju nerojenih otrok zaradi kakršnegakoli vzroka. Očitno je, da mnogim Slovencem ni sveto niti življenje, če je le-to ovira k višjemu standardu. Na take kompromise ne pristaja nobena evropska krščanska demokracija, kljub temu da imajo med volilci bistveno manj praktičnih katoličanov, kot jih je pri nas. Naša stranka je zato v prvi vrsti poklicana in v trenutnih razmerah tudi edina sposobna slovenskemu narodu jasno predočiti, da je osnovno vprašanje preživetja moralno vprašanje. Vedno bolj je aktualen že nekaj desetletij star zapis prof. Janžekoviča: Naj nekdo zakričiiiiii-ii!!!!!!!!!!!!!!! Ta nesprejemljiv odnos, na žalost mnogih Slovencev, do nerojenih oseb, se odraža tudi v splošnem odnosu do nase skupne lastnine. Mnogo ljudi, ki jim je omogočeno doseči moč - lastnino, si le to potem brezobzirno prisvaja, jo uničuje, namesto da bi sprejela odgovornost za njeno množitev in s tem zagotavljala ustrezno materialno varnost delavcev, ki jim je ta družbena imovina edino premoženje. Z enako brezbrižnostjo, kot zahtevajo umore otrok, odpuščajo delavce, krčijo proizvodnjo in kopičijo tako potreben kapital v tujih bankah. Torej je problem gospodarstva v prvi vrsti problem morale. Splošna kraja skupnega premoženja v lastno korist in gonja za uveljavitev ustavne pravice do umora nerojenih otrok imata isto osnovo nenasiten jaz, ki mu vsak ti pome- ni le stopnico navzgor, ali sovražnika, ki ga je potrebno uničiti. Problem privatizacije v resnici ni toliko problem strokovnosti, kot pa v vsej svoji brezobzirnosti kaže na moralno razkrojenost slovenskega prostora. Zato vodstvo SKD in vse poslance skupščine prosimo in podpiramo, da zavzamejo ob tem ključnem vprašanju brezkompromisno stališče - človekove pravice je potrebno zagotoviti vsem osebam od spočetja naprej. Uživanje ob krvavih umorih sužnjev in kristjanov v rimskih arenah ni pomenilo uničenje cerkve - človek, ampak moralni in fizični propad rimskega cesarstva. Zato naredimo vse, da slovenske države ne bomo uničevali z umori nedolžnih nerojenih otrok pod »človekoljubnimi« izrazi, kot so: pravica do odločanja o rojstvu otroka, regulacija mesečnega ciklusa, čiščenje, splav, ki skušajo prekriti dejstvo, podzavestno vsem jasnega umora. Najhujša stvar, ki se lahko zgodi človeku na zemlji, je, da sam sebe prepriča, da ima v lasti božjo pravico odločati o življenju sočloveka, še posebej, če je to popolnoma nedolžen nerojen otrok. V Škofji Loki, 27. novembra 1991 Občinski odbor SKD Škofja Loka Zanj: Vincencij Demšar, predsednik Pismo mojemu poslancu -Tonetu Kramariču Mislim, da ste kompetentni poslanec, ki je bil izvoljen iz naše občine v Zbor mest Republike Slovenije. Večina ljudi, s katerimi kontaktiram, ni zadovoljna s tem, kar se govori in kar propagira Školčeva skupina poslancev - namreč, da naj bi kar vsak, ki je ob osamosvojitvi Slovenije živel v Sloveniji dobil tudi že kar državljanstvo in vse pravice, ki gredo državljanom. Mislim tako kot veliko drugih, da vsem, ki so le kratek čas v Sloveniji, niso še mar tudi dolžnosti. Zato v vseh drugih državah, ki kaj dajo nase, državljanstva ne dajo kar tako brez pogojev, ne da bi prosilec to tudi zaslužil. Tako je bilo tudi nekoč. V stari Jugoslaviji sem sam samo za priznanje občinskih pravic čakal polnih 17 let. Skratka, zaupanje sem si moral zaslužiti. Zato jaz in mno- fi drugi mislimo, da je ravnanje kolčeve skupine poslancev zelo lahkomiselno in zato Vas kot poslanca prosim, da zastopate naše interese in mislim, da niso lahkomiselni. Priloženo pa dodajam kot dokaz, kaj vse sem moral pridobiti za občinske pravice -1.j. priporočila in Odločbo, ki sem jo pridobil šele po 17 letih. Viktor Indihar GORENJCi FORMUL^^^RIHRANKA NENAMENSKA VEZAVA ENOMESEČNIH DEPOZITOV LB - Gorenjska banka d. d., Kranj je ponovno uvedla nenamensko vezavo enomesečnih depozitov. Obrestujemo jih realno, kar pomeni, da so obrestne mere višje od rasti cen na drobno v preteklem mesecu. Odvisne pa so od zneska vezave in višine mesečne revalorizacijske stopnje (Rm). Za december 1991 znaša 18,7%. znesek vezave it do 20.000,00 SLT it od 20.001,00 SLT it do 60.000,00 SLT 6 nad 60.000,00 SLT obrestna mera (splošno) Rm + 1 % Rm + 2 % Rm + 3% obrestna mera (v decembru) letna mesečna 660,2% 18,8% 667,7% 18,9% 675,2% 19,0% Vabimo vas, da obiščete eno od naših 27-tih ekspozitur in se pozanimate o načinih in pogojih vezav tolarskih sredstev v naši banki. Gorenjska banka d. d., Kranj (mmmmiMGLAs PROPAGANDA tel. 218-463 fax 215-366 EVROPSKA KAKOVOST ZA LETO '92 IZPUŠNI SISTEMI »AMBROŽ« • IZDELAVA IZPUŠNIH SISTEMOV IZ DVOJNE POCINKANE PLOČEVINE PO NAJNOVEJŠIM TEHNOLOŠKIH POSTOPKIH • MONTAŽA IN SVETOVANJE VSE PO KONKURENČNIH CENAH V DELAVNICI: PODGORJE 69, KAMNIK ©061/812-541 Peter Čolnar 41 DREVESA V GOZDU S sestrami so »zlagali« otroke iz vagona. Sester je bilo malo "t s pomočjo so se znova izkazali železničarji, ki so se prav tedaj Menjavali v službi. Ko so zagledali tragedijo v vagonu, so sami °d sebe priskočili na pomoč tudi domobranci. Puške so enosta-vno naslonili na vagon in pomagali spravljati otroke iz vagona. Sestre in Habazinova so odnekod izvedele, daje treba peljati otroke v Jeroninsko dvorano v bližini prenočišča RK na Trgu kralja Tomislava (Slovenski narodni dom). Jeroninsko dvorano Je dal v te namene na razpolago nadškof Stepinac. Večina otrok ni mogla hoditi in so jih morali nesti, čeprav so °ili stari od 2 do 6 let. Pograbili so vsak dva in tako je odšla nenavadna procesija skozi glavni izhod na železniški postaji proti •rgu kralja Tomislava 17. Spredaj je šel Lojze. V naročju je imel dva otroka. Za njim so šle z otroki sestre, pa železničarji in domobranci. Pred postajo jih je ustavila skupina Nemcev. Zahtevali so Pojasnilo, kaj pomeni ta povorka. Lojze je brez besed nadaljeval Pot in brez besed so mu sledile sestre, železničarji in domobranci. Čez približno deset minut so prišli v Jeroninsko dvorano, ki J° je imela Caritas. V njej so bili pripravljeni kotli s toplo hrano, Po tleh pa je bila postlana slama. Ob toploti so se otroci le malo izživeli. Lojze je legel k skupini otrok v slamo. Vsi so se strnili okoli niega in poslušali, ko jim je pravil, da bodo kmalu dobili jesti. Približala se je neka ženska. Otroci, ki so se ga vsi tiščali, so ga v hipu pustili pri miru in planili k njej - k prsim, ki so jim pomenile hrano... Sestre so vse ostrigle. V Jeroninski dvorani je bila namreč nekakšna karantena. Od tod so poslali otroke kasneje v Gluhonemi zavod na llico 83. Kasnejši transporti otrok so odhajali direktno v Gluhonemi zavod. Gluhonemi zavod Lojze je bil pri reševanju prostovoljcev in pri pomoči izseljencem povsem v ospredju. V teh primerih je šlo za »slovenske zadeve« in je lahko nosil vso odgovornost. V primeru pomoči otrokom iz partizanskih krajev je bila stvar drugačna. Vsaka njegova vidnejša aktivnost bi bila lahko takoj usodna. Zato se je skušal držati čim bolj ob strani in je hodil v Gluhonemi zavod kot »po naključju«, tj. v času, ko ni bilo tam ustaškega upravnika. Ta mu sicer ni nikoli nagajal, vendar se ga je vseeno izogibal. Uradni zdravnik v zavodu je bil Lojzetov bivši sodelegat slovenskega Rdečega križa dr. France Pernuš. Ko je prišel naslednji dan po transportu v zavod, je videl, kako je dr. Pernuš dajal otrokom injekcije. Poleg njega je na neki polici ležalo kakih deset otrok, ki so bili že tako izmučeni, da jim ni bilo več pomoči... Težko je reči, koliko transportov je bilo skupaj. Morda to ni bil prvi in je bil kateri že pred njim? Starejše otroke je prevzela Caritas. Direktor Caritas je bil neki monsignor Dumič, ki se ga je Lojze bal. Zahteval je, da morajo vse, kar zberejo za otroke, takoj predati njemu. Najrazličnejši ljudje so namreč prinašali za otroke obleko, hrano in podobno... Kadar je hotel Lojze k Dumiču, ga je vedno pustil precej dolgo čakati. Naslavljal ga je z »gospod direktor«, on pa ga je vztrajno popravljal: »Jaz sem bojnik!