UDK 811.161.1'367.625:811.163.6'367.625 Aleksandra Derganc Filozofska fakulteta v Ljubljani
NEKATERE RAZLIKE V RABI DOVRŠNEGA OZ. NEDOVRŠNEGA VIDA V RUŠČINI IN SLOVENŠČINI
V svojem prispevku bi rada opozorila na nekatere razlike v rabi dovršnega oz. nedovršnega vida v ruščini in slovenščini. Obravnavala bom zlasti nekatere rabe, v katerih se v ruščini uporablja izključno ali pretežno nedovršni sedanjik, medtem ko je v slovenščini pogost dovršni sedanjik.
Medtem ko obstaja v naboru časovnih oblik nedovršnih glagolov med obema j ezikoma paralelizem
Sedanjik pišem	numy
Preteklik pisal sem	n nucoR
Prihodnjik pisal bom	^ydy nucamb,
je nabor časovnih oblik dovršnih glagolov v obeh jezikih, kot je znano, različen:
Sedanjik napišem	0
Preteklik napisal sem n nanucan
Prihodnjik napisal bom Hanumy
Aktualna oz. prava sedanjost, tj. odgovor na vprašanje Kaj pravkar delaš, se tako v ruščini kot v slovenščini praviloma izraža z nedovršnim sedanjikom (Toporišič 2000: 390-91, Russkaja grammatika 1982: 630):
Hto th tem denaemb? Uumy hhcbmo. NEDOV
Kaj pravkar dletast Pi^empismo. NEDOV
Osnovni pomen ruskih oblik tipa Hanumy je pomen prihodnosti, v ruskih slovnicah so imenovane nesestavljeni prihodnjik (Gy^y^ee npocToe) ali sedanjik-prihodnjik (HacT0H^ee-6yfly^ee), tu jih bomo imenovali dovršni sedanjik. Prihodnost z dovršnim glagolom se torej praviloma v ruščini izraža z obliko Hanumy, v slovenščini pa z bom napisal, tipično bo ruskemu Hanumy ustrezal slovenski bom napisal.
3aBTpa Ä HenpeMeHHO Hanumy 3to hhcbmo h omnpaemo ero. DOV
Jutri bom zagotovo napisal to pismo in ga odposlal. DOV
Slovenska oblika dovršnega sedanjika napišem ima predvsem pomen abstraktne ali neaktualne sedanjosti in različne modalne pomene in le periferno pomen prihodnosti (Toporišič 2000: 390-94). Pomen stavka
Koliko strani napišeš v enem dnevu? DOV
je ponavadi napišeš, lahko napišeš, si sposoben napisati. V slovenščini lahko pride pomen prihodnosti do izraza zlasti pri dovršnih glagolih enosmernega premikanja s predpono po-: pojdew, poletiw, popeljem, prim. v znani narodni pesmi Jazpa pojdem na Gorenj^^o. Vendarje pomen prihodnosti pri teh oblikah, kot se zdi, vendarle periferen, tudi stilno zaznamovan. V sodobnem jeziku se pomen prihodnosti tudi pri glagolih enosmernega premikanja s predpono po- praviloma izraža s prihodnjikom: bom šel, bom po^et^el, bom (po)pelj'al (Derganc 1986).
Razlike v rabi dovršnega oz. nedovršnega sedanjika v obeh jezikih, o katerih bom govorila, nastopajo pri naslednjih položajih oz. rabah:
1)	Ponavljajoče se oz. uzualno dejanje
2)	Historični sedanjik
3)	Performativne izjave
Ponavljajoče se ali uzualno dejanje se v ruščini praviloma izraža z nedovršnim glagolom. Tu govorimo predvsem o sedanjiku, velja pa to tudi za preteklik in prihodnjik (Russkaja grammatika 1982: 608 in dalje; 630 in dalje). Pomen ponavljajočega se ali uzualnega dejanja, izraženega s sedanjikom, sodi med pomene neaktualne sedanjosti. To je dejanje, ki se dogaja večkrat, pogosto, ponavadi itd., ne pa nujno v času pripovedi - to ni odgovor na vprašanje Kajpr^avkar delaš? Vedenje, da gre za ponavljajoče se dejanje, je razvidno iz konteksta - ponavadi je izraženo z različnimi prislovnimi določili časa tipa nacmo (pogosto), pedKo (redko), ecezda (vedno), uHozda (včasih), oöuhho (ponavadi), epejueHajuu (včasih), Ka^dbiu deHb (vsak dan), no noHedenbHUKaM (ob ponedeljkih) itd.
Ä Ka^^oe yrpo ecmajo (NEDOV) b 7 naeoB, odeeajocb (NEDOV) h udy (NEDOV) he pa6oTy.
(Vsako jutro vstanem (DOV) ob 7h, se oblečem (DOV) in ^e odpravim (DOV) na delo.)
VTpoM Ä ebinueajo (NEDOV) namKy Ko^e h chedam (NEDOV) ^Be 6ynoHKH.
(Zjutraj popijem (DOV) skodelico kave in pojem (DOV) dve žemlji.)
Oh Bce^,^a Haedaemcn (NEDOV) lochte.
(On se vselej naje (DOV) do sitega.)1
Raba nedovršnika za ponavljajoče se dejanje je v ruščini tako tipična, da služi za enega od dveh preizkusov za ugotavljanj e čistih vidskih parov. V skladu s tem preizkusom je mogoče trditi, da glagola omKpumb in omKpueamb (okho) tvorita čisti vidski par, ker ob stavku Upudn öomoü, h omKpbiÄ okho obstaja tudi stavek Ka:xdbiü deHb, npuxodn öomoü, h omKpbieaoo okho, dovršnik omKpbimb v prvem stavku pa pomeni enak dogodek kot nedovršnik omKpueamb v drugem stavku. Ta preizkus je predlagal Ju. S. Maslov in se zato imenuje kriterij Maslova (Zaliznjak, Šmeljov 1997: 42-43).
