187. Številka. V Ljubljani, v sredo II. avgusta Ishafa vsak dan popoldne lzrzemsi ne delte ln praznike. Ihm a ti: Prostor 1 m/m X $4 m/m za male oglaie do 27 ml m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2"—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3'—. Poroke, zaroke 80 K Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust /prašaniem glede inseratov nai sc oriloži znamka za odgovor Cpr nišlvo „Slov. Naroda1' ln ,, Narodna Tiskara ti" i na ti ova ulica št. 5, pritlično. - Telefon št. 304. vtSlo*easkl Narod' reMs v Ljabljaa ln po post i »astro i t Jng »slarljl: celoletno naprej plačan . K 1^ polletno....... „ 90 3 mesečno .... „ 45 1 IS Pri morebitnem pwi520. Dve strani pa sta pri tčh objavah, ki jih moramo pribiti. Prvič silno slab utis, ki ga mora tako ravnanje narediti pri zastopnikih tuiih oblasti in v tujini. Kam pride naš državni kredit, če se bodo ti politični nebrzdanci izživljali strankarsko v takih prvoredno važnih vprašanjih? Druga stran pri teh objavah je pa vprašanje prehrane našega domačega konsumenta. Zadnje objavljena naredba o izvozni trgovini je pač usedlina večtedenskih strankarskih bojev. In kaj je uspeh? Izvoz blaga v inostranstvo je popolnoma svoboden, pod pogojem plačila carine in pa zagotovitve valute. Zabranjen je samo še izvoz teh - le živil: pšenice in sladkorja, pšenične moke, ovsa in ovsene moke, goveje živine (izvzemši preko 10 let starih bikov m volov) ter ovac. Po vsem tem Je jasno, da je zmagalo načelo svobodne izvozne trgovine. Posledice za naš domač konsum so jasne. Ker se je pozabilo, zagotoviti predvsem prehrano za domače prebivalstvo po zmaglji-vih cenah, bodo šla jajca, mast, svinje, meso, krompir, koruza itd. preko našfh mej. Odkrito rečeno, da ne moremo razumeti te gospode, ki ravna našo politiko. Kako bodo živeli uradniki in drugi delojemalci, delavci? Ali je vladi prišlo popolnoma iz spomina, za koliko že sedaj letos dražje živimo, nego lani ob tem času? Pri lesu, premogu, moki, mesu, krompirju? Bojimo se, da taka gospodarska politika ne bo rodila sreče. Tudi če se bo govorilo vsled pritiska ogorčenega javnega mnenja o kakih izvoznih kontingentih, to ne bo več zaleglo. Če je cena enkrat visoko, se drži. In kdo bo pri zanikrnih razmerah, ki so zavladale, verjel na možnost resnične izvozne kontrole? Zmagalo je torej stališče svobodne kupčije in čim večje zarade Narod pa naj vzame vrag! Če ti naši krmilarji z devizo: »Ziveia zarada!« potrebujejo še barjak, jun svetujemo, da vzenio barjak, ki sc ga imeli strašni FHbustej^i: Črna zastava z mrtvaško glavo ln uro na pesek! Nr- hočejo res izstradati, pa upan- da Um skoro poteče prokleti čas njih delovanja, ki meri naravnost na propast države. Ob tla s tako politiko, pa naj pride katerekoli partije! Prvo je danes ozir na državo In na blaginjo ljudstva, ne pa bogatenje posameznih In zarada! f dele aH dejanja. Sicer je vsaka stranka že a priori obsojena k temu, da postane enkrat konzervativna. S to splošno činjenico je morala računati tudi slovenska socijalna demokracija, najbrž pa neposredno pred vojno, ko je imela še nekaj ideinoprivlačne sile, njeni voditelji niso Še mogli slutiti, da se za nekai let preobrazijo socialnoekonomski pojmi tako, da postane njih idejno bogastvo ropotija, spadajoča tja. kamor odidejo vse obrabljene utopije. Drugonarodnostne socijalnode-mokratične skupine so že davno vrgle protinarodno prtljago čez krov. Glasu družabne nujnosti niso mogle prevpiti nobene mednarodne resolucije, in sedanje stanje narodnega momenta v marksističnem sistemu je sem ter tja prav na las podobno narodnemu imperializmu. Težko je verjetno, da bi se bilo postavilo katerokoli prusko junkerstvo z večjim elanom in večiim unehom na stalile ekskluzivne^a germanstva kot baš nemška sociialnodemokratična vlada. Češki socijalisti so v zadnjih dveh letih zagrešili rrmoefo. to je res. Pa to bolj v teoriji. Ni i h hitro skovane zakone morajo podnisati vsi Proud-hotii in Lonemeti. Lepi so. humani, sociialna pravičnost nanram inona-rodnim življem v republiki vele iz njih. Kakšna pa da ie praksa, o tem nai se gredo naši tribuni okoli »Na-oreia« orepričat na lice mesta. Kako stoje razmere v tem ožim v avstro-nemški republiki, v Poliski in razen Ttaliie povsod drugod, vodjem naših levičarskih strank ne more bfti neznano. Dejstvo, da je nacionalizem razkroiil mednarodnostno nač?lo ored vojnega socializma, se ne da več zastirati z nobeno sofistlko. Pa dokler se priroda ne nauči ustvarjati ljudi s pečatom popolne enakovrednosti, prirojene, dejanske enakovrednosti namreč, dotlej ne bo mo^nre od^rnviti milit^n?^^ It4 bite prej iz človeštva egoizem, tudi družabni egoizem. Prej pa se nadejajte konca armad, pa naj že nosijo katerekoli nazive. Ali ni zgodovinska ironija, da se postavlja ravno socializem po najkrvaveiši vojni na isto ultramilitaristično stališče, s kojega strmoglaviti meščanstvo, ie bila pred šestimi leti najvročja njegova žeFa? Danes je najvročja želja ravno □ nškega socialističnega proletarijata, vzpostaviti čim najboli mogočno armado. Že Jaures je bil prijatelj močne, čeprav temeljito zdemokrati-zovane armade. Njegovi son ar odnos tni nasledniki prav nič več ne tajijo nujne potrebe, da ima Franciia vsak čas v močnih vojaških zborih svojo zaščito, da. njih propaganda se kreta v tem oziru naravnost v smeri njih antipodov, predvojnih came-lotov. Tn Ljenin? in Bronstein? Težko bo najti kje v zgodovini bolj neusmiljeno kruto vojaško disciplino rego ravno v boljševiških batalionih Boljševiški vofni kazenski zakonik prekaša v pretirani strogosti vse srednjeveške kriminalitete. Nikdar nI absolutistični imperator razpolaga! samovolinefše z življenjem in imetkom svojih voiščakov, kot ravno nekdanii kormmistični saniar iz ženevskih predmestnih gostiln. Pa čemu naštevati? Samo v Jugoslaviii sociialistiČni proletarijat ne uvideva narodnoraz-voinega pravila, da se daio družabni blagri m ekonomske pridobitve ohraniti do nedoglednih dob edino z armado, na nai se le ta rekrutira na ta aH oni časovnim razmeram odgovarjajoči način. Stojimo pred zelo čudnim oro-blemom. Pridobiti z nekaj pametne taktike cono B na koroškem plebiscitnem ozemlju. Uredniki »Napreja* dobro vedo. da tvori eden izmed glavnih argumentov nemškega Hei-matsdiensta abotno natvezovanje, da bo moralo tamošnje prebivalstvo delati v Jugoslaviii taisto vojaško tlako in plačevati predvsem krvni davek, kakor nekoč pod Avstrijo. Oni vedo dobro, da se imamo zahvaliti baš naši izborni vojni organizaciji, da niso sosedi že davno dodelili jugoslovanskemu proletarijatu taiste bedne dobrote, ki jih uživa Dunaj ali Pe-trograd, znano jim je, da bi brez naše armade bila jugoslovanska valuta Še na predlanski klavrni višini, v kratkem, da bi bili brez armade žoga, s kojo bi se igrali ambasador? po svojih trenutnih kapricah. Sicer pa ne zahtevamo od našiti Gracchov. da smatrajo armado za sa-krosanktno. Na vsak način pa obstojajo Še vedno gotova pravila političnega takta in skupnonarodne solidarnosti, kateri se brez prej ali sle i se pojavljajoče škode ne sme odtegniti rudi stranka na najbolj levem krilu. Nobena rabulistika ne more zatajiti jugoslovenske narodnosti in nazore našega proletarijata, ki mora v dogledni dobi. ko se globlje vkorenml splošna izobrazba, izbiti vsemu narodu v prid na površje. Toda ne! Sta* lišče: Fiat iustitia. pereat mundus. ne dopušča ljubljanskemu idejnemu vod-* stvu, se ozirati na koroškoslovenskl del svojih privržencev. Naj gladtijejo v nemški Avstriji, naj se izselilo za* radi nemožnosti eksistence na vse vetrove, samo da je uredništvo pribito po stereotipnih metodah oguljen argument militarizma. Naj kojeld Nemci orožje iz našega lastnega železa, naj oskubijo Jugoslav:jo in 9 tem njen proletarijat. Izvršil sem svojo dninarsko dolžnost et sarvavi animam meam. Po plebiscitu seveda, ko se bo izkazala vojna posevka v našem budgetu morda že nedostn'r i, bi bilo prepozno. Čas rlebisciii se je zdel »Naprej!