« (ustaški naziv za majorja) V zavod so stalno prihajale matere iskat svoje otroke, Dumič jim je na vprašanja odgovarjal: »Kako naj vem, kje je vaš, imamo jih na tisoče...« Kolikor je Lojze vedel, ni dal Dumič nikoli nobeni materi nikakršnih podatkov in to po nalogu ustaške nadzorne službe, sicer pa tudi sam ni vodil nikakršne evidence. Uradni nalog je bil, da je treba za otroki zabrisati vsako sled. Značilno za Dumiča je bilo, da mu je vedno, kadar je Lojze prišel k njemu, ena nuna nalivala čaj, druga pa prižigala cigaro. Vedno sta stali ob njem. Za transporte otrok so porabili tudi »Lojzetovega« župnika Vrbanška. Lojze je bil prepričan, da so vse pravoslavne otroke krstili. Posvajanje Pri drugem transportu otrok je bilo v štirih do petih vagonih okoli 300 otrok. Ljudje so že vedeli, kaj se dogaja, in so tako čakali pred kolodvorom Sava in prosili za otroke. Vsi naslednji transporti otrok so prihajali na kolodvor Sava. Začeli so jim jih kar dajati čez ograjo, saj so vedeli, da bodo otroci v dobrih rokah. Otroke so jemali tudi železničarji. Lojze se je spomnil nekega kretničarja, ki je rekel: »Če imam doma že deset svojih, bom za enega že še lahko poskrbel.« Profesor Kamilo Bresler je bil prestavljen od Rdečega križa na ministrstvo na socialno politiko, kjer je vodil nekakšen oddelek »skrb za družino«. Sestavil je formular, s katerim so lahko oddajali otroke. ŠPORT IN REKREACIJA • UREJA: VILMA STANOVNIK V 2. kolu državnega prvenstva druga zmaga Jeseničanov Danes tretje kolo Kranj, 3. novembra - Najzanimivejše srečanje v drugem kolu državnega prvenstva Slovenije je bilo minuli petek na Bledu. Domača ekipa Bleda Promolinee je morala priznati premoč jeseniške udarne vrste, ki je znova razveselila svoje številne navijače. Mlada ekipa Jesenic doma, kljub dobri igri ni bila kos izkuše-nejšim gostom ekipe Olimpija Hertz, Triglav pa je v gosteh izgubil s Slavijo. V blejski športni dvorani je skoraj dva tisoč gledalcev v prvih dveh tretjinah videlo štiri gole, vse so dali gostje z Jesenic - dva Suvak, po enega pa Magazin in Varnavski. v zadnjem delu so ■ Jeseničani malce popustili, to pa sta f izkoristila Rožkov in Anfjorov in zni-žala končni rezultat na 2:4 (0:1, 0:3, ^1 2:0). Mlada ekipa Jesenic je doma igrala z veliko izkušenejšo Olimpijo Hertz. Začetek je bil odličen, saj so Zvone Šuvak je na Bledu mladi Jeseničani igrali izenačeno 2:2. dvakrat zatresel mrežo V nadaljevanju so Ljubljančah zatgra-dvakrat zatresel mrežo. H od,očneje in končnj rezuitat je bil 2:9 (2:2, 0:5, 0:2). Oba gola za Jesenice je dal Omerzel. Ekipa hokejistov Triglava je gostovala v Celju in po v začetku izenačeni igri morala priznati premoč Cinkarne. Gole za Triglav so dosegli Veternik, Krutov in Vratnv. Že danes bo na sporedu tretje kolo. Ekipa kranjskega Triglava doma, ob 17.30 uri gosti mlado ekipo Olimpije, Acroni Jesenice pa ob 18. uri v dvorani Podmežakljo igrajo z ekipo Cinkarne Celje. Preostali dve gorenjski ekipi gostujeta. Bled Promolinea se bo v Tivoliju meril z Olimpijo Hertzom, mlada ekipa Jesenic pa bo skušala zmago piiboriti v tekmi s Slavijo Beton. • V. S. Alenka Kejžar niza rekorde Dunaj, 1. decembra - Konec tedna je bil na Dunaju tradicionalni mednarodni plavalni miting za veliko nagrado McDonaldsa in Merkurja. Na njem so nastopili plavalci Avstrije, Madžarske in Slovenije. Naši so osvojili vrsto dobrih mest, ponovno pa se je izkazala mlada radovljiška plavalka Alenka Kejžar, ki je ponovno izboljšala dva slovenska pionirska rekorda - na 100 metrov prsno je plavala 1:15,02, na 100 metrov hrbtno pa 1:08,62. • V. S. Vaterpolo Triglav I. prvi na pokalu »Pizzerija Orli« Kranj, 1. decembra - Na dvodnevnem tekmovanju za pokal »Pizzerija Orli«, ki je potekalo v Kranju, so bili najboljši pionirji domačega Triglava. Tekmovanja so se udeležili: Mladost in Medveščak iz Zagreba, Primorje z Reke, Koper iz Kopra in dve ekipi domačega Triglava. Triglav I je v postavi: Čim-žar, Galič, Praust, Ramovš, Nastran, Kovačič, Stružnik, Klamp-fer, Bukovac, Klančar, Antonijevič, Štemajer in Gantar premagal vse nasprotnike in brez poraza osvojil prvo mesto. Po končanem tekmovanju so Samo Bukovac, Ljubo Blažič (Pizzerija Orli) in Marko Treppan (VK Triglav) podelili najboljšim pokale, kolajne, diplome in praktična darila. Za najboljšega igralca je bil razglašen Slaven Vičič (VK Primorje), za najboljšega vratarja pa Uroš Čimžar (VK Triglav). Rezultati: Primorje : Mladost 8 : 4, Triglav 2 : Medveščak 5 : 6, Triglav 1 : Koper 19:4, Medveščak : Mladost 9:10, Koper : Primorje 10 4 14, Triglav 2 : Triglav 14:10, Mladost : Koper 16:6, Triglav 1 : Medveščak 12:7, Primorje : Triglav 2 9 : 6, Medveščak : Koper 9 : 6, Triglav 2 : Mladost 4:10, Triglav 1 : Primorje 9 : 7, Koper : Triglav 2 4:8, Mladost : Triglav 17:9, Primorje, Medveščak 9 : 9. Vrstni red: 1. Triglav 1 10, 2. Primorje 7, 3. Mladost 6, 4. Medveščak 5, 5. Triglav 2 2, 6. Koper 0. Vsa srečanja so vodili sodniki: Boris Stariha, Marjan Pi-čulin st., Jože Marinček, Matjaž Rakovec, Vojko Podvršček, Bor Balderman in Marjan Pičulin ml. iz Kranja. J. Marinček ^JELOVICA Bralcem in sodelavcem Glasove stotinke Kranj, 2. decembra - Zaradi okvare stroja v tiskarni smo morali zmanjšati obseg današnje številke Gorenjskega glasa. Tako bo priloga Glasova stotinka izšla prihodnji torek. V njej bo objavljena tudi zadnja glasovnica za Stotinkin izbor letošnjega športnika Gorenjske. • (vs) Partizanske smučine 91/92 Pokljuka bo prva Bled, decembra - Tudi letos se slovenski, predvsem pa gorenjski borci pripravljajo na vrsto smučarskih prireditev. Najprej bo v soboto, 14. decembra, v okviru slovesnosti na Goreljku organiziran smučarski tek "Zmaga mrtvega bataljona". Za medalje slavne VII. SNOUB Franceta Prešerna brigade bodo tekmovali borci in mladina v sedmih kategorijah. Borci bodo razporejeni v tri kategorije. V I. kategoriji teka bodo moški, roj. 1925 in starejši, v II. bodo roj. 1926. leta in mlajši -vsi bodo tekli 3 kilometre, v III. kategoriji pa bodo ženske, ki bodo tekle 2 kilometra. Mladi bodo tekmovali na 5 kilometrov dolgi progi. Prijave pošljite na naslov Franc Šmit, 64270 Bled, Cankarjeva I2a, lahko pa se prijavite tudi eno uro pred startom v Sport hotelu na Pokljuki. • D. Dolenc Več drsanja na Bledu Bled - Ker je na Bledu to sezono veliko zanimanja za drsanje zlasti ob koncu tedna, so se odločili, da v Športni dvorani odprejo vrata rekreativcem tudi ob sobotnih in nedeljskih popoldnevih. Tako lahko ljubitelji drsanja poleg dosedanjih izkoristijo tudi nov termin, to je sobote in nedelje med 16. in 17.30 uro. • (vs) V predzadnjem kolu jesenskega dela SNL so nogometaši Živil - Nakla doma premagali ekipo Slovana Mavrice Lepo slovo od domačih navijačev Številni privrženci najboljše gorenjske nogometne ekipe so v nedeljo s ploskanjem zadnjič v jesenskem delu letošnje nogometne sezone pospremili z igrišča svoje ljubljence. Naklo, 1. decembra - Letošnja nogometna sezona je, zaradi udeležbe kar enaindvajsetih ekip v Slovenski nogometni ligi, naporna tako za igralce kot navijače. Tako bo zadnje kolo na sporedu prihodnjo nedeljo (dve tekmi bosta že v soboto), ekipa Živil Nakla pa si tudi v zadnjem srečanju obeta zmago. Gostovala bo pri ekipi Nafte v Lendavi. Jesenski del nogometne sezone se za prvoligaše izteče z 21. kolom naslednjo nedeljo, povratne prvenstvene tekme spomladanskega kola pa se bodo začele 8. marca prihodnje leto in naj bi se končale z 42. kolom 28. junija. Območna članska liga naj bi se spomladi začela 23. marca in končala 14. junija. Andrej Jošt Ekipa Živil - Nakla si je z dobro igro in uvrstitvijo tik pod vrhom lestvice pridobila toliko navijačev, da so bile. kljub mrazu, tudi v nedeljo tribune polne. V prvem polčasu se je igra razžive-la po golu gostov v štirinajsti minuti. Naklanci so imeli dve lepi priložnosti, prvo so izkoristili, drugi gol pa je rešil gostujoči vratar. Začetek drugega dela igre je bil "raztrgan" in brez prave priložnosti. Naklanci so vse bolj napadali in v šestnajsti minuti je bil po podaji Andreja Jerine prvič uspešen Andrej