Potuiina platen« r rotortnL
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni Številki Din l'M.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */* leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVI.	V	Ljubljani,	v	četrtek,	dne	12.	januarja	1933.	štev.	5.
Splošno se toži, da je eden glavnih vzrokov sedanje finančne krize v nezaupanju, ki se je oprijelo v*>eh ljudi. Vsiled tega nezaupanja ne vlagajo ljudje več denarja v hranilnice in banke, vsled tega nezaupanja ga ne nalagajo v nove investicije in tako jim leži denar doma neizrabljen in brez fakega haska. Ce bi pa bil ta denar plodonosno naložen v hranilnici, bi vlagateljem samim donašal obresti in vrhu vsega bi še oplajal gospodarstvo, da bi to moglo znova zadihati in poživeti 'vso delavnost.
Ni zanikati, da je v teh tožbah mnogo resnice, prav gotovo pa je tudi, da s temi tožbami ni povedana vsa resnica. Kajti tudi vsi ti ljudje, ki ne zaupajo več svojega denarja denarnim zavodom, vedo prav dobro, da imajo sami in celota od svojega nezaupanja škodo. Toda prepričani so, da je ta škoda še vedno manjša od škode, ki bi jo mogli doživeti. Ljudje se torej zavedajo, da ne ravnajo najbolje, zato bi radi našli boljšo pot, da bi zavarovali ne le svoj de- < nar, temveč po možnosti tudi služili celoti.
Z drugimi besedami se pravi to, da v ljudeh še živi volja, da bi radi zaupali, manjka pa jim dobrih vzgledov, da bi njih zaupanje moglo zopet postati trdno.
Da je res tako, dokazujejo razne nove stavbe. Težka je za denar, a nove hiše kar rastejo iz zemlje, ni denarja, a pri novih hišah se plačuje vse v gotovem denarju. Vse to kaže, da so ljudje še vedno pripravljeni investirati svoj denar, samo če so prepričani, da ne bo njih denar izgubljen. In ko izdajo denar za novo hišo tedaj nazorno vidijo, kako se njih denar pretvarja v realno vrednoto in zato se ne boje za denar, pa čeprav tvegajo, da bo njih rentabilitetni račun izgledal čez.par let čisto drugače, kakor so si ga pa zamislili. Novi davek na nove hiše je to verjetnost že prav hudo poudaril.
Ce pa zaupajo ljudje svoj denar za nove hiše, je jasno, da bi ga prav gotovo zaupali tudi za druge stvari, samo če bi imeli le nekaj gotovosti, da jim ni treba biti v strahu za njih denar. Tako je zelo verjetno, da bi se tudi za večja, a splošno koristna javna dela moglo dobiti od zasebnikov dosti denarja, če bi seveda 4i zaupali tudi podjetnikom, ki bi ta dela vodili. §e večje pa bi bilo zaupanje ljudi, če bi jim bila zajamčena kontrola pri podeljevanju de1! in njih izvajanju. Ljudje bi potem smatrali ta dela za svoja dela in bi zato bili tem bolj pripravljeni financirati jih.
Sedanja gradbena delavnost dokazuje, da še ni izginilo vse zaupanje v ljudeh. Drugo vprašanje pa je, če se sploh kdo trudi, da bi to zaupanje povečal, da bi ga skušal izrabiti v prid splošnosti. Še nujnejše vprašanje pa je, če se kdo prizadeva, da ne omaje še onih ostankov zaupanja, ki so ostali v ljudeh. Tako vidimo, da dostikrat zbega ljudi kakšna vest ki se je od bogzna kje pojavila ter kot blisk preletela vse mesto. Skoraj nikdar se ne zgodi, da ■ bi se takoj povedalo in točno razložilo 'Koleni, kaj je ]la tej vesti resničnega in
J '<Ir>išljenega. Ker se ljudem pravočasno ne natoči Čistega vina, zato vsaka takšna vesd znova zmanjša ljudsko zaupanje. Ni boljšega si fedgtva za dvig zaupanja, kakor je hitro m '"no informiranje javnosti. Zato je nad vse rfcveseljivo, da je pričel finančni nunis er ledno objavljati gibanje državnih dohodkov m izdatkov, samo da bi bilo potrebno te informacije še bolj podrobneje sporočali, da bi polagoma vsak davkoplačevalec videl, da se ^ njegovim denarjem res dobro gospodari. Tud, de_ narni‘zavodi bi morali slediti primeru finančnega ministra in čim več bodo sporočali javnosti o svojem delovanju in tudi o s\ojih težavah, tem več jim bo javnost zaupala. Kajti nemogoče je, da bi kdo zaupal komu, o katerem ničesar ne ve, še manj pa more zaupati, če sliši povsodi le neugodne vesti, katerih resničnosti ne more niti kontrolirati.
Tudi brezposelnost bi bilo mogoče s sodelovanjem javnosti zelo omiliti. Ne mi-silimo pa pri tem na sodelovanje le na karitativnem polju, kajti brezposelnost se tudi z največjo dobrodelnostjo ne more iztrebiti. Vsa ta pomoč je le kaplja v morje, pa naj bo še tako dobro mišljena. Sodelovanje javnosti mora biti produktivno, ustvarjajoče, da iz tega sodelovanja nastanejo nove vrednote. Tako 11. pr. ne izdelujemo pri nas še celo vrsto neobhodno potrebnih predmetov, ki pa bi jih mogli izdelovati. Ali je res nemogoče, da bi potrošnike teh predmetov zainteresirali tako, da bi hoteli postati tudi proizvajalci teh
V .-Naši rječi«, ki izhaja v Antofagosti v državi Chile, je objavil ugledni in zaslužni': narodni delavec Fran Petrinovič članek, iz katerega posnemamo:
Z ozirom na splošno svetovno zvezanost med gospodarskimi organizacijami posameznih držav, je danes vsakomur jasno, a zlasti nam v Chile, kako zavisi gospodarstvo ene dežele od gospodarskih prilik v drugi deželi. ... Tako vr.dimo, da so valovi svetovne krize, katere prvi znaki so se pojavili že koncem leta 1929, prodrli na vse zadnje tudi do obale Pacirika, uč'nkujejo vsak dan močneje.
Kakor vse kaže, se nahajamo pred polomom svetovne gospodarske strukture, v najp. polnejšem besnenju depresije, da so največji državniki, finančniki in ekonomisti brez moči proti tej sili in da se zaman trudijo, da rešijo ta, morda največji p»o-blem zgodovine in človeštva.
Na razne načine se gleda na vso zvezo teh vprašanj in predlagajo se najbolj različne rešitve. Moje osebno mnenje pa je, da bi morda največji učinek dosegel mednarodni sporazum, po katerem bi se po vsem svetu istočasno povečal v določenem razmerju obtok bankovcev. Ce bi se tako povečanje izvršilo istočasno po vsem svetu, bi se s tem preprečile vse neugodne posledice za eno ali drugo gospodarsko edi-nico, ki sicer nastanejo, kadar vsled omenjenega razloga fluktuirajo valute. Na drugi strani pa sem prepričan, da je to edini način, da se oživi svetovno gospodarstvo, ker bi se na ta način mogla organizirati velika dela, kii bi zaposlila milijone ljudi, katerih konsuinna moč bi se na ta način obnovila. Ni danes na svetu nobene Super-produkcije, o kateri se tako mnogo govori. Vedno je vzrok le v preslabi potrošnji onega, kar se producira in kar bi se moglo pridobivati, ker nrso danes oni, ki bi •mogli konsumirati vsled splošne gospodarske desorganizacije in njenih posledic v stanu, da bi konsumirali.
