Razvoj in znanost ZNANSTVENA PRILoGA SciENcE SUppLEMENT Urednik/Editor prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. VSEBINA – TS – C ONTENTS Marjan Bilban prim., prof., dr., dr. med. ZVD Zavod za varstvo pri delu, UL MF Katedra za javno zdravje, Ljubljana Igor Ivanetič dr. med., spec. med. dela prometa in športa, ZD Dr. Julija Polca Novi trg 26, 1241 Kamnik PREDLoG ERGoNoMSkE IZBoLJŠAVE DELoVNEGA MESTA IZDELoVALkE ZoB Delodajalec podjetja, kjer izdelujejo umetne zobe, je zaznal, da pri delavkah obstojajo zdravstveni problemi, ki so povezani z delom in bi se jih dalo omejiti. Analiza negativnih kazalnikov zdravja je pokazala, da je najbolj kritična faza brušenja. Pri organizacijskih ukrepih je smiselna uvedba spontanih odmorov, kroženje med različnimi fazami in delavke spodbujati kredni telesni dejavnosti v prostem času. pROpOSiTiON OF ERGONOMic iMpROVEMENTS iN ThE WORKpLAcE OF THE TEETH MAKER Employer of the company that produces artifcial teeth has recognized health problems of workers (working women) that are connected with work activities and could be reduced. The analysis of the negative health factors has shown that grinding is most critical phase. In the scope of organisational measures it is necessary to implement spontaneous breaks, constant changing of work activities, and to stimulate workers to perform regular physical activities during their spare time. Delo in varnost 52/2007/5 31 fRazvoj in znanost PREDLoG ERGoNoMSkE IZBoLJŠAVE DELoVNEGA MESTA IZDELoVALkE ZoB prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., spec. med. dela Igor Ivanetič, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa UVOd V letu 2005 je bil odstotek bolniškega ERGONOMSKA ANALizA Ergonomija je stroka, ki delovne raz- staleža vtem podjetju 7,33 % (za isto Po ogledu delovnih faz je z ergonom- mere prilagaja lastnostim in potre- panogo v RS 6,60%), na zaposlenega skega zornega kota zaradi povečanih bam delavca, da bi bilo delo varno, je zgubljenih 26, 74 delovnih dni (za izometričnih obremenitev vratu kritič- učinkovito, hkrati pa za delavca ne isto panogo v RS 24,1 %), vsak zapo- na predvsem faza brušenja. (pre)obremenjujoče. sleni je bil v bolniškem staležu v tem a) Vid: zahteva se prepoznavanje Danes je veliko delavcev vpetih v sis- letu 4,1-krat, poprečno trajanje bolni- manj kot milimeter velikih spre- tem človek-stroj. Ponavljajoče se delo škega staleža pa je bilo 6,45 dni (za memb v strukturi zoba na razdalji pa ustvarja duševne in telesne obre- isto panogo v RS pa 12,8 dneva). 30 do 40 cm (potrebna ostrina vida menitve, ki povzročajo razvoj z delom Po odstotku bolniškega staleža so na tej razdalji je torej 0,85 - torej pogojenih stanj, kijih imenujemo preo- prve neoplazme (dolg stalež delavke), zahtevamo povsem normalen sre- bremenitveni sindromi. bolezni dihal (1,22 %), nega (0,62 %), diščni vid); ocenjeni stereokot ? je Njihovo pogostost in težo je mogoče bolezni gibal (0,61 %) in infekcijske bo- 148 do 8”. zmanjšati z različnimi ukrepi, od teh- lezni (0,48 %). Izstopa predvsem višja b) osvetljenost delovnega mesta noloških (npr. avtomatizacija, robotiza- odsotnost z dela med delavkami (mo- je po oceni ustrezna, bleščanje cija) do organizacijskih (npr. spontani ški imajo pomembno manjši bolniški lakirane mizice in zob, barvni kon- odmori, aktivni odmor, vključevanje stalež-1,11 %: 9,32 %). trasti so premajhni, vprašljivo je delovnih faz