Jošt. Nato so pobudo prevzeli gostje, vendar jim Naklanci kaj več kot nekaj pol-priložnosti niso dovolili. Med spodbudnim navijanjem za "zelene", ki so bili zaradi razmočenega igrišča skoraj bolj rjavi (blatni) kot zeleni, se je še enkrat dobro znašel Jerina, Andrej Jošt pa je bil na pravem mestu in tako dosegel tretji gol za Živila. Tako je bil končni rezultat 3:1 za domačine. "Mislim, da nam je tekma danes uspela tako. kot smo načrtovali. V začetku smo malo popustili in dobili gol. To nas je spodbudilo, da smo zaigrali bolj napadalno in izenačili. V drugem pol- , / / Filip Murnik V Škofji Loki so svečano zaključili 11. delavske športne igre Rekreacija in druženje Škofja Loka, 29. novembra - Minulo soboto so v športni dvorani Po-den v Škofji Loki pripravili slovesni zaključek letošnjih športnih iger. Organizatorji. Športna zveza občine Škofja Loka, so bili letos izredno zadovoljni z udeležbo na njih, kljub težkemu gospodarskemu stanju, pa so našli tudi dovolj podjetij - pokroviteljev, ki so finančno podprli izvedbo iger. Generalni pokrovitelj je bilo Embalažno grafično podjetje Škofja Loka. Tako so prvo mesto na letošnjih 11. športnih igrah osvojile tekmovalke Zdravstvenega doma, ki so v skupnem točkovanju zbrale 627.11 točke, pred ekipo LTH s 604,27 točke in ekipo Odeje s 372,6 točke. Pri moških si je že enajsto leto zapored zmago priborila ekipa l.TH. ki je letos zbrala 775.22 točke, pred ekipo Alpine s 730.25 točke in Obrtno zbornico s 716.63 točke. Skupno je na tekmovanjih nastopilo 36 moških ekip z 802. udeležencema in 18. ženskih ekip z 247 tekmovalkami. Ob letošnji razglasitvi najboljši športnikov leta so podelili tudi priznanje sponzorju leta v občini. Dobil ga je hotaveljski Marmor, ki je poleg Odeje sponzor tudi ene najboljših slovenskih ženskih košarkarskih ekip Odeje - Marmorja. Poleg tega pa pomaga pri najrazličnejših prireditvah v Sloveniji in občini, posebej v Poljanski dolini. Na prireditvi so podelili tudi Bloudkove značke škofjeloškim športnim delavcem. Več o večeru loških športikov pa bomo zapisali v decembrski Glasovi stotinki. • V. Stanovnik Zlato Ručigajevo značko je prejel Peter Konfidenti, uspešni škofjeloški kinolog. Foto: J. Cigler Zlato kolo Savčanu Pagonu Ljubljana, 28. novembra - V četrtek zvečer so v prostorih Av-tocomerca že desetič zapored razglasili najboljše kolesarje sezone. Letos je to lovoriko, ki jo podeljujejo tovarna Rog, kolesarsko društvo Rog in revija Avto magazin, dobil Savčan Aleš Pagon. V posebnem točkovanju na trinajstih letošnjih tekmovanjih je zbral 87 točk, kar je petnajst več kot drugou-vrščeni Rogovec Gorazd Penko. Lanski dobitnik Zlatega kolesa, prav tako kolesar kranjske Save Marko Polanc, je bil v letošnjem tekmovanju s 67 točkami četrti. • V. S. Lestvica Maribor-Branik 19 14 2 3 43:18 30 25 Olimpija 19 12 4 3 43:1 1 28 32 Živila-Naklo 19 12 4 3 32:17 28 15 Belvedur Izola 19 11 5 3 30:12 27 18 Koper 20 1 1 3 6 21:16 25 5 Vozila 19 8 8 3 40:20 24 20 Ingrad-Kladivar 19 8 6 5 25:25 22 0 Eurospekter-Lj ubijana 19 8 5 6 23:18 21 5 Mura 19 9 3 7 29:25 21 4 Steklar 19 7 6 6 28:31 20 _3 Zagorje 19 8 3 8 31:23 19 8 Slovan-Mavrica 19 7 5 7 23:16 19 7 Liqui Moly —Svoboda 19 7 5 7 31:31 19 0 Rudar(V) 19 6 6 7 25:26 18 -1 Potrošnik (Beltinci) 19 6 4 9 28:39 16 - 11 Rudar(T) 19 5 2 12 25:37 12 -12 Nafta 19 5 2 12 22:39 12 -17 Primorje 19 4 4 1 1 19:38 12 _19 Domžale-Lek 19 3 4 12 12:28 10 - 16 Medvode 19 4 2 13 16:42 10 -26 Jadran-Lama 19 2 3 14 8:42 7 Bojan Taneski (kaznovan z rumenim kartonom) in Bogdan Perha-vec sta si drugi polčas tekme ogledala s tribun. času nam je šlo vse kot po maslu, "pritisnili" smo v napadu, tako da smo dosegli novo zmago. To je bila zadnja tekma doma. zadnja, ki smo jo v jesenskem delu odigrali pred svojimi navijači. Ti so nas vse prvenstvo spodbujali, navijali športno, tako da gre tudi njim vsa zahvala za zmage. Kakor kaže. bomo zaključek prvenstva dočakali nad vsemi pričakovanji," je ob koncu nedeljske tekme povedal strelec dveh golov Andrej Jošt. Po dvajsetih kolih pa je o letošnjem tekmovanju v prvi slovenski nogometni ligi Filip Murnik pravi takole: "Slovenska liga je po novem dosti težka in kakovostni razred se bo moral razširiti. V ekipi Nakla nas je večina kvalitetnih igralcev, imamo pa še nekaj mladih, ki se bodo morali še kaj naučiti. Naš cilj je. da osvojimo čimveč točk in smo čimbolje uvrščeni na lestvici. Tudi na zadnje srečanje z ekipo Nafte gremo s ciljem osvojiti vsaj eno točko." • V. Stanovnik, foto: J. Cigler LIGAŠKI IZIDI NOGOMET Slovenska nogometna liga Naklo - Živila Naklo - Slovan Mavrica 1:3 (1:1) 1. slovenska košarkarska liga - moški (zelena skupina) Kranj - Triglav : Maribor '87 108:92 (59:43) 1. slovenska košarkarska liga - ženske Škofja Loka - Odeja Marmor : Kranj 68:63 (35:34) ROKOMET Superiiga moški Litija - Presad : Preddvor 16:ll (8:4) Superiiga ženske Kranj - Kranj : Velenje 22:23 (10:12) SRL - moški Celje - Pivovarna Laško : Šešir 18:17 (8:10) S5e gžEEaa: Superiiga - ženske Bled - Blejke so bile proste Državno prvenstvo Bled - Bled Promolinea : Acroni Jesenice 2:4 (0:1, 0:3, 2:0) Jesenice - Jesenice : Olimpija Hertz 2:9 (2:2, 0:5, 0:2) Celje - Cinkarna : Triglav 6:3 (2:1, 4:2, 0:0) Državno prvenstvo - mladinci Kranj - Triglav : Olimpija 3:7 (0:3, 1:1, 2:3) Državno prvenstvo - st. mladinci Kranj - Triglav : Bled 6:6 (3:3, 2:2, 1:1) Državno prvenstvo - ml.pionirji Kranj - Triglav : Maribor 4:5 (0:2, 2:3, 2:0) Bled - Bled : Jesenic« 5:4 2364 'f- KEGLJANJE As liga - ženske Kranj - Triglav : Konstruktor 2410 1. liga - moški Kočevje - Kočevje : Triglav 5219 : 5089 /L NAMIZNI TENIS Super SNTL - moški Kranj - Merkur : Ilirija 6:3 Torek, 3. decembra 1991 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 13. STRAN GLAS Z^okrogle mize o spolnem napadu na otroka Žrtve molčijo zaradi strahu Kranj, 2. decembra - V oddelku kriminalistične službe UNZ Kranj s° v petek pripravili okroglo mizo na temo Spolni napad na otroka s podnaslovom Kako poiskati pomoč? Ljubo Pirkovič je nanjo povabil tudi strokovnjake iz zdravstva, šolstva, sodstva in skrbstva. Osnovna ugotovitev razprave je bila, da so vse te službe med seboj Premalo povezane tako pri odkrivanju kaznivih dejanj spolnega napada na otroka oziroma storilcev kot pri strokovni pomoči nebogljeni žrtvi. Okroglo mizo torej lahko označimo kot prvi korak k boljšemu sodelovanju. Spolnost je za (odrasle) Slovence še vedno tabu tema, spolni napadi na otroke, ki so kazniva dejanja izjemnega nasilja in trpinčenja otrok, še posebej. Koliko dejanj ostane za vselej v temi, je težko reči, vendar je tudi število obelodanjenih tako visoko, da se kaže zamisliti. V Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih odkritih 990 storilcev, samo v desetih mesecih letos že 113! Na pamet bi sklepali, če bi rekli, da je letos število napadov večje, verjetneje gre le Za večjo raziskanost. V republiškem notranjem ministrstvu so namreč prav letos začeli odgrinjati tančice skrivnosti. Izdali so dve brošuri, namenjeni otrokom, staršem, vzgojiteljem, v katerih strokovnjaki razlagajo predvsem dvoje: kaj je spolni napad na otroka in kam se otrok lahko zateče po pomoč. Večja prijavljivost daje upanje, da bo mogoče več žrtvam strokovno pomagati. Pri odkrivanju najplodnejša Policija Od 990 odkritih storilcev jih je bilo kar 72 odstotkov "normalnih" ljudi, brez opaznih posebnih nagnjenj, treznih, ki so izkoristili slabotnost, nemoč žr-|ve. Približno enak odstotek jih je iz okolja žrtev, žrtve jih torej Poznajo, so člani družine, sorodniki, družinski prijatelji, so- sedje, pogosto znani, da imajo otroke še posebno "radi". 