Cena cent 7® UpravniStvo; Ljubljana, Pucdnijera ulica 6 — Telefon St. 31-22, 31-21, 31-24. Jinseratnl oddelek: Ljubljana, Pucdnljeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi prt pošt. ček. zavodu: Ljubljana št_ 17.749. ZKLJ UČNO ZASTOPSTVO sa oglase Is Ki. Italije in taosemstra Ima Unione Pnbbllcltš ltallana SJL* Mllano Uredništvo: Ujubijana, Pucdnljeva ulica »L I telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONAR1A BSCLUSIVA per la pubblicita dl provenlenza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano Attacchi nemici respinti presso Tobruk L'awersarlo respinto con perdite anche sui fronti dello scaschiere di Gondar — Tre apparecchi nemici abbattuti D Quartiere Generale delle Forze Arma-te comanica in data 21. ottobre 1941/XIX il sftguente bollettino di guerra: In Africa Settentrionale sui fronte di Tobruk tentativi d'attacco nemici sono stati fntrantl dalla pronta azione delle nostre fcrappe. Oacciatori tedescbd hanno abbattuto un velivolo britannico. Il nemico ha effettuato Jncursioni aeree wn Bengasi e su Tripoli: lievi danni. Altra incursione č avvenuta su Acirea-l!e (Catania): qualche časa b rimasta col-pdta; la popolazione civile ha avuto un morto e 5 feriti. Due nostre torpediniere naviganti nel Mediterraneo centrale sono affondate, pro-babiimente per urto cantro mine. La qua-si totalita degli equipaggj 6 stata salva-ta. Nell'Africa orientale sui vari fronti dello scacchiere da Gondar attivita di rico-gnizione dei nostri reparti che hanno so-stenuto diversi scontri; 1'avversario e stato respinto ovunque con perdite. Sono sta-te catturate a rini e munizioni. Nel corso di incursioni su Gondar e su Ualag due apparecchi nemici sono stata abbattuti dal nostro tiro contraereo. Sovražni napadi pri Tobruku odbiti Sovražnik zavrnjen z izgubami tudi na bojiščih pri Gondarju — Tri sovražna letala sestreljena Glavni stan Italijanskih Oboroženih SU je objavil dne 21. okt. naslednje 506. vojno poročilo: V Severni Afriki na bojišču pri Tobruku bo bili sovražni napadalni poskusi strti zaradi naglega nastopa naših čet. Nemški lovci so sestrelili eno angleško letalo. Sovražnik je izvršil letalske napade na Bengazi in Tripolis: neznatna škoda. Drug letalski napad je bil izvršen na mesto Acireale (Katanija): nekaj hiš je bilo zadetih; med civilnim prebivalstvom je bil en mrtev in pet ranjenih. Dve naši torpedovki na plovbi po srednjem Sredozemlju sta se potopili, verjetno yato, ker sta zadeli na mine. Skoro vsa posadka je bila rešena. V vzhodni Afriki je bila na različnih odsekih bojišča pri Gondarju živahna izvid-niška delavnost naših oddelkov, ki so se večkrat spopadli s sovražnikom; sovražnik je bil povsod odbit z izgubami. Zaplenjeno je bilo orožje in strelivo. Med poleti na Gondar ln Ualag je naše protiletalsko topništvo sestrelilo dve sovražili letali. Zračni junak Rim. 21. okt. s. Pri akciji italijanskih torpednih letal proti angleškemu brodovju z dne 27. septembra t. 1. je prostovoljno sodeloval in se pri tem odlikoval po svoji gorečnosti Ducejev mušketir Rino Boeri, katerega letalo, ki je sledilo letalu poveljnika eskadra, polkovnika Seidla, se ni vrnilo. Boeri, ki je bil florentinski eska- drist, je bil eden izmed ustanoviteljev znane eskadrilje »disperata«. Bil je nato civilni pilot, ter je ob izbruhu vojne postal vojaški pilot. S svojim gorečim duhom in navdušenjem je dosegel, da je bil dodeljen k podrobnejši specializaciji: k torpednim letalom. Akcija z dne 27 septembra, katere se je hotel prostovoljno udeležiti, je bila njegova prva akcija*. Borbe pa sta se udeležila še dva druga Ducejeva mušketirja, Amante Piercarlo ln Paccarie Mario. Letalski uspehi v Severni Afriki Z operacijskega področja. 2i okt. s Na bojišču pri Tobruku je prišlo ponovno do spopadov v prednjih oddelkih, v katerih je bilo ujetih nekaj sovražnih vojakov Italijanska letala so bila posebno intenzivno na delu na bojišču pri Sollumu. kjer so povzročila veliko škodo sovražnim transportnim napravam in prometnim zvezam Večja skupina letal je napadla cesto Sol-lum-Bug-Bug. Letala so intenzivno obstreljevala s strojnicami in obmetavala z bombami čete na pohodu. Druga skupina letal je z velikim uspehom napadla na področju med Bug-Bugom in Sidi el Ba-ranijem sovražna skladišča, taborišča in motorna vozila. Nekaj tovornih avtomobilov je zgorelo, več drugih je bilo hudo poškodovanih. Letala so bombardirala tudi tobruško trdnjavo. Pri tem napadu so sodelovala tudi nemške letalske sile, ki so z bombami močno poškodovale trdnjavske ! naprave in postojanke sovražnega topni-i štva. Nerazdražno Italijansko nemško prijateljstvo Ostra nemška obsodba ameriške spletkarske laži Berlin, 21. okt. s. Na današnji tiskovni konferend so z merodajnega mesta z ostrimi besedami obsodili izjave ameriškega državnega podtajnDca Longa. Ta je namreč dejal, da Je Hitler zahteval od Duceja, naj mu stavi na razpolago en milijon vojakov, in sicer 660.000 za nadomestitev nemških okupacijskih sil v Franciji in v Srbiji, ostalo pa za vzhodno bojišče. Long Je pripomnil, <3a hoče Hitler s tem vsaj deloma zamašiti luknje, ki so jih povzročile sovjetske čete, istočasno pa oslabiti vojaško silo Italije, tako da bi ta ne bila več v stanju odbijati morebitne nadaljnje zahteve in bi bila na milost in nemilost prepuščena Berlinu. Da bi te izjave imele večji videz resnice, se je poudarilo, da so bile dane takoj po prihodu ameriškega veleposlanika Pbillipsa v Washington. Gre za nesramno laž, ki Ji doslej ni bilo para. Njen namen je več kot jasen. Hoče se vzbuditi sum, da bi hotel Rajh, samo da bi dosegel svoje namene, jzdati svojega prijatelja in zaveznika. V vsej naši zgodovini, izjavljajo na me-rodajnem mestu v Berlinu, ni najmanjšega dogodka, Id bi opravičeval že samo misel, da so Nemci sposobni takšnega izdajstva. Tega pa ni mogoče trditi o angleški zgodovini. Odkar obstoja italijansko-nemško prijateljstvo, od abesinske vojne in nadalje do češkoslovaške krize ter začetka sedanje vojne, je bilo samo veriga členov dejanske vdanosti. Vedno sta si obe državi pomagali in se druga drugo podpirali ter je ta vzajemnost postala popolna prav v teku sedanje vojne. Dovolj je, da opozorimo, da se nemški zbor ramo ob rami z italijanskimi vojaki bori v Libiji, med tem ko se italijanski ekspedicijski zbor bori v Ukrajini ramo ob rami z nemškimi vojaki. Prav tako je znano, da se italijanske in nemške letalske in pomorske sile bore v Sredozemlju ter tako bistveno doprinašajo k skupni zmagi. Glede trditve, da bi Nemd potrebovali en milijon Italijanov, da bi izpolnili svoje luknje na vzhodnem bojišču, naj zadostuje omeniti, da so nemške sile, v akciji na različnih odsekih bojišča, več ko dovolj močne, da pometeio z ostanki sovražnih sil. Visoki zastopnik nemške vlade je obenem izrazil priliko, da je izrekel svoje občudovanje za italijanske vojake, ki se povsod bore z velikim junaštvom. Svet se mora skloniti pred vojaki, kakršni so oni v Gondarju, ki v zares neverjetnih okoliščinah vztrajajo v odporu proti nadmoč- nim sovražnim silam in se skušajo boriti do zadnjega. Hitro naraščanje prebivalstva Italije Rim, 21. okt. s. Redna priloga Službenega lista št. 349. z dne 21. t. m. ima naslednje podatke o demografskem gibanju v Kraljevini: število v septembru sklenjenih zakonov znaša 23.693, število v istem mesecu živih rojencev 75.681, število mrtvih pa 44.319. Presežek rojenih na umrlimi je torej 30.962. Presežek onih, ki so se vrnili v domovino proti onim, ki so iz domovine odšli, znaša 2.880. Dne 30. septembra 1941 je znašalo prebivalstvo na matičnem ozemlju, brez novih zemelj, ki so bila priključena v teku sedanje vojne, 45,303.000. V Madridu aretirana Angležinja Madrid, 21. okt. s. Madridska policija je v središču mesta zapazila zelo elegantno damo, katere ponašanje je vzbudilo sum. Policija je damo aretirala in preiskava je dognala, da gre za dopisnico nekega angleškega lista, ki se je te dni vrnila s Srednjega vzhoda, namenjeno v London preko Lizbone. Preiskava prtljage pa je odkrila razne dokumente velikega pomena, ki so bili izročeni zunanjemu ministrstvu v pregled. Slovaški minister v Sofiji Sofija, 21. okt. s. Slovaški minister za ljudsko prosveto Poljak je danes prišel v Sofijo, kjer bo te dni podpisal kulturni sporazum med Slovaško in Bolgarijo. Angleška taktika Berlin, 21. oikt. s. »Volkischer Beobachter« piše: Ker so na obzoriu novi nemški usoehi, začenja London s staro in dobro znano igro, ko n. pr Bevin izjavlja, da je »položaj zelo resen«, drugi propagan-disti pa govore o nemških četeh, ki da so že 30 do 40 km med Moskvo ali cello že v samih nredmestiih ter napovedujeio padec prestolnice najkasneje ta teden. Tako bo Angležem omogočeno, da bedo na vse grio peli sdavosineve »junaškemu sovjetskemu odporu«, če Moskva ta teden še ne bi padla. Stopnjevan pritisk na Moskvo Ogorčene borbe ob moskovskem utrdbenem pasu — Tudi vlada je že zapustila prestolnico - Prodiranje na jugu - Stalinov zavzet Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. okt. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Nemški in italijanski oddelki so včeraj zavzeli področje okrog Stalinova, najvažnejšega oboroževalnega središča v Done-ški kotlini. Stalinov so zavzeli planinski lovci. Na najvažnejšem industrijskem podjetju tega mesta vihra nemška zastava. Pri čiščenju bojišča vzhodno od Brjanska je našel smri vrhovni poveljnik nO. sovjetske armade general Petrov, član vrhovnega sovjeta, z več oficirji svojega štaba. Bojna letala so bombardirala važne naprave v Moskvi ln Petro gradu. V vojni proti angleški preskrbovaini plovbi so potopile podmornice na Atlantiku 7 sovražnih trgovskih ladij s skupno 38.200 tonami. Velika angleška matična ladja za lov na kite »Svend Foyn« je bito s torpedi hudo poškodovana. Bojna letala so uničila severovzhodno od Hulla neko 10.000 tonsko trgovsko ladjo. Neka druga velika ladja je bila z bombami poškodovana. V pretekli noči je napadlo letalstvo važno preskrbovalno luko Liverpool ter pristanišča in vojno važne naprave na angleški vzhodni in južnovzhodni obali. Angleški bombniki so vrgli v noči na 21. oktober eksplozivne in zažigalne bombe na več krajev v severno zapadni in zapadni \ Nemčiji. Med civilnim prebivalstvom so bile izgube na mrtvih in ranjenih. Nastalo je nekaj tvarne škode. Štiri napadajoča letala so bila sestreljena. Berlin, 21. okt. 8. Diplomatski sotrudnik agencije Reuter je včeraj izjavil, da kažejo zadnje vesti, da je kritični moment oitke za Moskvo že mimo. Temu ugovarjajo nemški listi In opozarjajo na včerajšnje sovjetsko vojno poročilo, ki pravi: Nemške sile še nadalje z veliko silo napadajo obrambo glavnega mesta ter so z vedno novimi ojačenji v zadnjih 24 urah znatno povečale svoj pritisk. V nekem odseku zapadno od Moskve so bile nafte čete prisiljene k umiku. Kritični trenutek, pravi »Lokal Anzei-ger«. šele prihaja. Tudi moskovski radio kaže na to. Neprestani pozivi četam, delavcem in prebivalstvu kažejo na obupno stanje. Pa tudi londonski radio sam priznava, da so morali Sovjeti vreči v borbo čete, ki so jih z letali z vso naglico pripeljali iz Mongolije in skrajne Sibirije. Nezadržno prodiranje Italijanskih oddelkov Občudovanja vredna borbenost in požrtvovalnost — Hudi udarci rdečim četam, ki se kljub premoči ne morejo ustavljati — Sijajna brza edinica Z vzhodne fronte, 21. ckt. s. Kljub vremenskih neprilikam in slabim cestam italijanske čete nezadržno prodirajo v važno industrijsko področje, ki ima hkrati velik strateški in politični pomen. Z naravnost občudovanja vredno silo premagujejo vojaki vse težave in ovire ter se bore proti sovražniku, ki se upira mestoma s še večjo srditostjo kakor zadnje dni. Prodiranje se ni ustavilo in naše čete so tudi preteklo noč nadaljevale svoj pohod proti določenim ciljem, napadajoč in uničujoč vse sovražne sile, ki so jih na poti srečale. Nekateri oddelki so pustili na mestu svo;'a avtomobilska sredstva in nadaljevali svoj pohod peš, pri čemer so izvršili zelo naporne pohode, istočasno v kali zadušili vse sovražne poskuse ustavljanja. V ostrih bitkah so naše pehotne kolone z&dale rde-. čim hude udarce, čeprav so bili ti v premoči, ter so jih prisilile, da so se udali spričo zaleta naših napadov. Prav tako nezadržno je napredovanje oddelkov neke naše brze edinice, ki je prav tako vzdržala hude in zmagovite bitke. V zadnjih dveh dneh so naše čete zajele mnogo ujetnikov, avtomobilov in drugega vojnega gradiva. Odličnemu zadržanju naših vojakov ter vztrajnosti njihovih naporov se je treba zahvaliti, ko je bilo te dni mogoče doseči vse cilje. Pohod proti nadaljnjim ciljem pa se že nadaljuje. Razen tega so že nekaj dni na pohodu tudi poveljstva našega ekspedicijskega zbora in posameznih podrejenih edinic, karti tudi poveljniki dele z vojaki skupno življenje v prvi liniji ter tako prispevajo k povezanosti med visokimi poveljstvi operirajočih edinic. Volja do zmage je tako močna, da naših ljudi nič več ne more zaustaviti. To kar je bilo že doseženo, pa opravičuje trditev, da bodo odstranjene tudi vse nadaljnje ovire, ki jih mora premagati naš ekspedicijski zbor na svojem zmagovitem pohodu. Beg sovjetskih vojakov na švedske otoke Stockholm, 21. okt. s. Snoči je pristalo na otoku Sandhan pri Stockholmu 10 sovjetskih vojakov v uniformi, ki so zbežali iz sovjetske vojske in se rešili z motornimi čolni. Razen teh pa je prispelo še mnogo drugih ruskih vojakov, ki so v ribiških čolnih pristali na raznih točkah švedske obale. Tudi ti vojaki so bili internirani. Brezuspešna zimska zaklonišča Berlin, 21. okt. s. Med očiščevalnimi deli na odseku vzhodno Brjanska, ki so ga sovjetske čete že zapustile, so nemški vojaki naleteli na zaklonišča posadk v sovjetskih prezimovališčih, ki so bila zgrajena na Timošenkov ukaz v zadnjih tednih. Zaklonišča so obdana z debelimi lesenimi debli ter se dvigajo nad zemljo samo za eno tretjino svoje višine. Vsa zaklonišča so bila opremljena s pečmi ta so bila dovolj velika, da bi mogla sprejeti cele čete. Ujetniki, ki so jih Nemci zajeli na tem področju, so izjavili, da so se Rusi pripravljali tu na zimo, češ, da po zatrjevanju političnih komisarjev in boljševiških oficirjev Nemci nikdar ne bi mogli prodreti na to rusko ozemlje. Na vidu so dogodki izrednega pomena Madžarski listi o zmagovitem prodiranju na vzhodu Budimpešta, 21. okt. s. Na vidu so dogodki izrednega pomena, napovedujejo danes madžarski listi in madžarski vojaški krogi, ki pripominjajo, da bodo ti dogodki odločilni in zaključni v vsej ogromni borbi na vzhodu. Po likvidaciji pri Vjazmi in Brjansku ter z uničenjem velikega dela čet maršala Timošenka se napredovanje nemških čet pod poveljstvom' generala von Bocka nadaljuje brez presledka, ne da bi imel sovražnik možnost, da se odpočije in da se utrdi na drugih obrambnih črtah. Nemške čete se prav nič ne zaustavljajo, temveč korakajo naprej pogumno, uničujoč sleherni sovražni odpor. Po velikih uspehih preteklih dni bodo prišli drugi, nič manjšega pomena. Po prehodu preko reke Ugre pri Kalacu ter po zavzetju Tule stopa borba za sovjetsko prestolnico v odločilno fazo. »Pester Lloyd« piše, da beleži nemški vojni stro^ nove uspehe z naglico ki ji ni primere. Sovjetski načrt, da bi se ruske čete utrdile ob reki Ugri, ni uspel spričo nagle odločitve nemškega poveljstva, ki je poslalo za hrbet prve obrambne moskovske črte svoje oklopne oddelke. Cim je bila prodrta ta obrambna črta, je ves obrambni sistem sovjetske prestolnice izgubil na svoji vrednosti. Spričo nemškega obkoljevalnega postopanja preostajata Rusom samo še dve možnosti: ali zapustiti v največji naglici postojanke okoli Moskve, ali pa pustiti uničiti vso armado. Duhovita nemška poteza, ki se prav sedaj dovršu-je, je zmedla sovjetsko poveljstvo, ki mora še nadalje pasivno prenašati pobude sovražnika. Te operacije pa bodo končno odločilno vplivale tudi na odsek pri Petro-gradu. Nemške čete, ki so dospele do Val-daja, napredujejo sedaj v smeri proti Vo-logdi, kjer so odrezale maršalu Vorošilovu poslednje zveze z notranjostjo mesta in tako onemogočile nadaljnji odpor Petrograda. Na južnem odseku se ostanki čet maršala Budjonija umikajo brez reda in brez najmanjšega upanja, da bi mogli uteči Objemu. Nemške, italijanske ta ostale zavezniške čete so se po zmagoviti bitki Ob Azovskem morju pomaknile v svojem napredovanju do Taganroga. Po vesteh, ki so prispele v Budimpešto, so zavezniške čete že prekoračile železniško progo Harkov— Pavlovgrad. 2e sedai je jasno, da bodo italijanske ta nemške čete, skupno z zavezniki izvedle tu poteze, ki bodo Imele za posledico obkolitev Harkova. Italijanske čete čistijo med tem Done-ško kotlino poslednjih ostankov Budjonije-vih čet. Teh operacij, ki se sedaj že približujejo zmagovitemu zaključku, se poleg italijanskih ta nemških čet udeležujejo tudi madžarski oddelki. Vojaški strokovnjak lista »Pester Lloyd« piše, da bodo imele bitke za posest Doneške kotline, katerih se udeležujejo tudi italijanske čete, katerih hrabrosti ta sposobnosti se je treba v prvi vrsti zahvaliti za uspehe zadnjih dni, izreden pomen, saj bodo tvorile osnovo za nadaljnje odločilne uspehe. Angleži so znabiti še bolj od svojih boljševiških zaveznikov močno zaskrbljeni spričo naglega razvoja dogodkov. Oni kažejo že sedaj nervozo, ki je v nasprotju s tradicionalno angleško hladnokrvnostjo. Med tem ko se namreč iranska avantura bliža svojemu koncu, v kolikor so tamkajšnje čete bile postavljene na kavkaško črto, se za generala Wawella, poveljnika angleških čet v Iranu, začenja doba najhujše zaskrbljenosti, kajti oblaki, ki se zbirajo pred Kavkazom, ne napovedujejo nič dobrega za Angleže. Kakor se doznava je general Wawell, neuspeli strateg puščar ve, določil novo obrambno črto južno T&-brisa, kakih 150 km vstran od sovjetsko-iranske meje, med tem ko se obotavlja, da bi poslal svoje čete na sam Kavkaz. S posebno pozornostjo pa v tukajšnjih vojaških krogih zasledujejo razvoj operacij na južnem odseku vzhodnega bojišča. Madžarska uradna agencija doznava, da zavezniške čete na vsem tem odseku bojišča nezadržno napredujejo. Tudi madžarske čete so dosegle zelo važne postojanke ter izvojtfvale na tem mestu prehod preko Donca. Ogrožena pota k petrolej skiln vrelcem ženeva, 21. okt. s. Po poročilih iz Londona smatrajo tam položaj za posebno nevaren na področju okoli Azovskega morja, od koder javljajo Nemci zavzetje Ta-ranroga, 60 km od Rostova. Spričo tega izredno naglega napredovanja, pravi neka brzojavka iz Londona poslana listu »Ga-zzete de Lausanne«. je najpomembnejše mesto južne Rusije sedaj že ogroženo, prav tako pa so že ogrožena tudi pota k petro-lejskim vrelcem na Kavkazu. Vlada v Kujb.ševu Stockholm, 21. okt. d. Iz povsem zanesljivega vira se je izvedelo, da je sovjetska vlada zapustila Moskvo in poiskala novega zavetja v mestu Kujbišev (bivša Samara), ki leži na reki Volgi kakih 700 km jugovzhodno od Moskve. Podmornice v napadu na angleški konvoj Berlin, 21. okt. s. Posebni poročevalec Nemške poročevalske agencije pošilja tole poročilo o najnovejšem napadu nemških poimornic na angleški konvoj. Na osrednjem Atlantiku je črna noč. Svež veter veje od severovzhoda in zapada ter prinaša od časa do časa nekoliko dežja. Razgled se spreminja od minute do minute in ljudje na stolpu podmornice morajo osredotočiti vse svoje napore, da izkoristijo nekaj trenutkov čistega pregleda. Nenadoma zagleda opazovalec neznatne premikajoče se sence na obzorju. Takoj opozori dežurnega oficirja, ki ugotovi, da gre za sovražni konvoj. Poveljnik odredi vse potrebno za napad. Vedno bolj jasni postajajo sodaj v senci noči obrisi nekaterih ladij. Zdi S3, da jih je najmanj 20 v spremstvu ruš.lcev in raznih edinic. Obrisi vojnih ladij se kažejo nekoliko nižji. Poveljnik odredi ogenj. Ni še pretekla ura, odkar je bil konvoj odkrit, i* že se kažejo ob treh prevoznih ladjah tragični vodni stebri, ki obeležujejo učinkovitost strelov. Ljudje, ki se potapljajo med zublji in eksplozijami in ki dajejo znake alarma, so prepuščeni svoji usodi. Začenja se daniti. Vreme pa postaja vedno slabše in veter je povečal svojo brzino in silovitost. Zrak je zelo mrzel in dež vedno bolj naletava, dokler prava ploha še bolj ne otežkoči vzdrževanja stika s konvojem. Razen tega so se v vseh smereh pojavili sovražni lovci na lovu za podmornicami, da bi jih uničili. Ure in ure slišimo eksplozije globinskih bomb, ki jih sovražna lovska letala mečejo brez pravega cilja. Navzlic vsem težavam pa podmornice ne izgube stika s konvojem. Proti večeru je potopljena nadaljnja ladja. Med tem poseže v borbo sovražno letalsko orožje z mogočnimi vodnimi letali Sunder-land, toda podmornic to ne preplaši. Naslednjo noč še nadalje napadajo in pošiljajo svoja torpeda proti ladjam iskajoč nove dlje. Brodolome! z angleške ladje Madrid, 21. okt. s. S špansko trgovinsko ladjo »Urolo« se je pripeljalo v Španijo 17 brodolomcev z angleške ladje »Baron Kel-vta«, ki jo je torpedirala neka osna podmornica. Štirje brodolome! so na ladji od izčrpanosti umrli. Drugi so pripovedovali, kako so se morali 8 ur boriti z razburkanimi valovi. Ob Mali Aziji torpedirana angleška ladja Ankara, 21. okt d. Neka libanonska ribiška ladja je v ponedeljek rešila 15 mož, ki so se rešili s torpediranega britanskega trgovinskega parnika »Antar» (3380 ton). »Antar« je bil torpediran v bližini malo-azijske obale. Kakor poročajo iz Bejruta je poškodovana angleška ladja nekaj časa brez vodstva blodila po morju, nakar so jo britanska vojaška oblastva iz mesta El Tire odvedla v Haifo. Draginja v Egiptu Ankara, 21. okt d. Službeni statistični pregled, ki ga je objavila egiptska vlada kaže, da so se cd izbruha vojne v Evropi cene življenjskih potrebščin v Egiptu dvignile za 80 odstotkov. Te ugotovitve so v egiptovski javnosti vzbudile silen odmev. Egiptskj listi posvečajo obširne komentarje tem ugotovitvam ter poudarjajo, da široki sloji egiptskega prebivalstva že sedaj strašno trpe zaradi neznosne draginje. Mussolini In D'AnnunzIo Nemški znanstvenik o tesni duševni povezanosti in globokem prijateljstvu obeh velikih mož Berlin, 21. okt. s. V reviji »Das Reich« objavlja Erich Stock pod naslovom »Mussolini in D'Annunzio« poročilo o najnovejši izdaji D'Annunzijevih pisem Mussolini-ju ter v tej zvezi osvetljuje značaj prijateljstva, ki je vezalo oba moža. Italijanski zgodovinarji soglasno priznavajo, piše Stock, da spada D'Annunzio, odkar se je vrnil v Italijo iz svojega francoskega pregnanstva, tik ob vstopu Italije v vojno 1. 1915, enega izmed največjih kažipotov fašizma. Bil je dejansko voditelj množic, ko je v listu »Popolo dTtalia« podžigal navdušenje za vojno. Oba, Mussolini in D'Annunzio, sta storila tudi svojo dolžnost kot vojaka, a po vojni je med njima nastal pravi duhovni stik baš v trenutku, ko se je v Italiji začela križeva pot zaradi prevaranja po zmagi in je D'Annunzio odšel k svojim reškim legionarjem, med tem ko je Mussolini začel v svojih fašjih zbirati prve sile itali- janske obnove. Delo enega je izpopolnjeno z delom drugega. Ako ne bi bilo D'Annun-zijevega reškega podviga, verjetno odločitev o pohodu na Rim ne bi bila tako nagla. Duce se ni obotavljal priznati, da je reška ekspedicija ustvarila v italijanski mladini ono duhovno razpoloženje, ki je bilo pogoj preporoda ob oktobrskem pohodu na Rim. Zato je bilo neizogibno, da sta se oba moža srečala in da je prišlo med njima do one povezanosti, ki jo je mogla prekiniti samo smrt pesnika. To prijateljstvo je našlo svoj izraz tudi v pismih D'Annun-zia, v političnih razpravah, v osebnem zaupanju, v zanimanju pesnika za Duceja in njegovo družino. To je trajalo vse dotlej, dokler se ni to prijateljstvo, ki je v pesniku prvotno nastalo na osnovi duhovne in človeške enakosti, zavzelo drugo smer in se spremenilo v oboževanje »največjega«, v oboževanje nadnaravnega, ki je v Mus-solinijevem mitu. Zedlnjena Evropa na osnovi socialne pravice Velik govor nemškega gospodarskega ministra Funka ob podelitvi častnega doktorata rimske univerze Norme per la legalizzazione di atti puhlici Rim, 21. akt. s. Včeraj opoldne je bil na rimskem vseučilišču nemškemu gospodarskemu in trgovinskemu ministru Eksceilenci Wailterju Funku podeljen častni doktorat. Svečanost so priredili v veliki dvorani rimskega vseučilišča, ki je bila polna uglednih csebnosti in študentov. Med zastopniki oblasti so bili rimski prefekt, viceguverner pokrajinski zvezni tajnik, mnogo nemških častmkc.v in zastopnikov nemške kolonije v R Pred rektoratom so se razvrstili člani vseučilliške fašistične organizacije, vseučiliške milice ter godba akademije »Italijanske liktorske mladine«. Na stopnišču so nemškega ministra sprejeli prosvetni minister Bottai, podtajnik stranke Venturi, nemški poslanik pri Kvirinalu. rektor m akademski zbor. Dr. Funk ie prispel opoldne v spremstvu ministra za devize in valute. Pregledal je vrste fašistične vseučiliške mladine in po pozdravih zastopnikov oblasti odšel v velliko dvorano vseučilišča, kjer je zavzeli svoje mesto pri predsedniški mizi poleg minisitra Bottaia in Riccardia, pcdtajnika stranke in rektorja. Govor rektorja Svečanost se je pričela &• kratko orkestralno produkcijo, nakar je tajnik vseučiliške organizacije izročil ministru znake fašističnega študenta. Rektor dr. Francisci je nato svečanost otvoril s kratkim govorom, v katerem je izjavil, da je gospodarska in trgovinska fakulteta 13. oktobra soglasno sklenila podeliti ministru Funku častni doktorat, ker je pred in v času vojne znal napraviti iz nemške gospodarske fronte silno vojno orožje, ki bo omogočilo zmago osi Kot gospodarski minister nemške države, kot predsednik nemškega emisijskega zavoda in kot gospodarski znanstvenik je pokazal izredne sposobnosti, izkazal pa se je tudi kot velik organizator, ki je disciplinira!], harmoniziral in oja?il nemške gospodarske sile tako, da je Nemčija tudi časovno ostala nepremagljiva. Ustvaril je osnove novih tehničnih sistemov, oslonil gospodarstvo na korporacijska načela in tako otvoril novo studijsko področje vsem gospodarskim znanstvenikom. Rektor je nato na osnovi prosvetnega ministra in pristanka Nj. Vel Kralja in Cesarja proglasil dr. Funka za častnega doktorja. Rimska univerza je na ta način hotela izraziti svoje priznanje za veliko delo, ki ga je minister opravil na področju nemškega gospodarstva, pa tudi za napore ki jih je pokazal pri osnovanju nove podlage evropskega gospodarstva, b se bo moralo razvijati v glavnem na osnovi tesnega sodelovanja in harmoničnega razvoja Nemčije in Italije. Nato je rektor izročil dr. Funku diplomo častnega doktoTata. V dvorani je nastalo veliko ploskanje, orkester je zaigral obe nacionalni himni. Govor dr. Funka Nato je spregovoril dr Funk. V svojem govoru je poudaril, da ie prišel v Italijo, da bi poglobil odnosa je z ministrom Ric-cardijem, s katerim želi izmenjati misli o sedanjem in bodočem razdobju evropskega gospodarstva. Ta izmenjava misli se je pričela že v oktobru preteklega leta v Berlinu in sta se tedaj oba ministra do kraja sporazumela o vseh osnovnih in specifičnih problemih, ki sita jih proučila. Zahvalili se je za podelitev častnega doktorata, v čemer vidi predvsem izraz čustev italijanskega naroda do Hitlerja in nemškega naroda, obenem pa priznanje deleža, ki ga ima nemško gospodarstvo pri doseganju končne zmage. Če ni dovolj naglega in odločnega postopanja tudi na gospodarskem področju pri izdajanju ukrepov, ki so od časa Ho časa potrebni, se lahko bitka izgubi. Tako je bilo postopanje Nemčije in Italije Zato gre zasluga v prvi vrsti obema državniko ma, ki sita znala s svojo genijalnostjo in daljnovidnostjo dati nemškemu in italijanskemu državnemu organizmu ono obliko, v kateri so se lahko izrabile vse nacionalne energije. Zaradi tega se je treba povsod in vselej sipomniti v prvi vrsti z globoko hvaležnostjo Duceja in Fiibreria. k njuno delo za obe državi nima primere v zgodovina. Njuni veličini odgovarja tudi njun poetični cilj, da se namreč obnovi in pomiri evropski problem. Minister je nato razvil analizo evropske gospodarske zgodovine v zadnjih 20 letih ki je opozoril, da je razdrobitev državnih edinic v Evropi, kakor ie do nje dovedla versajska pogodba, parailizirala kontinentalni gospodarski razvoj Te razdrobi :ene evropske države so vzdrževale demopluto kratske sile iz egoističnih razlogov aH pa zaradi svoje nesposobnosti. Smoter Nemčije in Italije je zedinjena Evropa, ki se bo opirala na socialno pravico in kulturni razvoj. Italija in Nemčija pa sta toliko močni, da bosta lahko vodili tak kontinent. Italiji bo pripadla še posebna naloga, da ustvari nov političen go- spodarski red v svojem življenjskem prostoru v območju Sredozemlja, v katerem je zrastel že rimski imperij in ki preistav-lja vez med Evropo, Afriko in Azijo. Evropski gospodarski prostor Svobodno svetovno gospodarstvo, ki ga zagovarjajo nasprotniki v nasprotju z italijanskimi in nemškimi gospodarskimi metodami, je bilo uničeno baš spričo politike in trgovinskih ter valutarnih in zaščitno-carinskih metod zmagovalcev v prejšnji vojni. Meddržavni gospodarski odnošaji se bodo po vojni uredili tako, da bodo libera-listične, gospodarske in trgovinske metode popolnoma izključene. Gospodarska sila obeh osnih držav je postala opora gospodarstva vseh kontinentalnih držav, odkar je bila Anglija pregnana z evropskega kontinenta. Ustvariti bo treba gospodarsko neodvisnost velikega evropskega gospodarskega prostora na ta način, da se bo opustila prevelika mednarodna razdelitev dela, ki ne upošteva političnih in gospodarskih potreb narodov. Različna gospodarska ureditev posameznih držav ni ovira bodočega mednarodnega trgovinskega razvoja, posebno če se pomisli, da ravno Anglija in Zedinjene države, ki se baje bore za ohranitev svobodnega trgovinskega sistema, polagoma prehajajo v dirigirano gospodarstvo. Ko se bodo gospodarski odnošaji med posameznimi državami uredili, bodo tudi denarni problemi izgubili svoj sedanji akutni značaj. Načelo zdrave valute in zdravega gospodarstva bo veljalo tudi za njihovo ureditev. Sistem zlata pa se je zrušil. Nadomestil se je s klirinškim sistemom, ki je postal v zadnjem času mnogo-stranski. Zlato bo lahko služilo za kompenzacijo. Zlato, ki ga bosta rabili Italija in Nemčija v takih trenutkih, ga bosta po vojni brez nadaljnjega posedovali. Politična os je postala tudi gospodarska os Obe državi bosta v vsakem primeru sposobni braniti novo Evropo. Nasprotniki so se ušteli, kar se tiče notranje trdnosti osi in njenega gospodarstva. Narodno socialistični in fašistični režim sta dosegla ogromne uspehe na gospodarskem področju. Italija je dosegla veličastne uspehe na polju svoje gospodarske obnove, z zboljšanjem svojega kmetijstva in z ojačenjem svoje produkcije v rudnikih, v strojni, kemijski, električni in še posebej tekstilni industriji. Politična os Rim-Berlin je postala tudi gospodarska os. V gospodarskem pogledu se obe državi popolnoma do kraja izpopolnjujeta. Trgovinski promet med njima se je v vojni potrojil. Porušenje malih držav, angleških satelitov, je omogočilo silam osi, da izrabita tudi njihovo rudniško bogastvo in produktivno moč, poleg tega pa so jima na razpolago ogromna ozemlja Sovjetske zveze, kjer se je gospodarska obnova že pričela. Minister Funk je nato kritiziral rusko gospodarsko organizacijo. Integralna in programatska nadomestitev privatne inici-jative z državno je spravila življenje ruskega prebivalstva na najnižjo stopnjo. Z najnižjimi cenami za kmetijske pridelke in najvišjimi možnimi cenami za življenjske potrebščine si je sovjetski režim zagotovil ogromne dobičke, ki jih je porabil za svojo vojno produkcijo, ki naj bi omogočila svetovno revolucijo. Tak namen so imele ruske petletke, ruski narod pa je postal enostavno orodje sovjetskih oblastnikov v dosego njihovih revolucionarnih namenov. Sovjetsko gospodarstvo je mrtva birokracija, ne pa živ organizem. Zmaga je zagotovljena Nemčija ni oslabela spričo pohoda proti Rusiji, marveč je svoj vojni potencijal še povečala. Če se je Anglija lahko nadejala, da se bosta sili osi gospodarsko izčrpali, so se ji te nade popolnoma razblinile. Angleška blokada je zdaj definitivno strta. »General čas« je obrnil svojo ost čimda-lje bo vojna trajala, tembolj bo Anglija oslabljena in tem jačja bo os. Končna zmaga se je v veliki meri približala spričo uspehov, ki so bili v zadnjih mesecih doseženi v vzhodni Evropi. Osi zmage ne bo mogla biti iztrgana, pa naj se zgodi karkoli. Funkov govor je bil ponovno prekinjen z aplavzi. Ob zaključku je godba spet in-tonirala italijanske in nemške nacionalne himne. V spremstvu oblasti in fašističnih prvakov je dr Funk zapustil vseučilišče. Prvi berlinski odmevi Berlin, 21. okt. s. Listi objavljajo na vidnem mestu Funkov govor v Rimu. V svojih pojasnilih k obisku nemškega gospodarskega ministra v Rimu piše »Dienst aus Deutschland« med drugim: Izmenjava misli med obema državama se zdi posebno važna v sedanjem trenutku, ko se raz- pravlja o vprašanjih ln se proučujejo praktični ukrepi ob zaključku zmagovitih vojaških operacij ter v vidu pomembnih sprememb političnega položaja. Novi položaj, ki je zahteval takšno Izmenjavo pogledov med ministroma Punkom in Ric-cardijem, je bližnji konec evropske vojne proti boljševizmu. Sprejem pri grofu Cianu Rim, 21. okt. s. Gospodarski minister Rajha in predsednik nemške Narodne banke dr. Walter Funk je današnje dopoldne posvetil važnim razgovorom. Po kratkem sprehodu po mestu je šel v ministrstvo za devize in valute, kjer se je dolgo zadržal v razgovoru z ministrom Riccardijem in nadaljeval včeraj začete razgovore. Ta posvetovanja so bila obeležena po medsebojnem razumevanju tet iskrenem in globokem prijateljstvu, ki spaja obe prijateljski in zavezniški državi Okoli 11 30 se je minister v spremstvu ministr- ^ardija podal v palačo Chigi. Mestno ivalstvo mu je na poti priredilo navdušene ovacije. Ob vhodu v zu- L'Alto Commissario per la Provincia di Lubiana, visto 1'articolo 3' del R. D.-L. 3 maggio 1941-XIX n. 291, ritenuta la ne-cessitš. dl regolare la materia delle lega-lizzazioni degli atti pubblici, ordina: Art. 1. Le firme apposte dal pubblici funzonari e pubblici ufficiali, di qualsiasl ordine, nonchfe dagli esercenti professioni libere, sopra atti, certificati, estratti e co-pie di atti che si vogliano presentare a qualunque ufficio fuori della giurisdizione territorlale, della clrcoscrizione o del co-mune di residenza di chi li ha firmati, de-vono essere legalizzate. Art. 2. E' facoltativa la legalizzazione delle firme dei pubblici funzicnarl o del pubblici ufficiali apposte su atti, certificati, estratti e copie di atti che si facciano valere nello stesso comune o territorio compreso nella ordinaria giurisdizione del funzionario o nella circosorizione del pub-blico ufficiale di cui recano la firma. Art. 3. II presidente del tribunale e 11 giudice distrettuale legalizzano i certificati riferentisi allo stato civile rilasciati da pubblici uffici residenti nei territorio della loro rispettiva competenza e che de-vono essere presentati fuori del territorio stesso ad uffici della Provincia dl Lubiana. I capitani distrettuali legalizzano tutti gli altri atti, certificati, estratti e copie di atti, rilasciati e da presentarsi come al comma primo. Art. 4. Gli atti, certificati. estratti e copie di atti che si voerliano presentare a qualunque ufficio pubblico del Regno fuori della Provincia di Lubiana sono legalizzati dall'Alto Commissario o da un funzionario dell'Alto Commissariato all'uopo delegato. Art. 5. Le traduzioni in lingua Italiana del testo sloveno di tutti i documenti di cui agli articoli precedenti, che devono essere redatti nelle due lingue a norma deirarticolo 6 del R.D.-L. 3 maggio 1941-XIX n. 291, sono autenticate dal capo ga-binetto deli'Alto Commissario qualora L*Alto Commissario per la Provincia di Lubiana, viste le ordinanze commissariali 29 aprile 1941-XIX n. 13, 12 luglio 1941-XIX n. 65 e 24 settembre 1941-XIX n. 111, .visto 1'artlcolo 3 R.D.-L. 3 maggio 1941- XIX n. 291, ordina: Art. 1. H termine di validita delle auto-rizzazioni speciali alla circolazione per autovetture, motocicli, e motocarrozzette con motore a benztna, stabilito dall'ordi-nanza n. 111 del 24 settembre 1941-XIX š prolungato fino al 15 novembre 1941-XX. Art. 2. A partire dal 16 novembre 1941- XX ž sospesa la validita a tutti gli effetti delle autorizzazioni speciali alla circolazione delle autovetture, azionate a benzi-na, fatta accezione per i titolari delle li-cenze speciali di circolazione intestate a: 1) Alto Commissariato, 2) Amminlstrazionl statali, provinciali, comunali, 3) Partito Nazionale Fascista, 4) Vescovi. titolari di diocesi, 5) Ufficiali sanitari e sanitari condotti, 6) Giornalisti esteri, 7) Autovetture in servizio da piazza e di noleggio da rimessa nei limite di una autovettura per ciascun esercente. Art. 3. I titolari di autorizzazioni alla circolazione di autovetture azionate a benztna appartenenti a'le categorie sopra ri-chiamate dovranno chiedere airufficio Motorizzazione Civile deli'Alto Commissariato, entro 11 15 novembre 1941-XX, la nanje ministrstvo Je dr. Funka sprejel ceremonialu! šef. Takoj nato je gosta in ministra Riccardija sprejel minister grof Cia-no. Razgovor z njim je bil poln iskrene prisrčnosti. Grof Ciano je sprejel tudi osebe iz njegovega spremstva ter se je z njimi tovariško razgovarjal. V spremstvu ministra grofa Ciana in ministra Riccardija je dr. Funk odšel iz palače Chigi v Beneško palačo na avdienco k Duce ju. Prebivalstvo ga je tudi na tej poti prisrčno pozdravljalo. Eksc. Grazioli bo govoril na proslavi 28. oktobra v Ljubljani Rim, 21. okt. s. Fašistični odrtdbeni list je objavil imena glavnih govornikov, ki bodo nastopili na proslavah dne 28 oktobra Za proslavo v Ljubljani je bil do'očen kot glavni govornik Visoki Komisar Ekscelenca Emil io Grazioli. V Zadru bo nastopil Ekscelenca Bastianini v Splitu Perruccio Cappi. v Kot oni Celso Morisfl. debbano essere presentate a pubblici uffici del Regno fuori v della Provincia di Lubiana. e dal capitani distrettuali compe-tenti per territorio se debbano essere presentati nella provincia fuori del territorio giurisdizionale degli stessi. Art. 6. Alla legalizzazione degli atti, certificati, estratti e copie dl atti rila-.sciati da pubblici funzionari o da pubblici ufficiali dell'ex Banovina della Drava an-teriormente al 3 maggio 1941 si provvede analogamente a quanto disposto agli articoli 3 e 4. salvo che al testo sloveno deve essere aggiunta la traduzione in lingua italiana autenticata a norme deirarticolo 5. Art. 7. Tutti gli atti di cui la presente ordinanza, a scanso di nulliti degli stessi, devono essere bollati conforme alle disposizioni vigenti sulle tasse. e su tutti deve essere applicata una marca da bollo di Lire 5 per la legalizzazione. In ogni atto, certificato, copia od estrat-to che debba valere nei Regno non posso-no assoggetarsi a tassa piti di due legaliz-zazloni. Non š dovuta la tassa di legalizzazione. quando per le leggi vigenti sia esente da bollo 1'atto in cui č apposta la firma da legalizzarsi. Eguale beneficio k concesso per gli atti di coloro che, mediante atte-stazione rilasciata dal rispettivo comune, provino il loro stato di povertš. Art. 8. Per gli atti, certificati. estratti e copie di atti rilasciati nelle altre provincie del Regno e che devono essere presentati nella Provincia di Lubiana valgono le legalizzazioni fatte secondo le norme ivi vigenti. Art. 9. La presente ordinanza, che sostl-tuisce le precedenti disposizioni contra-stantl con la stessa, entra in vigore il giorno della sua pubblicazione nei Bollet-tino Ufficiale per la Provincia di Lubiana Lubiana, 30 settembre 1941-XIX. L'Alto Commissario per la Provincia di Lubiana Emllio Grazioli. nuova autorizzazione alla circolazione ed il relativo nuovo contrassegno, distinti per autoveicoli in servizio privato e quelli in servizio pubblico (autovetture ta servizio da piazza e di noleggio). Art. 4. Gli enti pubblici ed i privati titolari di autorizzazione alla circolazione di motocicli e motocarrozzette, per poter clr-colare dopo il 15 novembre 1941-XX, dovranno richiedere entro detto termine al-1'Ufficio Motorizzazione Civile, con regolare istanza motlvata, la nuova autorizzazione alla circolazione ed II relativo nuovo contrassegno. Alt. 5. A partire dal 16 novembre 194 J-XX č fatto rigoroso divieto ai titolari di licenze speciali di circolazione di traspor-tare nelle autovetture azionate a benzina persone della propria famiglia o estranei, senza giustificati motivi di servizio. Le autorita di pubblica sicurezza e gli agenti prepostl alla vigilanza della circolazione eserciteranno 11 piti rigoroso con-trollo al fine di evitare infrazioni al divieto anzidetto. Ai contravventorl sarš senz'altro Utirata la licenza speciale di circolazione e saranno applicate le sanzioni stabilite dal-1'articolo 7 dell'ordinanza n. 65 del 12 luglio 1941-XIX. Lubiana, 14. ottobre 1941-XIX. L*Alto Commissario per la Provincia dl Lubiana: Emllio Grazioli. ljanskl pofcrajtai, veljajo legalizacije p® tamkaj veljajočih predpisih . Člen 0. Ta naredba, ki nacknnestuje prejšnje, njej nasprotujoče določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 30. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emllio Grazioli. Omejitev avtomobilskega prometa Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na komisarijatske naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX št 13, 12. julija 1941-XIX št. 65 ir 24. septembra 1941-XIX št. 111 ta na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 odreja: Člen 1. V naredbl št. 111 z dne 24. septembra 1941-XIX določeni rok veljavnosti posebnih prometnih dovolil za potniške avtomobile ter motorna kolesa brez prikolice ta z njo, na bencinski pogon, se podaljšuje do 15. novembra 1941-XX. Člen 2. Od 16. novembra 1941-XX dalje preneha z vsemi učinki veljavnost posebnih prometnih dovolil za potniške avtomobile z bencinskim pogonom, izvzemši za imetnike posebnih dovolil, glasečih se na: 1. Visoki Komisarijat, 2. državna, pokrajinska, občinska oblastva, 3. Nacionalno fašistično stranko. 4. škofe, upravitelje škofij. 5. sanitetne uradnike ta pogodbeno sanitetno osebje, 6. inozemske časnikarje, 7. na avtoizvoščke in avtonajemščke, toda z omejitvijo na en potniški avtomobil za vsakega obratoval ca. Člen 3. Imetniki prometnih dovolil za potniške avtomobile na bencinski pogon, pripadajoči zgoraj navedenim kategorijam, morajo do vštetega 15. novembra 1941-XX prositi pri uradu za civilno mo-torizacijo Visokega komisarijata za novo prometno dovolilo in nov spoznavni znak, in to ločeno za motorna vozila v zasebni uporabi in za motorna vozila v javni uporabi (avtoizvoščke in avtonajemščke). člen 4. Da bi smeli še po 15. novembru 1941-XX uporabljati vozila, morajo javne ustanove in zasebni imetniki prometnih dovolil za motorna kolesa brez prikolice in z njo do omenjenega dne pri uradu za civilno motorizacijo z redno obrazloženo prošnjo prositi za novo prometno dovolilo in ustrezni spoznavni znak. Člen 5. Od 16. novembra 1941-XX dalje se imetnikom posebnih prometnih dovolil strogo prepoveduje s potniškimi avtomobili na bencinski pogon prevažati osebe svoje družine ali tuje osebe, če nI za to upravičenega službenega razloga. Oblastva javne varnosti ta organi, ld jim je poverjeno prometno nadzorstvo, bodo kar najstrože nadzorovali, da se preprečijo kršitve navedene prepovedi. Kršiteljem se brezpogojno odvzame posebno prometno dovolilo in se bodo nanje uporabljale kazni, ki jih določa člen 7. naredbe št. 65 z dne 12. julija 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Denuncie e contravven-zioni degli esercenti Lubiana, 20. ottobre Le squadre annonarie della R. Questura nei giorni seorsi hanno dichiarato ta con-travvenzione i seguenti esercenti, perchč non avevano esposto il listino dei prezzi: 1. Bujas Francesco, trattoria, Prešernova 5; 2. Tršan Amalia, modista, Sv. Petra 7; 3. Coriari Loti, lana, Tyrševa 69; 4. Mahnič Sofia, modista, Sv. Petra 8; 5. Božič Giovanni, verdura, Pod Trančo 2. Inoltre, i seguenti altri esercenti sono stati denunciati all'autorite giudiziaria per abusiva maggiorazione dei prezzi: 1. Ditta šoštarič, Petan e Erker, ferrame, Resljeva 20, 2. Perko Giovanni, possidente, Vodnikova 20; 3. Klopčič Maria, verdura, Celovška 43; 4. Kamnar Francesca, verdura, Prekmurska 3; 5. Trtnik Maria, verdura, Sostro 24; 6. Ostrožnik Carlo, galan-teria, Pasaža; 7. Pogačnik Francesco, verdura, Tyrševa 33; 8. Sedej-Strnad Maria, modista. Prešernova 3; 9. Levka Angelina, latteria, Kolodvorska 34; 10. šega Eduar-do, calzoiaio, Prešernova 50; 11. Kos Gio-vanna, verdura, Ižanska 193; 12. Kotar Giuseppe, possidente, Pokojnica N.o 1; 13. Vider Maria, commestibile, Tyrševa 55; 14. Korsika Francesca, verdura, Vrtača 3. Oltre alla denuncia a!Tautorit& giudiziaria l'Ecc. l'Alto Commissario ha disposto la sospensione dell'attivit& e la chiusura delTesercizio dl Vider Maria per la durata di trenta giorni, rimanendo fermo 1'obbii-go all'esercente dl corrispondere i salarl al personale dipendente. Prijave trgovcev zaradi prestopkov Ljubljana, 21. oktobra Kontrolni oddelki Kr. Kvesture so pretekle dni zapisali naslednje trgovce m obrtnike, ker niso imeli izstavljenih cenikov: . 1. Bujas Franceta, gostilna, Prešernova ulica 5, 2. Tršan Amalijo, modistinjo. Sv. Petra cesta 7 3. Coriari Lotija, trgovino z volno, Tyrševa c. 69, 4. Mahnič Zofijo, modistinjo, Sv. Petra c. 8, 5. Božič Ivana, prodajalca zelenjave, Pod Tranco^Z. Poleg tega so bili naslednji obrtniki prijavljeni sodni oblasti zaradi zlorabe v višanju cen: _ , . „ , 1 Tvrdka Šoštarič, Petan m Erker, železni izdelki Resljeva c. 20, 2. Perko Ivana, posestnica Vodnikova c. 20, 3. Klopčič Marijo, prodajalko zelenjave, Celovška c. 43, 4 Kamner Franceta, prodajalca zelenjave, Prekmurska 3, 5. Trtnik Mariio prodajalko zelenjave, Sostro 24, 6. Ostrožnik Karla, galanterija, pasaža, 7. Pogačnik Franca, prodajalca zelenjave, Tyrše-va 33, 8. Sedej Strnad Marijo, modistko, Prešernova 3, 9. Levka Angelco, mlekarna, Kolodvorska 34, 10. Sega Edvarda, čevljarja. Prešernova 50. 11. Kos Ivano, prodajalko zelenjave. Ižanska 193, 12 Kotar Josipa. posestnika. Pokojnica št. 11. 13. Vider Marijo, špecerija, Tyrševa 55. 14 Korzika Frančiško. prodajalko zelenjave, Vrtača 3. Razen prijave sodni oblasti je Eksc. Visoki Komisar odredil ukinitev prodaje in zaporo trgovine Vider Marijo za dobo 30 dni. pri čemer je trgovka dolžna svojemu osebju izplačati plače. Določbe za legalizacijo javnih li Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 ta smatrajoč za potrebno urediti legaliziranje javnih Hstin, odreja: Člen 1. Podpisi iavnih funkcionarjev in javnih uradnikov katere koli vrste kakor tudi podpisi oseb svobodnega poklica na listinah, potrdilih, »zpiskih ta prepisih listin, ki se žele predložiti kateremu koli uradu zunaj krajevne pristojnosti, območja ali občine bivališča podpisnika, se morajo legalizirati. Člen 2. Fakultativna pa je legalizacija podpisov javnih funkcionarjev ali javnih uradnikov na listinah, potrdilih, izpiskih in prepisih listin, ki naj se uveljavljajo v isti občini aH na ozemlju, pod redno pristojnostjo funkcionarja ali v območju javnega uradnika, ki je podpisal. Člen 3. Predsednik okrožnih sodišč ln starešine okrajnih sodišč legalizirajo potrdila, ki se nanašalo na osebni stan in so jih izdali javni uradi s sedežem na ozemlju njih pristojnosti in ki naj se predložijo uradom Ljubljanske pokrajine zunaj tega ozemlja. Okrajni načelniki pa legalizirajo vse druge listine, potrdila, izpiske ln prepise listin, ld so bili izdani in se predlože kakor navaja prvi odstavek. Člen 4. Listine potrdila, izpiske in prepise listin, ld se žele predložiti kateremu koli javnemu uradu Kraljevine zunaj Ljubljanske pokrajine, legalizira Visoki Komisar ali funkcionar Visokega komisa-riata, ki se za to pooblasti. Člen 5. Prevode slovenskega besedila v italijanski jezik na vseh listinah po prednjih členih, za katere je po določbah člena 6. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 predpisana dvojezičnost, overja načelnik kabineta Visokega Komisarja, če se nameravajo predložiti javnim uradom Kraljevina zunaj Ljubljanske pokrajine, krajevno pristojni načelniki pa, ako se nameravajo predložiti v pokrajini zunaj njihovega območja. Člen 6. Legalizacija listin, potrdil, Izpiskov ta prepisov listin, ki so jih izdali javni funkcionarji ali javni uradniki bivše Dravske banovine pred 3. majem 1941., se opravlja enako, kakor je določeno v členih 3. in 4.. le da se mora slovenskemu besedilu priložiti overjen prevod v italijanskem jeziku po določbi člena 5. Člen 7. Vse v tej naredbi omenjene listine se morajo, ker W bile sicer nične, kol-kovati skladno z veljavnimi taksnimi predpisi, na vseh pa se mora nalepiti kolek 5 Ur za legalizacijo. Na listinah, potrdilih, prepisih ali Izpiskih sta za n^ih vellavnost v Kraljevini zavezani taksi največ le dve legalizaciji. Legalizacij8ka taksa se ne plačuje, če je po veljajočih zakonih listina, na kateri je podpis ki naj se legalizira, oproščena taks. Ista ugodnosrt se priznava listinam oseb, ki s potrdilom svoje občine izkažejo svoje siromaško stanje. Člen 8 La listine, potrdila. Izpiske in prepise listin, izdane v drugih pokrajinah Kraljevine, ki naj bi se predložili v Ljub- Limitazione della circolazione degli autoveicoli L10 U 0 R E ' LIKER S T R i Cfik TONICO JE KREPČILEN OIGESTIVO VAM URAVNA PREBAVO'- Čarobno kral estvo pod Skoclaitom Prehodno iredišč* go Tržaškega Krajša k Pi v:\kemu Krasu je Icm Divača (Divac-ca), nasolbina K»'idn;h trgovcev marljivih obrtnikslu-šat kakor koncerte z razliko da so »Revije plesne glasbe« najbolj obiskane prireditve. Ljubljanska iazzovska publika ie v nede-lio že tretjič do k^a a napolnila prostorno Frančiškansko dvorano Ko sem vstopil v dvorano. so pravkar ugasnile luči da me ie obiela gosta tema. Tcda kliub temu sem z lahkoto na^el svoj sedež, saj je bila to edina nraznina. ki je zijala v parterju. Glas napovedovalca -e umiril nestrpne poslušalce v dvorani in takoj po uvodnih besedah je zavladala v dvorani grobna tišina ... Počasi in v enakomernem ritmu so se razlivali zvoki klavirja po dvorani, in ko so se odločno rvritajeno oglasili še bobni, katerim je takoj priskočil na pomoč bas s svojim godrniavim tonom, so postal' valovi muzike močnejši, še gitara in klarinet v družbi s harmoniko — jazz v delni zasedbi. Opazoval sem črno'a so danvco. ki je sedela v moii bližini. C:sto na lahko ,se nagiba po taktu iazza. da koma j opaziš. Gospod srednjih let nehote dirigira z roko Glasovi so postaji močnejši in močnejši. Vedno novi zvoki, vse mogoče melodije se mešajo med seboj. Bas kakor njavi starček gon; svojo naprej, zamo^k'0 tajinstveni glasovi saksofonov se mešajo z zvokom flavte, čije g'as dosega višino pi-skajoče lokomotive Kakor bi se zagnala jata vran preko noflia. so zahre*čal1e pojavne, zaganjajc-če krakanje se je zalete'o v strop, za trenutek je prevladalo in že je vse prevpila trobenta. Stoka, prosi vpije, njen rezgeta joči g'as je napolnil prostor in vstopi v ta pestri svet meflodHj vesele in poskočne harmonike ... Gibi črno^se damice postajajo hitreiši. Maha že z rokami. Oči ji žarijo, ustnice so zaokrožene v lahek smehljaj. Ustna harmonika je veselje še stopnjevala. Prinesla je razpoloženje domačih logov in čar zgodnje mlladosti. Divje grmenje bobnov nam pričara živo si'iko zamorskega poglavarja, ki v kriku in viku pošilja svoje črne vojščake v boj... Damica v širokem klobuku že pleJe na sedežu Neumorno mi stopa na prste in zdi se mi. kakor da bi se nahajal v plesni šoli kjer s- vse križem hodimo po nogah-Diha globoko Vs^a je razgibana. Posluša z napo! odprtimi usti. črni lasje ji padaio na če'o. Prejšnje predstave i zgrne jo. na nj'h mesto stopajo nove Ubrani akordi gitare mi vzbudijo v fantaziji pestro slko ipanske mesečne noči. polne opoia in ljubezni .. Zda;ci je poplava glasov za:!iLa dv<-rano Vsi ti zvoki, melod je in g*!a«-.vi. k- ti nri-čarajo \-semo^cče predstave te zazibljejo v prijetno lahkotno razpo'ožen;e »Težko |t sede poslušati to g'asbo« mi ie dejala mlada damica v opravičilo. »Preveč leze v nogf in sili milice v rit mično gbanje.« Ponovno se je oglasil napovedovalec. Ploha besed se je usnla skozi ojačevalec. To naj bi bila šrt'a! Lepo cblikmane ustnice simpatične damice s š'rokim klobukom so se razširile, da ta se zableščali dve vrsti belih zob v zvonkem smehu, ki ;e utonil v huronskem srchotu dvorane Ko so nežno m mile za lokale violine — jo saksofoni zapeli bolj umirjeno, sem se zagledal v obraz mlade danree. s katerega je izginila prejšnja razigranost. V njenih očeh sem vide! sfliko jeseni Drobne kaplje trkajo na okno, polzijo po steklu kakor solze... In je poslušala: Nebo je sivo, veter je leden in dež rosi. . — so se 'i zazrle oči sanjavo v daljavo. . Težek vzdih se ji je utrgali iz prsi in zamišljeno je povesila glavico. Vesele in poskočne melodije so spet raz gibale fantazije z mmmi slikami in na ob razih se je pojavila zadovoljnost. Kaj pa je to? Naenkrat so izginile vse prijeten sanje, vse lepe slike, kakor če se utrga fillm. Nič več tistega opoja, človek občuti praznoto. To je le konec komada! Čudovit si, moderni jazz. Pestre, vendar enostavne so tvoje melodije. Zdaj si podo-doben gorskemu hudourniku, divji nevhti, nato ie naenkrat umiriš in rc^ancš mehek in nežen. Mnogo imaš častilcev. V tvojem narečju najde uteho in zadovoljstvo moderni mladi svet. Ti mu prinašaš veselje, pozabi j on je in brezskrbnojt. Sta. Gospodarstvo Oskrba Ljubljanske pokrajine z mešani Zemljevid dogonskih okolišev v Ljubljanski pokrajini, ki je bil prikazan v okviru kmetijske razstave na Ljubljanskem velesejmu Te dni smo objavili naredbo Visokega komisarja s predpisih o klanju prašičev. S to naredbo se oskrba prebivalstva s svinjskim mesom in mastjo uredi na sličen način, kakor je bila že ob koncu avgusta urejena oskrba prebivalstva z govejim mesom. Prevod bi tudi za svinje določil dogone in bodo živila ocenjena po posebni komisiji. Razlika je v tem, da kmetje, ki redijo svinje, niso dolžni prodati določeno število svinj, če pa hoče svinje prodati, morejo to storiti le na predpisan način. Organizacija oskrbe z govejim mesom pa je urejena tako, da morajo kmetje v teku enega leta, to je do 30. junija 1942 oddati približno »/s &ve teže živine, ki je nad 70 kg težka. Pri tem je upoštevano stanje živine na dan 5. junija 1941, ko so morali kmetje prijaviti stanje goveje živine. Prodaja goveje živine pa je urejena tako, da so ustanovljene obvezne zajednice živinorejcev pod nadzorstvom občinskih prehranjevalnih uradov in pod vodstvom upraviteljev, ki jih imenuje Prevod. Te obvezne zajelnice lahko vzamejo živino, če bi jo kmetje sami ne oddali. Živina pa se oddaja po pogojih in pod nadzorstvom Prevoda na posebnih do-gonih. y sodelovanju s stanovskimi, kme- tijskimi in mesarskimi združenji. Odgon živine iz občine je zaradi tega dopusten samo s prelhodno odobritvijo občinskega urada. Ta organizacija, ki ima namen omogočiti redno in pravilno preskrbo prebivalstva z mesom, je še v prvih dveh mesecih pokazala prav dobre uspehe. Na ljubljanskem velesejmu je bila v okviru kmetijske razstave nazorno prikazana organizacija oskrbe ljubljanske pokrajine z govejim mesom. Vsa Ljubljanska pokrajina je razdeljena na 17 živinorejskih okolišev, za katere je v naprej predpisano število dogo-nov na leto. Največji je ljubljanski okoliš, kjer je predpisano 26 dogonrv na leto. Kmetovalci v ljubljanskem okolišu, bodo morali na teh dogonlh oddati 633.000 kg goveje živine. Ostali okoliši bodo imeli naslednjo število dogonov (v oklepajih živa teža živine, ki jo bodo morali prignati); Novo mesto 26 (473.200), Črnomelj 18 (357.850), Vrhnika 12 )346.075), Stična 12 (342.350), Kočevje 12 (316.900), Trebnje 12 (313.900), Metlika 12 (309.160), Grosuplje 12 (277.180), Mokronog 8 (239910), Grahovo—Lož 8 (213.690), Ribnica 8 (194.930), Velike Lašče 8 (190.280), Žužemberk 8 (190.140), Cerknica 8 (170.660), Logpatec § (147.Q00^ Kostanjevica 6 .(Ul,4?01/ Xse- ga bo torej v Ljubljanski pokrajini v teku enega leta 19« dogonov in bo živina, prignana na te dogone, tehtala približno 4.3 milijona kilogramov, kar je v pravilnem razmerju s stanjem goveje živine, kajti popis živine, izvršen 5. junija je pokazal, da je v Ljubljanski pokrajini preko 99.000 glav goveje živine s skupno težo nad 30 milijonov kilogramov. Na razstavi je bila prikazana tudi zanimiva statistika o rezultatih dogonov goveje živine v avgustu ln septembru. V teh dveh mesecih je znašal celotni dogon 909.000 kg žive teže, kar ustreza približno 2 dvanajstimama celotnega dogona. Gospodarske vesti — Oblastva bodo zaplenila vse prašiče, ki bodo zaklani brez dovoljenja. Prevod opozarja vse svinjerejce na člen 2. naredbe o klanju prašičev (Službeni list št. 83 od 15 oktobra), po katerem je od uveljavljen ja te naredbe (od 15. t. m.) prepovedano vsako klanje prašičev brez dovoljenja. Oblastva oodo zaplenila vse prašiče, ki bodo zaklan brez kakega dovol-enja. Vsi rejci naj prašiče prijavijo na občinskih uradih po stanju o polnoč 25 t m. kakor to predpisuje člen 1. omenjene naredbe. Prijava se mora predložiti občini do 31. oktobra. Za klanje za redno družinsko Dora-bo si morajr interesenti po čl. 3 omenjene uredbe preskrbeti dovoljenje Da dobijo dovolitev za ta z<±koi mora o rejci vložiti posebno prošnjo iz katere mora biti raz-viduc število družinskih čianov Ln da je prosilec res rejec. Prošnje pa je treba poslati preko občinskega urada Prevodu. Zakol za družinske potrebe se Do dovoljeval le pravim rejcem, 10 je ustim, ki najmanj tri mesece redijc prašiče kupljene z živo težo do 7G kg aR prašiče lastne prireje = Določitev nemško-hrvatske meje. že 13. ma a t. 1., komaj pet tednov po ustanovitvi države Hrvatske je bila sklenjena med Nemčijo in Hrvatske pogodba o določitvi meje. ki se bistveno naslanja na staro meje med Hrvatsko in Štajersko. Kakor vsaka mejna pogodba je tudi ta pogodba določila le bistven potek meje. V terenu pa mora mejo določiti šele posebna obmejna komisija. Kakor poročajo nemški listi, je sedaj ta meja v dolžini 175 km tudi v terenu že določena. To delo je bilo izvršeno v izredno kratkem času treh mesecev, čeprav delo ni bilo lahko. Pri določitvi meje v terenu je bilo treba upoštevati, da se posamezna naselja in posamezna posestva na raztrgajo Ker imajo kmetje svoja posestva po večini na pobočjih, so ponekod morali postaviti mejo skozi doline. Po trimesečnem delu je nemško-hrvatska komisija potek meje točno določila in so v glavnem postavljeni tudi že mejniki. = Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki »Kuverta« konfekcijski tvornici, družbi z o. z. v Ljubljani, je zaradi smrti izbrisan poslovodja Egon Srebre, vpisan pa novi poslovodja Milan Guzelj, komercialni direktor Združenih papirnic, Vevče, Gori-čane in Medvode. — Pri tvrdki >Intra«, družbi z o. z. za proizvajanje in razpeča-vanje gradbenih potrebščin v Ljubljani je izbrisan poslovodja Leo Plazer, vpisan pa novi poslovodja Franc Jerebič, zasebni uradnik v Ljubljani. — Pri tvrdki I. Ma-gušar & Co, družbi z o. z. na Vrhniki je zaradi smrti izbrisan poslovodja Ivan Mar gušar. — V konkurznl stvari o imovini »Here« r. z z. o. z. v Ljubljani je za namestnika konkurznega upravitelja dr. Josipa Cepudra, odv. v Ljubljani, imenovan Fran Majcen, tajnik Mestne hranilnice v Ljubljani, ki bo upravitelja Dadomestoval za čas njegove zadržanosti in bo posloval brezplačno. r= Zelo slaba letina na Švedskem. Medtem ko je bila letina v ostalih državah Evrope povsod boljša nego lani, je Švedska zabeležila izredno slabo letino, 2e lanska letina je bila neugodna, letošnja pa je zaradi hude zime in suše v spomladnih in poletnih mesecih ter zaradi zgodnjega jesenskega deževja izpadla še mnogo slabše. Po uradnih cenitvah je letošnja Švedska letina najslabša v zadnjih 50 letih. Najobčutnejše je zmanjšanje žitnega pridelka in krme. Celotna letina krušnega žita se ceni na 6.21 milijona metrskih stotov nasproti 6.90 v prejšnjem letu in 12.30 milijona metrskih stotov v letu 1939. Z letošnjim pridelkom bosta kriti le slabi dve tretjini domače potrošnje, ki se ceni na 10 milijonov metrskih stotov. Pri tem pa je treba upoštevati, da kakovost pridelka ni zadovoljiva in da je bil lani uvoz zelo slab ter je dosegel le 340 000 metrskih stotov, medtem ko je v letu 1939 pri mnogo boljši letini znašal 390.000 metrskih stotov. Le pridelek krompirja je še nad povprečjem, četudi je manjši, nego je bil lani. Pridelek sladkorne pese pa je dosegel lansko količino. čeprav ima Švedska še nekaj rezerve žita iz prejšnjih let in od uvoza, bodo nadal'nje omejitve potrošnje neizogibne. Po vesteh iz Stockholma bo v kratkem izdan predpis o prisilnem mešanju ječmenove moke in krompirja h krušni moki za izdelovanje kruha. Težkoče pa bo imela švedska v pogledu oskrbe s krmo. Pridelek sena je znašal 2 4 milijona ton nasproti isti količini v lanskem letu in 5.1 milijona ton v letu 1939. Ker pa se bo del krmilnega ječmena potrošil za prehrano prebivalstva, bo kritih le 60% normalne potrebe za krmljenje živine. 2e lani se je stanje živine zmanjšalo za 10%. Letos pa je pričakovati, da bo v novem gospodarskem letu številčno stanje živine še nadalje nazadovalo. —- Ogromni vojni izdatki Švice, Švica je takoj ob izbruhu sedanje vojne mobilizirala znaten del svojih vojnih obvezancev in drži že dve leti pod orožjem znatno število vojakov. Stroški za to mobilizacijo predstavljajo na Švico izredno velik izdatek. 2e pred izbruhom sedanje vo'ne je Švica za Izredne oborožitvene izdatke potrošila v šestih letih 825 milijonov frankov. Po cenitvi, ki je objavljena v mesečnem poročilu Basler Handelsbank, bodo celotni Izredni mobilizacijsk' stroški do konca letošnjega leta dosegli 2 in pol milijarde švicarskih frankov. Ze v zadnji svetovni MOjni je Švica imela znatne izdatke z&-jradi mobili^acijei ki go do ka»Cft t§ vojue dosegu 1160 milijonov frankov. V sedanji vojni so strofiki mobilizacije neprimerno večji. Dnevni Izdatki za mobilizacijo so sedaj trikrat večji nego v zadnji svetovni vojni. Za kritje teh izdatkov je Švica najela na notranjem trgu že tri velika posojila. Zadnje posojilo v maju letošnjega leta je da'o 650 milijonov frankov, od tega pa je odpadlo 160 milijonov na konverzijo starih posojil. Zdaj napovedujejo novo obrambno posojilo v višini 300 do 400 milijonov frankov. Doslej je Švica krila znaten del teh stroškov s krediti, od katerih odpade 37% na dolgoročna posojila, 35% na srednjeročne kredite pri bankah in 12% na kratkoročne kredite. V glavnem je v ta namen potrošila tudi valutni rezervni fond pri švicarski Narodni banki. Ta fond je nastal ob devalvaciji švicarskega franka in se je vanj prenesel dobiček pri valorizaciji vrednosti zlata. Od 534 milijonov frankov kolikor je znašal ta fond, je švicarska zvezna vlada za mobilizacijo potrošila 325 milijonov frankov. 150 milijonov frankov pa so dobili kantoni za Kritje izrednih potreb. V ostalem pa Švica kri;'e znaten del mobilizacijskih izdatkov s posebnim obrambnim davkom, čigar donos znaša okrog 550 milijonov frankov letno. Celotno davčno breme se je zaradi uvedbe obrambnega davka povišalo na letnih 1.4 milijarde frankov, kar predstavlja 20% švicarskega narodnega dohodka. = Ustanovitveno gibanje na Hrvatskem. Po uradnih podatkih je bilo v teku avgusta na Hrvatskem ustanovljenih 7 delniških družb z glavnico 128.5 milijona din, v konkurz so prišle 3 delniške družbe s skupno glavnico 95.7 milijona din, družbi pa sta likvidirali. Nadalje je bilo ustanovljenih 73 trgovskih tvrdk in črtanih 37 tvrdk. Končno je bilo ustanovljenih 47 zadrug in črtanih 5 zadrug. = Ameriške ladje pod zastavo Paname. Trgovinska mornarica srednjeameriške države Paname se je v zadnjem letu izredno povečala m je v tej državi sedaj registriranih 270 parnikov s skupno tonažo 1,750.000 bruto registrskih ton. To povečanje pa ni morda posledica naravnega razvoja, temveč je zgolj posledica prenosa domovinstva številnih ameriških ladij na Panamo. Zaradi nevtralnostnega zakona ameriške ladje namreč ne morejo pluti v vojujoče se države. Temu predpisu so se ameriške paroplovne družbe izognile s tem, da so formalno prodale svoje ladje drugim podjetjem v Panami. Od septembra 1939 je bilo 82 ladij z Zedinjenih držav s skupno tonažo 420.000 bruto registrskih ton pre-nešeno v ladijske registre države Paname, od tega 70 tankovskih ladij (390.000 ton). V zadnjem črisu pa si ameriška vlada v zvezi s spremembo nevtralnostnega zakona prizadeva, da bi te ameriške ladje, ki so bile prenešene v Panamo, zopet prešle v ladijske registre Zedinjenih držav, ker Zedinjene države ladje v panamskih regi-r*rih ne mor«|o zapleniti za svoje namene. Japonska vztraja na svoji misiji Tokio, 21. okt. & Zunanji minister Togo je včeraj govoril po radiu Dejal je, da bodo Japonci odločno branili svojo državo in svoj obstoj ter ohranili tradicije svoje japonske časti Japonska zunanja politika gre za tem. da se konsolidirajo «1 ojačij-"> potrebni napori, da Japonska izpolni svojo zgodovinsko misijo. Če bo Japonska nadaljevala s svojo politiko na osnovi časti, pravice m realnosti, bo lahko premagala vse težave in dosegla popolni uspeh. Šanghaj, 21. okt. s. Avstralski list »Sid-ney Sun« opominja one angleške in ameriške navdušence za vojno, ki podcenjujejo vojaško silo Japonske, s temile besedami: Močna japonska mornarica, v kateri so številne težke elinice, lahko ogroža promet na Indijskem oceanu, na Pacifiku in vse naše zveze s Srednjim vzhodom. Operacijsko področje Japonske je zelo blizu japonskih oporišč, medtem ko so ameriška oporišča daleč od matične zemlje. Ako bi na Pacifiku izbruhnila vojna, bi bila zapletena v njo tudi Avetral ja, ki bi se morala pripraviti na dolgo in težko borbo, polno izgub. Ameriška nadškofa prsti Rooseveltovi politiki Chicago, 21. okt. s. Nadškof Beeckman je po radiu prečita! proglas na narod, v katerem protestira proti ponovnim poskusom, da bi se ukinil zakon o nevtralnosti. Oboroževanje trgovskih ladij in njih o'.pošiljanje v vojno področje, je dejal nadškof, so premišljena dejanja vlade, da bi se pošiljali v smrt naši državljani. Ta dejanja razen tega razburjajo duhove in hočejo ustvariti razpoloženje za vstop v vojno. Visoki cerkveni dostojanstvenik je svoj proglas zaključil z opozorilom poslušalcem, kakšno ogromno škodo bi pomenila vojna za Zedinjene države. New York, 21. okt. 6 Katoliški nadškof v Baltimoru Curley if na sestanku zveze »lajiških bratov« iiiav;il, da je mnenje, da se Anglija bori za krščansko civilizacijo, lahko le snov za kakšne anekdoto. Nikakor ni mogoče govoriti, da se Anglija bori za ohranitev demokracije ali krščanstva. Zgodovina Anglije in narodov, ki so pod njenim jarmom, je vse preveč znana, da bi bilo mogoče priznati Velik'" Britaniji vlogo rešiteljice in zaščitnice krščanstva. Anglija se je postavila proti Bogu in zato jo je sedaj doletela kazen Med takozvanimi demokratskimi državami r.i niti ene. ki ji ne bi bilo treba polagati računa pred Bogom za svoje grehe. SMRTNA KOSA V Ljubljani je umrl g. Joško Kragelj, dijak 4. gimnazijskega razreda. Njegovo truplo so prepeljali na dom v Mokronogu, kjer bo pogreb v sredo, 22. t. m. ob 16. Prvi avtomobil Začetki avtomobila, oziroma vozila, ki naj bi se na ta ali oni način »samo« pomikalo naprej, ne segajo le do L 1885. do Daimlerja in Benza, temveč se vlečejo skozi vse 19. stoletje in še daleč nazaj. Nekateri strokovnjaki menijo celo, da so že stari Egipčani oziroma njih faraoni uporabljali neke vrste samovoza. Daimler in Benz sta ustvarila le moderni, brzo tekoči eksplozijski motor, ki je šele omogočil razvoj modernega avtomobila, toda pred njima so delala že pokolenja izumiteljev. Prvi med njimi, ki bi ga lahko s polno pravico šteli med početnike pravega avtomobila, je bil Fran^ois Isaac de Rivaz, inženir iz švicarskega Wallisa, ki se je rodil 1752. in je spomladi 1804. zgradil vozilo z vsemi bistvenimi znaki avtomobila. Imenoval je to vozilo »stroj na ogenj« in kakor poročajo zanesljive priče, je ta stroj tudi v resnici tekel. To dejstvo je tem bolj vredno zanimanja, ker so podatki o tem možu včasih malo skrivnostni. Po rodu je bil sicer Švicar, rodil pa se je prav za prav v Parizu. Njegovo življenje je bilo deležno vsakovrstnih zunanjih časti ter uspehov. Stopil je v francosko vojsko, kjer je postal poročnik, L 1777. pa se je vrnil v svojo švicarsko domovino, kjer'je bil do leta 1791. major milice v Montheyu. Vodil je v Saint-Gingolphu papirnico, ki jo je pa ostavil, ker menda ni bila zgrajena najasnih poslovnih načelih, bavil se je tudi s politiko, postal je državni svetnik in pozneje pre-fekturni uradnik ter celo državni kancelar. Lk 1828. je umrL Kot državnik in politik je v svoji domovini imel pomembno vlogo, vendar bi se bil njegov spomin izgubil, če bi ne bil izumil avtomobila z eksplozijskim motorjem in električnim vžiganjem. Prva temna predstava o takšnem motorju mu je padla v glavo 1. 1770., ko je slišal, da poskuša Volta izdelati pištolo na električni vžig. Dotlej so ročno strelno orožje izdelovali, kakor znano, na kamen, Volta pa je hotel eksplozivno silo mešanice zraka ter vodika sprožiti z električno iskro. Isaac de Rivaz je mislil na to, da bi isto silo uporabil kot pogonsko silo za vozove. Poskušal je ne glede na neuspehe z vso trdovratnostjo uresničiti svojo misel in po desetih letih je res zgradil nekakšno cestno lokomotivo, ki jo je gnal plin. Poskuse, da bi sestavil uporaben motor, je delal na skrivaj v podzemeljskem prostoru, vozilo samo, ki naj bi prevažalo tovore do 20 stotov, pa je 1788. uničil velik požar v Sittenu, kjer ga je dovršil. De Rivaz se tudi tega neuspeha ni ustrašil, že 1. 1802 je poštni upravi v Bernu predlagal, naj bi konjsko pošto nadomestila z njegovimi »ognjenimi stroji«. Dve leti pozneje je v Sittenu predvajal svoje novo vozilo prvič pred javnostjo. V kantonalnem arhivu Wallisa nahajamo listino profesorja fizike v Sittenu, abbeja Am-staarda, M izpričuje v njej, da je »videl vozilo, ki ga ni gnala neposredna eksplozija zraku podobnih snovi, temveč motor, ki so ga te eksplozije spravljale v obrat, tako, da se vozilo ni gibalo sunkovito naprej, temveč v gladkem gibanju«. Seveda si ne smemo misliti, da je bilo to vozilo udoben avtomobil modernih časov, bilo pa je vsekako delo, ki zasluži občudovanje. De Rivaz ga je 1805. predložil francoski vladi, ki je tedaj gospodovala v Wal-lisu, v patentiranje, dve leti pozneje je Napoleon patentno listino tuli podpisal. Potem zvemo, da je de Rivaz s tem vozilom izvršil še dve poskusni vožnji, in sicer 1809. pred zastopniki oblasti in mnogoštevilnim občinstvom, ko je z njim prispel do nekega posestva svoje rodbine v Sa-voji, drugič pa 1813. v Veveyu, ko je »20 pedi dolg voz s 6 pedmi visokimi kolesi ter s težo 19 centov vozil s tovorom 1400 funtov ter nekoliko osebami po tlaku«. Nekoliko let pozneje je Chavanne, ki je opisal to vožnjo, sam preizkušal Rivazov avtomobil, pa mu ni uspelo obdržati ga v enakomerni vožnji. Po vsaki eksploziji se je namreč pognal samo kašnih 20 pedi daleč, potem je bilo treba nove eksplozije, da mu je pomagala do novega skoka. T<^ je umevno, kajti treba je bilo res posebne Japonci so bili že v starih časih navdušeni gojitelji rastlin in živali, ki jih pa okus zavaja včasih na ustvarjanje čudnih oblik. Spomnimo se samo neznatnih japonskih galebčkov in na mnogobarvne ščin-kavčke, ki so jih vzre:lili z dolgotrajnim križanjem. Spomnimo se tudi njih izrednih rastlinskih ustvaritev, kakor n. pr. japonske krizanteme, ene izmed najmodernejš h jesenskih in zimskih cvetlic, ki so jo vzgojili iz navadnim kresnicam podobnih oblik do najbolj prevejanih in ogromnih zvrsti, ki vzbujajo občudovanje vsega sveta. Neka japonska posebnost je tudi gojitev nežnih in pritlikavih rastlin, n. pr. gojitev pritlikavih drevesc. Vrtnarska umetnost vseh narodov pozna mnogo poti, da doseže z zastoji v kroženju Komisija za reševanje cilindra Anglija je dežela tradicij, ki jih čuvajo tam do tolikšne mere. da je že smešno. Znano je, da imajo uradne osebe uniforme, ki segajo že stoletja nazaj in jih nosijo po strogih, nespremenljivih pravilih. Vojna seveda je pomedla že marsikatero takšno tradicijo in jo bo še, pa čeprav v veliko nezadovoljstvo imovitih krogov. Primer nam pove vse. Kakor vsi vemo, nosijo pripadniki slovitih aristokratskih vseučilišč v Etonu, Oxfordu, Cambridgeu itd. posebna oblačila, po katerih naj bi se razlikovali od »navadnih smrtnikov«. Toda po neki vesti iz New Yorka je ravnateljstvo etonskega kolegija obvestilo dru- spretnosti, da je dal vozu enakomeren tek. Iz natančnega opisa in načrta Rivazovega vozila je namreč razvidno, da je moral vozač najprvo odpreti pipo plinskega balona, ki je bil nanješčen nad cilindrom ter spustiti v ta cilinder »tovor« plina. Potem je zaprl pipo ter sprožil električno iskro, ki je s krepkim sunkom pognala bat navzgor, nato je pritisk na neki pedal odprl izpuh, bat je padel spet dol. Izpuh je bilo treba zapreti, plinsko pipo odpreti, pritisniti z nogo na meh, da je šinil plin s krepkim pritiskom v cilinder, nato se je pipa zaprla, sprožila električna iskra itd. do neskončnosti. Obe roki in nogi sta imeli pri stvari preobilico zamotanega dela, ki ga je bilo treba opravljati zapovrstjo in naglo, drugače bi stvar ne mogla funkcionirati. škoda je vsekako, da se je vozilo ohranilo samo v risbi. De Rivaz ga je v Veveyu zapustil v nekem skednju, kjer ga je bilo videti še 1825. Sčasoma je zarjavelo in razpadlo ter izginilo. Bilo je zanimiv tehnični prvenec moža, ki je zaslutil prihod avtomobilske dobe, čeprav se je razvoj po njegovih poskusih za dolga desetletja spet prekinil. sokov, obročkanjem, vrezi pod očesi in poganjki, stalnim prirezovanjem itd. večjo rodovitnost ter podobne svrhe. Japonec pa s svojimi pritlikavimi drevesci prav za prav ne zasleduje takšnih praktičnih namenov. Drevesa, ki so v naravi velika, hoče tako ukrojiti, da postanejo uporabna kot neznatni okrasi vrtov m sob. Posebne uspehe dosegajo s tako z van: m »drevesom življenja« (chamaecyparis obtusa), ki je v naravi prav veliko drevo, pod rokami japonskih gojiteljev pa doseže v svojem stotem letu morda 90 cm ali pa še manj. Tre-Da je seveda ogromne spretnosti in potrpežljivosti, da zadržuješ rasti no na takšen način v njenem razvoju, toda teh dveh lastnosti japonskim vrtnarjem ne primanjkuje. žine svojih gojencev, da se bodo morali ti zaradi krize v tekstilni industriji odpovedati črni jopici in neizogibnemu črnemu cilindru, ki sta bila glavna sestavna dela njih uniforme. Zadovoljiti se bodo morali odslej z navadnim oblačilom. Brzojavka veli, da je to sporočilo povzročilo mnog razburjenja in da so osnovali posebno komisijo, ki naj preišče, dali bi ne bilo mogoče etonskim študentom ohraniti vsaj cilinder... Največji mož 28-letni Georg Kiefer iz Obermoderna v Alzaciji se ponaša, da je s svojo višino 2,37 m največji mož na svetu. Nameščen je kot vratar neke blagovnice v Strass-burgu, ki si je ž njim pridobila posebno privlačnost. Njegovi stariši, bratje in sestre imajo popolnoma normalno rast in tudi George ni kazal do svojega 14. leta nobenega znaka, da bi se hotel tako raztegniti. Toda potem je pričel rasti in je rasel, dokler ni pač dosegel sedanje višine. Pri vsem tem pa je v razmerju s svojo velikostjo krepko razvit in ne dela prav nobenega vtisa, da bi bil bolehen ali slaboten, kakor velja to za mnoge velikane. Seveda mu ni lahko, preriti se s svojimi 138 kg žive teže skozi to nekoliko trnasto dobo živilskih nakaznic in točk. To so uvidele tudi odločujoče oblasti in so mu priznale dvojne karte. Kdor bi ga za to zavidal, pa mu je treba omeniti samo to, da si mora ubogi Georg za vse, kar ima na sebi, omisliti dvojno mero, seveda tudi za čevlje. Kdo neki bi rad nosil čevlje št. 63? Georg Kiefer jih mora nositi. Nov tip lokomotive Na švicarskih železniških progah preizkušajo ta čas nov tip lokomotive, ki zbuja pozornost že zavoljo svoje nenavadne oblike, velikosti in sile. To pošast srebrne barve poganja plin. Nje motor predstavlja turbina s silo 2000 k. s., kot kurivo pa uporabljajo težko olje. Turbina spravlja v tek generator, ki proizvaja električni tok za vse vozilne naprave. Lokomotiva s šestimi pari koles je težka 88 ton in vleče lahko tovor 200 ton z največjo brzino 100 km na uro. Ker ne troši nova lokomotiva ne premoga ne električnega toka, jo bodo uporabljali zlasti na progah, ki niso elektrificirane. Ognjenik s plinsko masko Neki pariški list omenja v razpravi o plinskih maskah, da jih nimajo samo ljudje, temveč da se z njo lahko pobaha tudi neki ognjenik. Kakšnih deset let tega so se številni kmetje, ki so imeli svoja polja na pobočj h ognjenika Masaja v Nikaragui, pritožili vladi, da jim plini iz njegovega žrela resno ogražajo pridelke. Ko so oblasti ugotovip, da so bile te pritožbe vse drugo nego pretirane, so se obrnile do skupine nemških inženirjev, da bi si izmislili kakšno pomoč. Nemcj so tedaj preko žrela zgradili velikansko kovinsko streho z neko vrsto ogromne varnostne zaklopke in zamotanim sistemom cevi, ki naj bi dovajale v žrelo posebne kemične snovi za nevtraliziranje sLru-penih ognjeniških plinov. Ta velika pl nska maska na vulkanu je teh deset let delovala tako dobro, da so jo morali šele sedaj malo popraviti ter izpopolniti. Vozila na lessil plin na svedskesu Uporaba generatorjev na les in sladko oglje za motorna voziia se je na švedskem tako razširila, da so se porabili že vsi krediti, ki jih je vlada določila za ta namen. Da bi se mogla še nadaljnja voz:la preurediti na takšen pogon, bodo od vlade zahtevali nov kredit v znesku 5,5 milijona švedskih kron na račun tekočega ter 1,5 m lijo-na kron na račun prihodnjega proračuna. V Stockholmu in drugih švedskih večjih mestih opravljajo tudi javno prometno službo motorna vozila, ki so jih preuredili na novi pogon. V samem Stockholmu je odstotek teh avtomobilskih vozil dosegel število vozil, ki so pred se Janjo vojno voz la tam na bencin. čas fs denar Neki veletrgovec si je izmislil drastičen način, da bi se ubranil nezaželjenih blebe-tačev. Nad svojo pisalno mizo ima na steni sledeči napis, ki ga morajo videti vsi obiskovalci: »Svoje liste sem že prebral. Vem, kakšno je vreme. Tu sem, da bom delal.« Trgovec izjavlja, da mu učinek tega napisa prištedi vsak dan najmanj eno uro časa. Obiskovalci se razgovarjajo z njim samo stvarno, tako da se vsi posli razvijejo v najkrajšem času. Jezero s štirimi vrstami vode Prav nenavadna posebnost med jezeri je nedvomno neko jezero na otoku Kildelu ob Murmanski obali. To jezero ima štiri različne vrste vode, ki sestavlja vsaka posebno plast. Te plasti se med seboj ne mešajo. Vrhnja plast, ki je debela pet metrov, vsebuje samo sla! ko vodo in v njej ne naj Ješ rib ali rastlin, ki bi ne bile značilne za sladko vodo. Sledi isto tako pet metrov debela plast slane vode, ki živi v njej samo morska favna in flora. Obe spodnji plasti napajajo žvepleni vrelci na jezerskem dnu in v njiju ne najdeš seveda nobenega znaka življenja. Metoda, ki vrača slepcem via Znani japonski zdravnik, prof. Naka-mura z vseučilišča v Toki ju, je Po poročilih japonskih listov odkril nov način, s katerim vrača slepcem vid. Osebam, ki so komaj umrle, izreže roženi ce in jih s posebnim postopkom presaja v oči slepih oseb. Beležijo že mnoge primere naravnost čudovitega uspeha te metode. Celuloza iz banan Na Japonskem proučujejo že dalj časa možnost, da bi se celuloza pridobivala iz debel in listov banan. Kakor poročajo, so zadnje zadevne poskuse izvršili z uspehom. Celuloza, ki so jo pridobili, bo rabila posebno dobro za izdelavo viskoze, v to svrho pa bodo zgradili posebno tovarno. Električni čuvar SIng-Singa V prosluli kaznilnici v Sing-Singu so uporabili nov izum proti zaprtim kaznjencem. Vrata vseh celic so opremili z nevidnim električnim očesom, ki sproži v trenutku svarilno napravo, če hoče nekdo v celico spraviti kakršen koli kovinast predmet. Na ta način je kaznjencem praktično onemogočeno, da bi sprejeli na skrivaj kakšno pilo, vzmet ali drug kovinski predmet, ki bi jim rabil za pobeg. NAMESTO ANEKDOTE že več let se držim istega krojača, pripoveduje neki humorist. Mož je priden in spreten, le seb! ne posveča nobene pozornosti. Sedaj teka že tretje leto z istimi zamazanimi in raztrganimi hlačami naokrog. »Tako raztrgani vendar ne morete hoditi, mojster!« sem mu dejal nekega dne. Pogledal me je prijazno in dejal: »Čas je denar, gospod! Imam mnogo plačanega dela. Zase mi ne ostane nobena prosta ura.« »Tu imate pet mark,« sem odvrnil. »Za to si zašijte, očistite in ziikajte hlače!« »Lepa hvala!« je dejal mož in odšel. Ko je prišel spet k meni, je nosil iste stare hlače. Bila je ista mastna umazanost, bile so iste rese. »čemu sem vam pa dal pet mark?« sem vzkliknil malo ogorčeno. Moj krojač je vz-dihnil: »Svoje hlače sem si potem res temeljito ogledal, veste, toda za pet mark tega dela ne morem izvršiti pri najboljši volji!« VSAK DAN ENA Junak. »Slišal sem, da se ne morete gibati, pa se ne morem odreči prilike, da bi vam ne povedal da ste bedak in figamož!« „H pešce tacchino" — »Morski puran" una delle piti meravigliose creature dei mari tropicali — eno najbolj čudnih bitij tropskih morij irevesa v Jopica finltarni pregled Umetnost in kritika Umetnik in kritik Ce zastopa umetnik, ki skuša v lastnih delih najti novih izraznih možnosti, z neko strastjo svoje umetniško prepričanje tudi pri presojanju drugih del, ni to samo razumljivo, temveč naravno in dosledno. Zato me ne preseneča, če Fr. Tratnik nastopa tudi z besedo kot propagator novih umetnostnih smeri, nasprotno verujem, da izvira njegov članek v petkovi številki »Jutra« iz globokega notranjega prepričanja, ki je posledica njegovega gledanja na likovno umetnost, članek sicer zamenjuje pojem ekspresionizma, ki je umetnostna struja s svojimi posebnimi otipljivimi in opisljivimi atributi, kakor jih vsak obiskovalec modernih razstav in še prav posebno vsak slikar dobro pozna, od ekspresivnosti, svojstveni vsaki pravi umetnini, četudi je naslikana še tako »akademsko«. V članku so nadalje imenovani kubizem, futurizem in surrealizem kot »ekstremna iskanja« ekspresionizma, torej kot variante, morda podvrste te struje, čeprav se je n. pr. futurizem pod tem imenom pojavil, kolikor se spominjam, že okoli leta 1910., a ekspresionizem šele po prvi svetovni vojni. Do sedaj smo slišali vse te »izme« in še druge imenovati kot pojave moderne umetnosti, ki so si sledili drug za drugim v razmeroma kratkih presledkih. A to omenjam le mimogrede. Uvaženega slikarja sem kljub temu pravilno razumel in popolnoma mi je jasno, da lomi kopje za izrazna sredstva nove umetnosti, ki jih po svoje sumarično imenuje ekspresionistična. če je naštel stare mojstre, katerih ekspresivna moč je posebno velika, se čudim, da ni navedel El Greca in Goye, kj jih ekspresionisti posebno radi navajajo kot svoje predhodnike. Ponavljam, da je dosledno in povsem razumljivo, da se borec za nove struje zavzema za večje poudarjanje teh struj v kritikah. Nihče mu ne more vzeti pravice, da se — četudi enostransko — bori s čopičem in peresom za svoje ideale. Drugačna pa je dolžnost umetnostnega kritika, ki se noče sam degradirati do služabnika kraljice mode. Kritik se pač mora — če hoče veljati za pravega posredovalca med umetniki in občinstvom — postaviti na vzvišeni piedestal objektivnosti ter skušati ločiti zrno ol pleva v vseh načinih umetnostnega ustvarjanja, ki se pojavljajo na razstavah. Stojim neomahlj:-vo na stališču, da se pravi talent lahko izživlja v vsakem načinu umetniškega dela. Izmed stotine zastopnikov najzakrkne-nejšega akademizma — pri nas takih sploh "i1 — je gotovo eden najboljši, a med de-settisočimi ekspresionisti, ki so jih sodobne akademije bruhale leto za letom na beli dan, verjetno niso vsi nadkriljevali tega starina niti v ekspresivnosti niti v stopnji kvalitete sploh. Smešno bi bilo, če bi se kritik postavil na stališče, da v izraznih načinih, ki ne nosijo uradnega naziva tega ali onega novodobnega »izma«, ne more biti prave umetnosti. S tem bi samo doka- zal svojo nesposobnost in ono fanatično strujarsko pripadnost, ki sicer lepo pristo-ja modernemu umetniku, ki pa je že sama na sebi documentum paupertatis pri kritiku. Vedno sem iskal v vsaki umetnini le kvalteto in jo skušal po svojih skromnih močeh pravilno oceniti. Kdor bi pa iz »načelnih« vzrokov odrekel kvaliteto slikarju, ker ne oponaša ene izmed mod iz polpreteklega časa — kar bi lahko igraje storil, če bi mu bilo na tem! — ne more zahtevati za sebe naziva resnega umetnostnega kritika. Zato, spoštovani g. Tratnik, si bom dovolil gledati tudi v bodoče na našo slikarijo z višjega nestrankarskega stališča in izrekati svoje sodbe sub specie aeter-nitatis. O ekspresivnosti, t. j. o čustvenosti Pav-lovčevih del sem govoril menda dovolj jasno in bolj nisem mogel podčrtati tega svojstva njegovih umetnn, kakor la sem eno izmed njih primerjal z globoko občuteno Lajovčevo kompozicijo »Gozdno samoto ...« Kdor je hotel, me jj razumel. Umetnik odgovarja krit:ku Akad. slikar Ivan Vavpotič nas je naprosil, da objavimo naslednji njegov odgovor »Slovenčevemu« umetnostnemu kritiku dr. St. M i k u ž u. Gospod doktor. Kritiko o jesenski razstavi »Lade«, ld ste jo priobčili v »Slovencu« z dne 18. t. m., smatram za zlovoljno omalovaževanje naporov in dela Vam iz bog ve kakšnih vzrokov nevšečnih umetnikov. Razen nekaterih notoričnih snobov si jo je tako razlagala bržčas tudi vsa razsodna slovenska javnost. Spričo Vaših slavospevov na vzporelno razstavo v Obersnelovi galeriji tovariša, čigar delo tudi sam visoko cenim, Vam je prišla »Ladina« prireditev kakor nalašč, da jo porabite za čim temnejše ozadje svetlemu liku Vašega izvoljenca. Pač že star in preizkušen recept! Prehitro ste odkrili svoje karte in preprozorna je Vaša igra. Dejali ste si: Posekam jim glave, vsem, ki bi mogli križati pota moje teze, vrh trofej pa bom postavil strmečemu slovenskemu narodu novo monštranco v čaščenje. O razstavi pri Obersnelu ste se razpisali na dolgo in široko, največ pa v višino, medtem ko ste našli za nas nekaj bornih časnikarsko »dolžnostnih« vrstic. Tisto malo priznanja, kar ga delite temu ali onemu, tej ali oni — je naslovljeno kot obvezen vljudnostni poklon krogu, v katerem sodelujete. Kar se tiče mene osebno, mi že nekaj let sekate glavo, zdaj z injekcijami par-femov, zdaj brez njih. To pot ste zavihteli novo orožje; ker ste se naveličali trgati moje slike, ste se spravili nad moje okvirje. Za kritika sijajna iznajlba, ki si jo lahko pustite patentirati. Da sva si končno na jasnem: Vaša očitna pristranost, ki se stopnjuje do osebne mržnje, do mržnje, ki zamegljuje vid, razveljavlja & priori vrednost in verjetnost Vaših trditev, pa naj bodo še tako glasne. Vsa Vaša kritična dognanja zadnjih let so zgrajena na mrtvih geslih včerajšnjega dneva. Naše slike bodo še dolgo ogrevale srca tistih, ki se jim približajo z ljubeznijo, ko bodo trohnele kritike danes modnih in slavnih kritikov po prašnih policah arhivov. In verjemite mi: več so mi vredne, tisočkrat več vredne besede priznanja, ki mi jih je izrekel moj stari prijatelj Rihard Jakopič, kakor vse tiskane kritike najbolj patentiranih pismoukov! Ivan Vavpotič. levi dr. Vidmarjeve knjige V okviru naše kulturne kronike smo priobčili podrobnejše poročile^ o knjigi profesorja ljubi ianske univerze, dr. Milana Vidmarja »Das Ende des Goldzeitalters« (založba Friedr Vieweg in sin, Braunschweig). Takisto smo zabeležili, da je. biLa prva naklada te knjige razprodana v necelem mesecu. Med tem so razni nemški i isti objavili oceno te izdatno razširjene in izpopolnjene nemške izdaje prvotno slovenskega sipisa »Med Evropo isa Ameriko«. Daljši članki, ki so iih priobčili posamezni listi (in mnogi drugi bode nedvomno še pisali o novem delu natega znanstvenika), pričajo o spoštljivem in prikupnem sprejemu, ki ga je knjiga prof. dr. Vidmarja deležna v nemški javnosti. Najobširnejša izmed dosedanjih recenzij je izšla v »Hamburger Fremdenbktt« (23. avg. t. L). Je to cel feljton z naslovom »Zakon velikega števila«. Poteka iz peresa avtorja, ki podpisuje s šifro g. m V živahni, skoraj pripovedni obliki piše ocenjevalec o postanku dr. Vidmarjeve knjige in o nje poglavitnih značilnostih. Omenjajoč prvotno slovensko izdajo, pravi nemški kritik: »Iz slovenskega mošta je med tem "ostalo nemško vino. Pisec, tisti šahovski mojster, ki je najorei kot obvla-dovalec kraljevske igre. nato pa' kot udeleženec svetovne konference za elektriko prodrl na Daljni zapad, se imenuje Milan Vidmar in ie profesor ljubljanske univerze, Tehnik, fizik, narodni gospodar. In ker je spisal tako delo. ga moramo šteti tudi med filozofe.« O samem spisu sodi, da je »gigantska filozofija kulture in zgodovino, Kronika * Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 84. z dne 18. t. m. objavlja naredbe Visokega Komisarja glede določbe za legaliziranje javnih listin, omejitev avtomobilskega prometa in popravek v predpisih za poslovanje Pokrajinske delavske zveze. * Razpisani zdravniški službi. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika specialista za serobakterio-logijo v zavodovem ambulatoriju v Ljubljani z eno uro dnevne ordinacije in eno mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso za zdravniški okoliš Dolenjske toplice s sedežem v Dolenjsk:h toplicah z okolišem 640 zavarovancev. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 8. novembra opoldne. * Stoletnica smrti italijanskega skladatelja. V nedeljo bodo v Paviji pod okriljem organizacije Pro Pa tria slovesno proslavili stoletnico smrti Alessandra Rolle, znamenitega skladatelja, pavijskega rojaka. Pri tej priliki bo v gledališču glasbeni večer, na katerem bodo orkester in solisti izvajali najznačilnejše skladbe pokojnika. Na sporedu je več Rollovih doslej še ne objavljenih dei * Usoda znamenite Tizianove slike. Sodišče v Benetkah je moralo te dni obravnavati zadevo z dragoceno Tizianovo sliko, njegovim avtoportretom, ki se je pred leti pojavil v Ameriki. Lastnik slike, ki je bila zaradi malomarnega ravnanja že v precej slabem stanju in je bila že skrajno potrebna restavracije, jo je leta 1937. izročil 6S letnemu špediterju Alhimedu Grudnu, da jo odpremi v Italijo do znanega restav-ratorja cav. Antonija Bona, v teku leta pa jo v restavriranem stanju vrne v Ameriko. Medtem pa je poteklo že nekaj let in slika še zmerom ni poromala nazaj čez ocean. Gruden je bil tožen, češ, da je prekršil dogovor, sodišče pa ga je po dolgi razpravi, ki je bila zelo živahna in zanimiva, oprostilo. Slika se še zmerom nahaja v Italiji * Nov grob. V visoki starosti 83 let je v ponedeljek umrl v Novem mestu višji davčni upavitelj v pokoju g. Ignacij Kline. Zapušča hčerki Vito in Ivo ter drugo sorodstvo. Dragega pokojnika bodo spremili k večnemu počitku v sredo ob 16. iz hiše žalosti na novomeško pokopališče. Rajnkemu blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! * Zanimiv pojav sončnih peg. Bendan-dijev observatorij v Faenzi je v petek opazil nekaj sončnih peg, ki so se še v soboto nato pomikale od vzhodnega roba sončne plošče preko središča proti zapad-nemu robu. So to iste pege, ki so jih bili opazili na soncu že v septembru in ki so tedaj povzročile v ozračju velike spremembe, ki so neugodno vplivale tudi na radio-električne zveze obeh polobel naše zemlje. Po popolnem sončnem obratu so se pege tokrat povrnile v znatno spremenjeni obliki. Bilo je kakšnih 15 peg, razvrščenih v majhne kolobarje Pričakuje se, da bo nenavaden nebesni pojav vnovič povzročil nered v našem ozračju. * Pocenitev peštnega prometa z Nemčijo. Ko se je nemški poštni minister Ohne-sorge nedavno rnudil v Rimu, se je z italijanskim prometnim ministrom dogovoril o vrsti sporazumov, ki stopijo v veljavo 1. januarja prihodnjega leta in ki bodo znatno olajšali poštni promet med obema državama. Poleg tega, da bo v znatni meri poenostavljena odprava pošte preko meje, bodo znižane tudi nekatere poštne tarife. Tako bo tarifa za pismo znižana od 1.25 na 1 liro, za dopisnice od 0.75 na 0.50 lire, za besedilo v brzojavki pa od 0.21 na 0.185 lire. * Vojaški dopusti za jesensko setev. Poljedelske organizacije so bile uradno obveščene, da bo vojaško obiastvo v stremljenju, da kar se da ustreže potrebam kmetijstva v času jesenske setve, od 15. oktobra do 15. decembra podeljevalo do 30 dni dopusta onim vojakom, katerih navzočnost pri jesenskem kmečkem delu je nujno potrebna. V število 30 dni niso všteti dnevi, ki so potrebni za potovanje. * Ostanki rimskega mesta na Portugalskem. Nedaleč cd Oporta na Portugalskem so pri nekem prekopavanju naleteli na ostanke starega rimskega mesta. Doslej so arheologi odkrili skupino obzidja, hiš in stolpov. Po vsej priliki je naselbina istovetna z mestom Talabrigo, ki ga omenjajo zgodopisci. Našli so tudi več dragocenega pohištva. * V vsako slovensko hišo mora letos književni dar Vodnikove družbe! Kdor se še ni prijavil krajevnemu poverjeniku ali pisarni v Ljubljani, Puccinijeva 5, naj to nemudoma stori, da ne bo ostal brez knjig, ki se tiskajo v omejeni nakladi. * Mina mu je raztrgala roko. Na Bregu pri Ribnici že delj časa grade vodovod. Pri delih sta bila zaposlena tudi brata Rogler-jeva iz domače vasi. Zaradi skalnatega zemljišča je treba kamenje razstreljevati. Tudi brata Roglerjeva sta položila mino, ki pa je prezgodaj eksplodirala. Eden od bratov je dobil hude poškodbe. Razmesarila mu je roko, ki so mu jo morali v bolnišnici odrezati, močno poškodovane pa ima tudi oči, tako da je nevarnost, da izgubi vid. * Nesreča v gorah. V četrtek Je bilo v gorah pri Novari hudo neurje, ki bi bilo kmalu zahtevalo smrt treh mladih planincev. Vihar, v katerem sta se izmenjavala dež in sneg, jih je zajel blizu prelaza Onesca, ko so pravkar skušali preplezati neki kamin. Potem o njih ni bilo ne duha ne sluha pa so ostali planinci organizirali reševalno ekspedicijo. Po šestih urah napornega iskanja so našli vse tri na dnu nekega prepada, vse premražene in z nevarnimi poškodbami. * Sest jajc in šest mesecev zapora. Proti koncu prejšnjega meseca je kmetica Maria Borsotti iz Oleggija v okolici Novare prinesla na domači trg pol tucata jajc in jih nudila na prodaj za ceno, ki je bila nekaj višja od maksimirane. Občinska tržna straža je proti ženi vložila ovadbo in te dni jo je sodišče v Novari obsodilo na šest meserev zapora. • m ^ m. m • * ■ M IOTI.VUK £J UBkJANAsTAVČ AR J EVA 7 IZ LJUBLJANE u— Vsesvetska akcija. V ponedeljek je sklical akcijski odbor Vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane plenarno sejo, kjer se je obravnaval predlog ožjega odbora za izvedbo letošnje vsesvetske akcije. Sejo je otvoril podžupan dr. Vladimir Ravnihar in po uvodnem pozdravu dal besedo poročevalcu, višjemu komisarju dr. Mraku. Ta je najprej poročal o uspehu lanske akcije, ki je prinesla nekaj nad 100.000 d n čistega Job-čka, potem pa razložil nagibe, ki so vodili ožji obdor, da je sklenil tudi za letos predlagati vsesvetsko akcijo, seveda v omejenem obsegu. Glavni vodili, da se je odločil za to akcijo, sta bili velika potreba in pa dejstvo, da je ostalo lansko leto neprodanih nekaj sveč in svilenih trakov v mestnih barvah. Ožji odbor vsesvelske akcije zato predlaga, da se male sveče, ki jih je še precej nad 1000, prodajo po 20 lir, 6 velikih sveč po 200 lir, 150 velikih vencev, okrašenih s trakovi po 50 lir in 600 malih vencev po 20 lir. Poročilo je izpopolnil tajnik Vrhovnega socialnega sveta dr. Koire, ki je najprej opravičil zamudo, s katero se je letošnja akcija pričela, potem pa pojasnil izdatke, ki bodo letos potrebni. Vence bodo izdelali kmetje iz Iške vasi in Strahomera, male po 3.50, velike po 5.50 lire. Pri akciji bodo zaposleni tudi nekateri priseljenci in so celokupni izdatki predvideni na 8000 lir. Skladišče za vence je dala na razpolago velesejmska uprava, pisarno pa bo kakor vsako leto vodil pisarniški ravnatelj v pokoju g. Jagodic. Stojnice za prodajo vencev in sveč bodo na pokopališčih pri Sv. Križu, pri Sv. Krištofu in na Viču. Poslovale bodo v soboto, neleljo in v ponedeljek. V razpravo so posegle zastopnice dobrodelnih društev in predlagale, da se število malih vencev zviša na 1000. Predlog je b:l sprejet in je bila potem določena služba posameznih društev pri prodaji vencev. u— Pianist Karlo Vidusso, ki bo koncer-tiral prihodnji ponedeljek v veliki Filhar-monični dvorani, je rodom iz Južne Amerike in sicer iz čila. Začetke svojega glasbenega pouka je užival v Buenos Airesu in prišel pozneje na konservatorij Giuseppe Verdija v Milano, kjer jih je dokončal z največjo pohvala Ko je Ul 20 tet star, se je posvetil koncertnemu življenju in dobil na mednarodnih tekmovanjih v Budimpešti in špecijelno Se v Varšavi prvo in največjo pohvalo. Takoj za tem je konkuriral tudi v Italiji in bil med 42 pianisti prvi. Njegova koncertna pot je zelo bogata, vojila ga je po vseh znamenjih kulturnih središčih Evrope. Trenutno je mojster klanr-ske igre na konservatoriju v Paimi. O sporedu, ki ga bo izvajal, prihodnjič. Vstopnice so že v prei prodaji v knjigarni Glasoene Matice. (—) u— Sprememba priimkov. Visoki Komisa-Milanu Moranu v Ljubljani spremembo priimka iz Moran v Zadel. Jožefi Krobath iz Slov. vasi pri Kočevju pa spremembo rodbinskega imena iz Krobath v Siegmund. u— Reja prešičev v Ljubljani. Socialni gospodarski odbor za rejo prašičev v Ljubljani naproša vse gospo lin je, posebno pa one, ki imajo pri njem prašiča v reji, da prinesejo, ker še nimamo prevoznih sredstev za pobiranje po hišah, že v sredo in nekaj naslednjih dni odpadke sočivja in druge za prašiča užitne stvari, posebno odpadke krompirja, v prostore na Lokah v Trnovem, kjer se bodo prešiči redili. Nadalje prosimo, da nam gospodinja, ki ima kako posteljo odveč, posodi posteljo za služkinjo. Odbor javlja vsem onim članom, ki so plačali vpisnino pet lir, da zdaj ne more rediti več ko 200 prešičev, ker so prostori premajhni. Ce se mu pa posreči dobiti prostornejše hleve, bo redil toliko prešičev, da bodo lahko vsi člani, kakor tudi še nekaj novih članov, imeli pri njem prešiče v reji. V nasprotnem slučaju odbor vrne vpisnino 5 Ur. Kdaj si bodo člani lahko ogledali svoje prešiče, bo javljeno pozneje, ker morajo biti prešiči prej cepljeni. u— Zastopnica milanske tvrdke Triplex bo danes ob 16. uri pokazala prednosti novodobnih plinskih štedilnikov in kuhalnikov v razstavnem prodoru Mestne plinarne pri tromostovju. O kvaliteti jedil, pripravljenih na plinu, se bodo gospodinje same prepričale. Vsi, ki se zanimajo za pripravo italijanskih jedil, vljudno vabljeni! u— Opero popravljajo. Načrt za prezidavo našega opernega glelališča je že del] časa aktualen. V ponedeljek so delavci stavbnega podjetja ing. Dukiča že postavili oder-ob Puccinijevi ulici in je zdaj upanje da je led prebit. u— Obnova pročelja palače hotela Union je v glavnem dokončana. Obnovili so del pročelja tik pod streho in zamenjali žlebove. Zunanjost hotela je zdaj mnogo prijaznejša. Popravila se nadaljujejo še na dvoriščni strani stavbe. u— Dve prazni trgovski hiši. 2e dolga leta je bila na Mestnem trgu prazna tri-nadstropna trgovska hiša. Njej se je lani pridružila nova palača Bat'e, pri kateri so vsa gornja nadstropja še vedno prazna. Pred dnevi so začeli poslopje na Mestnem trgu preurejati in se bo v pritličje in prvo nadstropje vselil mestni zglaševalni urad. Ljubljanske govorice pa velo povedati, da bodo tudi nekateri prostori Bat'ove palače na Ulici 3. maja v kratkem zasedeni. u— Nekaj nesreč. V Kolodvorski ulici je 43-letni delavec Jože Meze tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. 28-letni delavec Jože Pibernik iz št. Jurja pri Grosupljem pa je doma padel z lestve in si zlomil levo nogo. Na polju je padla in si zlomila desnico 55-letna delavka Ana Lavrihova iz Velikega Gabra. Po stopnicah je padla in se potolkla po glavi 48-letna postrežnica Jožefa škocijanova iz Ljubljane. Težko naložen voz z gramozom se je zvrnil na 33-letnega cestarja Janeza Matka in mu zlom 1 desnico. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. u— Prevozi z ljubljanskimi reševalnimi avtomobili. Ljubljanska mestna reševalna postaja opozarja, da prevaža samo bolnike, drugih, torej tudi zdravnikov pa ne glede na Čas zaradi pomanjkanja pogonskih sredstev in gum nikakor ne more prevažati. Samo v res nujnih primerih kličite mestni rešvalni avtomobil edino za prevoz bolnikov! u— Za mestne reveže je podaril lekarnar g. mr. Milivoj Leustek z gospo soprogo 100 L. v počastitev spomina g. dr. Tavčarja, g. dr. Ernest Majer je pa nakazal 50 L. v počaščenje pok. ge. Ivanke Tomšičeve. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo dobrotnikom revežev tudi v imenu podpiranih. u— Danes v »Veselem teatru« nov program štev. 8. Začetek ob 19. (7.). Konec pred 21. (9.). (—) ki pa je kajpak vse kaj drugega nego »aka-demiična« (v dobrem prav kakor v slabem smislu) in se čita kakor napeta knjiga o doživljajih in pustolovstvih; v resnici prinaša vrsto prav važnih pogledov, med katerimi je marsikateri povsem nov.« Dalje sodi sodelavec hamburŠkega dnevnika: »Milan Vidmar se izraža od prve do zadnje vrste čisto osebno. Ni sledu o tisti suhoparni učenosti, ki žal mnogega citate! j a zadržuje pri čitanju njemu sicer vseskozi dostopnih tehtnih ded, za katere bi imel vse zanimanje. Vidmar pripoveduje; njegova premišljevanja rasto iz oprijemljive nazornosti Umljivo je, da po tej poti ne mo re spisati znanstveno eksaktne knjige, zategadelj mora — samo na nekaterih pičlih mestih — vstaviti to in ono, kar se sicer povsem ne prilega slogu, a je billo ne ogibno.« Sem sodi poglavje o sodobni fiziki, ki ga ocenjevalec podrobneje označuje, da svojemu čitatelju bolj približa Vidmar j eve temeljne nazore, predvsem njegovo stališče glede obstoja zakonov v ve-soljstvu, glede naključja in človekovega prizadevanja, da z umom obvlada prirodo. S svojim nazornim prikazovanjem vzajemnih odnosov med sodobno fiziko in nacionalno ekonomijo, piše hamburški kritik, prihaja pisec k zornemu kotu, ki ga sicer ne bi bilo lahko doseči. In če naposled medi tira tudi o sreči, tedaj posega v etično-metafizične dimenzije, pri čemer pa si vsekdar prizadeva, da bi ostal na tleh nazornosti in neposrednega doživetja in da bi ne bil nikdar abstraktno-teoretičen. Ta doživljajski značaj, ta bližina življenju je sploh lepa odlika več kakor štiri sto strani obsegajočega dela. ki se obrača do vseh in noče veljati za metodično-znanstveno do kraia dc<*n.ano' in dozorelo delo. V ostalem sodi hamburški ocenjevalec prof. Vidmarjeve nove knjige: »Svetovni nazor in etika, ki sta nosilni sili miselne stavbe ljubljanskega učenjaka, se brez te-jfcave razkrijeta kot racionalizem, vendar ne smemo pozabiti, da gre pri ocenjevanju za motive in se zato ni treba oklepati nobenega miselnega kalupa, terminologije in drugih podobnih vnanjih znakov. Prepričljivo učinkuje tudi način, kako gleda Milan Vidmar na preseljevanje narodov od vzhoda na zapad in kako prikazuje posamezne zgodovinske epohe v preteklosti »severno-evrazijskega« človeštva ter njih gonilne sile.« Pisec sklepa: »Takih pogledov je mnogo v tej temperamentno sipisani knjigi, ki mora gotovo izpolniti neko nalogo v našem razrvanem času.« V »Kieler Neuste Nachrichten«. (10. septembra) je pisal o tej knjigi Erhard Hor-nig. Pisec pravi med drugim* »Znani šahovski mojster prof dr. Milan Vidmar, or-dinarij za fiziko (!) na univerzi v Ljubljani, stopa pred javnost s knjigo, ki obsega sumo njegovih filozofskih spctznav m ki bo zaradi originalnosti piščevega mišljenja vzbudila posebno pozornost. Knjiga nikakor ni narodnogospodarski strokovni spis, kakoT bi kdo domneval po naslovu, marveč velikopotezna podoba človekovega življenjskega boja, njegovih zmot in njegovih možnosti za srečnejšo bodočnost. Kot ostro-vide® naravoslovec b^ez predsodkov skuša Vidmar odgovoriti na vprašanja o smislu življenja. Problem se mu kaže v zadnji miselni zaostritvi kot boj uma s slepim naključjem.« Označujoč s kratkimi potezami značilnosti Vidmarjevega gledanja na te probleme, pavi pisec: »V te5 zvezi izraža Vidmar močno priznanje stroju kot pomočniku človeštva. Človek ne sme biti več uporabljan kot tovorna žival, marveč mu morajo neprimerno močnejši stroji odvzeti vse težko delo. Človek bedi samo vodja: samo tako bi se utegnile povsem razviti vse njegove zmožnosti in sile. Poleg teb splošnih vprašanj vsebuje knjiga mnogo svojevrstnih misli m pogledov, ki izpodbujajo bralca k razmišljanju in ga pogosto potegnejo za seboj.. . Knjiga je v celoti izraz osebne izjpovedi o velikih vprašanjih na- šega časa in je v svojih končnih sklepih prežeta z močno, pozitivno vero v srečnejšo bodočnost človeškega rodu.« V »Deutsche Allgememe Zeitung« (10. avg.) se je oglasil k besedi o prof. Vidmar-jevi knjigi Ernest Samhaber. Pisec pravi v svoji daljši oceni med drugim »Avtor je svoje prvotne mislil poglobil ter pritegnil k razlagi razvojnih sprememb 'n gospodarskih prevratov tudi razvoj fizike v zadnjih desetletjih. Vse te spremembe so mu samo znamenje miselnega prevrata, ki se je začel v fiziki. Tako je dobila ta knjiga nenavadno široko podlago. Obsega vprašanja, ki se le redkokdaj obravnavajo v fako ši roke razpredeni formi Pri tem pa ostaja pisatelj ves čas živahen Pri vseh njegovih teoretičnih in zgodovinskih razglabl jansih stoje v ospredju njegovi osebni vriski. Pisec, tehnik, prodira iz doživetja v razgibana vprašanja gospodarske znanosti in filozofije. Išče otipljivih podob, živih postav umljivih formulacij, da bi dali temu prevratu kar moči Slikovito nodobo... Posledice ki jih izvaja iz ameriškega prevrata za Evropo, ne potekajo potem takem iz neživ-ljenjskih teorij, marveč iz aplikacije v Ameriki pridobljene izkušnje na Stari svet.« Heinrich Schenddinfi je pisec ocene v »Brauenschweiger Landeszeitung« (28. avg.). Ta ocenjevalec je edini med dosedanjimi, ki ga malce moti narodnostna pripadnost avtorja knjige »Das Ende des Goldzeit-allters« in ki najprej gleda na njo s političnimi očali. Zato pravi med drugim: »Osebna izkušnja s svetom, opazovanja na robu potovan;a in nagibi misleče umetniške narave so spisali to izpoved zoper obsto ječe gospodarske razmere in gospodarske nazore ter osvetlili preko niih z nepodkupljivimi očmi treznega raziskovalca tudi politične, družbene m k il turne zmote paradiža demokracije (Amerike).« Krajše ocene so priobčili o nemSki knjigi slovenskega znanstvenika in znanstvenega pisatelja tudi nekateri drugi lasti. Dogoni goveje živine Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-riatta ca Ljubljansko pokrajino bo priredil v prihodnjem tednu te-le dogone za govejo živino: v ponedeljek, dne 27. oktobra tU Črnomlju, v ponedeljek, dne 27. oktobra t. L v Novem mestu, v sredo, dne 29. oktobra t. L v Ljubljani, v sredo, dne 29. oktobra t. L v žntem-berku. Strokovna mesarska združenja naj lz vsakega okoliša pošljejo na dogon po enega ali dva pooblaščena zastopnika v svrho prevzema dodeljene živine. Iz Novega mesta Novomeška nedelja. Kljub neprijaznemu vremenu je bila ta nedelja vsa v znamenju izletov mestnega prebivalstva v bližnje vinograde. Ze v dopoldanskih urah se je mesto izpraznilo in se je večina pre-valstva podala na trgatev na bližnjo Trško goro in Grčevje, ki že dolgo nista zabeležili tako velikega obiska izletnikov. Na občnem zboru Kreditne zadruge so podali obračun svojega dela državni nameščenci. Popoldne se je vršilo na kandijskem stadionu lahkoatletsko prvenstvo Soške divizije. Udeležil se ga je tudi poveljnik divizije general Eksc. Romero. n— Sprememba v železniškem voznem redu. Na progi Novo mestc-Straža-Toplics je ukinjen vlak št. 9538 z odhodom iz Novega mesta ob 17.44 in s prihodom v Stra-žo-Toplice ob 18 02. Na novo pa je uveden vlak št. 9538/a, ki vozi iz Novega mesta ob 16.44, s prihodom in odhodom iz Prečne ob 16.55, ter s prihodom v Stražo-Toplice ob 17.02. n— Krompir gnije. Zadnje čase prizadeva ljudstvu ogromno škedo krompir, ki je pričel tudi v najbolj suhih kleteh gniti. Da bi zajezili gnitje krompirja, so začeli prebivalci posipati kromrrr z živim apnom, vendar v mnogih primerih tudi to ne zadostuje. Nujno potrebno bi bilo, da bi strokovnjaki poučili ljudstvo s katerimi sredstvi bi najlaže in najhitreje zaustavili gnitje krompirja, ker bomo sicer na pomlad ostali brez tega našega najvažnejšega živila. Iz št. Jerneja šj— Prijava suhega fižola. V smislu obstoječe odredbe so dolžni pridelovalci fižola javiti svoj pridelek suhega fižola najkasneje 10 dni potem, ko so ga omlatili. V to svrho morajo izpolniti posebne uradne tiskovine v pisarni občinskega preskr-bovalnega urada. Prijave so oproščeni samo oni pridelovalci, ki jim pridelek ne presega 50 kg. Iz Trsta Umrli so v Trstu 76-letna Neža Intihar-jeva vdova Birsa, 76-letna Marija škabar-jeva in 74-letna Mihaela Gerinova. — Poročili pa so se električar Stanislav Koretič z zasebnico Mileno Kolričevo, bolničar Al-do Trampuš z bolniško strežnico Margareto Polenčičevo, dr. Vincenzo Morgera z zasebnico Fulvijo Kocjančičevo, čevljar Giulio Gobbi z zasebnico Ljudmilo štrukljevo, mehanik Egidij Barberini z zasebnico Štefanijo Krečičevo, letalski poročnik Oskar Trampuš z visokošolko Roso Abruzzese, ladijski natakar Anton Milo s šiviljo Alojzijo Kumarjevo, slikar Bruno Calzi z zasebnico Marijo škerjančevo, mizar Vladimir Abram z zasebnico Speranco Pemarčičevo. Milje proglašeno za posebno važno industrijsko središče. Te dni je bil objavljen dekret, s katerim se občini Milje pri Trstu priznava posebna industrijska važnost. Nezgoda kuharja. V bolnico kraljice Helene so pripeljali 33-letnega kuharja Kan-dida Radojkoviča, stanujočega na Torre di Lorenzo. Po nesreči se je polil s kropom in se nevarno opekel po levi nogi. Z Gcrenfskega Otroški vrtec v Lescah. V nedeljo je zvezni vodja Schick otvoril v Lescah otroški vrtec pod okriljem urada za socialno skrbstvo na Gorenjskem. Otvoritvi so prisostvovali številni predstavniki oblastev in organizacij, prispelo pa je tudi lepo število staršev in otrok. Zvezni vodja Schick je v svojem nagovoru poudarjal, da naloga nacionalnosocialističnega socialn. skrbstva na Gorenjskem ni samo skrb za zdravje in vzgojo, temveč predvsem, da že najmlajše privede nazaj k nemškemu mišljenju in nemškemu jeziku. — V lepo urejenem poslopju, v katerem se nahaja vrtec, bo poslevala tudi posvetovalnica za matere. Gospodarstvo s kovinami in nsnjem. V kratkem bo poslovanje s kovinami tudi na Gorenjskem urejeno po vzgledu države. K sodelovanju bedo pritegnjene tudi trgovinske in obrtne zbornice, in bo treba prošnje za izstavljanje nabavnic naslavljati za tovarne na industrijsko in trgovinsko, za obrtnike pa na obrtno zbornico v Celovcu. Zbornici v Celovcu odločata o potrebah malih potrošnikov, o prošnjah velepotroš-nikov in trgovcev pa odloča po zaslišanju celovških zbornic državni urad za kovine v Berlinu. — Prav tako bodo na Gorenjskem in v Mežiški dolini v kratkem stopile v veljavo tudi dr7-*-*>o Uredbe za poslovanje z usnjem. O prošnjah za nabave strojarnam. usnlamam in čevljarskim delavnicam odloča ministrstvo za državno gospodarstvo. Vsi predpisi, ki veljajo za poslovanje z usnjem v državi, so izšli v posebnem zvezku, ki je tovarnarjem, obrtnikom in trgovcem na razpolago. O razpolaganju s sadjem. Listi opozarjajo, da se za lastnike hišnih vrtov, ki smejo prosto razpolagati s svojim sadnim pridelkom, smatralo samo oni gospodarji, ki so letošnio iespn pridelali mani ko 200 kg jabolk Vsi ostali sadjarji so obvezani, da pridelek jabolk prijavil pristojnemu krajevnemu kmečkemu vodji. Razpošiljanje svežega ssdja je — z izjemo južnega sadja in grozdja — dnoustno samo s posebnim dovo1*OT,i'am. Prošnie za tako po-šiljanie je treba n^ko pristojnih krajevnih kmečkih vodij poslati okrožnemu kmečkemu uradu. Iz Spodnje štaferske Prve civilne poroke ▼ Mariboru, V soboto je. politični komisar Knaus izvršil prve civilne poroke. Kot prvi par sta stopila predeni ključavničar državnih železnic E, Rechberger in šivilja perila Ka- ______, njima pa sta sledila topodjetnik O. J. Hauger in uradnica Olga Rusova. O uredbi poklicne šolske obveznosti na Spodnjem Stajetakem, ki jo je odredil šel civilne uprave, smo že na kratko poročali Poklicne šole se ustanove v Brežicah, Celju, Konjicah, Ljutomeru, Mariboru, Mozirju, Ormožu, Ptuju, Rogaški Slatini, Slovenj em gradcu. Slovenski Bistrici, Šoštanju in Trbovljah. Veliko zborovanje v Maribora. V soboto in nedeljo je bilo v Mariboru prvo veliko zborovanje voditeljev Štajerske domovinske zveze Jci so se ga udeležili funkcionarji skupin vseh glavnih delovnih področij. Zborovanje je otvoril namestnik zveznega vodje Braumiiller, ki je ugotovil, da Je prisotnih 416 funkcionarjev. Sledili so referati o naciofialnopolitičnih nalogah zveze na Spodnjem Štajerskem, o organizaciji zimske pomoči, ki bo letos prvič izvedena na Spodnjem Štajerskem in o vrsti zborovanj, ki jih bo okrog 500. ter bodo zajela nad 90.000 ljudi. V nedeljo dopoldne je imel zvezni vodja Steindl dve uri dolg govor o najvažnejših vprašanjih Spodnje Štajerske Zborovanje w revirjih. V Oblačilnici v Zagorju je bilo pred dnevi zborovanje, na katerem je govoril vodja delovno-politič-nega urada za trboveljsko okrožje Fab-schitz. Nove kmetijske šole. Po odredbi pooblaščenca za šolstvo pri šefu civilne uprave bosta v kratkem otvorjeni dve novi kmetijski strokovni šoli V Svečini pri Mariboru bo začela z delom enorazredna ženska strokovna šola, v St. Juriju ob južni železnici pa kmetijska šola za moško mladino. Hkratu bo sadjarska in vinarska šola v Mariboru obnovila svoj obrat. V načrtu pa je ustanavljanje še novih kmetijskih strokovnih šol, ki bodo začele poslovati prihodnjo jesen. Smrtna kosa. V Ormožu je umn znani trgovec in posestnik Ludvik Kuharič v starosti 58 let. Tečaj za občinske tajnike v Laškem. V ponedeljek se je v Laškem začel tečaj za občinske tajnike, ki ga obiskuje 40 mož. Tečaj bo trajal do 25. oktobra, nato se bo 27. t. m. začel nov tečaj. Aretacija mladega vlomilca. V št. Jakobu v Slovenskih goricah so se že delj čala množili vlomi in tatvine koles. Dne 10. oktobra je spet izginilo kolo viničarju Alojzu Krniku iz Kušernika. Žandarme-rija se je vnovič odpravila zasledovat tatu in tokrat ne brez uspeha. Kolo so našli pri viničarskem sinu Francu Zmagarju iz Ročice. Pri zasluševanju je fant priznal, da je zagrešil 8 vlomov, pri katerih je nabi-55 mark v gotovini, več obleke in nekaj ur. Vlomilec je komaj 18 let star. Iz Hrvatske Sprejem gojencev v železniško šolo. Po nalogu ministrstva za domobranstvo bo letos sprejetih v železniško podčastniško šolo 25 kandidatov. Ker hrvatska vojska potrebuje večje število mlajših podčastnikov, izvežbanih za železniško službo, imajo marljivi in nadarjeni mladeniči povoljne izglede za napredovanje. Nov župan velike župe Vrhbosne. V soboto je sprejel dolžnost velikega župana Velike župe Vrhbosne g. Ismet beg Gavran kapetanovič. Novoimenovani župan je po rodu iz Hercegovine, šolal pa se je v Mo-starju in Sarajevu. Pravne nauke je končal v Zagrebu. Do konca vojne je bil sreski načelnik v Ljubuškem, potem pa premeščen v Sarajevo, kjer je postal predstojnik oddelka za trgovino in obrt. Nekaj časa je bil tudi narodni poslanec izvoljen na listi bivše JMO. Po sporazumu med Cvet-kovičem in Mačkom je vodil med muslimani avtonomistični pokret in ostal volja tega do ustanovitve nezavisne hrvatske države. 59 odstotkov hišnih pomočnic je dobrih. Društvo »Hrvatska majka« je v zadnjem času priredilo majhno anketo o vprašanju hišnih pomočnic in o potrebi njihove izobrazbe. Od 140 deklet je bilo 59 odstotkov, za katere so gospodinje izjavile, da so z njimi popolnoma zadovoljne. 31 odstotkov je takih, da niso dovolj izučene, 4 odstotke je bilo bolehnih in samo 6 odstotkov služkinj je takih, ki so se slabo vedle ali so kradle. Prevodi iz tuje književnosti. »Narodne novine« objavljajo: Pravico na izdajanje hrvatskih prevodov iz leposlovja in poučnega čtiva iz tujih jezikov ima izključno Matica hrvatska. Ti predpisi se ne nanašajo le na znanstvena dela. Matica Hrvatska pa je ddlžna obvestiti ministrstvo za uk o vsakem delu, ki ga namerava izdati. Proslava žetve v Zagrebu. V okviru proslave žetvenega dne v nemški koloniji v Zagrebu je govoril državni svetnik g. Schmidt Bodenstedt. Govornik je razložil širši pomen besede žetev in poudaril njeno borbeno vsebino: skrb, pomanjkanje in zmago. Žetev niso samo dozoreli plodova, ampak vsa zrela kultura evropskega in nemškega življenjskega prostora, ki ga zdaj nemški vojak brani proti napadu z vzhoda. V svojem govoru je državni svetnik Schmidt-Bodenstedt plastično očrta! telesno in duševno propadanje ruskega naroda, ki so mu židovski voditelji boljševizma odvzeli veselje do življenja in plodove njegovega dela. Komunistično zvermstvo se je vzdignilo proti Evropi, toda vojska Adolfa Hitlerja ima zgodovinsko nalogo rešiti Evropo pred to nevarnostjo. Osnovana je organizacija Hitlerjeve mladine. Preteklo soboto je bila v Nemškem domu v Zagrebu ustanovna skupščina Hitlerjeve mladine na Hrvatskem Siavno-sti so prisostvovali predstavniki narodno-socialistične stranke, vojske in ustaške mladine. Za vodjo je bil imenoval von Seiler. ki je v svojem govoru naglasi' velike naloge, ki jih bo morala Hitlerjeva mladina pozneje rešiti, za kar se mora telesno in duševno dobro pripraviti. Podaljšana policijska ura v Sarajevu. Policijsko ravnateljstvo v Sarajevu je izdalo nove določbe o svobodnem kretanju meščanov. Po njih je rimokatolikom in muslimanom dovoljeno biti na ulici do polnoči, za ostale meščane pa ostanejo v veljavi dosedanji prelpisi. Prebivalstvo grško-katoliške vere sme ostati na ulici do 21. ure, 2idje pa samo do 20. Stroge kazni za prekoračenje policijske ure v Zagrebu. Zagrebška policija je začela nalagati visoke denarne kazni vsem nedi-scipiinirancem, ki jih po dovoljenem policijskem času zaloti na ulici Razen tega, da morajo prespati noč na trdem ležišču, kaznuje vsakogar z denarno globo. Pretekli teden se je višina teh gibala med 300 in 1000 kunami, a. x. muxJT-. Živilske nakaznice za november S pristojnega mesta smo dobtiU nja pojasnila o ureditvi izdajanja živilskih nakaznic po novih določilih. Navadna — rumena — živilska nakaznica pripada vsem osebam obojega spola, ki ne opravljajo nobenih fizično težjih in napornejših del. Semkaj spadajo v glavnem osebe, ki so zaposlene po uradih in pisarnah in podobno, vsi otroci, šolarji, dijaki, gospodinje, ki imajo služkinje, zasebniki, trgovci ter obrtniki, ki osebno redno ne opravljajo dela v svoji obrti Posebna — rdeča — živilska nakaznica i(za ročne delavce) pripada vsem osebam obojega spola, ki se preživljajo od svojega ročnega dela. Sem spadajo hlapci, dekle, gospodinjske pomočnice, gospodinje brez služkinje, sluge, v splošnem vsi sezonski delavci, poljski delavci za časa trajanja poljskih del, vrtnarji, cestarji, cestni poni etači, obrtniki, ki osebno opravljajo svoja obrtniška dela, čevljarji, mizarji in Žagarji na stroj, dimnikarji, kleparji, ključavničarji, pleskarji in sob oslikarji, šoferji osebnih avtomobilov, trgovsko pomožno osebje, grafičarji razen črkostavcev, vse osebe, ki vršijo nočno službo vsaj dvakrat tedensko ali osemkrat mesečno (policijski, železniški in poštni nameščenci), Stalni nočni, poljski in gozdni čuvaji itd. Posebna — zelena — živilska nakaznica {ca težke delavce) pripada samo osebam moškega spola, ki redno opravljajo tako fizično delo, ki zahteva znatno več porabe telesne moči kot navadno delo. Po predpisih pa ni težki delavec oni, ki opravlja težko delo samo začasno ali le par ur dnevno ali samo nekaj dni. Brezposelni in oni, ki zaradi sezonskega značaja dela, vrste poklica in kakor koli drugače ne opravljajo več težkih del, niso težki delavci. Na splošno se smatrajo za težke delavce vsi oni moški, ki se redno osebno bavijo s prevozništvom ali raznašanjem, nakladanjem ali skladanjem težkega materiala ali predmetov ter napornimi očiščevalnimi deli. Sem spadajo tudi postreščki in pi-smonoše (raznašalci pošte in brzojavk). Posebej pa se smatrajo za težke delavce delavci v raznih panogah industrije: drvarji in ročni Žagarji, delavstvo zaposleno v lesni industriji, pri žagah, pri ročni in strojni obdelavi lesa; delavstvo zaposleno v gradbeni industriji (zidarji, tesarji, krovci, kopači in tlačilci terena, podaj ači, minerji, železarji itd.); rudarji in delavstvo, zaposleno v rudarski industriji v rovih in na prostem; delavstvo pri pečeh in obdelavah s trajnim ognjem v kovinarski in- dustriji in mehaniki (kovači, kurjači in strojniki pri parnih strojih); premogarji; delavstvo, zaposleno v železniških, tramvajskih in avtomobilskih delavnicah in na progah; vlakovodje in strojevodje pri železnici, tramvajski vozniki; šoferji tovornih avtomobilov in avtobusov; železniški, tramvajski in avtobusni sprevodniki; delavstvo v plinarnah, elektrarnah in vodovodih ter pri edinicah za vzdrževanje in napeljavo elektrike, plina in vode; delavstvo zaposleno v papirni, kemični, cementni, opekarski, keramični, steklarski in emajlni industriji; delavstvo zaposleno v str o jamah in tovarnah raznih industrijskih izdelkov, v kamnosekih, kamnolomih in gramoznih jamah, hladilnicah (industrija živil in pijač), v mlinih, v luščilnicah riža, klavci, gnetilci testa, črkostavci in linotipisti, delavstvo v službi pri industrijskih strojih in napravah, dezinfektorji; organi finančne kontrole in policijski stražniki, ki vršijo terensko službo. Radi olajšanja dela preskrbovalnim uradom in čim pravičnejše razdelitve živilskih nakaznic, morajo napraviti podjetja, kl zaposlujejo težke delavce, takoj za vsako občino poseben seznam svojih težkih delavcev, ki stanujejo na področju dotične občine (podobno kot so bile prijave težkih delavcev za september in oktober). V seznam morajo podjetja vpisati priimek, ime in očetovo ime delavca, rojstno leto in kraj, bivališče, natančen opis dela, ki ga opcavlja, ali poklic, ter trgovca, pri katerem prejema nakaznice za racionirana živila. Te sezname mora.io podjetja poslati takoj posameznim občinam. Enako morajo napraviti sezname uslužbencev v nočni službi za prejem rdeče nakaznice in posebej sezname uslužbencev v terenski službi (orožnikov, policijskih stražnikov in organov finančne kontrole) za prejem zelenih nakaznic pristojna železniška, poštna, policijska in upravna oblastva, ter jih takoj dostaviti pristojni občini. Kakor je razvidno iz prednjih pojasnil, se je držal »Prevod« pri odmeri obrokov živil in razvrstitvi upravičencev načela, da naj večji obrok prejme tisti, ki dela več in teže. Posebna pozornost pa je obrnjena težkim delavcem, katerim je povečan obrok kruha, oziroma mcke, riža in testenin. Upamo, da bo videlo delavstvo v tej gesti preskrbovalnih faktorjev ves trud in vso skrb za delavstvo in da bo znalo to pravilno ceniti. Jesenska številka „ltalie" Vsak letni čas, pravijo, ima svoj čar. A še bolj gotovo kakor za spreminjanje narave od sezone dj sezone velja to za revijo »Italia«, ki izhaja v nemški in italijanski izdaji v založbi Nacionalnega zavoda za tujski promet (ENIT) in Državnih železnic pod uredništvom direktorja dr. Piera Bar-rere, tiska pa jo tiskarna Rizzoli in drug v Milanu. Jesen lahko razočara. »Italia« pa prinaša zmeraj nova radostna, mameča odkritja o lepotah italijanske pokrajine. Ko človek prelistava revijo, ne ve, čemu bi se bolj divil, nad čim mu radostneje igra srce: ali nad izbranimi mo (Lacbner - Bradeško). Bolgarski nogometaši lz Sofije se mrzlično pripravljajo za nogometni dvoboj s reprezentanco Berlina, ki je določen za 1. novembra. V nizu priprav za to težko nogometno preizkušnjo so med drugim za dve tekmi povabili v Sofijo tudi hrvatskega prvaka Gradjanskega. Hrvati naj bi v soboto 25. t. m. nastopil najprej proti reprezentanci Sofije, drugi dan pa odigrali še prijateljsko tekmo z eno najmočnejših sofijskih enajstoric. Na finski vzhodni fronti je padel najboljši finski skakalec s palico L Landes-maki. Ta uspešni finski atlet je dosegel v svoji disciplini znamko 4.16 m, kar pomeni, da je spadal med evropske mojstre te vrste. Približno take uspehe — nad 4 m — je dosegal še v zadnji sezoni. V Zagrebu so letos pohiteli s prvim tekom čez drn in strn — mimogrede omenjeno, mu pravijo zdaj tamkaj »šumsko teklič-natjecanje« — kot pripravo za bodočo zimsko sezono. Za prireditev, ki so jo izvedli Grafičarji v obliki štafete na 4x3000 m, je vladalo precej zanimanja in je startalo osem moštev za štiri klube. Najboljše moštvo je bilo iz Grafike, ki je potrebovalo za prej omenjeno progo natančno 34 minut. Hrvatska nogometna zveza je pred kratkim izročila ministru za društva znesek 10.000 kun kot podporo za sirote ustašev, ki so padli v borbi s komunisti. Obnovite naročnino! Mali oglas Službo dobi || J£olesa Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Služkinjo iščemo za takoj. Predstaviti se na Dalmatinovi cesti 10-11., leva vrata. 17771-1 Dva slikarja za poslikanj e lesenih spominskih izdelkov in enega delavca za rezbanje in za sestavljanje lesenih figur, sprejmem. Vpoštev pridejo le taki, ki so že služili v takih ali sličnih obratih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj sprejmem«. 17794-1 Šivilja išče pomočnico za perilo in obleke. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 17792-1 Mizarski pomočnik dober, dobi takoj delo. — Tržaška cesta 17. 17783-1 čevljarskega pomočnika za stalno novo delo, sprejmem takoj. Brodnik, Cesta 29. oktobra. 17781-1 Krojaškega pomočnika dobrega, iščem. Poizve se v trgovini Bon-bon, Miklošičeva cesta. 17778-1 Krojaškega pomočnika dobrega, za takojšen nastop iščem. Skofja ulica 6. 17802-1 Samostojno služkinjo ki zna kuhati in opravljati druga hišna dela, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolgoletna spričevala«. 17800-1 Korespondenta samostoinega, perfektnega v italijanščini, za trikrat na teden, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen«. 17804-1 Službe išče beseda L —.30, taksa —.60, za dajanje naslova tli za šifro L 1.—. Ljubljančanka srednjih let, čisto sama, inteligentna, solidna, lepega nastopa, želi mesto gospodinje kamor koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrbna gospodinja«. 17789-2 Beseda L —.6C, taksa —.ou, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Moško kolo staro, dobro ohranjeno, kupim. Poljanska cesta 23. 17793-11 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Klavirsko harmoniko in klavir poučuje gospa po uspešni metodi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Globok voziček nov, krem-roleta, m športni, prodam. Valjon, trg. z živili, poleg pošte Moste, Zaloška cesta. 17791-6 Zajčjo kletko moderno, s 7 predali, in brejo zajko-ovnačo, lepo, prodam. Gale Maks, šišenska C. 49. 17787-6 Pirotsko preprogo popolnoma novo, velikost 3.40X2.50 m, preparirano proti moljem, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L 5320.—«. 17797-6 Lisico-boo v naravni barvi, popolnoma novo, z lepo rjavo svilo podloženo, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17796-6 r i]> beseila L —.00, UKSa —.00, za dajanie naslova ali za šifro L 2.—. Avto, inotoM Izgubljeno Opremljeno sobo lepo, išče zakonski par. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 17786-23a Za oddajo sob mora vsakdo voditi predpisani register, tudi oni, ki imajo že podnajemnika (tudi sorodnike). Vsa pojasnila in posredovanje dobite v pisarni »REALITETA«, Prešernova ul. 54-1. 17795-23a Prodam Beseda L —.60, taiesa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Bojler malo rabljen, 2001, kompleten, z ogrevalnim registrom in cevmi, prodam za 600 lir. Bokavšek Vinko, Ciglarjeva 12, Moste. 17785-6 Beseda i. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Nagrado dobi kdor mi preskrbi eno- ev. dvosobno stanovanje. Išče zakonski par brez otrok. Vselitev 1. novembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17784-21a Sobo z dvema posteljama, iščeta dve dami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvi november«. 17807-23a Stroji Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Šivalni stroj znamke »Rast Gasser«, po-grezljiv, velik in zelo lepo izdelan, malo rabljen, prodam za L 1200.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17798-29 Pozor! Ugodna prilika! Prodam skoro novo streho, 8 m dolgo, 2'/« m široko in 3 m visoko, 16 komadov velikih in malih oleandrov ter peč za pečenje prašičkov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«. Sobo odda Sobo lepo, sončno, komfortno, sredina mesta, kolodvorska stran, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17806-23 Obrt Beseda L —.b0, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. bescaa i_ .ou, taksa —.oO, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Naš novi generator model dobite brezobvezno in brez predplačila na poizkušnjo za vse vrste avtomobilov, motornih koles in stabilnih motorjev. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 17805-10 Filatelija Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Filatelisti, pozor! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. 19-39 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Reven je izgubil v ponedeljek ob 3. popoldne pleten siv volnen jopič z rokavi, od že-lezničarske zadruge do Mai-gajeve ulice. Prosim najditelja, da ga odda v ogl. odd. Jutra proti nagradi. 17779-28 Živali Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Lovska psica bele barve, z rumenimi lisami, je bila v petek 17. t. m. odpeljana z večernim vlakom iz Mokronoga skozi Trebnje, najbrže skozi Ljubljano proti Rakeku. Kdor jo je opazil, ali ve zanjo, naj javi A. Knezu, Tržišče, proti dobri nagradi. Odeje iz vate in puha, nove in stare vam zašije — Mari- pleme, ugodno prodam. — lin trg 2-11. 17428-30 ' Jegličeva 23-1. 17803-27 Kunce samice, breje samice, samice z mladiči in samca za Izgubila sem 20. okt. ob pol 3. pop. od Evrope do Tivolija mimo velesejma klopčič zeie-nomodre angora-volne z iglami in metrom. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne proti nagradi na naslov: Senčar, Tavčarjeva ul. 3-1. 17809-28 IhfornUUijei Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Psihografolog GLOBOČNIK FELIKS, Ljubljana, hotel »Llovd«, Sv. Petra cesta, sprejema stranke dnevno od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. 17808-31 Vsakovrstni prevozi SEMENIČ Telefon 36-92 ; r -.-k: iT>& - "t - '"« t V T 't ■ Umrl je nam naš dobri oče, ded, brat, stric, svak In tast, gospod IGNACIJ KLINC višji davčni upravitelj v pokoju dne 20. t. m. v 83. letu starosti. Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v sredo, dne 22. oktobra ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti na novomeško pokopališče. NOVO MESTO, dne 21. oktobra 1941. VITA in IVA, hčeri — ter ostalo sorodstvo ' V'*; r- ~.'4tt" iV -' l.i ' * 39 J. Marquand HVALA LEPA, GOSPOD MOTO! Menda sem premišljeval o nepričakovanih izpremembah, ki utegnejo nastopiti v človekovem življenju. Brez vsakega reda so mi vstajale v spominu najrazličnejše podrobnosti o sprejemu, na katerem sem bil prejšnji večer. Kakor v deliriju so mi rojile po glavi. Zdelo se mi je, da znova slišim žvenket kozarcev. Videl sem plesalce na terasi, Noro Joyceovo v njeni zeleni obleki, sukajočo se z italijanskim poslaniškim atašejem... Nato me je domišljija prenesla v obednico majorja Besta. »Zadovoljuje se s tem,« je govoril Best, »da vtakne žrtvi slamico pod kožo, nato pa vsak, komur je do tega, piha skozi slamico... Videl sem Vuja, ko je tako delal v gorovju za Kalganom... Kar se tiče razboritosti, bi ga postavil nad starega mandžurskega maršala... Dosegli so, da so se kitajske čete umaknile iz Pekinga ... vsak, kdor hoče, se ga lahko polasti. Še midva ,vi pa jaz, bi se ga lahko polastila, da imava dva tisoč mož.« Vsa stvar je bila kar neverjetna. Neverjetno je bilo, da sem ždel v tem avtomobilu. Vse, kar sem bil videl in slišal, je bilo neverjetno. In vendar je bilo res. Odnašal me je eden izmed nepričakovanih in značilnih valov te dežele, ki sem mislil, da jo ljubim; saj sem jo res ljubil, v nekem oziru še zdaj. Zaman se je bilo upirati toku, a vendar me je navdajala silna želja, da bi se uprl. Z začudenjem sem čutil, da moja želja ne izvira zgolj iz nagona samoohrane. Povzročal jo je deloma ponos, deloma pa nekaj drugega. Pomislil' sem na Noro Joyceovo in na to, kar sem bil dognal o nji. Bila je nakupovalka za neki ameriški muzej in se je ukvarjala s posli, ki jih nisem mogel pohvaliti. Zdaj je zbujala v meni samo mržnjo. Toda bila sva istega plemena; prejšnji večer sem ji bil rekel, da sva človeka iste vrste, in to je utegnilo biti res. Vedel sem, da bi storil zanjo vse, kar morem, če bi se mi ponudila priložnost, da jo rešim iz te stiske. Naš avtomobil je naglo brzel svojo pot. Čez kakih dvajset minut ali morda čez pol ure se je ustavil in začul sem škripanje vrat, ki so se odpirala. Nato je stroj znova potegnil, a z zmanjšano hitrostjo; uganil sem, da je zavil na dvorišče. Spet so ga ustavili. Potegnili so me z voza, takisto kakor prasca, ki ga pripeljejo na trg. Zdaj so me nekam vlekli; sodeč po vonju in hladu, ki nas je obdal, smo morali biti v velikem prostoru, kamor je malokdaj stopila človeška noga. Možje, ki so me vlekli, so obstali in me vrgli na tla. Nato je rekel neki glas: »Lahko jih razvežete!« Sneli so mi vezi z lakti in nog, toda gibati še nisem mogel, vsi udje so mi bili kakor odmrli. Šele čez nekaj minut mi je uspelo, da sem sedel pokonci ter si potegnil cunjo iz ust in obvezo z oči. Bilo je nekaj podobnega kakor zdramljenje iz omedlevice. Dokler nisem jel z duhom zaznavati vtisov, sem čutil samo telesno bolečino. Usta in jezik so mi bila od zamaška vsa zatekla; lakti in noge so me bolele od obnavljajočega se obtoka krvi. Najprej sem se odkašljal in izpljuval ter si poskusil z drgnjenjem oživiti zapestja in gležnje. Nato sem se spravil na kolena in nazadnje sem nekako vstal. Zagledal sem stranska vrata, pri katerih je gorela petrolejka. Pred vrati sta stala na straži dva moža, oborožena s puškama. Naj je bila svetloba še tako slabotna, vendar je zadostovala, da sem se razgledal po kraju, kjer smo bili. Očitno so nas bili spravili v zapuščeno svetiščno zgradbo; na robovih kitajskih mest je povsod obilo svetišč, ki jim v teh časih, ko spoštovanje do del minulih rodov naglo pojema, ljudje niti imena več ne vedo. Vrata so bila samo ena, okna pa zabita z deskami. Ves do jem prostora je bil grobno slovesen; po kotih so se grmadile sence, kakor bi se umikale iz svetlobnega kroga To nasprotstvo svetlobe in teme je dajalo vsem vidnim predmetom čudno in nesorazmerno lice. Stebri iz kafrovega lesa so štrleli v gosti mrak pod stropom kakor kapniki v podzemski jami Na premočenih stenah je bilo še videti obledele freske, ki so predstavljale Budo ve učence. Ze dolgo je moralo biti, kar v tem svetišču niso več prižigali bogovom kadila. Z osrednjega oltarja je bilo več kipov odstranjenih, a nekaj jih je še stalo; bili so več ko tri metre visoki in so takisto predstavljali učence. Zlata slikarija, ki jih je pokrivala, je bila razpokana in počrnela, tako da so bili na prvi pogled podobni kipom iz blata. Skriv- nostni kakor usoda so kraljevali na svojih podstavkih. V zapuščenem kitajskem svetišču je zmerom nekaj skrivnostnega. Človek bi dejal, da gleda spomenik minljivosti in cinizma, ne pa spomenik, postavljen misticizmu budistovske vere. Stal sem baš pred srednjim oltarjem. Ko sem se nazadnje zdramil iz omamljenosti, sem videl, da nisem sam. Knez Tung je stal zraven mene in si oprhoval Črno svileno haljo. Nora Joyceova mu je pomagala. Z negotovimi koraki sem stopil k njej ter jo vprašal, kako se počuti. »Hvala, dobro,« mi je odgovorila z vsakdanjim glasom. Besede, ki nam prihajajo v takšnih okoliščinah na misel, so pogosto kaj čudne. »Zelo me veseli,« sem rekel. »Zanimiv kraj, kaj ne? Vi, ki ste poznavalka umetnosti, kateri dobi bi prisodili te freske? Se vam ne zdi, da so iz zadnjega razdobja Mingov? Kakor kaže, pa so bile v šestnajstem stoletju restavrirane.« Osupli pogled, ki ga je vrgla name, me je opomnil, da je moje govorjenje v teh okoliščinah dokaj čudno. Sicer pa je bilo moje duševno stanje enako čudno kakor moje besede. Jeza, ki me je kuhala zaradi nasilnega ravnanja z nami, je bila hkratu nekam poživljajoča. Razbičala mi je bila živce in pripomogla, da sem skril svoj nemir za dozdevno dobro voljo. »Obunkani ste videti,« je dejala Nora. »Mar so vns tepli?« »Iz same prijaznosti sem jo dobil po glavi,« sem odvrnil. »A to ni nič v primeri s tem, kar še pride.« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani