PoStnina plačana * gotovtnL Leto X., št. 12. („jutro" st. 6*0 Ljubljana, ponedeljek 21. marca 1938. Upravuistvo l^juoijana, Knafljeva 6 — Telefon St 3122 3123. 3124, 8125 3126 Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-Ourgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon SL 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hlSl dr. Baum-gartnerla. Ponedeljska izdaja »življenje in svet11 Zenz t Din Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St 3122. 3123 3124. 3125 in 312«. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izdaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po poŠt! prejemana Din 4.-. po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St 7. Telefon St 2440. Celje. StrossmajrerJeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ae vračajo. — Oglasi po tarifu. Sprava med Litvo in Poljsko Litovska vlada je sprejela vse poljske zahteve za vzpostavitev normalnih diplomatskih in trgovinskih odnosajev Varšava. 20. marca. d. Včeraj opoldne i« litovski poslanik pri estonski vladi v Talinu sporočil poljskemu poslaniku, da je vlada v Kovnu sprejela brsz pridržkov poljske zahteve v ultimatu, ki ji je bil izročen. Litovski odgovor se glasi: Po naročilu svoie vlade sporočam, da se ie odločila vzpostaviti z današnjim dnem normalne diplomatske odnosa je s pol jsko vlado. Pod temi poaoii bo najkasneje do 31 marca imenovan pooblaščeni litovski minister pri poljski vladi. Litovska vlada jamči poljskemu poslaništvu v Kovnu normalne pogoje za delo in od 31. marca dalje možnost vzpostavitve zvez na kopnem, rekah, z letali, brzo-javom in telefonom z vlado v Varšavi. Poljska vlada izjavlja v svoji noti. da vzpostavlja normalne diplomatske odnošajs z Litvo in da bo ta,kroj akreditirala pri vladi v Kovnu svojesra poslanika, ki bo predsedniku republike 31. t m. izročil svoja pove- rilna pisma. Do 30. t m. bo vzpostavljen promet med obema državama na kopnem, po rekah, kakor tudi poštni, brzojavni ki telefonski. Kar je litovska vlada sprejela vee pogoje poljskega ultimata, je poljska vlada ukinila že podvzete vojaške ukrepe. Litovska vlada je pristala na zahteve poljskega ultimata po seji litovskega parlamenta. ki se te sestal včeraj dopoldne. Po ek9po-zeju litovskega zunanjega ministra o zunanjem političnem položaju in poljskih zahtevah ie parlament brez razprave prepustil vladi popolno svobodo glede odgovora na poljsko noto. Po seji parlamenta je litovska vlada skienila. da v celoti pristane na poljske zahteve. S sprejetjem poljskega ultimata ie bil re*en v severno vzhodni Evropi mir, ki je bil močno ogrožen Vest o ureditvi poljsko-litovskega spora so sprejeli politični krogi v Varšavi z veli- kim zadovoljstvom, tem bolj, ker je bila na ta način preprečena vojna, ki bi prav lahko izbruhnila, ker so bile poljske čete, letalstvo iu mornarica že pripravljen*, da vkorakajo snoči ob 21. na litovsko ozemlje, ako bi Litva odklonila poljske zahteve. Da se je Poijska v resnici pripravljala za vkorakanje v Litvo, ni nihče več dvomil, zlasti, ker je ▼ petek popoldne maršal Rydz Smigly odpotoval iz Vilna na mejo Litve, kier se je posvetoval z dvema generaloma, poveljnikoma poljske vzhodne vojske. V petek ob 10. zvečer se je marša) Rydz Smygly vrnil ▼ Varšavo. kjer so ga na postaji sprejeli vsi člani vlade ter 8 generaiov. ki jih je informiral o položaju na meji. Se včeraj dopoldne se ie smatral položaj zelo napet ter je vest o sprejemu poljskih zahtev pri litovski vladi znatno omilila bojno razpoloženje v poljski javmostL Avstrijsko zlato dobi nemška državna banka Do 1. maja bodo izločeni avstrijski šilingi iz prometa Dunaj, 20. marca. Uredba nemškega državnega kancelarja o valutnem izenačenju med Nemčijo in Avstrijo, po kateri je na področju Avstrije nemška marka poleg šilinga zakon,to plačilno sredstvo v razmerju 3 šilingov za 2 marki, je stopila že v soboto v veljavo. Nemški državni minister za gospodarstvo je izjavil, da bodo v nekaj mesecih vsi avstrijski bankovci zamenjani za nemške bankovce, tako da bodo do 1. maja šilingi izločeni iz prometa in bodo izgubili značaj zakonitega plačilnega sredstva. V soboto je bil zadnji občni zbor avstrijske Narodne banke, ki je sklenil likvidacijo in prenos poslov na nemško Reichs-banko. kakor je to določeno z uredbo. Di-rektorij nemške državne banke je tudi že sklenil, da se na Dunaju ustanovi glavna podružnica Reichsbanke, ki bo prevzela posle avstrijske Narodne banke. Za ravnatelja te glavne podružnice je imenovan dosedanji ravnatelj podružnice Reichsbanke v Stuttgartu dr Schott. ki bo takoj preuredil poslovanje po predpisih nemške Reichsbanke Tudi dosedanje podružnice avstrijske Narodne banke v Avstriji po-staneio podružnice Reichsbanke. Za ponedeljek ie napovedan prihod predsednika Reichsbanke dr Schachta na Dunaj. Dr. Schacht bo zaprisegel uradništvo dosedanje avstrijske Narodne banke. Prevzem avstrijske Narodne banke bo za Reichsbanko dobra kupčija Znano je, da je Reich=banka izčrpala skoro vse svoje zlate in devizne rezerve in ima pri obtoku bankovcev preko 5 milijard mark le za 75 milijonov zlata in deviz in znaša torej kritje marke komaj 1.5%. Zlate rezerve avstrijske Narodne banke, ki jih bo sedaj prevzela Reich^banka, pa znašajo preko 240 milijonov šilingov Vrhu tega ima avstrijska Narodna banka za 170 milijonov šilinsov izkazanih deviz, skupaj torej preko 400 miliionov šilingov zlata in deviz, to je okrog 200 miliionov mark Po prevzemu teh zlatih in devizn:h rezerv se bo pod^ffa marke okrepila, sai se bodo niene zlate in devizne rezerve početvorile. Navzlic temu pa bo znašalo v bodoče z^to in devizno kritje marke tudi le okrog 5po'icij-ikih ugotovitvah ukradenih 300 avtomobilov V tem številu pa niso upoštevani avtomobli. ki bo biilj od narodnih socialistov naravnost »e-kvirifani Bivši glavni ura'®ik »Reichsros^e« dr. Funder je pobegnil iz Avstrije in p ispel v Bratislavo. Po odstopu glavnega ure 'nika Usta »Neue Freie Preske« Mullerja je moral o stopiti tudi urednik Julijan Ster b ircr. ki je pri listu zavzemal vodilno mesto. Na njegovo mes'o je prišel bivš' morn^rišVi oficir Erao Descovich. Piedsedrik dunajske tvornice kruha »Anker« Fric Mendel je moral prav teko odstopiti. Na dunajski univerzi eo bili odstavljeni rektor in vsi dekani ter nadomeščeni s profesorji fci so pristaši narodnega socia!rzma. Prav tako je moral odstopiti .pre '6ed ik akademij znanosti dr. Osvald Redlieh. Hle-de na začfsno aretn-eno Ki v 2 e "a predsednika Kreditans^alta Leuis Rots hil'a iznašaV* na Dunaiu znova finančne af=re v 7.wri s polomom Kreditans^lta in Feniza Duna:ska wi%ia lista »Vfiltis^her B<*ofacMer« nravi, da bo morala država zahtevati od Roth-schilda odškodnino. Izjava dr. KroSte o miroljubnosti ČSR Pariz, 20. maaua. AA. Ceškos.ovaški zuaia-oji minister dr. Krofta je po al posebnemu dopisniku nekega pariškega lista izjavo, v kateri je predvsem toplo pozdravil Francijo kot prijateljsko zaveznico Ceiškcslovaš ia je prežeta ^ voljo, da obdrži z vsemi svojima susedi dobre otincšaje te«- bo vee svoje sile zastavila, da ne zamudi nobene prilike za nj hovo ojačenje. Ta dobra volja se bo ustavila samo tam, kjer bo pest ivljeno vprašanje spoštovanja svobode in suverenosti. V tej nameri stojimo vsi trdno in smo odločeni. vaške. Dri mlajših ministrov, ki sa prei podpirali Dlenovo politiko in imajo sedai v oporo v razpoloženju nekaterih čJanov vlade ter dela parlamenta, skuša doseči, da bi angleška vlada prevzela, kakor sta francoska in rnska, jamstvo za ohranitev češkoslovaške integralnosti in varnrstl, kar hi po njihovem mnenin že v naprej preprečilo vsak poizkus napada na Češkoslovaš o t-r tako odstranilo tudi nevarnost za m-dnarodni oborožen spenflr*vsčuna. Go«oodaretvo ni napredovalo v toi?W meri da bi lahko t>re-ne*lo nova bremena brer pretresu«j Na^od nf v nolo*»1u. da bi plačal to1!ko, koi'kor «e »»Meva. zaradi če«ar marri.aHna ne more odobriti p^'0'^ega m-oračima, litika nima nobene izrazitosti in se vsi man vprašujemo, ali hoče hoditi po poti državnega in narodnega edinstva ali po načelu treh narodov, ki jo zahteva izven-parlamentarna opozicija in ki uživa simpatije, če ne vse vlade, pa vsaj enega njenega dela. Manjšina stoji odločno na stališču, da je v naši državi možna samo ena politika in sicer narodnega in državnega edinstva, ki ga je vlada dolžna izvajati pri vseh svojih nastopih in poslih. Poleg ogromnih pooblastil si vlada na eni strani prisvaja pravice, ki pripadajo po ustavi