62 odstotkov storilcev je samskih, 45 odstotkov starih od 19 do 35 let. v 41 odstotkih dejanj so zlorabljali otroke v stanovanjih, v glavnem s psihičnimi pritiski, podkupovanji, le redko (v 54 primerih) s fizično silo. Med žrtvami prevladujejo trinajstletne, deset so jih sto-. rilci izkoristili že v tretjem letu starosti, 23 v četrtem letu, 42 v petem itd. Zlorabe, zlasti v ožjem družinskem krogu, pogosto trajajo več let, od tri do deset. Skrivnost se drži tako dolgo zato, ker so žrtve prisiljene molčati. Boje se maščevanja, soočenja s storilcem, sramote, boje se, da jih bo družina (v primerih incestov) zavrgla, boje se za-sramovanja okolja ali pa, da jim odrasli ne bodo verjeli oziroma bodo krivdo pripisali njim. 40 odstotkov odkritih dejanj je delo policije, žrtve so storilce izdale le v 18 odstotkih primerov, v še manj primerih so do ovadbe pripeljale govorice ali anonimne prijave. To je le nekaj statističnih podatkov, ki pa jih moramo jemati z rezervo, saj se, kot rečeno, nanašajo le na odkrita dejanja. Razmerja, ki veljajo za Slovenijo, so za Gorenjsko podob- na. Gorenjska je v republiški statistiki dejanj zastopana z devetimi odstotki. Na sodišču pogojne obsodbe ni Kot je povedala sodnica Temeljnega sodišča v Kranju Janka Soline, je na sodišču glavna pozornost usmerjena v storilca kaznivega dejanja, žrtev je le udeleženka v postopku. Kazenski zakon RS v poglavju zoper spolno nedotakljivost in moralo obravnava pet kaznivih dejanj: posilstvo, spolno nasilje, spolne zlorabe slabotne osebe, spolni napad na osebo mlajšo od 14 let, spolni napad kot dejanje zlorabe položaja. Kazni so stroge, za posilstvo od enega do deset let, za spolni napad na otroka od šest mesecev do pet let, ob uporabi sile še od tri do 15 let. Pogojne obsodbe ni. Sodišče kazni ne izreka nepremišljeno, res pa je, da je kazen za storilca, kakršna že je, vedno previsoka, za žrtev pa vedno prenizka. Tudi če bi storilca ubili, je dejala Janka Soline, škode žrtvi s tem ne bi popravili. V 60 odstotkih primerov, kolikor so jih zadnje desetletje obravnavali na kranjskem sodišču, so bili storilci žrtvam znani. Na sodišču je problematično sodelovanje staršev žrtev, ki se boje izpostavljati. Tudi sam postopek je za žrtev zelo neprijeten. Najprej jo zaslišuje policija, potem tožilstvo, zdravniki, preiskovalni sodnik, nazadnje pride še sojenje, ko se vse skupaj ponovi. Pevdopsihiatrinja dr. Gabrijela Debelak se je v več kot dveh desetletjih dela v dispanzerju srečala le z desetimi spolno zlorabljenimi otroki. Polici- ja in sodišče jih ne pošiljata na "zdravljenje". V nasprotju z drugimi državami smo pri nas tančico šele začeli odgrinjati. V nedotakljivost družine še nismo posegli. Po mnenju dr. Debelakove je trem četrtinam žrtev s strokovnim delom mogoče toliko pomagati, da jih v odraslosti zlorabe iz otroštva ne preganjajo. Dr. Aleš Paternoster je priznal, da je zdravstvo tej problematiki morda posvečalo premalo pozornosti, dejal je, da bi zdravniki morali vzpostaviti s starši in otroki tesnejše vezi. Za to zdaj preprosto niso imeli časa. Kampanja, ki jo je začela policija, bo pomagala osveščati otroke in starše (matere). Prve, da si bodo znali razlagati "nežnosti", vedeli, da je njihovo telo nedotakljivo, druge, da bodo čimprej presekale zlorabe, za katere slutijo ali celo vedo, pa jih iz kakršnegakoli razloga zamolčijo. Breda Konjar iz kranjske enote Zavoda RS za šolstvo je povedala, da sta brošuri v šolah naleteli na ugoden odmev, da sta dobra podpora delu učiteljev, da pa je treba učitelje strokovno še bolje usposobiti. V centrih za socialno delo priznavajo, da so za pomoč žrtvam premalo usposobljeni, da je to predvsem naloga psihiatričnega dispanzerja. Center prvenstveno streže drugim institucijam, tudi glede ukcepa-nja ima premalo moči. Otrok kot žrtev je z izločitvijo iz družine v zavod ali rejo dostikrat kaznovan, če pa ostane v družini, ni dovolj zdraviti samo njega, ampak družino. • H. Je-lovčan [NA SONČNI STRANI ALP NA SONČNI STRANI ALP NA SONČNI STRI Strokovnjaki naj odločajo o predelavi odpadkov Jesenice, 2. decembra - Odpadki, ki so jih iz Bosne pripeljali na Jesenice v obupnem stanju, in ki so jih v jeseniški železarni pretovorili v kontejnerje in ustrezno embalažo, naj bi postopoma, v desetih tednih zapustili Jesenice. Ministrstvo za urejanje prostora in varstvo okolja je obljubilo, da bo prvi tovor odpotoval že minuli teden, vendar se je zataknilo pri transportu. Ministrstvo mora namreč dobiti tudi dovoljenje za potovanje tovora preko zahodnih držav do predelovalca teh odpadkov. O problematiki odpadkov bodo spet razpravljali delegati na sejah zborov skupščine, ki bo jutri, v sredo, 4. decembra. Delegati bodo najbrž vztrajali, ti »bosanski« odpadki na Vsak način morajo z Jesenic, saj so že vse prevečkrat ugotavljali, da je bil začetni pristop Ministrstva dokaj čuden, saj so ^oživljali nenehna sprenevedanja in presenečenja. Povsem so zgubili zaupanje v kakršnokoli drugačno rešitev. V prihodnje pa bi se seveda lahko pogovarjali o predelavi takih posebnih odpadkov na Jesenicah, vendar ^ključno le po pretehtani in strokovni predstavitvi take pro-'*Vodnje. Povprašali smo nekaj Jeseničanov in okoličanov, kaj mislijo o teh odpadkih in o morebitnem procesiranju teh odpadkov na Jesenicah. Jaka Šmid s Hrušice: »V jeseniški občini nimamo samo ^kološkega problema z odpadki, ki so nepričakovano pripotovali iz Bosne. Le malo se razpravlja tudi o drugem perečem ekološkem problemu, ki nastaja na odlagališču odpadkov na ^ali Mežakli. Tam odlagajo udi nevarne snovi, ki jih mete-°rne vode izpirajo v Savo, z jemanjem peska in materiala ?koli pa se le še povečuje povr-lna tega izpiranja. Za odpadke 2a menim, da morajo z Jesenic, ^e bi v prihodnje prišlo do Predelave odpadkov na Jeseni-?ab, bi to morala biti ekološko 'sta proizvodnja. Sicer pa dvo-^'m, če je lokacija takih obra- tov sredi mesta sploh primerna.« Janez Kofol iz jeseniške Železarne: »V Železarni je dovolj prostorov in opuščenih obratov, kjer bi lahko namestili naprave za sežiganje, vendar bi morala biti proizvodnja ekološko neoporečna. Mislim, da ni »~ ,0 ■*« Janez Kofol Jaka Šmid nobene bojazni, da bi onesnaževali ali zastrupljali okolje, saj je v svetu tehnologija tudi na tem področju zelo napredovala. Ce bi napravili ustrezne strokovne analize in pregledali možnosti, ne bi imel nič proti, če so taki obrati na Jesenicah.« Viktor Brun z Jesenic: »Prva velika napaka je bila, da je Železarna takoj pristala, da sprejme odpadke. Izkazalo se je, da pristojno ministrstvo teh stvari ne obvlada, saj nenehno odlaša z rešitvijo, občinski organi pa tudi postavljajo roke, ki so nesprejemljivi. Če bi poznali teh- Ignac Tomažič nologijo, vpliv na okolje, če bi imeli strokovno študijo o predelavi, bi se lahko odločili, ali se to predeluje na Jesenicah, saj imamo v železarni dovolj opuščenih obratov.« Ignac Tomažič iz Žirovnice: »Mislim, da mora odločiti stroka! Najprej pa se je sploh treba opredeliti, kakšen naj bi bil nadaljnji razvoj v tem delu Slovenije. Ali se bomo odločili za turizem ali za industrijo? Ljudje se danes težko odločajo za karkoli, če ni nadaljnje razvojne strategije in če ni strokovnega mnenja.