Poleg ostalih ukrepov, ki bi se eventualno morala izvršiti v vseh državah, bi se po mojem mnenju na ta način postavil temelj za nadaljnji dvig splošnega stand-
ilaUa fc
V skladiščih trgovine in industrije Ježijo mnogokrat že res ogromne vrednosti in vendar marsikje posvečajo jako malo važnosti skladišču in njegovemu vodstvu ter smatrajo vsakogar dovolj dobrega za vodfJtvo skladišča; /ato pa najdemo kot skladiščnike ljudi raznih poklicev, ki so ga opustili iz tega ali onega vzroka in so sedaj nastavljeni kot cenena moč v skladišču ali celo kot vodje skladišč. Marsikdo je tako omalovaževanje skladišča že drago plačal ali še plačuje. Ni dovolj, da je skladiščnik pismen in da ima dober organ, s katerim more vpiti na delavstvo, ne, skladiščnik mora biti resničen, dober in 'z"rjen trgovec z obsežnim poznavanjem > aga in trgovskih običajev in mora bati
u 1 sposoben za pisarniške posle trgovske pisarne.
Nadalje se morajo skladišču dodeliti vestni, pošteni in popolnoma trezni po-
predmetov? Z apelom na male ljudi, bi se mogla ustvariti podlaga za marsikatero novo podjetje, ki bi prav gotovo uspevalo, ker bi bili vsi konzumenti interesirani ria tem, da uporabljajo izdelke fabrike, ki je nastala tudi z njih denarjem.
.le tu kriza nezaupanja in ni je mogoče tajiti. Toda odpraviti je ni mogoče samo z njeno konstatacijo, temveč treba je nekaj storiti.,, da izgubi podlago. Ali pa se pri nas kaj stori v tem oziru? Menda je odgovor, ki ga dobimo na to vprašanje, še mnogo bollj žalosten, kakor pa je kriza nezaupanja sama.
arda. Kajti prvo in najnovejše načelo in prava s vrh a gospodarstva je, da se ustvari čim več dobrin, z drugimi besedami, da je čim večja produkcija vsega, da se tako pride do materijalnega blagostanja ne samo enega dela ljudi, temveč vsakega posameznega človeka in s tem doseže, v kolikor je to sploh mogoče, duševno zadovoljstvo in sreča vsega človeštva.
Dejansko blagostanje pa je mogoče le na temelju velike produkcije, to je organiziranega dela in ustvarjanja. Ce bo sedanja •svetovna gospodarska kriza pripomogla k temu, da to spoznanje čim bolj odpre ljudem oči in da opusti krivo mnenje, ki je do nedavno vladalo v nenormalni dobi: namišljenega in izumetničenega bogastva, bo prav gotovo, tako sem prepričan, tudi od sedanjega zla nekaj koristi.
Ce ta splošna razmotrivanja uporabim za naš posebni položaj, potem vidimo, da je v to svrho, a zlasti v naši dftmovimi Jugoslaviji, v vsakem slučaju absolutno potrebno, da so na čelu uprave dežele v prvi vrsti ljudje, ki so dokazali, da imajo značaj, poštenje in praktične izkušnje na gospodarskem polju. Samo taki ljudje morejo s svojim podjetnim duhom dajati novo smer gospodarski delavnosti.
Ce pa gremo še dalje in pogledamo na stanje naše kolonije v Chilu, bomo prišli do zaključka, da se je naš svet okužil od omenjene univerzalne bolezni o fiktivnem blagostanju, ki pa je v resnici obstojalo le v mali meri in ki ga je danes realnost popolnoma razpršila.
Prejšnji časi so bili anormalni, današnji pa so žalibog normalni. Ce se s to resnico in dejstvom sprijaznimo in se pripravimo, da za s uče 111 o rokave, more imeti končni rezultat vseh teh težkih vprašanj in ne-prilik tudi svoje dobre posledice. Kajti samo takrat, ko se bodo ustvarjale prave vrednote, bo bolje tudi našemu izseljenemu delu našega naroda, a ravno tako tudi onim, ki so ostali doma in ki so prevzeti od istih iluzij mislili, da morejo s prekrižanimi rokami samo čakati, kdaj da pnide ček iz daljnje Amerike.
pri \/asl
močniki in delavci, saj je od tega odvisen znaten del dobička. Toliko glede osebja.
V	skladišču ne sme nikdar zmanjkati noben© vrste blaga, posebno pa ne v tovarniškem skladišču sirovin in pomožnih snovi, katere se redno in tekoče rabijo v fabrikaciji.
Vzorno vodeno skladišče more dati vsak hip točne in zanesljive podatke o nabavah, prejemkih, izdatkih in zalogi vsake vrste blaga in sirovin.
Da se vzdržuje red in poveča čut odgovornosti, mora biti za izdajo blaga ali si-roviin določen prostor in ne smejo ljudje hoditi po skladišču in si jemati kar sami. Posamezni oddelki skladišča ali posamezne vrste ali skupine blaga se naj izreče v upravo posameznim pomočnikom, ki so potem za svoj oddelek ali za svoje blago odgovorni moralno in materijalno.
Vsaka došla pošiljka se mora pred pre-
vzemom od prevoznika (železnica, pošta, voznik in drugi) pregledati in ugotoviti, ali je v redu. Morebitne razlike v teži ali drugi nedostatki se morajo takoj ugotoviti vpričo zastopnika prevoznega podjetja. Kljub temu pregledu se mora blago pred vskladiščenjem še enkrat pregledati in primerjati z listinami (vozni list, dobavnica) posebno pa z računom, ltaditega mora skladiščnik dobiti vsak račun v roke, da z računom prevzame vsako pošiljko in na računu potrdi pravilni dohod blaga.
Vsaka pošiljka, predno gre iz skladišča ali predno se naloži na voz, se mora pregledati, ali je v redu in če ni kaj premalo ali kaj preveč izdano ali v drugačni kakovosti, kakor je v naročilnem listu itd.
Trgovec pač želi kolikor mogoče veliko prodati, pa zato ni posebno navdušen za določene poslovne ure. Ali tudi skladišče mora imeti čas za vzdrževanje reda, za vknjiževanje in pregled. Zato se naj izdaja blago dnevno le ob določenih urah in izven, teh ur le v nujnih slučajih. Na vsak način pa morajo imeti v tem oziru red industrijska podjetja. Njihova skladišča blaga in sirovin izdajajo stalno iste ure dopoldne ali popoldne, da se delavstvu ne nudi prilika za postopanje z izgovorom, da so prevzemali sirovine itd. Izven teh določenih ur se izidajo le tiste naročbe, katere označi vodstvo oddelka ali obrata kot »nujne«.
Sirovine se izdajajo oddelkom ali delavstvu le na podlagi naročilnice, katero podpiše obrato- ali delovodja v oddelku.. Naročilnica v rokah skladišča je potrdilo za izdano blago. Oddelkom daje skladišče z dobavnico, katero napiše oddelek ob enem z naročilnico. Skladišče vpiše v dobavnico točne količine izdanega blaga. Naročilnica in dobavnica sta različne barve.
V oddelkih smejo ležati le take količine blaga ali sirovin, kakoršne so potrebne za sproti.
V Skladišču naj ima vsaka vrsta blaga ali sirovine svoje mesto ,in ne sme ležati na več krajih. Kosovno 'blago naj bo v predalih in v vsakem predalu karta ali kartoteka s podatki o prirastku, i/jdaji in stanju.
Tovarniški oddelek oddaja gotove izdelke skladišču z oddajnim listom, v katerem je navedena vrsta, količina, kakovost in pa vrednost, če jo oddelek pozna.
Za vse naročbe pri dobaviteljih se naj porabljajo posebne tiskovine, kakor so priporočene v trgovskem koledarju za leto 1927.
Veliko pozornosti je potrebno pri blagu, ki je zaračunano v enem računu, prihaja pa v partijah (n. pr. premog).
