Ste/. 225
TRST, ponedeljek IS. avgusta I9IO.
Te5aj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
ludi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Premične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovimi, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2 O st. n»77i. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vr3ta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj*-m«.nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
*	Plačljivo In utožljivo v Trstu. —--
Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko.
V edino$k je moč I
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■ar»«nlna na nedeljsko l*#»nje „EDINOSTI" stana : xa «•1« Isto Kron 5-20, s« pol let« Kron 3'60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAK GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica •	Giorgio Galatti štev. 18. =====
Po5tno-hranllnI?nl račun št. 841 652. TELEFON St. 11-57.
BRZOdFil/NE l/ESTI.
Celjski sokolski zlet.
CELJE 14. Sokolski zlet je vkljub raznim zaprekam vspel krasno. Sprevoda se je udeležiio 1000 Sokolov. Zastopniki Cehov, Hrvatov, Srbov, Bolgarov in Ma-lorusov so bih navdušeno pozdravljeni. — Izprevod iz Štor se je vršil po sledečem redu : SokoJi-gostje, prapor slovenske sokol ke zveze, zvezno predsedstvo, vsi društveni prapori, sokolske župe: primorska, gorenjska, ljubljanska, Ljubljana I., celjska. Sprevod se je ustavil na slavnostnem prostoru v Gaberjah, kjer se je vršila skuš rja za telovadbo. Ob 11*30 so odšli Sokoli v „Sokolski dom" k otvoritvi. — Banketa se je udeležilo 300 oseb. — Popoludne ob 3. uri je pričela javna telovadba. Telovadba je bila vzlic dežju izvrstna, proste vaje precizne. Ljudstvo, katerega je mnogo došlo iz vse celjske okolice, navdušeno je in viharno ploskalo telovadcem. Po telovadbi je bila ljudska veselica, ki je trajala pozno v noč.
Narodno- gospodarski kongres v Ljubljani.
LJUBLJANA 14. Mesto je na čast kongresistom in gasilcem krasno odičeno. Narodno gospodarski kongres je s primer* nim nagovorom mesto dr. Lenocha otvoril podpredsednik dr. Šileny, ki je v svojem nagovoru povdarjal važnost in nalogo slovanskega narodno-gospodarskega društva. V imenu mestnega zastopa je pozdravil kongres mestni župan Ivan Hribar, ki je bil oduševljeno akla::iiran. Kongres se je nato konstituiral in se razdelil v sekcije. Popoludne po banketu, ki ga je mesto priredilo na čast kongresistom, so imele sekcije svoje seje.
Kongres slovanskih gasilcev v Ljubljani.
LjUBLJANA 14. Mesto je v zastavah. Dopoludne je bila v Zvezdi sv, maša, kateri so prisostvovali v velikem številu došli gasilci iz' Kranjske in drugih dežel. Po maši so korakali k deželni hiši, kjer so se poklonili deželnemu odboru, od tamkaj so korakali pred mestno hišo, kjer so se poklonili mestnemu zastopu.
Na hrvatske in češke nagovore je odgovoril župan Hribar v hrvatskem in češkem jeziku. Množica je zapela „Hej Slovani !* Veliko navdušenje po vstm mestu. Popoludne je bila velika javna gasilska vaja na trgu sv. Jakoba, zvečer pa na vrtu hotela Tivoli velika veselica.
Češki izletniki na Dunaju. Nemška kultura.
DUNAJ 14. Danes zjutraj je dospelo semkaj obiskat lovsko razstavo nad 300 Cehov, večinoma žensk. Podali so se takoj v „Češki dom", nahajajoč se blizu
PODLISTEK.
Žensko srce.
Spisal Paul Bourget. — Prevel V. B.
Ne mogla bi Vam pripovedovati zgodbe svojih prvih dveh let tega dobro-voljnega prognanstva.
V	vsaki zaupnosti te vrste se poka-zujejo posebnosti šele v onem trenotku, ko mož in ženska, ki sta se navezala k boljšemu ali slabšemu — kakcr pravijo Angleži — začenjata spoznavati značaj drug druzega.
V	začetku vsake strasti, — posebno će se je ta začetek razvijal v romantičnih okolščinah — se nahaja srce v nekaki omotici. V trenotku, ko prenehuje ta omotica, to onesveščenje, se postavlja pred človeka vprašanje bodočnosti. In natanko v tem trenotku sodita eden o drugem. Drug drugega pregledujeta skozi in skozi. Različnosti nravi, ki so ostale še skrite v prvi omamljenosti, se pokazujejo v pravi luči. In dogaja se, da se zbuja člo-
kolodvora. Več sto nemških demonstrantov je skušalo prodreti kordon policije, ki je stražil „Češki dom". Konečno so se demonstranti umaknili v vrt in prostore neke bližnje restavracije in so od tamkaj metali na policijo kozarce, opeko, steklenice itd. Policija je izpraznila vrt in druge prostore restavracije in je are .irala devet oseb. Mnogo redarjev je bilo ranjenih. Vzlic nasilnemu napadu od strani demon-sti^ntov ni vendar policija rabila orožja.
Podraženje mesa v Avstriji
DUNAJ 14. V poljedelskem minister-stvu se je vršila včeraj konferenca o po-draženju mesa. Strokovni referenti trgovinskega in poljedelskega miniaterstva so povedali mnenja o eventuelni prepovedi izvoza mesa in živine. Po konferenci je izjavil sekcijski načelnik Šaleški zastopnikom tiska, da ni bil storjen še nikak dcfinitiven sklep, aH da položaj ni tako obupen, kakor to pravijo mesarji. Najde že sredstev, da se pride temu podra-ženju okom.
Politični umor v Krakovem
LVOV 14. Preiskavo v aferi umorjenega agenta provocateurja Rybaka vodi začasno sodnik dr. Basovski. Obrambo Trudnowskega je prevzel državni poslanec dr. Lazarski. Poizvedbe so že dovršene. Porotna razprava protij Trudno\v skemu se bo vršila v oktoberskem porotnem zasedanju.
Štrajk budimpeštanskih branjevk.
BUDIMPEŠTA 14. Včeraj popoludne je okolu 300 branjevk v budimpeštanski glavni tržni lopi zaprlo svoje prodajalnice in so pričele štrajkati. Povod temu je dala odredba mestnega magistrata, da imajo branjevke iz higijeničnih ozirov pokriti sadje s tulom. Branjevke so se korporativno podale v mestno hišo in so zahtevale preklic odredbe.
. Bolgari umorili srbskega vojvodo.
BELIGRAD 14. — Blizu Prilepa so Bolgari za vratno umorili srbskega vojvodo Gregorja Sokolovića. Ta vest je provzročila tukaj veliko ogorčenje.
Velika nesreča na železnici, 36 oseh mrtvih.
PARIZ 14. Na postaji Sanjon sta danes predpoludne trčila skupaj neki zabavni in tovorni vlak. Pri tem je bilo 36 oseb ubitih, 50 pa ranjenih.
Ojačenja turške mornarice.
CARIGRAD 14. Preosnovatelj vojne mornarice Williams je odpotoval v Lon don, da naroči tamkaj v Armstrongovi ladijedelnici en dreadnought in nekoliko topništva.
vek iz najlepšega sna — kakor jaz in Gerhard — s tragično gotovostjo, da je bilo vse to zmota, ki se ne da nikakor več popraviti. — — —
Da, prijatelj moj, biez vsake pretres-ljivosti, brez kakega onih strašnih prizorov, v katerih se včasih z nepozabnimi besedami onečašča vso minolost iluzij, brez vsake spremembe najinih navad, sva spoznala v začetku tretjega najinega skuprega bivanja nekaj strašnega: prepričala sva se, da sva se motila drug o drugem.
Bila je to resnica, nama tako jasna, kakor nebo: vedela in Čutila sva, da si ne izpolnjujeva svojih srčnih želj, da si ne zadoščava.
On je bil ustvarjen takrat, kakor je še dandanes, za koristne in pozitivne akcije, in v tem je tudi vzrok, zakaj ga vidim že vnaprej potolaženega vsled mojega odpotovanja. On poseda vse lastnosti realnega, delavnega moža : pravico in voljo, jasnost ljubavi in vstrajnost.
Dasi se je vedno trudil, da bi skril pred menoj svoja tajna čuvstva, sem se preveč zanimala za to, da bi mogla čitati v njegovem srcu, ki naj bilo bodočnost
Poslanik Ojeda odpotoval v Manjine Lažne.
MADRID 14. Španski poslanik pri Vatikanu markiz Ojeda je dospel v petek v San Sebastian, kjer je posetil ministra za vnanje stvari Garcio, potem je pa odpotoval v inozemstvo in sicer v Marijine vari. — Iz diplomatičnih krogov se do-znaje, da se Ojeda ne povrne več na svoje mesto, marveč da se sploh umakne iz diplomatične službe.
Papežev nuncij pri španskem ministru za vnanje stvari.
SAN SEBASTIAN 14. — Apostolski nuncij je dospel semkaj in je imel razgovor z ministrom za vnanje stvari. Razgovor je imel prisrčen značaj. Minister je prosil nuncija, naj mu izroči diplomatično noto.
Kolera v Petrogradu.
PETROGRAD 13. — V zadnjih 24 urah je obolelo na koleri 62 oseb, 30 jih je umrlo. Vseh obolelih oseb je 848.
Povodnji na Japonskem.
LONDON 14. Brzojavke iz Japonske pravijo, da je Tokio vsled poplav odrezan od vsakega prometa z deželo. Va-lovje je odneslo mnogo ljudi. V Jokohami je počila velika cev vodovoda, tako da je mesto brez vode. Hotel Hakome je odnesla voda. Petnajst gostov pogrešajo. — V Karnzavi se je vdrl tunel in je pokopal 50 tamkaj zaposlenih delavcev. Od vseh strani prihajajo poročila o groznih opustošenjih, ki jih je napravila elementarna katastrofa. Mnogo ljudi je našlo smrt v vodovju.
Angleška vojna ladija pnnesrečila.