« • D. Sedej Viktor Brun HALO, 93 Gorelo v vrtcu Kranj, 2. decembra - V nedeljo zjutraj, okrog osmih, je gorelo v vrtcu v Stražišču. Ogenj je povzročil kratek stik v električni napeljavi. Na srečo so bili kranjski poklicni gasilci hitri, tako da večje škode ni. Sami jo na grobo ocenjujejo na 500.000 tolarjev. Prejšnji ponedeljek, 25. novembra, je eksplodirala plinska bomba v Nazorjevi ulici, istega dne pa je zagorelo tudi v eni od sob doma ostarelih. Brez lažnih alarmov niti prejšnji teden ni šlo. Ženski glas je v soboto opozoril na požar na Prebačevem, kasneje pa zatrdil, da gori še v Strahinju. Gasilci pravijo, da bodo kmalu tako opremljeni, da bodo lažne klicutelje lahko izsledili. • H. J. LSDna nalepkah? Ljubljanski Detektiv biro je s prevodom letaka razširil strah pred "novo vrsto mamila". Razpečevalci naj bi ga razširjali v obliki nalepk ali znamk in naj bi že preplavil nekatere zahodnoevropske države, tudi sosednjo Italijo, od koder do nas ni več daleč. Mamilo naj bi bilo namenjeno otrokom, imena, ki jih navaja letak (Blue Star, Red Piramid, Window Lane), pa so običajna za mamilo LSD. Z nalepk in znamk, ki se lepijo s slino, pride mamilo neposredno v krvni obtok, razen tega pa se vnaša tudi prek kože ob prijemanju papirja, piše na letaku. Z veselimi podobami na nalepkah in znamkah naj bi otroci postali zasvojenci, trg z drogami pa še bolj cvetel od dobička bodočih "pravih" strank. Kriminalistična služba republiškega ministrstva za notranje zadeve doslej ni ugotovila nobenega primera omenjene nove vrste mamila v Sloveniji. Stvar je preverila tudi pri tujih policijah. Avstrijski urad Interpola ter italijanski varnostni organi sicer poznajo govorice o tem že dve leti, vendar prav tako še niso odkrili nobenega primera. Nizozemska policija nima informacij, prav tako ne evropski predstavnik ameriške agencije za boj proti mamilom. Agencija sicer sproti obvešča vse policije o novostih na področju mamil. Je torej strah upravičen ali ne, komu verjeti? Dokler ni trdnega dokaza, se ne kaže pretirano vznemirjati. Ne nazadnje imajo policije strokovnjake, ki bi mamilo, če bi ga v zahodni Evropi res množično prodajali, že zdavnaj odkrili. • H. J. Vsaki tretji hudi prometni nezgodi botruje alkohol V sobotni noči 40 zelenih "balončkov" Kranj, 2. decembra - V devetih mesecih lani je alkohol spremljal 81 prometnih nezgod s smrtnim izidom in hudo ranjenimi, letos v enakem času pa kar 102 oziroma vsako tretjo. Zatiranju alkohola za volanom je bila zato prvenstveno namenjena sobotna nočna akcija policistov na gorenjskih cestah. V akciji, ki je trajala v soboto od desetih zvečer do štirih naslednjega jutra, je sodelovalo 45 policistov. Ti so v šestih urah ustavili 1085 voznikov. Našteli so 219 kršitev cestnoprometnih predpisov, v postopek sodniku za prekrške bodo predlagali 92 kršiteljev, po dva pa zaradi kršitve javnega reda in miru ter zaradi kršitve drugih predpisov. Z alkotestom so preizkusili 40 voznikov. "Balončki" so pozelene-li prek mere. 30 voznikov je test odklonilo, kar policisti pojasnjujejo tako, da tudi niso bili "nedolžni". Eden od njih je že imel vpisan varstveni ukrep prepovedi vožnje v vozniškem dovoljenju. Policisti so "na kraju" kaznovali 34 voznikov, 35 so napisali plačilne naloge, 58 vzeli vozniška in šestim prometna dovoljenja, 94 so prepovedali nadaljevati vožnjo. Med kršitelji je bilo tudi sedem tujcev. Sicer pa so možje v modrem spet zalotili največ vinjenih na škofjeloških cestah. Ugotovili so tudi, da se zelo redki gostinci drže urnika obratovanja. Da jim gre očitno samo za dober posel, sklepajo tudi po tem, da točijo alkohol gostom, čeprav ga imajo že dovolj pod kapo. Dokler bo policija edina, ki bo preganjala vinjene voznike, nekateri sodniki za prekrške pa jih bodo nato kaznovali tudi samo s tisoč tolarji denarne kazni, bo prometna disciplina pač takšna, kot je. • H. J. ISKRA KIBERNETIKA Podjetje Vzdrževanje Kranj, p. o. Savska loka 4 64000 Kranj razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 6. 12. 1991 JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: izklicna cena: 1. Stružnica NILES tip DLZ 280/1 x 750 letnik 1959, dimenzije 140/750 185.000,00 SLT 2. Stružnica BOLEY Leinen tip LZ 40 letnik 1942, dimenzije 130/410 130.000,00 SLT 3. Stružnica NILES tip DLZ 355/1 x 1250 letnik 1959, dimenzije 180/1250 generalno obnovljena 220.000,00 SLT 4. Stružnica ELLIOTT tip 1/2 x 24 OMN1-SPEED, letnik 1964, dim. 194/600 130.000,00 SLT 1 190.000,00 SLT 5. Stružnica PRVOMAJSKA tip TNP 160 B letnik 1978, dim. 140/750 6. Stružnica VDF tip EM-750 letnik 1942, dimenzije 215-750 185.000,00 SLT 7. Rezkalni stroj MAS tip FV-1 letnik 1942, dimenzije 450/1000 x 250 180.000,00 SLT 8. Rezkalni stroj MAS tip FH-1 letnik 1942, dimenzije 450/1000 x 250 180.000,00 SLT 9. Rezkalni stroj TOS tip FA-2U letnik 1958, dimenzije 325/1000 x 200 175.000,00 SLT 10. Rezkalni stroj MAS tip FH-2 letnik 1941, dimenzije 400/1000 x 250 180.000,00 SLT 11. Rezkalni stroj KOLB/BOHRVVERK tip NKR-43 letnik 1952 110.000,00 SLT 12. Okroglo brusilni stroj SHIPMAN letnik 1957, dimenzije O 200" x 500 115.000,00 SLT 13. Avtomobil kombi 1MV 2200 D, nevozen letnik 1983, prevoženih 72.000 km 30.000,00 SLT Pri vseh osnovnih sredstvih je v ceni všteta tudi pripadajoča oprema. Javna licitacija bo v petek, 6. 12. 1991, ob 11. uri na sedežu prodajalca Savska loka 4, Kranj. Ogled osnovnih sredstev bo mogoč 2 uri pred začetkom licitacije. Javne licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe. Pred licitacijo morajo interesenti vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene (v gotovini). Varščino bomo kupcu vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa takoj po dražbi vrnili. Osnovno sredstvo bomo prodali po sistemu videno-kupljeno in kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Nakupna cena pomeni fco skladišče prodajalca. Kupec mora blago plačati in na podlagi dokazila o vplačilu v roku 3 dni prevzeti, sicer varščina zapade. Prometni davek plača kupec. GLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Torek, 3. decembra 1991 JE LAHKO EN PROBLEM MANJ Na pisalni mizi imate telefon, morda računalnik z modemom, v bližini fax. Vaše podjetje ima 4 do 24 PTT linij in 4 do 220 internih telefonskih priključkov. Toda nič ne deluje tako, kot bi moralo. Telefonskega omrežja ne morete zamenjati. Lahko pa si zagotovite novo telefonsko centralo. Tako, ki bo svoje delo zmogla z lahkoto, že jutri, brez velikih priprav in montažnih posegov, za dostopno ceno. Pokličite nas. Teling je podjetje iz grupacije Iskra Telekom, z več destletno tradicijo v telekomunikacijah, z znanjem in izkušnjami, ki jih ni mogoče z ničemer nadomestiti. Naše prednosti so: • popolnoma obvladamo izdelek • imamo stalno zalogo nadomestnih delov • v svetu in doma smo prodali že milijon telefonskih priključkov. Za del kupnine vam ponujamo leasing. Naš naslov je: TELING, Prodaja Ljubljana, 61000 Ljubljana, Trg republike 3, Fax (061)219-634, Telefon (061) 212-879. TELING Novo ime s tradicijo I" k klfc ISKRATELEKOM HOTEL JELOVICA BLED c, svonoor 5 C42G0 BLED SLOVENIJA JUGOSLAVIJA SINDIKATI, PODJETJA Za vaša prednovoletna srečanja nudimo bogat izbor menujev po ugodnih cenah, Kapacitete do 450 sedežev. Glasba petek, sobota, ostale dni do dogovoru. V našem bistroju nudimo izbor 21 odličnih pizz. Kegljišče ponovno obratuje. REZERVACIJE TEL. 064/77-316, FAX 77-267 SAMSUNG SAMSUNG IZKORISTITE PRILOŽNOST NAKUPA NA DVA OBROKA HI Fl STOLP: CD gramofon digitalni radio, ura budilka, spomin, dvoini kasetofon, navadni gramofon, daljinsko upr SAMO 22.990,00 SLT CENTER KRANJ C. Talcev 3 televizorji, ekran 70. 51 cm. z ali brez TTX , M takojšnje gotovinsko plačilo 5 % POPUST tel: 212-367 VI NAM 5.12.1991 ob 17.00 od 20.12. do 31.12.1991 Miklavžev sprevod skozi staro mestno jedro Prireditveni prostor na Slovenskem trgu "Od Božiča k Novemu let" - sejemska ponudba MI VAM TEDEN . MIKLAVŽEVIH NAKUPOV od 2. do 7. decembra 1991 VSAK NAKUP 10% CENEJE v naših trgovinah Lastovka, Baby, Šport in Pepelka v Kranju, na Bledu, Nogavica Kamnik in Čebelica Škofja Loka! VIZ NAMI Z VAMI - VIZ NAMI ^UGOTANIN JUG0TANIN kemična industrija, po sevnica ODKUPUJE LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo prek: • območnih gozdnih gospodarstev • območnih kmetijskih zadrug Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608/81-349 oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI Prodamo Čistilni avtomat ZB talno čiščenje, dve vrteči krtači s takojšnjim vsesa-vanjem. širina 60 cm. Hribar. Planina J, Kranj, g 323-666_21315 Gorenje PRALNI STROJ J06, nov, prt* dam. # 241-685_22009 11 RMOAKl MULACIJSKO PEC, 2.5 KW. prodam ® 692-545 22293 Prodam KIPAR \enlil Ig 421-550 svečo. 4 stopnje. 22295 ŠTEDILNIK na trda goriva in barvni TV Gorenje, prodam g*62P-238 22296 Prodam starejšo zamrzovalno SKRINJO, 4.000 SI T.^g 801-632_22320 Ugodno prodam ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje. 300 1.