narodnemu predstavništvu, na drugi strani pa se hoče kar se nikakor ne more odobriti. Pooblastila za uveljavljenje političnih zakonov j« vlada imela že prej in jih zahteva tudi sedaj, kar kaže, da ne misli resno na njihovo uveljavljenje. Zatem govori poročilo manjšine o potrebi uveljavljenja banovinskih samouprav. Vlada hoče to vprašanje rešiti z uredbo in sicer delno po banovinah in po posameznih resorih, da bi se trenutno ustreglo interesom vladne večine Vprašanje banovinskih samouprav se more rešiti samo po rednem zakonitem potu z naj-obširnejšo razpravo v parlamentu o zakonu, ki naj bi ga uredil enotno za vse banovine. Poročilo ugotavlja tudi da je šla vlada s finančnim zakonom tako daleč, da rešuje tudi že spor popolnoma zasebno-pravnega značaja, namreč o lastnini bivše narodne radikalne stranke. Zatem govori o novem posojilu štirih milijard dinarjev, ki se zahteva, ne da bi bil objavljen kak načrt, kako se bo porabilo in izplačevalo. Vsote, ki so potrebne za narodno obrambo, bi bilo treba oddvojiti, da bi lahko manjšina v polni veri in ljubezni do narodne vojske glasovala za povečanje oborožitve. Poročilo ugotavlja končno ponovno, da je bilo premalo časa za popolno proučitev vsega gradiva, vendar pa bo manjšina storila to v teku debate v plenumu. Iz navedenih razlogov odklanja proračun in finančni zakon v predloženi obliki. Za poročevalca večine je določen senator Smodej, za poročevalca manjšine pa senator dr. Nemec. Tudi naša notranja po- I "T^*"*1 Iz prosvetne službe Upokojene so učiteljice: Leopoldina Rawt v Dobrovi. Ida Raih v Krčev'ni in Marija Pinterič pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Nadaljevanje kongresa likovnih umetnikov Zaradi redakcije končne«?* beserHla epro-jetih resolucij bo danes ob 16. kratka zaključna seja, na katero vabimo vas likovne * JUTRO«, ponedeljska Izdaja 2 Ponedeljek, 21. UL 1938 ===== > f NEPREKLICNO ZADNJIKRAT!!! TARANTELA - KINO MATICA ob 16., 19. ln 21.15 url Parlament Jugoslovanskih likovnih umetnikov Vzajemna manifestacija za pravice našega slikarskega in kiparskega stanu Ljubljana, 20. marca Na Jožefovo so se predstavniki jugoslo-venskih likovnih umetnikov zbrali v Ljubljani k zasedanju njihovega drugega strokovnega kongresa. Zanmanje za zborovanje je bilo v umetniških krogih in v naši kulturni javnosti precej živahno, saj je od prvega in hkratu zadnjega kongresa poteklo do danes nič manj ko 16 let in vsa znamenja so kazala, da tudi zborovanje v Ljubljani ne bo moglo prinesti podviga njihovi organizaciji. Ob pričetku zborovanja je bilo čutiti precej napetosti med tremi vodilnimi umetn škimi centri, Beogradom. Zagrebom in Ljubljano, a spričo razumnega. tolerantnega zadržanja zborovalcev so se vsa nasprotja srečno izravnala, da utegne ta kongres pomeniti najboljši temelj bodočemu razvoju. Poleg delegatov umetniških združenj iz vse kraljevine ter slikarjev in kiparjev, ki so prišli kot opazovalci so zborovanju prisostvovali tudi načelnik prosvetnega oddelka banske uprave dr. Sušnik kot zastopnik bana. mestni svetnik prof Kranjec za predsednika mestne občine, upravnik Narodne galerije Zorman, predsednik odbora za ustanovitev umetnostne akademije v Ljubljani dr Ma-rolt. kustos Narodnega muzeja dr. Ložar tn zastopniki tiska iz Ljubljane, Zagreba «n Beograda. Rlbard Jakofliž častni predsednik Ko je predsednik Društva slovenskih likovnih u met n-kov Ivan Vavpotič otvoril kongres, je poleg gostov še posebno toplo pozdravil nestorja slovenskih slikarjev, Ri-harda Jakopiča, ki je bil z živahno aklamacijo izvoljen za častnega predsednika zasedanja. Mojster Jakopič se je ginjen zahvalil za izkazano 3aat. nato pa je rekel med drugim: Vse moje življenjsko stremljenje in delo je bilo po božji volji posvečeiio naši umetnosti. Zaradi tega mi je bilo veako pošteno prizadevanje mojih tovarišev zmerom bolj pri srcu kakor pa moje lastno življenje. S srbskimi in hrvatskimi kolegi sem se spoznal v svojih študijskih letih na Dunaju in v Milnchenu. Na razstavi leta 1904. v Beogradu pa je bilo naše prijateljstvo potrjeno in spozna h smo. da nam je skupna pot v bodočnost. Balkanska, posebno pa svetov-na volna sta za dolgo preprečili naše velike načrte, življenje se Je obrnilo narobe. Materialistični duhovi so zmagali nad duhovnostjo. Danes je umetnost, najvišji izraz človeške duše, potisnjena ob stran in jI je dovoljeno življenje le, če služi v ponižanju človeški požrešnosti ln pohlepnosti. Razumljivo je torej, da se nahaja danes umetniški stan v najstrahotnejšem položaju in treba bo večjih naporov m bojev kakor kdaj prej, da se reši iz tega obupnega stanja. Neusmiljena usoda sii je zastavila pot in mi zabranila, da se aktivno udeležujem tega veličastnega boja. Le od daleč in z žalostnim srcem smem gledati zdaj na svojem razpotju iz življenja v smrt na dogodke današnjih dni. Prosim vas mlade, ki imate v sebi še dovolj življenjske moči, da jačite svoje mišice, da se zaveste svojih dolžnosti in se pripravite v skupnem prizadevanju in medsebojnem speštovaniu na boj za čast človeštva in naše domovine. Spomin Ivana Etoreja Besedo častnega predsednika so zboro-valci sprejeli z živahnim odobravanjem, nato pa so bili na predlog Frana Tratnika izvoljeni za podpredsednika Gjuro Tiljak iz Zagreba, Mihajlo Petrov iz Beograda tn Vavpotič, za tajnike pa Drago Vidmar, Marm Studin iz Beograda in Saša San-tel. Za poslevodečega predsednika je bil iz prezidja izbran Vavpotič. Pred prehodom na dnevni red je bila sprejeta vda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravni brzojavki predsedniku vlade in prosvetnemu ministru. Na pobudo zastopnika skupine naprednih hrvatskih umetnikov Vil ima Svečniaka je kongres brzojavno pozdravil tudi dr. Vladimira Mačka kot vodjo hrvatskega naroda. Mirko šubic je prečital pozdravni pismi predsednika Narodne galerije dr. Windischerja in skupine Krug iz Sarajeva, ki se opravičuje, da zaradi obupnih razmer, v katerih se njeni člani bore za obstanek, ni mogla poslati delegata. Ko sta načelnik dr. Sušnik v imenu bana in prof. Kranjec v imenu predsednika mestne občine pozdravila kongres, je Ivan Vavpotič v predsedniškem nagovoru še posebej toplo pozdravil tovariše lz Beograda. Zagreba in Maribora, ki so prihiteli. da se udeleže skupne borbe za stanovske in socialne pravice umetn'škega stanu. Zborovalcem je priklical v spomin tragični primer mladega dubrovniškega slikarja Ivana Etoreja, ki je izmučen od bede, jetike in gladu prišel komaj nekaj dni pred kongresom umirat v Ljubljano, da bi bil vsem preostalim likovnim umetnikom v opomin. Leta 1922. so se 1'kovni umetniki sestali v Zagrebu na svoj prvi kongres Takrat so umetniki iz vse kraljevine še predstavljali skupno zajednlco, a gospodarska kriza in politične razmere so zavrle razvoj. Zdaj je čas, da resnično •strnejo svoje vrste in svojemu stanu pribore mesto v narodu in družbi, kakršno mu gre. Vprašanje razstav Radomir Zivanovič Noje iz Beograda je naglasil potrebo, da umetniki tudi na svojem kongresu manifestirajo za mir. ker brez miru ne more biti umetniškega dela, nato pa je Tone Kralj v kratkem referatu očrtal smernice, v katerih naj bi se v bodoče organizacije umetniške razstave naših slikarjev in kiparjev v inozemstvu, a posebej se je še dotaknil primera jugoslovenske razstave na letošnji Biennale v Benetkah. Svoja izvajanja je strnil v naslednja načela: Udeležbo je treba zmerom javiti vsaj pol leta pred odpošiljatvijo.. Za to dobo je treba umetnikom zagotoviti mirno delo vsaj a kritjem materiala ln eksistence; posebno je to važno za revnejše kiparje. Obseg prostora je treba določiti že v naprej. Izbiro del je treba prepustiti združenjem posameznih centrov, ki prostor sporazumno porazdele. Potrebna je garancija, da bodo ta dela v resnici nameščena tam, za kamor so bila odbrana. Zato je treba zmerom poslati najmanj tri naše zaupnike na državne stroške za aranžma. Poskrbeti je treba, da lahko določeno število razstavljalcev brezplačno potuje v mesto razstave, da imajo umetniki tako vsaj nekaj koristi od svoje udeležbe. Razstava v Biennale je vobče poglavje zase. Jugoslovenski paviljon se ne zida kakor ostali posebej, ampak samo kot nekak trakt mednarodnega. V njem bodo trije oddelki; rondo za skulpture in dve sobi. Nujno je treba zahtevati vsaj, da se ureditev teh prostorov prepusti strokovnim združenjem naš'h treh centrov. Štipendije in ateljeji Predsednik Vavpotič je v naslednjem referatu sprožil pobudo, naj bi se v velikih umetniških središčih