LETO 1936 in gos 16. DECEMBRA STEV. 51 Še o zimskem zatiranju sadnih sajedavcev V zadnjem spisu so bili omenjeni le tisti zajedalci našega sadnega drevja, ki se vidijo pozimi na drevju že od daleč ali vsaj od blizu, toda vedno lahko z golim očesom (omela ali ptičji lim, rak, sadne mumije, gosenčja gnezda in jajčeca prstaničarja ali gobarja). To pa še ni vse in tudi ne najhujše, kar čaka po drevju prihodnje pomladi. Mnogo več je zajedalcev, ki jih zato ne vidimo, ker so se poskrili v razna zatišja in zavetja zlasti po starejšem in slabo negovanem sadnem drevju, ali pa zato ne, ker so tako silno majhni, da jih še tako bistro oko ne more opaziti Najugodnejše skrivališče in zavetišče imajo sadni zajedalci živalskega rodu, torej hrošči, metulji, njihove bube in ličinke, jajčeca itd. po raznih razpokah, globinah m udrtinah v skorji, pod-mahom, v rakovih ranah itd. Pa ne samo po deblu, nahajajo se tudi po debelejših vejah pod staro skorjo v drevesnih pazduhah in v raznih drugih bolj ali manj zavarovanih skrivališčih. Zalega raznih hroščev, metuljčkov, ušic itd. v obliki jajčec se pa nahaja tudi po najtanjših vejicah in po brstju (n. pr. jajčeca malega zimskega pedica, listnih ušic, ličinke raznih sukačev itd.). Po vejah in vejicah do njihovih skrajnih koncev prezimujejo pa tudi zimski trosi najbolj škodljivih glivičnih zajedalcev (bolezni), kakor je na sadju zlasti škrlup. ki dela na plodovih znane in tako ne-všečne kraste in bradavice, trosi gnilobe, kodre itd. Vsi ti in še nešteti drugi zajedalci oziroma njihova zalega so predaleč od tal in premajhni, da bi jih mogli videti in zasledovati posamezno na drevesu. Treba se jih je torej lotiti skupno in takim »orožjem«, da jih zadenemo čimveč naenkrat. Najprej sežemo po preprosti strgulji in jekleui ščetki (krtači). S strguljo teme- ljito odgrnemo z vej visoko, dokler so gole in z debel vse mrtvo lubje — skorjo, mah, lišaje in sploh vse, kar bi utegnilo kakorkoli služiti zajedalcem za zimsko skrivališče in zavetje. Ko smo s str-guljo gotovi, gremo po istem mestu s ščetjo. Obakrat začnemo z vejami v vrhu, a končamo na deblu pri tleh. Trebeža, ki ga nastrgamo z drevja pa nikakor ne smemo pustiti, da bi padal po tleh, kjer bi se razgubil po travi in po zemlji, ampak na vsak način ga je treba prestreči na rjuhe ali na velike plahte, ki jih razgrnemo pod drevesom. Stresamo ga v primerno posodo (zabojček) in ga nazadnje vržemo na ogenj. Manj nego polovično bi bilo naše delo, ko bi rebež strgali kar na tla, ker bi tako ostali vsi zajedalci, oziroma njih zalega, živi in nepoškodovani in bi bili spomladi vsak ob svojem času na svojem mestu na sadnih drevesih. Ko očistimo na ta način debelejše veje in debla, pa delo še ni kontano, kajti s tem delom še nismo zadeli zajedalcev, ki so na tanjših vejah in vejicah in na raznem brstju. Sedaj pa vzemimo v roke drugo hujše »orožje« — škropilnico ali bolje povedano brizgalko in eno izmed preizkušenih sredstev za zimsko škropljenje sadnega drevja. S takim sredsvom obrizgamo drevje od vrha do tal tako v živo, da ne ostane suha niti trohica na drevesu. Kar smo zgrešili ali nismo mogli doseči pri čiščenju, to zadenemo s škro-pilom