Premalo pozornosti so posveča v industrijskih obratih raznim odpadkom, slare-mu železju in drugim kovinam, ki so večkrat velike vrednosti. Bakreni in medeninasti predmeti kaj radi dobe noge in izginejo; zato ne smejo ležati na prostem1, ampak v zaprtih lopah. Taki predmeti se naj čimprej prodijjo.	t
Za skladišče se naj vodi skladiščna knjiga (skontro) ali kartoteka. Na vsak način je to izvedljivo v industrijskih skladiščih in v skladiščih skoraj vseh veletrgovin.
ČEŠKOSLOVAŠKE REGULATIVNE HRANILNICE
Češkoslovaški statistični urad je objavil podatke o češkoslovaških hranilnicah za leto 1921. Vseh hranilnic je bilo 366, od katerih samo dve nista bili regulativni. Od vseh hranilnic je bilo 197 čeških, 160 nemških in 3 dvojezičnih. Vloge so narasle za dve milijardi na skoraj 20 milijard. Zlasti se je pomnožilo število malih vlagateljev. Državnih papirjev so kupile hranilnice na novo za 780 milijonov. Vloge na tokoči račun so znašale 1942 milijonov Kč. Rezerve hranilnic, vključno s pokojninskimi fondi, so znašale 1150 milijonov Kč. Vseh posojil so dovolile hranilnice za 12.585 milijonov; od teh je bilo hipotekarnih posojil 7.631 milijonov, komunalnih pa 3.371 milijonov Kč.
\Uiko- priti iz krize-
P/Hn&nfati članek u^tecUte^a pcivcedhika ?4iciHwUa
Bilanc* (ffispodacsUe Ucuz* I 3l njMh Ordmfadl
(v statistiki OUcoŽM^a ucada <za wwacwanfa delavcev y JtfuMiatU) *	~	'	ass*BS=T®!ES^flai>P!®
1931	1930
14.195	20.035
1-83	2-07
514	691
525	757
0-23 »/o	0-32 °/o
Pri OUZD-u v Ljubljani so zavarovani samo obrtni in industrijski delavci Dravske banovine brez rudarjev (ki imajo Bratovske skladnice), brez železničarje-/ (ki imajo Humanitarni fond), brez poljedelskih delavcev (ki v glavnem niimajo socialnega zavarovanja), brez privatnih uradnikov (ki imajo Trgovsko bolniško in podporno društvo) in končno brez državnih in javnih uradnikov (ki imajo lastne zavarovalne fonde). Statistika OUZD-a, katero v naslednjem navajam«, se nanaša torej samo na našo obrt in industrijo. Veličino gospodarske krize prikazuje sledeča tabela o številu zavarovancem, njihovih plačah itd.
. Povprečnina Padec napram letu leta 1932
članov	77.653
povprečna dnevna zav. mezda v Din 24-38 celotna dnevna zavar. mezda v tisočih Din 1.893 bolnikov	1.743
odstotek bolnikov 2-23 °/o
Zmanjšanje števila zavarovanih delavcev za 20.035 odgovarja povečanju totalne brezposelnosti za več kot 20 odstotkov. Vsak peti delavec je torej brezposeln. Kako velika je parcielna brezposelnost (krajšanje delovnega časa, prisilno praznovanje itd.) je ceniti približno tako visoko kot totalno, ako ne višje.
Vsled totalne brezposelnosti smo izgubili v dveh letih gospodarske 'krize nad
12,000.000 delovnih dni.
Število moških brezposelnih znaša 16.543, ženskih pa samo 3492. Na eno reducirano žensko odpade povprečno siko raj pet moških redukcij. Vzrok je cenejša delavna moč ženske, dasdravno moški, ki so pretežno družinski očetje, redukcije težje občutijo.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je padla v dveh letih gospodarske krize pri:
moških za Din 1'78 v odstotkih za 6-05% ženskah za Din 1-60 v odst. za 7-86%. Faktičen padec povprečnega delavskega zaslužka je v relativnem pogledu radi nepravilnega prijavljanja od nekaterih delodajalcev še mekoliko večji. Ceniti ga moramo najmanj z 10%.
Zari&niva je ugotovitev, da je relativni padfetš’ povprečno zavarovane mezde pri ženskih delavcih skoraj za eno tretjino večji nego pri moških. Značilno obeležje go-
spodarske krize je torej dejstvo, da ^o podjetniki v prvi vrsti odpuščali moške delavce in ženskim delavcem pa v prvi vrsti krajšali plače.
Celotna dnevna zavarovana mezda, ka-katera odgovarja približno faktičnemu enodnevnemu zaslužku vseh delavcev, zavarovanih pri OUZD-u, je padla v dveh letih za okroglo Din 691.000'—.
Celotna zavarovana inezda služi tudi kot osnova za odmero prispevkov socialnega zavarovanja. Sami bolniški prispevki OUZD-a bi pri nespremenjenem tarifu 6% padli tekom dveh let za ca Din 26,000.000. Radi povišanja prispevnega tarifa od 6% na 6'5% s 1. decembrom 1932. znaša izguba na bolniških prispevkih OUZD-a okroglo
Din 23,000.000 -.
Prispevki za nezgodno zavarovanje so padli v dveh letih gospodarske krize približno za
Din 6,500.000 —.
Vsled tako velikega zmanjšanja dohodkov je bilo naše socialno zavarovanje prisiljeno povrh povišanja tarifov [zvesti tudi skrajšanje podporne dobe pri obolenjih od 52 tednov na 26 tednov in pri porodniških slučajih pa od maksimalnih štirih mesecev na maksimalnih 12 tednov. Tako se je dnevni stalež oskrbovanih bolnikov OUZD zmanjšal za 757 oseb ali 30%. Padec odstotka bolnikov za 0'32% ne pomeni torej izboljšanja zdravstvenega stanja zavarovanih delavcev.
Vsi ti podatki temelje na podstavi, da je bilo leto 1930 v gospodarskem pogledu normalno. V resnici se je pa začela kriza že v sredini leta 1930, akoravno z relativno slabo vehemenco. Ako pa upoštevamo povrh te okolnoeti še dejstvo, da bi v slučaju, če do krize ne bi prišlo, članstvo OU ZD-a napredovalo letno za ca 6000 delavcev, v dveh letih torej za 12.000 delavcev., potem moramo gornje številke še neprimerno povečati. Z naraščanjem števila zavarovancev je napredovala namreč tudi povprečna zavarovana mezda letno za ca 5 odstotkov.
Statistika OUZD-a v Ljubljani je torej, brez dvoma najbolj objektivno in najbo!j precizno ugotovila veličino gospodarske krize, saj se je tudi njena napoved glede 2-5 letnega trajanja krize v polni meri uresničila. Čutimo, da je že vsepovsod v našem gospodarskem življenju nastopila takozvana faza »zastoja« mesto faze »progresivnega padanja«, katerega imenujemo v konjunkturnem valovanju gospodarstva »krizo«.
Stoftfe MMt žwi*t&eei&
■V »Glasniku« kmetijskega ministrstva objavlja g. VeMčkovič podatke o stanju naše živinoreje v letu 1931. Po teh podatkih smo imeli koncem leta 1931: 1,168.768 .Jsonj, 115,270 oslov, 16.359 mul in mezgov, 8,771.566 goved, 40.563 bivolov, 3,133.164 svinj, 84S5JKM ovac, 1,928.224 koz in 638.689 panjev. Konj je največ v Dunavski (in Savski banovini, oslov in mul v Vardar-ski in Primorski, goveje živine v Savski, svtinj v Savski in Donavski, ovc in koz v Vardarski, panjev v Savski in živine v Du-navski banovini.