® 801-632 VIDEOKAMI RO ugodno prodam ^5 Hitachi 215-212 VM-CIE. 22330 OVERLOCK Pfaff. nov. z garancijo, pro- d a m. g» 215-650_22346 Prodam HLADILNIK z ZAMRZOVALNIKOM. Zg. Besnica3l_22349 Prodam no\ PRALNI STROJ Candy D4-62X. ^g 50-531_22350 PRALNI STROJ. nov. lux WM 618. pr£ dam. 500 DE M. «g 633-752_22360 Ugodno prodam 17 KW etažno PEČ. Pretnar. Martuljek 95_22365 Prodam 5 RADIATORJEV Trika, cena 3.500 SLT. j Prodam traktorsko PRIKOLICO. 16 C$j gume. Ig 65-073_22332 Naročile KATALOG našitkov) 15 SLI + PTT str.l.gf 622-656_2233f Prodam SMETNJAKE iz pocinkane pločevine, gf 324-457_223^ Prodam staro. poslikano KMEČKO SKRINJO Ig 64-1 15 223*1 Prodam suhe bukovi 78-108 CEPANICE. Ig 7 "»401 Prodam trofazni CIRKULAR za žaganje DRV, g 328-014_22466 Prodam Sinih) Korg Polv 800. Kosovelova I, Radovljica 22483 VIDEOR! KORDER Eishcr za 16.000 SLT. Ig 324-667 22485 Prodam ELEKTROMOTOR 5.5 kW. 2900 obratov, cena 13.000 SLT. Zgornje Duplje 80. g? 47-190 CR. MATERIAL Ugodno prodam KABEL. 50 m. ppr. 3x2.5 mm. g? 46-101 22318 GLASBENA OMARICA. nova. 100x78x43, 12.000 SLT. naprodaj 'S 633-893_2243J: Staro alpsko SKRINJO iz 17. stoletji prodam. Cena 1.900 DEM. Ig 73-810 ^2438 PRIDELKI Prodam PŠENO. domai kije Vasca 8. Cel" 2233* Prodam siv STREŠNIK Likozar. 500 kosov. gf 633-465 22378 Prodam POROI.IT. 8 cm. g? 421-130 Prodam kostanjeva BRUNA za vrtne mize, g? 633-693" 22381 Prodam 4 kub. m. suhih hrastovih. 2 kub. m. suhih bukovih in 2 kub. m. zidarskih PLOHOV "S? 66-398 22419 Prodam I kub m. HRASTOVIH PLO-HOV. Prehačevo 2. Kranj 22456 Poceni prodam novo OKNO. 180x140, g? 221-321 iia.3569 22458 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko in nemščino za OŠ. gf 241-759 22317 Matematiko in fiziko za OŠ INŠTRU1-RAM. gf 325-328 22404 Na območju Bohinja INSTRUIRAM ke-mijo. matematiko in fizikon za OŠ in SŠ. ■{g 723-513_22442 UČIM matematika in angleščina, rišem programe za poklicne šole. gf 84-495 Prodam semenski KROMPIR Dezire. W los uvožen. Cena 5.50 SLT. Čirče \'-Kranj 2242' PRIREDITVE GLASBO za ohcet nudila glasbenika 70-015 21901' Iščemo narodno-zabav ni ANSAMBLI UM TRIO za silvestrovanje. 'Jg 695-149. v večernih urah 22471' I-AVT0Š0LA-1 ing. HUMAR INSTRUIRAM matematiki šol. © 73-004 vse vrste 22462 KUPIM Kupim KNJIGO "Rowenu Dangerfield" -Rosemarv Rogers. gf 631-927 22288 TRGOVINA ZA OTROKE (Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 PO UGODNIH CENAH vam nudimo igrače vseh vrst: LEGO KOCKE, AVTOMOBILČKE, PUZZLE... in oblačila • kozmetiko • ortopedsko obutev Petejan • šolske potrebščine • vozičke t stajice • hojice • nahrbtnike • avtosedeže • previjalne mize,.. *t......JtBBP ORGANIZIRA ' TEČAJ CESTNOPROME-TNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK 9.12., ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF IN NA MOTORNEM KOLESU YAMAHA L <& 311-035 Torek, 3. decembra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 15. STRAN @®miira©ffil] GLAS gostilna sejem KRANJ, STARA CESTA 25 Dnevno vam nudimo divjačino, ribe in vse vrste ostalih jedi po naročilu. Obenem pa vas vabimo, da preživite prijeten sobotni večer ob duetu Sezam. Sprejemamo rezervacije za poslovna kosila, zaključene družbe in ohceti. Rezervacije po telefonu 222-233. AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU na TRATI začetek 11. decembra 1991 praktična vožnja na vozilih OPELCORSA in GOLF POSEBNA UGODNOST: prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Reteč, Bitenj, Podlubnika Informacije: telefon 631-729 Odkupujemo bukovo hlodovino ŠVELC d.o.o., tel.: 064/58-094 PIZZERI3A ,P0B GRABOM' TRŽIČ, Koroška 26, tel.: 52-055 stari del mesta - 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ Iz krušne peci Odprto: od 12. - 22. ure nedelja od 17. -22. ure PONEDELJEK ZAPRTO Posesti arejšo HIŠO v Kranju, v naselju Cirče. Nlam. 'St 061/226-184 ali 214-256 22078 .r°dam nezazdiljivo PARCELO po Jo-^ 40^,66 22285 h/ D. pdljivo vikend PARCELO. 490 kvad. ' ■ nad Trslenikom. prodam. 213-826 22299 £uPmi zazidljivo PARCIT O ^nja. '8? 45-550 okoliei 22308 l"dani zazidljivo v,|d.m. Drulovka 17 PARCELO. 800 .Kranj 22310 P, m GARAŽO, •{g 218-825 Sorlijeva. 8.500 22371 Pam 1562 kvad. m. PAŠNIKA na Blc- —.-_ R," Ugodno prodam 2 KAVČA. SEDEJO ARNITURO in REGAL Una. vse °2 leti. Asenič. Tomšičeva 18. Krani l>^_____22287 12 ROLET in OKNO. novo. >-76l_22166 Zaposlimo POTNIKA za zastopniško prodajo najnovejšega programa DZS. Tedensko plačilo provizije. # 59-06.3 22231 Iščem dekle z iskušnjami za delo v P1Z-ZER1JI. Honorar po dogovoru. Možna tu-di zaposlitev, ^g 622-395_22277 MIZARJA s prakso sprejmem takoj flf Za dobro delo nudim dobro plačilo, flf 061/612-246_22301 iščem ŠIVILJO ali dekle za priuči te v'. ^ 70-090_223 1 2 Odlično plačano honorarno DELO nudim, možnost napredovanja, potreben prevoz. W 061/713-621 ali 061/108-266 _22322 Honorarno DEL.O nudim. Dober zaslužek flr 622-028. od 17.-19. ure 22340 ADM1NIST RATORKA išče redno ali ho-norarno ZAPOSLITEV. Ig 328-468 22409 AKVIZITERJE za prodajo zeliščnih arti-klov. g 213-236_22412 DELO na domu Pošljite kuverto z znamko in življenjepisom na naslov. Debelak Katarina, Oloče 20, Preddvo, 22444 Nudimo odličen zaslužek s prodajo ČISTIL in KOZMETIKE Prijon. ® 061/448-856 22471 JEAT5 CLLI KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249 Se sprašujete kako do doatnega zaslužka? Ponujamo vam eno od preizkušenih možnosti Šifra: UPANJE 22486 ŽIVALI Prodam srebrno-sivo PLJDUICO z ro-dov nikom, g 50-789_21968 Prodam 7 mesecev brejo TELICO in BIK- CA. Crngrob6, Žahnica_22298 Prodam 2 meseca stare PSE Podbrezje 233. Duplje.g1 64-203_22307 Srednjo ŠNAVCI RKO z rodovnikom. prodam, ^g (161/653-670_22314 Sr. ŠNAVCERKO z rodovnikom, prodam. 1g 653-670 22315 Prodam PRAŠIČA za zakol. Porenta. Sv. Duh 44. Škofja Loka 22331 Kupim TELE. težko I00 kg. ^ 65-939 ______ 22133 Prodam črno-helega BIKCA, starega 7 tednov. 68-560 22344 Prodam PRAŠIČA, domača krma. W 48-093 2 Prodam polovico PRAŠIČA. RoTie j. . Podnan 224 17 Prodam PRAŠIČA za zakol. ® 6> ] 54 _ Prodam bre|o KOBILO staro 7 let. ® 695-1 16. po 20. uri_ 22467 Prodam TELICO simentalko, brejo 5 mesecev. 45-281 22488 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda in pradeda MATIJA DEBELAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Gregorčičevi, sosedom, lovcem, pevcem in govornikoma, ter vsem, ki ste položili cvetje na njegov grob. Gorenja vas, Škofja Loka, Reteče, Kranj, Smokuč, Ljubljana ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta STANISLAVA BURNIKA se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala sosedi g. Štefki Bajec in bližnjim sosedom. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju in gasilcem ter Slavkovim sodelavcem iz I KOSA Kranj. Hvala g. Župniku za lep pogrebni obred in spodbudne besede. Žena Milka in sin Slavko ZAHVALA Ob smrti našega moža, očeta, dedka in tasta ALOJZA BUCIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, ZB Stara Loka -Podlubnik, Zvezi slepih in slabovidnih Kranj za podarjeno cvetje; sodelavcem Planike za denarno pomoč in vsem ostalim, ki ste nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Škofja Loka, Zg. Senica, 28. novembra 1991 V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar si nas zapustila ti. Srca so polna žalosti in solza na licu se ne posuši. * * Pridne so bile tvoje roke in zlato tvoje srce. Dragi mami 4ŠŠ m IVANKI KNE iz Praprot ne Police Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate sveče in prinašate cvetje! Vsi njeni Praprotna Polica, L decembra 1991 ZAHVALA Ne jokaj za menoj, spomni se, kako sem trpela, ob grobu postoj in mir bo s teboj. Ob bridki izgubi naše drage žene, mame, tašče, stare mame, sestre in tete ANTONIJE ŠKOFIC roj. Arh iz Kokrice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se Francki Arh za dolgoletne obiske in besede tolažbe, vsem praporščakom ZB Kokrica, govornici za lepe besede slovesa, domu učencev Kranj, šoferjem Prevoznika Naklo. Inštitutu bolnišnice Golnik. Zahvaljujemo se pevcem za lepo zapete žalostinke, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: mož Andrej, sinova Miro in Andrej z družinama, sestre Angela, Marija in Ana ter ostalo