in je nemogoče, da bi delo ne imelo popolnega uspeha, ako smo vzeli pravilno razstopino (gostoto), ako smo delali temeljito in ob pravem vremenu. Sadno drevje obrizgavamo lahko celo zimo, toda le tedaj, ko ne zmrzuje ko ne dežuje in ko je mirno ozračje (brez vetra). December in januar sta vobče za to delo malo primerna, ker je navad no neugodno vreme, (ali je dež ali ps. mraz) m ker je dan prekratek; pa je tudi ozračje prevlažno, čeprav je vreme vedro. Važno je namreč, da se škropilo na drevju posuši oziroma, da ga kmalu po brizganju ne izpere dež. Najbolj zanesljivo dosežemo zaželjeni uspeh — uničenje vseh zajedalcev in zalege, ki prezimuje na drevju — ako brizgamo tik preden začne drevje brsteti, to je preje ali pozneje marca meseca. Sredstvi, ki ste pri nas splošno znani, ste arborin in žvepleno apnena brozga. Za pečkasto sadje vzamemo na i liter ar-borina 8 do 12 litrov vode, na 1 liter žve-plenoapnene brozge pa 3 do 5 litrov vode. Dokler drevje ne brsti, se s tako gostoto na peokastem drevju ne more narediti nikake škode. Izmed koščičastega drevja so posebno občutljive breskve, ki jih škropimo pozimi — najkasneje februarja meseca — s 2 do 3% bordoško brozgo (bakreno — apneno brozgo); o tem pa več kasneje, o svojem času. S tem zanesljivo preprečimo znano in zelo škodljivo bolezen kodro. Ako ne moremo obrizgati vsega sadnega drevja, pa ne opustimo tega dela vsaj pri najžlahtnejših sortah in pri tistih, ki obetajo prihodnje leto obilen pridelek. Z obžalovanjem moramo priznati, da je med sadjarji, kar se tiče čiščenja sadnega drevja in načrtnega zatiranja zajedalcev sploh, še zelo mnogo malomarnosti in površnosti. Premnogo jih je še, ki tako nujno potrebnemu delu ne pripisujejo nobene važnosti in se ga niti ne lotijo, ali ga pa opravijo le tako mimogrede brez kakega globljega prevdarka. Zato pa je toliko raznih poškodb in bolezni na sadnem drevju in vsako jesen toliko pokvarjenega sadja. H. Pravilno ravnanje s hlevskim gnojem Gnojišče se mora nahajati kolikor mo- življenje in delovanje nekaterih bakte-goče v bližini hleva in sicer v senci, po rij neobhodno potreben, dostop, začnejo možnosti na severni strani. Zrak. zlasti pa iste gnoj takoj razkrajati; tako izgubimo sonce in roda močno kvarita gnoj. Če je najboljše sestavine gnoja. Pri takem ne-gnoj izpostavljen sončnim žarkom, izlila- pravilnem postopanju imamo veliko ško-peva ta radi sončne topote iz njega amo- do; stroški za napravo gnoja ostanejo nijak in dušik, ki sta tako rekoč njegovi brezuspešni, rastlinske hranilne snovi, s najboljši sestavini. Priporočljivo je, da pomočjo katerih bi lahko znatno dvig-zasadimo ob sončnih straneh gnojišč« raz- nili razne njivske pridelke pa vsled ne-na drevesa, ki delajo gosto senco, tako pravilnega ravnanja z gnojem, izgubimo, da ne more sončna toplota kvarno vplivati Da se temu izognemo, moramo gnoj večna gnoj. Pravilno bi moralo biti vsako krat dobro stlačiti in polivati z vodo. gnojišče pokrito. V nekaterih krajih vi- Po vsakem polivanju moramo gnoj podimo gnojišče pokrito s streho iz slame, novno stlačiti, tako da spravimo iz gnoja desk ali pa iz koruznih stebel, katera je popolnoma ves zrak. Na krajih, kjer ga postavljena na lesanih stebrih. — Taka živina ne mora dobro zgaziti, ga stlači-streha je zelo prikladna, ker dela senco mo z nogo. Čim večkrat ponovimo to delo, in zadržuje padavine. Gnoj se prav dobro tem boljši gnoj bomo imeli, ohrani, le škoda, da je naprava tak«; stre- Gnoj ne srne biti nikdar preveč mo-he združena s precejšnjimi stroški. ker, pa tudi ne preveč suh, ampak pri-Gnoj moramo spravljati vsak dan merno vlažen. Nikoli ga ne smemo pre-sproti iz hleva na gnojišče. Tam ga mo- močno polivati; ako stoji v njem votla, ramo takoj razgrniti, poravnati in dobro se nepravilno razkraja in nastane šota. stlačiti. Nikdar ga ne smemo pustiti v Prav tako ne sme biti preveč suh; tak manjših kupih, ker na ta način nudi zra- gnoj leži rahlo, ima polno odprtin, skozi ku večjo površino in se izgubi vsled ;e- katere vhaja zrak Če je gnoj vlažen, ga mnogo njegovih dragocenih sestavin. se mnogo bolje vleže in prazni proeto-Vedno ga moramo dobro stlačiti in v te ri so napolnjeni z vodo. Tam, kjer so svrhe lahko uporabljamo tudi živino. gnojišča pokrita, moramo gnoj večkrat Zrak ne sme imeti nikakega dostopa v polivati z vodo; če pa je gnojišče nepo-gnoj; obenem pa mora biti isti vedno pri- krito, pa polivanje ni tolikokrat potreb-merno vlažen. Ako je gnoj premalo vla- no, ker ga namaka dež. Samo ako nastopi žen in stlačen, začne kaj hitro plesni- dolgotrajna suša in ni padavin tedaj je ti. Kakor hitro ima zrak, kateri je za večkratno polivanje gnoja na odkritih gnojiščih neobhodno potrebno. Nekateri polivajo gnoj z gnojnico; to pa ni ravno potrebno, kajti gnojnica nam služi predvsem v druge še bolj koristne namene. Za polivanje gnoja popolnoma dobro služi voda. Tam, kjer imamo več vrst živine, je priporočljivo, da zlagamo od vsake vrste na poseben prostor, kjer se potem enakomerno razkraja. Za konserviranje gnoj« priporočajo dandanes razna kemična sredstva in delajo za nje velike reklame. V očigled resnice pa treba povedati, da so to predvsem ljudje, ki jim je v prvi vrsti pri srcu hiter in dober zaslužek, učinek predmeta samega, ki ga razpečavajo, pa seveda postranska stvar. Med ta sredstva spadajo dungit. kajnit, žveplena kislina itd. Navedena sredstva uporabljamo na ta način, da jih potresamo že v hlevu in tako pridejo z gnojem vred na gnojišče. Vsa ta sredstva pa so razen tega, tudi precej draga in nekatera tudi nimajo onega učinka, kot jim ga večkrat pripisujejo. Zato naj se vsak kmetovalec dobro zaveda tega, da bo dobil dober gnoj samo tedaj, ako bo z njim v hlevu in na gnojišču pravilno ravnal in uporabljal tudi dobro steljo. Od dobre stelje je odvisno zelo mnogo. Kdor z gnojem pravilno ne ravna, mu tudi razna kemična sredstva prav nič ne pomagajo. Tekom let so na najrazličnejše načine poizkušali, kako bi prišli do prvovrstnega gnoja in to s čisto majhnimi stroški. Končno se je to tudi posrečilo. Tako imamo dandanes že čisto priprost način postopanja s hlevskim gnojem, katerega se lahko poslužuje vsak kmetovalec, da pride res do prvovrstnega gnoja. Izvaja ga prav lahko, brez vsakih posebnih stroškov in truda. Ta način obstoji v sledečem: Stalno vsak dan izvozimo gnoj iz hleva na gnojišče in ga