* najpripravnejši, da vsporedi našo državo s — kasarno. VnraŠanie ie samo. kje na išče naša država v morebitni nevarnosti svojo zaščito? ali v idejni kasarni. k!?r zadržuje socrialnodemokratično v&t* stvo svofe pripadnike, alf na ostrih naš'h bajonetih, ki so sosedom nsl* boli vidliiv znak naše volje do s« y* hodne naše samobitnosti. Pristopal te fe »Jngo-slooenskl matic!"! 90 So nje. (Dalje.) Takrat pa se je pojavil med njimi častnik s seršanti. Buka in vrišč sta se naglo polegla. Slišati je bilo povelja in vojaki so zložili na dva kupa gnjati in klobase pred osomega častnika, seržanti pa so dali zbrane jestvlne odnesti v sobo v prvem nadstropju ter so postavili pred njo stražo. Še vedno je ostalo vojakom več ko dovolj jedi, da so si pripravili prav izdatno večerjo in jo zalili s Čašo dolenjskega vina. Stari sluga se je zgražal ob oknu in javkal: »Oh, ti lakajska zanikarnost! Vse je bilo pripravljeno, pa so vendar še toliko pustili, in zdaj se zategadelj dela greh! Danes je petek, ti ljudje pa jedo slanino in klobase ter se ne menijo za božje zapovedi!« Kakor v grobu je bilo tisto noč v Ljubljani. Vse mnogoštevilne gostilne In kavarne so bile zaprte, na ulici ni bilo človeka in le tu in tam se je posvetil bajonet francoske straže. Pa so se odprla velika vrata mestne hiše in iz nje sta stopila dva policaja: mršavi in dolgi Kozlevčar in trebušasti Kobal. Kozlevčar je nosil lestvico in šop papirja, Kobal pa keb-Ijico in velik zidarski čopič. »Kar tukajle nalepiva prvega!« Je dejal Kozlevčar, postavil lestvico na kamenite stop- nice in jih prislonil na steber. »Žlezi gori, pa namazi dobro! Jaz bom držal lestvo.« »Kaj ni bilo časa za to reč podnevi ?« je brbral Kobal nevoljen in plezal oprezno navzgor. »Zdaj je čas za spanje, ne pa za taka dela! Vrag me vzemi, saj nič ne vidim, in če mi izpodleti, si razbijem še glavo!« »Ne brbraj m ne pljuj okoli sebe, ampak mažl!« je godrnjal Kozlevčar. »Purgermajster tudi ni še v svoji postelji, — kako bomo potem spali mi policaii? Vsako noč bedi, ko kinka tebi tam pri »Treh gavtrošcah« pijana glava že med kolena. Bog ve, kdaj pojde nocoj spat!« »Ampak podnevi se opravi takale reč vendarle bolje!« se je togotil Kobal, ležeč na trebuhu na lestvi ln mazoč s čopičem po kame-nltem stebru. »Kako Jo boš delal podnevi, če pa jo je dobil purgermajster Šele zvečer? Tiskar Eger je moral te papirje vendar poprej še natisniti, p redno jih moreva midva nalepiti!« Je razlagal Kozlevčar, ki je vedel o dogodkih v županovi pisarni več ko marsikateri mestni svetovalec. »Z Vrhnike je prinesla deputacija le par takihle papirjev, purgermajster pa hoče, da Jih Je bela vsa LJubljana.« In Kozlevčar mu fe podal tiskovino, da jo je prttlsnfl na namazano mesto. Ječe je zlezel Kobal z lestve, pograbil kebljico in odkrevsal za Kozlevčarjetn. Ko pa sta pravkar lepila papir na Zoisovo hišo na Bregu, Je pritekel Iz drevoreda navzdol francoski grenadir. Hrozeče «e mu je svetil bajonet na puikt k ocoeao te is otrese! na po- licaja. Nobene besede nista razumela, a Kozlevčar mu je pomolil pod nos svoj šop papirjev in grenadir je zadovoljno godrnjaje odkorakal dalje, ko je videl na papirju podpis. Mesec se je dvignil izza ižanskih hribov in polno posvetil na Zoisovo hišo. Na voglu nalepljeni papir se je bleščal kakor mokra bela svila, Kobal pa je drhte brbral: »Kaj bi bilo, če ne bi imela s seboj teh papirjev? Se prebodel bi naju bil! Ali si bral, kaj je natiskano? Všeč mu je bilo. kakor si videl.« »Kaj bi mu ne bilo! Saj je pismo njegovega generala! Lepo pismo. Ti ne znaš brati. Poslušaj!« je dejal Kozlevčar in čltal glasno: »Divizijski general Bernadotte na Kranjce in deželake bližnjih dežel. Da gredo Francozi k Vam, ne mislijo nič hudega ne Vam ne Vašemu premoženju. Oni žele, oni hočejo, da uživate v miru brez strahu sadove svojega dela in truda. To je povelje poglavitnega generala Buonaparta; on mi je naročil, njegovo voljo v tem izpolniti. Hudobno vedenje in strašno izsiljevanje, ki ste ga izkusili od cesarskih vojakov med njih umikanjem, nas je morebiti vam že naprej pri-studllo. Toda otreslte se svojega prvega trepeta! Jaz !n drugi generali, poglavarji in oficirji, ki so pod mojim vodstvom In poveljem, Vam ponujamo obrambo in pomoč pred vsemi raznovrstnimi nadlogami. Ne bojte se za poštenje svojih žen ali za ohranitev svoje vere! Mi cenimo in spoštu jemo šege In navade vseh narodov, zlasti pa Vaše! Naši vojaki so ostro pozvani, da izpolnjujejo svoje dolžnosti in Vam ne smejo stc-< riti nobene krivice; pri tej priči bo s smrtjo kaznovan vsaki, ki bi vlomastil v Vaše prebn vališče in pregrešil rop. Nismo enaki divjim zmagovalcem. Naše vljudno vedenje Vas prepriča, da tudi mi zdi-hujemo zaradi nadlog, ki jih donaŠa vojna s seboj, in da jih hočemo olajšati. Pridite torej ter ne zapuščajte svojih bivališč! Bernadotte.« Kobal je zadovoljno kimal, a na obrazu mu je ležalo vendarle silno strmenje. »Kaj je to branje natiskano v kranjskem jeziku?« je vprašal in korakal dalje. »V kranjskem, francoskem in nemškem,« je odgovoril Kozlevčar. »Vsakdo v deželi naj zve Buonapartovo povelje.« Kobal pa je majal z glavo in premišljeval. Ni bil bistra glava in rad je molčal; le kadar je bil poln vina, je čenčal in gobezdal, da je poslinil vse okoli sebe. »Kranjski jezik . . . čudno!« je govoril zamišljen. »Doslej so govorili In pisarili v njem kvečjemu hlapci, dekle, kmetje in berači.« »Novi časi gredo v deželo, Kobal, in kdo ve, če ne bodo morali nazadnje celo gospodje na lontovžu in na rotovžu govoriti in pisati v našem kranjskem jeziku!« je dejal Kozlevčar in iznova prislonil lestvo. »Namazi!« 2. stran. »SLOVENSKI NAROD-, dne 18, avgusta 1920, 1*7. štev. Politične uesti. — Ustanovno zborovanje kluba >>Soee-. V soboto, 14. t. m. ob pol L>. zv. se je vršilo v dvorani Mastnega doma ustanovno zborovanje kluba >SočeSoča< nastal iz duševne potrebe Primorcev, katere druži ljubezen do domovine. Zavračal je ooitke, ki so v zadnjem času padali na Primorce, češ da so verižniki itd. Klub >Soča< bodi nestrankarski, v njem naj imajo vsi oni Primorci svoje zatočišče, katerim je domovina vse. sirankarstvo pa le postranska stvar. Ostro je grajal našo centralno vlado v Beogradu, ki ni v slučaju vandalskega porušenja Narodnega doma v Trstu nastopila odločno, marveč se je še opravičila pri Lahih. (Ogorčenje). Zahteva. Draupoet< zelo žalostne po-ilatke. Primanjkljaja izkaz m c mestno gospodarstvo 8.177.177 K in dasiravno nameravajo kriti ta primanjkljaj z velikim povišanjem doklad na pivo, vino in druge op.