sorodstvo. Kokrica, Suha, Trstenik, Tupaliče, 20. novembra 1991 ODPETKA DO TORKA Slovenija in svet Božično darilo ali razočaranje Predvsem Nemci in Italijani nam obljubljajo mednarodno priznanje do Božiča, kar bi bilo za nas odrešujoče, nova odložitev tega dejanja pa bi bilo za nas razočaranje. Francozi pravijo, da je priznanje nujno, ni pa najbolj bistveno. December zna bili v splošnem za nas izredno pomemben. Danes zaseda v Bruslju ministrski svet Evropske skupnosti. Slovenija pričakuje, da bo do tistih jugoslovanskih republik, ki se zavzemajo za mirno rešitev jugoslovanske krize, sprejel pozitivne gospodarske ukrepe in omilil pred mesecem sprejete gospodarske sankcije. Kanadski vizumi v Ljubljani Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije se je s kanadskim veleposlaništvom v Beogradu dogovorilo, da bo predstavništvo enkrat mesečno organiziralo v Ljubljani konzularni dan. Pni dan bo že si ali januarja, uslužbenec veleposlaništva pa bo izdajal vize za turistična in poslovna potovanja. Ministrstvo prosi vse, ki nameravajo januarja potovali v Kanado, naj mu to sporočijo. Te podatke ho ministrstvo posredovalo v Beograd. Konzularni dan bo verjetno v enem od ljubljanskih hotelov. Današnje zasedanje \ Bruslju je priprava na vrh skupnosti, ki bo 9. in 10. decembra \ Maastrichu. na njem pa utegne biti odločeno o priznanju Slovenije in Hrvaške Italijanski zunanji minister De Michelis obljublja priznanje IS. decembra, voditelja Nemčije in Italije Kohl in Andreotti pa sta napovedala priznanje do Božiča. Francoski predsednik Mitterand je dejal, da je priznanje Slovenije in HrvaŠke nujno, ni pa najpomembnejše, vendar po njegovem to ni stvar ene države, ampak vse skupnosti. Srbija ni naslednik Jugoslavije Predsednik mirovne konference o Jugoslaviji lord Carrington je zaprosil za mnenje o nasledstvu Jugoslavije predsednika arbitražne komisije konference Roberta Badinterja. ta pa je poslal vsem jugoslovanskim republikam prošnjo, naj povedo svoje poglede na problem nasledstva Jugoslavije. Slovensko zunanje ministrstvo je Badinterju odgovorilo, da je Jugoslavija nastala prostovoljno, vendar je bila Slovenija zaradi enostranskih ukrepov Srbije prisiljena najprej predlagati oblikovanje konfederacije, nato pa razdružitev. Vanceova ponudba Sloveniji Posebni odposlanec OZN za Jugoslavijo Cvrus Vanee (v nedeljo je spet prišel v Jugoslavijo) je ponudil Sloveniji sodelovanje pri organizaciji bivanja mirovnih sil OZN v Jugoslaviji. Slovenija je odgovorila pozitivno in to je sporočil dr. Rupel med zadnjim pogovorom Vaneeu. Gre za pomoč pri oskrbovanju enot, za kar bi uporabljali letališči v Cerkljah ob Krki in Mariboru. Ob tem je bila Slovenija napadena. Srbija in Crna Gora sta si prisvojili zvezne organe, druge republike pa so v svoj bran razglasile samostojnost. Po slovenskem mnenju so vse republike naslednice Jugoslavije in ne samo Srbija. Ta republika ne more uveljavljati svojega načela, da je povsod tam, kjer živijo Srbi, tudi država Srbija. Slovenija je tudi napisala, da so sedanje medrepubliške meje meddržavne in zgodovinsko utemeljene, ne pa zgolj administrativne, kol pravijo v Srbiji. Kučan v Bonn Na povabilo kanclerja Nemčije Helmuta Kohla je danes odpotoval v Bonn predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Pogovarjal se bo s kanclerjem Kohloni in zunanjim ministrom Genscherjem, govoril pa bo tudi v zunanjepolitičnem odboru Bundestaga. Slovenija je v pismu direktorju sekretariata Konference o evropski varnosti in sodelovanju v Pragi Nilsu Eliassonu zapisala, da Jugoslavija nima več mesta na konferenci, ampak bi morali v Prago povabiti tiste republike, ki spoštujejo načelo o nespremenljivosti meja s silo, zagotavljajo spoštovanje človeških pravic in državljanskih svoboščin in na evropski ravni varujejo manjšine. • J. Košnjek Miklavževa darila in presenečenja Kranj, 2. decembra - Ta teden, vsaj kar zadeva najmlajše, se je začel v znamenju Miklavža. Seveda pa so Miklavževi dnevi, sicer na drugačen način, presenečenje in praznični trenutek tudi za starše oziroma starejše. Zato, da Miklavž ne bo imel prevelikih težav pri izbiri in obdarovanju, so trgovci ponekod na Gorenjskem kar dobro poskrbeli. V Kranju, na Gorenjskem sejmu, so se že v soboto začeli letošnji tretji Miklavževi nakupi, kjer je več kot 90 razstavljavcev in prodajalcev tokrat pripravilo precejšnjo izbiro igrač, daril, različnega blaga in izdelke za široko potrošnjo in celo avtomobile. Še posebej privlačna z igračami in prireditvami je Merkurjeva pravljična dežela, v Živilih njihov Kranjski kolaček in darila, najmlajše pa še posebno privablja zabavni park z vrtno železnico. Vsak dan popoldne pride seveda z darili tudi Miklavž. In tako bo na Gorenjskem sejmu še v sredo. Miklavžev sejem, ki bo poslej tradicionalen, pa so za konec minulega tedna pripravili tudi v Kulturnem domu v Preddvoru. Za nakupe in darila so poskrbeli z razstavljenimi izdelki obrtniki in podjetja. Popoldne pa so bile od petka do nedelje v dvorani zanimive prireditve, na katerih je Miklavž delil tudi darila. Miklavž pa bo imel vse do konca tedna še precej dela, saj je izbira najrazličnejših prijetnih presenečenj tudi po trgovinah precejšnja. • A. Z. -Foto: j. Cigler Končani študijski dnevi slovenskih novinarjev Svoboda misli in občil nima varuha Gozd Martuljek, 1. decembra - V soboto so se v hotelu Špik v Gozdu Martuljku končali 14. študijski dnevi slovenskih novinarjev, ki so bili posvečeni predvsem premislekom o novinarstvu in položaju javnih občil ter sindikalni organiziranosti in potrebnim akcijam za izboljšanje položaja novinarjev. Soglasno je bilo sklenjeno, da se 11. decembra, če dan prej ne bo podpisana novinarska kolektivna pogodba, izvede v Sloveniji splošna enodnevna opozorilna novinarska stavka. Če primerjamo pravkar minule novinarske študijske dneve, do lanskega leta poimenovane po Mitji Gorjupu, bi tudi po vsebini (ne samo po imenu) lahko ugotovili veliko mero depolitizacije teh srečanj. Kar stalna praksa novinarskih študijskih dni v preteklosti je namreč bila v obiskih najvišjih političnih funkcionarjev (običajno tudi z zvezne ravni), ki pa jo v razgovorih z zbranimi novinarji, razen častnih izjem, v večini niso dobro odnesli. Precej nadpovprečni obisk - od več kot 1000 novinarjev v Sloveniji, se jih je udeležilo nekaj nad 200 - je potrdil zanimanje novinarjev za položaj novinarjev in novinarstva, zlasti v razmerah velikega preobrata in novih odnosov, ki smo jim priča. Tako že prvi dan minister za informiranje Jelko Kacin (tega med klasične politične goste nismo šteli) ni mogel prepričati navzočih o nujnosti člena iz novega osnutka zakona o javnih glasilih, ki govori o uvedbi cenzure, saj so navzoči videli mnogo preširoko odprta vrata za konec svobode javne misli. Ragovor s prof. dr. Lju- bom Bavconom, prof. dr. Janezom Šinkavcem in mag. Dragom Demšarjem pa je pokazal, da se moramo novinarji za sprejetje normalnih norm demokratičnih družb na področju informiranja tudi še marsičesa naučiti, oblast pa začeti spoštovati politično in ekonomsko svobodo javnih občil. V tesni povezavi s tem pa je (še tudi danes vprašljiva) neodvisnost sodstva. Zanimivo je bilo tudi opozorilo profesorice zgodovine novinarstva na Fakulteti za družbene vede (nekdanji FSPN) Amonove, da postajajo naši današnji časopisi, v pretirani skrbi (ali strahu) za objektivnost, sivi, nerazpoznavni in novinarsko anonimni, zato je pozvala, tudi na primerih iz slovenske časnikarske zgodovine, na večjo novinarsko profi-lacijo ter bolj avtorski pristop. Na zboru Sindikata novinarjev Slovenije in skupščini Društva novinarjev Slovenije pa je bila ustanovljena tudi Novinarska zbornica, ki s tem postaja krovna organizacija slovenskih novinarjev. Sprejetje bil tudi nov novinarski kodeks, ki v 12 to- Opozorilo ravnanju posameznika Kranj, 29. novembra - Od četrtka je v avli kranjske občinske skupščine na ogled razstava, ki opozarja na smotrno rabo energije in vode ter gospodarnejše