1 Del ruskih zgledov, ki jih navajam, je iz Isačenkove slovnice 1960 (453 in dalje). Isačenko z njimi opozarja na razlike med ruščino na eni in češčino ter slovaščino na drugi strani. Glede na to, da se slovenščina v tem oziru obnaša podobno kot ta dva jezika, je bilo mogoče Isačenkove zglede koristno uporabiti tudi za ponazoritev razlik med ruščino in slovenščino. Prim tudi Petruhina 1983 in 1998.
V	ruščini je sicer mogoče ponavljajoče se dejanje izraziti tudi z dovršnim sedanjikom, vendar je taka raba redkejša in ekspresivna. Primeri, kjer se v ruščini ponavljajoče se dejanje izraža z dovršnim sedanjikom (Harjia^HO-npHMepHHH thh ynoTpe6neHHH), se razlagajo takole: glede na to, da tipično dovršniki v ruščini pomenijo enkratno konkretno celostno dejanje, služijo dejanja izražena z dovršniki kot enkraten nazoren zgled za običajno, ponavljajoče se dejanje. Da gre za ponavljanje, izvemo iz konteksta. V takih zgledih je prisoten element nazornosti. Raba dovršnih glagolov za ponavljajoče se dejanje je stilistično omejena in jo praviloma srečamo le v pogovornem jeziku in v jeziku umetniške literature (Russkaja grammatika 1982: 608-609).
Oh Bce^,^a cKa:^em (DOV) HTO-HH6yflB SKCTpaBaraHTHoe.
(Vedno reče (DOV) kaj ekstravagantnega.)
Ehk Be,B Bcer,a TaK: CHanana maznem (DOV), a noTOM ctoht ,yMaeT.
(Saj se bik vedno tako obnaša: najprej napravi (DOV) korak, potem pa stoji in razmišlja.)
Ker je raba dovršnega sedanjika za ponavljajoče se oz. uzualno dejanje v ruščini redka in ekspresivna, praviloma pa se - kot že omenjeno - ponavljajoče se oz. uzualno dejanje izraža z nedovršnikom, moramo tudi slovenskega (tako kot slovaškega ali češkega, Isačenko 1960: 455) študenta ruščine opozoriti, naj ne govori:
*3to HacTO cnyHumcn (DOV).
*BeHepHHH noe3, oÖHKHoBeHHo npudem c ono3,aHHeM (DOV).
Na to bi ga lahko napeljala raba v slovenščini, kjer sta v takih primerih pogosto možna oba vida:
To se pogosto zgodi /dogaja (DOV/NEDOV).
Večerni vlak pr^ide/pr^ihaja ponavadi z zamudo (DOV/NEDOV).
Rusko je pravilno:
3to HacTo cnynaemcn (NEDOV).
BenepHHH noe3, oÖHKHoBeHHo npuxodum c ono3,aHHeM (NEDOV).
V	slovenščini se ponavljajoče se oz. uzualno dejanje lahko izraža bodisi z dovršnikom bodisi z nedovršnikom. O tem, da se v slovenščini dovršni vid prosto povezuje s pokazatelji večkratnosti, piše tudi Plotnikova (1990: 75). Vendar natančne okoliščine, ki narekujejo bodisi izbor dovršnika bodisi nedovršnika bodisi obeh, kot se zdi, niso opisane. Pri prevodu gornjih ruskih zgledov
Zjutraj popijem (DOV) skodelico kave in pojem (DOV) dve žemlji.
On se vselej naje (DOV) do sitega.
je raba dovršnega sedanjika verjetno povezana z neobstajanjem sekundarnega nedovršnika, saj ni splošno rabljenega oz. uveljavljenega sekundarnega nedovršnika glagolov popili, pojes^t^i, najesti se. Tako tudi pojasnjuje paralelne pojave med ruščino na eni ter češčino in slovaščino na drugi strani Isačenko (1960: 454-55). Vendar je
mogoče, da sekundarni nedovršnik v slovenščini ne obstaja ravno zato, ker je popolnoma sprejemljivo v gornjih zgledih uporabiti dovršnik in je za tvorbo sekundarnega nedovršnika manj potrebe. V ruščini obstaja precej sekundarnih nedovršnikov, ki imajo le trivialni pomen, tj. ne morejo pomeniti aktualne sedanjosti, procesa, ampak se uporabljajo zgolj za poimenovanje dogodka, izraženega z dovršnim glagolom, v kontekstih, ki zahtevajo uporabo nedovršnih glagolov, npr. pri ponavljajočem se dejanju in v historičnem sedanjiku. Takšni glagoli so npr. naxodumb, npuxodumb, chedamb, docmuzamb (Zaliznjak, Šmeljov: 45).2 Ti glagoli sodijo med ti. trenutne glagole, zato je njihov pomen težko združljiv s procesnostjo in videti je, da so sekundarni nedovršniki nastali ravno zaradi zahteve po uporabi nedovršnika v določenih kontekstih. Vsekakor se zdi, da sta pojava povezana (prim. Isačenko in Petruhina ob češčini in slovaščini, Plotnikova ob slovenščini).3
Za ponazorilo in dokaz temu, da se pri izražanju ponavljajočega se dejanja v slovenščini pogosto uporabljajo dovršniki, ki jim pri prevodu v ruščino ustrezajo
2	Tu naj omenim, da za ruski glagol npuxodumb velja, da je trenutni glagol (dejanje prihoda se zgodi v trenutku) in je zato zanj značitno, da ima le trivialni pomen, ne pa procesnega. Zato se ne more uporabljati v aktualnem sedanjiku (* Cuompu, nana npuxodum, ampak Cuompu, nana udem). V slovenščini je stavek Glej, tamle prihaja oče sprejemljiv in običajen. Vendar mogoče tudi pri slovenskem glagolu prihajati v tej rabi ne gre za pravi procesni, ampak za psevdoprocesni pomen, to je za pomen, pri katerem opazovalec ne opazuje konkretnega procesa, izraženega z glagolom, ampak dejavnost, zaradi katere je prepričan, da se bo dogodek (prihod) zgodil v bližnji prihodnosti (prim. Apresjan 1988: 68-70). V obeh jezikih pa sta običajna stavka s pomenom ponavljalnosti oz. uzualnosti:
Oče prihaja domov zvečer. OTeu npuxodum ^omoh BenepoM.
3	Vendar v slovenščini ni vselej možno uporabiti za uzualno oz. ponavljajoče se dejanje sekundarnega nedovršnika, pa čeprav obstaja. Pri prevodu stavka
^ Ka^aoe yTpo ecmaio (NEDOV) b 7 nacoB, odeeamcb (NEDOV) h udy (NEDOV) Ha pa5oTy. je najbolj naraven dovršnik:
Vsako jutro vstanem (DOV) ob 7h, se oblečem (DOV) in se odpravim (DOV) na delo. Nedovršniki ne bi bili sprejemljivi:
Vsako jutro vstajam (DOV) ob 7h, se oblačim (DOV) in se odpravljam (DOV/NEDOV) na delo. Zdi se, da tu na izbiro dovršnikov vpliva dejstvo, da gre za niz zaporednih dejanj. Še zgled prevoda iz ruščine v slovenščino (prevajalec J. Gradišnik), kjer je v uzualnem pomenu v ruščini pričakovano uporabljen nedovršnik (coo6pa:^amb, Hanunamb), v slovenskem prevodu pa dovršnik (doumeti, začeti), čeprav v slovenščini obstajata nedovršnika doumevati in začenjati. Bcskhh noceTHTenb, ec^H oh, KOHeiHO, He BOBce TynHueH, nonaB b rpH5oeaoBa, cpasy ®e coo6pa:^aji, HacKOJibKO xopomo ^HBeTca cHacT.nHBuaM - ineHaM MACCO.nHTa, h lepHaa saBHcTb Hanunajia HeMe^jeHHO TepsaTb ero. (Bulgakov 1969: 73)
Vsak obiskovavec, ki ga je zaneslo v Gribojedova, je, če seveda ni bil povsem zabit, takoj doumel, kako imenitno živijo srečni udje Masolita, in neutegoma ga je začela glodati črna nevoščljivost. (Bulgakov 1977: 60-61)
Če bi bil prevod drugega stavka z nedovršnikom in neutegoma ga je začenjala glodati ... še sprejemljiv, pa prevod prvega stavka z nedovršnikom Vsak obiskovavec (...) je (...) takoj doumeval ni sprejemljiv.
Vprašanje o natančnejših okoliščinah (tako sobesedilnih kot takih, povezanih s pomenom konkretnih glagolov) glede rabe dovršnikov oz. nedovršnikov za izražanje ponavljajočega se oz. uzualnega dejanja v slovenščini vsekakor terja posebne raziskave. Deloma gre verjetno tudi za to, v kolikšni meri se lahko v kakem konkretnem nedovršniku pomen procesnosti umakne v ozadje.
nedovršniki, navedimo vrsto zgledov iz dram Andreja Hienga. Zgledi iz drame Večer ženinov (prevajalka N. Vaganova):
Vem, kako se včasih zdrzneš, če se v mrakuprikažem na stopnicah. (8) Th flo CHX nop esdpazueaemb, KO^,^a Mena b TeMHOTe Ha ^ecTHH^e ecmpenaemb. (194)
Zm^er^om se ne posreči. (31) fla, He ecezda nonynaemcn. (214)
V svinjaku se rade zai-edijo podgane. (63) B CBHHapHHKax nacmo KpHCH saeodnmcn. (240) Zgledi iz drame Bl^odnisin (prevajalka T. Žarova):
Kadar gre sapa skozi krošnje, ^api^em oči in si mislim, da šumijo kaplje. /.../ Včasih komaj upognem prste (8)
Kor,fla BeTep KonameT KpoHH ^epeBteB, a saKpueam r.na3a h MHe Ka^eTca, hto a CHHmy, KaK CTynaT Kan.H /.../ Hnozda a c Tpy^oM czuöam na.B^H. (120) Takele pesmi zmeraj sežejo v srce. (17) TaKHe neCHH ecezda sanadamm b flymy. (128) Izgubljeni sin zabi-ede v lumparije. Zmei-om. (26) EnyflHHH CHH ecezda nonadaem b flypHyro KoMnaHHro. (135) Kako pa opravite z mišmi in podganami? Meni vse pobegnejo /.../. Strup kupimo, pa ga nastavimo. (32) A KaK bh oöxodumecb C MHmaMH h KpHCaMH? Ot MeHa BCeyßezajom /.../.
Mh noKynaeM afloBHTHe CpeflCTBa hpaccbinaern. (140-141) Če si jo kličem v spomin, se mi r^a^bl^ni v nekakšno meglo. (33) HHorfla a nHTaroCt BCnoMHHTt ee JIH^o, ho ohopacnnueaemcn nepefl r.na3aMH KaK B TyMane. (141).
Zanimivo je, da je prišlo na naslednjem mestu, kot se zdi, do napačnega oz. ne čisto natančnega prevoda, ki je deloma nastal verjetno ravno zaradi razlike v pomenu dovršnega sedanjika v obeh jezikih: za ponavljajoče se oz. običajno, uzualno dejanje (v slovenščini) oz. za enkratno konkretno dejanje v prihodnosti (v ruščini).
(1)	Mira: Spremenili smo te v deklo. Stari slepi medved te drži v brlogu.
(2)	Zofija: Kako je s teboj?
(3)	Mira: Jaz se zjutraj z avtobusom odpeljem do svoje apoteke. Vsaj to.
(4)	Zofija: In se vr^neš.
(5)	Mira: Ja! - Nazaj v sušilnico. (27)
(1)	MHpa: A mh h3 Te6a Cjy^aHKy CflenajH. CTapHH CJenoH MeflBeflt flep^HT Te6a B 6epnore.
(2)	3o$Ha: KaK y Te6a CeroflHa co BpeMeneM?
