Politični shod pri Sv. Roprtu v Slov. gor. Zadnjo nedeljo, dne 17. t. m je priredilo politično društvo za lenarčki okraj političea shod v stari Soli pri St. Roprtu, ki se je tako dobro obnesel in bil tako dobro obiskan, da sme biti drustvo na ta uspeh jako ponosno. Zbralo se je Cez 200 kmetov. Ob pol četrti uri popoldne se je otvoril shod, kateremu je bil izvoljen jednoglasno za predsednika zavedoi župan iz Sp. Voličine g K m e t i č. Nato je nastopil naš vrli poslanec kmet RoSkar, ki je pozdravil s prisrčnimi besedami svoje vclilce in kmetske sotovariše. Poročal je o dežel. zboru, o novem volilnem redu in o četrti skupioi. Razpravl jal je o nadaljevalnih tečajih, odpisu davka, brezobrestnem posojilu, o zavarovalnini in živinoreji. Svoi govor je konCal z lepim stavkom: V vseh rečeh pa ne pozabimo na Boga! Svoj izvrstni govor je končal četrt na 5. uro. Žel je občno odobravanje. Izrekia se mu je soglasno zaupnica, kakor tudi drugim slov. poslancem v deželnem zboru. 0 poslancu Roškarju je vladala sploSna sodba: On ni samo iz nas, atnpak tudi za nas. S takim poslancem nismo samo zadovoljni, ampak na njega smo ponosni! — Nato so sledila razna vpraSanja in govori. Posebno se je grajala nepravična razdelitev trt. Urednik g. K o r oS e c se je brzojavno opravičil, ker je bil v Mariboiu zadržan. Sprejele so se sledeče resolucije enoglasno: 1. Politični shod pri sv. Ruprtu v Slov. goržcah izreka nezaupnico vladi ministrskega predsednika pl. Koiberja, ki neprestano dela najhujše krivice Sloveneem ter tepta nam v zakonih zajamčene praviee, posebnc na Štajerskem in Koroškem — in terja od slov. poslaneev, da z vso odločnostjo in brezobzirtiostjo osvetliujejo v deželnem in državnem zboru, pa tudi med ljudstvom slovenskim to necuveno postopanje vlade in vladnih ofganov. 2. Shod opozarja visoko vlado na postopanje nerrjiko-n&cijonalnega nadkomisarja pl. Loranga, naj istega pouči, kako mu je postopati v cea. kr. glavarstvu, ki steje več nego 7/8 slovenskega prebivalstva, ker Slovenci ne bomo več mirno gledaii, kako že vsakdo zaničuje nas in nase pravice 3. Shod protestuje proti nepravilnemu ravnanju dež. odbora pri razdelievanju trt in prosi dež. odbornika Robiča, da za vedno prepreči vinegradnikom kmetom naravnost pogubno tiho razdeljevanje trt na graSčake in bogataše. Deželni odbor naj ne iSče do bicka pri svojih trtnicab, nego naj v resniei podpira ubogo Ijudstvo v vinorodnih krajib. 4. Zborovalci se zgražajo nad dejstvom, da se Stajerski c. kr. nameslnik grcf Clary še ni naučil slovenskega jezika kot jezika tretjine Stajerskega prebivalstva, — da so slov. deželni poslanci toliko pohlesni, da niso terjali, da pri otvoritvi dež. zbora spregovorita c. kr. namestnik in deželui giavar vsakikrat tudi v slovenakem jeziku, ter da nernSkonacijonalna večina 8e vedoo popoincma prezira slovensko manjšino. Zato terjajo upravno delitev slovenskega Ijudstva na Štajeiskem le v ge3lu: >Proč od Gradca! Proč od krivičnih Nemcev!« 5. Zborovalci naj se strogo drže v vsakem oziru našega rešilncga gesla: »Svoji k svojim!« 6. Shod npozarja vse višje in nižje urade na Južnem Štajerskem, ki so v slovenskih rokah, naj se vendar enkrat zavejo, da je slovenščina ravnopravna z nemš č i n o in da niej gre na slovenski zemlji prvo mesto. Če sami ne bomo spoStovali in upoštevali materinega jezika, kako naj DOtem terjamo, da ga naj spoStujejo tujci. Škandal je, da morajo slcvenske rcdoljube v raznih službah se na to opozarjati politični shodi rued ljudstvom 7. Shod opominja Slovence na Kranjskem, naj veadar store korake, da si osnujejo slovenske meSčanske Sole, da bodo tudi visje gimuaziie in realke slovenske, da bomo po njih vzgledu tem ložje terjali isto tudi obmejni Slovenci. 8 Zborovalci so Irdno prepričani, da bo le tedaj mogal vspešao napredcvati slovenski narod na vaeh poljih, ko bo imel nižje in vigje Sole s slovenskim učnim jezikom. Zato terjajo sloven. meSčanske, obrtne in gospodarske Sole, slovenske gimnazije, slovensko realko, slovensko vsenčilišče in nadsodišče v Ljubijani. Avstrija se mora federativno preosnovati, vsaka narodnost mora dobiti svojo samoupravo. Sloveneem napočijo boljši časi Se le tedaj, ko bo združsvala vse Slovence upravua pokrajiaa — Slovenija. Shod se je zakijučil z »ži?ijo« kiiei na naSega presvitlega cesarja. Udeleženci so se razšii s trdnim zaupanjem, da bcdo Slovenske goriee > rasnici kmalu slovenske.