zložimo tam na čisto majhen prostor (ta prostor lahko znaSa dva do štiri kvadratne metre); tu ga vedno dobro stlačimo. To delamo tako dolgo, dokler ne doseže kup višine približno enega dobrega metra. Ko je dosegel kup to višino, ga dobro stlačimo in nato pokrijemo z zemljo. Takoj poleg prvega kupa napravimo drug kup, ki sega do iste višine, kot prvi in ga nato prav tako dobro stlačimo in pokrijemo z zemljo. Poleg teh dveh kupov napravimo še dva, tako da imamo vsega skupaj štiri kupe, ki tvorijo obliko čveteiokotnika. Ko jc gotovo, začnemo na prvi kup ponovno nalagati gnoj in isto ponovimo tudi pri ostalih treh kupih. Skupna višina kupa mora znašati sedaj vsaj dobra dva metra. Zgornjo plast izravnamo, jo temeljito stlačimo in nato pokrijemo z plastjo zemlje. Da preprečimo izsuševanje gnoja, pokrijemo stene kupa s slamo. Na tak način dobimo prvovrsten gnoj, kateri predstavlja za vsako gospodarstvo veliko vrednost. Ko gnoj dozori, ga moramo čimpreje spraviti na njivo ali pa na travnik. Nikdar ga ne smemo puščati predolgo na gnojišču, ker se sicer preveč razkroji in premočno sprhni ter vsebuje samo majhne količine dušika; od takega gnoja imamo prav malo dobička. Po preteku treh mesecev je gnoj popolnoma dozorel; organska snov se je v tem času zadosti razkrojila. Ko postane gnoj črn, ni več toliko vreden, ker se je že preveč razkrojil in je v njem še samo malo dušika. Toplota v gnoju od dneva do dneva narašča in povzroča velike izgube. Vsekakor moramo gnoj, ko je enkrat dozorel odstraniti že vsled tega z gnojišča, da napravimo prostor novemu gnoju. Včasih se dogodi, da gnoja ne moremo takoj podorati. V tem slučaju postopamo tako, da odpeljemo gnoj z gnojišča na njivo in ga naložimo tam v večje kupe. Ti kupi so lahko visoki poldrug meter pa tudi več. Vsako plast moramo dobro stlačiti in poravnati. Na vrhu pokrijemo kup z 20 do 25 cm debelo plastjo prsti, katera ima ta namen, da vsrkava pline; če je mogoče, pokrijemo gnoj tudi ob straneh. Okoli kupa pa napravimo primeren jarek, kamor se steka deževnica. Če točno tako postopamo, bomo na vsak način preprečili nadaljnje razkrajanje gnoja. S kupa moramo nakladati gnoj vedno tako, da ga kopljemo od vrha do tal. To je potrebno vsled tega, da se mešajo med seboj plasti različne starosti. Kakor hitro smo izvozili gnoj na njivo, ga moramo čimpreje enakomerno raztrositi in podorati; pri tem ne smemo odlašati niti enega dneva. Veliko napako delajo mnogi kmetovalci ravno v tem, ker pustijo dostikrat ležati gnoj v manjših kupih na njivi. Res je, da nastopijo včasih nepričakovane ovire, da ne moremo gnoja takoj raztrositi in podorati in je to tedaj opravičljivo; v večini slučajev pa je kriva temu malomarnost. Letina koruze je bita letos dobra Pred kratkim časom je izdalo kmetijsko ministrstvo statistični pregled o letošnjem pridelku koruze v naši državi Celokupni pridelek koruze znaša letos 51.05 milijonov meterskih stotov. Letošnji pridelek koruze je rekorden; v preteklem letu pa je znašal samo 22.6 milijonov meterskih stotov. Za spoznanje boljšo letino kot letos, smo imeli edinole leta 1934; takrat je znašal celokupni pridelek koruze 51.54 milijonov meterskih stotov. S koruzo posejana površina se pri nas od leta do leta stalno povečava; to nam dovolj jasno povedo statistični podatki zadnjih let, kot je točno razvidno iz naslednje razpredelnice: Leto 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 Površina v tisoč ha 2.066 2.031 2.318 2.398 2.388 2.521 2.538 2.6% 2.727 2.610 Kakšen je bil letošnji ze posameznih banovinah, deča razpredelnica: Pridelek v mil. met. stot. 21.1 18J2 41.5 34.65 32.0 47.9 35.8 51.54 22.6 51.05 pridelek koru-nam pove sJe- 601 14.4 7.063 18.4 23.158 25.5 3.318 14.5 6.198 19.2 753 14.2 59.69 16.8 1.844 11.2 1.057 11.7 Pridelekv Pridelek na Banovina tisoč met. stot. 1 ha dravska savska . . donavska vrbaska , drinska primorska moravska . Tfd&rska zetsk a . . Najboljše pridelke na 1 ha imajo donavska, savska in drinska banovina. Na prvem mestu je donavska banovina, kjer znaša pridelek na 1 ha preko 25 meterskih stotov. Večina krajev v donavski banovini ima odlično zemljo za pridelovanje koruze, zlasti Baranjia. Poleg tega pridelujejo koruzo na večjih površinah, kakor pa pri nas in uporabljajo večinoma stroje, bodisi za obdelovanje zemlje, setev itd. Za časa rasti posvečajo negovanju koruze veliko pažnje, zlasti okopavanjn iste. V Sloveniji znaša pridelek na 1 ha 14.4 met. stotov. Naša zemlja je ponekod zelo slaba ter plitva in zato je tudi razumljivo, da ne moremo doseči tako visokih pridelkov, kot v nekaterih južndih krajih. Če pa je letina za pridelovanje koruze kolikor toliko ugodna, pa bi mogli kljub temu pridelati vseeno nekoliko večje količine koruze. Zemljo za koruzo moramo dobro pripraviti in gledati da je zadostno gnojena tako da vsebuje vse potrebne količine hranilnih snovi. Za setev moramo uporabljati prvovrstno semensko blago. V Sloveniji so bili pridelki koruze v zadnjih letih sledeči: Požeta po- Pridelek v Leto vrši na v ha met. stot. 1934 43.000 654.000 1935 43.000 529.000 1936 42.000 601.000 Največji pridelek koruze smo imeli v Sloveniji leta 1934, ko je znašal celokupni pridelek 654.000 met. stotov, medtem ko znaša letos le 601.000 met. stotov. Iz tega je jasno razvidno, da nima letos Slovenija od dobre letine koruze tiste velike koristi, kot jo imajo nekatere druge banovine. Od celokupnega pridelka 51 milijonov met. stotov koruze v ceb' državi, bomo potrebovali znaten del za domačo prehrano in seme, velik del pa bo ostal na razpolago za izvoz. Brezdvomno bo to zelo dobro vplivalo na našo trgovsko in plačilno bilanco in s tem na celokupno narodno gospodarstvo. g Letošnje cene tobaka. Tobačna mo-nopolska uprava plačuje letošnji tobak povprečno po 20 din kg. Letos je cena tako zvišana, da so saditci tobaka prav zadovoljni z izkupičkom. Monopolski upravi se je namreč posrečilo tekom lanskega in letošnjega leta odprodati v inozemstvo skoro vse zaloge, tako da je sklenila letošnje spomladi zvišati produkcijo z oddajo večjega števila sadik pridelovalcem. Toda mnogo tobačnih sadik je ostalo nezasajenih. ker so se ti-le bali, da bo vsled prevelike množine cena tobaku padla. V KRALJESTVU GOSPODINJE Sušenje volnenih pletenin Opranfh volnenih pletenin ne smemo sušit obešenih kakor drugo perilo, ampak jih je treba spraviti v pravo