-uno pijače, dasiravno hočejo zvišati vse mogoče davščine, ostane vendarle nepokritih 6.850.777 K. Za kritje tega deficita je sedanja večina 'celovškega občinskega sveta sklenila najeti pof»otiilo 7 milijonov kron. List dostavlja k tem številkam, ki že same zase dosti glasno govore o bodoči uso-'di Celovca: Mesto v sedanjem položaju Iznnaira. Ze opetovano smo naginjali. Jia Celovec v Avstriji nima bodnf-nosti ker leži na strani od velike proge "Rim-Dunaj in ker mu dela že danes Beljak veliko konkurenco. V Beljaku pripravljajo že danes gradbo velikih skladišč; zemljišča so že nakupljena: — Celovcu pa to samo obetajo z Dunaja, resnih korakov pa nočejo storiti nobenih, ker ve dunajska vlada sama prav dobro, da svojih obljub nikdar ne bo izpolnila. Kaj bo potem s Celovcem? Uradi se bodo preselili v Beljak, trgovci, obrtniki, hišni posestniki bodo ostali brez zaslužka in brez kruha. In ti bodo morali nositi vsa ta bremena, tudi breme 7 milijonov, katere bodo mestni očetje najeli sedaj. Da ho to povzročilo naravnost panično odseljevanje, je vendar jasno in za njimi bo ostal samo kup dolgov in nešteto nesrečnih rodbin. Kako drugače bi se mogla razviti bodočnost Celovca in vse cone B. če pride pod našo državo, smo povedali že neštetokrat in bomo ponavljali Še večkrat, 'da bodo slišali tudi oni, ki danes noče-30 slišati. — ZagrebSka občina. LDU. Z a -S r e b. 16. avgusta. Danes dopoldne se je sesfal klnb mestnih zastopnikov hr- vatske z a od niče, ki se jo z o žirom na vstop novih Članov, ki so bili izvoljeni pri naknadnih volitvah,poiiovnokonstituiral in izvolil predsednika dr. Srku-lja. Ker se mora na jutrišnji seji mestnega zastopstva voliti novi načelnik, je bilo prvotno določeno, da ne kandidira prejšnji načelnik dr. Srkulj. Ta pa je odklonil, ker bi mu po volilnem redu, kakršnega se misli vzakoniti, bilo nemogoče, sodelovati aktivno v politiki in bi ne mogel biti izvoljen v konstitu-anto. Potem je bilo sklenjeno, da se na načelnikovo mesto kandidira arhitekt Vekoslav Heinzl, dolgoletni mestni zastopnik. = Laski socijalni demokrat Cosatti-ni o razmerah v zasedenem ozemlju. Ob priliki razprave o aneksijskom zakonu v laški zbornici je socijalni demokrat Cosattini govoril o razmerah v našem zasedenem ozemlju. Iz njegovega govora naj posnamemo naslednje značilne ugotovitve. Govoreč o vojaškem uradu >I. T. O.c (Ufficio informazioni per lc truppe operanti. — Spijonažni urad.) je dejal: Brezimno obrekovanje je teroriziralo deželo. Od 500 do 600 oseb jc bilo interniranih, dasiravno ni zahtevala tega resna potreba ali nevarnost. Kakih 60 o^eb se še vedno ne more vrniti domov. Vse nacijonalistične osveta, vse nai bedastoj še sumnje so prihajale tako do izbruha. Poslanec Vas-sallo je govoril o hišah v Kastvu, ki so pozno odprle svoja vrata našim vojakom: jaz pa sem videl druge hiše, ki zapirajo vrata za prevelikim številom ljudi iz Julijske Benečije. Govorim o ječah v ulici Tigor in pri Jezuvitih v Trstu, kar je dokument sramote za civilizirani narod. V celici, ki nima vet" ko tri štirjaške metre, sem videl štiri nesrečnike. Nisem se upal vstopiti. In tudi najponižnejši glasovi protesta proti lem razmeram se zadušujejo, svoboda tiska z avstrijskim] zakoni, pred sodiščem pa z nai-trožjimi vojaškimi ukazi.« Govoreč o nas Jugoslovanih je dejal: >Naše oblasti so nekaj časa kazale neko dobrosrčnost, ki je ugajala Slovencem, ali bilo je mnogo obljub, ki se niso izpolnile, in to je bolelo Slovence. Toda to je bilo v središču, na vodilnih in odgovornih mestih, katerim pa se ni posrečilo doseči, da bi jih bili umeli tudi izvrševalni organi. Tako se je v splošnem preveč smatral vsak Sloven za vohuna, za sovražnika. Odtod vsa ona politika preganjanj in terorizma, ki se je še vedno bolj p 00 s tro vala, odkar so se začele nakopičevati težave pri reševanju jadranskega vprašanja. V slo-venskih krajih zakoni, svoboda in pravica ne obstoje: ta vlada samovolja po-sadnega poveljnika, občinskega komisarja, brigadirja, zadnjega orožnika. Organizacije se zatirajo, prepovedujejo se sestanki, učiteljstvo se preganja, vrše se hišne preiskave brez vsakega naloga, s kršenjem vsakega varstva. Odloki, nanašajoči se na hranitev vojaških predmetov v deželi, kjer je bila vojna, dajejo pretvezo za aretacije na veliko. Največja barbarska nasilja orožnikov, celo umori brez povoda so na dnevnem redu. In v tem pasu je, vam v strahovit opomin, v neizogibno vašo obsodbo, razpaslo po Istri najhujše rokovnjaštvo z ropi, napadi in pleni tvami. Ce ne sprejmete predloga o samoodločbi, kakor ga vam predlaga socijalnodemokratska skupina, se izogibajte vsaj ustvarjanju povodov za bodoči iredentizem, vire neizogibnih vojen. Poskrbite, da bo čim manj tujcev na oni strani meje, in onim. ki ostanejo, priznajte lojalno in politično enako svobodo, kakor je naš.i. pravo do varstva njihovega jezika v ljudskih in srednjih šolah, pravo vporabe njihovega jezika v njihovih poslih in pred sodiščem spoštujte jih kot sodržavljane. In če hočete pogasiti sovraštvo in res hočete dati izraza svojemu obžalovanju, da se je kršilo državljansko življenje, da so se oplenjale hiše in požigale. da so se razdevale in uničevale knjižnice in organizacije — Slovenom in socijalistom, ki so bili žrtve — povrnite po krivem storjono škodo, ki jim je bila prizadejana po vaši nesposobnosti. Edino na ta način boste ločili svojo odgovornost od fašistovske neodgovornosti; samo na ta način boste prepričali v Trstu in drugje, da igra ne donaša dobička nikomur.* Zahteval je končno, da naj se takoj razpišejo upravne volitve v zasedenem ozemlju, vporabi naj se avstrijski zakon o državnozhorskih volitvah, ki je demokratski in ugaja vsem — naj se odpravi izjemno stanje, ki je prineslo pokrajini toliko zla, in naj se podeli razsežna amnestija ftzjave Čeh o - slovaškega zunanjega minfstra dr. Beneš a.) LDU Beograd, 16. avgusta. Danes ob pol desetih je sprejel čeho-slovaški minister za zunanje stvari rdr. Beneš zastopnike beograjskega novinarstva, da iim poiasni politično situacijo. Čehoslovaški poslanik je predstavil novinarje, opozorivši iih. da lahko stavljajo ministru vprašanja, ki se tičejo sedanje politične situacije. Na vprašanja, kakšni motivi so dovedli do konvencije, je odgovoril dr. Beneš da Je »lavna svrfii le kfHiveneHe. da se zagotovi Izvršitev mirovnih oopodb. Saintgermainska mirovna Doeodba ni v nevarnosti, ker Avstrna po njej danes ne nred- čiji je treba deset in več let. da si opomore, dotlej pa ie treba manjšim državam v centralni Evropi, da se uredijo. Naša konvencija gre v orvi vrsti za tem. da se zavaruie izvršitev triatlonskega miru. Ta mir z Madžarsko označuie Madžare kot orientalski narod, fantastičen in eks-oanzlven, k! se ne bo tako hitro zadovoljil z ustvarfenim staniem. Ustvp»-?tf moramo vame mele. da lih prepričamo o tramosr? sedanjega stania. Pofee tega ie na Madžarskem mnogo težkih socijalnih nenrilik. O vsem tem moramo voditi raftm in v svoll notraniosti moramo rešiti mnogo m*oblemov. Treba ie. da na*! narodi zadobe č«»t varnosti. Naša zveza ni samo vprašanje naših dveh naro- vprašanje. Na vprašanje, ali se le te-1 kom pregovorov dotaknilo vprašanje ravnotežja na Balkanu, je odgovoril, da se o tem vprašanju nI razpravljalo. Glede rusko-poliskega konflikta ie iziavfl dr. Beneš. da stoti Cehoslo-vaška od početka na stališču popolne nevtralnosti smatra, da se Cehi ne morelo vmešavati v notranja ruska vprašanja, vrh tega pa smatra od početka, da bi pri Rusih nobena intervencija ne imela uspeha. On ne več nič o tem, da bi bila enteota pri Čehoslovaklh ali Jugoslovanih Iskala pomoči za Poljsko. Edino pravilna le taktika nevtralnosti, katero bomo morali braniti tudi v tem primeru, ako bi bodisi Madžarska, bodisi Rusija, skušali iti preko našega ozemlja. Glede svojega potovania v Bukarešto ie iziavil dr. Beneš. da Ima Isto svrho. kakor potovanje v Beoerad. V Bukarešti bodo razpravljali o vseh političnih vnrašaniih. posebno o vprašanjih, ki se nanašaio na Madžarsko in Rusijo. Upa. da bo s Take Jone-scuiem. s katerim ga veže osebno prijateljstvo, uspešno izvršil svoj posel. O