kakršni so Pariz. Rim in Praga ustanovili posebni domovi in ateljeji za naše umetnike, ki prihajajo tjakaj na študij. Stvar naj bi vzeli prosvetno ln finančno ministrstvo v roke. Za absolvi-rane umetnike naj bi se ustanovilo določeno število štipendij, da bi mogli onkraj meje izpopolniti svoje znanje. V podeljevanju štipendij naj bi se uveljavil sistem pravične enakopravnosti. Zlasti Slovenci so doslej v tem pogledu povsem zapostavljeni in poleg domačih ponavadi niso deležni tudi nikakih francoskih in čeških podpor. V debati ki se je razvila je Mihajlo Petrov iz Beograda navedel značilen primer, da je letos iz državnih sredstev, namenjenih za izpopolnitev likovnih umetnikov, prejela neka učiteljica štipendijo za Pariz. Zivanovič-Noje je navajal, da je v Beogradu od 100 aktivnih likovnih umetnikov kakšnih 70 brez ateljeja. V neki stari turški zgradbi v Jevremovi ulici je mestna občina sicer adaptirala 5 umetniških delavnic. a ne ustrezajo pogojem in predstavljajo samo nevarno leglo tuberkuloze. Od 5 ateljejev po So lah sta samo 2 zdrava In zračna, a razen njih je samo na Kolarčevi uni-verzi urejenih 5e 5 ali 6 zasebnih. Tiljak je poročal, da so razmere v Zagrebu še nuzer-nejše. Taan vobče ni ateljejev, zgrajenih iz državnih, hanovmskih tn občinskih sredstev. Na Salati je svoj čas zagrebška nadškof i ja odstopila lep kos zemljišča, da bi sri umetnik' na njem postavili svoje delavnice. a zaradi siromaštva v katerem žive slikarji in kiparji, jih je doslej zgrajenih samo 8. Vse prošnje na razne instance, da bi pomagale umetnikom izkoristiti zemljišče, so ostale zaman. Kakor sta navajala Tratnik in Nifco Pirnat so razmere v Ljubljani podobne, le da je naša mestna občina dala v svojih hišah zgraditi vsaj nekaj zasilnih ateljejev. Avtorska zaščita in sindikat Nato je Saša Santelj poročal o avtorski zaščiti Navedel je drastičen primer slovenskega ilustratorja, ki je neko učno knjigo opremil s slikami Medtem ko so je moral sam zadovoljiti s skromnim honorarjem ob prvi objavi, je založba z zmerom novimi nakladami izbila iz njegovega dela milijonske dobičke Ko je skušal s *ožbo uveljaviti svoje pravice, je propadel na prvi in drugi instanci. Zdaj visi vsa reč na ka-saciji. Nekaj kričečih primerov so navedli še Ivo Režek iz Zagreba, Franjo Stiplov-šek in Božidar Jakac. Na drugem zasedanju, ki se je pričelo davi ob 9., je predsednik Vavpotič očrtaJ splošne smernice, po katerih naj se osnuje sindikat likovnih ismetmkov, kakor ga že imajo njihovi tovariši v ČSR Belgiji, Fran-oiji, Italiji in drugod. Poleg sindikata, ki naj bi obravnaval vse strokovne in življenjske probleme, slikarjev in kiparjev, naj bi se ustanovil še vrhovna umetniški svet, ki bi mu bilo odmerjeno čisto umetniško področje. Zadeva o snovanju umetniških zadrug in prodajnih salonov jc bila prepuščena rešitvi posameznih centrov. O matetnalni umetnaški politiki je poročal upravnik Narodne galerije Zorman, ki je izračunal, da prejema okrog 35 slovenskih umetnikov — toliko jih je ki nimajo rednih namestitev — povprečno po 166 din zaslužka iz državnih in drugih javnih subvencij na mesec. Upravne instance naj ustanove posebne referate za likovno umetnost, kakršne 'znajo vsa druga področja javnega udejstvov.inja. Vodstvo tfb referatov naj bo v rokah umetniških sosvetov, v katerih bodo zastopa-ne banske uprave, mestne občine, strokovna združenja in zastopniki ljubiteljev umetnosti Za umetniško akademijo v Ljubljani Živahnega odobravanja je bilo deležno Tratnikov« poročilo o pripravah za ustanovitev umetniške akademije v Ljubljani. Ker je stopilo vprašanje organizacije umetniškega Šolstva v Jugoslaviji v aktualen Stadij, predlaga kongtes jugoslovenskih umetnikov, upoštevajoč momente iz umetniške preteklosti Slovenije in sodobni položaj slovenske likovne umetnosti v narodni kulturi, da se obenem z akademijo v Beogradu in Zagrebu ustanovi akademija umetnosti tudi v Ljubljani. O vprašanju umetnikov in javnih gradenj je poročal dir rektor mestnega muzeja dr. Rudolf Mole. Po vzgledu drugih kulturnih držav naj tudi r.aša kraljevska vlada izda naredbo. po kateri naj se pri vsaki reprezentativni stavbi določa 2 do 5% gradbenega proračuna z« umetniško okrasitev. Santelj je poročal o vprašanju uvoza umetnišloh umetnoobrt-nih in umetnorindustrijskih izdelkov iz inozemstva. Ta uro« j« razvoju domače likov- ne tvorbe v veliko Škodo, zato naj vlada primerno obdavči uvoz vseh takšnih del, katerih avtorji niso naši državljani. V debati so Tone Knalj, dr. Mole in predsednik Kluba neodvisnih Stane Kregar resolucijo izpopolnili v tem smislu, naj se prodaja kiča vobče prepove, posebej naj se Se onemogoči uvoz malo vred nega kiča ie-ligioznega značaja, cerkvena oblastva pa naj se opozore na nevarnost kiča v cerkveni umetnosti. Sklepi Na predlog Vilima Svečniaka so bili naposled soglasno sprejeti naslednji sklepi: titanove se avtonomni sindikati po umetniških centrih, ki jim bodi vrhovna instanca vsakoletni kongres. Osnova za članstvo v njem bodi dovršena akademija, a pri umetnikih brez diplome kvalifikacia po njihovem delu. Likovni pouk na meščanskih •n srednjih šolah se ne sme reducirati, temveč razširiti. Za reševanje umetniških vprašanj naj se ustanovi centralni umetniški svet, v katerem bode Srb', Hrvati in Slovenci zastopanj po pariteti, po posameznih centrih pa naj poslujeio pokrajinski sveti Akademija v Zagrebu naj dobi značaj fakultete, v Ljubljani naj se akademija ustanovi, a prav tako naj se beograjski nudijo vsi pogoji za razvoj. Vse tri akademije naj bodo dotiran« po načelu paritete. Reprezentativne razstave v državi in inozemstvu se lahko prirejajo semo po predhodnem zaslišanju umetnikov posameznih središč. Takse za razstave in carine naj se za dela domačih avtorjev ukinejo, na železnicah naj se umetnikom dovoli popust. V novih javnih zgradbah naj se projektirajo tudi umetniški ateljeji, mestne občine naj umetnikom dajo zemljo za kolonije. Vse štipendije naj se podeljujejo po načelu paritete. Zakon o avtorskem pravu naj se izpopolni z zaščito likovne svojine, v sporih morejo biti eksperii saino umetniki. V naši kraljevini se smejo objavljati samo plakati domačih avtci iev Dela živečih umetnikov k; sc v galerijah se brez kolektivnega dovoljenja likovnih reprezentanc ne smejo pošiljat: na naz>tave niti doma niti v inozemstvu Vsi odkupi za državo, banovine in meste občine naj »e vrše samo preko javnih. razstav hi preko umetniške žirije Postavke v javnih proračunih, namenjene za pospeševat je dmetnosti. naj bodo izrecno določene v ta namen Državne dotacije za likovno umetnost naj se od dosedanjih 80 000 dn povišajo na pol milijona Onim umetnikom, ki ne uživajo mkakega socialnega za\s.rcvanja, naj se oskrbi pokojninsko in bolniško zavarovanje. V fo»nd tega zavarovanja naj gre tudi določen odstotek od carin n« uvožene umetnine in obrtnoumetne izdelke. Pooblaščeni graditelji iz Slovenije so zborovali Ljubljana, 20. marca. Pod predsedstvom g. Miroslava Zupana se je vršil dane* dopoldne v V o: nioi za TOI občni zbor Združenja pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino. V svojem poročilu je predse'nik poudaril razveseljivo 'iejstvo. da je največja kriza v gradbeni stroki prekoračena. Neurejene denarne razmere in velika javna bremena pa Je vedino povzročajo, da je zrsebna inic.ativa v gradbena delavnosti slabo zastopam. Koms'flH-rati je tudi deetvo da je bila na«a banovina pri zadnjih velikih javnih deTih molo subvencionirana v primeru z dajatvami, ki jih mora ■'oprina-šall Iz poročila taimka g. Kramaršiča je bilo razvidno, da je bila zapeslitev v jrradTeni stroki v preteklem letiu za 15 ,3o 20 odsot-kov boliša kakor predlanskim. toda 'e v dobro večjih podjetij. Poras' cen gradbenemu materialu in porast mezd sta novzroč^la. da so 6e ©ene ztradiham povečale za- rrr-bii/Tio SO odstotkov. Povodnemu razmahu' gradbene delavnosti pa stavl.injo ovire tudi kreditne ra mere. V primeri z obrekovanjem hranilnih vlocr je obrana m- r^ ra ppsrrfiila še vedno previsoka Ovtp gradbene <'*»lovnoBti eo tudi previsoki hišni davki, ukinitev davčne prostosti za novo wrrapne hiše in previsoka trošarina na gradbeni material. Delovanje združenja lani L. 1936. je štelo združenje 78 članov in imelo priglašenih 90 vajencev, izmed katerih je 24 opravilo pomočniški izpit. Ena glavnih zabtev je bila ohranitev pridobljenih pravic za o seg delovnega ol>-močja graditeljev, ki so imeli obrtno pravico po zakon,u iz l 1893. Po mnogih naporih siru žen ja ie izšla uredba, ka priznava vsem graditeljem, ki so pridobili 2radit"lj-eko obrt pred uveljavljanjem novega obrtnega zakona pravico izvigevaiU vsa gradbena dola v oibsegu, kakoT ga je dovoljeval stari zakon. Na prošnio zdrr/.enia, da ee določi delovno območje cementarjev in gradbenikov, je Zbornica za TOI sklicala. anketo. na kateri ge je izkazala potreba w .sodelovanju Združenja r-ženje-: jev in arlilt^k? , tov, Inženjenske komore univerze in rveka-, fcerih priznanih strokovnjakov. Ta širgac^nr keta se še ni vTŠila. Poleg dnicili korpiv raoij je tuli združenje posuta ministru za trgovino »n industrijo protest k nr& t-u uredbe o conskih hranilnicah, k,i j? vseboval mnoge. 7& razvoi grad' ene deTpvjioftj Škodljive '"oločbe. Nameravana uredba ie bila. pozneje odložena da bod.o zneipPiniM slovanskih hranilnic obr^ožiT svoi.' zfh 9-ve. Združenje js nosTalo mestn-mu ro.-rla-. varstvu snomenico He«ie trofcaripskih. postavk v rvb^nfskem nrorafunui. VsaVo n:e trošarine r« gradiv-ni mj»tpr:al bVJmelo hude-.-posledice ra orVbeni dn'avost - Tro-Šarrski urad ie obvestil zlru^enje da, je nie^ove rvredloge v okviru ca-nih možnosti upošteval. j V", " •• 'i Izmed številnih intervencij naj navedemo še sp »menico mestni o' 6'ni, b; se v bodoče upoštevale primern« ceoe v licita ij-skih razpisih, intervencijo Pri ministrstvu za vojsko, da bi se v bodoče vršile licitaci je za dela v Sloveniji pri komandi irav6ke divi-7.i'ske oblast-i v LjuMj ni in ne pr; ministrstvu v Beogradu posre lovanje na pristojnih mestih za pt^včnejše noveliranje nekaterih določi) obrtnesa zakona in posredovanje v Č0v.Y.n'h zadevah. šušmarstvo Združenje se je moralo tudi letos pečati z zatiranjem šušmarstva. Pospešuje ga tako zvano »izposojanje firme« ki se neverjetno razširja šele po uveljivljenju ohrtneca zakona. Z za lovo'j6tvom pa je mo-rlo združenje ugotovit i. da oblastva proti šušmariem nekoliko etrože postopajo Zbornica za TOI. ki je predložila min stnstvu spomenico o šiišmisrstvu, je dobila airoioe za T^I pa s^a n^T>dmv:h oV.ni z.bor v daliMb izvnZidmž^j« ho Se nanrei rodil 'ipravni odV-or TK»d rre^l-se^s^vom s Viimoelava Zupani- ki je .bal izvoljen za triletno poslovno Stojnieo na prometnem kraju so oplerili Svetla noč in bližina stražnice jih nista motila Ljubljana, 20 marca Praznike so seveda izkoristili tudi tatovi in vlomilci, ki so kradli po stanovanjih. Večji vlom pa se je zgodil na Dolenjski cesti, kjer so neznanci oplenili stojnico Frančiške Zupančičeve. Stojnica stoji ob prometni Dolenjski cesti nasproti vojaškemu strelišču ln je komaj za streljaj od policijske stražnice, kar drznih vlomilcev nikakor ni motilo, prav tako tudi ne Jasna noč od petka na soboto, ko je na nebu sijala polna luna. Prepilili so močno- ključavnico, nato pa z zidarsko spono- s silo odprli prva vrata, druga vrata pa z ve-trihom. V stojnici so pobrali vse, kar se jim je zdelo kaj vrednega. Odnesli so ves tobak in cigarete, poleg tega pa 14" parov klobas, dve polni pločevinasti škatli bon- bonov po 3 kg in 200 dinarjev gotovine. Skupaj so napravili nad 6000 jdinarjev škode. Vlom so domači opazili zjutraj, ko so prišli v stojnico. Ob 4. zjutraj je sicer na dvorišču bi žne hiše, kjer stanujejo, pes močno lajal. Seveda pa ni nihče mislil, da so bili vlomilci na delu. O vlomu je bila obveščena policija Domnevajo, da je bilo na delu več vlonrlcev, ki so najbrž poznali razmere. Ponoči je službujoči stražnik opazil sumljivega neznanca, ki se je potikal tam okrog, a ki je hitro pobegnil. ko je stražnik prišel bi že. Lastnica stojnice ni bila zavarovana. Razpisala je 500 dinarjev nagrade onemu, ki Izsledi vlomilce. Kopica nesreč med prazniki .'ti : Ljubljana, 20.-%iarča. V petek in na oba praznika so prepeljali v.ljubljansko bolnišnico več ponesrečencev in žrtev pretepov. v Žrtev plamenov : y petek popoldne so bili reševalci tele-fpnično pozvani na pomoč v Beguhje pri Cerknici, odkoder so prepeljali v.-.boln št ničo vso opečeno posestnico Marjeto $ker-ljevo. Zenica je na polju blizu gozda zažigala suhljad in dračje. Zaradi vetra pa se ji je vnela obleka in v trenutky je bila vsa v plamenih Nesrečnica je dob la strašne opekline po vsem telesu. Njeno stanje je brezupno. Desnico mu fe odtrgalo Stara navada streljanja z mo?nia-rji in topiči Je med prazniki zahtevala svojo žr- tev. Na Jožefovo so v Dulah, občina Šmarje, streljali z možnarjem. Sodeloval je tudi delavec France Drobnič. Fantje menda niso bili preveč spretni, kajti nenadno je mož-nar razneslo in eksplozija je nesrečnemu Francetu odtrgala desnico v zapestju. Ženo je po nesreči obstrelil Hujša nesreča se je zgodila na Jožefovo tudi v prijaznem Stražišču pri Kranju. Tam je čevljarski pomočnik Zupan snažil lovsko puško, o kateri j» bil prepričan, da ni nabita. Nenadno pa se je orožje sprožilo in krogla je zadela njegovo ženo Martino v lice in jo nevarno ranila. Otrok je padel s četrtega nadstropja V nedeljo popoldne se je MipetHa zelo huda nesreča v >deči hiši na Po j ma i K imaj 2-'etna Marija, hčerkica Wi.icra s^r-ca Antona Žitnika, se je i? a'a ol> odprem i oknu in e bila za tren<>'ek brez nadzorstva. , A prav to je bilo usoduo. Nenadna je otro* j lirubfl ravnot-i**e ia strmec lavfl fr v<8ne na igrišče. od taktirko prof. Vrabca. Uboj v Počehovi V noči na nedeljo se je pripetil pri žele®' iriškeni prehodu v bližini Wogererieve tvor-nice krvav dogodek, ki je zahteval življenje 24ietnega viničarja Franca Novaka, iz Pekla. Vračal se ie s svojo materjo in sestro domov, ko se mu je približala skupina štirih fantov, od kaierih je nekdo zamahnil z nožem proti Novaku, ki je kriknil in napravil le nekaj korakov, nato pa 6e je v mlaki krvi zgrudil na tla in izdihnil. Dobil je bil vbod v srce. Kasaški orožniki so uvedli poizvedbe. Objave Čudežno Življenje ln smrt sv. Terezfk« deteta Jezusa ali »Zgodba neke dušeč j€ naslov filmu, ki ga bo 22 in 23. v torek in sredo predvajal Elitni kino Matica. Film je pobožna zgodba, oziroma življenjska pot svete Terezike. Kaže nam njeno mladost, življenje v karmeličanskem samostanu, obisk pri papežu Leonu XIII., vstop Terezike v samostan, njene duševne boje, mučno bolezen in blaženo smrt »Pisma iz mojega mlina« (Alphonse Daudet) s številnimi ilu-ntracijami slikarja Justiina so v tisku in izidejo za veliko noč. O tem se obveščajo naročniki, ki bodo za zamudo s toliko lepšim in popolnejšim delom prijetno odškodovani. Zdaj se prekli-cujejo vsa pooblastila za nabiranje naročnikov, izdana pred tem mesecem. Založba prosi. da se javijo vsi cenjeni naročniki, ki so izročili po 18. novembru 1. 1937. svoja nanv čila g. Ivniku Jožku, ker je ta gospod nezna-nokje. Priznavajo ee samo plačila ob akvi-ziciji in direktna pačila po naših položnicah. — Založba »Saturac, Ljubljana. Vegov* 2/11. telefon 48—16. MUVte v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad ! »JUTRO«, ponedeljska Izdaja 3 Ljubljana še enkrat brez točke V XII. kolu so zmagali Gradjanski, Concordia, Bask in Slavija, po eno točko pa sta dobila BSK in Jugoslavija — Vodstvo je prevzel BSK Dvanajsta prvenstvena nedelja v ligi je potekla v znamenju »derbyjev« odnosno domačih srečanj, kajti večina ligaških klubov je danes igrala doma in sta morala na pot samo splitski Hajduk in naša Ljubljana. Hajduk je šel v Zagreb in je izgubil, Ljubljana je šla v Sarajevo in je tudi izgubila, oba z enakim rezultatom. 0:1. Poraz v Zagrebu je majhno presenečenje, v Sarajevu pa prav za prav največji optimisti in zagovorniki Ljubljane niso pričakovali izkupička. Belo-ze-ieni so izgubili z najtesnejšim rezultatom in so se navsezadnje prav častno rešili te zelo težke naloge. V Beogradu so igrala domača štiri moštva, Jugoslavija in BSK brez gola, Bask pa je zmagal nad Jedinstvom. Omembe vredno je, da je BSK danes brez potrebe izgubil dragoceno točko, ki mu bo v preostalih borbah za naslov prvaka hodila še zelo navskriž. V Zagrebu je bil oderby<* med Grad-janskim in Haškom, ki je Haška stal prvo mesto. Obenem je bil v tej igri postavljen tudi najvišji rezultat, današnjega dneva. V prvenstveni tabeli je BSK po zaslugi Haška splaval na čelo, Hašk pa se mu je moral umakniti na drugo mesto, dalje sta 4 in 5 mesto zamenjala Hajduk in Slavija in pa predzadnje in zadnje mesto Jedinstvo in Concordia. Prihodnjo nedeljo bodo igrali: Hašk — BSK, Bask — Slavija, Jugoslavija — Concordia, Gradjanski — Hajduk in Ljubljana — Jedinstvo v Ljubljani. Do tedaj pa bo prvenstvena tabela takale: Bsk Hašk Grad janski Slavija Hajduk Bask Jugoslavija Ljubljana Concordia Jedinstvo V naslednjem naša poročila: 12 9 2 1 38:15 20 12 9 1 2 38:13 19 12 7 2 3 38:15 16 12 5 2 5 15:17 12 12 4 4 4 22:25 12 12 5 1 6 23:23 11 12 3 3 6 12:15 9 12 2 3 7 12:24 7 12 3 1 8 16:40 7 12 3 1 8 6:23 7 Slavija : LjuMjana 1:0 (0:0) Sarajevo, 20 marca. Za današnjo tekmo med Ljubljano ?n domačo Slavijo je vladalo tukaj veliko zanimanje in se je več stotin gledalcev zbralo tudi na sosednjem bregu nad Slavijinim igriščem Obe mo» Štvi sta nastopili v objavljenih postavah. Do 5. min. se igra v pol ju, nato pa f>reide Slavija v napad in Rajlič stre-ja ostro, toda vratar Pogačnik je na mestu. 