ravnanje z gospodinjskimi odpadki. Pripravil jo je Gradbeni center Slovenije, ki bo skrbel tudi za ekološko osveščanje prek tematskih razstav in svetovalne službe. Sodelavci projekta Ekologija doma so z raziskovalno nalogo Dom - onesnaževalec okolja postavili temelje razstave Okolju prijazen dom, ki so jo prikazali na letošnjem sejmu Narava -Zdravje v Ljubljani. Ob sodelovanju Gradbenega centra Slovenije so pripravili prireditev prvič izven Ljubljane v Kranju, kjer si jo bo moč ogledati v avli občinske skupščine do vključno 6. decembra, vsak dan med 10. in 17. uro. Razstava prikazuje, kolikšen delež prispevajo k skupnemu onesnaževanju okolja naši domovi, obenem pa opisuje možnosti, da ta delež zmanjšamo. Glavni namen razstave je namreč popularizacija odgovornejšega odnosa do okolja. Razstavni panoji in tri zloženke, ki so na voljo obiskovalcem, dajejo povsem konkretna navodila, kako lahko vsak posameznik prispeva s smotrno rabo energije k zmanjšanju onesnaženosti zraka, z racionalno rabo vode k zmanjšanju onesnaževanju voda in z gospodarnejšim ravnanjem v gospodinjstvu k zmanjšani količini komunalnih odpadkov. Pri tem se ni treba odpovedati ugodnostim bivanja, ampak je dovolj spremeniti nekatere navade s škodljivimi posledicami za okolje. Prireditev je oblikovana poljudno, zato je namenjena najširšemu krogu prebivalcev. Kot je ob odprtju razstave naglasil kranjski župan Vitomir Gros, bo še zlasti v poduk mladim pri ohranjanju uporabnosti življenjskega okolja. Vodja Gradbenega centra Boje Jermanj je napovedal, da prva razstava v Kranju ne bo tudi zadnje srečanje z gorenjskimi prebivalci. Novi center namreč načrtuje podobne razstave za različna področja, prebivalcem pa bodo v prihodnosti na razpolago tudi lokalni svetovalci za graditeljstvo in vsa vprašanja v zvezi z bivanjem.© Stojan Saje Inventura večnamenske dvorane Kranj, 2. decembra - Na Gorenjskem sejmu je bila v četrtek manjša slovesnost, ki so se je udeležili minister za šolstvo in šport Peter Ven-celj, minister za malo gospodarstvo Viktor Brezar, predsednik zbora občin skupščine Slovenije Ivan Bizjak, predstavniki kranjskega izvršnega sveta in programskega sveta sejma ter podpisniki pred desetimi leti podpisanega samoupravnega sporazuma o gradnji večnamenske dvorane na Gorenjskem sejmu. Odločitev za izgradnjo večnamenske dvorane, ki so jo s sporazumom o združevanju denarja podprli kranjski kolektivi in nekatere dejavnosti, je bila tokrat nedvomno svojevrstna in prava potrditev, da se v Kranju v drugačnih pogojih nadaljuje in razvija sejemska tradicija, ki se je začela pred skoraj petsto leti. Kolektiv Gorenjskega sejma je v zadnjih desetih letih z naložbo in opredeljeno usmeritvijo o večnamenski dvorani dobro gospodaril. V desetih letih se je zvrstilo 75 sejemskih in več kot 200 kulturnih, športnih in drugih prireditev. Zabeležili so več kot 5 milijonov obiskovalcev in samo na ledeni ploščadi v večnamenski dvorani več kot 150 tisoč ljubiteljev drsanja. S tem se je potrjevala tako pomembnost sejma, kot Kranja oziroma občine in tudi Gorenjske v prostoru Alpe-Jadran. Deset let po podpisu sporazuma pa je sejemski kolektiv izpolnil tudi vse obveze v samoupravnem sporazumu. Tako je izplačal vsa posojila z obrestmi in kot so poudarili na četrtkovem srečanju, si je na ta način kolektiv Gorenjskega sejma pridobil tudi vse pravice nad upravljanjem večnamenske dvorane. Kaže pa, da vseeno še vedno ostajajo nekatera vprašanja in razna gledanja, na katera bo morda treba odgovoriti ali se z njimi soočiti. Večnamenska dvorana je bila namreč že na začetku, ob gradnji oziroma podpisu sporazuma, opredeljena, da bo med sejemskimi prireditvami služila množično športni rekreativni dejavnosti; še posebno članom tistih kolektivov, ki so se vključili v izgradnjo večnamenske dvorane. V njej (s sporazumom) pozimi sicer ni bilo posebej opredeljeno drsanje. Je pa prav to postalo priljubljena rekreacijska oblika. Ob tem, ko je že nekaj časa ta dejavnost zaradi stroškov vse dražja, hkrati pa je v Kranju vse bolj v ospredju tudi hokej (za kar pa dvorana z ledom menda ni bila grajena), pa zdaj kaže, da bo postalo aktualno vprašanje, ki se vse pogosteje nasploh poudarja; in sicer, da šnorl ni socializacija, ampak višja oblika standarda. • A. Žalar Po šestmesečnih intenzivnih pogajanjih je bilo med Sindikatom novinarjev Slovenije na strani delojemalcev in Sekcijo za tisk p? Gospodarski zbornici Slovenije, vodstvom RTV Slovenije Združenjem lokalnih radijskih postaj na strani delodajalcev us-klajeno besedilo kolektivne pogodbe za poklicne novinarje. Svet RTVS je kljub dogovoru o takojšnjem podpisu na skrajno čuden in nekorekten način zavrnil podpis ter zahteval nadaljnja pogO' janja. Zato so se novinarji zbrani na študijskih dnevih v Gozdu Martuljku na sestanku sindikata soglasno odločili, da zavrnejo vsaka nadaljnja pogajanja in da, če kolektivna novinarska p0' godba do 10. decembra ne bo podpisana, 11. decembra začno t opozorilno stavko, o svojem položaju pa obveste tudi Mednarod' no novinarsko federacijo (IFJ). čkah dovolj jasno opredeljuje etiko javne besede in bo s smernicami olajšal tudi delo častnega razsodišča. Edini "politični" (sicer nenajavljen) gost, minister za pravosodje in upravo ter predsednik SDZ - Narodno demokratke stranke dr. Rajko Pirnat, ki je s svojimi na* stopi v javnosti, zlasti k° strankarski voditelj, dvignil veliko prahu, pa bi storil veli''0 bolje, če bi svoje, sicer že slii>a/ ne poglede na novinarstvo,'P1?' hranil za kakšno drugo prilož' nost. • Š. Žargi OB PRAVEM ČASU 1& NA PRAVO MESTO Program: Jaslice na Slovenskem Datum odhoda: Cena in odhodi: 7. 12. 91 Iz Kranja in Šk. Loke 160 SLT Iz Radovljice in Tržiča 250 SLT Ogled ustvarjalnosti slovenskih jasličarjev 19. in 20. stoletja v N^' škofijskem ordinariatu v Ljubljani. V Celovec po nakupih 7. 12. 91 14. 12. 91 21. 12. 91 Iz Sk. Loke, Kranja in Radovljice 200 Tržiča 180 SLT Najugodnejše predpraznične nakupe še vedno lahko opravite v trenutno največjem trgovskem centru Evrope. Miinchen - 1 dan 21. 12. 91 1.300 SLT iz Sk. Lđi Kranja, Tržiča _ in Radovljice Novoletni prazniki v Simonovem zalivu Hotel Haliaetum - B. kategorije z restavracijo, zimskim bazeno^1 savno, frizerskim salonom in mini golfom. :vv;>X silvestrovanja >>K\Kr^£ silvestrovanj; ^>>>>>>>>>>>Sr-ft^ silvestrovanja brez silvestrovanja Paket vključuje: 5 oz. 7 polnih penzionov + TT ti neomejeno kopanje v zimskem bazenu •b slavnostno silvestrsko večerjo Božič in novo leto na slovenski obali • ugodni 4- in 7-dnevm Pr°' grami na osnovi polpenziona in z vključeno božično ali silvestrs^ večerjo že od 178 DEM v 1/2 TWC po osebi plačljivo v SLT P° srednjem tečaju BS. Nazdravimo novemu letu! Tudi poceni novoletno praznovanje je lahko prijetno in predvse veselo. Prepričajte se ob izbiri programa, ki vam ga predstavila^ le vsakodnevne skrbi pustite doma! Silvester: Odhod avtobusa: 15.00 Radovljica - Avtobusna postaja 15.20 Tržič - Paviljon NOB 15.40 Kranj - Hotel Creina t 16.00 Škofja Loka - Avtobusna postaja / perof1 ^ Vožnja mimo Ljubljane in, Novega mesta do Sremiča. Namestit^; hotelu in priprava na najdaljšo noč v letu. Ob 20. uri se bomo °u peljali do priznanega gostišča »Tri lučke«, kjer so nam priPra^ svečano silvestrsko večerjo z buteljko priznanega slovenskega ^ na in obdaritev. Kulturno-zabavni program s plesom do... Vs^ boste »omagali«, čaka prenočišče v hotelu Sremič. Novega leta dan: Po neprespani noči bomo najprej zdravili »mačka«, po poznem voletnem zajtrku pa se bomo odpeljali proti domu. Cena po osebi: 85 DEM (plačljivo v SLT sr. tečaj BS na dan P la) Cena vključuje: ti prevoz s turističnim avtobusom (brez skrbi z vožnjo in strahom pred policaji!) ti nočitev z zajtrkom v hotelu ti svečano silvestrovanje ti spremstvo in organizacijo Prijave in informacije: V vseh poslovalnicah potovalne agencije Alpetour Kranj • Kranj tel. 211-083 • Radovljica tel. 74-621 • • Tržič tel. 52-370 • Škofja Loka tel. 621-755 Pridružite se &