primeril, da bi boljševiki prekoračili romunsko mejo. pravi dr. Beneš. da se ni razpravljalo. Na vprašanje, ali so točne vesti o sestanku ministrskega predsednika T11-saria z itaHianskim ministrom za zunanje stvari grofom Sforzo. odgo-varla dr. Beneš. da ie bil Tusar kot bolnik na oddihu. Sforza na ie bil v tem času v Rimu ter le IzkMučeno, da bi se bila sestala. Dr. Beneš se ie sestal s Tusarjem na svoiem potovanju v Beograd ter nravi, da se je uveril. da ni na tem ničesar resničnega. — O trgovskih pogajanjih z Jueoslavijo je iziavil dr. Beneš: Vse države vodijo po mojem mneniu preveč nacijo-nalno politiko, kar ie iz razvoia razmer po vojni popolnoma umliivo. Obe državi pa sta navezani druga v a drugo ter je gotovo, da se bodo pridobitne zveze vedno bolj utrjevale. Dalje je govoril gospod minister o notranjih razmerah v Čehoslovaški. ki so vkliub vsem MFkočam povoljne. Ob pol desetih ie dr. Beneš končal sprejem, ker se je udeležil kosila pri namestniku ministra za zunanie stvari dr. Ninčiču. Danes ob šestnajstih odpotuje dr. Beneš z ladjo v Or-šovo in od tam v Bukarešto. _ Rusko-poljska LDU Konigsberg. 16. avgusta. (DKU Wolff) Lubavo so zasedli boljševiki, ki prodirajo na črti Strasburg —Lautenburg proti Grudzjadzu. LDU Poznanj. 16. avgusta. (DKU) Načelniki inozemskih misij so v soboto odpotovali iz Varšave in zvečer prispeli semkaj. LDU Pariz. 15. avgusta. (DKU) V izjavi, naslovljeni v »Humanite«, ki jo je prejel od Kamenjeva londonski dopisnik lista, se obrača predsednik ruske misije proti vestem francoskih listov, češ da namerava sovjetska vlada pri mirovnih pogajanjih s Poljsko staviti pogoje v prilog Nemčiji. Izjava pravi: 1. Sovietska vlada ni niti z Nemčijo, niti z nobeno drugo državo sklenila dogovora, ki bi šel direktno ali indirektno proti Poljski. 2. Poljakom stavljeni pogoii ne vsebujejo ničesar o odnošaiih med Nemčijo in Poljsko, niti o mejah med njima. 3. Sovjetska vi ada zavrača vsako misel, da bi zmaga nad poljskimi imperialisti služila oiačenju militarizma v Nemčiji ali katerikoli drusri državi. LDU Varšava, 16. avgusta* (Brezžično) Frontno poročilo od 15. avgusta: Naš protinapad na severu na-preduie. V varšavski okolici ie sovražnik 14. avgusta trdovratno napadel Zegrze. Pa dim in in Okunijev. 7'i kraii so večkrat prešli v last enega in drugega. Padimin ie 15. avgusta opoldne končno ostal v naših rokah. V okolici ffolma in Hrubiešova smo dosegli vrsto važnih uspehov. Južno od teh kraiev pa se je posrečilo sovražniku zavzeti Sokal. Brodv smo po načrtu izpraznili in odpeljali železniški materijal. BITK4 ZA VARŠAVO. LDU Pariz, 1F. avgusta. (DKU) Posebni poročevalec »Matina« javlja iz Varšave: Velika bitka za Varšavo je pričela. Prva faza nI bila ugodna za Poljake, ker je pri Poljakih odpovedal en regiment. Prepustiti so morali važno postojanko pri Radziminu, vendar pa se je tenkom dneva vzpostavilo ravnotežje in postojanko so oteli rdeči vojaki, ki Je imela pri tem težke izgube. Poljske čete so dosegle uspeh, važen za celotno obrambno črto. Izid bitke se odloči v štirih dneh". LDU Varava. 15. avgusta. Goriška Stra-ža< povodom zadnjih de«nonstracij: V|, g. civilni komisar, ste postavljeni, da skrbite za red v našem okraju. SlišaH ste in veste, kaj se je godilo po gorf-Ških ulicah. Mi Slovenci smo zelo potr* pežljivi, kakor ste se že davno moglt prepričati. Nimamo orožja, da bi svojo čast. svoje imetje branili, za to ste vi tu, da nas ščitite! Pride čas, ko boste morali dajati odgovor, kako ste varovali pravice in koristi tukajšnjega prebivalstva! In takrat ne bomo sami. Vsi pošteni Italijani, in teh ni malo, samo bojijo se vladajoče klike, bodo stoplH na našo stran. List zgodovine goriškega mesta, na katerem bo zapisano vafie ime, bo eden najžalostnejšfh in zelo sramotnih. — >Stabilimento industriale di Piedimelze sue. A. Križnice je naslov tovarne v Podmelcu. Pa pravijo, da Jo podjetje v slovenskib rokah M Piedimelze je velik škandaL Kaj tako naj pomagamo mi Slovenci sami tujcem, ki odpravljajo naša krajevna Imena! — O velikih neredih v skladišču železniške postaje pri Sv. Luciji poročajo s Tolminskega. Trgovci imajo veliko Škodo. Ali škodo delati Slovrnee-m, to je ravno glavna naloora okupacijske uprave. — Po Istri vršijo karabin j erji h line preiskave, isooč orožje, municijo in zarotne spise. Obiskali so tudi župni-šci v Pomjanu in Krkavcih. Iz Krkavc so odnesli za 340 lir drobiža cerkvene miloščine. — V Lindaru so z zvonika odstranili srlagolski napi«. Ta iih je strnšno V>odel v oči. — V Klenoveckn v Čičariji sta prišla dva >karabinjerja« k trgovcu Šverkotu. preiskala sta hišo in hotela odnesti rnzpe reči. Gospodar Sverko je imel pogum, zahteval, da se legitimirata in ko tega nist* takoj sto- LžUfc It, nđ Moli ta flđU a yap jg 187. štev. .SLOVENSKI NAROD", dne i8. avgusta 1920. 3 siran. pomoč. Tatova sta med tem 8 silo zbežala. — Za obrambo in za napad. Dne 12. t m. je na Sušaku slavila brigada Lrombardi obletnico neke svoje zmage, za katero nihče na svetu ne ve. Govoril je tudi general Facini. Eekel je, da je gledal, ko so vojaki kopali okope na Črti, s katere se vidi na Sušak ter da se mu je zdelo, da je v očeh vojakov vprašanje: >Oče, ali je ta posel za brambo ali za napad ?< Za oboje je odgovoril general. >Vedetta« pristavlja, da so te besede naredile na vojake in častnike izvenreden vtis. — Ldu. — Kazen za greh. Iz Trsta poročajo: Šorlijeva kavarna >XXX. ottob-rec, prej >Commerciofkoni stanovanji v premiflelf. Listi vabijo najemnike stanovanj k pristopu v »Društvo stanovanjskih na-JflVBflcovr. Proti tema dsoštvv-Vto»w ničesar. Kot prosti državljani imamo vsi pravico, da se združimo v organizacijah, ki varujejo naše koristi. Krivo pa je, ako mislijo najemniki in njihovi voditelji, da je pohlepnost hišnih posestnikov kriva sedanjih nevzdržnih razmer in da je za to potrebna proti-rrganizacija. L) Oglejmo si stanovanjsko bedo. Kdo jo je zakrivil? Vsi vemo, da vojna, torej ne hišni posestniki, ne najemniki. In kako bi se stanovanjska beda dala omejiti? Edino z zidanjem barak, oziroma stanovanjskih hiš. Kar sta doslej ukrenila v Ljubljani državni stanovanjski urad in poverjeništvo za socijalno skrb, je manj kot nič, ker de-Iožiranje nekaterih strank in nasilna vselitev protežirancev je brezplodno, oblasti nevredno delo, ki ne pridobi niti enega novega stanovanja. Tudi Stanovanjski fond oziroma Stanovanjska zadruga itd. še niso stanovanja. Ako je hotela vlada pospešiti zidavo hiš, bi bila morala pred vsem zidati sama za svoje uslužbence, če drugega ne, vsaj barake. Zasebnikom pa bi bila morala omogočiti zidanje z olajšavami glede stavbnih predpisov in davčnih obveznosti ter posredovati pri dobavi stavbnega materijala in delavskih sil. Dala pa je mesto tega hišne posestnike in najemnike (zapomnite si to!) v oblast Stanovanjskemu uradu in Poverjenist-vu za socijalno skrb, ki sta v dobi svojega obstoja uničila v ljudeh še tisto malo volje in veselja do zidanja, kar ga je pustila vojna. Kdo bo tudi zidal hišo, ako naj potem drugi razpolaga z njegovim imetjem? Še te, ki stojo sedaj, se bodo podrle, ako bo Stanovanjski urad gospodaril v njih. Dokler so hišni posestniki sama oddajali stanovanja, niso najemniki čutili potrebe, ustanoviti si lastno društvo. Potreba je nastala sedaj, ko vsled persekueij navedenih oblasti trpimo vsi. 2.) Povišanje stanarine. V vojni dobi so se zvišale vse cene do neverjetne višine. Najcenejša so ostala stanovanja. Zato se je mnogo hišnih posestnikov, zlasti manjših, moralo zadolžiti, da so mo<;li vzdržati neznosno draginj. Hiše se niso popravljale, vsaj v zadostnem obsegu ne tako, da je veliko stavb celo zanemarjenih. Popravila so dandanes silno draga. Večina hišnih posestnikov tega ne zmore sama. Doseči se bo dalo to le s sodelovanjem v-eh faktorjev, tudi najemnikov, ako nočejo, da se jim nekega dne zruši streha na glavo. Povišanje stanarine je torej neizogibno. Zato pa naj se najemniki združijo ne kot nasprotniki hišnih posestnikov, ampak kot njihovi zavezniki, da se skupno izkopi jemo iz stanovanjske bede in ohranimo svoje domove. Iz krogov hiš. posestnikov. Dnevne n&sfi. V Ljubljani. 