15 min. igre poteče nato brez večjih dogodkov, pač pa z mnogimi fauli po krivdi Ljubljane. V 22. min. je kritično za L. Napadalec Salipur pride z žogo prav do vratarja Pogačnika. ki v padcu reši gol, obenem pa poškoduje tudi Salipurja. V 26. min. pride spet do incidenta med Šalipur-jem in Bertoncljem, ki se konča tako, da obleži Bertoncelj na igrišču. Po kratkem pa se Bertoncelj spet vrne. Obe moštvi se trudita, da bi dosegli rezultat, pa vendar ostane polovica igre brez gola. Igra prvega polčasa ni bila na posebni višini in niti najmanj vredna prvenstvene, niti glede tehnične strani, še manj glede fairnese. V 1 min. drugega polčasa je nevaren napad Liubliane. ki ga razčisti domača obramba. Igra je zelo ostra, mnogo pred golom gostov, toda številčnega efekta ni nobenega V naslednjih minutah se večkrat izkaže ljubljanski vratar Pogačnik. V 18 min. je Slavija v napadu, žogo dobi Lehr in strelja iz 18 m daljave zelo ostro v kot, tako da vratar ne more posredovati. To je bil edini in zmagonosni gol te tekme. Ljubljana skuša pozneje še večkrat, da bi izravnala, toda vsi napori so zaman. Gostje so se pokazali v dobri fizični kondiciji in so tudi v visoki igri pokazali mnoeo znanja, v prizemni pa niso bili enakovredni domačim Ugajali so desno krilo ter ožja obramba z vratarjem na čelu. Vsa tekma ni zapustila vtisa, kakor ga zapusti vsaka ligaška tekma v Sarajevu. Concordia : Hajduk (0:0) Zagreb, 20. marca Ka igrišču Gradjanskega je bilo danes nad 10.000 gledalcev, kjer sta bili danes dve ligaški tekmi V prvem paru sta nastopila Concordia tn Hajduk .med katerima je Concordia zasluženo zmagala. Domači so bili na terenu ves čas v premoči, vendar pa je bil njihov napad pred golom premalo odločen. Mnogo zasluge da je Concordia zmagala, Ima njen vratar, ki je ubranil celo serijo nevarnih strelov Hajdukovega napada. Edini gol tekme je v 24. min. drugega polčasa zabil Vidmar. Tekmo je vodil odlično beograjski sodnik Ružič. Gradjanski: Hašk 3:0 (1:0) V drugI tekmi sta nastopila davna zagrebška rlvala, med katerima pa je Hašk zaigral s starinsko igro zapletenih kombinacij in nekoristnega zavlačevanja, ki mu tudi ni prinesla nobenega uspeha. Napad je Igral sKrajno nekoristno in Je bil sploh najslabša formacija v moštvu. Odpovedala sta tudi oba »kanona« Hitrec in Kacijan. Gradjanski Je predvedel moderen nogomet ln Je bil v vseh linijah Izenačeno moštvo. NajboljSi igralec v polju Je bil Kokotovič, pa tudi Glaser v golu je priredil nekaj zelo lepih parad. Prvi gol je v 39. min. prvega polčasa zabil Antolkovič, po odmoru pa je še dva zabil Lešnik. Tekmo je prav dobro sodil italijanski sodnik Dattilo. BSK: Jugoslavija 0:0 Beograd, 20. marca Za ligaško tekmo med starima domačima rivaloma je bilo ogromno zanimanje. Na igrišču so se zaradi lepega dneva zbrali vsi številni prijatelji iz obeh taborov ln je bilo publike — 9000! Do odmora je Jugoslavija igrala Se dovolj dobro predvsem v polju, medtem ko je bila pred vrati premalo odločna. BSK ni mogel priti do izraza, ker se ni obnesel poskuš s šurdonjo, ki je namesto Stevovi-ča igral srednjega krilca. Po odmoru je to mesto zasedel Lechner, Surdonja pa je šel na desno krilo, pa efekt tudi ni bil mnogo boljši. Razen tega so Imeli »plavi« tudi precej smole, saj je med drugim silni Moša streljal enkrat mimo praznega gola lz 2 m daljave. Občinstvo je bilo zaradi nekoristne Igre obeh moštev precej razočarano in je že pred koncem začelo zapuščati igrišče. Tekmo je prav dobro sodil g. Bažant iz Zagreba. Basic : Jedinstvo 2 :1 (1:1) Na Igrišču Jedinstva je bila danes pred 1000 gledalci ligaška tekma med Baskom in Jedinstvom, v kateri je Bask zasluženo dobil obe točki. V prvem polčasu je bil rezultat izravnan, v 35. min. drugega polčasa pa je Spasojevlč ustrelil drugi gol. Tekmo je sodil g. Gllgorijevlč. Maribor vodi Včeraj so se začele finalne tekme za prvenstvo LNP Šest najboljših moštev s področja LNP je včeraj stopilo v odločilno borbo za naslov podsaveznega prvaka, ki ga čaka potem naslednja višja stopnja, to so kvalifikacijske tekme za vstop v nacionalno ligo. Povoda dovolj, da je zanimanje aktivnih igrah cev in njihovih prijateljev za te tekme precejšnje. Maribor 1 1 0 0 1:0 2 ČSK 1 1 0 0 2:1 2 Hermes 1 0 1 0 3:3 1 Železničar 1 0 1 0 3:3 1 Kranj 1 0 0 1 1:2 0 Celje 1 0 0 1 0:1 0 Hermes : Železničar 3 : 3 (3:1) Hermes: Rožič: Berglez, Ferjan; Koše-nlna. Bogme Kretič; Ice, Ivo, Borut, Zvon-ko, Derenda. železničar: Spanger; Frangeš ml., Ro-njak: Eferl, Frangeš st., Antoličič; Krasnik. Lutman, Stiftar, Pavlin, štalekar. Prva bitka za pod sa vezne točke v finalu je dala skoro pravično delitev. Pravimo skoro pravično, ker bi bila po poteku igre tesna zmaga mariborskega moštva bolj na mestu. Dokler so Igrali proti vetru v prvem polčasu, so bili dobro enakovreden protivnik, ki je prišel do dveh golov zaostanka samo po krivdi šibkega vratarja; do vidnega hmn ftidi v posednji debati v potem so v drugem delu igre z vetrom toliko napadali in se tako močno vsidrall pred hermežansko svetišče da je izravna-nje le skromen honorar za trajno napadalno delo. Igra je bila v splošnem fair, čeprav so nekateri silili od časa do časa preko mej dovoljenega, toda krepka sodnikova roka je vse obdržala na pravi poti. Od začetka so bili Hermežani v borbenem poletu ln jih tudi nezgoda z enajstko takoj ob otvoritvi nI spravila lz ravnovesja. Narobe, ko se jim je v protinapadu iznenada posmeh-nilo zenačenje, so prišli do potrebne hladnokrvnosti ln so v odprti borbi držali nasprotnikov napad v šahu, svojega pa nene-homa pošiljali v fronto. Sredi polčasa je ena sama minuta prinesla dva efektna zgoditka in se je zdela bitka že dobljena Ne da bi bili Hermežani močnejši nasprotnik, so le dali primeren odpor in so izkoristili par šibkosti železničarjevega vratarja, v čemer je bil rezultat o polčasu docela v redu. Povprečna obramba, v kateri je bil Rožič še najjačja opora, dobra srednja vrsta ln živahen polet mlade napadalne trojke ob pametnem sodelovanju »starejši« kril — to so bile karakteristike 61-škarjev do polčasa. Potem pa je šlo mnogo tega narobe. Napad je nekam zginil, v krilcih je vidno popustil Kretič, Bogme ni bil najboljši srednji krilec, tako je pritisnilo vse delo na ožjo obrambo. Ni čuda, če je prišlo do kake nezgode, najprej Se do ene enajstke, potem do na pol avtogola, kar je vse skupaj odneslo eno že skoraj dobljeno piko. Tudi železničar je močno pomladil svoj napad. V njem je bil od »starih« samo Se Pavlin ln nanj je Igrala vsa okolica. Sam je potem pametno razpredel poteze ln se je ves napad, zlasti v drugem polčasu lepo razživel. Dobri sta b'll obe krili, posebno pa je pametno igral Krasnik in prinesel nekoliko uporabnih stvari pred gol. Opazen je bil tudi štiftar. Ozadje pa je v moštvn ostalo staro. V srednji vrsti je bil zopet zelo požrtvovalen Frangeš starejši, enako velja za oba stranska krilca. Branilca sta sigurno startala in čisto odbijala ter bi bila z zanesljivejšim vratarjem držala gotovo skromnejši rezultat. Vratar je zakrivil oba prva zgoditka, proti tretjemu je bil brez moči. V vodstvo so prišli Mariborčani v 4. minuti po enajstkl: Berglez Je zaustavil pol-visoko žogo z roko, pa Je Pavlin žogo s točke pretvoril. Že dve minuti po tej nezgodi pošlje Bogme prav nerodno visoko žogo s srede igrišča pred nasprotni gol, vratar ne zna parabole preračunati pa se mu žoga odbije preko glave v mrežo. 