obliko in ravno položiti na rjuho ali drugo čisto blago. Tako razprostrto perilo pa zavzame dosti prostora, ki ga navadno povsod manjka; zato moramo mokre volnene stvari, ki so povsod napoti, velikokrat prenesti iz kraja v kraj, preden so suhe. Tu nam mnogo odpomore praktična naprava, ki si jo lahko naredimo sami doma, i j. mreža za sušenje pletenin. Ima to prednost, da jo pritrdimo tako kakor vsako vrv pa sušenje, obenem pa propušča obilo zraka in se pletenine na njej mnogo hitreje suše kakor na mizi ali drugi podlagi Naprava sestoji iz dveh 50 cm dolgih okroglih palic (premer palice 2 cm), ki naj imata na vsakem koncu leseno glavico ali gumb. Nadalje pa si nakvačkamo mrežo, ki meri po širini 50 cm, po dolžini pa kakih 75 cm. Nakvačkamo jo iz močne bele prejice za kvačkanje ali podobnega materijala v križnem ali drugačnem vbodu, ki da redko mrež«. Gotovo mrežo prizanjkamo na palici tako, da pride na vsako ožjo stranico mreže ena palica. Na vse štiri konce prišijemo na-vadnje vrvice (ali pa verižico iz iste prejice) za katero mrežo obesimo, kadar jo uporabljamo za sušenje. Shranjujemo jo r omari, da se ne napraši in je čista, ko jo napnemo. Nanjo položimo oprani kos te ali one pletenine, ki se kaj hitro suši, ker ima zrak dostop od vseh strani. Večji otroci nam kaj takega napravijo lahko čisto samostojno. Obešalnik s torbico Vse boljše obleke in zimske plašče moramo shranjevati v omari na lesenih obešalnikih. kjer pravilno vise in se jim ne more pokvariti oblika kroja. Istočasno z obleko rabi gospodinja tudi ruto za na glavo, pozimi rokavice, šal in slično. Tega ne bo šele iskala, ko bo sicer že oblečena, ampak bo imela vse spravljeno na stalnem prostoru. Se boljše pa je, če so naštete drobnarije shranjene čim bliže oble- ke oziroma plašča. To dosežemo, ako si napravimo obešalnik s torbico. Iz kakega ostanka blaga si urežemo vrečico, ki naj bo globoka 30 cm, široka zgoraj tako kakor je obešalnik dolg, spodaj pa malo ožja. Zgoraj, kjer je odprta, jo malo porežemo, da ima isto obliko kakor obešalnik. Nato jo nanj prišijemo, da visi na njem. Še prej pa jo spredaj malo pokončno prerežemo in napravimo razporek, sikozi katerega devamo rokavice in drugo v vrečico, pa tudi jemljemo iz nje. Na tako opremljen obešalnik obe--širno plašč kakor običajno, v torbici, ki visi na njem, pa imamo vse ostalo, kar istočasno potrebujemo. š. H. Da bo masi užitna Slanino zrežemo in na solimo ter je postimo en dan na hladnem prostoru. Nasleunji dan jo pričnemo cvreti. Ko se slanina že nekoliko razpusti, ji dodamo lovorjevo listje in zrezaiio čebulo in sicer vsakega po okusu. Ko se čebula zarumeni in postanejo ocvirki lepo rumeni, mast odoedimo v dobro osnažene lonce ali pa v to določene pločevinaste posode, ter jo postavimo na hladen, suh prostor. Ko se je mast po preteku nekaj dni popolnoma ohladila in straila, lahko posodo pokrijemo in lonec zavežemo. Posebno moramo paziti na to, da hranimo mast čez poletje v hlaolirju, ki bo morda kar sam odtegnil delavcu in vam plačal. Ce se pa poliT ne bo hotel v to mešati, boste morali dolžnika tožiti pri sodišču, ki ga bo obsodilo v plačilo dogovorjene kupnine 50 din. Mejaš ob vodi. K. J. S. Vaše zemljišče meji napram sosedu reka. Sosedovi predniki so stalno, najzadnje pa pred 40 leti, odganjali reko na vašo stran, tako da ima sc«ed nad 200 m1 vaše zemlje, kakor j« to ugotovil zemljemerec, ki je sedaj tudi zarisal nove dejanske meje, tako da ne boste od te, od soseda že priposestvovane zemlje v bodoče plačevali davek. Vprašate, če lahko za 40 let nazaj zahtevate od soseda, da vam vme, kolikor ste vi plačali davka od te z«nlje mesto soseda. — Za zadnja tri leta je sosed gotovo dolžan da vam povrne, kar ste vi za teh 200 m1 plačevali davka. Glede nadaljnjih 37 let pa sosed lahko uveljavlja, daje vaš zahtevek zastaran. Menda davek za 200 m1 zemlje v vašem kraju ne znese toliko, da se bi sploh splačalo pravdati. Bolj pametno je, da v bodoče pazite na svojo mejo ob vodi in vsako poseganje soseda v vaš breg takoj preprečite, v sili tudi z morebitno tožbo rada motenja posesti. Kdaj se plača taksa od kupnih pogodb? J. H. Z neko žensko ste se pogodili, da kupite njeno posestvo za določeno vsoto in da se bo napravila pogodba do Velike noči 1937, do takrat pa se tudi še lahko vi premislite Vprašate, v kolikem času in kam morate javiti ta odgovor, da ne boste kaznovani radi taks. — Vaš dogovor še ni določena kuipna pogodba, ker ste si vi pridržali pravico odstopa- Davkariji se morajo radi odmere pristojbin prijaviti vse pismene kupne, oziroma prodajne pogodbe v 15 dneh po sklenitvi. Ustne kupoprodajne pogodbe, katerih obstoj ni izražen ali potrjen s pismenim aktom (spis, izjava, zaslišanje, potrdilo itd.) prizadetih strank, niso zavezane k plačilu takse. Tudi porok je zaščiten. 1. J. G. Leta 1926 ste šli za poroka dolžniku, ki ni kmet. Vprašate, če bo za vas veljala zaščita, ako dolžnik ne bo plačal dolga. — Tudi obveznosi( k: izvira iz poroštva, se smatra za kmetijski dolg, ako je porok kmet v smislu uredbe o likvidaciji dolgov. Porok in kmetska zaščita. L J. Leta 1924 je šel posestnik dolžniku-kmetu za poroka. Porok je umri leta 1933 in se je posojilnica vknjižila na njegovo posestvo, ki ga je zapustil dediču. Vprašate, če ima dedič, ki je prevzel porošiivo od zapustnika, pravico do zaščite. — Za km e take dolgove se smatrajo vse obveznosti zasebnopravnega značaja v denarju, ne glede na to, s katere osnove izvirajo in aili jih dolguje kmet kot glavni dolžnik ali kot porok. V primeru prenosa posestva s poroštvom na drugo osebo, bo po našem mnenju veljalo isto kar velja za dolžnike ako se prenese imovina z dolgovi na drugo c6ebo. V takem primeru uživa novi lastnik olajšave samo tedaj, če se je izvršil prenos po dedovanju in če je novi lastnik kmet po tej uredbi. Pripominjamo, da se obveznost poroka smatra za njegov dolg šele tedaj, kadar mora to obveznost izpolniti. Domovinska pravica. A J. Pravilno je stališče občine, ki trdi, da boste šele tedaj pridobili domovinsko pravico, ko bo minulo 10 let, odkar po vaši polnoletnosti stalno stanujete v občini. Maloletni otroci imajo očetovo domovinstvo in ga sami nc morejo pridobiti. Žena pa dobi moževo članstvo občine. Ce stanuje kdo stalno najmanj deset let v isti občini in uživa častne pravice ter ni v sodni preiskavi ali pod obtožbo za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic, je pridobil po zakonu članstvo (domovinstvo) te občine in ga izgubi v občini, v kajeri ga je dotlej užival, razen če izjavi, ds obdrži dosedanje članstvo in dokaže, da pristojna občina na to pristaja. Spore o članstvu kake osebe med občinami rešuje upravno oblastvo prve stopnje — Osebi, glede katere se ne da ugotoviti, kateri občini pripada kot član, se določi članstvo tiste občine, v kateri je rojena Ce se ta ne da ugoviti, tiste občine, v kateri je v poslednjih petih letih najdalj stanovala, če se pa tudi to ne da ugotoviti, pa tiste občine, v kateri biva, toliko časa, dokler se ne ugotovi njeno pravo članstvo. Spor o zaščiti. N. I. Ako posojilnica trdi, da niste zaščiteni, vi pa mislite, da ste, predložite posojilnici potrdilo o tem, da ste kmet. Posojilnica bo lahko pri sodišču zahtevala, da se potrdilo, pireizkusi in razveljavi, če ne odgovarjajo dejanskemu sitanju, Kakor smo že pisali, se uredba o likvidaciji kmetskih dolgov nanaša na vse dolgove, ki so nastali pred dnem 20. aprila 1<82 in sicer tistih kmetov, ki so bili v času zadolžitve in na dan, ko dobi ta uredba moč, kmetje in ki izpolnjujejo pogoje te uredbe * Kako je treba j>ostopafi, da dobim iz domačega vina raben vinski kis? Ce imamo na razpolago samo manjše količine vina, potem vzamemo pol litra ck> en liter in ga postavimo na primerno toplo mesto. Prav kmalu se zaredijo ocetno- kislinske bakterije, kar spoznamo po tem, ker se pojavi na površini mokra sluzasta masa. S to maso cepimo vse ostalo vino in ga postavimo v odprtih posodah na toplo mesto. Toplota naj znaša vsaj 20 stopinj C. Ce je zadosti toplo, tudi bakterije delujejo; te namreč povzročijo ok-sidacijo alkohola v ocetno kislino. Pripomniti pa je treba, da ne smemo v te svrhe nikdar uporabljati takega vina, ki vsebuje razna antiseptična sredstva kot n. pr. žveplano vino; če je vino žveplano, s tem prepreči delovanje ocetno-kislinskih bakterij. Drugačen pa je slučaj, ako imamo na razpolago večje količine vina iz katerega hočemo napraviti vinski kis. Vino pretočimo v sode in sicer tako, da so napolnjeni samo do polovice. V zgornjem delu soda moramo skrbeti za primerno odprtino, da stalno prihaja zrak. V svrho vrenja vzamemo zmes gotovega octa in vina. Zmes lahko vsebuje 2 odstotka kisline in 4% alkohola ali pa 3 odstotke kisline in 3% alkohola. V prostoru kjer poteka vrenje, mora znašati temperatura vsaj 20 stopinj C. Tekočina se že po pretku nekaj dni prevleče z kožico bakterij — Do končne tvorbe octa je potrebno navadno nekaj tednov. Končni proizvodi dosežejo 5 do 6 odstotkov ocetne kisline. Velik del uspeha je odvisen v prvi vrsti od primerne toplote v dotičnih prostorih, kjer še vrši vrenje in pia od čtstote posode. ALI STE ŽE NAROČILI KOLEDARČEK KMEČKE ZVEZE ZA LETO 1937? Člani Kmečke zveze nikakor ne smejo istati brez njega. Vemo, da je pomanjkanje vsepovsod, a v 10 Din, ki jih daste za njega, ie zapopaaena tudi letošnja članarina glavnemu odboru. Vaša legitimacija je, pa tudi vaš priročnik, v njem je program vaše stanovske organizacije in tudi poročila o dalo-vanju kmečkih organizacij po drugih drža-, vah. Segajte torej po njem!