17. avgusta 1920. — Slovenke, v Maribor! Na vabilo mariborskega ženstva poživlja ^Splošno slovensko žensko društvo« v Ljubljani napredne Slovenke vse Slovenije, da se v čim največjem številu udeleže v narodnih nošah prvega pokrajinskega zleta Sokolskega Saveza SHS v Mariboru dne 29. avgusta. To je i;0 vojni prva velika prireditev naprednih Slovencev. Slovenke, sestre^ agitirajte vsepovsod, da vas pride prav mnogo v narodnih novah! Pokažimo še nedavno »nemškemu^ Mariboru, da nas je dosti in da zmoremo kaj! Sestavite skupine1 Vcžnja na vseh progah je polovična. Za stanovanja poskrbi mariborsko ženstvo. Število udeleženk je javiti čim preje, najkasneje pa do 23. avgusta tajništvu »Splošnega slovenskega ženskega društva« v Ljubljani, Rimska cesta 20. — Čudno, kako se zlaga vse z željami in zahtevami Nemcev! Iz Celovca nam poročajo: V zadnjih dneh so koroški Nemci po svojih listih in med ljudstvom razširili vest, da sta bila Ivan Jaritz in Jos. Kras-snig, ki sta bila ob svoji vrnitvi v pas A aretirana in prepeljana v zapore deželnega sodišča v Ljubljani, na ukaz plebiscitne komisije izpuščena na svobodo. To so Nemci raz-bobnali kot svoj uspeh in naš poraz. V resnici pa je stvar Čisto drugačna. Plebiscitna komisija, ki stoji na stališču, da ima nad plebiscitnim ozemljem, ki še ne pripada naši državi, ne Avstriji, ona najvišjo oblast ,je zahtevala le, da se brez njenega dovoljenja ne sme nihče s silo odpeljati iz tega ozemlja. Zato bi se bila morala tudi Jaritz in Krassnig od ljubljanskega deželnega sodišča vrniti v zapore okrajnega sodišča v Borovljah. Ako bi se bila ta zahteva izpo!nila,bi oba osumljenca gotovo še danes sedela v zaporih v Borovljah. Deželno sodišče pa je zadevo hitro preiskalo in ker je državni pravdnik izjavil, da nima povoda postopati proti njima, je kratkomalo oba izpustilo na svobodo. Interesantno pri tem je tudi to, da je bil Krassnig zasledovan in aretiran na podlagi pismene ovadbe nemške priče, osvobojen pa vsled izpovedi dveh slovenski hpritKrassnlg in Jaritz se imata torej zahvaliti za svojo svobodo le naši justici in slovenskim KlCam.__* .„__ — Tudi to ie pravično. Ne prijemajte požtealcev! Pred tremi dnevi so prišli k nekemu posestniku v Tinjali, ki ima menda tudi toba-karno, trije ljudje, ki so ga oropali vsega. Danes so mu zažgali hišo. Taki primeri so od časa, odkar je dovoljen promet preko demarkacijske črte, zelo množijo. — Nemški teror na železnicah. Iz Velikovca se nam poroča: Odkar je demarkacijska črta odprta, se opaža zelo močna uporaba vlakov od postaje Grabštanj. Vse polno nemškega prebivalstva, večinoma iz Celovca, se vozi nakupovat živila v notranjost cone A. Vsi ti se vračajo zopet z vlaki do Orabštanja in hodijo potem peš v Celovec z nabasa-nimi nahrbtniki. V zahvalo za dobljena živila agitirajo proti Jugoslaviji in so v par dneh naše popustljivosti postali že tako predrzni, da v vlaku očitno zmerjajo Slovence kot »windische Hunde« in kriče: >>Nie-der mit den \Vindischen!* To se je na pr. zgodilo dne 10. avgusta pri vlaku št. 419, ki pride v Grabštajn ob 19. uri. Ker v vlakih dozdaj ni nobenih organov, ki bi nadzorovali potnike, bo slovensko potujoče občinstvo kmalu popolnoma izročeno brez vsega varstva nemškemu te-lorju, ali pa bo moralo samo napraviti red. — Poziv vsem vpokoiencem, invalidom in vdovam iužne železnice. Pozivamo tem potoni vse imenovane, da se v največjem številu vdele-že v nedeljo dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne sestanka v Mestnem domu v Ljubljani. Da tam javno zahtevamo od centralne vlade, da se nam d:ito takoj draginjske doklade. kakršne imajo vpokojenci državnih železnic in tudi za nazaj, dalje da sc dajo draginjske doklade tudi vsem tistim, kateri imajo rente za nezgode: ker s tem poviškorn katerega smo dosegli 1. maja letošnjega leta se mi ne moremo preživljati. Tisti pa kateri imajo samo rente za nezgodo niti tega poviška niso deležni. Končno se hočemo obrniti na trboveljsko družbo, da nam da nekaj vagonov premoga brezplačno. To vzpričo tega, ker srno mi dolgo vrsto let s svojo službo tudi omenjeni družbi pripomogli, da se je tako lepo razcvitala. Bliža se zima in mi smo brez vseh sredstev m zadolženi čez glavo; raztrgani in lačni ji gledamo nasproti. Na tem sestanku se bomo pogovorili, o nadaljnji korakih, v dosego naših zahtev. Začasni odbor. — Ponarejeni tisočllrski bankovci. Iz Milana se poroča: Pri tukajšnji podružnici Italijanske banke (Banca d* Italia) so našli pri štetju tisočlirskih bankovcev okoli 20 komadov tako dobro ponarejenih, da jih je bilo silno težko razločiti od pravih. Spoznajo se pa pri tem, da na zadnji strani oni dve ležeči ženski v me-daljončku poleg bele znamke z besedilom „decreto ministeriale itd.4* niste beli, kakor na pravih bankovcih, temveč enako črtasti, kakor medaljonček sam. Nadalje imata na dobrih bankovcih oni dve ležeči ženski nogi prekrižani, na ponarejenih pa to križanje nog ni izvedeno popolnoma in telo žensk se končuje kakor pri sireni z enim samim udom. Ponarejeni bankovci imajo na sprednji in zadnji strani tiskan ministrski odlok od 23. marca 1912 (de-creto ministeriale 23. maržo 1912.) Kakor se zdi, so ponarejalci morali ukrasti papir za bankovce, ker drugače ponaredba ne bi mogla uspeti tako dobro. — Tudi vozni listi se pod raže! Generalna direkcija neposrednih davkov ni dovolila, da bi se vozni listi za Slovenijo še nadalje tiskali v Ljubljani, češ, da preskrbi v Beogradu enotne listke za vso državo. Ker teh novih voznih listov še ni, in je zaloga tukajšnje finančne uprave skoro pošla, je delegacija ministrstva finance v Ljubljani v interesu prometa morala odrediti, da se smejo do preklica uporabljati poleg dosedanjih voznih listov s slovenskim in srbo - hrvatskim besedilom v cirilici tudi stari vozni listi z nemško - slovenskim besedilom. Toda nanje se prilepijo sedaj veljavni kolki dinarske vrednosti po 15, odnosno 60 para! Cena teh starib voznih listov, na katerih7 nima vtisnjeni kolek nikake veljave, znaša 10 vin. za komad. — V območju poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani je razpisanih 4S mest poštnih prakti-kantov. Predpogoji za sprejem v to službo so: 1. Dovršena srednja ali tej enakovredna šola z zrelostnim Izpitom; 2. jugoslovensko državljanstvo; 3. državljanska in moralna neomadeževanost: 4. doseženo 18. starostno leto; 5. dokaz telesne in duševne sposobnosti (izpričevalo okrajnega zdravnika) in 6. dokaz, da je prosilec zadostil vojaški in službeni dolžnosti (18 mesecev aktivne službe). S prilogami opremljene in kolkovane oiošnje naj se vlože pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu za Slovenijo v Ljubljani. Rok poteče s koncem tega meseca. — Razglas glede izdaje novih poštnih znamk. Tudi za one dele kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer so še v prometu poštne znamke v kronski veljavi, je sedaj pripravljena nova izdaja znamk v državni veljavi. Znamke in poštne vrednost-nice v kronski veljavi se smejo uporabljati za frankiranje korespondence ali zamenjati za znamke nove izdaje do dne 30. septembra t. 1. Po tem roku se znamke in poštne vrednost-nice v kronski veliavi ne bodo smele več uporabljati za frankiranje poštnih pošiljk, niti se ne bodo mogle več zamenjati. — Nova telefonska zveza. 2e nekoliko dni se dela na vpostavitvi nov telefonske zveze med Beogradom in Zagrebom. Nova proga bi imela biti najkasneje v treh tednih izročena prometu. — Razglas glede uvoza bankovcev avstrilske banke v avstrHsko republiko. Avstrijsko predstavništvo v Beogradu naznanja z noto št. 24S5 z dne lo. julija t. 1.. da ie bil doslej v avstrijsko republiko dopuščen uvoz bankovcev avstriiske banke, če so imeli ti bankovci žig Avstrije. Jugoslavije. Češkoslovaške. Wacižarske ali Poljske. Toda ker so bili žigi često ponarjeni. ie morala avstrijska vlada obrniti večjo pozornost na uvoz In ga obenem omejiti Na podstavi poslednje naredbe dunajskega ministrstva za finance ie uvoz žigosanih aH nc7'"qrosanih bankovcev avstriiske banke dopuščen samo s posebno odobritvijo imenovanega ministrstva. Izvzete so osebe, k? orihaiaio iz inozemtetva. in za vsoto, ki zn osebo nI večja nego 2000 avstrijskih kron. — Davčni urad v Padeoru sc ie preselil v Oormo Radgono. Niegov uradni naslov se 'rlasi: Davčni rt rad v Gornii Padgotii-. AdrninisKnHvuo ie podrejen davčnemu okrajnemu obla«tvn v Luitomeru. — Grem?: trgovcev ln poco*^1?? v Tose"v* Dne '4. avgusta t. 1. ie požar upepelil v Jesenju, obe. Hotič r>ri LftHf. hiše. gosnorjar^ka n-^čana,. Ob javni poti.je vzidan v to poslopje spomenik, na katerem se bere pod sliko Matere božje tudi ime habsburškega trinoga Franca Jožefa. Ali ni to naravnost škandal? Skoraj bo dve leti naše svobode, tod zdi se. da klerikalna gospoda vedno živi pod pokroviteljstvom »apostolskih veličanstev«. Tujci se naravnost zgražajo nad tem dokumentom klerika!, vdanosti Habsbur-govcem. — Tragična smrt Na frančiškanskem motitu se je včeraj zvečer odigral tragičen prizor. Leta 1869. rojeni in v Poljeanah na Štajerskem stanujoči rudarski podjetnik Adolf Fogler je okoli 17. are 45 minut prihajat po Wol-fovi ulici proti Frančiškanskemu mostu. V bližini javnega stranišča je Tog*' lerju naenkrat prišlo slabo. 8rK>drsnil je in z glavo zadel ob železno mostov© ograjo tako nesrečno, da si Je prebil črepinjo na desnem čelu ter začel silno krvaveti. Ostal je na licu mesta mrtev. To jo zunanji znak njegova tragične smrti. Umevno, da je takoj k ponesrečencu pridrvela številna množica radovednega občinstva. Mrtveca so pravili na mali prostor pred pisoarjem tor dolgo čakali na zdravniško komisijo, akoprem bo policijski službo joči organi bili takoj na licu mesta. Okoli osme ure zvečer še le so odpeljali z vozičkom ponesrečenca v mrtvašnico pri Sv. Kri.^ofu, ko jc dr. Illner bil ugotovil nastop takojšnje smrti. Tvrdka LTher je brzojavno obvestila rodbino o tragični smrti. Pri njem so na^li nad 8O00 K. — Mariborska tvrdka F. G. razpošilja slovenskim trgovcem sledeče tiskane ponudbe: „Brez zeveze vam ponudim: salonske metle v poznanih lepih mirne dobe; ŠČetke za tleh iz slame; iste iz čiste korene; ščetke za mazilo iz konjske lase; britke (tvrdka misli grenke) soli brez zaboj; paprika sladke; pečino perper; Plačilo brez odbitka naprej ali na povzetek. Pričakujem vaše imenitne naloge in be-lježim se s spoštovanjem F. G. — Kupujem! Začimba, čaj, šokolado, pokost, strd, olej, prazne žaklej in prosim za ponudba." — Slovenski trgovci zavrnite vsako tako ponudbo in kupujte pri tvrdkah, ki dopisujejo vsaj pravilno slovensko! — Surov invalid. Skrajno surov in nasilen je invalid Ivan Pa\-šič iz Vodmata. Včeraj zvečer jc na Stari poti pred hišo št. 8 začel brez povoda z bikovko pretepati 681etnega zasebnika J. Kregarja. Na policiji je dobil za nedostojno vedenje 10 dni, pri sodni ji pa prejme še drugo nagrado. — Aretacija. Burno in težka preteklost ima Pranja Stropnik. Baje je bila vzgojiteljica pri raznih grofovskih in baronovskih rodbinah. Sedaj je bila aretirana na Je-1 senicah, ker je na kolodvoru in v restavraciji psovala policijskega komisarja K, in zabavljala čez Ju^ goslavijo, izražajoč simpatije Italijanom in Nemcem. — Iskrena prošnja. Aktivna urad« niča južne železnice, Ljubljančankaj katero je stanovanjski urad, čeravno boleh no, pred zimo s služkinjo vred neusmiljeno na cesto vrgel in ki si ie v železniškem vagonu nakopala tež« ko bolezen in se nahaja še v bolnišnici, prosi iskreno milosrčne hišne posestnike, da ii prepuste stanovanie s kuhinjo. Blagohotne ponudbe n j uredništvo lista. — 100 vagonov premoga je bilo v naši sobotni notici o premogu za uradnike napisano. Kakor je obče znano, je pa dovoljenih po produkt tivni ceni 455 K v celem 1000 vago«* nov premoga za uradništvo in 1000 vagonov za revne sloje po 400 K. Pomota je bila očividna. — Iz voza med vožnjo e>z ftt. V*d pri Tinhljairi izgubila pp je v ned^lii zvečer rine 15. t. m. črna moška zimski puknja. Polten najdi toli nai i o odda pro. ti ii"!crradj kapetatru Mi lova.no viču, Ljublj ~*;\ -10. puk. 3. četa, 2. bataljon. SORDlSfOO. — Od^ek telovadnega društva Sokol Ji. na Škofljici priredi dne 12. septembra svojo prvo javno telovadbo, na kar se brat>ka društva in < enjeno občinstvo Že sedaj opozarja. — Jezdni odsek Sokola v Ljubljani poživlja člane, ki se nameravajo udeležiti zleta v Mariboru, da se prijavijo do petka dne 20. t. m. zvečer pri bratu Franketu (Glohočnik in drug), Gosposka ulica (tel. št. 403). Natančna pojasnila da ob prijavi brat Franke. k Rrnifnen« oesfl in prireditve. — Pevsko društvo »LjuLli:i;i Id Zvon«. Jutri, v sredo, skušnja mešanega zbora. — Odbor. k — Društvo »Gosposvetski zvon« priredi v zvezi s tržaškimi igralci-be-gund v sredo 18. t. m. zvečer Gosposvetski Zvon« vabi vse Slovence, katerim je na srcu rešitev Koroške in katerim tržaški dogodki niso bili samo kak meteor, ki žari in zo/ pet izgine brez sledu. Torej vel, ki ču. tite pomen Trsta in Koroške, pridite v sredo zvečer v hram slovenske Talijem Vstopnice se prodajajo v Opernem gledališču pri glavni blagajni in v Ca£ar-kovi trafiki v ^lenla^o^ ttfttffi. ilainoueiSa poročila. KRIZA REŠENA, LDU. Beograd, 16. avgusta. Včerai dopoldne in popoldne ie imel Narodni klub seio, na kateri ie sklenil, da podpiše protokol sporazuma za sestavo novega koncentracijskega kabineta. Sklepi so bili nato sporočeni ministrskemu predsedniku dr. Vesniču, ki ie posetil zatem recenta in mu poročal o doseženih uspehih za sestavo nove vlade. Pričakuie'o. da bo nova vlada dr. Vesniča iutri dopoldne zaprisežena. V političnih Krotili trdbo. da bo v novem ministrstvu orevzel mesto Liube Davidoviča listnico ministrstva za notranie stvari Milorad Draškovič. namesto dosedanjega ministra Stoiana Protiča oa listnico ministra za konstituanto oa dr. Mušički. odvetnik v PanČevu. LDU. Beograd, 16. avgusta. Danes dopoldne ob 10. sta bila pri dr. Vesniču v min. predsedništvu min. Pribičevič in Markovič kot zast^p-TtfKa demokratskega kluba radi poročil o poslednjih sklepih v posamezmh klubih. Malo pozneie sta došla k min. predsedniku dr. Vesniču ministra dr. Korošec in dr. Drinkovič. Ob no! 7. zvečer je bila plenarna seja. v kateri se je končnoveljavno resilo vprašanje nove vlade. BAN DP, LAGINJA PPl REGENTU. LDU. Beograd, 16. avgusta. Danes ie bil hrvatski ban dr. Laginja soreiet od regenta prestolonasledni- ka Aleksandra v avdijenci. Regent ie dalje časa konferiral s hrvatskim banom. Jutri popoldne se ban dr. La-£inja vrne v Zagreb. MINISTER DR. BENEŠ. LDU. Beograd. 16. avgusta, češkoslovaški minister za zunanje stvari dr. Beneš je posetil včeraj ministrskega, predsednika dr. Vesniča In namestnika ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča. Opoldne je bil pri dr. Vesniču v vili na TopČiderskem brdu na čast češkoslovaški misiji obed. snoči pa na dvoru pri regentu na čast g. ministru dr. Benešu in češkoslovaškim generalom. Pri obedu so bili prisotni vsi naši ministri in pomočnik načelnika generalnega štaba trenera! Pešič. Danes ob pol 10. je sprejel minister dr. Rcneš beograjske časnikarje, Katerim ie podal znano izjavo o političnem položaju. Danes ie namestnik ministra za zunanje stvari dr. Ninčič priredil dr. Benešu na čast obed v častniškem domu. Popoldne je minister dr. Beneš odpotoval preko Oršove v Bukarešto. VARŠAVA PRED PADCEM. LDU. London. 16. avgusta. (DKU. Reuter). Rdeče vojske prodi-rajo v koncentracijski smeri proti Varšavi; zavzele so na vzhodu Wen-grow. in na Jugovzhodu Lukov. Pridobivajo tudi na ozemlju. Po zadnjih vesteh te bojna črta oddaljena 16 mili od Varšave. Kakor se čuie, bodo boljševiki skušali danes zavzeti Varšavo. LDU. Amsterdam. 17. avgusta. (DKU. VVolff). »Times« poroča Iz Kovna« da iavlia štab 4. rdeče armade v VilnL da so 15. t m. zasedle Varšavo rdeče čete. (Opomba Dun. kor. urada: Potrdila o resničnosti re brzojavke še ni od nobene druge strani). Gospodarske oesti. — g Osnivanje Saveza industrijalaca špirita u Kraljestvu Srba, Hrvata i Slovenaca. Mnogost ručni zajednički interesi špiritne industrije ponukale eu industrijelce špirita, da osnuju gore spomenuti savez. — Osim fivoje po-glavite dužnosti nnapredjivanja. špiritne industrije, zastupanja zajedničkih interesa prema vlastima pripada mu povoljna oskrba široke publiko sa produktima te industrije. — Uslijed ložeg nejednakog rasporeda tvornice te struke u kraljestvu, događju se, tla eu pojedine pokrajine u izobilju sa špiritom obskrbljene. doeim druge predjele na tim produktima oskudijevaju. — Jedna od najodličnejih svrho tog saveza je. da se i za izjednačenje ponuda i potražnja u špiritnoj struki pobrine, stoga se trgovcima špirime struke do znanja stavlja, da se za slučaj ako si ne bi mogli špirita sami nabaviti — obrate na gornji savez, koji će im tvornicu označiti, koja će ih sa špiritom snabdevati. Sjedište saveza industrijalaca špirita je u Zemunu, To sin bunar ulica br. 5. — g Me&tfni magistrat celjski je poslal gremiju trgovcev v Ljubljani slo-deči razglas: ^Mestna občina celjska proda najvišjemu ponudniku približno 500 m8 dobrega, do prvovrstnega bukovega stavbnega le^;i iz mestnih gozdov na Vipoti pii Celju, bodisi na deblu, bodisi na celjski kolodvor postavljenega. Les se dobavi do novega leta 1951. Ponudbe je do konca meseca avgusta 1920 nasloviti na mestno občino celjsko. Podrobnosti pojasnjuje mestni magistrat celjski. Turistišta in sport. Concours hippique. V nedeljo 15. t. m. vršil se je na dirkališču v Ljubljani prvi concours hippique, športna prireditev, kakrfcne doslej letos še ni bilo. Prvo točko je tvorilo preroovanje toplokrvnih jahalnih konj. Jahale so dame in gospodje. Izmed 15 tekmecev in tekmovalk, ki so ^nastopili v dveh skupinah, je dobil prvo darilo kapitan Seuni«? Vlad., drugo g. dr. Bogdan Dere. tretje major generalnega štaba Anton Lokar, četrto g. Malenšek Jo: in in pe;o poročnik Knežević. Ocenjevala se ie pri tem podoba, sedlanje, uzdanje. hoja v koraku, hoja v trabu in hoja v galopu. Poleg že orne-njenih, ki so prejeli častna darila, je razsodišče izreklo priznanje še gdčni. Miri Knezovi in gdčni. Anici Zabukov-čevi. Konjski materijal je bil izredno lep. Sledilo je skakanje čez 8 zaprek in sicer: pleten plot 1 m 10 cm visok, zid 1 m visok, 1 m širok, pregraio iz lesa 1 m visoko, vrata v živi meji 3 m 50 cm široka, testni profil: 2 po 1 m 50 cm široka jarka v razdalji 6 m, zagrajeno pot: 2 po 1 m visoki živi meji na razdalji 6 m, živo mejo 1 m 20 cm visoko in jarek z vodo, 3 m širok, pred njim 60 cm visoko tibje. Dolžina preko 600 metrov. Čez vse zapreke so morali preskočiti tekmovalci v galopu. Ta točka je vzbudila splošno pozornost. Udeležilo se je je 8 tekmovalcev in so dosegli uspehe: g. poročnik Knežević prvo častno darilo komande dravske divizijske oblasti in 3000 K: g. kapetan Vladimir Seunig z ^Meteorjem« drugo in s >Karei<: tretje častno darilo. Nato je sledilo skakanje patrol jahalnih jedinic IV. armijske oblasti čez pet zaprek. Tekmovalo je sedem patrol in so dobili darila: prvo in drugo darilo patroli 8. konjeniškega polka v Čakovcu, tretje pa patrola dravskega vozarskega eska-drorr>'' v Ljubljani. Mnogo zanimanja in za' »e vzbudila naslednja točka, lov za ieu de barre). Pri tej točki M ni >alo, kolikokrat je kdo odvzel dru > uiii trak, marveč spretnost jezt. -ca. Pri tej točki je dobil pno darilo major Mirko Poljanec. drugo g. Otmar Steno vic, tretje pa kapetan Vlad. Seunig. Gospej Vujić se je izreklo priznanje. Prireditev je končala z zanimivo in napeto dirko za mastrom. Od \Š tekmovalcev in tekmovalk je prispel prvi na cilj kapetan Vlad. Seunig, drugi kapetan Tomše, tretji pa dr.. St. Schiffrer. Priznanje se je izreklo gdčni. Jeleni Nemet. — Vse točke dirke so bile vseskozi velf^animive in se je na tem conooursu hippique vidilo mnoeo izredno lepega in prvovrstnega konjskega materijala, pa tudi mnoero smelih in izbornih jahaeev in jahalk. Tudi darila so bila prvovrstna. Od teh je zagrebški dirkalni klub podaril 1000 K. komanda dravske divizijske oblasti pa častni darili za drugo in tretjo točko. Omeniti treba se, da 04 jo skoraj vseh točk udeležil z lepim uspehom tudi jezdni odsek Sokola ter da sta tako g. Stenovic in g. dr. Schiffrer odnesla za odsek darili. — Zanimanje za concours je bilo veliko, občinstva nad 2000. — Grajati bi bilo '•~b?i le ne^porrno in netaktno postopa-j dela občinstva, ki se noče pok^ra-; aavodilom in odrebam re^lt Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Bo7*rlar V o d e n. W. mom sali niftov"! in se Oferte na upravniStvo lista pod .Drva 6170'. 6170 Eljll 4 slaronem. slogni je naprodaj. Naslov *>ove uprava Slov. Naroda. 6131 flrfloitaift s krasnim okvirjem velikost |ly!?Dd!ll brez okvirja 57 X 78, je na »roda?. Naslov pri uprav. Slovenskeea K" roda. 6203 i*če železniški ura-FHiuiuijir.iv tum dnik. Ponudbe pod »miren in soliden« 6212 na uprav. Slov Naroda._621? Jfffjfiltfi nhfoV" Ževlot, rjava za srednje wr.Hti LHr£itU velikega, s ;oraj nova za 1800.— K takoj radi odpotovanja na predaj. Hntel Wilson soba št. 16. 6201 n Mitta miza, (SitzksSM-pudel)se proda. Natančneje ?e poizve v knjigarni Ig. pl Kleinmavr & Fed. Bamberg, Ljnbljaoa. Miklošičeva 18. _6195 Lepo stanovanje dobi takej kupec lepe hiše z vrtom na krasnem prostoru v Rožni dolini. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6č06 vajena boljšega likanja se išče za graščino aa Gorenjskem. Pl^ča po dogovoru. Ponudbe pod .Perica 6221* na ueravo Slov. Naroda. 6221 Perica Kredenca. masivna, svitla z marmornato ploščo Zi jedilno sobo, lep dekoracijski divan in srebrno jedilno orodje za šest oseb ^e ceno proda. Do-nafs':a cesta 6, slaščičarna. 6207 Zapustila nas je dne 16. avgusta 1920 ob pol 21 uri in se preselila med nebeške krilatce najina ljubljena Anica. Pogreb se vrsi 18. av-B gusta 1920 ob 4. uri pop. 1 iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, 17. avg. 1920. Leopold in Marjanca Primožič roj. Kari in. Brez posebnega obvestila. ?t. bi. Amerike na Glincah 6205 malo rabljeno se proda. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 6194 Prode n m par m, 4 leta stara z vprego in vozom. Poizve se Poljanska cesta 18. 6209 prfn nn takoj po ceni fin nov Šester-'jlld oi: fil, najmodernejši angleški kroj. Poizve se pri Potočnik, Šelenbur- rrova ul. 6/1. 6213 Drflnfantfiii nahm 2 z'ati remont, uri fll-.D/.OOSilll Lahllp z dvojnim pokrovom (precizija) radi odpotovanja za K 30O0.— na prodaj. Ecte! CTilson soba st. 1«. 6202 Lesni siroMA. :^Xien£& tudi v pisarni dobro izurjen, išče službe. Ponudbe pod „Lesni strokovnjak 6176" na upravo tega lista. 6176 Dobro idoto gostilno prevzame v najem 2 inventarjem vred na deželi. Ponudbe pod dobra gostilna 1920 6154 na uprav. Slov. Naroda. 6154 Išče se Mm devoiKa I a malim nt?nl'nm — Naslov na Dr. Vjekoslav BIllallB. Rotković, Vukovar, Slavonija 6179 Senevalni stroj, 3^ (Burroughs selbstschreibende Additionsh masehine) proda Mestna hranilnica Celje. 6165 Trsile za strope izdelnie in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4'89 pri večjib naročil h znaten popust Steiner Anton, Lfnbl{anaf Jeranova nlica 13, Trnovo. 4256 M. 0. Dr. Fran Hiram specijalist za kožne in spolne bolezni ordinira zopet redno V2 2 — 3 pop. Ljubljana, Miklošičeve cesta 167II. (na oglu Sodne ulice). 6216 Proda se liiia brljah pri Celju. Natančna pojasnila daje gostilna pri .Gozdu" Celje in AnonČni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr 5 6199 vješta, poštena marljiva, koja znade dobro kuhati, traži se za restavracijo lječilišta Samobor kraj Zagreba. Dober postupak i plača. Tudi se spreime natakarico Pensija Svratiste .Lavica" Samobor kraj Zagreba. 6188 Lepo posestvo kateri je dobro vpeljana gostilna, trgovina z mešanim blagom in trafika na prometnem kraju z obširnim vrtom takoj proda. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 6198 Načelstvo Nakupovalne zadruge za konzumne in produktivne zavode v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je nenadoma preminul včeraj njen član nadzorstva gospod Acfolf Fogler veletrgovec In lastnik premogokopa. Blag mu spomin! V Ljubljani, dne 17. avgusta 1920. KoDim lepega psa, ll/2 do 3 leta starega, zanesljivo dobrega in zvestega čuvaja ter z dobro dresuro. Ponudbe z navedbo cene prosi Jos. KoBtanjšek, trgovec ? Moziiju, Sa vinska dolina. 6189 ROČkB (kSBSlJB) komadov, vseb?na4ca 30 litrov. Istotam se proda tudi praini pra$ek znamke ,.Wuschermade!" in „Carrara". Poizve se pri dr. M. Natla- čenu, odvetniku v Ljubljani, Miklošičeva cesta St. 8./L 6214 Veletrgovina vina spreme M trsovsKd polnita proti fiksni plači ali proviziji. Nastop t?knj. Ponudbe z zahtevo plače i. t. d. rod šifro: .Vibo* Ljobijana 4. 6222 leniloa prti ~vz spodično 20—26 let seznaniti v sviho takojšnje ženitve. Vse dobre lastnosti mora imeti ma'o denarnega premoŽenja, 'tajnost zajamčena. Ponudbe s sli-c) pod »Srečna bodočnost 6218- :ia upr. Slov. Naroda. IOOO §€ siagrade in ltp dar dobi, kdor preskrbi mirni uradniški družini stanovanje obstoječe iz 2 sob ali 1 sobe in kuhinje v mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod ,Sreča 6193" na upravo Slov. Naroda. 6193 lite se volta igralka na Klavir ki dobro igra za ples, za plesno 5olo v Zagrebu. Prednost imajo, ki so že igrale v plesni šoli. Plača po dogovoru, nastop 15. septembra. Reflektantinte na^ pišejo na .Plesni zavod Coronelli" Zagreb, Jelačičer trg 1, z navedbo starosti. . 6219 Žemtna ponudba ! Sem 28 let star in imam tri tisoč kron denarja in raznega blaga za 4000 K. Iščem gospodično od 18. do 25 let staro, ki ima tudi nekaj premoženja, ga« slov pod šifro »ugodna prihodnost/6212. la apno v kosih in drobno dobavlja na vagone Ava, tovar. Laško. MeblovaDO sobo iste v80fe„f!?? let star, ako mogoče s posebnim vhodom ali brez in s hrano, boljšo čisto priprosto za takoj alt s prvim septembrom ali tudi pozneje. Posredovalec dobi 100 kg jabolk ali denar. Ponudbe pod »Obratovodja 6206' na upravnštvo Slov. Naroda. 6208 Prispelo: Gasilno orodje, ročne brizgalne, cevi, pasovi, sekirice, čelafc, i. t. 9. Prodaja ograničena. Pran Samsi, Zagreb. Onndnličeva nI. 23. 6190 Kino-oporot „Rojal Roundfull", kompl. Avst. K 15000. Kamera, 24 X 30, % VoigUlnder eariskJ-m, M. 7 A. Aval H 1500O «rgltt«r L., Gradec Anaonstas-oe ti. Telegr. Air. Oargltterim- perfi Gradec (Oras) 6211 Tovarna čistila, za dobo 10 let v n?.- jem z vsemi potrebnimi surovinami in z vso vodno močjo. Ponudbe pod „Tovarna 6105* na upr. Slov. Nar. Tehnike stavbne stroke sprejme KTanjtka stavbna družba, Ljubljana, Levstikova ul. 19. 6178 Led mno&vad s polji, travniki in gozdom, skupaj 14 oralov, krasno ležeča-vila s 6 sobami, kopalno sobo itd. lastno vinič'rstvo, v bližini Maribora ob železnici in glavni Cesti se proda z živino, vozovi in že tvijo vred. Ponudbe pod A. B. 77 glavno poštno ležeče. Maribor 6163 Traži se za Bovisml u jednu otmenu porodicu pored četvero veče dece jedna guvernanta, koja perfektno govori njemački, francuski i svira u g'asovlr. Prvenstvo imaju sa višegodišnjom praksom. Oferte imaju se ?!ati sa foto-grafiom do 25. o. m. u Rogački! Slatinu na familiju Ceorgiević. Zagrebački dom. Plata i oskrba prvorazredna. 6173 Prodam 200 300 hi dobrih transportnih vinskih sodov. Ratar, Litija. 6106 Pločevinasta od ainerik;:rs!-:ec.a petroleja, nadalje železne sode kupujemo po najvišjih cenah. Erovat & Rođb. Ljubljana, Vegova ni. 6 I. Roman SMlkat Pcrtland dobavlja ,AVA' Laško samostojno, katera zna voditi tudi gospodinjstvo, staro do 30 let, išče za takoj proti dobri plači zasebni uradnik. Naslov pove uprava. 6168 Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 IMa© ©ps!*-3 zare^no (utorno) navadno strešno opeko dobavlja «.A V A" Lubečno. Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić BcograS, JKiletina ul 15. Naznanilo. Naznanjam, da sem prevzel od tvrdke o. Heinrihar, lesni Industrije, Škofja Loka, zastopstvo za prodajo in polaganje parketov. Priporočam se torej za dobavo in polaganje hrastovih in bukovih deščic, katere imam vedno v zalogi. Delo solidno. Cene konkurenčne Prevzamem tudi vsa porravila in stru-2eaje starih podov. — Ciril Prlmoiic, mizarstvo in polaganje parketov, Ljubljana, Trnovakl pristan 4. Nova partija gonilnih iermenOv doSla. Dobavlja: „Drava" le?na trgovska In industrijska de niska drntna Maribor. I OH I^IOnOi IV liGiHlana, J/.PSnrrt?! se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tudi popravila in obračanje oblek. Zagotavlja se izborna in nagla postrežba. Zdaj !e žas popravila! "F jubljana - Beograd in nazaj potuje zanesljiva trgovsko naobražena oseba tedensko. Pojasnila daje in sprejema event. naročila do sobote popoldan itd. AnonČni zavod DBAGO BESELJAK, Lfnbljana, Cankarjevo nabrežje fitev. 5. Kovacsc tovarne peli in štedilnikov Vič štev. 14 Gosposvetska cesta štev. 6. Popravila se izvrsujeio solidno in po primerni ceni. 6104 K. CHarsche. Marmor Gosposka uliaa St. 10, veletrgovina z manufakturnim blagom priporoča svojo bogato zalogo po jako znižanih cenah Pošlo sueško suhne za moške obleke, elegantni vzorci po solidnih cenah. — Prva Kranjska razpošiljalnica 6146 X K K K X X X F. Rossi-Rijeka Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg 3. x«xxxxxxxxx x x x xxxxaxxxxx x X X X X X X X veletrgovina zemaljskim proizvodima 1 brašnom Telef. Internrb. br. 21. podniŽflica,-RUMA. BnoJ Rossi - Rama. DmdStiO * kuk'Jruz» p5enicu, zob, raž, ječam, napolicu 1 bra5no, u rlUUQjlS. najmanjim količinama od 5000 kg. franko magacin ili kolodvor Ruma. f jiBtnina in tisk »Narodne tiskarne« Za ioseratni del odgovoren Valentin Kopitar. 70 QS 6M