1 : 1. Potem se razvija precej borbena igra z naglimi prenosi. V 36 min. pretvori Zvonko žogo z desnega kota v ubrani jiv zgodi tek, 2 : 1 za H. In že hiti nov napad s srede proti mariborskim vratom. Ice pametno prenese. Zvonko pa povzame ln mimo vratarja neubranljivo pošlje v cilj; ob polčasu je 3 :1 za H. Drugo polovico Igra ž. z vetrom. H. se potegne v obrambo in se stalno igra v njegovem kazenskem prostoru ali v bl'žini V 15. min. zakrivi Košenina tvorni napad v kazenskem prostoru, kar vrže drugo enaistko železničarju: to pretvori Stiftar ln zniža s tem na 3 : 2. V 28. min. je ena Izmed mnogih gneč pred Rož čem, Berglez pošlje nerodno z glavo proti golu. vmes prestreže Krasnik z glavo ln Rožič utegne samo §e poeladiti žo?ro. ki gre nezadržljivo v mrežo. Tako je prišlo do 3 : 3, ki ga vsa nadaljnja naprezanja ne morejo spremeniti. Sodil Je g. Macorattt objektivno ln prav dobro. Publike Je bilo okoli 300. ki Je glasno* sodelovala« v dorodkih na terenu. Maribor : Celje 11 O (1 s O) Maribor, 20. marca Na igriSču SK Rapida je bila danes odigrana prva letošnja prvenstvena tekma v Mariboru, in sicer v finalu za prvenstvo LNP med Mariborom ln Celjem. Za to tekmo Je bilo Se precej zanimanja ln se je kljub krasnemu solnčnemu vremenu nabralo na igrišču do 500 gledalcev, ki pa menda niso bili posebno vzhičeni nad tem, kar so morali gledati. Maribor Je tekmo odločil zase In si priboril prvi dve točki, toda z lastnim golom Celjanov. To Je dejstvo! Zato pa niti zda-leka ne moremo biti zadovoljni z Igro. ki jo je ta enajstorica pokazala že sama postava moštva ni obetala gladke zmage, razen tega posamezne vrste niso bile med seboj vigrane. slednjič pa se je posebno v drugem polčasu nekaterim igralcem zelo poznalo, da nimajo nobenega treninga. To velja zlasti za napad, ki se ves čas nI mogel povzpeti do nobene smiselne poteze. Tudi po spremembi v drugem polčasu ni hotelo funkcionirati in tako Je bilo pač neizogibno, da je bilo klaverno zastrelje-nih nekaj zelo zrelih prilik. Tudi krilska vrsta nI bila na običajni viSini ter se je močno poznala odsotnost srednjega krilca Kirbiša. Ožja obramba je Se dovolj zadovoljila, čeprav tudi ni bila posebno sigurna _ MoStvo SK Celja prav tako ni napravilo vtisa dobre celote. Njegov napad je sestavljen lz močno različnih sil, M razen pridnosti in požrtvovalnosti prav za prav niso imele mnogo pokazati. Edino dobra je bila ožja obramba, kjer Je vratar rešil precej kočljivih stvari. Tudi oba branilca sta se borila požrtvovalno. Krilcev Celjani danes sploh niso imeli, ker so se vsi trije udejstvovali večinoma v obrambi. Napad se je tu in tam prebil do maribor. obrambe, tam pa zopet ni znal izkoristiti situacij. Prilik za streljanje je bilo dovolj ln če jih ti napadalci niso znali Izrabiti danes, je to zanje slabo izpričevalo. Kakor smo že zapisali, je padel edini gol v tej tekmi po celjskem branilcu v lastna vrata, in sicer v 25. min. prvega polčasa. V ostalem je bila tekma tipično prvenstvena precej ostra in Je mestoma tudi prestopila meje dovoljene igre. Da nI prišlo do hujšega, je zasluga ljubljanskega sodnika g. Deržaja. ki je znal temeljito preprečiti vsak hujSi prestopek. Tudi sicer je bil v odlični formi. ČSK : Kranj 2 :1 (1 s o) Kranj, 20. marca Današnjo prvo prvenstveno tekmo v finalnem tekmovanju za prvenstvo LNP so Cakovčani z nekaj sreče odločili v svojo korist. Za tekmo je vladalo zaradi gostov, ki so prvič igrali na kranjskih tleh, Se posebno zanimanje ln se je zbralo na igrišču okoli 400 gledalcev. Prvih 15 minut je Kranj prevladoval v polju, toda nI znal izkoristiti nekaterih zrelih situacij. Cakovčani so se nato polagoma znašli in prišli v 20. min. po desni zvezi v vodstvo. Do polčasa se rezultat kljub naprezanju z obeh strani nI menjal. Po odmoru je Kranj v 10. min. izenačil iz enajstmetrovke. Vamplin, branilec CSK, je zrušil levo krilo Kranjčanov ln sodnik je upravičeno prisodil najstrožjo kazen. Zdaj, ko je bil rezultat izravnan, se je Sele razvila ogorčena borba za zmago. Gostje pa kljub vsem naporom dolgo niso mogli preko dobre obrambe domačih in so Sele 15 minut pred koncem prav po srečnem naključju prišli v vodstvo ln tako tudi do zmage. Lahka žoga se je odbila od prečke v polje, kjer jo je pobrala desna zveza in jo s 3 m daljave poslala v mrežo. Domači so se še trudili, da bi Izenačili, toda njihov napad Je bil za to nalogo prešibak. Moštvo CSK je bilo v vseh vrstah odlično povezano ln je zaradi hitre in fair Igre zapustilo v gorenjski metropoli najboljši vtis. Kranjčani so imeli dobro ožjo obrambo, zato pa je napad popolnoma zatajil. Tekmo je objektivno sodil g. Sketelj la Ljubljane. Vse dosedanje predstave razprodane! NAJLEPŠI FILM VSEH ČASOV: IHarie Vsled ogromnega zanimanja danes ob 17i 19* in 21. uri KINO MOSTE Zaostala jesenska tekma Slovan : Mars 2 : 2 (0 : 0) Značaj igre je bil, da je šlo >za biti in ne biti«. Obe moštvi sta na dnu prvenstvene tablice, med obema je le minimalna razlika v količniku, pa bi bil zmagovalec kolikor toliko na varnem; to se pravi Slovan bi bil z zmago izven dosegljivosti, Mars pa bi bil moral počakati še na jeseniški rezultat, s katerim bi si utegnil Slovan še popraviti svojo usodo. Neodločen rezultat za ta trenotek še ni dokončno rešil vprašanja poslednjega mesta, pa Ima Slovan še vsaj to zavest, da si kuje sam svojo srečo. Borba je bila zelo napeta ln Je potekala v rahli terenski premoči moštva s Poljan, ki je vrglo na tehtnico svojo nedvomno boljšo tehnično pripravljenost, svoje večje znanje in poletnejšo borbenost. Kazila je le neodločnost napadalne vrste pred golom. ki je deloma prispevala k le polovičnemu uspehu, drugi del krivde nad tem neuspehom pa pripada obrambi, ki Je s pretirano lahkomiselnostjo dala nasprotniku priliko za izravnanje. V moštvu sta se odražala nad drugimi Drobež v krilcih in Klingenstein v napadu. Slovanovci so se svoje naloge zavedali v polni meri. Kol'kor so bili glede tehničnega znanja v zaostanku, so ta nedostatek Izravnali s požrtvovalnostjo ln s sposobnostjo poedlncev. Sem spada v prvi vrsti novi vratar, ki bi bil velika onora tudi močnejšemu moštvu pa Kobal kot vodja napada, ki je v tej tekm' lerral vse ln povsod in napoled obe mladi krilt. Sodil je čvrsto in dobro g. Camernflc. Prijateljska tekma v Celja Atletiki : Mura 6:1(6:0) Celje, 20. marca Domači Atletiki so Imeli danes goste Iz Murske Sobote, in sicer v prijateljski tek- mi dobro enajstorico Mure. Atletiki ao zmagali precej izdatno s petimi goli razlike, kar je po poteku igre vsekakor previsoko. Priznati pa se mora, da so danes zaigrali z večjim e lanom ln tudi bolj odločno kakor sicer. Mura je nastopila nekoliko oslabljena ta nI znala povezati svojih vrst ter je do odmora igrala precej podrejeno vlogo. Pozneje je vstopil Stare, kar Je poživilo vso enajstorico, tako da je prešla celo v lahko premoč. Rezultat se kljub temu ni dal mnogo spremeniti Tekmo je sodil domači sodnik g. Presto-ger objektivno, pa tudi z napakami Ostale nogometne tekme Ljubljana: Jadranov turnir: Ljubljana : Reka 4 : 2 (1 : 0, 1 : 1), Jadran : Grafika 2 : 1 (1 : 1), Reka : Grafika 3 : 0 (1 : 0), Ljubljana : Jadran 3 : 0 (0 : 0). {Podrobna poročila v redni izdaji.) Novi Sad: Vojvodina : Nemzeti (Budimpešta) 5 : 1 (2 : 1) !! Velik uspeh prvaka novosadskega podsaveza nad prvorazrednim madžarskim profesionalnim moštvom. Dunaj: Prvenstvo: Rapid : Simmering 9 : l. FC Wien : FAC 2 : 0, Ostmark (Austria) : Sportklub 1:1, Admira : Favorit-ner AC 1 : 1, VVacker : Vienna 3 : 1. Rim: Prvenstvo: Napoli : Atalanta 1 : Ob Triestina : Fiorentina 2 : 1, Torino : Ll-vorno 4 : 1, Lucchese : Liguria 0 : 0. Bo-Iogna : Bari 1 : 0, Juventus : Genova 2 : 1, Roma : M.lan 3 : 1, Ambrosiana : Lazio 3 : 1. Praga: Prvenstvo: Kladno : Viktorija Plzen 2 : 1, Sparta : Nachod 6 : 1, Slavija : Plzen 4 : 1. Zidenice : Pardubice 0 : 0. Bratislava : Prostjejov 4 : 1, Sleska Ostrava i Viktorija 2ižkov 3 : 1. Nurnberg: Nemčija : Madžarska 1:0. 