BEROLIN 14» „Lokal- Anzeiger" poroča iz Londona : Angleški oklopni križar „Duke of Edinburgh" je pri St. Katha-rina-Pointu zadel v gosti megli na prod. Rešilna dela so zelo otežana, položaj la-dije smatrajo nevarnim. Na lice mesta so odpluli remorkerji. Ladija ima 750 mož posadke in 13.000 ton. in je bila spuščena v morje leta 1904.
Stanje new-yorškega župana.
NEW-YORK 14. Stanje župana Gay-nora se je včeraj poslabšalo. Temperatura je narasla.
Spokane (Washington) 14. Iz okraja Coeur d' Atine v drŽavi Idaho poročajo o velikih gozdnih požarih. Ugroženih je več krajev.
Pomen nemščine pri Slovencih.
1.
Sleherni jezik je sredstvo, s katerim občuje posamičen človek iste narodnosti z drugimi sorodnjaki in na ta način priob-čuje drugim svoje misli, t. j. proizvode
najine intimnosti, — in konstatirala sem, da ga obdaja otožnost in depresija. Ni bilo ravno težko najti motivov za to : Gerhard se je čisto navadno dolgočasil. Sklep, ki ga je napravil, ko je prekinil za-me svoje francosko Življenje in svojo službo, je omejil njegovo delovanje na prav nenavaden način. Vsakega boja, vsake častihlepnosti je bilo konec. On je to čutil, a morda sam sebi ni hotel priznati tega ; kajti jaz mu dolgujem spričevalo, da nisem na njegovem obrazu nikoli zapazila sledi onih notranjih bojev, ki dajajo ženski povoda do grozne misli:
„Mislil je na-me, ali brez ljubezni ! Kaj je mislil ?... Ne, bila je pri njem to samo nekaka otrpnelost in zato tem ne-ozdravljiveja, ker se je zdela nezavedna."
Najhujše je bilo, da sem tudi jaz prestala tako analogično krizo. Tudi v tej ljubezni nisem našla one nianse čuv-stev, ki jo je zahtevalo moje srce. Vkljub vsej odkritosrčnosti, plemeniti dostojnosti in dobroti, je manjkalo Gerhardu domišljije, posebno pa poezije. Nasprotno je nenavadna osamelost njegove mladosti v meni zelo pofinila smisel in čut za ro-
svojega duha, razodeva drugim svojo notranjost, svojo dušo.
Prav s tem sredstvom, z jezikom, pa tudi vsprejema od drugih pojave njihovega duševnega delovanja. Ti vsprejeti pojavi rode v njegovem duhu novo duševno delovanje, nove misli; tako se izpopolnuje misel z mislijo, sklep s sklepom skozi vse človekovo življenje.
Cim starejši postaja normalen človek, tem bogatejši je njegov mišljenski zaklad, ako se je v življenju sploh kaj prizadeval, da izpopolni istega.
Človek pa, kakor vsako ostalo živeče bitje, čuti v sebi neizprosen prirodni zakon, da se namreč bliža njegovo življenje nekemu koncu, in temu naravnemu zakonu se vsako Živo bitje na razne načine protivi na podlagi zakona samoohrane. Na podlagi tega zakona skuša Človek - - ker že ne more ubraniti smrti svojega lastnega individuma, kolikor možno oteti svoje lastnine nesmrtnosti. Med to svojo lastnino šteje vsakdo, in čisto opravičeno, svoje mišljenje.
Mislečemu človeku se je zdelo vsikdar Škoda lepega in skrbno nabranega mišljen-skega zaklada, ki bo moral enkrat leči v grob z nabirateljem samim ; zatorej so si ljudje vseh vekov prizadevali, da bi ove-kovečili svoje ideje in jih tako ubranili pozabnosti ter jih zapustili poznejšim rodovom kakor koristno in porabno zapuščino.
Način, kako ohranjati dobre ideje, je bil v davnini jako neprikladen in težaven. Pomislimo le na hieroglifsko pisavo starih Egipčanov. Čim bolj pa se je človeštvo vsestranski izpopolnjevalo skozi celo vrsto vekov, tem primernejši je postajal tudi način ohranjevanja idej — pisava ! Docela pa se je rešilo to vprašanje še le, ko je bilo iznajdeno tiskarstvo.
Misleci so posihdob dajali svoje napisane ideje tiskat v knjige. Knjige so postajale vedno cenejše in so jih v čim večjem številu Širili med ljudi. Take duševne proizvode kacega naroda, natisnjene po knjigah, imenujemo knj iževnost ali literaturo dotičnega naroda.
Literatura ni torej nič druzega, nego skrbno nabrana in izbrana ter v knjigah ohranjena zaloga važnejših, vsemu dotič-nemu narodu pristopnih duševnih izdelkov posamičnih najboljših mislecev istega naroda.
Čisto naravno je torej, da služi literatura vsacega naroda v to, da merimo ž njo njega naobrazho; je torej merilo duševne zrelosti, do katere je dospel dotični narod na potu človeške civilizacije.
Narod brez literature je narod brez omike, je barbarski narod, ki mora pola-
mantiko in nagnjenje k sanjariji. Potrebovala sem mehkobe, voljne nežnosti, ki bi temeljila na najmanjših posamičnostih skupne ekzistence.
Moje bitje se je streslo ob najmanjšem hladu ; in hlad je bil za-me vse, kar ni bilo neprestana postrežljivost in nežno ljubkovanje duši. Jaz bi se bila razvila samo v neprestano vihrajoči atmosferi lju-bavnega nagnjenja. Kakor vse osebe, ki žive mnogo same s seboj, sem bila tudi jaz vsled molčanja srečna ali nesrečna: in kmalu sem iz Gerhardovega molčanja spoznala grozno resnico : — da sem bila od njega ljubljena le tako bolj iz dolžnosti.
Vi, prijatelj moj, ste naše domače življenje poznali in ste tudi videli rezultat večletnih muk, ki jih ne morem izraziti.
Ako v onih tajnostnih prizorih, ko se dvoje bitij zaljublja, leži neskončna ^blaženost, tako leži v onih prizorih, v katerih se razdružujeta drug od druzega, neskončna, uničujoča melanholija. Živela sva si ob strani in sva si postajala vedno bolj tuja.
(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« št. 224.
V Trstu, dne 15 avgusta 13K
goma i'girrati s sveta v pozabnosti in d ti prostora, da se omikani narodi razširijo na njegovo mesto.
Iz literature spoznavamo še le, kolike in kakšne mislitelje je imel kak narod v minolosti in jih ima še v sedanjosti.
Do tu navedeni podatki nam kažejo, kake važnosti je duševno delo kakor za posameznega človeka, tako tudi za cele narode. Narodi, ki so že v davnini imeli velike mislece, postali so ž njimi — kulturni narodi. Ti narodi žive Še dandanes v zgodovini, če prav so že mnogi telesno izmrli. Nasprotno so narodi brez kulture izginili s sveta s smrtjo poslednje osebe. Za njimi ni danes več ni duha ni sluha.
Vse, kar smo do tu navedli, velja splošno o literaturi vsacega naroda; nikakor pa ne smemo prezreti tega, kar je bistvenim pogojem vsaki literaturi, namreč jezika. Jezik, ki ga govorimo v vsak-dpnji-m življenju v medsebojnem občevanju, se mnogo ločuje od jezika, ki je pisan v knjigah.
Kar govorimo v razgovoru v družabnem življenju, to velja le tistim, ki so nam navzoči in traja le toliko časa dokler se govori; nasprotna velja v knjigi natisnjeni jezik vsemu naiodu, ki govori dotični je zik. Književni jezik mora biti torej mnogo dovršeneji od jezika v navadnem razgovoru.
Od tod prihaja dejstvo, da so jeziki barbarov omejeni le na malo število besed in da v takem jeziku ni možno izražati visoke ideje.
Zato je pa čisto opravičeno načelo, da prav jezik in kultura sta najzanesljiveja znaka, po katerih se ločuje narod od naroda.
Ce primerjamo po zunanjem telesnem ustroju Italijana, Nemca, Francoza, Angleža i. t. d., vidimo le malenkostne in tako negotove razlike teh ljudij, da niti ne moremo izreči, opiraje se na te dvomljive znake : ta je Francoz, oni je Anglež.
To, kar najbolj opredeljuje narod, je pač jezik, v katerem je izraženo mišljenje one skupine ljudi, govorečih isti jezik.
Dnevne novice.
Svečanosti na Cetinju. Iz Bara javljajo od lj. t. m.: Danes je dospela semkaj turška križarka s posebnim odposlanstvom sultana pod vodstvom bivšega velikega vezirja Hilmi paše, ki izroči knezu Nikoli čestitke sultana Mohameda V. k njegovi 50-letnici vladanja.
Dne 21. t. m. pride semkaj bolgarski car Ferdinand z veliki spremstvom, — dne 22. t. m. pričakujejo italijansko kraljevsko dvojico. — Dne 27. t. m. dospe semkaj srbski prestolonaslednik Aleksander s prin-cesinjo Heleno. Po službenih svečanostih pripluje semkaj ruska eskadra, da v carjevem imenu izroči knezu čestitke.
Intentant hrv. dež. gledaljisča na cetinj-Skih slavnostih Hrvatski listi poročajo, da je prejel intentant hrv. dež. gledališča v Zagrebu Vladimir Treščec-Borotha posebno brzojavko s Cetinja, da prisostvuje tamo šnjim slavnostim povodom kneževega jubileja in proglašenja Ćrnegore kraljestvom, Gosp. intendat se temu pozivu odzove.
V zveznih državah južne Afrike uvedejo splošno vojaško dolžnost po švicarskem vzorcu.
vanja ; g. Radovanu Krivicu in Engel-bertu Ganglu za njiju izborni, temeljiti j "Tj poročili ; gosp. prof. Majcnu, ki nas je, pozdravil v imenu „Narodne čitalnice", g. j prof. Antonu Jugu za navdušen govor in ; iskren pozdrav, ki ga je izpregovoril v imenu političnega društva „Skala" ; gosp. juristu Radovanu Krivcu za pozdrav v imenu akademiških prosvetnih organizacij ; g. juristu Iv. Legatu za pozdrav v imenu • Dolenjske podružnice Prosvete» ; gospodu ravnatelju Rohrmanu in gospodu adjunktu Lapajnetu za ljubezniv sprejem in za raz-; kazovanje uredb in naprav na deželni BH
3
il

Velike nove prodajalmce pjf pohištva in tapetari]
Paolo Gastwirfb ::
TRST, ul. Stadion it S - Telefon 22-85 (fifša gledališča Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cam? zmem*.
Bogata izbera izbera popolnih aob od 300 do 4000 kron. jediIne Hobe< SprejemRe m kadilne dvorane v najnovejšem slogu. - SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stoiic, — popolne opreme in posamezni M.

a
mm
kmetijski in vinarski šoli na Grmu ; vsem ——________________
onim, ki so brzojavnim in pismenim po- J^ICHcSS ^PS^ frst, tih S« GlOVc&nSti 6 ISl 2
TELEFON štev. 11 85
s podružnico v Zadri.
tom pozdravili naš shod ; vsem dragim in milim gostom neučiteljem, ki sj prihiteli med ras, in sploh vsem udeležencem, ki so pripomogli^ da je nastopila Zaveza tako . impozantno.
Vodstvo Zaveze avstr. jugoslov. učit. • društev.
Vilibald Rus,	L. J e 1 e n c,
tajnik,	predsednik.
j
Novi rekruti nastopijo letos — glasom ' odredbe vojnega miniaterstva vojaško službo — dne 7. oktobra; enoletni do- ' brovoljci, rekruti vojne mornarice in žreb- \ čarskega oddelka pa 1. oktobra. Nado- j mestni reservisti bodo poklicani 5. oktobra, ako ne bo dovolj prostora v vojašnicah, bo pa del nadomestnih reservi-stov sklican še le na spomlad.
Pokojnina finančnih paznikov. Finančnim paznikom, ki so stopili v pokoj že pred 1. oktobrom 1899. se zvišajo njihove pokojnine tako, da bodo znašale toliko, kakor pokojnine poznejših umirovljencev.
Poziv! Št. Jakobska Čitalnica poživlja vse one, ki imajo Že več mesecev izposojene knjige iz javne knjižice Št. Jakobške Čitalnice, naj iste nemudoma vrnejo, da si prihranijo nepotrebne troške in sitnosti. Knjige se vsprejema vsak torek in četrtek od 8*50—10 ure zvečer.

V. >>. '
I;—■



I i—}
j__j j_r	• i	
	;	
: .„lJ i ■ r"		
		
r^ii
Domače vesti.
Zahvala. Podpisano vodstvo izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je XXII. glavna skupščina Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev dne 6. in 7. a vgusta t. 1. v Novem mestu uspela tako lepo.
Prav posebno pa se zahvaljuje »Učiteljskemu društvu za novomeški okraj« za presrčen sprejem in tovarišu predsedniku Davorinu Matku za lepi pozdrav na kolodvoru ; pripravljalnemu odboru za obilni trud, ki ga je imel s pripravami za Zs-vezino zborovanje; blagorodnemu gosp. županu Josipu Ogoreutzu za laskave besede, ki nam jih je izpregovoril na kolodvoru v pozdrav; slavnemu narodno-na-prednemu občinstvu novomeškemu za krasen sprejem na kolodvoru in vsem onim, ki so nam kazali svoje simpatije s tem, da so okrasili svoje hiše z zastavami; slavni „Narodni čitalnici" za prepustitev prostorov y „Narodnem domu", za zboro-
1 12
(Sparim
lastnega izdelka.
Edino zastopstvo tovai. majoiičnih peči: Ca? i Mayer's Sobna, Biansko
3zkra plošč
za stene kakor tući za štedilnike.
Majolle. peči J/deJan? zit trajen ogrenj, uporabljivo tudi na pllii.
Tržaška gledališča.
MINERVA. — Danes komična opera „Ee educande di Sorrento". Kmalu opera „Carmen".
IIHIIBIIBfl IHimiUHIIH!
R. Ga§perini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
____________ Prevozno podjetje-
o. kr. avstrijskih drž. železnic
sprejme razmjanje Moršnegasibodl blaga iz mitnU dostavljanje na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu.
H
PRODAJA NA DROBNO.
Tržaška maia kronika.
Poskus samomora. 21-letna Marija Godnik, je včeraj ob 8. uri Tjin pol dopo-ludne z enega pomolov v novi luki v samomorilno svrho skočila v morje. Potegnilo jo je iz morja par mornarjev in odvedlo potem na zdravniško postajo, ki jo je poslala v mestno bolnišnico.
Ož^ala ga je mina. Krčmar Josip Russian, star 30 let, iz Koprive pri Kr-minu je v skalovju blizu svoje hiše napravil mino, da bi ;:e tako odstranil. Ko se je pa mina razletela, ga je hudo ožgala po obrazu in drugih delih telesa. Morali so ga prenesti v tukajšnjo bolnišnico.
Slučaj omrtvičnega krča. Ivan Ule, star 33 let, prižigalec, stanujoč v ulici deli' E-iemo št. 106, je pred včeraj med delom padel z lestvice in se poškodoval na raznih delih telesa. Spravili so ga v bolni-šneo in včeraj se ga je lotil omrtvični krč. Njegovo stanje je opasno.
Aretacija. Andrej Martinolič, trgovinski kapitan, rojen leta 1876 v Velem Lošinju je bil sinoči v ulici Arcata aretiran, ker je vpil „Viva Italia", „Abbasso 1 Austria". Zato je bil na policiji obsojen v Štiridnevni zapor.
Ranjen v pretepu. Marcel Fonda, star 23 let, stanujoč v ul. Pozzo Cro3ada št. 6, je bil sinoči v pretepu hudo ranjen na levi roki. Njegov nasprotnik mu je z nožem prizadel veliko rano. Odvedli so ga v mestno bolnišnico. Fonda se pa brani povedati ime svojega nasprotnika.
Koledar in vreme. — Danes: Vnebovzetje Marije. — Jutri: Rok sp.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -4- 27 ° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
CENE BREZ KONKURENCE
niuiKiiviiuHiiiiiivi mi Miinrgmmiinifnnfii
Josip Crnigoj
priporoča slav. občinstvo svojo
pekarno in sladčičarno
« Ulica Ferriera 37 vogal nI. Centi. »
V 1	T
—^aMB————— fttfca^
žitiega. tu- la	»t«, žj^jjri^«., lUr4»rj»*
iu razprodaja na d.-Ls-. > iu drobn--
cJ&jk&b Fe^kaue, 'SFMSV.
Via tialls Acq»a 6, naspr Cs&fi C- ntrsl*
izbor fritoconke^a aami.««.Gjct, p s a* Ć Lil ceri&ih italijanskih iu kr^iro-ogrsiili vin. Bnrde*.*.? Burgasdor, renskih vin, 2£ojtsiia »n Cbini.il 8ur: konjak, »iba	ter posebni pristni Tropino* •:»
c]itov«c ia b.-!nj*Tfcc. Jiki L. vrst.e. <1- >li ii tič.uih krnjsT. Vsuka naročb* se t. -.kcj isvrn. P;.«o joliiija se po oovzetjn — Ceniki n* zuhtevo Jt-Iranka. — Ua^urodaja od pol Lina oapr#j.
ii

Sirite EDINOST
Druge slovenske deiele
Proti ciganski nadiegi. Vsled neprestanih pritožb prebivalstva zaradi ciganske nadlege je gTaŠko namestništvo izdalo odlok na podrejene oblasti, da se imajo pri postopanju proti ciganom strogo držati tozadevnih odredb. Osobito opozarja županstva, da imajo vsak korak ciganov nemudoma naznaniti bližnji orožniški postaji, ki mora takoj izvrševati strogo kontrolo.
Gospodarstvo.
Zelena ali selin. Pri zeleni gre v glavnem za to, da napravi čim le možno debel koren, kar pa se da doseči le tedaj,
Prva in edina piserna ■
v
• s
rs
51 Daja nasvete in informacije o vsem\ c /kar se tiče novačenja in voj. službe.)"* co /izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro-F^/5enj vojaSk. značaja — opro&čenje od
/vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-^ ^ Atovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih) /ugodnosti glede prezenČne službe vspre (jetja v vojuške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami. — Posreduje v najtežavnejih slučajih — Reševanj 'hitro in točno — Uradne uro : Ob delavni fkih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popoJ 'Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12 opolud'
Prva in edina pisarna v vo jaški stvari, koncesijonira- IMIluIIMI na od c. kr. camsstništva i»wiraira:
||| Zalega jeflihf', olja mila in sveč ||
Kari Ti\
ul. Barriera vecchia 41,
Blago prve vrste j
■J	po zmernih cenah.
Postrežba na dom. TEL 17-35
H
DE
3 SCS^'
Naznani« se slavnfmu občinstvu, da se nahaja
^ST^uTT: VATOVEC :
(prej trg Barriera -reoohia) sočaj ^
ul. istltuto 25 (uo$ai ul. Nanzonl 1)
Zaloga testenin domač?^a pridelka, „PEKATET.R" z ILIRSKE BISTRICE, tuiaj. pridelira in napolitan-sktga. Zaloga oljti iz oljk, vinskega jesiha, kave, sladkorja itd. Posebnost: vina domača In zunasja v steklenicah in pivo. Toplo se priporoča slavn občinstvu jn svojim prejšnjim cenjeniui odjemalcem.
Naročnine po pošti od 5 klgr naprej se izvršujejo po nizkih cenah.
acatutM iz kavčuka
se izdelujejo najsolidnejše in najtinčneje samo v mehanični
delavnici
Cržaškega grafičnega zavoda
(Stabilimento grafico Triestino). Telefon 742. TRST, Piazza della Borsa 13. Telefon 742. Zaloga avtomatičnih numeratorjev itd. za pečatnike. Pošilja t ve na deželo.
V Trstu, dne 15. avgusta 1910
►EDINOST« št. 225.
Stran III.
če se jej močno gnoji in jo posebno s tino. Prva giljotina je na poskušnjo že početka, ko se je presadila, pridno zaliva, dospela v Peking. Dosedaj so na fCitaj-Zeleni ugaja srednja zvezna zemlja, ki je skem zločince obešali ali jim pa z mečem globoko prekopana in dobro zdrobljena, odsekali glavo. Kitajska pričakuje od no-Gnoja ni zeleni nikdar preveč, vendar se vega načina usmrtenja dobril vspehov, jej ne sme preveč gnojiti s takimi gnojili, kajti za pravovernega Kitajca pomenja ki povspešujejo razvoj listja, posebno pa popolna ločitev glave od telesa oviro na s kalijevimi solmi. Će je možno, naj se potu na drugi svet.
gnoji za zeleno z dve ali celo tri leta sta- Kons|Jm mas|a Vsako letQ konsumira
rim gnojem, ker jej svež gnoj ne ugaja,	ćloveštvo skoraj 2gQO miijonov kilogramov
a tudi takšna gnojila se smejo le pre-	masla> tQ je> na vsako Qsebo prihaja IO y
vidno rabiti. Po svežem gnoju napravi ze-	kg Največ masla konsumirajo v dežeiah.
lena preveč listja, po tekočih gnojilih pa	kjer govorijo angleški jezikt tako prihaja
preveč stranskih korenin, kar pa ni prav.	na AngIeSkem I3 kg na Qseb0t v Av_
Na vsak način pa se mora zelezena če se	straliji in Kanadi po I2 k^ v Združenih
hoče, da koren zdebeli, posebno spočetka	drzavah Q ,zatem prideta Belgija in
dobro in večkrat zalivati in zemljo večkrat	Sv}ca> z ,, kg Francija 8 kg> Nemčija z
prerahljati.	___________________________Ž Avstro-Ogrske z 4 in pol, Španska in
—	.	Italija s 3 kg.
jLXdZrIlC VCoLl.	Najveći trg za gosi na svetu se nahaja
Koliko je stal pogreb angleškega kralja v Friedrichsfeldu pri Berolinu. Sezona je Edvarda. Točne številke o stroških, za letos pričela rano. V prvi polovici julija sprevod poKojnega kralja Edvarda so je bilo že 63.205 gosi na trgu in pozneje zadržane v predlogu, ki ga je ministerstvo št_ več. Večkrat se je ob glavnih tržnih za unanje stvari, predložilo parlamentu. \ dnevih prodalo po 20.000 gosij. Največ gosij Za pogreb kralja Edvarda se potrosilo prihaja iz Rusije, Živali morajo potovati skuono 810 000 nemških mark. Pojedine ] mnogo milj. Da laglje prenašajo poto-svr t- so razdeljene nastopno: Za ureditev ; vanje jim noge umetno naribljejo s ka-stsnovanj kraljevskih gostov, za žalobne j tranom. Te gosi kupujejo v velikih mno-znr.ke in doplačilo služabništva, da si jejžinah, da jih odebele in meseca oktobra nabavilo žalobno obleko, se je potrosilo i in novembra prihajajo zopet na trg v 76"ooo mark. Vrhni dvorni mojster je zasBerolin.
pogostitev inozemskih knezov in drugih \ Med plavajočimi pomorskimi minami. V gostov prejel 106 000 mark. Za najete ko- ! Toulonu se je pripetil poseben slučaj : čije, konje in za železnico se je potrosilo j Angleški parnik „Gerente" se je moral ^•000 mark. Za admiraliteto, za potne j V3ied slabega vremena usidrati nekoliko stroške in oskrbo pomorskih častnikov in j miij i2ven pristanišča. Pri tem je pa prišel pomorskega moštva se je potrostlo 76 000 jv pas pomorskih min, tako da so morali mark. Vojno ministerstvo je prejelo za potne |z obrežne trdnjave odposlati rem3rker, da stroške, stanovanja in hrano vojaških čet j bi privlekel ladijo izven pasa pomorskih 300 000 mark. Ministerstvo za javna dela ^in. Ni se pa posrečilo, da bi mogli je prejelo za ureditev Westmunster Halla ir: kapele sv. Jurja in druge stroške 110 000 mark, za stroške uradnikov vrh nesra dvornega mojstra za ceremonije, za stroške Windzorskega kapitelja,
Bairasizo
Trst, V
štv. 9,
ei Gelsi Telefon
Izbrana zaloga Km. Mrelou in ceuUaklr. KuaMv.
18F" Zaloga cementa. PORTLAND nestopljivega cementa, HIDRAVLIČNO APNO in KREDA. I
Avt. civilni zemljemerec
Kristjan Pertot
ima Si'Oja pisarno u Trstu u ulici Caserma štey= 5, li. nadstropje.
Priporoča se alaraema občinstvu kot edini slovenski zemljemerec.

4<
Valik izbo?
*
Izdelanega perila, ovratnikov, zapestnic srajc, nogavic in rokavic. — Žepne rute tucat od Kron 1 dalje. — Rokavice iz kože od K 2 30 dalje. Dežniki od Kron 2*50 dalje — Vse to *e dobiva v NOVi -	PRODAJA LNIOI	u
ENRIOG Z£ttQUENIC ff
rs t, Passo S. Giovanni 2 (Nasproti Movim obokom)
Kdor hoče dober zajutrak
naj se oglasi pri
Antonu Ivančič-u, Trst
ulica della St&zione štev. 13 kjer dobi gnjat. salami, sir in razne slanine lnak?r tudi raznovrstna vina in vedno sveže
Dreherjevo pivo«
■s
izredne
dvigniti sidra angleškega parnika. V Toulonu so vznemirjeni, ker so bili pred dvemi meseci položili v pristanišču mino in sicer napolnjeno s 75 kg strelne bom-. ..baže vine. Položili so jo bili 15 metrov virskih konstablerjev, dublinske policije j globoko in potem jo niso mogli več dvig-ter posebne ladije za inozemske gfoste j niti> s skrajno nevarnostjo so jo le za v-50*000 mark.	i ltkli 30 metrov dalje. Sedaj [si ne upajo
Vpliv Haleyeva repatice na vreme. Neki dotakniti se je, k r bi se utegnila ob naj
manjem udarcu razleteti. In tako je ta mina stalna nevarnost za ladije, ker se nahaja na mestu, kjej je živahen promet.
Socijalni demokratje kakor delodajalci. — Nemški socijalnodemokratični list „Zeitrad" je priobčil v svoji 12. številki poročilo o zveznem shodu socijalno-demo-kratične centralne zveze avstrijskih konsum-nih zadrug.
V tem poročilu piše omenjeni list: „Poročilu bi radi dodali še par besed. V poročilu centralne zveze nahajamo poglavje o uslužbencih in delavnem razmerju v konsumnih društvih ; dotični podatki so predragoceni, da bi se jih prezrlo. Mi nahajamo tu glede delavnega časa v raznih društvih sledeče podatke :
Delavni čas znaša na teden:
Sirite EDIJNOST
r,emec je pisal iz jušne Amerike v Hamburg o vplivu zvezde repatice na vreme sledeče : Na potovanju iz Hamburga v Man-los ob Amazonski reki sem opazoval nastopno : Vožnja je trajala od 25. maja d.j 24. junija. V severnem morju in v kana u La Manche je bilo vreme toplo, prav ugodno, kakor se to dogaja poleti. Od Havra je postajalo ze hladneje, morje je pa bilo zelo nemirno. V portugalskih luka h smo bili prav iznenadjeni radi hlad nega vremena, ki je trajalo tam dlje časa.
V Lisboni so nosili ljudje 3. in 4. junija še zimske suknje, a na Madeiri so trepetali od mraza dečki, ki so za novci skakali v morje. Vso pot preko Atlantskega ocep.na nas je spremljal hladen veter, nebo je bilo oblačno, in večkret je deževalo ; zdelo se je. kakor da se človek v hladnih jesenskih dneh vozi na Starnber-š*em jezeru (Bavarska). Na samem ekvatorju je bilo jtako hladno, da so potniki na parniku pili večinoma vroč čaj. To nenavadno vreme se je tolmačilo kakor posledico delovanja repatice, ki se nam ]e tedaj približala. Privlačna moč repatice je r.ajsilneja na ekvatorju. Radi tega se voda močno giblje, zrak postaja hladen, iri zbirajo se oblaki. K.o smo zavozili na \na izonsko reko, nas je dohitela burja in nevihta, a dež je paial Še 700 kilometrov, ko smo se vozili po reki (vse do 22. junija). Prebivalci so pripovedovali, da je za časa prehoda naše zemlje skozi repa-tičen rep padal silen dež v vsem področju reke, a deževna doba je trajala skoraj tri tedne dalje, nego se to dogaja navadno.
Avijatske tekme v Bciemgradu. Veliki svetovni klub aviatičarjev s sedežem v Parizu se pripravlja, da pride 28. t. m. v Beligrad in priredi na banjiškem polju veliko tekmo z aeroplani, monoplani in bšplani.
Dar sultanov knezu Nikoli. Iz Carigrada javljajo, da podari sultan Mohamed V. črnogorskemu knezu povodom njeg-ovega vladarskega jubileja krasno preproga, « krašeno dragim kamenjem. To {preprogo izroči knezu turško odposlanstvo.
Giljotina na Kitajskem. Kitajska hoče uvesti za usmrčenje svojih zločincev giljo-
Giacsms Jfionaro
urar in dragotinar v Trstu, ulica della Guardia 22
VELIKA IZ BERA SREBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IN NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMERNEJIH CENAH.
Kupuje 89 zlato in srebro. -
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Bcrriera vecchia št. 19.
C ene aopvorne. Plačilo m otrok
Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakGga zistema. Prodaja igel, olja in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljem šivalne siroje.
CANTI JUGOSLAVi U. Kušarja
se dobivajo v ».Slovanski knjigarni in trgovini papirja0 iOSIP GORENJEC, Trst, u1. Valdirivo 40. Knjiga stane broš. K 3 lično v platno veiana K 4
Poslužujte se vsi edine slovenske
urarne in zlatarne
v Trstu, Via del Rivo 26.
Vsako popravo jam51 se za 2 leti, lstot&ko tudi vsako naročnino.
Prihaja tudi na dom.	Svoji k svojim!
Udani Alojzij Povh.
55
£B
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedoneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11
Slovenci in Slovani![m El.%ii!i810t0l8j »Fllcil<
v	12	kons. društvih	do	48	ur
rt	3	n n	od 48 do	54	ur
yy	26	rt r>	„ 54 „	60	71
rt	69	n n	„ 60 „	66	yy
n	63	rt rt	, 66 n	72	rt
t*	58	v tt	„ 72 „	78	„
rt	27	rt n	„ 78 „	74	rt
rt	19	rt tt	84 n rt	90	n
rt	5	rt rt	n 90 „	96	rt
rt	2	rt n	nad	96	99
Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglašajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas v našem listu, ker fako bode znale dotične tvrdl-e, da prinašaj c oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi teg& bodo uvrščale svoje oglase t udi v bodoče v našem listu. Za tc bodfcte boije pestreženi, zraven tega pa pomagate s tern ma< : : terijalno listu „Edinost41 : :
i S'a^eiJSTk lu »aioga ciekirtčBih trcaćkc?,	la proda a gr-
' no t.uoT. sr-acfsnov, b /0303rr.Jjr. SaLcg* priprtT ea toćttl pito <	liriafriico aa pcpriTljaajtt Siv. Jlrci&v, iclar, uiotokoioi it i
Vsiika laiona pripadkov po tovar, cenah.
TELEFON što v. 1734.
se prepričat? ¥
coiščite velika skladišča
ialan^i
Mb *
ar ne


p
RIHARD NOVAK & C.
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TBST — ULICA FABNETO
List pripomnja: „Menimo, da nam ni treba mnogo priložiti; ti podatki govorijo dovolj jasno !"
Nov komet. Astronomska centrala v Kieiu je odkrila nov komet, ki stoji na ve-, černem nebu v bližini zvezde Herkules.
Električni tramvaj v Zagrebu. Proga dosedanjega tramvaja s konjsko predprego v Zagrebu je bila dolga 10 km 600 m, dolgost novega-električnega tramvaja bo pa znašala 21 km 750 m. Na novih progah bo j za sedaj vozilo 10 vozov.
Po toči poškodovana jabolka. To- j varna za konserve v Liebenau kupuje j franko na vsaki železniški postaji po toči poškodovana jabolka vagon po tristo kron.
Štirje dijaki utonili, iz Budimpešte javljajo: Brat trgovca Ignacija Griinbauma iz Mateszalke je še s tremi drugimi dijaki utonil v ribniku bližnjega zdravilišča. Dijaki so se vozili po ribniku. — Ker niso znali veslati, se je čoln prevrnil.
ud.
d?
Ponie della Fahra 2 | ul. Poste Nuo*»
vvogtii lorreute*	Alla ciLtA di s
Velik isbor i^gotovljanih oblek se moSke m dedke ^GiKuzni is otroke. VcjTSnikij močne jope, kakor tudi t; zcili paletotov. Obleke aa dom in delo. Delavske oblect.. Tircldsi leden. NepreiaoČljivi pla^č; (printni .^^ledki) Speoijalitota: blago tu- iu inoKemakih tovarn Irgotovijajo sp obleke po meri po uajnovejSi oiodi, točno, »olidiio in eiogactno po nizkili ceaaii
Postrežba: točna. CENE ZMERNE.
ZNAMENITA
VODA (antlseptikon)
: pasta in prak :
::: za čiščenje zobov, iznajdba :::
Dr.Tanzer-ja
sestavljena Iz aeSkodljivih seovi, ki ne pokvarijo zobne beline, marveč jo olepšajo in ji dajo posebno nar,»vno svetlost. Delujejo antiseptično in odpravljajo neprijeten duh ir ust. Okreplja tudi zobno čeljust, ako ista oSibi.
Prodaja se t sledečih lekarnah :
SEKRAVALO, Piazza Cavana ; ZANETTI, via Nuova, BIASOLETTO, via Poste-Ponteroeso, LEI-TENBURO; via S. Giovanni, VIELMETTI Piaz. del|a Sorsa, CBEVATTO, via Foste 3, ROVIS, Piazza Goldoni, Reka: »FARMAC1A ARCIDU-CALE», PRODAM, Corso 4. Sežana : LEKARNA GREGOR BRELLICH - ANTONIAZZO
ftW po 2 Kroni buteljka.
SUtlJ« PASTE fcron, 160 tkailja PRAHU kron 1.20
žt. 13 i j	ZALOGA PIVA
felSTEINFELD
i	iz tovarne
Bratov Remingfiiaus
in iz meščanske tovarne
„Pilsner Urquel£t v Plznu
v sodčekih kakor tudi v buteljkah. ZALOGA
Mottonijeve msMM
vedno sveže kisle vode pri
RNTONIO DEJRK, junior
TRST, via degii Artisti 9 in IO. TELEFON 505.
Oglase treba nastavljati na Inaeratai oddtlek „Edlntati"
1
Stran IV
* EDINOST c So 225.
Odda
Odhajanje *n prihajanje v lak« v od 1. maja naprej.
C*s ca prihod, triroma odhod po Baxnsnjc-i.i jo ircutj evropejskem ć»su.
C. kr. državna žclczniea. Odda se
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
0 Herpelje—(Rovidj)—Pola. 0 do Gorice (ia Ajdovščine). 0 do Poreča in medpostaje. B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—I.inec—Praga —Draždane — Be-rolin.
0 Herpelje—Divača—Dunfij. 0 Herpelje—Pala.
0 Gorica—Jesenice—Celorec—Onnnj. M Le do Bnj (in medpostaje). 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice— Celovec M Koper—Buje—Poreč. 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rov.nj) Pela B Gorica—Trbiž—Belji k—Celovec—Dunaj. 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 0 Le do Bnj (in medpostaje).
0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula.
B Gorica- Jesenic -—Beljak—Celovec —Linec Pragu—D;: naj—Monako vo — Draždane — Bero! in.
0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo-
nakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 0 Boršt—Herpelje—Divača. 0 Gorica (in medpostaje). 0 do Ižole in medpostaj.
Prihod v Trst.
0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljub ljane, Jesenic, Gorica. 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 0 Iz Btjj (in medpostaj).
B Iz Bero lina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine). 0 Iz Pnla (iz Rovinja). 0 Iz Jesenic. Gorice in medpostaj. B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. 0 Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice; (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage. Dunaja.
0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 0 Iz Buj in medpostaj. 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 0 I/. Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj.
B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-; naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Je-f-.i nic. Gorice (Ajdovščine).	\
0 Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo;. ; 0 Iz Dunaja. Ctlovca, Beljaka, Gorice.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 0 Iz Divač<- Herpelj in medpostaj. 0 Iz Gorice in medpostaj. 0 Iz Ižole in medpostaj.
OPAZKE: Podčrtane številke značijo popotedue! 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (m ešani vlak)
-------i
tJužna žclczniea. Odhod iz Trsta (Piazza deila Stazione)
5 48 B cieko Červinjena v Benetke. Rim, Milan Videm, Pontebo, Čeoad in B do Kormina (Coimons) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagr.b, Budimpešto.
8.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Miten Kim.
9.00 O preko Kormina yv "Videm in dalje in 0
preko Tržiča v Červinjan. 9.55 0 v Ljubljano, Dunaj. Zagreb, Budimpešto 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke— Milan.
1.45	O v Ljubljano, Celje, (Zagreb).
4 lO 0 v Kormin sse zvezo v Ajdovščino) Videm
Milan itd. 6 00 O v Ljubljano, Dunaj, Keko. «.S5 B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Keko. tt.SO B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim
preko Kormina v Videm. 9.00 B v Kormin in Italijo.
8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budim peSto 9.15 O v Korrain (se zvezo v ' ervinjan). 11 »0 0 v Ljubljauo, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
2.46	O do Koru.'"a in mejpostaj. 3.5 5 O do Nabrežine in mejpostaj.
Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunsje, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.25 O z Dunaja, Ljubljane ia Reke. 1040 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana.
11.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.95 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba. Reke 2.20 0 iz Italije preko Červinjana in Bivia 4.SO O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.35 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine, 7.46 O iz Italije preko Kormina In Nabrežine. 8.85 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 B z Dunaja in Budimpešte. 11.OO 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in B , iz Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 0.36 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.60 O iz Kormina in mejpoBtaj.
OPAZKE. Mastne številke značijo popoludne. O «= osebni vlak; B = brzovlak.
5.10 5.50 605
730
7.34 8.48
8.55 9.27 100
3.25 3 40 445 5,— 654 7.« M J 8 23 8.55
10.35
2.15 2.27 5.14
5.45
7.10
7.27 8.05 8.40
9.39 10.18 11.17 12.50
2.08
3.36 4.27 6.45
7.58
9.34
10.22 11.10
9.40
H.i »5
ioni
meblovarin poba v ul. S. Ana tssio _So 20 v pritličju, na levo._1300
P^nrfo oa 1 ® nrvib. solidno izdelanih: rrOUa Sc sodov rd 400 litrov, pripravnih za klet Obroči iz nn£a. Nas-lcv p ve Insrratni oddelek Etinosti.__2000;
do^ro upeljana gostilna v sredni mesta, toč* pivo Dreher, obiskuje io tudi slovanska družba. — Agenzia Trieatina — Scorzerii 2.__1320
m a mladenič, ki naj govori slovenski, itn-wtJ lijai.aki in nemški, kot začetnik v pi-
" ~	1319.
Išče
parno - Agfnz-'« 1 rit slina. Scor/eria 2.
V Bojanu
v ulici Geppa 1
Proda s*
sredr.valnica Afquedotto 6.
TRŽAŠKI SLOVANI	!l
po raznih opravilih, imajo najlepše in najpri merr.ejše zbirališče v dobropoznuni

:: kavarni ttnberso ::
ki se nahaja na trgu pred .Narodn. domom" št. i, up;av nasproti resravracije „Balkan11. V kavarni so poleg izvrstne kave ua razpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in laški časniki in vse boljše iluatrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC.
Mihael Pahor 1

BAZOVICA
T
se odda'o v rajem mala stanovanja po K 17 mesečno. - Pojasnila v ulici Geppa 16. ž^r.njarra._1322
4 *)1 sežnje sveta gozdratega nad lt<>isncm pn 5 K teženj. — Po-
132^
1
i rgovina jescvm f
zm moke, otrobov, mila, sveč, ^ olja, kisa itd. Oljnate barve | in barve z vodo za z?(love itd.
mizarski mojster, Trst, ulica OiUHd I-elvedere štev. 8, i
Josip
vsakovrstna mizarska dela.
z v r 5 u j e
7jsv5srnvQ5niris &',ve.ie	v Kržu
UVcilHIUO priredi dne 14. avgusta ob 3. uri popoludne javno tombolo s plesom na dvorišču „G spodarske^a društva" v sv. Križu. Na obilno udeležbo vabi Odbor.	1249
Trst, ulica Sen Glousnnl 7, i. nađs
po 9. do f. in od 3. do 6.
„PRI STARI BRESKVI" v ulici Beivedere štev. 17 so toči izvrstna pivo in vina.
Odfta
pn Idiel .International' v Tržiču
(Moifaicone) z dnem 26. oktobra 1910 pod ugrdnimi preoji. Sprfjemnik mrra biti zn ožen alf vei ščine, nemščine irr ital jacščine. Več sf izve j ri lastniku hotela ali pa pri Inser. oddelku Ediunsti.	1295
Ofir!** o« rreblovana soba v ulici Rogeero UUua od Manna Štev. 11, v priličju na lnvo. _1197
Pekarna in sladčičarna . Ivan
Poi*fnt.Qiic!p Tr8t» via Cavana št. 17 (na-
rC| ^l-OUb^U sproti sodišču). Zalagat°lj dm-šiva „Socieia Coor.err.tlva fra impienat. privat v Tr-t^u. — Tovarna mornarskih biškotirov. - Pr;poroča svoj velik izbor veino s ežega kruha in sladčic, — Zaloga vsakovrstnih likerov in vin v steklenicah Sprejemalo so naročnine tort in krokantov za vsako priliko. Postrežba na dom. — SVOJI K SVOJIM !
Vt*Ii|/Q cnhll prazna, z dvema oknama, vsa V C lllta OUU« prenovi jeca, se odda v uliti Barriera vecchia 13, IV. n. od spredaj. Več se izve Birriera 17, Pekarna.	1311
R^rii hnlnse proda šivalni s roj za K ndUl IJUlC&Hl 72, za vsako delo doma. — Ulica Galatti 18, viata 28, levo.	1350
Proyi Slovenec voznik, se priporoča vsem slo-nd ' venskim družinam za prevažanje pohištva za 24. avgusta. Pisati je ali poizvedel! v tobakarni Piazza Goldoni 5iev. 3.	1310

CANTI JUGOSLAVI
O
Jugoslovanske pesmi
| j IVANA KUŠAR-ja |
Prevodi v Italijan, jeziku najboljših slovenskih, srbsko-hrvat. in bolgarskih pesnikov. - Ta prvi zvezek obsega tudi: Uvod, potem kratek načrt zgodovine slovenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega slovstva in biografije sledečih pesnikov: Prešeren, Gregorčič, Kette, Zmaj Jovan Jovanović, Preradović, Branko
..............Radičević, August Senoa.	.......
Knjiga se prodaja po K 3-— v vseh knjigarnah.
EH '"
Era
H
Naročila sprejema Slovan, knjigarna
Tekočina „KORANA"
krnčevrnje stenic. Dobiva se v g'avn'h mirodiln cah. Zaloga v ulici Altitri štev. 10. fekrinjar, Trat (1229
Poskusite FI-	ki ie naj-
GOVO KAVO »OdlUllU finejši jn najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo

velu
20*000 sadnih m vinskih mlinov
s-e/iic hiStav. stiskalnic 2a obrt in §ospo8arstv je izišlo h JKayfartcvih tovar;i ^
Leta 1909 je bilo vsega izdelanili:
2500 stiskalnic m 1200 mlinov
Ur ipntzer wem
se imeuule belo Štajersko vino, ki je cilino pripravim pljpča t mineralnimi vodami in sifonom. Prodajam tuili v buteljkah pristuo vino Opollo iz Visa, Relo sladko iz Visa, istrsko in teran Priporočam tudi svoj izbor ilezertnih in zdravilnih vin, r< zoljo, lik« rje, žganju in sirupe. Zaloga ,.Asti spumanti4 po Kron J in 4. Sladki refoSk po K r. Izborno žganje po K 2--10 buteljka od
Jurcev, Acquedotto9
Zdravijgsiji: krvi
Caj „Tisočem! cvetJ (Millefiori)
C st! kri ter je Izvrstno sredstvo proti ouini slućajim če peče v želodcu, ka^or proti slabemu preb^vljanju in bemeroidam. Jeden ouiot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - .,AI DUE f^SORI4'
Trst (mestna hiša) Telefon 377 gft
Poštne pošiljatve se izvršujejo takoj in franko, ako k^m se dopošl e Kron 1-10.	^^
Jasen dokaz za dobroto teli izdelkov.
Obrnite se z zaupanjem
Tovarno poJjedelj«kih strojev, livarne, fužine MAYFARTII Jsc Co.
Dunaj II, Taborstrasse 71, Dunaj
--Išče se zriožnih zastopnikov.
BOICG & Oomp., Trst
— Via Farneto štev. 42 —
AaiOg«	rt • thaller iz Švice,
salam, špeh, mast, kokumari, peveroni, razne jeslvine v konservi, sardine v sodih itd. itd.
mm posbeb^so podjetje t nirr
■^r z bogato oprejo za v3ak > Cerso 49 (Piazža Ga!doni) Tal. 1405
j vrstni psgrsb.	3 j prodajsl-
|nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana, — Vslifca zaloga

Prodaja na debelo drobno.
v-., T.' •••»	, ■ -

illi
©iitjs. zaloga koles
RUDOLF R0TL
TRST, ul. AcquecJotto 21. Telefon 1233
Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad. Standard od (50 kron naprej.
^	r Pnevmatiki in
potrebščino.



Mehanična
delavnica. Hitra postrežba. Cene -? zmerna	—

OOSCILHfl H. D. 0.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila.
Gostilna je otvorjena vsako soboto in' nedeljo do 1. ure popolunoči.
AGRO
Trst, ul.
Centrala v Ljnbljani - "obavija - I Centrala v Ljubljani
kolonijalno in špecerijsko blago
umetiia guojila (tomasovo žlindro), superfosfat, kalijevo sol, kaj nit, solitar itd. itd.
MT Kupuje in prodaja deželne pridelke
vina, semena, sir, maslo, kuhano in sirovo, olja itd.
Obračajte se na nas ! Zahtevajte naša pravila !