(3)	MHpa: Ä yTpeHHHM aBTo6ycoM noedy b CBoro anTeKy. Bce-TaKH pa3BneHeHHe.
(4)	3o$Ha: A noToM eepnembcn?
(5)	MHpa: 06paTHo b cymHJtHyro KaMepy. (136)
Dialog v slovenskem izvirniku govori o življenjski situaciji Mire in Zofije in ne govori o njunih konkretnih dejanjih. Tako je mišljeno tudi Zofijino vprašanje (2) Kako je s t^eboj? To ni vprašanje o Mirinih konkretnih namerah, ampak o njenem stanju na splošno. V odgovoru (3) Mira uporabi dovršni sedanjik, s katerim opisuje, kaj počne ponavadi: odpelje se v Jekarno. Zofija v (4) doda, kaj Mira nato ponavadi stori: vrne se, pri čemer prav tako uporabi dovršni sedanjik. Prevajalka v ruščino pa je uporabila v replikah (3) in (4) dovršnik, ki, kot smo že omenili, ima osnovni pomen enkratnega konkretnega dogodka v prihodnosti. Zato je morala dodati majhne spremembe, npr. dodati prvemu Zofijinemu vprašanju (1) "danes". Da pa v slovenskem izvirniku skoraj gotovo ne gre za enkratno konkretno dejanje, ki se dogaja prav na ta dan, priča nadaljnji potek slike, ki se dogaja ob 11. uri dopoldne, torej se ta dan Mira verjetno ni odpeljala z jutranjim avtobusom na delo.
Historični sedanjik
Drug tak primer, kjer se v ruščini uporablja nedovršni sedanjik, v slovenščini pa bodisi dovršni bodisi nedovršni sedanjik - odvisno od dogodkov oz. dogajanja, ki se opisuje - je historični sedanjik. Ruska akademijska slovnica uvršča rabo historičnega sedanjika med prenesene rabe sedanjika (Russkaja grammatika 1982: 632). Raba historičnega sedanjika za pripoved o preteklih dogodkih je poseben prijem, ki napravi pripoved bolj živo. Govorec pripoveduje o dogodkih, ki so se zgodili v preteklosti, vendar uporablja sedanjik.
Edy (NEDOV) ä BHepa b TpaMBae h B^pyr exodum (NEDOV) o^hh rpa^^aHHH h zoeopum (NEDOV) ...
(Včeraj se peljem (NEDOV) v tramvaju, kar nenadoma vst^opti (DOV) neki državljan in reče (DOV) ...)
Historični sedanjik se uporablja tudi kot pisateljski prijem v zgodovinskih delih, biografijah itd. Zgled iz ruske akademijske slovnice (Russkaja grammatika 1982: 632):
BecHOH 1812 r. EBreHHÄ omnpaeJiMJom (NEDOV) b neTep6ypr.
(Spomladi 1812. l. pošljejo (DOV) Evgenija v Peterburg.)
V ruščini je v historičnem prezentu možen samo nedovršni sedanjik.Gre za neko avtomatično zahtevo, opozicija vida se v takem kontekstu nevtralizira. Stavek, ki v pretekliku vsebuje dovršnike:
Oh eomen (DOV) b ^om, nodumcn (DOV) no ^ecTHH^e, omKpun (DOV)flBepB, nocmaeun (DOV) neMO^aH, sa^ez (DOV) CBeT, cej (DOV) b Kpecno h saKypuji (DOV) CHrapy.
(Vst^opil (DOV)je v hišo, ^e povzpel (DOV) po stopnicah, odpi^l (DOV) vrata, odložil (DOV) kovček, prižgal (DOV) luč, s^e^el (DoV) v naslonjač in prižgal (DOV) cigaro.)
po transpoziciji v historični sedanjik vsebuje same nedovršne sedanjike:
H BOT Ha cne^yro^HH ^eHt oh exodum (NEDOV)b ^om, nodnuMaemcn (NEDOV) no ^ecTHH^e, omKpweaem (NEDOV) okho, cmaeum (NEDOV) neMO^aH, sa^uzaem (NEDOV) cBeT, cadumcn (NEDOV) b Kpecno h saKypueaem (NEDOV) cHrapy.
(Naslednjega dne vst^opi (DOV) v hišo, se povzpne (DOV) po stopnicah, odpi-e (DOV) vrata, odloži (DOV) kovček, prižge (DOV) luč, se^e (DOV) v naslonjač in prižge (DOV) cigaro.)
Avtomatična zahteva, da se v ruščini v historičnem sedanjiku uporabljajo nedovršniki, omogoča uporabiti historični sedanjik kot drugi preizkus za ugotavljanje čistih vidskih parov. Po tem preizkusu velja, da so glagoli eoümu-exodumb, nodnnmbcn-nodnuMambcn, omKpumb-omKpueamb, nocmaeumb-cmaeumb, sa^enb-sa^uzamb, cecmb-cadumbcn, saKypumb-saKypueamb (v gornjih pomenih) vidski pari (Zaliznjak, Šmeljov 1997: 43, o določenih omejitvah tega preizkusa Padučeva 1996: 90).
V	slovenščini se v historičnem prezentu vidske razlike ohranijo, tisti glagoli, ki so bili v pretekliku dovršni, ostanejo taki v sedanjiku, tisti, ki so bili nedovršni, se kot taki ohranijo v sedanjiku. O tem pričajo že prevodi gornjih ruskih stavkov. Še zgled iz Toporišičeve slovnice (328):
Bilo je pozimi in sneg je ležal krog in krog (...) Nesel je Krpan po ozki gazi na svoji kobilici nekoliko stotov soli; kar mu naprotiprizvenketa (DOV) lep voz (...).
Ta stavek bi se v pretekliku glasil: Kar mu je naproti prizvenketal (DOV) lep voz (...).
Izjave s performativnimi glagoli
Tretji primer, ko se v ruščini uporablja predvsem nedovršni sedanjik, v slovenščini pa pogosto dovršni sedanjik, so izjave s performativnimi glagoli.
V	slovanskih jezikih, kjer mora glagol nastopiti bodisi v dovršniku bodisi v nedovršniku, so bili performativni glagoli opaženi že pred Austinom, in sicer ravno v zvezi z njihovim včasih nepričakovanim vidskim obnašanjem. Že v prejšnjem stoletju jih je opisal S. Škrabec (pod imenom praesens effectivum), kasneje pa tudi E. Koschmieder (pod imenom koincidenca), ki je delo Škrabca poznal in ga navajal.
V	ruščini se v performativnih izjavah praviloma uporablja glagol v nedovršnem sedanjiku. Nekaj zgledov iz članka Ju. D. Apresjana (1988: 75-76):
Oöe^am /KJiHHycb (NEDOV) noMoraxt Te6e bo BceM.
(Obljubim/obljubljam//prisezem/prisegam (DOV/NEDOV), da ti bom pomagal.)
yjMOJiMJo/npoMy (NEDOV) Te^R no^yMaTt o ^eTHX.
(Prosim/rotim (NEDOV) te, da pomisliš na otroke.)
npednazao/npuKasbieao (NEDOV) BaM HeMe^neHHo rbhtbcr b KoMeu^aTypy.
(Pr^edla^gam/uk^a^zujem (NEDOV) vam, da se nemudoma javite v poveljstvu.)
Ä c BaMH npo^aocb (NEDOV).
(Poslavljam se (NEDOV) od vas.)
^ sanpe^ao/paspemao (NEDOV)Te6e bhxo^htb Ha yJIH^y 6e3 na^BTo.
(Pi-epovedujem (NEDOV)/dovolim(DOV) ti, da greš ven brez plašča.)
Vendar se v nekaterih primerih lahko uporablja tudi dovršni sedanjik (Apresjan 1986: 211):
nonpomy (DOV) BamH 6HjeTH.
(Pi^osim (NEDOV) vaše vozovnice.)
no:menao (DOV) BaM y^aHH.
(Želim (NEDOV) vam srečo. )
noKaocb/npusHaocb/cosHaocb: 3to c^ejan r. DOV
(Kesam se (NEDOV )/pi-iznam (DOV): to sem narediljaz.)
Apresjan meni, da ni kakih splošnih pravil, iz katerih bi mogli ugotoviti, kateri glagoli se lahko uporabljajo ob normalnem nedovršnem sedanjiku tudi v dovršnem
sedanjiku, in da je treba to za vsak glagol posebej navesti v slovarju (Apresjan 1986: 211). Apresjan tudi meni, da v ruščini med performativno izjavo, kjer je uporabljen dovršni sedanjik in izjavo, kjer je uporabljen nedovršni sedanjik, ni razlike v vidskem pomenu. Razlikujeta se le na pragmatični ravni. Izjava z dovršnikom nonpomy eac ebiümu je manj vljudna kot izjava z nedovršnikom npomy eac euümu (Apresjan 1986: 215).
Z Apresjanovo obravnavo vida pri ruskih performativih se ne strinja Bondarko, ki meni, da je med performativno izjavo z dovršnikom in performativno izjavo z nedovršnikom vendarle običajna pomenska razlika. Izjava z z nedovršno obliko izraža aktualno sedanjost, izjava z dovršno obliko pa vsebuje modalni element in izraža neaktualno sedanjost (Bondarko 1990: 34-37).
Vsekakor pa za ruščino velja, da je raba dovršnega sedanjika v performativnih izjavah periferen pojav, praviloma se uporablja v teh izjavah nedovršni sedanjik.
V	slovenščini - nasprotno - je raba dovršnega sedanjika v performativnih izjavah razmeroma pogost in med slovanskimi jeziki izstopajoč pojav (Škrabec 1903, Koschmieder 1930, Toporišič 2000: 391, Derganc 1996). Ni pa mogoče reči, da se glagoli v slovenščini v performativnih izjavah praviloma uporabljajo v dovršniku. Enako kot meni za ruščino Apresjan, je tudi v slovenščini od vsakega glagola posebej odvisno, katera raba je pri njem možna. Pri mnogih glagolih prevladuje dovršnik (npr. vdam se, pi^iznaw), pri mnogih sta možna in običajna oba vida (obljubim - obljubljam, prisežem - prisegam), pri mnogih pa prevladuje ali je celo edino mogoč nedovršnik (prosim, pi^edJagam). Natančnih opisov obnašanja posameznih glagolov še ni. Kljub vsemu lahko trdimo, da je raba dovršnika pri performativih v slovenščini na splošno dokaj pogost pojav. To vidimo že, če primerjamo nekaj prevodov zgledov iz Austinovega dela How to do things wit^h words v slovenščino in ruščino.
V	ruščini nedovršnik:	V slovenščini dovršnik: Ä 6epy (40) i^bei^em Georgea (36)
Ä dapjo (45)	dam (40)
Ä onpaedbieam ero (48)	opi^ostim (45)
Ä oö'bneÄHm BOHHy (49)	na^povem vojno (45)
npodam (51)	procla^m (47)
% npodam (51)	odpustim (48)
R MUMym (51)	pomiJostim (48)
% paspemam BaM 3aKpHTB (70)	dovolim vam, da zaprete (70)
Še zgled iz Hiengove drame Večer ženinov::
Preklicem! (49) DOV
Eepy CBOH cnoBa o6paTHO. (228) NEDOV
Diahrono-kontrastivni in tipološki komentar
Kot je bilo že omenjeno, je že Isačenko opozoril na razlike v rabi perfektivnega prezenta v ruščini na eni in slovaščini in češčini na drugi strani ter na dejstvo, da je bilo v starejših obdobjih v vzhodni slovanščini možno uporabiti perfektivni prezent za neaktualno sedanjost. Isačenko oporeka tistim jezikoslovcem, ki so na podlagi za današnjo ruščino neobičajnih rab sklepali, da v starejših obdobjih kategorija vida ni
bila razvita (Issatschenko 1983: 350 in dalje; tudi Isačenko 1960: 448 in dalje). V tem smislu je torej videti, da stanje v slovenščini kaže starejše značilnosti, medtem ko je v ruščini doživelo določen razvoj.
V zvezi s to temo so zelo zanimiva izvajanja O. S. Plotnikove (1998), ki jih tu povzemam. Plotnikova umešča obravnavane razlike v širši diahrono-primerjalni okvir. Sodobne slovanske jezike deli glede na posebnosti v rabi vidov na dve diametralno nasprotni področji: na področje "z maksimalno aktivnostjo dovršnika" in na področje "z naraščajočo aktivnostjo nedovršnika". Slovenščina in ruščina naj bi bili skrajni točki teh področij. Glede položaja drugih slovanskih jezikov Plotnikova meni, da je slovenskemu v tem oziru zelo blizu sistem češčine, slovaščine, srbščine in hrvaščine. Poljščina, bolgarščina in makedonščina tvorijo prehodno področje.
Slovenski in ruski vidski sistem se razlikujeta po naslednjih lastnostih: Slovenščina:
-	vidska opozicija je ekvipolentna; dovršnik se prosto uporablja v vseh časovnih oblikah za izražanje ponavljanja, uzualnosti; tak tip vidske rabe je neodvisen od konteksta;
-	performativna funkcija dovršnika;
-	dosledno uresničevanje vidskega nasprotja v historičnem sedanjiku. Ruščina:
-	vidska opozicija je privativna; možnost dovršnikov za izražanje uzualnosti, ponavljanja je omejena s posebnimi okoliščinami konteksta in je možna le v neaktualnem sedanjiku;
-	performativna funkcija je lastna le nedovršniku;
-	obvezna nevtralizacija vidskega nasprotja v historičnem sedanjiku v nedovršniku.
Razen tega, opozarja Plotnikova, je za ruščino značilna dokaj pogosta raba nedovršnika v pretekliku za izražanje posplošeno-dejanskega pomena (ti. 0606^eHH0-^aKTHHecKoe ali o6^e$aKTHHecKoe sHaneHHe, slovenski izraz uporablja Merše 1995: 47), kar za slovenščino ni značilno.
Sama dodajam, da tudi v ruščini pogosti rabi nedovršnika v velevniku v slovenščini običajno ustreza dovršnik. Tipičnemu ruskemu povabilu gostom, v katerem so velevniki v nedovršniku, ustreza v slovenščini povabilo z velevniki v dovršniku: npoxodume, pasdeeaümecb, cadumecb, öepume neneHte ... NEDOV Vstopil^e, odložite plašč, sedite, posti^e^il^e si s piškoti ... DOV
Plotnikova dodaja še en dokaz za to, da odraža položaj v slovenščini starejše oz. izhodno stanje. V slovenščini je za tvorjeneje nedovršnikov ostala produktivna praslovanska pripona -ova-1-eva-, medtem ko se je v ruščini - jeziku, kjer je pogostnost nedovršnikov večja - razvila nova pripona za tvorjenje nedovršnikov -uea-l-uea-.
Dalje bi rada opozorila tudi na medslovanske raziskave rabe vidov E. Petruhine. Glede na v našem članku obravnavane razlike med slovenščino in ruščino lahko iz njene razprave iz leta 1983 glede češčine povzamemo naslednje: glede rabe dovršnega sedanjika za uzualno dejanje sta si blizu slovenščina in češčina (kot je to opisal že Isačenko), glede rabe dovršnega sedanjika v historičnem sedanjiku pa stoji češčina med slovenščino in ruščino. O performativni rabi Petruhina v tej razpravi ne govori, je pa v tem oziru češčina bliže ruščini (Derganc 1994). Treba pa je še pripomniti, da imajo
v češčini tako kot v ruščini dovršniki le dve obliki: preteklik in prihodnjik (po obliki perfektivni prezent).
V	članku iz leta 1998 Petruhina ponovno opozarja na določene razlike, kjer si stoje nasproti ruščina na eni in eden ali več zahodnoslovanskih jezikov ter bolgarščina na drugi strani. Na kratko povzemimo nekatere protistave in vključimo sem slovenščino:
V	zahodnoslovanskih jezikih in bolgarščini je povezava med prislovnim določilom, ki pomeni neomejeno trajanje, in dovršnim glagolom dokaj pogosta, medtem ko je v ruščini taka povezava poblematična. Slovenščina se pridružuje prvi skupini jezikov. Češkemu in poljskemu zgledu Petruhine lahko dodamo
Oprosti, da ti tako dolgo nisem odpisala, odgovorila. DOV
H3BHHH, Hpo Ü Te6e TaK domo He nucana, He omeenana. NEDOV
V	ruščini se sekundarni nedovršniki pri izražanju ponavljajočega se dejanja lahko povezujejo s prislovnimi določili tipa 3a nac (v eni uri), medtem ko so v češčini take zveze malo verjetne. Tudi v tej lastnosti je slovenščina podobna češčini:
TeKcT oHa o6hhho nepenucueajia 3a nac. NEDOV
Tekst je običajno prepisala v eni uri. DOV
V	okviru posplošeno-dejanske rabe nedovršnega preteklika se v ruščini lahko uporabijo tudi glagoli, ki pomenijo nenačrtovana in nezaželjena dejanja, medtem ko je v češčini in poljščini tu praviloma treba uporabiti dovršnik. Tako je tudi v slovenščini.
TH Kor,a-HH6y,B mepKi 3OHTHK? NEDOV
Ali si že kdaj izgubil dežnik? DOV
*Ali si že kdaj izgubljal dežnik? NEDOV
Dalje Petruhina omenja zgled, kjer ruskemu nedovršniku v pretekliku v posplošeno-dejanski rabi4 v slovaščini ustreza dovršnik. Enako se obnaša v tem primeru slovenščina:
4 Posplošeno-dejanska raba nedovršnika v pretekliku je v slovenščini znana, vendar je njena raba, kot se zdi, nekoliko redkejša kot v ruščini (prim. tudi Plotnikova 1998). Pri taki rabi je pozornost usmerjena na to, ali se je neko dejanje sploh zgodilo ali dogajalo ali ne. Pozornost ni usmerjena na to, ali se je dejanje zgodilo enkrat ali večkrat in tudi ne na to, ali je prišlo do rezultata ali ne, je pa rezultat pogosto impliciran (Zaliznjak, Šmeljov 1997: 25, Russkaja grammatika 1982: 611 in dalje). Nekaj zgledov v slovenščini: Sem že kosil. NEDOV Ta roman sem že bral. NEDOV Saj sem te s\aaril. NEDOV Si že kdaj ^ov^l ribe? NEDOV Še nikoli nisem kupovala briljantov. NEDOV
Je pa precej zgledov take rabe v ruščini, ki jih v slovenščini ni mogoče izraziti z nedovršnikom, ampak le z dovršnikom:
r,,e bh noKynanu anejtcHHH? NEDOV
*Kje ste kupovali te pomaranče? NEDOV Kje ste kupili te pomaranče? DOV TaM e^e ocmaeancn KTo-HH5y,,b? NEDOV *Ali je tam še kdo ostajal? NEDOV Ali je tam še kdo ostal? DOV
HoneMy 5y,,HJbHHK He pa5oTaeT; Be,,b a ero 3aeoduii? NEDOV *Zakaj budilka ne dela; saj sem jo navijal? NEDOV Zakaj budilka ne dela; saj sem jo navil? DOV
floKTop OpjoB, ecJH a ne omHÖaroct? Mh ecmpenanucb (NEDOV) na CHMno3HyMe reneTHKoB b Bapne.
Doktor Orlov, če se ne motim. Srečala (DOV) sva se na simpoziju genetikov v Varni.
Varianta z nedovršnikom * Srečevala sva se na simpoziju ... pomeni, da se je dogodek nedvomno zgodil večkrat.
Petruhina na podlagi svojih raziskav meni, da je značaj vidske opozicije med dovršnim in nedovršnim členom v različnih slovanskih jezikih različen. V češčini (in slovaščini) je po njenem mnenju nedovršnik nemarkiran v manjši stopnji kot v ruščini. Tudi stopnja obveznosti rabe tega ali onega vida v določenem kontekstu je v češčini in slovaščini manjša kot v ruščini.
Sklep
V pričujočem članku sem želela opozoriti na nekatere opazne razlike v rabi dovršnika oz. nedovršnika v slovenščini in ruščini. Obravnavala sem predvsem tri položaje oz. rabe vidskih oz. časovnih glagolskih oblik (ponavljajoče se oz. uzualno dejanje, historični sedanjik, performativi), pri katerih je v ruščini bodisi prevladujoča bodisi edino možna raba nedovršnega sedanjika, medtem ko je v slovenščini v teh primerih bodisi prevladujoča bodisi mogoča bodisi edino mogoča raba dovršnega sedanjika. To je deloma gotovo posledica sistemskih razlik pri časovnih oz. vidskih glagolskih oblikah med ruščino in slovenščino. Medtem ko imajo dovršni sedanjiki napišem, obljubim v slovenščini pretežno pomen neaktualne sedanjosti ali modalnosti in je pomen prihodnosti v njih periferen, saj se prihodnost dovršnih glagolov praviloma izraža z obliko bom napisal, bom obljubil, imajo v ruščini oblike tipa nanumy praviloma oz. centralno pomen prihodnosti, medtem ko je pomen neaktualne sedanjosti ali modalnosti zanje periferen. Zaradi tega je uporaba oblik tipa nanumy v ruščini v tistih pomenih, ki so povezani z neaktualno sedanjostjo ali modalnostjo ali - v preneseni rabi - s preteklostjo, močno omejena.
Poleg tega pozna ruščina več kontekstov, v katerih je obvezna raba nedovršnika, zaradi česar vidsko nasprotje sploh ne more priti do izraza. Z obvezno rabo nedovršnika v določenih položajih je v ruščini morda povezan tudi obstoj določenega števila sekundarnih nedovršnikov, ki nimajo procesnega pomena tipa npuxodumb, chedamb, ebinueamb.
Širša slavistična literatura priča, da je slovenščina v obravnavanih lastnostih zelo blizu češčini in slovaščini (Isačenko, Petruhina) ter hrvaščini in srbščini (Plotnikova, žal brez zgledov), pri čemer stanje v ruščini odraža kasnejši razvoj. Plotnikova celo meni, da ima slovenščina glede obravnavanih lastnosti v krogu slovanskih jezikov poseben položaj: v slovenščini naj bi bila raba dovršnika najpogostejša in to naj bi tudi odražalo najbolj arhaično stanje.
Literatura
Ju. D. APRESJAN, 1986: Performativy v grammatike i slovare. Izvestija AN SSSR, Serija literatury i jazyka 453. 208-224.
-	- 1988: Glagoly momental'nogo dejstvija i performativy v russkom jazyke. Rusistika segodnja.
Red. Ju. N. Karaulov. Moskva: Nauka. 57-79. J. AUSTIN, 1990: How^o do Things with Words. Ed. J. O. Urmson, M. Sbisa. Oxford University Press.
-	1987: Kako napravimo kaj z besedami. Ljubljana: ŠKUC, Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete.
A. V. BONDARKO, 1990: Teorija funkcional'noj grammatiki. Temporal'nost'; modal'nost'.
Leningrad: Nauka. M. BULGAKOV, 1969: Master i Margarina. Frankfurt: Posev.
-	1977: Mojster in Margareta. Ljubljana: Cankarjeva založba.
A. DERGANC, 1986: Glagolska predpona po- v ruščini in slovenščini. VestnikDruštva za tuje jezike in književnosti 1-2. 12-21.
-	- 1998: Einige Unterschiede im Gebrauch des perfektiven bzw. des imperfektiven Praesens
im Russischen und Slowenischen. Ars transferendi. Sprache, Uebersetzung, In^erk^ul^ursi^itaiet Ur. D. Huber /E. Worbs. Peter Lang. 55-63. —1996: laz ze zaglagolo Zlodeiu (K vprašanju glagolskega vida v performativnih izjavah v slovanskih jezikih). Zbornik Brižinski spomeniki. Ur. Janko Kos in dr. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. 185-192. A. HIENG, 1976: ^^^^blje^n^i sin. Maribor: Obzorja.
-	- 1979: Večer ženinov. Maribor: Obzorja.
A. HING, 1984: Bludnyj syn i drugie p'esy. Moskva: Raduga.
A. ISACENKO, 1960: Grammatičeskij stroj russkogo jazyka v sopostavlenii s slovackim.
Morfologija. Cast' vtoraja. Bratislava: Izdatel'stvo slovackoj Akademii nauk. A. ISSATSCHENKO, 1983: Geschichte der russischen Sprache. 2. Band. Heidelberg: Carl Winter.
E. KOSCHMIEDER, 1930: Durchkreuzungen von Aspekt- und Tempussystem im Praesens.
Z^e^^^^ch^r^^t ^ü^r slawische Ph^^^o^o^^e VII . 341-80. M. MERŠE, 1995: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Dž. OSTIN, 1986: Slovo kak dejstvie. Novoe vzarubežnoj lingvistike XVII. Moskva: Progress. E. V. PADUCeVA, 1996: Semantičeskie issledovanija. Semantika vremeni i vida v russkom
jazyke. Semantika narrativa. Moskva: Škola "Jazyki russkoj kul'tury". E. V. PETRUHINA, 1983: Funkcionirovanie prezentnyh form glagolov soveršennogo vida (s točki zrenija vzaimodejstvija grammatičeskih kategorij vida i vremeni) v češskom jazyke v sopostavlenii z russkim. Sopostavitel'noe izučenie grammatiki i leksiki russkogo jazyka s češskim i drugimi slavjanskimi jazykami. Pod red. A. G. Širokovoj i Vl. Grab'e. Moskva: Izdatel'stvo moskovskogo universiteta. 152-173.
-	- 1998: Sopostavitel'naja tipologija glagol'nogo vida v sovremennyh slavjanskih jazykah (na
materiale russkogo, zapadnoslavjanskih i bolgarskogo jazykov). Tipologija vida. Problemy, poiski, rešenija. Otv. red. M. Ju. Certkova. Moskva: Škola "Jazyki russkoj kul'tury". 356-363.
O. S. PLOTNIKOVA, 1990: Sloveenskij jazyk. Moskva: Izdatel'stvo moskovskogo universiteta.
-	1998: Problemy sopostavitel'nogo izučenija slavjanskogo vida v diahronii. Tipologija vida.
Problemy, poiski, rešenija. Otv. red. M. Ju. Certkova. Moskva: Skola "Jazyki russkoj kul'tury". 364-370. Russkaja grammatika I. Red. N. Ju. Švedova et al. Moskva: Nauka, 1982. S. ŠKRABEC, 1903: Zum Gebrauche der Verba perfectiva und imperfectiva im Slovenischen. A^rchiv f^ür slai^ische Philologie XXV. 554-64.
J. TOPORIŠIČ, 2000: Sloi^enska slovnična. Maribor: Obzorja.
A. A. ZALIZNJAK, Aleksej ŠMELJOV, 1997: L^e^k^c^^i po aspe^tologii. Slavistische Beitraege 353. Studienhilfen Bd. 7. Muenchen: Verlag Otto Sagner.
Summary
The article attempts to point out some noticeable differences in the use of perfective and imperfective verbs in Slovene and Russian. Three meanings and/or uses of aspectual and/or temporal verbal forms are analyzed (repetitive or habitual actions, historical present, performatives), in which the prevalent or the only possible use in Russian is the use of the imperfective present tense, while in Slovene in these cases the prevalent or the only possible use is the use of the imperfective present tense. This is illustrated with the following examples:
1)	yTpoM a eunueao (IMPF) qamKy KO^e h c'bedao (IMPF) flBe öyjiOHKH.
Vsako jutro popijem (PF) skodelico kave in pojem (PF) dve žemlji.
2)	H BOT Ha cieflyro^HH fleHt oh exodum (IMPF)b aom, nodnuMaemcn (IMPF) no lecTHHqe, omKpueaem (IMPF) okho, cmaeum (IMPF) HeMOflaH, 3a:Muzaem (IMPF) cBeT, cadumcn (IMPF) B Kpecio H saKypueaem (IMPF) cHrapy.
Naslednjega dne vstopi (PF) v hišo, ^e povzpne (PF) po stopnicah, odpre (PF) vrata, odloži (PF) kovček, prižge (PF) luč, sede (PF) v naslonjač in prižge (PF) cigaro.
3)	H sanpe^ao/paspemao (IMPF) Teöe BMXoflHTt Ha yiHqy öes naitTO.
Prepovedujem (IMPF)/dovolim(PF) ti, da greš ven brez plašča.
This difference is certainly the result of systemic differences in temporal and/or aspectual verbal forms between Russian and Slovene. The present tense perfective verbs napišem 'I write', obljubim 'I promise' in Slovene primarily have the meaning of the non-current present tense or modality; the future meaning is peripheral to them, as the future tense of the perfective verbs is expressed with the forms bom napisal, bom obljubil. In Russian, on the other hand, the forms of Hanumy-type as a rule or for the most part have the future meaning, and the meaning of the non-current present tense or modality is peripheral to them. For this reason the use of the forms of Hanumy-type in the meanings connected with the non-current present tense or modality or, in the figurative usage, even with the past tense, is very limited.
Additionaly, there are several contexts in Russian in which the use of the imperfective is obligatory, hence the aspectual opposition is irrelevant. The common or obligatory use of the imperfective in Russian is obviously related to the existence of a certain number of secondary imperfectives, which do not have processual meaning (the npHxoflHTt, cteflaTt type).
It is evident from the broader Slavic literature that with respect to the features discussed in this article, Slovene is closer to Czech and Slovak.