50.000 gledalcev. Tek na $0 km na Pokljuki Savezni prvak je postal član SMK Ljubljane Drago Crnobori Zveza slovenskih lahkoattetskfh klubov v Ljubljani. Redna seja zveze bo v torek 20. v kavami Miklič. Prisotnost vseh odbornikov obvezna. — Predsednik. Postani in ostani Član Vodnikove družbe! i Bled, 20. marca. Na Pokljuki so imeli včeraj in danes dve lepi smučarski prireditvi, in sicer v soboto skakalne tekme, danes pa vztrajnost-ni tek na SO km za savezno prvenstvo. Vreme ln snežne prilike so bile najboljše. Pri skakalnih tekmah je bila udeležba tekmovalcev bolj pičla in je bila glavna borba za prvo mesto med letošnj.m prvakom Palmetom in njegovim klubskim tovarišem Karlom Klančnikom. In res je tudi Klančnik to pot zmagal nad Palmetom. Podrobno je bil vrstni red tale: 1. Klančnik Karel 218.1, 2. Palme Franc (oba Smk Ljubljana) 213.6, 3. Šušteršič Slavko 192.9, 4 Mežik Franc (oba Ilirija) 167.3. Davi ob pol 8. je bil start za tek na 50 kilometrov v organizaciji smučarskega kluba Ljubljana. Proga je bila pripravljena že poleti, in sicer tako. da so se tekmovalci trikrat vrnili pred Sport-hotel, kjer sta bila start in cilj. Za tekmo je nastopilo 8 tekmovalcev, med njimi tudi naš olimpijec Franc Smolej, ki pa je imel smolo, da je na progi zašel ln izgubil nekaj minut ter zasedel šele drugo mesto med seniorji Najboljši čas je v današnji tekmi dosegel Klačnik Lojze, ki pa je tekmoval v kategoriji vojakov, s 3:50.01. Med seniorji je bil prvi Crnobori Drago, član Smk LJubljane, s časom 3:51.47, ki Je torej postal za letos savezni prvak v tej disciplini. DrugI je bil Smolej Franc, član SK Bratstva, s časom 3:59.13, tretji pa Starman Lado (Smk Ljubljana) s 4:45.16. Organizacija prireditve, ki ji Je bil pokrovitelj komandant dravske divizije general Ton'č po svojem zastopniku podpolkovniku Metikošu, je bila brezhibna. Alpsko prvenstvo GZSP Prvak gorenjskega ZSP je postal Slcalaš Bruno Klein Jezersko, 20. marca. Včeraj in danes so bila tukaj tekmovanja za prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji Vreme je bilo naravnost idealno, snežne prilike prav tako, tereni pa so tod okoli za alpske discipline morda še lepši kakor so jih doslej našli in spoznali smučarski tekmovalci. Za tekme je bilo tudi precej zanimanja med ostalim občinstvom, ki je ta dva dni prebilo na izletih okoli Jezerskega Udeležba tekmovalcev je bila dovolj številna, čeprav glavnih predstavnikov alpskih disciplin, Heima, Pračka, 2n:'darja in ostalih na tekmah ni bilo, ker so trenutno v tečaju za smučarske trenerje pod Tri* glavom. Prvi dan, v soboto Je bil na sporedu smuk, ki je bil trasiran izpod Ravenske Kočne in je bil dolg približno 3 km, višinske razlike pa je bilo 500 m. Na startu se je javilo 17 tekmovalcev, samih Jeseničanov razen enega iz Mojstrane. Podrobni rezultati v smuko so bili naslednji: 1. Klein Brano 1:30,5, 2. Koblar Stanko 1:39, 3. Talar Franc (vsi trije Skala, Jesenice) 1:52, 4. Bertoncelj Jote (Gorenjec) 1:55.7. 5. Ratnlk Loize 1:57.3, 6. Schwab Frle (oba Skala) 1:57.8. Danes ob pol 12 so Isti tekmovalci startali v sla'«ma. ki M 1e imod M^kekove kočne orlico ^s^ad" Tone M*1n:k, *r»»nl vodja sokolskih smučarjev. Proga jo hUa dolga 360 m in Je Imela 29 vratic ter JO bila tehnično ena najtežjih, kar jih je bilo letos postavljenih, obenem pa je bila zaradi krasnih terenov tudi najlepša. Podrobni rezultati v slalomu so biii na« slednji: 1. Klein Bruno 1:52.5, 2. Koblar Stanke 1:58.9, 3. Talar Franc 1:59.7, 4. Stumpfl Tone (vsi štirje Skala, Jesenice) 2:00.1, S. Koren Tone (Kovinar) 2:03.3, 6. Bertoncelj Jože (Gorenjec) 2:03.7. Za podsavezno prvenstvo v alpski kombinaciji je bil vrstni red naslednji: 1. Klein Bruno 100 točk, 2. Koblar Stan« ko 92.99, 3. Talar Franc 87.36, 4. Schvvab Fric 83.78, 5. Katnik Lojze (vseh pet Skala* Jesenice) 81.76. 6. Rekar Ivan (Dovje-MJ 70.65 točke. Cross-country Ilirije Včeraj ob 11. dopoldne Je bil pod Cekinovim gradom v Ljubljani cross-countrv, ki ga je priredila SK Ilirija v Ljubljani Udeležba je bila prav dobra. Nastopili so Juniorji vseh treh razredov, člani treh športnih klubov in seniorji Ilirije. Pri Ju-niorjih je bila borba zelo ogorčena, saj ja šlo za klubsko prvenstvo. Časi niso bal najboljši, pa vendar tudi ne slabi. Upoštevati pa je treba tudi, da so mnogi od njihi nastopili danes šele prvič v letošnji sezonL Proga je bila za seniorje in juniorje ista. Vodila je od drsališča SK Ilirije v hrib ia za Cekinovim gradom do sankališča in ob njem do velesejma, kjer se je obrnila nazaj proti drsališču. Imela je torej skoro po-dobo zaključenega kroga. Bila je precej težka, ker je le v spodnjem delu tekla po ravnem svetu. Ta krog, ki je meril približno 1 km, so morali juniorji razreda A' preteči enkrat, razreda B dvakrat, razreda C trikrat, seniorji pa sedemkrat Podrobni rezultati so bili naslednji: Juniorji A (1 km): 1. Kovačlč 4:31 Vi; 1 Volhar 4:37l/» (oba Planinia). Juniorji B (2 km): Potočnik (Planinaf 7:45, Dobrajc Peter 7:47, Rosič Janez (oba Ilirija) 7.54). Juniorji C (3 km): Košir (Planina) 10:5% Glonar (Ilrija) ll:07*/s. Končan (Jugoslavija) 11:17*/*. Seniorji (7 km): Bručan 26:23«/$, Marko-vič 29:362/s, Kvas (vsi trije Ilirija) 30:14*/». V splošnem se je pokazalo, da je nekaterim še potreben trening, pri seniorjik zlasti Kvasu in Markoviču. Dober je bil 1« Bručan, vendar mu je manjkalo dobrega partnerja, zato je njegov čas slabši od onega pred 14 dnevi. Takrat je dosegel čas 25:58*/s. Pri juniorjih ni bilo nikakih presenečenj. V razredu A je nastopila le Planina, ker ostali klubi primernih tekmovalcev nimajo. To velja zlasti za Ilirijo. Pri Juniorjih B je zmagal odlični Potočnik, sicer pa tudi ostali niso slabi Juniorji C so dosegli precej dobre rezultate. Zmagal je vendar Košir, a tudi Glonar je bil odličen. Končan iz Celja je dosegel tretja mesto in vse kaže, da se bo razvil v odličnega tekača, če mu bo klub nudil prilike za nastope Pri cross-countryju so nastopili tudi nekateri Ratečani, Id so doslej merili svoje moči le kot smučarji pri tekih ns dolsrlh progah VldnejSIh uspehov pa zaenkrat So niso dosegli, ker jim io ■"»"jfrfl treninga ^ • »JUTRO«, ponedeljska izdaja « 4 Ponedeljek, ZL UL 1938 KONCERT IBA1LOKOVIC DREVI OB 20. URI V UNIONSKI DVORANI ljubljanska FILHARMONIJA Bili! Pomen Jadranskega morja za našo državo Ljubljana. 20. marca. Pod okriljem »Soče« je predaval o tem vprašanju dT. Branko Alujevič. Prinašamo v izvlečku njegova izvajanja, ki bodo našo javnost prav trotovo zanimala. Naše narodne pravice nad vzhodno obalo Jadranskega morja v> zgolovinske in stvarne in jih ae morejo ovreči morebitne nasprotne tujerodne trditve. Toda to dejstvo je še vedno premajhen razlog, da bi oivrnilo feuje aspiracije. Treba je tudi dokazati da je naše primorje zvezana z n.i-tranjositjo m bi v6ako nasprotno stremljenje fzzvalo odpor zaledja in primerja. Na>šo last moramo opravičiti samo z gospodarsko in kulturno aktivnostjo in p-epreč'fi vsak poskus. ki bi h-.rtel Jugosiovenom odvzeti pravico svobodnega pomorskega občevanja s šiin;m svetom. Jadran res ne more biti samo jugoslovanski. Ob njegovih obalah lahko ž;vi}o vis tisti, ki ga imaio pravico izkoriščati. toda le pod pogojem da ne prekoračijo mete. ki deli priiateljsko sodelovanje o1 sovražnega tekmovanja. Naša naloga ie v prvi rrsti zasledovati in pravilno presoiaM ukrepe sosednih držav ki so v kakršnikoli zveri s to našo pose^tio V nobenem primeru ne smemo navduševati za rešitve mednarodnih problemov ako si predhodno ne z° trotovi-mo popolne varnosti. Preboja mora hiti objektivna in v duhu našega splošno pri-snanega načela, da nimf-m o nobenih a"-re-Bi^m;h namenov, da Pa želimo ščit'ti ro-doviTisko narodnoRtiTV) in Mfev iadra^kega vpra>šatr"ji. da g? na ta n^č-n zagotovi popolno in enakovredno soodločanje in ironš+evanie pri vseh bodočih odiloči+vah o Jadranskem mftrin in njegovi usodi v primeru ever>tnaln»*sra stw ra med italiianskim in nemšk'm imrvria-liTTnoTTi ra izhodiSč,, slednjega na Jadran. MORJE IMA PREDVSEM GOSPODARSKI POMEN Potovanje ob obalah jadranskega morja nam pokaže da je narod, ki je živel ob njegovih obalah. 6prejemaJ kulturne vplive od zapada in vzhoda. Sožitje teh vplivov se izraža v najlepši harmoniji. Kljub tujim vplivom, pa ie ta kultura, ki je pr hajala od zapada in vzhoda ostala slovanska, ker jo ie narod preoblikoval v svojo lastno, in to celo posredoval v svoje zaledje Narodu ob obali doknujemo tudi mnoge nacionalne podvige v borbi proti t stim činiteljem. ki so zapustili v Dalmaciji vidne sle love. Zato ipa moramo skrbeti, da Dam ti vplivi ne bodo nevarni. V našem prizadevanji se morajo v znatni meri udejstvovati kulturni momenti stremiti je treba za omogočenjem napredka nacionalne kulture in zbližanja onale z zaledjem. Vr6e tujerodne poskuse pa je treba paralazirati z obrambnimi ukrepi, ki ne bodo usmerjeni proti drugim ki pa bodo dopolnjevali delo v narodnem duhu. Ne sme se namreč prezreti dejstvo da je bila jadranska obala skozi mnoga dese let-ja priča velikih borb dveh impe ia izidov, ki niso dopuščali prevelikega udejstvova-nja v slovanskem duhu. Pri tem pa nikakor ne gre zanemarita gospodarskega pomena našega morja. Jadran je že v najstarejši in potem v najnovejši dobi vplivai na gospolaisko strukturo našega primorja. Bogastvo morja je mo alo samo po sebi vplivati na gospodarske razmere. v še večji meri pa je vplivala možnost pomorskega prometa. Kakor v zgolovin tako je tudi danes ta gospodarski pomen Jadrana ed&n izmed važnih vzrokov da je jadransko vprašanje ne le v ospredju naše zunanje politike, temveč tudi tu^e Za našo irža>o je Jadran mjna a v ne j ša pot za razvoj večjega dela naše zunanje trgovine. Popolno razumevanje te naravne p ed-nosti bi pomenilo pravilno rešitev prometnih problemov, kar bi ugoino vplivalo na marsikatero obstoječo gospodarsko težavo. Zato je treba upoštevati vse mrrrente investicijska in gosoodar&ko-trgovinske politike. ki so v kakršnikoli zvezi z morjem in katerih rešitev ne more biti brez važnosti za nadaljni zgodovirski razvoj naše države. Ustvaritev na-docinine države je sicer prinesla izboljšanje gospodarske politike čeprav moramo priznati, da je vse premalo upoštevana potreba preusmeritve prometnih vezi Slovenije in Srbi)? z zunanjim svetom. Jugoslo^enskim problemom je treba jugoslovenske rešitve: taka rešitev bi pa omogočila izkoriščanje lastnega primorja in opustitev vseh teženj, ki koristijo drugim narolom. Predvsem je upravičena zahteva da se izkoristijo vse možn^ti in da se tudi gospodarsko opraviči zgodovinska bo ba za to našo posest Poudarjanje srčnih vezi ne more hiti zadosten »n trajen razlog da si ohranimo sedanje stanje, ustvariti je treba nadaljna realnejša opravičila, kj bodo močnejša kakor stremijeti3a sosednih imperialističnih teženj. V gospodarskem oziru so vsi deli na£e drtave enako zainteresirani na Jadn»nn toda sistem naše goflTo^nmke poli'fke ni »Boten. Pojavljajo ** delni poskusi pri re- ševanju problemov, ostajajo Pa v mnogih primerih eanio pri zamudnem tra?dranju železniških prog in cest in večnem iskanju gospodaiske rentabilnosti za to ali ono investicijo. NESMOTRNA PROMETNA POLITIKA Na podlagi statističnih podatkov predavatelj na kraju pokazal. kakt> važen či-nitelj v naši zunanji trgovini je potnoieki promet, ki bi ga bilo vsekakor treb.i upoštevati pri odločanju o železniških zvezah, ki vežejo obmorske Iuikp z zaledjem. Statistični podatki o prometnih zvezah v 1. 1936. povedo, da je bito v naš: državi tega leta 10 482 kim železniških prog in iih je od tega odpadle 389.10 km na primorsko banovino, v kateri !ežj večina nagega primorja. Istega leta je bilo v delu 418 km železniške proge na primorsko banovino oa je odpadlo le 22 km. Vso neupravičenost tak-Vie pri-metne pol'tik^ pa pok"ž°V) naslednji podatki o blagovnem prometu v istem letu re'otni blagovni Prome' ie znašal po železnicah 17 932 873 ton. po mer ju pa 2.242.473 ton. Pomorski blagovni proret b tu-zemstvom je znašal: uvoz 248.970 ton, izvoz 283.148 ton, z inozemstvom pa je znašal uvoz 500.953 tone in izvoz 1,209.401 tono. Naš celoletni uvoz in izvoz v inozemstvo je znašal 8.839.000 ton: ol tega js odpadlo na pomorski promet 1.710.354 ton. Važno poglavje v gospodarski politiki obmorskih krajev je nadalje vpraš nj? truov-sk<» mornarice. L. 1936. je imela Jugoslavija 387.752 brutto tonaže Od celokupnega pomorskega prometa je odpadlo na naše ladje 935.166 ton ali 54.68 odstotkov vsega Prometa. Iz tega se vidi. da j« vloga naše mornarice na Jadranu znatna in da jo je treha podpreti z javnimi sredstvi. Paro-plovne družbe sicer prejemajo od države podpore, toda ta sredstva ne zado^jo vs m potrebam Zato morajo bi'i paroplovni park obnavljanj in nabavljanje novih enot za izvoz predvsem v bo'i oddali^ne bo'i podprti o i države, bodisi v obliki neposrednih subvencii a.li pa posre"lne podnore v obliki 7,nihanja raznih taks in drugih javnih davščin. Pravilna rešitev vseh teh problemov In rac.:opa'neiše i7kon^Aonie morskega bogastva bi koristila prebivaVtvu ob moriu in nrav tako ceVnemn narodn S t»m n^ Hi hkratni poudarili važnost Jadranskega morja za naše gosno^iastvo in i7ved.l'; nu'"no potrebna reongani^a^iio nn^e^a ?rcrviVrst va o-l,«-^ na značaj Jugoslavije kot obmorske države. Zlatko Balokovič bo drevi koncertiral v Llubljam Koncert violinskega virtuoza Z'atka Ba-lokoviča s spremi jev-an jem Ljubi ianske filharmonije bo drevi ob 20 v veliki dvorani Uniona. Zlatko Balokovič, violinski vir-tuoz največjega formata, spada danes med najvidnejše violinske umetnike, kar priznava soglasno vsa tuja kritika. Vsepovsod, kjerkoli je nastopil, hvalijo njegovo umetniško igro in poudarjajo da je zreli umetnik kos tudi največjim tehničnim težavam na svojem inštrumentu Njegov nocojšnji koncert bo toliko pomembnejši. ker praznuje letos umetnik 25-letnico svojega dela in je za to priliko tudi Ljubljani privoščil koncert visoke umetniške vrednosti na katerem bo nastopi,! s spremijevanjem celotnega simfonične- violinski koncert s spremljevanjem godalnega orkestra. Na nocojšnjem koncertu bosta navzoona skladatelj Carpenter in ameriški dirigent Luis Siegel. ki bo dirigiral štiri točke nocojšnjega sporeda Dve točki. in sicer Beethovnovo uvertiro EgmoGo-T>od kapetan, dovolite, da vas v svojem imenu in imenu svojega oddelka naiprisrčnt-ie pozdravim z željo, da tudi v nadalje ostanemo v najboljših prijateljskih odnošajih pri izvrševanju naše važne in naporne službe. Hkratu se vam zahvaljujem za ta ras prisrčni sprejem in vas zagotavljam, da bo ta svečani dan ostal meni kakor mojim ljudem v trajnem kn najlepšem spominu*. Kapetan Dimitrijevid se je Krdglu zahvalil za njegov pozdravni nagovor in izrazil ietotako željo, da bi odnošaji bili re>s tudi še v nadalje tako prijateljski. Kapetan Krogel je nato svoj oddelek postrojil v razvito fronto ter pred odhodom izkazal našim ofi-eiriem vojaško čast Nemci so v strumnem koraku pojoč odkorakali spet na nemško stran. Na meji je nemški kapetan Krogel ponovno naročil našemu dopisniku, ki je fungiral kot tolmač, naj vse gospode, posebno pa kapitana Dimitrijeviča še enkrat lepo pozdra vi z željo da ostanejo naši odnošaji res iskreno rHaie^ki. Kapetan Krogel je ko-mmdant moionzirane varnostne policije ter ie doma iz heckliiighausena v NemčijL ★ Danes dopoldne se je pripeljal v avtu na mejo v Št. TI ju predstavnik nemške vojske in policije polkovnik Orto von Alchafuss. Po pozdravu nemških obmejnih organov je p-ispel v spremstvu i dvema oficirjema na našo stran, kjer so ga v imenu naše vojske prisrčno pozdravili poročnik Karapančič, kapetan Dimitrijevič in kapetan Pušelja. Po obojestranskih pozdravih je nemški poveljnik izrazil željo, da bi bili bodoči odnošaji obojestransko zadovoljivi. Trgovski potniki kažejo premalo rammevanja za svoje društvo Ljubljana. 20. marca Po tnMiciii so tudi letos trgovski potniki zborovali kakor vsako leto na Jožafovo. Občini zbor te vzorne stanovske organizacije je bil v Trgovfikern domu in vodil ga je .reusvednik -Ja.nez Krek. Iz praglednega poročila tajnika g. Šturma je posneti, da je odbor večkrat razmotrival. •-oi-o v,- ^nrof"' Stavilo svojega članova. Vabil je člane za prislop po glasilu >Trgovački putnik«, razpošiljal tiekane okrožnice in agi-t^ral od moža do moža. toda uspeh je bil majhen. Od lani do danes je pristopilo 13 11 članov. Danes šteje društvo 73 rednih, 138 ustanovnih in 2 podporna člana, skupaj 213. V primeri s številom trgovskih potnikov in zastopnikov pri na«, je seveda to premalo, saj je na primer predlanskim izdala Zbornica za TOI v Ljubljani r'99 legitimacij. Organizacija je bila v tesnih stikih z zagrebško in beograjsko. Iz statistike izdanih legitimacij za vso državo je razvidno, da je komaj četrtina potnikov organiziranih, ne glede na vrsto ilegalnih potnikov in on i h. ki imajo majTma delovna obmo Škodo: da ni igrala istega fiima še naslednji dan ali dva, ker bi bila 'uiela po razpoloženju ljudi sodeč nedvomno razprodane preds ave. Kupuj domače blago! f Umrla nam je naSa ljuba mama, stara mama, tašča, teta, gospa Smole Julija roj. Pipan previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 21. marca, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolezijska ulica 34, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v torek 22. t. m. ob 9. uri zjutraj v farni cerkvi v Trnovem. Ljubljana, dne 20. UL 1938. Žalujoči rodbin!: SMOLE in PREMELČ. Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanoem žalostno vest, da je v nedeljo 20. t. m. ob 5. popoldne mirno umrla naša ljuba sestra, teta itd., gospa MILA GALOVIČ, roj. LAVRIČ Pogreb drage pokojnice bo v torek 22. t. m. ob 5. popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, VRANSKO, MARIBOR, PARIZ, 20. marca. 2ALUJOCI OSTALI. Urejuje Davorin kUvljen. - tal«* za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni del Je odgovoren Aloj« Novak. - Vsi v LJubljani.