z drugačno obremenitvijo) Bolezni gibal so bile zastopane s 17 pri- osenčenje. Vir lokalne razsvetlja- ter socialnopsiholoških (npr. motiva- meri in 180 izgubljenimi dnevi, večino- cija, spodbujanje, ustrezno nagraje- ma na račun težav z vratno in ledveno vanje, spodbujanje zaposlenih k obli- hrbtenico, predvsem v starostni skupini kovanju pobud za izboljšavo delovnih delavk po petinštiridesetem letu. mest in sodelovanje pri izvajanju teh aktivnosti) in ergonomskih (npr. obliko- OPIS DELA vanje delovnega mesta, ki ustreza an- tropometričnim lastnostim delavcev). Ustrezno izvedeni ergonomski ukrepi delavka stoji, pladnje z ulitimi zob- e) Pomembna je dobra opora za mi vstavlja v peč, spremlja proces roke, daje kar najmanj nihanj kine- in pečene zobe stresa v škatle za matične verige. veje nastavljiv. Rezultatov meritev svetlobnih razmer ni. c) Sluh za kvaliteto dela ni pomemben, hrup je moteč, meritev ni. d) Propriocepcija in tip: tip delno nadomesti vidne informacije o površini zob, pomembna je propriocepci- Delo je sestavljeno iz delovnih faz: ja prstov in zapestij, manj pa višjih 1- peka zob (25 % delovnega časa): delov zgornjih okončin. so sicer začetni strošek za delodajalca, dolgoročno pa prinašajo korist: zvečata se zadovoljstvo z delom in produktivnost, zmanjša se bolniška nadaljnjo obdelavo, odsotnost zaradi bolezni in invalidnosti 2- brušenje zob (37 % delovnega čater poškodb pri delu ter morebitnih po- sa): delavka sedi, neobdelanim zo-klicnih bolezni. bemz ročno brusilko obrusi robove; brušenje enega zoba traja približno PROBLEM 15 sekund, odlaga jih v škatle, raz- f) Glava in vrat: dominantna je inkli-nacija glave oz. vratu, ki pri večini opazovanih delavk (zlati pri višjih) z inklinacijo zrkel znatno presega sprejemljivih 38o. g) Ramenski obroč: nadlakti sta ob telesu. Očitno dovolj ozaveščeni delodajalec poreja jih po kvaliteti. Pomembna h) komolca: sta v kotu med 80 in podjetja, kjer izdelujejo umetne zobe, je zaznava drobnih delov robov in 100 o . Nedominantni je večinoma v je zaznal, da pri delavkah obstojajo morebitnih napak vstrukturi, nevtralnem položaju pro-supinaci- zdravstveni problemi, ki so morda po- 3- kompletiranje zob (37 % delovnega je, dominantni prav tako, čeprav se vezani z delom in bi se jih dalo omejiti. časa): delavka stoji, zobe razvršča pri brušenju pro-supinaciji izmenju- Naročil je analizo negativnih kazalni- po barvnih lestvicah in sestavlja jeta kov zdravja (bolniškega staleža), ki ji serije zob ter jih vstavlja v škatle i) Zapestji sta v večinoma nevtral- je sledila ergonomska analiza. Njegov ter opremlja z etiketami; pomembni nem položaju. namen je izboljšati delovne razmere so zaznavanje odtenkov rumene in j) Prsti: dominanta roka večinoma z napeljavo ventilacije in preoblikova- rjave barve, poznavanje anatomije drži brusilni strojčekz valjastim pri- njem delovnih mest, tako da bi ustre- zob, zaznavanje drobnih napak v jemom in palcem praviloma v hipe- zali ergonomskim priporočilom. strukturi. rekstendiranem položaju v prvem 32 Delo in varnost 52/2007/5 Razvoj in znanost metakarpofalangealnem sklepu, dominantni položaj druge roke je troprsti pincetni prijem. k) Nedominantna zgornja okončina je izrazito izometrično obremenjena: fksacija okončine ob telo in držanje obdelovanca, dominantna je tudi dinamično obremenjena. Po oceni jakost dinamičnih obremenitev ne presega izometrične. Sile, ki jih premagujejo krčilke prstov, so po oceni majhne. l) Podpore za lakti na stolih niso nastavljive; večina delavk jih ne uporablja. m) Merskih podatkov o obremenjenosti z vibracijami ni. n) Ledvena hrbtenica: stol omogoča počivalni in nevtralni položaj, prav tako podpira ledveno vboklino, ni možnosti za sedenje v prednjem delovnem položaju. o) Sedenje ocenjujemo kot nefzio-loško. Višina delovne površine ni nastavljiva. p) Dosegi so v mejah ergonomskih priporočil. r) Spodnje okončine: na voljo je ne-nastavljiva podpora za noge, oblika stola je taka, da po oceni pomembno ne zmanjšuje venskega pretoka. Prostora za noge je dovolj. s) orodje: premer ročaja brusilnega strojčka je ustrezen, prav tako oblikovanje površine, ki ne drsi, oblika ustreza majhnim obsegom gibov. t) Drugo: dovoljeni so spontani odmori, predvideni so aktivni odmori. u) Dejavniki okolja: zaprašenost z opilki (merskih podatkov ni), toplotno okolje je večinoma nevtralno, energetska poraba pri delu je majhna. Faza kompletiranja je obremenjujoča zaradi znova prevelike inklinacije zrkel in glave (delovna površina ni nastavljiva po višini), prav tako so po oceni neustrezni barvni kontrasti. Ugodno je, da se delovne faze izmenjujejo, tako da se zmanjšujejo enovr-stne obremenitve gibal. Ergonomske zahteve: 1- delo mora biti čim bolj raznoliko, delovni položaji se morajo menjavati; 2- delovne površine morajo biti čim bolj nastavljive in prilagodljive posamezni delavki oz načinu dela; 3- upoštevati je treba veljavne ergonomske standarde. Delo in varnost 52/2007/5 Sliki 1 in 2. Zlasti višje delavke brusijo z izrazito preveliko inklinacijo glave; pri nekaterih delavkah naslon za roke ni uporaben (ker ni nastavljiv) pREdLOGi izBOLJšAV Brušenje bi lahko izvajali tudi stoje, vendar je boljša stabilizacija trupa mogoča le s sedenjem ob dobri opori bodisi na podlakteh ali na naslonu za ledja. Višina delovne površine naj bo nastavljiva (če to ni izvedljivo, pa naj se ravna po komolčni višini najvišje delavke sede). Objekti naj bodo v horizontalnih dosegih znotraj radiusa približno 30 do 40 cm. Sedež mora ustrezati ergonomskim standardom: imeti mora vsaj peterokrako nogo, lahko je na kolescih, ki se dajo blokirati, nastavljive morajo biti višina sedežne površine, nagib naprej in nazaj (tako daje mogoč tako prednji delovni kot počivalni položaj), sprednji rob mora biti zaobljen, sedežna globina pa približno dve tretjini dolžine stegen, tako da ne vpliva na venski pretok, površina ne sme biti gladka-dr-seča, naslonjalo za ledja mora predvsem dobro podpirati ledveno vboklino in biti nastavljivo po višini in nagibu, segati mora pod lopatici, potrebna je opora za stopala. Zaradi zmanjševanja inklinacije zrkel in vratu ob hkratni zahtevi po obde- Slika 3. Položaj rok pri brušenju: prevladujeta troprsti pincetni prijem z nedominantno roko in valjasti prijem z iztegnjenim palcem dominantne; zapestji sta večinoma v nevtralnem položaju 33 Razvoj in znanost lovanju objektov na razdalji 30 do 40 cm od oči je treba predmet približati. To najlaže dosežemo z oblazinjenimi oporami za podlakti, ki onemogočajo drsenje, tako da ostajajo gibljivi predvsem zapestji in seveda komolec s pro-supinacijskimi gibi. Na ta način se zmanjša obremenjenost proprioceptorjev in mišic zgornjih okončin in doseže boljša stabilnost. Tako naslonjala kot šoba odsesovalne cevi morajo biti nastavljivi, da sijih delavka lahko prilagodi tako svoji velikosti kot trenutnim potrebam. Ob mrežico šobe sesalnega sistema bi lahko pritrdili držala za zalogovnikz neobdelanimi in škatle z že izbrušenimi deli zob. Na ta način klasična delovna miza ne bi bila več potrebna, ampak bi bila le površina za odlaganje. Lokalna osvetlitev ostaja, vendar je zaradi boljše vidljivosti smiselna žarnica z barvno temperaturo okrog 5000o K. Neposredna okolica (torej mrežica nad ventilatorsko cevjo) naj bi bila za faktor 3, širša okolica pa za faktor 9 temnejša od svetlosti zoba; zaradi ustreznejšega barvnega kontrasta je zaželena si-vomodra barva okolice. Površine morajo biti hrapave zaradi zmanjševanja odboja svetlobe oz. bleščanja. Delavkam s slabšim vidom je smiselno ponuditi možnost dela pod povečevalnim steklom. Delo pri kompletiranju je mogoče ergonomsko izboljšati z delovno površino, ki je po višini nastavljiva in omogoča tako stoječe kot sedeče delo. Pomembno je, da je rob mize zaobljen in obložen (opora za roke). Če miza ne bo nastavljiva po višini, seje smiselno ravnati po komolčni višini najvišje delavke ali celo 10 cm više, manjše naj uporabljajo podstavek. Za sedeče delo naj delavke uporabljajo stol, ki omogoča visoko sedenje (pri tem je pomembna opora za noge). Sedeče delo pri tej delovni fazi sicer ni zelo pomembno, ker se tako razblini izključno sedeč položaj med brušenjem. Slika 4. Delovni položaji pri brušenju s strani; legenda: A= prednji položaj, B= nevtralni položaj, C= »počivalni položaj«; 1= nastavljiva cev centralnega sesalnika ; 2= sedež s podporo za ledveno vboklino in nastavljivim nagibom sedežne površine; 3= nastavljivo naslonjalo za podlakti; 4= nastavljiva svetilka (postavljena pod nivojem oči zmanjša bleščanje); 5= nastavljiva opora za stopala Svetlobne razmere naj bi bile enake kot za brušenje (tako glede osvetlitve kot barve in kontrastov okolice). dRUGi pREdLOGi Smiselno je, da pred uvajanjem izboljšav delavke o tem seznanimo. Najbolje je, da se oblikuje prototipska različica, ki bi jo delavke preskušale in posredovale svoja opažanja in predloge. Na osnovi le-teh bi se delo dokončno oblikovalo. To je nujno, ker bo delo le tako najbolj prilagojeno uporabnicam, hkrati pa bodo ves projekt vzele za svojega in ga tudi laže sprejele kot kakršen koli vsiljeni predlog. Sledilo pa bi spremljanje v daljšem obdobju in morebitne dodatne korekcije. Ergonom-ska izboljšava je praviloma dinamičen proces, čigar stalnica je pravzaprav nenehno spreminjanje in prilagajanje delavcu. Glede organizacijskih ukrepov je smiselna že predvidena uvedba spontanih odmorov, kroženje med različnimi fazami: peka-brušenje-kom-pletiranje naj bi bilo pogostejše (po možnosti v istem dnevu). Delavke je smiselno spodbujati tudi k redni telesni dejavnosti v prostem času – tako bodo kar najbolj utrjevale zmogljivost svojih gibal, še posebej ker gre za pretežno mlajše ženske. Pri montaži centralnega sesalnega sistema je treba upoštevati morebitno večjo obremenjenost s hrupom, prav tako dovajanje ustrezne količine predgretega zraka. LiTERATURA SušnikJ. etal. Ocenjevalna analiza delovnega mesta. Ljubljana: GV; 1983. Bridger R.S. Introduction to ergonomics. New York: McGraw Hill; 1995. ILO Ergonomic checkpoints. Geneva: ILO; 1996. Bilban M. Medicina dela. Ljubljana: ZVD; 1999. Kroemer K.H.E., E. Grandjean. Fitting the task to the human. New York: Taylor Francis; 2000. Sušnik J. Ergonomska fziologija. Ljubljana: Didakta; 2000. 34 Delo in varnost 52/2007/5