Če primerjamo do stanje z zadnjim po-, pisom živine v letu 1926, potem vidim«, da se je živina pomnožila za te odstotke: glav % osli	18.972	19-70
konji	'51.910	4-65
mule in mezgi 1.808	12-43
panji	34.446	5-70
koze	206.916	12-02
goveja živina	165.537	4-47
bivoli	9.044	28-69
ovce	492.789	6*21
svinje	326.982	6"70
Cena živini je bila primeroma precej časa dobra, v začetku 1. 1931 pa je začela padati1, kar kažejo te številke:
	1926	1931
Voli I. vrste	8-96	7-31
Voli II. vrste	7-55	5-86
Svinje pitane	12-08	8-48
Svinje srednje	11-11	7-98
Ovce	6-73	5-21
Jajca 100 kosov	95-58	70-46
Mast	18-60	12-88
Slanina	17-12	11-06
Sirove goveje kože	28-91	20-29
Sirove ovčje kože	54-83	25-00
*idno iz sledečih		šte-
dec.	nov.	dec.
1932	1932	1931
61-6	59-7	706
573	60-2	58-6
76-8	76-8	73-4
68-1	67-6	68-5
64-8	64-7	67-2
579	56-9	66-6
73-7	73-1	65-1
Od živine smo največ izvozili svinj, nato goveje živene in ovc ter koz. Mnogo manj konj, rib in divjačine.
Svilogojstvo je zelo nazadovalo in se je število svilcgojcev znižalo od 48.596 na 31.586.
Državnih žrebčaren je bilo 6, zasebnih pa 7.
Na vseh javnih klavnicah je bilo za klano živine: v letu 1927 2,974.973 glav, 1928 3,131.156, 1. 1929 2.808.459, 1. 1930 2,746.449 in 1. 1931 2,669.510 glav.
Za kužnimi boleznimi je zbolelo 247.588 glav živine, za temi boleznimi je poginilo 66.760 glav živine, kar pomeni po današjih cenah izgubo v višini 14,681.500 dinarjev
Že y 24 urah »
barva, plasira In ke-mllno »naši »Meke.
klobuke itd. Škrabi In svetlollka »raje«, ovratnike in manšete.
Pere. suii, monna in lika demafe perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—«. — Selenbunteva ul. I.
Telefon it M-71.
KAiKO MISLI EGIPTSKA VLADA P0MA.GATI KMETOM
Kakor povsod drugod, tako so tudi egipt-ski kmeti v silni stiski, zlastii pa jih tišče dolgovi. Da bi jim pomagala, je egiptska vlada dovolila finančnemu ministru, da izda za 1 do 2 in pol milijona funtov bonov, s katerimi bo dajal kmetom posojila. Ta posojila se bedo obrestovala po 4 in 4'A odstotka in se bodo morala vrniti v petih, odnosno 10 letih. Na ta način bodo kmetje rešeni oderuških obresti, ki 'jih morajo sedaj plačevati.
Združenji* trgovcev v Ljubljani ima na razpolago davčne napovedi in prosi vse cenjene gg. člane, da se jih poslužijo. Rok za vložitev prijave poteče dne 31. januarja t. 1. in ne kakor smo v okrožnici omenili 5. februarja. Predsedstvo uprave.
Priporoča se
GREGORC & Ko.
LJUBLJANA
Veletrgovina špecerijskega m kolontjalnega blaga, raznega žganja in Špirita
TELEFON: 22-46	Brzojavi: GREGORC
Zahtevajte špecijalne ponudbe!
Cene- so- sc dvignite
Narodna banka je objavila indeks cen za mesec december, ki izkazuje ponoven dvig cen, kakor je raz vilk:
rastlinski proizvodi živalski proizvodi mineralni proizvodi industrijski proizvodi celotni indeks izvozni predmeti uvozni predmeti Celotni indeks se je proti novembru popravil za eno točko, ali je napram indeksu v decembru lanskega leta nižji za 2-4 točke. Indeks za rastlinske proizvode se jef popravil za 1*9 točke predvsem vsled dviga cene za češplje, pekmez, pšenico in konopljo, dočim je cena fižOlu in koruzi padla. Cene živini so padle razen za ovce in zaklano živino. Od industrijskih proizvodov so se dvignile cene za moko, pločevino in bombažno blago, dočim so cene za železo in otrobe popustile. Ostale cene so ostale neizpremenjene.
P00STKENA REVIZIJA DELNIŠKIH DRUŽB NA ŠVEDSKEM
Vsled Kreugerjevega poloma se pripravlja na Švedskem nov zakon o reviziji delniških družb. Eden glavnih načel novega zakona je, da ne voli revizorje samo glav-fna skupščina, temveč jih imenuje tudi tr-'govska zbornica, oz. pokrajinska vlada. S item se hoče preprečiti, da bi sindicirana večina izvolila samo revizorje, ki so njej po volji. Kadar znaša delniška glavnica več ko 500.000 kron ali presega promet 1 milijon kron, mora pokrajinska vlada imenovati revizorja. Revizor pa se postavi tudi nad vsa podružna podjetja ali druga podjetja, ki jih kontrolira delniška družba in sicer na zahtevo trgovske zbornice. S posebnimi predpisi se skuša popolnoma osamosvojiti revizorje od vsakega vpliva vodstva delniških družb.
RUMUNSKE FINANCE SO SE ZBOLJŠALE
Tehnični svetovalec rumunske Narodne banke Obaua,in je končal svoje poročilo Društvu narodov o stanju rumunskih državnih financ v zadnjih treh mesecih. V tem .svpjem poročilu konstatira med drugim, da so se ppvečali davčni in carinski dohodki in bili večji ko leta 1931. Vsled tega je mogla vlada izvršiti potrebna pla Sila, ne da bi se morala zateči k izrednim (koraljcm. Koncem leta 1932 je državna blagajna razpolagala z 800 milijoni lejev. IVJogel bi ge zopet obnoviti posebni fond v višini t«np milijarde lejev, ki bi služil za potrebna izplačila tujini. Previsoki pa so tuji dolgovi Rumunije z ozirom na njen proračun. Če bi se začasno suspendirala obrestna služba za tuje dolgove v višini 2400 milijonov lejev, bi se mogle rumunske državne finance prav izdatno zboljšati
BELGIJSKI VŽIGALČNI TRUST -NASLEDNIK SVENSKE
Belgijski vžigalični trust Union Allumet-tišre je dosegel lani 10 milijonov frankov čistega dobička, dočim predlanskim samo 102.000 fr. Večji dobiček je dosegel trust, ker je belgijska vlada carino na vžigalice podvojila in s tem onemogočila sovjetsko konkurenco. Belgijski vžigalični trust je ustanovil Ivar Kreuger in sedaj je pričel trust izvajati ekspanzijsko politiko. Nekaj časa že kontrolira Socičtč Allumettičre, ki ima veliko nepremičnin v Parizu. Tudi v Italiji namerava belgijski trust prevzeti vlogo, ki jo je preje izvajala Svenska.
Proračun Vrbaske banovine za 1. 1933 do’ 1934 znaša 37.070.276 iDiin in je za Din 16.866.487 manjši od lanskega.
Dovoljenje za fabriko kvasa v Sevnici je izdal finančni minister. Špirita nova fa-brika ne sme izdelovati.
Nap kožo pričneta izdelovati v Zemunu karlovška kožarja Bleih iin Abraham skupno z Avramom Krstičem, lastnikom fabri-ke »Derma«.
Z zagrebške železniške postaje se je lani odpeljalo za 5"5 odstotkov manj potnikov ko predlani. Od 1. 1930 potniški promet neprestano nazaduje.
V industrijskih podjetjih Vrbaske banovine je bilo v preteklem letu 784 nesreč, od teh 14 smrtnih.
Stockova fabrika čokolade in bonbonov v Požegi, ki je bila deset let v obratu, je ustavila, delo. Nad SCO ljudi je vsled ustavitve brez zaslužka.
Produkcija bakra v Bovškem rudniku je znašala v 1. 1932 13.151 ton, za 6000 več ko 1981.
Novo iabriko za cikorijo je v Zemunu zgradil Jovan Petrovič. Fabriki je ime »Favorit« in ibo izdelovala Menilo, čisto cikorijo, Smoko in Kafeta, ki bo nadomestilo za turško kavo.
Krvavi nemiri so bili v južno italijanski provinci Salerno ter so nezadovoljni kmetje napadli občinsko hišo in jo požgali. Nato so karabinerji streljali v ljudi in jih več ubili.
Velika pošiljka orožja, ki ga je poslala Italija na Madjarsko, je bila odkrita po zaslugi dunajske »Arbeiter Zeitung«.
Lord Rothermere je pristal na svojo revizionistično kampanjo proti nagradi 90 milijonov frankov, kakor so sedaj odkrili francoski listi iz korespondence aretirane špijonke princeze Holienlohe, ki je bila v nemški službi.
Po vsej Španiji je izbruhnila vstaja komunističnih in anarhističnih elementov, a so jo oblasti po krvavih bojiih udušile.
Pri občinskih volitvah v Španiji bodo prvič volile tudi žene.
Vprašanje poljskega koridorja in vzhodnih mej namerava baje NemSija sprožitLpri prvi priliki. Lord Rothermere je že v ta namen dobil denar.
Ob priliki proglasitve svetega leta ,bo podelil papež zlato rožo italijanski kraljici.
Blizu Bukarešte sta trčila brzi in osebni vlak ter je bilo pri tem 5 polno zasedenih osebnih vagonov čisto razbitih, posedaj so izpod razbitih vagonov potegnili 9 mrtvih in 20 težko ranjenih potnikov.
Največja finska pomorska trdnjava Mac Eliot, ki je oddaljena lle 30 km od Helsing-forsa, je zletela vsled eksplozije municije v zrak.
V indijski državi Alvar so se kmetje uprli proti previsokim davkom. Maharadža se pripravlja, da z največjo brezobzirnostjo zatre upor.
Za utrditev svoje vzhodne meje je belgijska vlada določila 210 milijonov frankov.
Republikanski poslanec Lagardia je predlagal v ameriškem kongresu originalen zakonski predlog za znižanje obrestne mere. Po tem predlogu bi se obresti računile san»° za Pet v ledjiu, kar ipomeni pi-žanje za 29%.
Leteči dolgovi Anglije so znašali kon-; cem decembra 1932. 978 milijonov funtov, to je za 250-5 milijonov funtov več kp lani v istem času.
Midland Bank v Londonu je imela lani 2-02 milijonov funtov čistega dobička in bo izplačala 16% dividende.	II
Zlato gre iz Francije. Nemški parnik »Bremen« je odpeljal iz Cherbourga novo pošiljatev '14.000 kg zlata v U. S. A. Francoska banka je izgubila doslej 150,000.000 frankov. Ta odtok se torej še ni ustavil in bo bržkone še trajal, ker se dolar drži v Parizu na 25-625.
Nezaposlenost se je v Poljski povečala in je bilo koncem leta brezposelnih 220.245.
Ameriški filmski tvrdki Fox-Film-Cor poration in Metro-Goldwin Mayer se bosta
fuzionirali-	.	.
Velika stavka tekstilnih delavcev je bruhnila v francoskem mestu Mille.
Napačni bankovci po 5 šilingov s^ v prometu. Poznajo se po serijski Številki, 1200 in št. 953.012 in 507.617.
Krompirja je pridelala Nemčija lan* okoli 500 milijonov metrsMh stotov, to je za 35 milijonov več ko w^a 1931.
57
zli
či;
ša
in
za
es
0-
1.
le
jo
4<
n
zi
y<
n
'Ši
d
P
n
u
P
d
n
c
de*iats
STANJE NARODNE BANKE
'Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne
8.	januarja so se izvršile te spremembe.
Zlata in devizna podlega je narasla za 574.146 Din na 1.968,7 milijonov in sicer zlato za 545.000, tuje valute za 474.688, do-<Sim so devize padle za 445.835 Din in znaša devizna podloga 206 milijonov.
Devize izven podloge so padle za 0.16 in znašajo sedaj 1.8 milijona Din.
Vsota kovanega denarja se je povečala za 57,7 na 157,6 milijonov.
Posojila so zopet padla za 19 na 2.437,7, eskont za 18,3 na 2.093.6 in lombard za 0-69 na 344,1 milijonov Dto-
Predujmi državi so se dvignili za 0.1 na 1.808,7 milijonov Din, začasni iz lanskega leta preneseni predujmi znašajo 600 milijonov. Razne aktive so narasle za 18,7 na 40,3 milijonov Din. Fondi so ostali skoraj
neizpremenjen l.
Obtok bankovcev je manjši za 41.5 in znaša 4.731,1 milijonov. Narasle pa so obveznosti na pokaz in sicer za 56,7 na 754,6 milijonov Din.
Državne terjatve so večje za 2,1 in znašajo 15.6 milijonov. Razni računi so se dvignili za 78 na 367,6, dočim so depoziti po tekočem računu padli za 13,3 na 371,3 milijonov Din.
Obveznosti z rokom so manjše za 53,6 in znašajo 1.402,7 razne pasi ve pa so se povečale za 57 in znašajo 97.3 milijonov dinarjev.
Vsota bankovcev v obtoku in obveznosti na pekaz znašajo 5.486,8 milijonov in temu odgovarja skupno kritje v višini 35.88%, samo zlato pa v višini 32.20%.
Drag industrijski kredit
Češkoslovaške hranilnice so z ozirom na namero %dade, da ponovno zniža obrestno mero v denarnih zavodih, izročile vladi spomenico, v kateri izjavljajo, da so že znižale obrestno mero na 4 odstotke. Tej obrestni meri so se prilagodili tudi vsi drugi denarni zavodi. Za posojila velja v hranilnicah 6 odstotna obrestna mera in po mnenju češkoslovaških hranilnic je to največ, kar je mogoče v danih razmerah doseči. V dokaz navajajo, da znaša obrestna mera za vloge v Franciji, Angliji, švici in Holandski, kjer plačujejo denarni zavodi mnogo nižje davke, 3 in pol odstotka. Za hipotekarna posojila pa se plačuje v Franciji 6-25%, v Belgiji 6k %, v Holandiji 5-75, v Italiji 5 do 6K, na švedskem 5-75 do 6-25, v Angliji 5 in v Švici 4-75 do 5 odstotkov obresti. Iz tega sledi, da je 6 odstotna obrestna mera za posojila na Češkoslovaškem primerna.
Druga pa je stvar z obrestno mero za industrijske kredite. Vsled visoke režije bank morajo te vzdrževati nad vse veliko napetost med vložnimi in debetnimi obrestmi. Glavna naloga vlade bi zato morala biti ta, da doseže znižanje obresti za industrijske kredite, ki so na vsak način previsoke.
*
Sovjetska vlada je te dni odposlala v Nemčijo za 20 milijonov frankov zlata za plačilo raznih naročil.
Cena zlatu v Londonu zn^ša £7-5027 pence za 1 gram.
Avstrijska Narodna banka bp odpravila tudi zadnje devizne omejitve, kakor hitro bo definitivno rešeno vprašanje avstrijskega posojila.
lOdinarski bankovci 2. izdaje pojdejo iz prometa.
Vsled ponovnega nazadovanja tečaja drahme namerava grška vlada poostriti devizne predpise.
auiomaUipi bule*
DA J-DA M
Soi/fcisUa Uywi*isUa politika in čvcopa
Belgija in sovjeti
Da preidem na Belgijo, ki ima nekaj nad 7 in pol milijonov prebivalcev in ki meri 30.440 kv. km. Belgija ne vzdržuje diplomatičnih stikov s sovjetsko vlado in jih najbrže še dolgo ne bo, ker ima še stare račune s sovjeti. Poleg francoskih so namreč belgijski kapitalisti izgubili največ denarja v Rusiji. Računajo, da so Belgijci izgubili v Rusiji okoli 800 milijonov dolarjev, ki so jih bili investirali belgijski industrijalci v ruska industrijska podjetja. Čeprav ne obstoje diplomatski odnošaji med Belgijo in sovjetsko Rusijo, pa obstoje trgovski. Belgija je uvozila leta 19.30 iz Rusije žita, lesa, lanu in nekaterih drugih pridelkov za 12 800.000 dolarjev, izvozila v Rusijo pa strojev za 3,750.000 dolarjev. Pri sovjetskem izvozu je torej Belgija le malo udeležena, za približno 2-5 °/o.
Kakor Francija, tako je tudi Belgija skušala omejiti sovjetski uvoz s sistemom licenciranja. Belgijski sistem licenciranja je sicer mnogo milejši ko francoski, ker se je cmejil le na žito, želatino, oltjnate in stearinove kisline, vendar pa je sovjete močno razburil, da so takoj odgovorili s protiukrepi, ki niso bili samo gospodarske, temveč tudi politične prirode. Sploh se poslužujejo sovjeti vseh sredstev, samo da morejo doseči svoj cilj. Tako so skušali izkoristiti tudi stari spor zaradi flamskega jezika, ki zlasti po svetovni vojni razburja Belgijo.
Še mnogo bolj učinkovito pa so znali sovjeti uporabiti svoje gospodarske argumente in zlasti rivaliteto med Antvverp-nom in Rotterdamom, kakor kaže naslednji dogodek.
Devetindvajset sovjetskih trgovskih ladij z 2,000.000 bušli žita je zapustilo do movinsko pristanišče v Črnem morju in odplulo v smeri proti Antwerpnu. Belgijski kabinet se je sestal in razpravljal o nevarnosti, da bo to žito vrglo žitne cene. Ze je bil tu protest belgijskih poljedelcev, ki so zahtevali, da se po francoskem primeru uvede sistem licenc. Še istega dne je bil uveden sistem licenc za žito, ki prihaja iz Rusije v Belgijo. Istega dne — poizvedovalno službo ima Moskva kar najsi j ajneje urejeno — ee zbere v Moskvi na posvetovanje devet Stanov sovjetskega
TEDEN,
»Pclit-biro«. Zaključek je bil ta, da je bila
29 kapitanom poslana po radiu brzojavka:
blago raztovoriti v Rotterdamu, ne v Ant-
werpnu. Antwerpen je belgijski in peto
največje pristanišče na svetu, Rotterdam
je holandski in četrto največje svetovno
pristanšče. Antvverpen sovraži Rotterdam
in Rotterdam sovraži Antwerpen in seveda
bolj ko rdečo nevarnost.
*
Neposredno na to rusko ofenzivo se že oglaša protest trgovske zbornice v Ant-vverpnu proti uvedbi sistema licenc. Zbornica je precenila izgubo pristanišča vsled neprihoda ruskih llladij in konstatirala, da je izgubilo 200.000 ton žita za tranzit, na uvozu samem pa 800.000 ton. Med tem pa so člani Politbiroja z zadovoljstvom vzeli na znanje poročilo o lepem sprejemu 29 ladij v rotterdamskem pristanišču in kon-statirali, da jeza Antvverpna ne gre na rovaš Moskvo, nego Bruslja. Kmalu nato pa so sovjeti dirigirali novih 307 ladij v — Rotterdam.
Belgijski izvoz v Rusijo je nazadoval, velik del tranzitne trgovine je izgubila Belgija, Holandska pa je imela dobiček od belgijsko-sovjetskega spora. Ta bilanca je seveda vzbudila mnogo nejevolje v belgijskem gospodarskem svetu, ki vedno odločneje zahiteva, da zboljša Belgija svoje trgovske odnošaje z Rusijo. Tako so sovjeti v Belgiji sami dobili zaveznike, ki pritiskajo na vlado, da je popustljivejša do sovjetov.
Holandska in sovjetska Rusija
Holandska se na teritoriju 34.200 kv. km s 7,500.000 preb. udeležuje sovjet, eks-porta s 3 4 %; slabi belgijsko-sovjetski trgovinski odnošaji vplivajo dobro na ho-landsko-sovjetske odnošaje. O Holandski bi se moglo povedati vse ono, kar velja za Belgijo. Naj navedem nekaj statističnih podatkov. Ves holandski uvoz je znašal 1. 1920. 250,400.000 funtov, leta 1931. samo 197,600.000 funtov; od tega je prihajalo iz USA 1. 1929. blaga za 32,400.000 funtov, leta 1931. samo za 16,409.000 funtov. Iz Rusije je prišlo 1. 1929 blaga za 800.000 funtov, leta 1931. za 7,600.000 funtov. Številke kažejo porast holandsko-sovjetske trgovine in padanje liolandsko-ameriške trgovine.
ANSKl-BORZl
NA.
apOIDOlD'.
Devizno tržišče
Tendenca mlačna; promet Din 653.064-95
V petek (6. t. m.) vsled praznika borza ni poslovala.
Napram skupnemu .prometu predzadnjega tedna v višini enega milijona 839 tisoč dinarjev je minuli teden nazadoval za več ko en milijon 186 tisoč dinarjev. Zelo ob-čutno zinenjšanje deviznega prometa pa je povzročila nezadostna popudba privatnega blaga predvsem v de\%i Budimpešta (za 373 ti^oč iDin inanje), New York (za 339 tisoč Din manj) in v devizi Wien, katere je bilo nabavljeno — vštevši privatni kli-rinig — za 275 tisoč dinarjev manj.
Narodna banka je dajala dnevno za 40 tisoč dinarjev deviz na razpolago. V oe-Jem je bilo z njenim posredovanjem za-k||ičeho za 150 tisoč dinarjev deviznega blaga in sicer Curiha za 61 tisoč Din, Londona za 53 tisoč Din ter New Yorka za 41 tisoč dinarjev. Skupni zaključki v intervencijskem blagu znašajo t'olcriat približno eno četrtino celotedenskega deviznega prometa.
Iz naslednjih podatkov je razviden porast odnosno padec prometa v poedinih devizah tekom prejšnjega tedna (vse v tisočih dinarjev) proti predzadnjemu tednu (številke
v oklepajih): Amsterdam 2(0), Berlin 103 (0), Bruselj 7 (2), Budimpešta 5 (378), Curih 61 (97), London 62 (310), New York 44 (383), Pariz 9 (7), Trst 5 (48), Wien (vštevši privatni kliring) 288 (563) in dinarska deviza v privatnem kliringu 67 (50). Pripomniti je treba, da je promet avstrijskih šilingov znatno popustil in znašal tokrat samo 90 tisoč dinarjev, dočim predstavlja ostanek v iznosu 198 tisoč dinarjev zaključke devize Wien, perfektuirane vsled privatne ponudbe.
Dnevni devizni promet na poedinih borz-niih sestankov minulega tedna je bil tak-le:
iDne 2. januarja 1932. Din 185.730-72 'Berlin; nRte 3. januarja 1932. Din 238.000-77 WLen; dne 4. (januarja 1932. D,in 45.914-64 New York; dne 5. (januarja 1932. Din 183.412-82 Wien.
Kakor je iz gornjih številk razvidno so na posamezne borzne dneve prevladovali ZS.kljuČki v devizi Wien, le deloma pa New York in Berlin, med tem ko izkazuje torkov borzni sestanek največji, sredin pa najmanjši dnevni devizni promet.
Večiinh tečajev na tukajšnji borzi trgova-nih deviz je bila skozi ves pretečeni teden v stalnem opadanju razven Curiha, ker je beležil dosledno nespremenjeno in pa Bruslja, ki je v četrtek (5. t. m.) notiral
ob ponedeljkovem tečaju kakor nam pred-očuje spodnja razpredelnica:	m
2. januarja 5. januarja najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam	2314-85	2326-21,	2314-01	2325-37
Berlin	1369-58	,1380-38	1366-80	1377-60
Bruselj	797-46	801-40	797-46	80140
CurLh	1108-35	1113-85	1108-35	1113-85
London	191-43	193-02	191-97	193-57
New York	5738-81	5767-07	5730-47	5758-73
Pairiz	224-90	22602	224-96	226-08
Praga	170-45	171-31	170-34	171-20
Trst	294-46	29686	294'13	29653
Z nekoliko čvrstejšo tendenco je beležil edinole Pariz in London. Kajti oba sta v zadnjem tednu okrepila svoj tečaj in sicer prvi za 0'06 poena, drugi pa za 0-55 poena. Nasprotno pa so v tem razdobju utrpele ostale devize večje ali manjše tečajne padce, tako n. pr. Amsterdam 084 točke, Berlin 2'78 tečke, New York 8-34 točke, Praga 0-11 točke in slednjič Trst 033 točke.
V privatnem kliringu je došlo do zaključkov samo dne 5. t. m. in sicer za avstrijske šilinge na bazi 9*025.
Devizi Wien in Budimpešta še vedno ni-, sta beležili; notic ostalih deviz pa tudi ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca padajoča. Brez prometa.
Minoli teden je obeleževala efektno tržišče močna »baisse« vseh tečajev državnih papirjev, ki notirajo na naši borzi. Tako je cd .ponedeljka do petka tekočega tedna nazadoval denarni tečaj 7% investicijskega posojila.za 11 točk, Vojne škode za 18 točk, 8% Blaira za 8 točk in 7% Blaira za 4 točke. V istem razdobju so bile zabeležene naslednje blagovne notioe:	Investicijsko
posojilo 45-— dne 4. in 5. t. m., Vojna Škoda 240 —, na iste borzne dneve, 8% Blair 43 dne 3. t. m. in 7% Blair 40-— od torija naprej.
Lesno tržišče
f s f. ft.
Tendenca mlačna.
V zadnjem času je lesna trgovina nekoliko oživela. Poleg mehkega lesa v normalnih dimenzijah so se iskale pretečeni tedšn tudi kratice-smrekovina, suho blago, V tramih so povpraševanja živahna in kljub temu, da za trame ni sezone, se j<ih tudi precej prodaja. V bukovini se najbolj išče parjena obrobljena bukovina I. in II. kakovosti. V hrastovimi se momemtano zahteva le prvovrstno suho blago, ki pa pri naši produkciji pride le redko v poštev, ker še za to blago more bolje uporabljati slavonsko blago. Obeta se tudi kupčija s pragovi in se tozadevno vrše tako pri nas kakor tudi v sosednih državah licitacije. Izvoz drv je narasel, dočim oglje še vedno ni prišlo do veljave.
Kljub številnim povpraševanjem jp bilo na tukajšnji borzi perfektuirane malo zaključkov in sicer le en vagon smrekovih desk ter en vagon desk smreka-jelka.
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o imoviui;
Josipa Oražma ml., lastnika opekarne v Srednjih Gameljnih. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mase odvetnik dr. Luck-mann. Prvi zbor upnikov pri ljubljanskem sodišču, soba št. 140, dne 18. januarja ob
9.	Oglasitvemi rok do 25. februarja. Ugotovitveni narok dne 4. marca ob 9.
Odpravljen je kohktir? čevljarskega mojstra Gorenjaka Konrada v Celju, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Potrjene so poravnave: V
posestnika Franca Kollerja v Slovenj-gradcu (prednostne terjafVe plača v celoti, za druge 50#/o kvota), t (go vca Svita Kosmača v Lučah ob Savi (kvota 100 %, plačljiva v 5 tromesečnih zaporednih obrokih, začenši s 1. aprilom), tvrdke J)elček in Marini v Mariboru, trgovca Adamiča Oskarja v Ljubljani in trgovca Franceta Pahorja na Jesenicah.
Poravnalno postopanje trgovca Alojza Brenčiča v Ptuju je končano.
Dr. Pi
slad
rceva
na
kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom..
vseh ml.ircjmke, uradne-reklam-
«šsa»sair
TISKARNA MERKUR
LlUBUANA,GRIGORČIČEVA5ii3
VeL-2 5- Sl^kUgram:7iskarnallhrkw
Iz zadružnega registra
Vpisalle so se te zadruge:
Perutninarska selekcijska zadruga drž. železničarjev v Ljubljani, ki hoče med drugim širiti rejo čistokrvne perutnine in prodajati valilna jajca in jajca za kon-zum ter plemensko in klavno perutnino.
Slovenska književna zadruga, katere smoter je med drugim, da pospešuje gospodarstvo svojih članov in izdaja v ta namen revije in liste ter ustanavlja tiskarske in knjigarske obratovalnice. Člani načelstva so: Fran Albreht (načelnik), dr. Ferdo Kozak, dr. Leben Stanko, Josip Vidmar in Ciril Vidmar.
Stavbna kreditna zadruga v Ljubljani, Čevljarska gospodarska zadruga v Raj-henburgu in Delavsko konzumno društvo za Tržič in okolico.
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
pri Sv. Joštu nad Vrhniko pa je spremenila svoja pravila, da more svojim članom prodajati odslej tudi življenjske potrebščine in pijače.
?Llcydsova« pomorska zavarovalna polica je posebnost svoje vrste. Ni se še prav nič spremenila od onih časov, ko je vladalo po morjih še morsko razbojništvo čn ko je začel v letu 1927 Edvvard Lloyd izdajati v Londonu trgovski list »Lloyd’s News«, po katerem ima tudi sedanji » Llcyds« svoje ime. Na glavi police sta črki »S. G.«, katerih pomena danes že nihče ne ve več. Polica zavaruje proti doživljajem itn nevarnostim na morju, bojnim ladjam, ognju, sovražnikom, morskim razbojnikom, piratom, vrženju čez krov blaga in osebe, aretaciji in zaplenitvi po kraljih, knezih ali katerihkoli narodih in proti vsem drugim nevarnostim, izgubam, nesrečam
itd « Vse to pa je le iz starih časov
ponovljena fraza, kajti nato se vpišejo, nalepijo ali natisnejo klavzule, ki so v direktnem nasprotju z gornjim besedilom, ki pa so dejanska v set:,' na zavarovalne pogodbe. Samo te klavzule veljajo.
Ponos >Lloydsa« je, da ni stvari, ki se ne bi megla pri njem zavarovati. Mogoče so zavarovalne pogodbe proti dvojčkom, proti slabemu vremenu ob nameravanem izletu, zavarovalne pogodbe za slučaj padca politika ali na smrt znanih oseb, skratka vse je mogoče zavarovati pri »Lloydsu«. Kljub ostri konkurenci zavarovalnih družb je vendar »Llovds« še na prvem mostu in njegove vplačane premije znašajo na leto še 30 milijonov funtov.
Požari ladij. Poročali smo, koliko francoskih ladij je v zadnjih letih uničil požar. Toda tudi drugim ladjam ni prizanašal požar, da navedemo le nekaj podatkov iz zadnjih let. V bremenskem pristanišču je zgoreli1 1. 1929 nemški parnik »Europa«, leto kasneje je zadela ista usoda nemški parnik »Miinchen«. L. 1931. je izbruhnil požar pri Bermudih na angleškem parniku »Bermuda«. Ogenj so pogasili in parnik zavlekli v Anglijo, kjer so ga popravili. Kmalu nato je postal žrtev novega požara. Pred kratkim sta nadalje pogorela angleški parobrod »Empress of ScotU&nd« in veliki nizozemski parnik »Piter van Hoeft«. Ni pa s tem še izčrpana žalostna statistika parnikov, ki jih je uničil ogenj.
2 do 4 50 Din za kg. — Tudi mesne cene se niso nič spremenile.
ZAGREBŠKI TRG
Z nastopom mrzlejših dni je na zagrebškem trgu večja ponudba divjačine. Cene pa so visoke in se prodaja: meso od srn (sprednje) po 12 do 15, zadnje po 20 do 25, fazani po 40 do 45, jerebice po 20 do 25 in race po 35 do 40 Din za kg. Ponudba jajc^ se je povečala in se jajca prodajajo sveža {K) 1 do 1-50, konzervirana pa po dinarju.
Govejega mesa je na trgu zalo veliko, svinjskega manj, slanine pa mnogo. Dvignile so se cene za teletino, svinjino in mast. Slanina je po 12, mast po 15 do 17 Din za kilogram. Najcenejša teletina se je prodajala po 8 do 12, boljše vrste pa celo po 18 Din za kilogram. Prvič je bila letos na trgu mlada jagnjetina, ki se je prodajala po 30 Din za kg, a" po tej ceni ni našla kupcev. Kupčija v perutnini je slaba, zlasti sedaj po praznikih. Cena perutnine se je dvignila za 2 do 4 dinarje pri kosu.
Mleka in mlečnih izdelkov je na trgu premalo in so zato cene nekoliko narasle, oziroma ostale na isti višini, na kateri so bile pred prazniki. Mnogo pa je bilo na trg pripeljanih sladkih rib.
Domačega sadja je na trgu malo, tem več pa južnega sadja, ki pa ima zmerno ceno. Vreme je za dovoz živil neugodno in zato je na trgu primeroma malo blaga.
Vpisali sta se nastopni firmi: Sedež: Maribor, Cankarjeva ulica 26. Besedilo:	»Jugoelektra« električno
podjetje, Venko Albert in drug.
Obratni predmet: Izvrševanje poslov, ki spadajo v elektrotehnično obrt, gradnje naprav za napeljavan/e elektrike za razsvetljavo in eventualno trgovanje z elektrotehničnimi predmeti.
Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 1. decembra 1932.
Družabniki: Schreiber Ivan, trgovec v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 26, Saks Franjo, elektrotehnik v Mariboru, Erjavčeva ulica 12,
Venko Albert, elektrotehnik v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 26.
Za namestovanje upravičena sta po dva družabnika kolektivno.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 22. decembra 1932.
Firm. 1C66/32 — Rg A III 229/1.
Sedež: Maribor.
Besedilo: Združene tvornice perila Ambrožič in Sabothy družba z o. z.
Obratni predmet: Predmet družbe jo:
a) ustanavljati in obratovati trgovino* vsake vrste, zlasti trgovino s tekstilnim blagom,
b) izdelovati tekstilno blago vsake vrste,
c) konfekcionirati tekstilno blago vsake vrste,
č) ustanavljati in obratovati vsa podjetja, ki so potrebna, pri obratih, navedenih pod a) do c),
d) nakupovati in jemati v zakup pod a) do c) označena, že obstoječa podjetja in se udeleževati pri enakih podjetjih.
Visokost osnovne glavnice: 250.000 dinarjev.
Poslovodje: Ambrožič Miroslav: industrialec v Mariboru, Gregorčičeva ulica štev. 24.
Sabothy Henrik, industrialec v Maribora, Krekova ul. 14.
Za namestovanje upravičena sta poslovodji kolektivno.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 22. decembra 1932.
Firm. 1089/32 — Rg C II 92/1.
Vpisala se je izprememba in
dodatek pri nastopni firmi:
Sedež: Kranj.
Besedilo: Ferdinand Sajovic.
Izbriše se zbog smrti dosedanji imetnik tvrdke Sajovic Janko in prokuristi-nja Sajovic Jeanetta in vpiše nova imetnica tvrdke Sajovic Hani, trgovka v Kranju.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani,
Firm. 943. — Posam. I 273/5.
»Lloyds«
Velika zavarovalnina, ki jo bo treba plačati po katastrofi parnika »Atlantique«, je zopet zbudila zanimanje za staro angleško zavarovalno družbo »Lloyds«. Ta zavarovalna družba je čisto svoje vrste in se popolnoma razlikuje od dragih zavarovalnih družb. Člani te družbe se izvolijo iz vrst najuglednejših angleških trogvcev in poslovnih ljudi in vsak mora pri vstopu v družbo vložiti 10.000 funtov, ali skoraj 2 milijona dinarjev. Ta vsota se mu dve leti sploh ne obrestuje in tudi dobiček, ki ga naredi pni zavarovalnem pcslu, se mu ne izplača, temveč samo vpiše v dobro. Ce se kdo zavaruje pri družbi »Lloyds«, potem se prav za prav ne zavaruje pri dražbi sami, temveč le pri sindikatu članov dražbe, ki se ustanovi za vsak zavarovalni posel posebej. Kdoj se torej hoče zavarovati, mora imeti posebnega posred-nr.ka, agenta, ki njegovo ponudbo predloži članom »Lloydsa«. Posamezni člani podpišejo nato vsote, ki so jih pripravljeni prevzeti v zavarovanje. Kadar je zaželjena vsota v polnem obsegu podpisana, tedaj izstavi >Lloyds« polico, ki jo podpišejo vsi člani sindikata, ki je prevzel jamstvo za izplačilo zavarovalnine. Za zavarovalnino torej ne jamčijo vsi člani »Lloydsa«, temveč samo oni, ki so izrečno prevzeli jamstvo. Dobiček od zavarovalnega posla je zato tudi različen, ki ga prejemajo posamezni člani >Lloydsa«. čim spretnejši je agent, čim bolj zna izrabiti riziko, tem večji je tudi dobiček.
SLUŽBENI LIST kr. banske uprave Dravske banovine z dne H. januarja ima to vsebino: Zakon o naknadnih kreditih, pravilnik o podpiranju siromakov, razglas banske uprave o ljudskem delu in odkupnini za 1. 1933, razne objave oblasti, razglasi sodišč in uradov ter druge objave.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA
Začetek ob 20.
Četrtek, dne 12. januarja: Zaprto.
Petek, dne 13. januarja ob 15.: Vest. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Izven.
Sobota, dne 14. januarja: Voda, Izven. Znižane cene.
OPERA
Začetek ob 20.
Četrtek, dne 12. januarja: Adel in Mara. Red B.
Petek, dne 13. januarja: Zaprto.
Sobota, dne 14. januarja: Pri belem konjičku. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Čelrlek, dne 12. januai^a: Pri belem ko njičku. Red B.
Petek, dne 13. januarja ob 15. uri: Maks in Moric. Otroška predstava.
LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRG
Gene na ljubljanskem trgu so ostale skoraj neizpremenjene. Radič in motovilec se Še vedno prodajata merico po l^oO Din, endivija je malo dražja in se prodaja po 2.25 Din. Krompir, kiislo zelje in repa imajo že skoraj stalno ceno. Koleraba se predaja še po 50 par, čebula po 1 "50 do 2 Din. Zeljnate glave so po 1—4 Din. — Jajca so se nekoliko pocenila in se prodajajo cd 2-25 do 2'50 Din par. Jabolk je še Vedno dosti in je ostala njih cena neizpremenjena cd
Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe
Jvan	Je
£f ubij ana
Zaloga avti* praiane kave, mletih dišav in rudninake vode.
Točna in aolidna poetrelbal — Zahtevajte ceniki
KIMRTAS
L1U B n A N A
BBBBH8PBBI
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Trgovci J SVnrcča/tc tvrdkah,	katero ..Trgovskem
  ............ i......1..........
‘Grgovd in industrijci /
Tpgovs&i
te pripor"00 za inserfr<in/e 1
Za Trgovsko-industrljsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR.