Poštnina plačana т gotovim.
Leto XVI., št. 244
-^ittvuisivo; Mjuoijana, ttnafljeva ulica 4. - ielefon fit. ai2* 3123. 3124, 312Ü, 812b.	^^^
Lo-seratm xiaeieit; Ljubljana, Selen, ourgova OL a. — rei »492, 2482.
^oaruinica Maribor: Gosposka ulica №. 11. — reieton et 2455.
Pouružnica Geije: Kocenova uüca tt. it — TelefOD St. 19a
ftaeuni pn post. бек. zavodih: Ljublana 9t. 11.842, Praga člalo 78Л80.
ff'OTi st 105 741
Ljubljana, nedelja, so. oktobra 1935
Cena г Din
Naročnina maša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva unča & reiefoo 8122, 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva uüca Ste». 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifi.
Volitve v Angliji
Angleško politično javnost je v zad* njih dneh sredi velikih problemov, ki jih je postavila zunanja politika, pričela razburjati notranjepolitična zadeva, ki se je nenadoma predstavila nekoliko začudenemu občinstvu: nove volitve.
Zbornici poteče res sedaj doba, toda splošno se je pričakovalo, da se bodo volitve razpisale šele za spomlad. Ra« čunalo se je s pomladnim terminom, ki se je iz raznih vzrokov zdel najpriklad« nejši. Toda vlada se je pred nedavnim odločila drugače ter je začela priprav« ljati volitve kar neposredno. Dosedaj sicer datum še ni natančno določen, ali prav gotovo se bo postavil na sredo ali drugo polovico meseca novembra. To« rej nekako čez mesec dni bodo angle« ški volilci odločili, kdo bo v prihodnji parlamentarni dobi vodil politiko Ves like Britanije.
Dasi je ta nenadna odločba angle« ške vlade zelo presenetila, je vendar treba reči, da ni niti najmanj prese« netljiva v svojem bistvu. Situacija je kratkomalo ta, da hoče vlada izrabiti sedanjo izredno ugodno konjunkturo. Danes je položaj tak, da so pogoji za zmago neprimerno ugodnejši nego bo« do morda že čez dva, tri mesece, kaj šele spomladi.
Doba sedanjega parlamenta je po* tekala v času in znamenju najhujše gospodarske krize. Parlament je bil iz« voljen v znamenju nacionalne koalici« je, ki se je sklenila med zastopniki vseh treh strank, da se uspešno izve« de borba s krizo. Toda vse tri stranke niso bile enako in kompaktno zastopa« ne v koaliciji, marveč se je večina la« buristične stranke odrekla svojih sta« rih voditeljev ter šla svoja pota, ena« ko kakor tudi znaten del liberalcev ni sodeloval v njej. Dejansko je bila koalicija pod absolutnim vodstvom konservativcev, ki so prav za prav zmagali v volitvah ter na osnovi tega v glavnem odločali v koaliciji. Parla« mentarna doba, ki se sedaj zaključuje, je bila potemtakem dejansko doba konservativnega režima.
Po ritmiki političnega valovanja bi bilo pričakovati, da se je ta čas ljud« sko zaupanje odvrnilo od konservativ« cev, pa se naklonilo k drugi stranki, in sicer, kakor je postala v povojni dobi tradicija, na levico, k delavski stranki. Že dvakrat od velike vojne dalje so se množice volilcev obrnile k laburi« stični stranki ter ji zaupale svoje inte« rese. Povsem logično bi se zdelo, da se bo po eri konservativnega režima, da« si nekoliko drapiranega z zastopniki la« buristov, nagnilo razpoloženje tudi se« daj zopet na levo stran. Da so taka pričakovanja pravilna ali vsaj uteme« Ijena, o tem so pričale tudi posamezne nadomestne volitve, ki so povsod, zla« sti pa na Angleškem, dober in vedno jako zaželjen barometer, ker napove« d ti jejo, kaj se prapravlja v spremenlji« vem razpoloženju volilstva. In nadome« stne volitve na Angleškem so kazale, da se zares vrši okret na levo, kakor ga ie napovedoval teoretski preudarek. Tem lažje bi bila taka sprememba razum« Ijiva, ker je bila konservativna stranka na vladi med veliko krizo, ko je težko najti režim, ki bi si bil ta čas pridobil simpatij. Da si jih tudi angleški kon« servativci niso, si zelo lahko mislimo. Take in enake zaključke je v najno« vejši dobi potrdil tudi izid kanadskih volitev, ki so skoro kar pometle s kon« servativnim režimom ter prinesle te« rneljit zaokret na levo, dasi tamkaj v prilog liberilcem in ne socialistom.
Ko je prišla vest, da se je vlada od« ločila za volitve v novembru, je nasta« lo v vrstah njenih nasprotnikov veli« ko razburjenje in celo ogorčenje. Opo« žici j a očita vladi, da hoče spretno iz* rabiti ljudsko razpoloženje, ki je nasta« lo spričo abesinsko « italijanskega kon« ffikta. Politična javnost na Angleškem je jako odločno za energično politiko v Ženevi ter za odpor zoper itahjan« ske načrte. Res so se oglasili mnogi, ki so izrazili drugačno mnenje m ki so se izjavili za nevtralnost, zlasti pa zo« per sankcije, toda to so vendarle manj« sina, ki večine ne more oslabiti. Naj« bolj jasno se je to pokazalo o priliki, ko ie kongres laburistične stranke g a« soval o tem in ko se je pokazala velika večina dveh milijonov za politiko sank* cilj dočim so ostali zagovorniki nev* tralnosti v manjšini. Enako je tudi s •prinadniki ostalih strank.
To razpoloženje je seveda voda na mlin sedanje vlade, ki se je tudi^res podvizala, da ga brž vnovci v oblik volilnega akta, ki naj formalno potrdi n i en o politiko, de jansko pa hkrati pod« piše konservativcem menico za zaupa« nje v prihodnji parlamentarni en Rav« no to pa nasprotniki vladi najbolj za* merijo in ji očitajo, da hoče izkoristiti v svoje strankarske namene narodno razpoloženje, ki nima z notranjo po« litiko prav ničesar opraviti.	. „
Gre pa še za več. Konservativci ze precej časa sem zagovarjajo načelo, da se mora z^eti tudi Anglija hitreje oho* roževati. Ta zahteva pa med angleški« mi masami ni nič kaj popularna m se« danji parlament se je zato vedno zelo
Napetost v Evropi popušča
Lavalov povoljni odgovor na angleško vprašanje glede pomoa na Sredozemskem morju je razgnal grozeče temne oblake nad Evropo - Znatno zboljšanje odnošajev med Anglijo in Italijo
London, 19. oktobra, d. Francoska vlada je snoči na angleško vprašanje, ali bi Francija v primeru italijanskega napada na angleško vojno brodovje na Sredozemskem m°rju priskočila avtomatično z vsemi svo-mi silami na pomoč, odgovorila pritrdilno.
Kakor znano, je Laval v sredo izjaviil, da bo mogel odgovoriti na to vprašanje šele v ponedeljek po seji trancoske viade. V četrtek zvečer pa je ponovno sprejel angleškega poslanika Člerka ter mu obljubil, da bo mogei že prej izročiti svoj odgovor. ker je spoznal iz pisanja listov v Parizu in Londo'nu, da bi moglo imeti zavlačevanje zeJo škodljive posledice za an-gleško-francoske odnošaje Včeraj popoldne je ponovno sprejel angleškega poslanika ter mu pri tej priliki izročil francoski odgovor.
Francoska vlada pravi v svojem odgovoru, da je vzajemna pOmoč držav, članic Društva narotov, ki jo določa 3. odstavek čl. 16 pakta DN, avtomatsko obvezna napram vsaki državi, ki sodeluje pri kolektivnem izvajanju sankcij, določenih po skupnosti držav, če je dotična država, napadena od druge države, o kateri so ugotovili, da je kršila pakt. To bi pomenilo, da je Francija pripravljena podpirati Anglijo tudj na mOrju v primeru kakega napada. kakor vsako drugo članico DN, k' bi jo napadla kaka tretja država. Zlasti velja to za primer napada na angleško vojno brodovje, ki bo izvajalo sankcije proti Italiji.
Delni pridržki Francije
London, 19. oktobra. AA. Agencija Reuter poroča, da je francoski odgovor na angleška vprašanja vezan na gotove pogoje Vlada francoske republike ee je izrazila pripravljeno pristati na angleško tolmačenje 3. odet. ČL 16 pakta DiN, po katerem so vse članice Društva narodov dolžne pomagati državi, ki jo zaradi izvajanja sankcij napade tretja država. Ta obveznost se uveljavlja avtomatsko, toda francoska nota pravi, da ce imajo v primeru, če bi tak napad izzvale individualne odredbe napadene države, presojati v smislu 1. odst. Cisto pravno tolmačenje tega francoskega pridržka Ы se lahko ublažilo v primeru potrebe s praktičnimi političnimi dogovori, ki se v ostalem v noti tudi omenjajo. Nota izraža nadalje mnenje, da sedaj praktično še ne more biti govora e kakem izvajanju določb 3. odst. čl. 16. pakta, ker nimata Italija in Anglija nikakega namena napasti druga drugo, ženevski sklepi pa so za enkrat samo gospodarskega in finančnega zna-ča in po mnenju Mussolinijh niso niti v naspr0tstvu z dostojanstvom Italije. p0 tem takem je izključena možn0st, da bi Italija na te sankcije reagirala. N0ta I raža končno željo, da se ustvari .psihološka atmosfera, v katferi bi bila izključe. na sleherna možnost neljubih incidentov. Takšna atmosfera se bo ustvarila najlažje na ta način, da Velika Britanija umakne del svojega vojnega brodovja s Sre. dozemskega morja, Italija pa del svoje Vojske iz Libije.
Zadovoljstvo v Angliji
London, 19. oktobra, b. Francoski odgovor na angleško vprašanje glede tolmačenja B- odst. čl. 16 pakta Društva narodov sicer ne bo objavljen, dejstvo pa je, da so Lava-love izjave v Londonu izzvale zadovoljstvo, ker je sedaj odstranjen zadnji nesporazum. V angleških krogih upajo, da bo omiljcnju napetosti med Francijo in Anglijo sledilo sedaj tudi postopno pomirjenje med Italijo in Anglijo, posebno, ker je imel angleški poslanik v Rimu Drummond že več važnih razgovorov z Mussolinijem. Menijo, da bo v večernih urah v Londonu in Rimu izdan skupen komunike, ki bo ugotovil tudi zboljšanje italijansko-angleških odnošajev. Komunike sicer vprašanja zmanjšanja pomorskih priprav Anglije na Sredozemskem morju sploh ne bo omenjal, pravijo pa, da bo Anglija za dokaz svoje dobre volje umaknila izpred Gibraltarja dve večji vojni ladji, ker
po njenem mnenju v danih razmerah Se ni
mogoče reducirati sredozemskih pomorskih sil do normalne mere.
Pogajanja med Rimom in Londonom
London, 19. oktobra. AA. Poučeni krogi zatrjujejo, da je angleški poslanik v Rimu Mussoliniju včeraj slovesno zatrdil, da Velika Britanija ntna nikakih vojnih namenov proti Italiji. Stično zatrdilo je dal zunanji minister Hoare italijanskemu poslaniku Grandiju.
Po vesteh iz itahjanskega vira je bili včerajšnji razgovor Mu« so lini ja z angleškim poslanikom že zelo pozitiven. Razgovarjala sta se povSem konkretno o umiku angleškega brodovja s Sred°zemskega morja in
italijanske vojske iz Libije. Diplomatska pogajanja, ki se vodijo sedaj т Rjmu, bodo skupno s povoljnim odgovorom Francije na angleška vprašanja vsekakor lahko do-vedla do zadovoljivega sporazuma v veeh spornih vprašanjih. Ne glede na vse to pa je treba poudariti, da niti od daleč še ni bil dosežen sporazum med Anglijo m kalijo v vseh vprašanjih, čeprav je sedanji trenutek zelo ugoden za nadaljnja pogajanja.
Mussolini bo najbrž skušal sedaj razširiti razgovore, sklicujoč se na 61. 19 in čl. 22 pakta, ki dovoljujeta revizijo pogodb in urejata funkcioniranje mandatov. Sef italijanske vlade namreč ni pozabil nekaterih obljub sira Samuela Hoara in zahteva obenem ponovno razdelitev kolonijskih proiz- . vodov in ozemlja na drugi shrani morja. I
GSede m to izjavljajo v Londonu, da je Hoare sicer izprevidel upravičenost k»Id-janske ekspanzije, vendar pa nd oikoli govoril o kakšnih teritorialnih koncesijah temveč samo o teoretski možnosti drugačne razdelitve sinovin.
Anglija ne misli na vojaške sankcije
London, 19. oktobra. w. Uradno izjav_ IJajo, <*a ni Anglija v razgovorih z Ьвлга. lom ali pri drugih prilikah nikoli sprožila vprašanja vojaških sankcij. Prav tako ni nikoli mislila na to, da bi zaprla Sueški prekop ali uvedla blokado proti Italiji.
Mussolinijev poklon Angliji
Rim, 19. Oktobra, g. Komunike, ki ga je svečer izdal Mussolini, izraža popuščanj« napetosti v odnošajih med Anglijo in Italijo in poudarja, da je Anglija у sedanji kriii ra znala v dobri veri. Vsi. ki so trdili, da so Anglijo vodili sebični nameni, so bili t zn.otL
Nov žarek upanja
Odgoditev izvajanja gospodarskih sankcij za 14 dni
ženeva, 18. oktobra. w. Odbor osemnajstih DN za kooperacijo pri finančnih in gospodarskih sankcijah proti Italiji, je na dopoldanski seji siprejel angleški predlog glede popolne prepovedi uvoza italijanskih proizvodov in Ыа©а e pridržki nekaterih držav.
Švicarski zvezni svetnik Motta je pri tem ponovno poudaril, da ee Švica temu predlogu zaradi svojega posebnega položaja ne W0re priključiti. Prav tako je Ponovil svoječasne prndržke tudi poljski govornik. Glede na mnoge pomisleke se je odbor odločil imenovati stalen podpdbor, ki naj bi proučil vse te posebne primre.
Na popoldanski seji je odbor proučeval vprašanje prepovedi izvoza važnih si-rovin v Italijo, ki jp je soglasno sklenil.
0dbor osemnajstih se bo zopet sestal dne 31. oktobra, ko bo moral določiti rok uveijavljenja gospodarskih sankcij. Dejstvo, da gospodaf^ice sankcije v prihodnjih И dneh še nebodo stopile v veljavo, je znatno omililo politično nape. tost. Vlada v Rimu, Londonu in Parizu bodp imele v tej dobi dovolj prilike, da se bodo orda le še sporazumele glede itali-jansko-aibestinskega spora. V vseh krogih vlaida precejšen optimizem to nekateri
računajo celo, da gospodarskih sankcij Po Poteku 14 dni splph ne bo treba uvesti.
Diskriminacija držav, ki ne bi izvedle sankcij
Ženeva, 19. oktobra, d. Pododbor za kompenzacije je razpravljal snoči do poznih ur. Posebno živahna razprava se je razvila o predlogu, ki ga je izdelal redakcijski odsek in kateremu so bili predloženi mnogoštevilni amendeminti. Predvsem je treba poudariti Titulesoov amendment, ki priporoča diskriminacijo članic Društva narodov, ki ne bi izvedle sklenjenih sankcij. Diskriminacija naj bi obstojala v tem, da bi se tem državam znižali doslej določeni kontingenti. Proti temu predlogu se je posebno ostro izjavil poljski zastopnik Kulski, ki ga je podpiral delegat Južne Afrike, izrekli pa so se zanj ruski zastopnik Roeenblum, grški delegat Poli tis m francoski zastopnik Coulondre. Titulescov amendemeni je bil sprejet proti pridržkom Poljske, Južne Afrike in Španije.
obotavljal, preden je dovolil kak kre« dit za oboroževanje; da pa bi se upal izvesti obsežnejši oboroževalni pro« gram, na to ni bilo niti misliti. Novi parlament, ki bo izvoljen v novembru, bo imel pred seboj večletno delovno dobo in mu ne bo treba neprestano mi* sliti na to, kaj bodo o tem aH onem sklepu rekli volilci. Zato se konserva* tivci, ki trdno računajo z veliko volil* no zmago, nadejajo, da bodo po volit* vah lahko izvedli tudi svoje oborože* valne načrte. Pri tem pa kalkulirajo, da pri sedanjem gledanju angleških mno* žic na mednarodno situacijo vprašanje oborožitve ne bo igralo odbijajoče vlo* ge pri volitvah, kar bi se brez dvoma zgodilo, ako bi se volitve vršile v manj napetih razmerah.
Kakor v vseh resnično demokratičnih in parlamentarnih državah, tudi v An* gliji vladna stranka pri volitvah ni nič na boljšem kakor druge stranke. Edina prednost, ki jo ima pred opozicijo, je ta, da lahko sama določi termin voli* tev In to prednost so, kakor vidimo, angleški konservativci v polni meri iz* koristili. Termin za volitve so si zares dobro izbrali.
Na somalski Sronti abesinska protioSenziva
Po zadnjih vesteh se more pričakovati pričetek abesinskega protisunka na južni fronti
italijanski
Addis Abeba, 19. oktobra- d. Vsi znaki kažejo, da se morejo v kratkem pričaka, vati večji dogodki. V abesinski prestolnici se po veliki parado. 115.000 vojakov, ki je bila v četrtek pred cesarjem, živahno pripravljajo za abesinsko proti-ofenzivo na vseh frontah- Po splošni mobilizaciji so pretekli že trije tedni in med tem časom so imeli posamezni pokrajinski guvernerji dovolj časa za organiziranje svojih čet ter odpošiljatev na one dele fronte, kjer naj bi posegle v boj pni spio. šno pričakovani ofenzivi. Po mnenju tu. kajšnjih vojaških strokovnjakov se morejo pričakovati že v prihodnjih dneh veliki spopadi. Kje bo prišlo do pravega večjega napada Abesincev proti Italijanom, je doslej še strogo tajno, vendar pa smatrajo kot zelo verjetno, da bo izbrana za sedanjo protiofenMvo južna fronta. Da se pripravlja večja akcija, dokazuje tudi dejstvo, da se je cesar Hafle Selasi odločil oditi na fronto. Velik pomen pripisu, jejo tudi temu, ker je že 62 let stari vojni minister Muiugeta, ki se je boril z Italt_ jami že 1896, prevzel vrhovno poveljstvo na severni fronti.
Vojska rasa Mulugete je že na pohodu v manjših oddelkih proti Desiju. Pričakujejo; da bo ob koncu meseca v tem mestu zbranih 200.000 vojakov. V Desiju se tudi že pripravljajo za sprejem cesarja Haila Sel asi ja. V mestu so nakopičene velike zaloge živil, ker bo v primeru padca Makaäe, prihodnje abesinsko oporišče, ki bo ostalo v tesnem stiku z Gon_ darjem.
Cesar se še ni odtočffl gilede italijanskega predloga, ki je bil sporočen pred 10 dnevi, da namreč italijanske čete ne bodo poškodovale železnice Addis Abeba—Džt. buti, če jo abesinska vlada ne bo uporab. ljaJa za transporte municije. Po abesinskem mnenju obstoja junkttm med tem predlogam in novo italijansko ponudbo, da Addis A bebe ne bodo bombardirala, če je ne bodo uporabljali kot vojaško oporišče. Ker pa predstavlja transport med Addis Abebo in Diredavo bistven del abesinskega strateškega načrta na južni fronti, vidijo v italijanskem predlogu poizkus, napraviti Abesinijo odgovorno, če bi inozemski potniki ali pa francosko v blago doživelo na železnici Škodo. Zato
bo abesinska vlada bržkone predlog odklonila.
Živahne akcije italijanskih letalcev
Addis АЬе>Ьа? 1»- oktobra, a- ätalijanl izvajajo zadnje dni obsežne letalis ke akcije v pokrajini Makale in во tudi tepre-meniü svcrjp taktiko. Njihovi letaflci ne izvršujejo več napadov z bombami, temveč se spuščajo na 200—300 m in obstreljujejo nasprotnika raje s strojnicami.
Asmara, 19. oktobra AA. Grof Clano Je bombardiral skladišče municije v Belsma-rijanu. Njegova letala »o vrgla 30 bomb Po 20 kg in skladišča porušila.
Po nekem radijskem porpčiLa ee je grofu Cinu posrečilo tadi pognati v beg oddelek redne vojske, ki Je skušal spraviti v Addis Abebo munlctjo.
Poslanik Vinci o svojem postopanja
Addis Abeba, 19. oktobra. AA. V zvezi z obiskom francoskega poslanika v Addis Abebi pri interniranem grofu de Vinca-ju poročajo, da je poslanik Vinci pri tej priliki poudarjal, da je njegovo ravnanje v skladu z dobljenimi navodili in da je
zato doceJa netočna da Ы Ьйа ttaJfJanska
vlada obsodila ravnanje svojega poslanika v Addis Abebi.
Municija za Abesinijo
Pariz, 19. oktobra. w. Kakor poročajo iz Džrbutija, je prvi transport municije iz Evrope, sedem milijonov nabojev, pa-siral Britansko Somalijo in je na poti v Džidžigo.
Italijansko uradno poročilo
Rim, 19. oktobra w Ministrstvo za tisk in propagando objavlja komunike št. 23: General de Bono sporoča, da s fronte v Somaliji in Eritreji nima poročati ničesar pomembnega. Med tem je izdal proglas, da se ukine suženjstvo v v^eh pokrajinah, ki so jih zasedli Italijani, in sužnji takoj izpustijo na svobodo.
Nalivi v Somaliji
»
MOan, 18. oktobra. w. Vojni poročevalec lista »Corierre delia Sera« poroča tz Mogadiscia, da so v Somaliji nastopili hudi nalivi, ki ovirajo operacije itaiijan_ ske vojake. Nekatere reke so prestopile bregove, nekateri kraji so popodnocna pod vodo. Ceste so se izpremenfle v močvirja, tako da ni mogoče napredovati in je tudi dovoz živeža zelo otežkočen.
Maršal BadogHo računa z daljšo vojno
Anna, 19. oktobra, d. Ob prihodu Italijanskega vrhovnega porveljnika maršata Badoglia v Eritrejo je imel vojni poročevalec agencije »Intemacional News Service« priliko govoriti z njim. Maršal Ba-doglio je izjavil:
Italija bo brez dvoma dosegla svoj cöj, wendar pa bo zadeva bržkone precej doL gotrajna, kakor so vsi cMflizacij^ki pra_ cesi- VSe vojne priprave obstoje Iz dveh faz: 1. lz mobilizacije in 2. iz fecm_ centracije. Abestod mobilizirajo, drugega koraka pa še niso napravili Ko bo koncentracija končana, se more računati s večjimi njihovimi napadi.
Italijani čakajo mimo na eibestasfee napade, ker so oboroženi z vsem modernim orožjem za vojno na veHko.
Na vprašanje, kaj misü z besedami »dolgotrajna vojna«, dve leti afi morda tri, je odgovoril maršal Badogiio, da je nemogoče točno napovedati, kodfka časa more vojna trajati, vendar se morejo vojne operacije tracH vso zimo nadaljevati.
Maršal Badoglio, M je kot šef generalnega štaba na čelu celotne italijanske vojSke na kopnem, na morju in v zraku, bo podvzel inšpekcijsko potovanje po Eritbreji in Somaliji ter se bo nato vrnil v Rim.
Gibanje angleških čet ob libijski meji
Kako, 19. oktobra. AA. Od včeraj ee zopet premikajo angleške četfe proti zapad-ni meji Egipta. Včeraj je odšlo v to smer 59 tankov. Na zapadno mejo je odšlo tudi več drugtih oddelkov.
Zarota v Turčiji
Pravočasno odkrita zarota proti Kemalu Ataturlra je
bila zasnovana v Siriji
Carigrad, 19. oktobra. Vsi današnji listi se obširno b&vijo z odkritjem zarote proti predsedniku repuhlike Kemalu Atatiirku. Na seji velike narodne skupščine, ki se je vršila snoči, je bilo med drugim sklenjeno, da se izroči sodišču tudi poslanec Ursavas iz Urfe ki je osumljen, da je pomagal spraviti zarotnike, ki jih je imel Skrite na svojem posestvu, čez mejo. Poslanec Ursavas se je snoči prostovoljno javil oblastvom, zagotavlja pa, da nje nedolžen in žrtev klevete.
Preiskava je ugotovila da so bfli za. rotniki oboroženi z bombami in z avto. matskimi pištolami. Vsi so imeli po 300 strelov.
Glede pot«, po kateri so zarotniki prispeli v Turčijo, je dozdaj dognano. da so potovali iz Damaska do Alepa z vlakom.
Odtod so se odpeljali do eirijsko-turške
meje z avtomobilom. Тала je sprejel zarotnike poslanec Sait Ursavas, M je ЬЧ, kakor vse kaže, glavni vodja zločinskih priprav.
Na podlagi dosedanje preiskave во pri. jeli v pokrajini Maras v vzhodni Anato. liji še devet oseb, ki so bile v zvezi z glavnimi zarotniki.
Načrt za atentat se IzdebS v Sirijo, duša zarote pa je bil Bthen čerfcez, dolgo, letni nasprotnik sedanjega reda v Tnrčijn. Med zarotniki je tudi več njegovih sorodnikov.
Današnja številka ima 364 malih oglasov
ZAKLJUČENO ZASEDANJE
NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA
>0 določbah ustave je bilo včeraj zaključeno prvo zasedanje sedanjega Narodnega predstavništva —Danes se otvori novo zasedanje
Veliko zanimanje za predsedniške volitve
Beograd, 19. oktobra, p. S kraljevim *cazom sta bili danes zaključeni zasedanji obeh zbornic Narodnega predstavništva. Obenem je bilo novo zasedanje v zmislu ustavnih določb sklicano za jutri 20. oktobra. Obe današnji seji sta bili le kratki in sta imeli več ali manj formalni značaj. Zato tudi v javnosti za seji ni bilo posebnega zanimanja.
Tem večje pa je bilo zanimanje za jutrišnji seji, ko se bodo pri volitvah skupščinskega in senatnega predsedstva prvič pomerile parlamentarne moči v novem položaju. Danes so imeli senat-ski in vsi poslanski klubi seje, na katerih so defenitivno razpravljali in sklepali o kandidaturah za jutrišnje volitve. V poslanski zbornici bosta postavljeni dve listi, ni pa še jasno ali bosta dve listi tudi v senatu ali pa bo ostalo pri listi kluba senatorjev JNS, ki bo ponovno kandidiral dosedanje predsedstvo z dr. Tomašičem na čelu.
Narodna skupščina
Beograd, 19. oktobra, p. Po večmesečni pavzi ee je danes dopoldne sestala Narodna skupščina, ki je z današnjo sejo zaključila svoje poletno zasedanje. Veeh sej v tem aasedanju je biLo devet. V skupščinski dvorani so se zbrali poslanci skoraj polnost e-vilno, publika pa tokrat ni pokazala posebnega zanimanja za parlamentarno dogajanje. Računala je pač, da bo današnja seja le bolj formalnega značaja in da se na njej ne more zgoditi »nič posebnega«.
V prisotnosti celokupne kraljevske vlade je predsednik skupščine Stevan Cirič ob 10.30 otvoril sejo, nakar je tajnik Kovač prečital zapisnik zadnje seje. K zapisniku se je oglasil nar. posl. Voja Lazič. Ker pa se njegove pripombe niso nanašale na zapisnik, nego dejansko na sklepe, ki so bili sprejeti na poslednji seji. mu je predsednik odvzel besedo. Ker ni hotel zapustiti govorniške tribune, je bil po ponovnih ustmen.ih opozorilih predsednika kaznovan s pismenim opominom.
Predsednik je za tem sporočil, da je o priliki tragične smrti belgijske kraljice Astride v imenu Narodne skupščine brzojavno izrazil sežalje predsedniku belgijskega parlamenta. Od njega je dobil zahvalni odgovor. Predsednik je obe brzo-ja\«ki prečital, skupščina pa je njegov kratki komemoracijski govor, posvečen vladarici prijateljske države, poslušala stoje in z vzklikom počastila spomin pokojne belgijske kraljice.
Skupščina je nato komemorirala tudi za pokojnim narodnim poslancem Širno Djuri-čem. Prečiifanih je bilo dalje več ukazov, med njimi tudi ukaz o rekonstrukcija vlade dne 24. septembra, ko so podali ostavko ministri dr. Auer. Ignjat Stefanovič in Pre-ka ter sta bila imenovana za nova ministra dr. Kal udje rčič in dT. Krek. Skupščina je bila obveščena, da je senat v celoti sprejel proračunske dvanajst i.ne ter da ji je minister za trgovino in industrijo predložil uredbo min istrskega sveta o električnih edinicah. ki se rabijo v prometu. Vlada je predložila uredbo o likvidaciji brezplačnih naselij v državnih gozdovih Pasjači. Vido-jevičih in Macanih. Nato so prečrtali poročilo administrativnega odbora skupščine, ki je pregledal sikupščinske račune. Skupščina je poročilo brez debate sprejela.
Preči tane so tile tudi pismene ostavke nekaterih narodnih poslancev na mesta županov, ker je županska funkcija nezdružljiva s položajem narodnega poslanca. Končno je bila prečitana cela vrsta interpelacij, med njimi tudi interpelacija narodnih poslancev Prekorška, Lukačiča, Božiča, Dušana Ivančeviča. inž. Horvata in drugih na mi-nistrspega predsednika glede znižanja prejemkov državnih uslužbencev.
Narodni skupščini so bili predloženi tudi predlogi o izročitvi cele vrste narodnih poslancev sodišču.
Nato so bile prečitane nekatere prošnje, protesti in pritožbe, ki so bile izročene v proučitev pristojnemu skupščinskemu odboru. Po poročilu verifikacijskega odbora je bil verificiran mandat namestnika pokojnega narodnega poslanca Djuriča Alojzija Djikica. Poročilo verifikacijskega odbora je bilo sprejeto.
Skupščina je nato soglasno sprejela resolucijo, ki jo je predložil predsednik skupščine, da se prenese razprava o vseh vprašanjih, ki so bila še na dnevnem redu poletnega zasedanja, na novo zasedanjje. Končno je notranji minister dr. Korošec prečital ukaz kraljevih namestnikov o za-ključitvi zasedanja in o jutrišnji otvoritvi novega zasedanja, kakor to določa ustava.
Seja je bila zaključena ob 11.15.
Seje klubov
Beograd. 19. oktobra, p. Danes popoldne so se vršile seje vseh parlamentarnih klubov. Povsod so razpravljali o kandidatih za novo predsedstvo Narodne skupščine, ki bo voljeno na jutrišnji dopoldanski seji. Jugoslovenski nezavisni poslanski klub je imel sejo pod predsedstvom narodnega poslanca Božiča in je po kratki razpravi sklenil glasovati pri volitvah za sedanje predsedstvo s Stevanom Čiričem na čelu. Kandidatska lista se le toliko spremeni, da pride na mesto drugega podpredsednika Radoslav Vuče-tič, dosedanji podpredsednik kluba skupščinske večine, na mesta tajnikov pa poslanci Kovač. dr. Mulalič, Živko Danilovič, Аса Stojanovič in dr. Damič.
Na seji večinskega kluba so se odločili za naslednjo kandidatsko listo: minister Mirko Komnenovič kot predsednik, Dragiša Cvet-kovič, Vekoslav Miletič in Zafer beg Kuleno-vic kot prvi. drugi in tretji podpredsednik ter Novica Popovič. Miloje Sokič. dr. Andrej Veble. Milan Badjak in Drago Stojadinovič kot tajniki.
Istočasno je zasedal tudi opozicijski klub g. Bogoljuba Jevtiča, ki se je enako kakor jugoslovenski nezavisni klub odločil za dosedanje predsedstvo. Potemtakem prideta
jutri na seji Narodne skupščine na glasovanje dve kandidatski listi.
Dopoldne ob 10. se je pod vodstvom predsednika Koste Timotijeviča sestal tudi klub senatorjev JNS. Klub je soglasno sklenil, da bo glasoval za dosedanje predsedstvo z dr. Ljubo Tomašičem na čelu. Ker je bilo med tem izpraznjeno mesto senatskega tajnika je bil imenovan za kandidata na to mesto dr. Vasa Glušac. Pred zaključkom je predsednik napovedal prihodnjo klubovo sejo za jutri popoldne c?b 16. Na dnevnem redu bo predsednikovo poročilo.
Senat
Beograd, 19. oktobra, p. Dopoldne ob 9.15 se je sestal tudi senat na kratko poslednjo j sejo v poletnem zasedanju. Sejo je otvoril i
predsednik dT. Tomašič, ki je po odobritvi zapisnika poročal o komemoraciji prve ob-lebnioe tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja na Oplencu. Senat je izvršil svojo dolžnost in se je kor-porativno odpeljal na kraljev grob ter z globoko pieteto počastil njegov spomin. Senatorji so ob tem komemoracijskem govoru vstali in se ob zaključku priključili predsedniku, ko je vzkliknil: Slava kralju .Aleksandru Uedinitelju!
Poleg drugih je bil nato prečitan ukaz o imenovanju dr. Antona Korošca, dr. Hras-nice in dr. Djord ieviča za senatorje. Predsednik ie predložil resolucijo, da se vse zadeve, ki se na tem zasedanju niso uredile. prenesejo na prihodnje zasedanje, kar je s°nat soglasno sprejel. Notranji nrnister dr. Korošec je nazadnje prečrtal ukaz o zaključi t vi poletnega zasedanja in o novem zasedanju, ki se otvori iutri dopoldne. Senat se sestane jutri ob 9.
epi gospodarskega eta Male antante
Okrepitev trgovinskih zvez, zboljšanje prometa, tesnejše sodelovanje emisijskih bank in poštnih hranilnic
Beograd, 19 oktobra. AA. Danes popoldne se je vršila skiepna seja gospodarskega sveta Made antanie. ki zaseda od 14. t. m. v Beogradu. Po seji je izšel naslednji komunike o delu in rezultatih šestega zasedanja gospodarskega sveta Male antante:
Gospodarski svet Male antante, ki se je sestal na šesto zasedanje v Beogradu 14. t. m. pod predsedsivtxn predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadi-novuča, predsednika stalnega sveta Male antante, je z današnjo sejo končal svoje delo, ki je bilo na dnevnem redu.
V teku tega zasedanja je gospodarski svet, ki je razdelil svoje delo na odbore, proučil vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem redu. Razen tega se je prva komisija bavila z vprašanjem okrepitve trgovinskih zv^z med tremi državami, ker je izmenjava blaga v sedanji krizi zahtevala posebno pozornost sveta Male antante. Druga komisija, ki ji je bila naloga proučevanje prometnih vprašanj, je proučevala možnost zboljšanja železniškega, rečnega in letalskega prometa med tremi državami Male antante. Tretja komisija je razpravljala o praktični izvedbi aranžmanov, ki se tičejo ustanovitve poštne zveze. In naposled je imela četrta komisija nalogo, da prouči problem tujskega prometa med tremi državami in vprašanje tesnejšega sodelovanja med emisijskimi bankami in poštnimi hranilnicami. Ta komisijo je prou-č^ala tudi vprašanje industrijskega sodelovanja in je posvetila posebno pozornost problemu oo:malizacije. V svrho čim tesnejšega gospodarskega sodelovanja je proučevala dalie prob cm unifikacije zakonov o nakazn;cah in čekih in vprašanje sodelovanja na socialnem polju. Pozitivni rezultati tega zasedanja so tile;
1)	enotna ureditev železniških transportov potnikov in prtljage;
2)	izdelani so načrti dveh dokumentov, ki
se tičeta sodelovanja ladijskih družb na
Donavi;
3)	podpisan je protokol o sodelovanju med poštami in o prometu telefona in br-zojava;
4)	podpisana je konvencija o ukinitvi dvojnega obdavčenja glede takse na dediščine;
5)	dosežen je sporazum o unifikaciji zakona o nakaznicah;
6)	podpisan protokol o normalizaciji na industrijskem polju v državah Male antante;
7)	industrijski odbor je dal svoj pristanek v vprašanjih bodočega delovanja na polju industrijskega delovanja.
8)	izdelan je v podrobnostih načrt o organizaciji gospodarske razstave Male antante in Balkanske zveze.
Na današnji sklepni seji gospodarskega sveta Male antante so odobrili rezultate, ki so jih dosegle vse komisije, in določili prihodnje zasedanje na dan 34. februarja 1936 v Pragi.
Na koncu seje sta se češkoslovaška šefa delegacija dr. Friedman in šef rumunske delegacije Teodorescu zahvalila šefu jugoslovenske delegacije g. Pelivanoviču za prisrčno sodelovanje a prav tako tudi za prisrčni sprejem, ki sta ga obe delegaciji doživeli. Obenem sta mu želela mnogo uspeha pri bodočem delu v Madridu, kamor poj de kot pooblaščeni minister kralje* vine Jugoslavije.
G. Pelivanovič se je zahvalil s prisrčnimi besedami voditeljema obeh delegacij in vsem drugim delegatom za iskreno sodelovanje.
Zasedanja gospodarskega sveta Male antante so ee udeležili tudi člani tajništva Male antante z gg. Petrovičem in Polače-kom na čelu.
Nj. Vel. kraljica v Novem Sadu
Novi Sad, 19. oktobra. AA. Dopoldne je prispela v Kamenico Nj. Vel. kraljica Marija in obiskala otroški sanatorij. Sprejel jo je na postaji ban dunavske banovine Svetislav Paunkovič s soprogo, ki ji je izročila šopek cvetlic.
Beležke
Krščanski socialisti
»Delavska Pravica«, glasilo krščanskih socialistov, prinaša uvodnik pod naslovom »Mimo klevet naprej«! Članek izzveneva v ugotovitvi, da morajo iti krščanski socialisti svojo pot naprej. Zanimiv je v uvodniku naslednji odstavek:
»Naravnost smešna so stalna podtikanja krščanskim socialistom, češ da so marksisti. Na to krilatico, ki jo uporablja v boju proti nam gotov krog ljudi, ne naseda več delavstvo in vrste Jugoslovanske strokovne zveze se stalno širijo. Da bi le tisti, ki nam to krilatico podtikujejo, prav razumeli, kaj je krščanski socializem in kaj jc marksizem, potem bi gotovo govorili drugače. 2a-libog pa so radi splošne poplave kapitalistične miselnosti že tako zaslepljeni, da niti jedra o krščanstvu ne razumejo več. Prav radi tega pa tudi ne morejo do dna razumeti ne delavca in ne važnosti časa, v katerem živimo.«
Ta bridki očitek je, kakor se vidi, naperjen proti ljudem v lastnem kulturnopolitič-nem taboru, ki jim je namenjen tudi ves uvodnik.
Kriza v emigrantski organizaciji ?
Klerikalna »Hrvatska Straža« javlja, da je prišlo med člani emigrantskega društva »Istra« v Zagrebu do ostrih sporov. Članstvo je baje skrajno nezadovoljno s sedanjim odborom in njegovim delovanjem, predvsem pa je nezadovoljno s Savezom emigrantskih društev v Beogradu, ki mu, kakor je znano, stoji na čelu dr. Čok. To nezadovoljstvo je prišlo do izraza, tako piše ^Hrvatska Straža«, na zadnjem društvenem sestanku, kjer so odboru očitali »narodno mlačnost, frontaštvo, nestrpnost in
monopoliziranje« ter ostro protesti! ali д>го-ti delovanju Saveza emigrantskih društev v Beogradu in pisavi lista »Istre«, češ da Savez in »Istra« ne zastopata interesov emigrantov, marveč samo koristi »par ko-morašev«.
Ne vemo, koliko je resnice na tej vesti zagrebškega lista. Vsekakor pa izhaja iz njegovega pisanja, da bi mu bili spori v emigrantski organizaciji zelo všeč. Temu se ni čuditi, kajti emigrantska organizacija se skrbno ogiba vsake strankarske politike, »Hrvatska Straža« pa je, kakor znano, mnenja, da mora vse, kar se na Hrvatskem giblje, aktivno služiti politiki dr. Mačka.
Razprtije med slovenskimi mačkove?
Predvčerajšnjim smo zabeležili, da se bo namesto javnega zborovanja, ki so ga bili mačkovci za nedeljo napovedali v Ljubljani, vršilo samo posvetovanje v zaključenem krogu, danes pa naknadno izvemo, da mora zaradi raznih zadržkov tudli ta sestanek odpasti. Tako se je izjalovila prva velika akcija, ki so jo pod vzeli slovenski zastopniki združene opozicije.
V gibanju ,to se pravi v vodstvu, ki ee je brez vsake parlamentarne forme postavilo Mačkovemu krilu med Slovenci, pa zmerom živahneje vre. Včeraj emo poročali med drugim, da je dr. Dobovišek. edini slovenski poslanec, ki je ostal zvest združeni opoziciji, izstopil iz konzorcija »Slovenske Zemlje«, zdaj pa nam javljajo še, da je hkratu prijavil svoj vstop v konzorcij Vid-marjevega »Bojevnika«. Ta prestop ima v tem Času najostrejše borbe v slovenskem MaSkovem taboru čisto ostentativen značaj in pri na, d 4 pomeni opozicija proti Lončarjevi in Koomurjevi »zdniženi opoziciji« vendarle nekaj več kakor »neke nam neznane osebe«, kakor je napisala »Slovenska Zemlja«.
Korporacijski parlament v Grčiji
Atene, 19. oktobra. AA. Kraljevski na. mestnik in predsednik vlade general Kon_ d'lis bo predložil parlamentu predlog, da naj se število poslancev zniža od 300 na 60- Deset izmed njih bi bilo imenovanih s kraljevskim ukazom, 50 bi jih pa 'zvolili na oenvi korporacijskega sistema.
Točno olačui »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
Dobro jutro, dober dan za nego zob le Cimean
Popis prebivalstva v priključenih občinah
Popis je potreben v domovinske in statistične svrhe
Ljubljana, 19. oktobra
Na ozemlju, ki je bilo z ukazom kr. namestnikov priključeno mestni občini ljubljanski. se bo vršil popis prebivalstva, trgovskih, obrtnih in industrijskih obratov, poljedelskih gospodarstev in domače živine in sicer: za bivšo občino Moste in za priključeni del občine Polje v občinski pisarni v Mostah, za bivšo občino Šiško v pisarni v Zg. Šiški, Celovška cesta 121 (restavracija Kavčič poleg remize); za bivšo občino Vič v občinski pisarni na Viču in za priključeni del občine Ježice ter za priključeni del občine Dobrunje na mestnem poglavarstvu v Ljubljani, Mestni trg It. 2, II. nadstropje, soba št. 44.
Vsak hišni lastnik (upravitelj) bo prejel poziv z navedbo, kdaj in kje naj se zglasi zaradi popisa. 0 tem bo obvestil tudi vse stranke (družinske poglavarje), ki stanujejo ali ki imajo poslovne prostore v njegovi hiši, ter jim sporočil, kdaj in kje naj se zglase. Stranke naj na pozivu potrdijo z
lastnoročnim podpisom da so bite o vsebini tega poziva obveščene. Za popis eo določene
uradne ure od 8. do 14.
Hišni lastnik kakor tudi stranke (družinski poglavarji) naj prinesejo s seboj k popisu vse svoje osebne listine (rojstni list, do-movnico, opcijski dekret, državljansko izkaznico, poselško, delavsko ali poslovno knjižico, službene dekrete), kakor tudi listine svojih družinskih članov (rojstni Bst žene, poročni list, rojstne liste vseh svojih otrok, družinsko knjižico, rodbinsko polo) in listine oseb, ki stanujejo ž njim v istem stanovanju.
Vsi podatki se bodo uporabffi вате v
domovinske in statistične, ne pa v davčne svrhe. Stranke se opozarjajo, da je v njihovem lastnem interesu, da se pozivu točno odzovejo in prinesejo k popisu vse potrebne dokumente, da se s tem izognejo ponovnim pozivom in zasliševanjem pri mestnem poglavarstvu.
Pevsko slavje v šabcu
Danes se sestane v Šabcu 11. kongres Jugoslovenske pevke zveze — 70-letnica domačega pevskega društva
Šabac, 19. oktobra.
V starem Šabcu je napočil danes ve« lik praznik. Njegovo pevsko društvo praznuje 70«letnico svojega zaslužnega delovanja, razvija društveno zastavo, ki jo je daroval blagopokojni kralj Aleksander, istočasno pa sprejema pev« ske tovariše iz vse Jugoslavije, ki se zbirajo k 11. kongresu Jugoslovenske pevske zveze.
Prva srbska pevska organizacija je bila ustanovljena v Beogradu, takoj za njo pa se je osnovalo pevsko društvo v Šabcu. Iniciativo za pevsko organiza* cijo je dal leta 1865. tedanji vladika Gavrilo. V prvih letih je imelo društvo samo moške člane, ki so prepevali pri službi božji. Društvo se je razmeroma naglo razvijalo, zakaj Šabac ima staro pevsko in glasbeno kulturo. V dvorcu velikaša Jevrema se je že leta 1829 oglasil prvi glasovir in tudi prva vo« jaška godba v Srbiji je bila ustanovljen na v Šabcu. Imenovala se je «knjaževa banda», vodil pa jo je skladatelj Šle» zinger. Posebno uspešno se je razvijala pevska organizacija v Šabcu od leta 1885 dalje, ko ji je stopil na čelo znani javni delavec zdravnik dr. Mihajlo Spiridonovič. Društvo je že tedaj pri* rejalo javne koncerte. Prirejalo pa je tudi turneje.Leta 1899 je nastopilo v Zagrebu ob proslavi 50«letnice književ« nega delovanja Jovana Jovanoviča* Zmaja, leta 1903 pa v Beogradu, ko je '
beograjska pevska organizacija vila 50 letnico svojega obstoja. Prire* jena je bila tudi tekma srbskih pevskih društev in pevci iz Šabca so si zaslužffi prvo nagrado. Tedaj je bilo društvo že pod vodstvom dirigenta Roberta To« lingerja, ki je prišel iz Prage. Prej je bil Tolinger v Zagrebu, na Cetinju na dvoru kneza Nikole in v Veliki Kikin« di. V Zagrebu je deloval kot kapelmk opere. Izvrstnemu češkemu glasbeniku pa se je najbolj priljubil Šabac in iz zbora, ki so ga tvorili požrtvovalni pev« ci«amaterji, je v kratkem času ustvaril odlično simfonijsko skupino. Hvaležni Šabčani so Tolingerju leta 1931 posta* vili lep spomenik.
Vojna je leta 1914 prekinila pesem v Šabcu. Mesto je bilo porušeno in po* žgano. Mnogi člani pevskega društva so že med prvimi navali sovražnika žrt« vovali domovini svoja življenja. Po* polnoma je bilo društvo obnovljeno še« le leta 1922. Šest let pozneje je napra« vilo uspešno turnejo v Smederevo, Po« žarevac in Petrovac na Mlavi, lani pa v Milanovac, čačak, Kraljevo in Kragu« jevac. Na čelu društva je sedaj pred« sednik mestnega sveta Ilija Popovič.
Tri četrtine stoletja pomenijo mnogo za pevsko društvo v Sabcu. Preživelo je neb roj hudih in svetlih trenutkov. Vseh 70 let pa so se člani in voditelji društva izkazovali z največjo požrtvo* valnostjo. Pri narodni prosveti in kul« turi ima jubilejno društvo velik delež.
Nočna protiplinska vaja v Ljubljani
LJubljana, 19- oktobra.
Nocoj se je vaja za obrambo proti plinskim napadom ponovila in je dosegla prajv lep uspeh. Točno ob 21- je prvi strel z grada javil ailarm in na mah je bil v mestu ustavljen ves promet. Hkratu so začele ugašati luči po ulicah in hišah in vsa Lju/bljana se je v nekaj minutah zavila v najglobljo tišino in temo-Dva motorja prostovoljnih gasilcev sta zavila iz Mestnega d©ma in e hu<panjem n , ulicah tudi vse Pozabljivce opozorila na grozečo nevarnost. Večer je bil posvečen semao mobilizaciji civilne obrambe in vaji z lučmi, zato je tudi napad sam izostail. Alarm je trajal dobre četrt ure, nakar eo vnovič zazvonili zvonovi, luči so vnovič zagorele in večerno življenje je steklo v svoj običajni tir.
Zagrebške konference dr. Laze Markoviča
Zagreb, 19. oktobra, o. Dr. Laza Markovič je tudi danes nadaljeval svoje preliminarne razgovore s hrvatskimi opozicijskimi politiki. Sestal se je najprej z dr. Ivanom Peroarjem, nato pa z dr. Milivojem .Dež-manom, direktorjem »Obzora« in »Jutar-njega Lista«.
Železniška nezgoda
Sarajevo, 19. oktobra, o- Na šumski železniški progi Teslič — Usora se je pripetila huda nesreča. Okrog poldneva je odpeljal iz Tesliča mešani vlak večje število potnikov in 180 ton lesa, 7 km daleč od postaje pa je skočilo s tira več vagonov. Med potniki je nastala velika panika, večjih žrtev pa ni bilo. Vzroki nesreče niso znani, pravijo pa, da eo bili vagoni preobloženi z lesom in da je eden izmed zaviračev prenaglo pričel zavirati. Skoda zn«*~ «Vrog 200000 Din.
Iz poštnega ministrstva
Beograd, 19. oktobra, p. Za načelnika občega oddelka poštnega ministrstva je bil imenovan Milorad Nikolič, dosedanji direktor pošte v Sarajevu.
Nadškof dr« Jeglič odšel v Stično
Gornji grad, 19. oktobra, o. Danes dopoldne je nadškof g. dr. Jeglič zapustil Gornji grad, kjer je prebil zadnja štiri leta po svoji vpokojitvi Ob njegovem odhodu so se od njega poslovili zastopniki oblasti in mnogo Gornjegraj-čanov. Z avtomobilom se до nadškof odpeljal v Stično, kjer bo v tamošnjem samostanu odslej živel.
Celjski mestni svet
Celje, 19. odetobrju
Sinoči je bila seja celjskega mestnega sveta. Razpravljali so pred vsem o tekočih poslovnih zadevah. Med drugim je bilo spo-rooeno, da je finančno ministrstvo črtalo prva prispevek banske uprave v znesku 100.000 Din za zidavo trgovske soie. Savinjski podružnici SPD se je nakazala podpora 1200 Dio. Odklonjena je bila ponudbe tvrd-ke Persil, za zamenjavo nekega sveta. Mesečni honorar ze župana je bil določen na 3000 Din. Odlok banske uprave glede znižanja prejemkov mestnih uslužbencev se r tej obliki v Celju ne da issvesti; zate bo mestni svet počakal, da se zadeva razčisti. Onih 100.000 Din, ki jih je občina prejela od Bednostnega fonda, je porabila 20 dovr-&:lev regulacije Sušmice. Rešenih je bilo eela vrste stavbnih zadev. Za zimo bo občina uvedla pomožno socialno akcijo.
Vremensko poročilo
Vremensko stanje 19. t. m- Buren ciklon
nad severnozapadno ln severno Evropo, v južni Evropi se je polagoma pooblačilo. V Jugoslaviji je bilo deloma oblačno na severu, jasno na jugu. Temperature: Plevije 4, Mostar 28.
Vremenska napoved
Novosadska vremenska napoved sa nedeljo: toplo, deloma oblačno, pojačan južni veter, morda dež.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V prostih legah hudi, vCasi viharni zapadni vetrovi; deloma oblačno in tudi dež. Temperatura bo Začekt padati,
«»JÜTRÜ« It 8PL
=NeŽfe!5e 26. oktobra 1935.:
Pfinski napad brez napada in plinov
Nobene nezgode, nobenih senzacij, pač pa lepa disciplina
Ljubljana, 19. oktobra.
To se pa že lahko reče, da je Ljubljana poizkusni sovražni napad iz zraka, ki je bil za danes najavljen, prestala srečno, brez vsake škode, brez vsakršnih izgub. Obsežni in izčrpni članki v dnevnem tisku so prebivalstvo temeljito poučili, kako se je trebil zadržati, kadar pribrni »neprijateljska« zračna flotilja nad mesto, a OZAM (odbor za zaščito mesta) je bil na koncu še toliko ljubezniv, da je danes v jutranjih listih sklical sestanek svojih članov za poldrugo uro pred bansko upravo, tako da je ves svet slutil, da se bo po vsej priliki malo po tej uri začel plinski napad. Das i vlada med ljudmi po večini krivična nepravilno mnenje, da so takšnele obrambne vaje proti vojnim zračnim napadom samo za parado — o nasprotnem bi jih lahko prepričal en sam kratek pogled po tujih državah, ki vzgajajo syoje prebivalstvo za borbo proti nevarnosti iz zraka z največjo resno-bo — so se Ljubljančani v resnici z vso vestnostjo držali navodil in discipline in so vztrajali do konca, čeprav je nazadnje napad sam zaradi nepredvidenih zadržkov — izostal . . .
Vse mesto je bilo v napetem pričakovanju od jutra. Stražniki na križiščih so že od zgodnjih ut zbujali pozornost, ker so jim preko ram visele platnene torbe s plinskimi maskami, okrog poldneva so se jim pridružili že orožniki, tako da so bili zastraženi prav vsi prehodi po mestu in vsa javna poslopja. Promet na ulicah se je že od poldneva skrčil na minimum. Ljudje so se po večini zadržali doma. Avtomo-bilisti in ostali vozniki pa so эе prav tako podvizali do svojega cilja, da jih glas sirene ne bi zatekel na poti in bi se izognili sitnemu čakanju v kasnem prisiljenem zavetju. Skrbni pripravljenosti prebivalstva se je povrhu pridružilo še nebo, ki se je bilo že zjutraj prepreglo s precej gostimi oblaki, tako da je bil sovražnim avijonom onemogočen vsak svoboden razgled.
Takole četrt po drugi uri so samotni popotniki, katerih koraki so še odmevali po izpraznjenem mestu, začuli rahlo brnenje iz zraka — znamenje, da je sovražna eska-drilia v navalu — in takoj nato je top z Gradu signaliziral alarm. Topovskim strelom so se odzvale tovarniške sirene, a z raznih javnih poslopij so zapeli rogovi. V trenutku je zastalo vse gibanje v mestu, pa-santi so se zatekli v veže najbližnjih hiš, avtomobili in vozovi pa so poiskali zatočišča v stranskih skritih ulicah. Vse mesto si je na mah nadelo podobo turobnega mrtvaškega praznika, a kolikor je med ljudmi manjkalo prave iskrene panike, je resnična panika zajela jate golobov in vran,
ki so v slutnji nečesa strašnega začeli begati za zavetjem.
Z Gradu je padlo na mesto tudi neikaj rdečih raket, ki so najavljale, da se bom-bardma začne vsak čas. Toda Ljubljana, ki se je tiho, plašno stisnila vase, je nato domalega celo uro zaman čakala napada. Megli, ki je bila zagrnila nebo, gre zasluga, da sovražna letala — in nič manj kakor devet se jih je bilo vzpelo nad mesto — niso mogla razgledati prostora pod sabo, ki so mu bila namenila smrt.
Po preteku pičle, a zaradi mučne tesnobne negotovosti vendar tako v neskončnost
dolge ure so naposled oznanili zvonovi vseh ljubljanskih cerkva, da je alarm končan. Vrata v hišah in lokalih so se odprla, zajete množice so se vnovič vedro in veselo razlile po ulicah, avtomobili so zahupali, a stražniki, ki so si bili prej nadeli plinske maske m so ves čas strogo vršili službo na svojih postojankah, so se široko oddahnili in pokazali pasantom svoje vsakdanje, prijaznejše obraze. Napad je zaradi vremena izostal, vaja pa je tako rekoč v polni meri dosegla svoj namen. Izpričala je, da je ljubljansko prebivalstvo resno in disciplinirano in da se lahko možje, ki jim bo ob takšnih prilikah naložena skrb za obrambo, zanesejo nanj.
Razen OZAM-a. oddelkov vojske, policije, edinic Rdečega križa, gasilcev in reševalcev, zastopnikov banske uprave. Higienskega zavoda in drugih oficijelnih korpo-racij in ustanov, so bili arganizaciji obrambe na razpolago tudi številni dobrovoljci iz vseh stanov in poklicev, a jim na srečo ni bilo treba intervenirati.
Vso vajo je vodil komandant divizije general Nedeljkovič sam, vodstvo vojaške obrambe na Gradu pa je bilo v rokah topniškega polkovnika Jovanoviča in njegovega štaba. Mimo nekaterih mož, ki se ne ustrašijo česar si bodi, so z Gradu prisostvovali manevru tudi ban dr. Natlačen, župan dr. Ravnihar, direktor gradbenega urada inž. Prelovšek, mestni fizik dr. Rus in predsednik krajevnega RK dr. Fettich.
Sadje iz vse Slovenije na velesejmu
V torek bo otvorjena razstava številnih vzorcev
Ljubljana, 19. oktobra.
Konec meseca bo v Iloku konferenca sadjarskih strokovnjakov iz vse kraljevine in pri tej priliki se bo sestavila končna redakcija sadjarskega zakona Poleg ostalih važnih vprašanj našega sadnega gospodarstva se bo na tej konferenci reševalo tudi vprašanje rajoniranja naše sadne produkcije in tudi vprašanje iznačenja sadne terminologije. Da bo to mogoče lažje izvesti, bodo banske uprave poslale v llok vzorce vpošte-vanja vrednih sadnih vrst. Vzorci iz vseih srezov dravske banovine se bodo zbrali v Ljubljani. Da bo mogoče nuditi interesentom pouk o sadnih sortah, bo podružnica SVD. v Ljubljani vse sadne vzorce iz naše banovine razstavila od 22. do 34. t. m. na velesejmu. Vzorci bodo razstavljeni po srezih in banovinskih kmetijskih zavodih. Poleg vsakega vzorca bo listek z navedbo pomološkega ali krajevnega imena sadne vrste, opis rasti, rodovitnosti in odpornosti drevesa, čas cvetenja, čas obiranja, čas užit-nosti in gospodarska vrednost posamezne vrste ter v kakšen namen se vrsta lahko uporablja.
Želeti je, da bi se vsako leto vršile taike pomološke razstave za vse vrste sadja v banovini. Sestavil naj bi se odbor sadjarskih strokovnjakov, ki bi proučeval vpraša-
nje gospodar, vrednosti vseh naših znanih in neznanih vrst ter svetoval, katere vrste naj se izločijo iz naših sadovnjakov, a katere naj se pripuščajo glede na njihovo gospodarsko in trgovsko vrednost. Pomolo-ška razstava v Ljubljani bo poučna. Zato je odbor sklenil, da ne bo oficijelne otvoritve, vstopnina pa bo minimalna, le da se krijejo stroški prireditve. Da je bilo mogoče razstavo izvesti, se podružnica SVD. toplo zahvaljuje za podporo mestni občini in upravi velesejma in zlasti pa banski upravi za materijalno in moralno pomoč. Razstava bo otvorjena v torek ob 10. dopoldne.
■ KINO UNION ■
Telef. 2221
Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri VELEFILM
MASKARADA
PAULA WESSELY ADOLF WOHLBBÜCK
Najnovejši Foxov zvočni tednik.
Rudarji in rudniški konzumi
Moratorij nad rudarskimi dolgovi psi konzitmih in
druge rudarske zahteve
Trbovlje, 19. oktobra Svoj čas smo že poročali o akciji naših rudarjev, da bi se njihovi odnosi do konzumov, kl jäh podjetja vzdržujejo v svoji režiji, uredili na znosnejši način. Kriza in brezposelnost sta na stotine in stotine rudarskih družin pahnili v težke dolgove in znana je pesem o tem, da ru-
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čaSo
„и^ Franz Josefove ^
Registrirano od ministrstva «a soc. politiko in nar. zdravje 8. br. 16.485 od S». V. 1936.
darji prejemajo ob plačilnih dnevih samo »falec kakor so včasih rekli velikemu križu na plačilnem listku, ki ni izkazoval niti vinarja čiste mezde. Na Pobudo na-čelstva В skupine radarske zadruge skil_ cuje rudarsko glavarstvo po vseh revirjih konference, na katerih se zastopniki rudarjev in predstavniki podjetja pogajajo o množici vprašanj tehničnega in socialnega značaja, v katerih stremi rudarsko delavstvo po izboljšanju. Na teh kon ferencah, И 6o Se vršile doslej v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Kočevju, v kratkem pa se bodo še v Rajhenburgu in Huidi jami, na kar bpdo sledili rudniki izven TPD, vzbuja največje zanimanje ravno konzuimov, od katerega zavisi ne le obstanek rudarskih družin, temveč v odločilni meri tudi obstanek zasebne trgovine in obrti v revirjih.
Kakor znano, je TPD Po kolektivni po-

fhoJto-ČisescuturZ %dutom
Schichtov
RADION
pere sam
godbi zavezana, da izplačuje svojim delavcem vsakokrat najmanj 20% zaslužene mezde. Tj_> določbo so si rudarji izvo-jevali zaradi tega, ker jim je družba na račun dolga pri konzumu v številnih primerih mesec za mesecem kasirala zaslužek do zadnje Pare. Minimum 20% je podjetje v praksi nato znižalo na 10<>/<►, mnogi družinski očetje, ki imajo v копишпи še kakšen zaostanek na manufakturi, pa ne prejemajo niti tega, že preko skrajne meje nizkega odstotka. Posledica teh razmer je, da v zasebnem prometu v revirjih skorajda ni več denarnega obtoka. Mimo tega, dg si rudarske družine ne morejo nabavljati potrebščin, ki jih rudni, ški konzum ne nudi (mleko, meso, razni obrtniški izdelki itd.), so tudi vse te panoge trgovine in obrti hudo prizadete. Naši rudarji so v tolikšni meri narezani na k on zum, da so v svojem vsakdanjem življenju oropani vsakršne svobpde in je njShov položaj v tem Pogledu precej elL čen položaju, ki ga uživajo njihpvi tovari. ši po nekaterih rudnikih na jugu. Te razmere pa во v ostrem navzkrižju tudi z določili novega rudarskega zakpna, ki določa med drugim, da podjetniški konzumi ne smejo poslovati z dobičkom, da mora stroške njih režije nositi podjetje, dia morajo biti v upravi konzum^v po pa riteti zastopani tudi rudiarji, in da rudar, ske plače niso rubljive.
Načelstvo druge skupine je formulira-
lo naslednje konkretne zahteve: Za čae gospodarske krize naj se nad ru danskimi dolgovi pri konzumilh progtasrf moratorij tako dolgo, dokler ne bodo delavci dosegli 24 delavnikov na mesec. Vsako plačilno perijodo naj se rudarju ves zaslužek razen zakonitih odtegljajev za socialno zavarovanje izplača na roko- Nakupe v konzu/mu naj plačujejo delavci v gotovini, konzumi pa naj mnd%> blago Po nabavnih cenah. Delavcem, Id vršijo Po 23 šihtov na mesec in so konzuimu na dolgu, naj se na raču>n starega dolga odteguje Po 5% od mezde, ves ostali znesek pa naj se jim prav tako izplača na roka
Kočevje, 18. oktobra
Pp(d vodstvom rudarskega glavarja iz Ljubljane se je včeraj vršila v Kočevju konferenca zastopnikov rudarjev in podjetja, da izravnajo nekatera nesoglasja, ki so se Pojavila v obratu. Razprava, ki ji je prisostvoval tudi načelnik IL skupine rudarske zadruge g. Pliberšefc i» Trbovelj, je obsegala 16 točk, т katerih s0 delavski zaupniki stavni! vrsto konkretnih predlogov. Delavci sp domala z vsemi
svojimi zahtevami uspeli, nekaj njihovih predlogov pa je konferenca sklenila prepustiti generalni direkciji v Ljubljani, ki bo še sklepala o stvari. Med drugim во delavci dosegli, da bo osmeurni delavnik, ki je bil doslej pri akordih pogostokrat kršen, v bodoče strogo izvajan na ta način, da se bo pet minut pred šesto vsakokrat vršilo črtanje delavcev, nakar bodo pričeli z delom, prav tako ie bilo sklenjeno, da bo rudnik poskrbel za enakomernejšo delitev dela v dnevih, ko obrat praznuje, da se Ъуу1о izboljšale varnostne naprave v jamah in da se Pomožnim kopačem prizna kategorija, katero uživajo v ostalih revirjih.
Г" KINO
Ljubljanski Dvor
Veleaktualni film A
Do
SLOGA
Tel. 2730
"I
730 E
I
ABESINIJA 1935.
Dodatek in najnovejši zvočni tednik. Predstave ob 15,. 17., 19. in 21. uri.
Hitite in oglejte si ta senzacionalni spored!
Brezroki slikar Klein, ki razstavlja in slika v zeleni dvorani »Zvezde«. Njegova spretnost slikanja z nogo je res občudovanja vredna, kar priča tudi številni obisk pri tem zanimivem slikarju
V beneških palačah
Izlet slovenskih umetnikov v Italijo
Ali naj povem odkrito? Ob prvem razgledu po Benetkah sem bil nekoliko razočaran. Vse povsod me je spremljal vtis neke negotovosti. Majhne ulice, polne vlage in neprijetnega vonja, navdajo človeka s čudnimi občutki. Stavbe od najmanjše hišice do znamenite palače se popotniku zdijo na prvi pogled nekam zve-rižine, dimniki visč, zvonikov pa poleg Markovega stolpa menda ni niti enega, ki bi imel ravno linijo. Ali, kakor rečeno, to so samo prvi vtisi — prave Benetke se človeku razodenejo šele po temeljitem ogledu.
Zarana smo zavili najprej k impozarat. nemu Verochijevemu (1436—1488) Celleo-niju Ne vem, kateremu spomeniku naj dam prednost: Donatellovemu v Padovi ali temu- Vsekakor sta to dva jezdeca, ki jima ne najdemo para na svetu. Poj., dimo ogledat svetišče Santa Maria Gloriosa! Veličastna gotska stavba iz sredine 15. stoletja. Na desni pri vhodu je oltarni spomenik velikana Tiziana (1477— 1576). Ves oltar je iz marmorja.
Srednja figura predstavlja sedeči lik Tiziana, ob straneh so pa marmornati reliefi njegovih treh znamenitih del: Marijino vnebovzetje, Smrt sv. Petra in Mučenje sv. Lovrenca. Nekaj popolnoma tujega me je navdalo ob pogledu na to ne. posrečeno marmornato reprodukcijo njegovih mojstrskih slik. Za primerjavo pa žari v glavnem oltarju v polni krasoti
TSzianovo Vnebovzetje, slikano L1519. V zakristiji pa visi Beliinijev (1430J1516) triptih; Marija in svetnika. To je eno njegovih najlepših del, v okusnem renesančnem okviru. Kdor je ljubitelj baroka, bo vzbudilo njegovo posebno pozornost 14
sljik _ križev pot, delo Domenica Tiepola,
ki je tako pokazal, da je vreden svojega velikega očeta. Mnogo lepote je še tu, toda preidem na šolo San Rocco.
To je stavba iz 15. stoletja, a v 18. stoletju so jo prezidali in je last bratovščine sv, Roka- Zidana je v krasnem renesančnem Slogu. Notranjost lepe stavbe krasi 56 velikanskih oljnatih slik s prizori iz svetega pisma. Polnih 18 let je tu slikal gigantski mojster Tintoretto (1518— 1594). V prvem nadstropju se vrste ob stenah lepo rezljane klopi s figurami, ki karikirajo tedanje mojstre. Kako je bila takrat razvita upodabljajoča . umetnost, pripoveduje anekdota o ovalni sliki na stropu stranske sobe. velika je par kvadratnih metrov. Za njo je bila razpisana nagrada slikarjem, kdo bo hitreje začel $n dokončal podobo, ki bo izpolnila tisti prostor. Tintoretto je napravil velikansko delo v dveh dneh in dobil stavo. Dokaz, da je treba za ustvaritev umetnine poleg talenta tudi popolno strokovno in telnič. no znanje! — V glavni dvorani poleg teh velikanskih platen žarita v elegantni slikarski tehniki pliki beneškega mojstra J. B. Tiepola (1696—1770).
Oči so bile trudne za dojemanje novih umetnostnih lepot, a vendar smo se še potrudili v akademijo. Kako naj ne bi iz. rabili kratkega bivanja za ogled in občudovanje zakladov beneške umetnosti, Vprav tu je pravljično bogastvo vse Benečije. Mojstri, ki so tu delovali, so zastopani z ogromnimi platni, ali tudi miniaturni slikarski biseri so vmes. Mojstri od početka beneške šole do zadnjega ro-kokojskega vzdihi aj a Seren issiime so lepo, okusno razvrščeni po barvastih stenah, brokatu in žametu. Ob vstopu v veliko dvorani se pred očmi zvrsti ogromna galerija njihovih portretov. Imam lepo zbirko dobrih barvastih reprodukcij, a šele tu sem spoznal pravega mojstra-Veranesa 1528—1588), ko sem imel priliko občudovati največjo in gotovo najlepšo njegovo umetnino »Pojedina pri Leviju). Barve se prelivajo v prozornem rumenem soju, občudovanja vredna je tehnika tega velikana. Poleg starih primitivnih mojstrov 14. in 15. stoletja so tu nagrmadene mojstrovine Belljnija, Car-paccija, Tiziana, Ttotoretta, Bassana, Ricci ja Strozzija, Piazette, Pittonija, Tiepola in drugih. Po hodniku preidemo v majhen kabinet oljnih skic in osnutkov virtuoznih mojstrov baroka. V kotu žari majhna Guardijeva (1712—1793) slika. Nepozabni so odtenki teh barv. Kako dovršeno je obvladal svoj čopič, ko je nanašal svetle tone na mračno zelenkasto ozadje! V sosednem kabinetu so mehki pasteli Rosalbe Corriere (1675—1757) Sosedna dvorana je podobna gotskemu svetišču, polna je slikarskih in kiparskih del 14. in 15. stoletja. In že smo se
Palača Contarini v Benetkah, imenovana »Zlata hiša«
spet znašli v začetni dvorani. Posedli smo po stoli« ah in v tihem strm en ju dojemali bogastvo stoletij, ki so utonila v večnost.
Naslednji dan — bila je sobota, 5. oktobra — smo ogledali palačo Pessaro. Tu so zakladi Tizianovega čopiča, doslej nedoseženega mojstra barve. V dveh nadstropjih so razstavljena njegova platna. Poleg majhne kolekcije njegovih risb in grafik, je slik samih okoli 100- Krasen katalog zgovorno in slikovito pojasnjuje posetniku. kako je ustvarjal skrivnostni I mož. Dobro se razloči potek njegovih j doživljenj v tehniki in barvi- O njegovi
razstavi bom poročat posebej, zato naj danes preidem na palačo Oontarini, na slovito »Ca d'Oroc, zlato hišo.
Ime samo govori o žlahtnostl ti stavbe. Palače je opremjena v duhu 15. stoletja. Prvotni lastniki во bili patriciji Oontarini (1420—1430). Palača je bala takrat vzor drugim stavbam po okusu in lepoti teda_ nje umetnosti. Večkrat je menjala lastnike in ob koncu 19. stoletja je bila že v popolnem razpadu. Pa se pojavi 1. 1893 pravljično bogati baron Gorgio Franchetti, velik občudovalec beneške tradicije. Kupi palačo. In za svojo žrvljensko nalogo si
Gospodarstvo
Nase državne finance v avgustu
Iz mesečnega izkaza o gibanju državnih financ v avgustu, ki je objavljen v »Službenih Novinah«, je razvidno, da so v tem mesecu znašali dohodki državne administracije 629.7 milijona Din (lani 673.7), izdatki pa 477.7 milijona Din (478.3). Izdatkom pa je treba še prišteti v avgustu nastale neizplačane obveznosti v višini 38 milijonov-(Dohodki od s p'osnih neposrednih davkov so znašali v tem mesecu 193 milijonov Din, L j. za 21 milijonov manj nego lani. Večji so bili dohodki davka za poslovni promet namreč 45.4 milijona Din (plus 2.8). V ostalem so znašali izredni neposredni davki 13.3 milijona Din (minus 3.7) Donos neposrednih davkov je bil naslednji ( v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti donosu v lanskem letu): trošarine 63.4 (plus 0.4), takse 77.0 (minus 4.3), carine 56.7 (minus 1.4) in viški monopolov 146-5 (plus 11.0) V prvih petih mesecih tekočega proračunskega leta (april — avgust) so znašali dohodki od neposrednih davkov, davka na poslovni promet in izrednih neposrednih davkov 809.7 milijona Din, t. j za 37.2 milijona Din manj nego lani v istem razdobju. Dohodki od trošarin so znašali 326.8 milijona Din (nasproti istemu razdobju lanskega leta minus 3.6). Dohodki od taks 313.1 milijona Din (minus 19.3), dohodki od carin 285.4 milijona Din (plus 13.4) in dohodki
od viška monopolov 680.9 milijona Din (pius 42.0).
Dršavna podjetja
Pri državnih podjetjih opažamo v avgustu v primeri z lanskim avgustom povečanje dohodkov državnih železnic za 24.8 na 194.4 milijona Din, zmanjšanje dohodkov pa pri pošti, telegrafu in telefonu za 5.3 na 28.7 milijona Din, pri rudnikih za 1.5 na 16.7 milijona Din in pri gozdovih za 0.8 na 68 milijona Din.
V prvih petih mesecih tekočega proračunskega leta so znašali dohodki državnih železnic 804.9 milijona Din (nasproti istemu razdobju lanskega leta minus 5.9), dohodki pošte, telegrafa in telefona 170.8 milijona Din (minus 9.0), dohodki rudnikov 71.2 milijona Din (minus 130), dohodki gozdov 39.6 milijona Din (plus 2.7) in donodki rečne plovbe 24.6 milijona Din (minus 2.4).
Za pravilno presojo stania državnih financ so seveda važne tudi neizplačane obveznosti. Te so znašale v državni administraciji po tekočem proračunu ob koncu avgusta 103.9 miljona Din (lani ob istem času 107.7 milijona Din), pri državnih podjetjih pa 121.5 milijona Din (lani 142.6 milijona Din). Iz poročila žal ni razvidno, koliko so znašale ob koncu avgusta neizplačane obveznosti po starem proračunu.
Stanje aktivnih kliringov
Narodma banka objavlja izkaz o stanju aktivnih krilingov na dan 17. oktobra, iz katerega je razvidno naslednje stanje:
V	kliringu z Nemčijo se je nemški klirinški dolg zmanjšal za 2.2 na 317 milijonov Din. Dne 17- oktobra so bjla izvršena izplačila do avize št. 7948 od 30. aprila in je treba na izplačilo čakati 6 mesecev.
V	kliringu z Italijo se je italijanski dolg povečal za nadaljnjih 7 milijonov in znaša sedaj 159 milijonov. Dne 9. oktobra so bila izvršena izplačila do avize št. 74.870 od 25. julija im je treba čakati na izplačilo 80 dni.
V	kliringu z Rumun1jo se je rumunski dolg dvignil na 5-6 milijona nasproti 5.0 in 3.8 milijona Din v prejšnjih dveh tednih. Izplačila so bila 17. oktobra izvršena do avize št. 702 in je treba čakati 25 dni. V kliringu s Turčijo zjnaša naša terjatev 0.88 milijona Din je treba čakati 22 dni, v kliringu z Bolgarijo pa znaša naša terjatev 0.63 milijona Din in je treba čakati na izplačilo 75 dni-
Slaba žitna letina
v Jugoslaviji
S precejšnjo zakasnitvijo je letos kmetijsko ministrstvo objanrilo podatka o letošnjem žitnem pridelku po cenitvi orga. nov tega ministrstva v posameznih sre-zih. Iz te cenitve pridelka je razvidno, da je bila letošnja letina pri veeh vrstah žita pod povprečjem zadnjih 10 let.
Dočim smo lani imeli pri slabi letini pšenice rekordno letino koruze, je letos tudi pridelek koruze zelo slab, in sicer najslabši v zadnjih 7 letih. Koruze smo letos pridelali samo 23.7 m i:l i j. metrskih stotov. Od leta 1928, ko je bil pridelek koruze izredno slab in je znašal samo 18 milijonov metrskih stotov, smo imeli vsa zadnja leta do letošnjega leta večji pridelek nego 30 milijonov metrskih stotov, leta 1932. in leta 1929. je znašal pridelek preko 40 milijonov metrskih stotov, lani pa celo preko 50 milijonov stotov. Nasproti rekordnemu lanskemu pridelku je letošnji pridelek koruze zaostal za 55%, nasproti povprečju zadnjih 10 let pa znaša primanjkljaj letošnjega pridelka 33%. Pridelek pšenice je bil sicer za malenkost večji nego lani in je znašal 19.9 milijona metrskih stotov, vendar je bil navzlic temu za skoro 11% manjši nego v povprečju zadnjih 10 let-
Skupaj smo letos pridelali vsega 51-6 milijona metrskih stotov žita (koruze, pšenice, ječmena, ovsa in rži) nasproti lanskemu pridelku 79.5 milijona stotov in predlanskemu pridelku 72.9 milijona stotov. Kako se je gibal naš pridelek žita
v zadnjih 6 letih, nam kaže naslednja primerjava (v milijonih metrskih stotov):
koruza	pšen.	ječm.	oves	rž
1930	34.7	21.9	4.0	2.9	2.0
1931	32.0	26.9	3.9	2.7	1.9
1932	47.9	14.6	3.9	2.7	2.1
1933	35.8	26-3	4-6	3.7	2.5
1934	51.5	18.6	4.1	3.3	2.0 1905	23.7	19.9	3.8	2.3	2.0
Nadzorstvo nad trgovino z moštom in mladim vinom
V tekočem tednu je bila vinska trgatev Po Halozah, v ormoških in ljutomerskih goricah v polnem razmahu ter bo pp večini tudi končana. Le večji vinogradniki bodo brali se prihodnji teden, med tem ко so mali posestniki že vse obrali prosil teden. Vsi znaki kažejo, da bomo letos dobili izityprao kapljico. Kisline je v splošnem razmeroma malo- Mošti mešanih nasadov, nabrani v tekočem tednu, vsebujejo 18 do 20% sladikorja, kvalitetne vrste od 20 do 2,2%, v izjemniiih primerih in v prav dobrih legah pri umno negovanih nasiadih pa celo do 24%. Pridelki iz zgodaj obranih vinogradov (prošleSa tedna) pa imajo l>ž0/o do 2% manj sladkorja. Narava je zopet pokazala, kaj zmore napraviti v nekaj lepih sončnih dnevih pozne jeseni.
Trgovina z vinskim moštom se še ni nikjer prav razvila. Vinski trgovci se držijo pni nakupu zelo rezervirano, po6«b-n,p pri kmečkih moštih. Kupuje se le blago s preko 16% sladkorja in iz dobrih leg. Mošti s 160/0 sladkorja se plačujejo od
2	Din navzgor, s 17% do 18% po 2.50 do
3	Din, e 19 do 20% pa po 3.25 do 3.50 Din. Po kvaliteti doslej spljpih ni bilo kakega večjega povpraševanja. Nekaj izbranih 6orti'ranih mostov je biLo prodanih po 5 do 6 Din. Vsa množina doslej od vinskih trgovcev nakupi j enega mošta znaša v Ptuju okrog 1.500 hI, pd gostilničarjev pa se je odpeljalo okroglo 20 tovornih avtomobilov.
Glede sortiran ih vin je vinska trgovti-na naziranja, da naj zavre jo kvalitetni mošti pri producenitu in da si bip trgovina krila svojo potrebo kasneje, ko mlada vina že pokažejo svoj značaj. Zato je doslej povpraševanje le po dobrih vinskih moštih iz mešanih vrst ter iz pripoznanp dobrih leg. Vinogradniki letos tuidi preveč ne silijo še s prodajo mošta, ker jim dosedanje cene z ©žirom na kakovost pri-deilka še ne ugajajo in pričakujejo, da se bodp prej ali slej dvignile.
Stanje Narodne banke
Dočim smo zadnje dni beležili stalen dotok zlata in deviz pri Narodni banki, zaznamuje poslednji izkaz od 15. oktobra po daljšem času prvikrat zopet odtok v skupnem znesku 3.3 milijona Din (v prvi četrtini oktobra je znašal pritok 20.4 milijona Din, v
zadnji četrtini p« eek> 83.6 mffijon* Din).
Zmanjšale so se predvsem devize izven podlage za 7.0 na 284.8 milijona Din, dočim se je zlata in devizna podlaga povečala za 3.7 na 1409.1 milijona Din; od tega odpade na zlato v trezorjih Narodne banke 1281.3 milijona Din (plus 2.7), na zlato v inozemstvu 92.9 milijona Din (plus 19.9), na devize pa 34.7 milijona Din (minus 18.9). Kakor kažejo gornje številke je Narodna banka del svojih deviznih rezerv pretvorila v zlato. Posojila na menice so se ponovno nekoliko povečala za 4.1 na 1822.5 miljona Din.
Obtok bankovcev se je v drugi četrtini oktobra skrčil za 7.3 na 4S12.3 milijona Din
in je sedaj za 505 milijonov višji nego lani ob tem času. Obveznosti na pokaz pa so narasle za 24-4 na 1277.6 milijona Din. Pri tem so se žirovni računi povečali za 17.6 na 633.1, razni računi pa za 5.9 na 640.2 milijona Din. Obveznosti z rokom (blagajniški boni) so narasle za 0.8 na 204.1 milijona Din. (Skupna vrednost zlate in devizne podlage s premijo je znašala 15. oktobra 1510.7 milijona Din in kritje v zlatu in devizah 29.73" '; samo kritje z zlatom v trezorjih Narodne banke pa je znašalo 15. oktobra 27.03%.
Gospodarske vesti
= Naša trgovinska bilanca s Češkoslovaško je letos aktivna. Po češkoslovaških uradnih podatkih je Češkoslovaška letos v prvih treh četrtletjih uvozila iz Jugoslavije blaga za 258.9 milijona Kč, dočim je izvozila v Jugoslavijo za 213.3 milijona Kč, tako da je bila Češkoslovaška v prometu z Jugoslavijo pasivna za 45.6 milijona Kč. Znaten je bil zlasti uvoz jugoslovenskega blaga v septembru, ki je znašal nič manj kakor 57.9 milijona Kč.
= Novi pr0stori za zagrebški velesejem. Zagrebška mestna občina je kupila velik kompleks zemljišča ob Savski cesti na železniškem trikotu, ki ga bo dala na razpolago upravi zagrebškega velesejma.
V	početku prihodnjega leta bodo razpisali natečaj Za izdelavo načrtov za zgradbo velesejma.
— Podpore za uničevanje sadnih škodljivcev. Da bi čimprej pričeli sistematično uničevati številne škodljivce kulturnih rastlin, zlasti pa sadnega drevja, je kmetijski minister v soglasju z ministrskim svetom podelil kot podporo za pooijanje rastlinskih škodljivcev: kr- banski upravi v Novem Sadu 150.000 Din, v Sarajevu 300.000 Din, v Banjaluki 150 000 Din, v Nišu 150.000 Din, v Zagrebu 1G0.000 Din, v Splitu 100.000 Din in v Skoplju 50.000 Din. Skupna podpora banskim upravam za pobijanje rastlinskih škodljivcev znaša en milijon Din. S temi podporami si bodo banske uprave nabavile v prvi vrsti škropilnice za sadno drevje m drugo potrebno orodje in materijal.
= Ko"kurz Kenda. S sklepom apelacij-skega sodišča v LjaHbljani je bil zaradi rekurzov razveljavljen sklep okrožnega sodišča o odpravi konkuarza o imovini K©nde Ivana in Marije, hotelirjev na Bledu. Konkurzno potepanje se zaradi tega nadailjuije.
_ Poravnalno postopanje je uvedemo o
imovini Ivana Jurce, posestnika in lastnika posredovalnice v Ljubljani (poravnalni upravnik A. Klavžar, Aleksandrova 4, prijave terjatev do 18. novembra, poravnalni narok 22. novembra ob 9. dopoldne na okrožnem sodišču v Ljubljani).
= Zedinjene države bodo morale uvažati e">enico. že tretje zaporedno leto imajo v Zedinjenih državah zelo slabo žitno letino- Dočim s0 prej vedno izvažali pšenico, jjp bodo morali v letu 1935/36 uvažati. Po najnovejši cenitvi je znašal leto šnji pridelek pšenice le 6S5 milijonov bušljev, kar je za 30 d0 50 milijonov buš-ljev manj, nego znaša konsuimna potreba
V	teku Leta 1934eo Porabili vse stare rezerve.
Hmelj
+ Žalec, 19. okt. živahnejše povpraševanje je predvsem za rdeče tretjevrstno in najboljše prvovrstno blago. Prvo so plačevali po 16 do 18 Din, drugo po 30 do 33 Din. Večjo partijo gladkozelenega hmelja neKi hmeliar tudi po 3d Din ni hotel oddati. Manj povpraše -anja je razmeroma za drugovrstno blago. Položaj je nadalje čvrst ter se opaža stalno povpraševanje po našem hmelju. Prejeli smo pritožbo, da neki trgovec, ki se sklicuje na
stavi smoter, da razpadajočo palačo ob. novi v prvotni obliki in lepoti. Kupuje in popravlja: strope, stene, hodnike in stopnišča. Sobe okrasi z dragocenima slikami in pohištvom, v kote postavi izbrana dela slovitih kiparjev, nabere eno najdragocenejših zbirk beneških kolajn in kovancev, dokupi sosedna poslopja Jčh podere in dozida, kar še manjka, vse z oku_ som esteta. Točno po 30 letih je bila njegova vzvišena življenska naloga izpolnjena. Baron Giorgio Franchetti je tedaj napisal oporoko, da zapusti vso svojo zakladnico državi. Nato se je — ustrelil. To se je zgodilo 1. 1923.
Zlata hiša po pravici zasluži lepo ime. Profinjeni okus je dičil čudaškega zbiratelja. Naj omenim samo majhno bronasto filigransko izdelano skrinjico; zelo enostavna je, iz 15. gtoletja, gotovo je služila kaki beneški krasotici za nakit. V vsej svoji preprostosti pa ima na sredi majhen relief, ki predstavlja lasciven pri-zorček, kako izkazuje hrt v elegantni liniji ljubezen svoji družici.. - Na dvorišču je polno z okusom razpostavljenih klasičnih kapiitljev, pod figovim drevesom se šopiri snežno bela golobica-
Da, to so Benetke.
Popoldne se peljem po kanalu S. Marco z gondolo v cerkev S. Giorgio Maggiore. Tu sta spet dve veliki Tintorettovi platni: Zadnja večerja in Mana v puščavi. Proti večeru se sprosti nevihta, ena najhujših v letošniem letu. Stojim pod kolonadaimi doževe palače in gledam proti otokom, kako se rišejo stavbe cerkva in palač v mee-lonem nalivu. Kako toplo me ves ta razgled sr"v*vi!T,iP. ппяггь'т^*"*!'ь TiwvOitT Elko Justin, glikar-grafik.
Jesen v Zadrečki dolini
Zadrečka je dolina, ki jo namaka Dreta, Dreta pa je splavarski potok, ki ima svoje izvirke pod prelazom Črnivcem daleč in visoko nad Gornjim gradom in ее tik pod starim Vrbovcem, sedanjim Marijinim gradom, izliva v Savinjo, potem ko je pretekla struga dolgo dobrih dvajset kilometrov.
Ko je sv. Rok, ki ima tako lepo kaipelico na mozirsikem Brezju, že opravil srvoj praznik in tudi Sv. Lovrenc v Lučah, ее obGoT-nji Savinji, še bolj pa ob Dreti, koje doln-no obsenčata Menina planina in Krašica, začne vroče poletje nagibati polagoma k zatonu. Nekaj časa se sicer še drži e svojimi sončnimi dnevi in toplimii nočmi, a vedno gosteje plavajo že avgusta meseca prvi seli in znaki nastopajoče jeseni z lahnimi vetrovnimi krili po cvetoči zeleni Zadrečki navzgrOr in navzdol. Gosto zverižene in preprečene pajčje niti se vlečejo od grma do grma, vihrajo po zraku od drevesa do drevesa, od levega brega potoka do desnega, vise v čudovitem ravnovesju nad dišečo otavo, kakor da bi jih predle, snovale rn končale čarobne nevidne roke, ter se končno kakor zmedena preja poizgubljajo v bleščečem soncu. Prve potlešne, redke ir prozorne meglice se v jutranjih urah plazijo ob vrbru in jelšju. ki obdaj-э potok in njegovo strugo: tedai že sredi avgusta nastopi v Zadirečki že babje leto. ki traja narvadiw» dober meeec ter ie konec poletja in začetek jeseni, obo'e obenem.
Skoro dv«f meseca so solavarji 06 Dreti počivali, v Lačji vasi. v Potoku, v Pod gori. v Pustem pol ju. v Snwrtuem. v Borni in na Kropi: neprostovoljno. Zadrp^ki «n'avarie neumoren, neugnan kakor fH1mat;№=ki mornar. T*via noMje	dežja in trainih nalivov suši Dreto od dne do dne, da potok
ne more vzeti na svoj hrbet ter odvesti še tako lahkega in gibljivega zadrečlkega splava. Ko pa o sv. Roku in sv. Lovrencu nastopi babje leto, hoče zadrečki splavar po sto in stoletni navadi zopet na vodu za zaslužkom in dobičkom ter nadaljevati delo, ki se ga je lotil o sv. Jožefu, a ga je moral prekiniti že sredi junija meseca, ker ni bilo vode. Žage so nažagale zadostno najrazličnejših desk; splavi, pravilno vrezani, z vesovn'i'ki in »rogi< opremljeni, leže ob obrežju Drete od Vrbovca do Krope in s splavarji vred čakajo na deževno vreme, da narasto potoki do potrebne višine. Ko se je cerkev sv. Urše vrh koroškega Ple-šivca ovila v önno, gosto meglo, ko začne grmeti po vrtačah in lijakih na Golteh in na Menini planini, ko začno strele treskati okoli Sv. Jošta na Dobrovlju in Okoli Sv. Florijana nad Gornjim gradom in rastejo Drethne vode više in više, tedaj oživi Zadrečka gori do Krope. Glasno klicanje se razlega v burno šumenje naraslega potoka; splaiv za splavom »rušijo« v vodo; splarv za siplavom drči preko visokih jezov in njihovih širokih žlebov prot: Savinji naprej v južne kraäe naše države. Tedaj je babie leto biilo Zadreflki naklonjeno. Cez tri ali štiri tedne se vračajo njeni splavarji domov, пя-. tovorjeni z vrvmi, s sekiricami, s svedri pa tudi z denarci. Veselje gre po dolini.
Dreta se malo ameni za Savinjo. Če ime Savinja dosti vode. da bi po njej splavarji iiz Zadrečke lahiko nosili že o bab jem letu; je ona gotovo nima; rajši se ravna po Savi iko po Savinji: fe pa je Savinja tako nizka, da bo splav prav gotovo v njej obt;čal na tpmrliščiu. na skalah in klečeh. tedai Dreta prav rada naraste tako v;s«ko. da nestrpnp zadrečke splavarje takoj zvabi, da izroče
»odnošajec s oMimtinl, ni hotel iuplačatl
dela kupljenega ln prevzetega hmelja я izgovorom, da kmet prodajalec še ni pla~ čal vsega davka. Zelo dvomioo, da bi davčna uprava poverila privatniku — trgovcu nalogo, da ta izterjava od prodajalca denar oe. hmelj za neplačani da. vek. Spričo okolnosti, da gre pri vsakem kg hmelja 5 Din za vmesno trgovino, se zdi, da bo le dobro urejeno zadružništvo a poostreno in brezobzirno uradno kontrolo trgovine prineslo pridelovelcem-hmeljarjem, predvsem manjšim kmetom, relativno sigurnost pri prodaji pridelka in zaželjem uspeh- Hmeljski tržni nadzornik.
-I- Odjave hmeljski h naknpovalcOv. Opozarjajo se vsi hmeljski trgovci, člani sreskega združenja trgovcev v Celju, kakor tudi vsi hmeljski producenti, da 60 do 18. t m prispele naslednje odjave hmeljskSh nakuippvalcev: Zupane Franc (doslej priglašen pri tvrdki Janič Žalec), Fischer Jakob (Jos. Pauer, Braslovče), Schwentner Franc (Ulaga, Celje), Klanč-nik Franc (Ulaga. Celje), Sešelj Franc (ULaga, Celje), Cater Alojz (Ulaga, Celje), Goropevšek Franc Anbrecht, Žalec), Se. negačnik Anton (Cukala, št. Jurij ob Т.), Dvornik Anton (Cukala &t. Jurij), Ranči-gaj Ivan (Cukala št Jurij), Strah Josip (Cukala, št. Jurij). Vsem imenovanim je ugasnila pravica, da izvršujejo n-a-kupovaJ-ske ali posredniške posle v hmeljski trgovini za nalogodajaJce, ki eo jih priglasili. Opozarjamo, da imenovani niso prejeli pooblastila, 'da opravljajo nakupoval-ske posle za kako drugo tvrdko, bodisi domačo ali in^emdko, niti nimajo pravi, ce, da sklepajo kupčije pod lastnim imenom, razen če se izkažejo z veljavnim obrtnim pooblastilom. Združenje je prejelo pritožbe, da nekateri od javi jeni na-kuipovalci opravljajo naku/povalske posle nemoteno dalje, pri čemer se ponižujejo raznih pretvez, člane hmeljske trgovce pezivamo, da take šuišmairje nemudoma prijavijo najbližnji orožniški postaji odnosno sreskemu referentu kot h-medjeke-rmi tržnemu nadzorniku. — Združenje tr. govcev za s reze Celje, Gornji grad in Šmarje prt Jelšah v Celju.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 2.73 milijona Din, nasproti 5.14, 7.48, 2.84 in 2.05 milijona Din v prejšnjih štirih tednih.
Na svobodnem deviznem trgu so Se te-tečaji v teku preteklega tedna vonovno dvignili in se trgujejo sedaj svobodne devize na bazi 16.00 Din za švicarski frank nasproti 15.70 Din v prejšnjem tednu in 15.35 Din pred enim mesecem, kar znači okrepitev tečajev v zadnjih treh tectaih za preko 5%. Deviza Newyork se na svobodnem trgu trguje po 48.80, deviza Pariz pa po 3.22.
V preteklem tednu je bil na naših borzah uveden promet v kompenzacijskih lirah, ki so se pričele trgovati pri padajočih tečajih. Ob koncu tedna so котред. zacijske lire notirale okrog 2.95. Italijanska lira ima danes pri nas kar štiri, tečaje. Svobodna deviza Milan se v pro. stem prometu trguje po 3.85, oficijeilni tečaj znaša 3.56, kompenzacijske lire se trgujejo po 2.95, efektivne italijanske lire (bankovci) pa po 2.75 do 2.80. tiljsko ministrstvo objavilo podatke o !e_
Devize
Curih. Beograd 7, Pariz 2O.<2405, London 15.050, New York 207.25, Bruselj 51.6750, Milan 25, Madrid 41.95, Amsterdam 2Ш.40, Berlin 123.50. Dunaj 55.50. Stockholm 77.7750 Kobenhavn 67.35, Praga 12.72, Varšava 57.8o Oslo 75.7750, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Blagovna tržišča
žito.
+ Chicago 19- okt. Začetni te5aji: pšeniea za dec. 101, za maj 99.25, za julij 100.50; koruza: za dec. 58.50, za maj 58.50.
+ Winnipeg, 19. okt. Začetni tečaji: рбе-niča; za okt. 89.50, za dec. 90, za maj 94.
В0ИВА2.
+ Liverpool, 18. okt. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za okt. 6.19 (prejšnji dan 6-13), za dec. 6.08 (6 04).
+ Newyork, lg. okt. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 10.89 (10.81), za dec. 10.89 (10.78).
njej sebe in svoje splave. Morebiti jih rea
tne prevara in rade volje prinese do Savinje; tam pa obnemorejo Ln obleže, ker (je Savinja prešibka, da bi jih mogla vzeti iv svoje naročje. Najraje pa Dreta ob ba.b-jem letu vara svoje splavarje. Hitro, йкопо prenaglo naraste; a ravno tako hitro, ali še hitreje pade; ž njo pa pade ирацје zadreč-kiJh splavar j ev, ki jim gre po vodi; splavi pa, privezani z dolgimi vrvmi na obrežna drevesa, se topo ziibljejo v plitvi vodi atli ileže mirtvi na nasipini ter čakajo skupno в prevaranimi splava rji novega deževja, naliva in vede, da jih dvigne in odnese. V Zadrečki so pa tudi še o ba.b(jem letu hudi nalivi nevarni. Tedaj naraste Dreta do take višine, do take srditosti in do takega divjanja, da splavar ne more svojega splava voziti po njej. Velika skrb se polasti splavar je v za mnogošitevilne splave, da jih ivoda brez njih ne odnese. Zopet se z raz-beenelim bučanjem Drete meša glasno klicanje in kričanje siplavarjev, ki v črni temni moči, v viharju ;n nalivu skušajo rešiti evoje splave, jih z vrvmi vlačijo iz deroče vode in spravljajo v mirnejše zalive. Tedaj je že o babfjem letu v Zadrečki nastopila huda jesen z nalivi in poplavami in namesto bleščečih pajčjih niti poplavlja po»vodenj drn in strn ob Dreti.
Na prijazmeim gričku, ki se ob desnean ibregu Drete dviga v vasi Zlabor, je tako šivani >Pekel«. pod njim, tik ob Dreti »Sod-njek«. Pekel je globoka kraška jama. suha «kom ceV) poletje. Sodnjek pa je vrelec, ki nikoli ne usahne, žuboreč tudi pri naj-ihuiši <5U?i iz гаяргН'п razklane skale. Pe-ji-pl ip/i p svoio odprtino dobrih 20 m nad Sodnjekom. Kadar vsled dolgotrajnih močnih nalivov v votlinah gore nabrana voda ne more več sfo>zi ozke razpoke Sodnjeka, se nien? površina v votli gori dv'ga visoko nad odprtino Pekla. Tedai vre in buči voda iz Pekla kakor hudournik v taki množini,
voro.
-f-Vtosko «ržitte v drav*ki banovin* (19. t. та.)- Trgatev Je po veötai že končana, razen nekaj okoiiöev v Slov. goricah, kjer trgatev navadno zavlečejo do konca meseca, da groodje res popolnoma dozori in doseže najvišji pdetotek sladkorja, ki presega pri nekaterih sortah, kakor pri гиЛадшси, tramincu in rerokem rizlingu tudi 22»/». Drugače pa znaša aredi tega meseca доз branem grozdju povprečje 18 icfco 20p/0 sladkorja, kar je za naša vina tadi dovelj. Kupčija % vinskim moštom, ойшжо novim vin^m ni še tako živahna, kakor bi bilo v tem času pričakovati in želeti. Kupujejo se le manjše množine sproti, ker cene še niso določene, in pa tudi zaradi tega, da se staro vinp čim bolj odriva, dokler ga ne izpodrine novo. V promet silijo z moštom za sedaj večinoma ie mali vinograxiniki iz slabih gmotnih ozirov, dočim so večji producenti še rezervirani, ker pričakujejo bpiljših cen, o^obito za роипо brana, sortna vina Rezervirani pa so nasproti domačim proizvajalcem tudi vinski trgovci, ki se vedno bolj zatekajo v dalmatinske in druge krajq, kjer Jim mudijo H djpl2% vina izpod 2 Din. za liter. Pa tudi tu ne vlada še nobena prava kupčijska živabnost. Le Portugalka ima v dravski banovini svojo staimo višjo сещо ^d 4 <V> 5, pa tudi 5j60 Din pri produoentu.
ŽIV/NA
+ MarTborsfvl svinjski sejem. Na evanj-
sejem dne 18. t. m- je büo pripeljanih 282 svinj, prodanih pa 147. Mladi prašički 5—9 tednov stari, so se prodajali po 40— 80 Din, 3—4 mesecev start po 120—ICO Din in 5—7 mesecev stari po 200—250 Din. Svinje so se prodajale za kfiogram žive teže po 4.50—5.50 Dta, za kg mrtve teže pa po 7.50—9.50 Din.
Usoda zgodovinske kavarne
V Padovd imajo kavarno PedTodhi, ki eo jo odprli 1. 1831. Ta zgradba, ki počiva na stebrih, je ponos mesta. Zob časa pa je ni pustil nedotaknjene. Nedavno je prišla hiša s kavarno vred aa dražbo, kar je povzročilo mnogo govoric po<?ebno zaradi tega, ker je bila ta kavarna shajališče vsega elegantnega sveta. V prostornih dvoranah stavbe so se vršili zgodovinski sestanki, ki ao pomagali podpreti gibanje za italijansko neodvisnost L 1848. Kakšna bo usoda palače, v kateri eo se v starih 5ae;h tepli avstrijski policaji я mladimi italijanskimi študenti, se še ne ve.
Prvi ruski poročnikl
15. t m. so odpustili iz vojaške šote v Leningradu prve ruske poročnike nove rdeSs vojske. Uvrstili jih bodo v tehnične čet» bot stnolkovnjake ,
Kino
Predstave >Pisanega pajčola<ia< ▼
Elitnem kiau Mittici so za ljubljansko občinstvo prava senzacija. Greta Garbo je tu prekosila samo eebe. Pa tudi natečaj za klobuček je vžgal. Stopite danes v kino Matico! V zvočnem kinu Idealu pa gluimi slovita Ana StenoVa, igralka svetovnega slovesa. Oglejbe el torej tudi fiim >Svartlbena noč«. Danes ob 11- dopoldne bo predstava ZKD: Težko je biti oče«. Zalbave bo dovoli Vstopnina 8-50, 4.50, 5.50 in блО Dia
[GLASBILD]
ppiznona
oSo odo ^
__ јгмШ&ГО__
Ы NAJPOPOLNEJŠA in cenejši
KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA OOMAČa RAZPOŠIUALNA TVRDKA-
r. SCHNEIDER.
IZDELOVANJE Gi.ASE.IL IT« GLASaEMirt PPITSKUN
ZflGREB.TiikoliccvaiiLlO^j
Viofineiwod Din 7!тквд<*| Havqiskekbr^ • ■ ki jmatiem
щ
zOTivrare^as^ ШЈК
da bi lahko nosüa zadrečki apkvr po svoji
nenavadni novi sbragi, po kateri dr® mamo Ikmeta Žlabernika dio Drete. Vas ЙаЬог leži ob vzhodnem toku Drete, tik pred njenim izlivom v Savinjo. Ob njenem gornjem toku, pol ure hoda pred Gornjim gradom, je skrita pod zelenim pobočjem Menine planino najizadnja eplavarska vas ob Dreti, iKiropa. Kropa je prvotno ime potoka^ kn Ifcu kot pravcati kraški potok izvira tik ob Dreti, le neznatno nad njo, izipod e&alovja, pa že tako; žene žago in mlin ter se tu<fi •takoj nato združi z Drerto. Ce je že o bab jem iletu nastopilo deževje z nalivi, tako varljivo za zadrečke splavarje, če je Sodnjeik pretesen in vre voda iz Pekla v Žlabom, Itedaj tudi Kropa drvi in buči z nenavadno sik) izpod skale na dan; s svojimi dero-čmi vodami pa prinese na beli dan tudi maraikrat kako čudno veliko ribo ki pa ftakoj smufcne nazaj v podzemsko Crmo jezero.
Ko ueaäroe Pekel in voda iz Sodnjeka ▼ ЯаЬота ubrano vre na dan ko poleti, ko se Drete umiri in rade volje nese splav (in splavarje v svojem naročju, je drugo jutro ZadreSka zopet kakor ie bila; pajčje niti vise nad njo. se leskečejo v sončnih žarkih in gredo kvišku do temno zelenih gozdov ob Menini, pa se razgube. kakor da Ibi s tem naznanjale konec tudi babiega leta.
»Zadrečan«.
Vsak naročnik je zavarovan za 10*000 Din
= ~V*Z « *ОНЈ/1Г*
В
=NcdeQft 20. oktobn 1935.
Sniijmo delavske bataljone!
Kako rešujejo krizo drugod ln kako je ne rešujemo pri nas — Ceste čakajo, delavcev nI
Statistika javnih borz dela izkazuje l oktobra za vso državo 13.392 brezposelnih in to v Beogradu 2080, v Zagrebu 2271, v Ljubljani 4418, v Sarajevu 1287, v Novem Sadu 2904 in v Splitu 432. Obvestilo nadalje tudi javlja da je iskalo v septembru pri vseh javnih borzah dela zaposljenja 31.345 ljudi.
Kdor misli, da so ti tiso« vsi naši brez. poselni, se seveda zelo moti. Znano je, da se zateka na borzo dela le majhen del kvalificiranih delavcev in da še ti navadno opuste nadajnje priglaševanje, če v nekaj
Tudi najtežje delo je dobrodošlo
mesecih ne dobe dela. Neki beograjski list je nedavno prinesel neoficiemo statistiko brezposelnih ročnih delavcev, med njimi tudi kmečkih, in trdi, da je v Jugoslaviji okoli 285 tisoč ljudi, ki so se do nedavnega preživljali z delom ?**»jih rok in so zaradi krize ostali zdaj bre». zaslužka.
Zlasti kočljiv je položaj v Sloveniji. Prav nič se ne bomo motili, če trdimo, da imamo najmanj 60.000 brezposelnih, med njimi 40.000 samcev brez družin. Kako bo. mo njim priskrbeli dela? Vsaj sezonsko delo v inozemstvu je skoraj onemogočeno in po drugih delih države prav tako. Vsi ti ljudje stradajo doma, veliko število pa se jih je zgrnilo v mesta, zlasti v Ljubljano in Maribor in tu stoje praznih rok in čakajo, da pride konjunktura dela.
In vendar je priložnosti za delo pri nas obilo. Potrebujemo ceste, potrebujemo železnice- potrebujemo stanovanja za ljudi, ki ne zmorejo, zlasti v mestih dragih najemnin in še marsikaj. Prav s temi brezposelnimi bi lahko opravili ogromno delo jn olajšali težavni položaj mnogim tisočem
Vse večje države so to že preizkusile in obneslo se jim je- Nemčija ima številne delavske bataljone za izvrševanje javnih del, kjer je zaposljenih poprečno nad mi. lijon brezposelnih. Tudi Italija je s temi ljudmi opravila ogromna dela, saj je bilo osuševanje Pontinskih močvirij po večini njihovo delo. prav tako pa zgraditev krasnih cest, ki so določene izključno samo za avtomobilski promet- Tudi siromašna Avstrija je hodila po podobnih potih in zgradila v zadnjih dveh letih cesto na Veliki Klek. Ta cesta je požrla ogromne vsote, toda že obisk v prvih mesecih je bil tako velik, da bo po sedanjih računih cesta plačana v 11 letih samo s taksami, ki jih morajo dajati avtomobiJisti. In cesta je bila zgrajena v tako težavnih okoliščinah^ kakor doslej menda še nobena v Evropi.
Zakaj tudi pri nas ne bi ustanovili podobnih bataljonov?
število brezposelnih bo čez zimo še dosti večje, ker se že počasi končujejo razna sezonska dela. Pričakovati je tudi, da bodo prišle nove stotine z dežele, ki jim ne bo mogla dajati kruha. Hkratu pa vidimo,
da eo blagajne, ki eo doslej nosile akrb za vse te ljudi, docela prazne. Vsi fondi so izčrpani, zato bo treba urediti za te ljudi kolikor jih ne bo mogoče spraviti v občine, kamor so pristojni, nekakšno samopomoč, čeprav bi si kdo na prvi pogled mislil, da je to delo preveliko in da bi bilo finančno breme prehudo, vendar temu ni tako. Brezposelnim je treba priskrbeti samo brezplačne hrane in stanovanja. Kolikor ne bo mogoče to storiti s pomočjo Ljubljane in banovine, naj se uvede posebna akcija- Tudi menze in gostilne, ki imajo znatno število gostov, naj bi se obvezale, da bodo, če že ne brezplačno, vsaj za režijsko ceno dajale za brezposelne vsak dan določeno število obedov in večerij, sorazmerno s številom svojih abonentov. Uvedejo naj se tako imenovani »Eintopfgerichte«, kakor jih imajo v Nemčiji že več let. s tem bo številnim pomagano. Seveda bi bila potrebna kontrola, da ta obvezni prispevek v hrani ne bo neužiten, ali pa, da ne bo obstojal iz samih ostankov.
Občina naj poskrbi za večje število ogre-valnic. V Ljubljani je veliko število pralnih prostorov, ki se ne uporabljajo. Te naj vzame Občina v najem in naj jih 1z. premeni v ogrevataice. öe jih bo vzela «L. mo polovico bodo vsi brezposelni preskrbljeni s stanovanjem. Naši premogovniki naj dajo na razpolago brezplačno nekaj premoga sorazmerno e svojo produkcijo, železnica pa naj dovoli brezplačen prevoя-Razen tega imamo blizu Ljubljane premo, gwnik, ki se prav malo izrablja. Med brezposelnimi v Ljubljani je precej rudarjev- Ti naj gredo v rudnik in naj premog nakopljejo. Prepričani smo, da bodo lastniki radi brezplačno odstopili premog, če si ga bodo rudarji sami nakopali.
Takoj pomladi, ko bo skopneä sneg naj se organizirajo delavski bataljoni. Zaenkrat potrebujemo najbolj tri ceste: najbližjo zvezo Ljubljane z morjem, cesto čez škofjo Loko in Sorico proti Bohinju in ce. sto z Bleda čez Pokljuko v Bohinj. Naloga bataljonov naj bo, da bodo zgradili te ceste. Bataljoni sami naj bodo urejeni po vojaško. Za nadzorstvo naj se pritegnejo mladi inž en j irji brez služb in absolventi srednjih tehničnih šol. Najprej naj ее da poziv na prostovoljce. Temu se bosta nedvomno odzvali najmanj dve tretjini vseh brezposelnih, ki morajo zdaj prosjačiti po hišah. Za tiste, ki se ne bi sami javili naj se doseže, da bodo prisiljeni stopiti v delavske bataljone, kjer pa bodo imeli manjše ugodnosti in težje delo. S tem se bodo mesta iznebila tudi vseh delomržnežev. Rekrutacija naj se izvede najprej v Ljubljani in drugih večjih mestih, potem pa tudi na deželi.
Vsak bataljon naj bo zaključena celota e kvalificiranimi in nekvalificiran imi delavci, nadzorniki in obrtniki, kar jih bo bataljon potreboval za dela v lastni režiji. Za bataljone naj se napravijo posebna taborišča s šotori. Delo naj traja osem ur dnevno, ostali čas pa naj delavci porabijo za šport in prosveto. Ni jim treba kantin, pač pa bodo potrebovali predavanja o vsem, kar more delavca zanimati. Za zabavo naj si vodstvo bataljonov preskrbi nekaj starih filmskih aparatur, ki jih je obilo na razpolago za prav nizko ceno. Nemih filmov leži po skladiščih naših filmskih družb še veliko število in lahko rečemo, da je precej med njimi boljših, ka» kor so filmi, ki vrte zdaj po naših kinematografih- Podeželski kinematografi plačujejo po 50 — 100 Din za take filme, ter razen tega prevozne stroške. Najbrž bi Jih dobili naši delavski bataljoni še ceneje, če ne zastonj- Vsak bataljon naj ima svoj radijski aparat in knjižnico. Seveda naj me bodo v teh knjižnicah sama naberačena dela, ker vsakdo ve, kaj se pri takem nabiranju dobi, odpadki in knjige, ki jih nihče ne bere.
Delavci naj dobe Obleko in hrano ter do pet dinarjev na dan za majhne izdatke. V Nemčiji dobivajo povprečno 20 do 30 pfe. nigov, kar da približno isto vsoto.
Kaj pa domačini? Ti bodo imeli od delavcev, voženj in prodajanja živil dovolj
4Jnl
čokolade.
zaslužka. Lahko pa ae pritegnejo tudi oni k delu pod istimi pogoji.
O novih cestah se zadnje čase obilo govori in piše, vendar pa so to po večini debate o trasah, pridobitvi kreditov itd., ki ее navadno končajo v pesku. Naj se že enkrat tako brezplodno debatiranje neha, naj se že začne z načrti, drugače cest niti čez pet let ne bomo imeH. Prevzame naj jih banovina v lastno režijo, ker vemo iz starih izkušenj, da Je Beograd predaleč od nas. S pomočjo deäavskih bataljonov bodo prišle ceste vsaj polovico cenejše, kakor z najetimi močmi.
Vse tri ceste, И smo JJh omenili, bodo
►sod	e *
i	ЉАЈ
nedvomno prinesle Sloveniji ogromne gospodarske koristi, ker bodo precej skrajšale pot iz centrov Srednje Evrope proti morju. Doslej je šel promet do morja po večini čez Zagreb, zdaj pa pojde čez Ljub. ljano. In če se bo dovršila še cesta čez Sorico in škofjo Loko, bo imel od tega koristi tudi naš Bled, ki zdaj zaradi nerazumljive malomarnosti odločujočih čini. teljev hira in gospodarsko propada. Iin znabiti bomo te ceste kdaj še v drugem zmislu
Med ljudmi, M beraerjo во Štiri petbw takih, ki bi lahko opravljali tudi naporna dela. Zaposlite jih. potem pa poskrbite še za tisti neznatni odstotek dela nezmožnih, in hitro bomo rešeni najhujše nadlege, ki nas zdaj tare. Pojdite v druge države! Nikjer se ne bo iztegovalo toliko rok, kakor pri nas, čeprav so te države siromašnejše kakor naša.	B. R.
Na razstavi Josipa Slovnika
Josip Slovnik: St. Vid
6t Vid, 19. oktobra.
Naš rojak Slikar Josip Slovnik, ki živ» že več ko dve leti v Düsseldorfu v Nemčiji, se je po dolgih letih vrnil na počitnice v domovino. Naš ljst je o njem in njegovem delu v tujini že poročal. G. Slovnik je preživel v svojem rojstnem kraju št. Vidu nad Ljubljano osem tednov. Ta čas je pridno ustvarjal in nekoliko tudi popo. taval v naših krajih- Zdaj pred vrnitvijo v Nemčijo pa je zbral nekaj nad 20 svojih najnovejših del in priredil v občinskem domu razstavo, da se ž njo poslovi od nas in nam prikaže trud svojega zna-nja.
Slikar razstavlja razen enega portreta
same pokrajine in tihožitja, vee v oljnati
tehniki. N& številnih slikah je upodoba svoj rojstni kraj in njega okolico s šmarno goro in Polhovgrajskimi Dolomiti. Nekaj prav prikupnih krajin pa prikazuje Blejsko jezero z otokom. V teku let umetniškega udejstvovanja si je Slovnjk prisvojil veliko tehnično srpe tn ost in vse njegove slike pričajo o lahkoti izraža, nja. Prav ta solidnost njegovih del je, ld jih dela tako prikupna.
Na splošno slikar ne rešuje kakih po. sebnih problemov, kar tudi ne namerava. V solidnem, vedno zdravem načinu, hoče le prikazovati pokrajine tako, da so vsakemu gledalcu na pogled razumljive. Poleg teh del pa гщт g. Slovnik na razstavi prikazuje tudi številne fotografične reprodukcije svojih del v Nemčiji, ki pričajo, da je v svojem delu na moč marljiv tn mnogostranski. Prav okusne in grafično odlične so diplome za voditelje sedanje Nemčije.
Slovnik pa se ▼ Nemčiji ukvarja, tudi z drugimi tehnikami, mnogo z grafiko, predvsem z ujedenkami. Poleg vsega pa najde še vedno dovolj časa za publistično delo. Znani so njegovi številni članki o umetnosti, grafiki, stanovanjski opremi itd. ki izhajajo v düsseldorfskih dnevnikih. Razstavo, ki bo odprta le še v nedeljo in ponedeljek, bo obiskalo nedvomno mnogo ljudi, razstavljena dela pa zaslužijo, da najdejo svojega kupca.
kmeta, a naša želj» j«, da ее podobni tečaji še vrše, le nekoliko daljši bi naj bili in to v pozni pomladS, <Ja bi prišla praktika travništva bolj do veljave.
Novi upravnik kamniške smodnišnice
Kamnik, 18. oktobra Dosedanji upravnik smodnišnice in komandant mesta Kamnika g. Vladimir brstič je napredoval v ein artiljerijsko tehnio-nega brigadnega generala ter je bil prestavljen na novo službeno mesto kot upravnik zavoda »Obiličevoc. Na njegovo mesto je imenovan s kraljevim ukazom inženjer-ski podpolkovnik g. "Milojko Paunovič, ki je v smodnišnici od leta 1984. pa do sedaj bil šef izdelav.
Učitelji v kmetijskem tečaju na Grmu
Prireditev je uspela v največje zadovoljstvo tečajnikov
Znano Je, da ее naše učiteljstvo posebno v zadmjäh letih marljivo udetfstvuje ne le na kulturnem, ampak tadi na gospodarskem poiprišču izvesnšoJskega delovanja in je res, da je delo in nehanje mnogih društev odvisno pd sodelovanja učitelj, stva, posebno onega na dežel L Da se pa morejo učitelji v raznih strokah izven šole iapopodnitt, prireja kraljevska ban-ska uprava, letno več tečajev za učiteljede lave e v kulturnih in gospodarskih društvih. V dmeh pd 7 d© 12 t. m. jebfflna kmetijski šoli na Grmu praktičen tečaj га učitelje m voditelje kmetsko-nadaflje. vainih šol.
žal, da Je mogla banska oprava izmed S6 prosilcev sprejeti валю 2Л, znak, da ее želi učditeljstivo izpopolnjevati. Prav božje jesenske dni smo preživeli tem, vreme, da ei boljšega misliti nismo mogli, ob tem pa nas je psvajala naklonjenost ravnateljstva, sijajna predavanja in dobra, vodja gg. profesorjev to lepoti naše Dolenjske Mnogo praktičnih naukov smo pridobil! iz živinoreje, travništva, mlekarstva. Ogledali smo si plemenski sejem in videli, da skrbi naš Dolenjec mno-
go za selekcioniranje živine to da ее je pričel zavedeti racionalnega gospodarstva. V Gotnl vasi ima na pr. majhen kmet vzorno kmetijo ter redi po tri plemenske bike montafonce, tako tadi krave, ter jih prodaja kot pJemenjake za enkrat boljšo ceno kakor savinjski kmet. More ее pač reči, da eo to direktni uspehi kmetijske šole, le žal, da jih imamo tako malo! Cae prihaja z zahtevo, da bo treba več teme. tijskih šol, če hočemo, da se bo kmet dvignil in в tem naše narodno gospodarstvo. Letos во morali baje celo nekatere gOjeoce odkleniti, ker je bilo preveč pri. jav. Razveseljiv Pojav našega kmetijstva, v premislek oblastvom
Tečaj je vodil baneki svetnik g. KrošL Razen njega so predavali gg. inž. Peter-nel, inž. Kotlovšek, sreski kmet. referent Malasek in šolski ujpravitelj Gosak. Cez malo časa bpdo spet pričele в poukom tometijskp nadaljevalne šole ta tečajniki bomo mogäi pridobljeno znanje в pridom uporabiti, posebno, ker so nam ЬПе podane v glavnem le praktične smernice kmetsko nadaljevalnega šolstva Upamo, da bo to v prospeh in napredek našega
Novi upravnik g. Milojko Paunovte Je končal vojno akademijo v Beogradu, v L4-onu v Franciji pa je diplomiral za inže-njerja kemije. Vojna leta od 1912. do 1918. je prebil v aktivni vojaški službi kot pehotni oficir v bojnih črtah, kjer je bil tudf ranjen. Po vojni je služboval v ekonomski stroki v Beogradu, nato pa kot artiljerijsko tehnični oficir v zavodu >Obiličevoc, od koder je bil kot priznan strokovnjak za izdelavo eksplozivov lani postavljen v kamniški smodnišnici za šefa izdelav.
Že kot šef izdelav je g. Paunovič pokazal veliko sposobnost za izdelavo vseh vrst eksplozivov ter si je pridobil naklonjenost vseh svojih predpostavljenih, s svojo ljubeznivo naklonjenostjo do vsakogar pe ne-deljene simpatije delavstva in vsega kamni-, škega prebivalstva
Čestitamo k napredovanja Jn smo prepričani, da bo kakor njegov prednik в srečno roko vodil usodo kamniške smodnišnice to, s tem tudi v veliki meri usodo Kamnik« samega.
Jubilej dela
G. France Sovdat, nadzornik t. t. prog Ljubljani, je te dni praznoval 40-letnico svojega službovanja. »Jutro« je že poroča k» o lepem slavju, ki »o mu ga tovariši priredili pri Sokolu. Pridružujemo »e čestitkam prijateljev in tovarišev ter želimo» jubilantu še mnogo srečnih let.
Abesinska gospoda Amhara
Hod plemenitnikov — Sužnji — Amharske matrone
Tsana ali po naše Globoko jezero na.
raste sleherno leto ob deževni dobi za poldrugi meter, hitro prestopi bregove, poplavi 600 km» ter oplaja ogromno področje, ki po pravici zasluži ime: žitnica Abesinije. Okrog jezera Tsane se je povsem razumljivo že od davnine širil obroč dr. žavne samostojnosti in gospodarskega napredka, tu je še danes jedro etiopske države, Habeš, ki se razprostira na ogromni prostornimi 450.000 km2 in je izrazito planinskega značaja. Dvigajo se vrhovi do 4650 m višine (Ras Dašan), je pa še cela vrsta drugih, ki domala dosezajo vi. širno Mont Bianca in ki se jim glave leto in dan blestijo v snežnem hermelinu. Prostrana visoka planota, ki jo Abesinci imenujejo Dega, obsega najznamenitejše abesinske pokrajine; Amhara, šoa. Tigre, premožni Godžam. Tu je doma bogastvo, tu pa tudi prebiva vladajoče pleme Am. h arov Tu je vse prebivalstvo semitsko, a v ostali Abesiniji _ dve tretjini njene prostornine — pa prebivajo črna plemena Gala in Guragi- zamorci plemen Kafa in Borona, divji Danakili in Somali.
Poleg svojega ožjega območja v Abesiniji zalaga jezero Tsana s svojimi ogromnimi množinami vode Nubijo in Egipt, največjo oazo na svetu že desetletja snu. jejo Angleži načrt, da bi zgradili pri jezeru Tsani jezove, nakar bi namakali Sudan in tako pridobil ogromne poljane bom. bčtŽSL
Visoki planoti Degi je priključena tako
imenovana vinska pokrajina Voina Dega, ki se tu in tam še dviga do 3000 m višine in je v splošnem plodovita, rodi vino, zlasti pa slovi po svojem čistem ozračju in znosni toploti — povprečno 14 do 24°
_ da se tudi Evrapec tu počuti najbolje,
ge zlasti če ga pot privede iz peklenske vročine ob Rdečem morju v ta prijazni paradiž. Polagoma pa prehaja Volna Dega v Zloglasne nižave, ki se imenujejo Kola. Tu je življenje strašno, tu vlada za. dušna sopari ca ali neznosna vlaga, tu je plodišče najnevarnejših komarjev, odtod širijo epidemije s pogubnimi mrzlica-tu je pravcata džungla, kjer uživajo divjo svobodo tropi slonov, levov, leopardov, tu domujejo nosorogi, bivoE, nilski konji, žirafe. Daleč odtod, na vzhodni strani onkraj Addis Abebe, proti Somaliji pa ležita pokrajini Ogaden in Harar. Tu uspeva na ogromnem prostorju kava in bombaž, a še več je stepe in puščave. Nekoč so ameriški inženjerji svetovali cesarju Hailu Selasiju, naj bi odvajal vodo iz jezera Tsane proti vzhodu — in vsa neplodna puščava bi se izpremenila v cvetočo deželo. Misel je dobra — toda Angleži so bili že davno bolj brihtni in so si s pogodbo zagotovili, da sta Sudan in Nubija preskrbljena z vodo iz jezera Tsane.
Kjerkoli so polja v Abesiniji, kjerkoli j jih obdeluje kmetovalec, pa naj bo že pa. 1
se mi,
gan ali musliman, povsod, kjer sejejo drugi, žanje Amhara. Vladajoče pleme je se-mitskega pokolenja, to so starinci, vendar pa o čistoti plemena ni mogoče govoriti, ker sta se rod in kri neštetokrat premešala. V splošnem so Amhara vitki, zagoreli, kljukanosi, precej podobni Arabcem, velikih temnih oči in dolgih obrvi, ustnice so debele in še najbolj pričujejo o semitsfcem pokojen ju. Vsekakor pa je tudi nekaj kavkaške, arijske primesi, ki je zlasti opazna pri plemenitaških rodo-vinah. v pokrajini Tigre s svetim mestom Aksumom .često srečate moške z grškim profilom in zelo svetle polti. Narodoslovci pravijo, da so to posledice nekdanjega vdora Perzijeev In Grkov.
Vladajoče pleme, ki se smatra za prave Etiope, šteje nekaj nad 4.000.000 duš, ven. dar pa zna zelo spretno in gospodovalno vladati vsem številnim ostalim narodom in plemenom. Amharščtoa je eden najtežjih jezikov na svetu, njegova abeceda ima nič manj kakor 256 črk. Poleg amharšči-ne se v Abesiniji največ govori jezik ga. la in arabščina potem pa je še na desetine raznih jezikav in zamorskih dialektov z močno primesjo arabščine.
Pripadniki vladajočega plemena imajo lepo življenje. Vse boljše službe so pridržane njim, to so najuglednejši vojščaki in častniki, zbiralci davkov, pokrajinski guvernerji, sodniki itd. V Abesiniji je vsa zemlja last vladarja in ta jo daje samo Amharom v najem aJi v poMon. Drugi morajo potem delati zanje. Podvrženi so gospodarjem tako, da očitki o suženjstvu
v Abesiniji nikakor niso neupravičeni. Na drugi strani pa stanje suženjstva v Abesiniji spet ni tako tragično, da bi samo to mogli smatrati za povod oboroženega pohoda evropskih civilizatorjev na črni kontinent. Odkar je Abesinija bila sprejeta v Društvo narodov (1923), je oficielno odpravila suženjstvo, a vendar je ostalo vse pri starem- Saj ob stanju- kakršno je, ob sedanjem gospodarstvu vladajočega plemena v Abesiniji tudi drugače ne more biti. Kdor hoče v Abesiniji odpraviti suženjstvo mora pač docela izpremeniti ondot. ne gospodarske in upravne razmere. Starinski način gospodarjenja pač goji Se patriarhaiičen družabni red, kakršen je običajen pri vseh narodih Orienta. Služin.
čad _ gabarres — pripada gospodujočim.
Posamezni gospodarji so lastniki celih vasi, oni sodijo svojim podložnikam, morajo pa tudi skrbeti zanje. In ker je v njihovem interesu, da je Služinčad odporna, delavoljna in krepka morajo pač za njo skrbeti vsaj tako dobro kakor za živino .. Brezposelnosti v Abesiniji ne po. znajo, izvzemši seveda prirojeno lenobo postopač ev, ki jih najdete v Afriki vsepovsod. Trgovci s sužnji so dandanes posredovalci dela Odkar ni več mogoče po Afriki loviti zamorcev kakor divje zveri, temveč so abesinski prekupčevalci navezani le na prostovoljne ponudbe, so cene za posamezne delovne moči precej visoke. Pri znani brezobzirnosti vseh oblastnikov v Afriki in ob prirojenem sadizmu Afričanov so seveda kaznovanja za prestopke, ki jih zagreši služinčad, zeilo huda. Toda eno se le ne dogaja: nikogar ne Unča jo, če se pregreši nad kakšno žensko iz drugega plemena. Nasprotno! Krepki usluž-
benci morajo biti na uslugo plemenitim
abesrnskim matronam.
*
Te dične amharske matrone! Plemeni-tašinje se imenujejo «vojcenr». Kakor marsikod izven Evrope, je tudi v Abesiniji ideal ženske lepote: debelost, čim večja obiLnost. Vobče je debelost znamenje aristokracije, in tako seveda ni čudno, če Abesinke nikakor ne stremijo za vitko linijo, marveč želijo čimprej tehtati vsaj 100 kg. Lenobo pasejo, kar se le da, in silijo se z jedrni, da bi se omastile. Hodijo samo, kadar morajo stopiti z ležišča. Napravijo po potrebi par korakov, pa še pri tem jih mora spremljati poseben služabnik, ki jim lepo pomaga pri sedanju in vstajanju. V svojih sobanah, prepojenih s čudnimi dišavami, «plemenitašinje» tako-rekoč niti z mezincem ne maknejo. Služabnice jim polagajo roko na blazino, obračajo jim glavo, dvigajo jim noge, — prav pri vsem so jim v pomoč. Ker je ženska samo za pleme pri hiši in ker se moški ljubavno radi zabavajo z lepimi mladeniči, se «vojceru» skoro nikoli ne premakne z doma. Kadar gre gospodarna pot- poveri svojo ženo najzvestejšemu služabniku. ki ga zastopa v vsem, prav v vsem če zraste iz tega kaj potomstva, ga mož velikodušno adoptira. Saj on sam pa vzame na pot čileišo damo- ki sicer ni tako plemenitega rodu. kakor milostliva soproga, ki je pa bolj gibka, da lahko z njim potuje po napornih poteh čez hribe in doline. Taka potovalna dama ki sprem, lja gospodarja na mezgu, se imenuje «ghered». Njena Mužba ni nečastna Vse se dogaja prav tako javno, kakor dale" tam gori na severu, med Eskimi.
Domače vesti
* Jubilej državne strokovne šole za obrtno risanje v Kastvn. Danes bodo skromno proslavili 50 letnico obstoja nekdanje de lavske, sedaj državne strokovne šole za obrtno risanje v Kastvu. Pokojni rodoljub Matko Laginja je kot občinski tajnik v Kastvu leta 1885 ustanovil gospodarsko zadrugo, ki deluje še sedaj, poleg nje pa tudi v prospeh obrtnikov »delavsko šoioc Ker ni bilo domačih strokovnjakov, je bil njen prvi ravnatelj italijanski inženjer Pa-lese, ki je bil sicer ne samo velik strokovnjak, temveč tudi zelo naklonjen našemu življu, a je moral predavati s pomočjo tolmača. Za njim je imela šola same rojake za upravitelje. Med svetovno vojno je bil šoli priključen tudi strojni oddelek v Zametu, ki ga je vodil rojak inž. Ko-pecki. Skozi jubilejno šolo je šlo od začetka do danes okrog 4.000 učencev, ki so se pozneje izkazali za najboljše obrtnike. Najlepše palače in vile v Opatiji, Voloskem, Lovrani in Reki so gradili in opremili hrvatski domači mojstri, ki so se šolali v ka-etavski delavski šoli. Mnogo bivših učencev te šole pa je uspešno delovalo v ladjedelnicah in tovarnah doma in širom sveta.
» Imenovanje komisarja združenja re-aervaih častnikov. Letos 10. februarja je izredni občni zbor združenja rezervnih častnikov izvolil novo centralno upravo z Ignjatom Stefapovičem na čelu. Proti izvolitvi so bile pritožbe iz Beograda, kakor tudi od članov iz Vranja in Skoplja, ki so Imele ta uspeh, da so bile volitve izrednega občnega zbora razveljavljene in da je bila centralna uprava s predsednikom Stefanovičem, sedaj narodnim poslancem In ministrom na razpoloženju, razrešena evojih poslov. Z istim odlokom je Ьц imenovan za komisarja združenja generalni inšpektor ministrstva notranjih zadev in rezervni sodni polkovnik Djordje Djordje-vič, ki je bil že komisar združenja pred sedaj odstavljenim odborom. Njegova dolžnost je, da v treh mesecih skliče izredni občni zbor združenja, ki bo izvedel volitve uprave.
Volitve jeseni
Lutz
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII.
♦ Pevski zbor ljubljanske policijske stra-!e v Zemunu in Oplencu. Pred dobrim le tom pri ljubljanski policiji ustanovljeni pevski zbor, ki ga spretno vodi policijski stražnik g. Mavricij Slatnar, je žel že mnogo uspehov, zadnjič pa je posebno uspešno nastopil v Zemunu in na Oplencu, ko je centralna policijska šola praznovala 5 letnico svojega obstoja in ko so potem udeleženci romali na Oplenac. Spored pevskega zbora ljubljanskih policistov je ЬЦ na proslavi in na banketu navdušeno sprejet. Pevski zbor iz Ljubljane je na banketu zapel državno himno, v čast bolgarskih delegatov pa »Šumi Marico«. Na Oplencu so ljubljanski pevci zapeli žalostinki »Usliši nas, Gospod« in xBlagor muc, ki sta vsem udeležencem romanja segli globoko v srce. Romanje na Oplenac ie bilo, kakor znano, 14. t. m., potem pa se je pevski zbor v spremstvu poveljnika g. Grila vrnil domov, <ia se spet posveti vajam, ker bo prihodnje leto ponesel našo lepo slovensko pesem v prestolnico.
I
VSAK DAN do 2. ZJUTRAJ otvorjena Zvezde klet GODBA — PLES
* Premestitve v železniški službi. Premeščeni so: uradnika VLII. položajne skupine: Koželj Andrej, prometnik, iz Celja v Ljubljano glav. kol.; Škorjanec Friderik, prom. uradnik, iz Ptuja v Maribor glav. kol.; IX. položajne skupine: Čretnik Stanislav, prom. uradnik, iz Zidanega mosta v Maribor glav. kol.; Vertačnik Valentin, oficial, iz prometnonkomercijelnega oddelka direkcije v splošni oddelek direkcije; Zupane Peter, nadz. brzojava, iz signalne delavnice Ljubljana na Pragersko; Rozman Alojzij, nadzornik proge od progov. sekcije Celje v Trbovlje; Drnovšek Jožef, nadzornik proge v Trbovljah, od progovne sekcije Zidani most k progovni sekciji Novo mesto; Jelene Frančišek, nadzornik proge, od progovne sekcije Novo mesto v Celje; Justin Sava, prom. uradnik, iz Zidanega mostu v Ljubljano glav. kol.; Arhar Franc, prometni uradnik, iz Zagorja v Zidani most; Svetic Anton, oficial, iz Prager-skega v Ljubljano glav. kol.; Omahen Frančišek, prometnik, iz Sv. Lovrenca na Poh. na Jesenice; X. položajne skupine: Tarman Ludvik, pom. nadzornik brzojava na Pra-gerskem, v Ljutomer; uradniški pripravniki: Grebenšek Rihard iz Sevnice na Zidani most; Segala Andrijan iz Rimskih toplic v Zagorje; Božič Roman iz Vidma na Pragersko; Vovk Janez iz Trbovelj v Celje; zvaničniki II. kategorije: Jakše Rudolf iz Zidanega mosta na Pragersko; Zimšek Franc od progovne sekcije Zidani most k progovni sekciji Maribor, glav. proga; Očko Ivan iz Slov. Konjic v Maribor, glav. kol.; Jaz-binšek Avgust iz Radohove vasi v Novo mesto; Majer Ferdinand iz Maribora, glav. köl. na Pragersko; Šabeder Rudolf iz Murske Sobote v Maribor, glav. kol.; Anžik Alojzij iz kuril. eksp. Jesenice v kurilnico Ljubljana; Jurič Viktor iz stroj. stan. Celje v kuril. eksp. Velenje; Ivanuša Anton od progovne sekcije Jesenice k progovni sekciji Novo mesto; Hanžič Janez od progovne sekcije Zidani most k progovni sekciji Celje; Zaviršek Anton od progovne sekcije Jesenice k progovni sekciji Novo mesto; Mežnar Jakob od progovne sekcije Jesenice k progovni sekciji Ljubljana gor. dol. proga: Arh Matevž od progovne sekcije Ljubljana gl. proga k progovni sekciji Ljubljana gor. dol. proga: Služi tel ja: M oži na Anton iz Stične v Radohovo vas; Sabo An-drija iz kuril. izp. Velenje v strojno stan. Celie.
PRIDE
Adolf Wohlbrück
*	Jadranski den — 32. oktober. Jadranska straža že nekaj let prireja v vsej državi 31. oktobra »jadranski dan«. Na ta dan pade tudi slava naše vojne mornarice, ker so bile 31. oktobra 1918 po tolikih vekih na vojnih ladjah na Jadranu razvite naše narodne trobojnice. Po vsej državi bodo 31. t. m. predavanja o Jadranu in o njegovih problemih. Eksekutivni odbor Jadranske straže je vsem organizacijam razposlal okrožnice z navodili za proslavo jadranskega dneva. Poleg javnih predavanj se bodo po odobritvi prosvetnega ministrstva vršila predavanja tudi v šolah in tudi radio postaje bodo prenašale govore o jadranskih problemih.
ПШВПШЕШШПШШЛООО
Lepe spomenike
po nizki ceni dobite pri
KUNOVAR FRAN JU
pokopališče Sv. Križ - Ljubljana. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□НОС
*	Otvoritev južno - srbskega doma v Beogradu. V petek je združenje Južnosrbijan-cev v Beogradu, ki združuje rojake iz srbskega juga, nameščene v prestolnici, slavilo svojo slavo ter slovesno posvetilo svoj društveni dom.
*	Nova sarajevska železniška postaja. Pri železniški direkciji v Sarajevu se je vršila konferenca o gradbi nove sarajevske železniške postaje Poleg vodstva sarajevske železniške direkcije in zastopnikov generalne železniške direkcije so se konference udeležili predsednik mestne občine ter zastopniki banske uprave, vojske, pošte in raznih gospodarskih in stanovskih združenj. Nova železniška postaja bo zgrajena na taborišču kralja Aleksandra, stroški pa bodo znašali okrog 17 miljonov dinarjev. Pred postajo bo urejen park s trgom, ki bo segal do muzeja.
*	Smrt uglednega subotiškega novinarja.
V	soboto dopoldne je umrl nagle smrti glavni urednik subotiškega madžarskega dnevnika »Naplo«, dr. Fran Fenyves, star komaj SO let. Pred dnevi si je s pokvarjenim mesom pokvaril želodec in, ko se mu je stanje zboljšalo. je hotel opraviti še neke posle pri listu, da bi se potem podal na odmor v Rogaško Slatino. Med delom ga je zadela srčna kap. Pokojnik je bil poklicni novinar preko 30 let. Nekdaj je bil predsednik madžarskega novinarskega pokojninskega fonda, potem predsednik novinarskega združenja v Subotici, sedaj pa podpredsednik novosadske sekcije JNU. Bil je tudi nadzornik raznih židovskih organizacij in ustanov. Zapustil je ženo in troje nedoraslih otrok. K večnemu počitku ga bodo položili danes. Poklicni tovariši "in meščani ga bodo ohranili v blagem spominu.
*	Službeni list dravske banovine od 19. t m. objavlja med drugim: pravilnik o izplačevanju invalidskih prejemkov in o evidenci upravičencev do takih prejemkov, navodila in dopolnila pravilnika uredbe o zaposlitvi tujih državljanov, takse o igralnih kartah, oprostitve od taks na potrdila ter nekaj izprememb v staležu banovinskih uslužbencev.
*	Razpis zdravniške službe. Oisredinji urad za zavarovanje delavcev razpisuje mesto pomožnega zdravnika v zdravilišču »Klenovnik«. Pojasnila daje zbornična pisarna. Odbor.
*	Važno za potovanja v Nemčijo. Na Podlagi časopisnih an one nekaterih salc-bunškib bančniih podjetij, ki priporočajo Jugoslovenom nakup registermark v Sateburgu, opozarja naše finančno mto.1-stnstvp vse potnike, da se morajo naba. viti registermarke ali Reiohsmarke pr! Potovanju v Nemčijo edino v Jugoslaviji. Vsak prestopek tega predpisa, ki z ozirom na velik kliiring-dolg Nemčije predstavlja veliko škodo našega ekspor. ta, se bo pri povratku potnikov na podlagi vpisa pbmejnih oblasti stroSo kaznovali. Radi tega opozarjamo vse potni, ke, ki potujejo v Nemčijo, na občutne kazni za devizne prestopke, katerim se iz-
. postavljajo navadno brez vsake koristi, kajti registermarke ei nabavijo lahko tu-dii v Jugoslaviji po zel p znižanih cenah ter je s tem pomagano tudi našemu gospodarstvu, ker se ti zneski vpisujejo тэа račun nemškega kliring dolga.
NEOBVEZNO si oglejte
KLOBUKE IN ČEPICE
V	NAJNOVEJŠIH OBLIKAH IN NAJ-
BOLJŠIH KAKOVOSTIH PRI
MIRKO BOGATAJ,
LJUBLJANA — STARI TRG 14.
*	Avstrijski lovci kupujejo pri nas žive
zajce. Avstrijska lovska zveza je stavila organizaciji lovcev v Vojvodini zanimivo ponudbo. Zahteva namreč večje število živih zajcev, da bi mogla obnoviti svoje revirje. Izvoznik, ki bi prevzel nabavo in izvoz zajcev, ponuja za zajčji par — živega samca in samico po 100 Din.
*	Odgovorni urednik »Koroškega Slovon-ca« je umrl. Na Dunaju je umrl v starosti 61 let odgovorni urednik »Koroškega Slovenca«, tipoeraf Josip Zinkovsky. Pred 15 leti je požrtvovalno prevzel odgovorno uredništvo manjšinjskega glasila in vsa leta je listu posvečal vso skrb. Bil je ludi dober in zanesljiv delavec, spoštovan od tovarišev in priljubljen pri predstojnikih. Zadnja številka »Koroškega Slovenca«, ki mu posveča tople besede v spomin, je izšla še pod njegovim odgovornim uredništvom.
*	Obsojeno vodstvo tehničnega oddelka v Prijepolju. Po večdnevni razpravi pred sodiščem v Prijepolju so bili obsojeni inž. Ljubo Biliški, šef tehničnega oddelka v Prijepolju, na 3 mesece in 10 dni zapora, inž. Jankovič in tehnik Vatinov pa na po sedem dni zapora. Obsojeni so bili, ker so že leta 1932. izvršili razne zlorabe službe na ta način, da so v izplačilne listine vnašali imena ljudi, ki niso nikdar delali za tehnični oddelek. denar pa porabili za sebe. Obtoženih je bHo že več uradnikov tehničnega oddelka, a so Hli vsi razen navedenih oproščeni.
*	Eno srce — ena radenska!
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
ELITNI KINO MATICA
teL 21-24. GRETA GARBO je senzacija !
GRETA GARBO je nenadkrQjiva !
GRETA GARBO je poosebljena umetnost ! tako pravijo oni, ki so videli velefilm
PISANI PAJČOLAN
To delo je umetnina, ki jo vidimo samo enkrat. Najnovejši film GRETE GARBO, mora VIDETI VSAK.
Predstave ob 3., 5., 7.15 in 9.15 uri.	REZERVIRAJTE VSTOPNICE !
NOV 2URNAL Ш REPORTAÄA IZ ABESINIJE.
*	Pobijanje malarije v severni Dalmaeiji.
V bigradskem domu narodnega zdravje ee je vršila konferenca zdravnikov, pri kateri sta sodelovala tudi dva zdravnika iz Nizozemske in Švedske, ki sta že tri mesece bivala v severni Dalmaciji ter proučevala pojave malarije. Po mnenju teh dveh tujih in naših zdravnikov bi se dala z malimi žrtvami asanirati vsa dalmatinska malarična področja- Po asanaciji bi imelo prebivalstvo teh področij tudi velike gospodarske koristi.
*	Blaznikova »Velika Pratika« za leto 1936 je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J- Blasnika nasl. v Ljubljani, Breg 10. in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res zanimiv in praktičen. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon modrih«.
*	Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He*en-sebuss) se uporablja naravna »Franz Jose* fova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Registr. od ministrstva za soc. politiko in narodno zdravje S. br. 15.485 od 25 maja 1985.
*	»Lux« pasto za čevlje poizkušate tudi Vi še danes.
Kdor hoče vedno dobre volje biti,
mora Petanjsko Slatino z vinom piti!

zvočni kino sokolsk1 dom
v šiški
_TELEFON 33-87_
POLJSKA KRI
po opereti Oskarja Nedbala.
V	gl. vlogah Anny Ondra, Svetislav
Petrovič, Hans Moser. BOGAT DOPOLNILNI SPORED! Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7., 9., v ponedeljek ob 7. in 9.
V	nedeljo dopoldne ob 11. uri:
VOLGA, VOLGA.
Vstopnina Din 3.
V	torek ruski film:
GOSPODAR GOLOVLEVL
Iz Ljubljane
u— Počastitev spomina koroškega bore» Dušana Kožulja. Legija koroških borcev je na svoji seji, ki se je vršila v četrtek ▼ Ljubljani, sklenila, da bo na praznik vseh svetih počastila spomin podnarednika Dušana Kožulja, zaderskega rojaka in koroškega dobrovoljca, ki je padel 12. januarja 1919. v Podroščici blizu predora Pokopali so ga na pokopališču pri Sv. Križu In je njegov grob L na parceli 29. Spomin tega junaka bodo sobojevniki počastili po splošni komemoraciji za padlimi vojaki. Grob bodo okrasili z lavorjevim vencem in cvetjem s Karavank. Prižgali bodo sveče, po molitvi pa bo sledil spominski govor. Odbor LKB poziva vse tovariše k udeležbi splošne komemoracije in potem k počastitvi spomina padlega tovariša Kožulja.
u— Koncert, ki ga bo 28. t. m. Sa Ое-hosiovaški narodni praznik priredäla Ljub' ljanska filharmonije pod pokrov iteletvom J.C. lige, bo dirigiral eden izmed najboljših jugoslovanskih dirigentov L. MatačK. Na sporedu so Smetana, š^stakovič, Suk, Osterc in Borodiim. Prodaja vstopnic bo od ponedeljka 21. t m. dalje pri blagajni kina Uniona Vstopnice »e lahko naroče tudi po telefonu St 2221. Cena od 40 Dia navzdol.
u — Ljubljanski Sokol obvešča svoje član-
stvo, da je preminul dolgoletni in zvesti član, brat Jakob Türk, ing. chem. Društvena uprava bo spremila blagopokojnega brata na poslednji poti po odposlancih, ostalo članstvo pa vabimo, da se pridruži odposlancem v čim večjem številu. Zbirali se bomo danes ob 17. pred hišo žalosti, Resljeva cesta 18. Obleka civilna in znak. Blagopokojnemu časten spomin. — Uprava.
u— V počastitev spomina ini. Jakoba Turka darujejo rodbine inž. Gulič in inž.
Mačkovšek-Veršec za CMD 200 Din.
u— Darilo mestnemu muzeju. Mestno Poglavarstvo je prejelo od operne pevke gospe Rezike Thalerjeve kot dar za bodoči mestni muaej krasno izdelanp mrtvaško masko velikega Igralca in režiserja Ignacija Borštnika Masko Je bil izvršil aikaxJemični kipar Lo^e Dolinar. Za dragoceni dar se plemeniti darovalki me. stno poglavarstvo kar aajtogfleje zahvaljuje.
u— Ljubljanski šahovski k*ub bo otvoril letos svojo šahovsko eezono z velikim b rztoftuinniirjem dne 23 in M. t. m. Udeležiti эе ga bo mogel vsadt šahist, ki se bo javil vodstvu v sredo va&j do */4 na 8 are; prijavnine ni. Več zmagovalcev posameznih skupin bo odigralo naslednjega dne (ob 20,) finalni brzotnr-шг. Zmagovalec bo prejel lepo umetniško sMkjo, ki jo Je v ta namen daroval predsednik g. prof. dr. M. Kaeal- Čeprav hitra igra Po eni strani ne koristi kakovosti partij, oa drugi strani vzgaja k hitremu pregt'edu položaja in naglem« odločanju, s čimer se poveča ravno športni moment. Posebno pa Je treba povdari-ti propagandni Pomen takih brzotnnnir. jev, ko pride množica do VeSiko večje aktivne udeležbe.
Ta prireditev naj zopet zdrnži vee dosedanje kliuibove člane, pa tudi privabi in pridruži novih Igralcev in prijateljev šaha.	Odbor
Vsak |e svoj neprif atel)
И v svoji hiši še nima »HERKULES« obročkov za štedilnik, ki eo patentirani !
Ogromen prihranek na kurivu, t. j 50% I Dobiva se pri tvrdkl D. RA KUSCH, Celje !
Kolosalen uspeh pri kurjavi I
u— Postavitev kriiev aa pravoslavni cerkvi ве bo vršila na svečan način v nedeljo 3. novembra L 1. Blagoslov križev bo izvršil osebno g. Doeitej, pravoslavni metropo-lit zagrebški, in sicer v sami zgradbi še ne-dovršene pravoslavne cerkve sv. bratov Cirila in Metodija v Trubarjevem parku, kjer se bo ta dan vršila tudi sv. arhijerejska liturgija. V zvezi s temi cerkvenimi svečanostmi pravoslavne cerkve v Ljubljani se bo vršil v soboto 2. novembra duhovni koncert v proslavo jubilejnega svetosavskega leta. Na koncertu bo govoril g. metropolit Dositej o pomenu sv. Save, pevske točke pa bo izvajal priznani mešani zbor zagrebškega Srbskega pevskega društva pod vodstvom dirigenta zagrebške opere g. Gjorgja Valiča. Natančni program svečanosti in koncerta objavimo prihodnjič.
DR. MERČUN
od 21. t. m. zopet redno ordinira.
Pevsko društvo »Slavec« sprejema novo članstvo v zbor in pevsko šolo veak petek pb 20. v društvenem lokalu (Rožna u4. 15). Odbor.
u— Esperantski tečaj po če-mertodo, pri kateri ne potrebujete knjig, se vrši v šoli pri sv. Jakobu ob torkih in četrtkih od »/«20. — 21. ur«. V šoli т Mostah ee vrši po isti metodi ob sredah in petkih od VtSO. — 21. ure. Prijave se še «prejemajo.
u— Romanj« na Oplenac od 30. t m. do 1. novembra priredi Putnik v LJubljani. Odhod iz Ljubljane gl. kol- 30. t m ob 20. uri. Gena vožnje Ljubljana—Oplenac iu nazaj (železnica in avtobus) v ill.
r. Din. 205__v П. Din. 26.5.— za osebp.
Prijave pri yPutniku« do 27. t m
u—- Modna revija v Ljubljani. Na po-bwV> Obrtniškega društva in врргаяшт. no z Združenjem krojačev in sorodnih ofbrrtov se pripravlja v dneh Obrtniškega tedna od 1. do 8. decembra modna revija. Krojačice, krojače, modistke, krznarje in ostale obrtnike, ki во v zvezi z oblačitap efcrpgo, pozivajo prireditelji da se udeležijo te revije. Poziv velja obrtnikom v območju mesta Ljubljane. Zadnji dan prijave je 26. oktober v Združenju krojačev ln teroJačic, Sv. Petra nasip št 19.
Zvočni kino Ideal "
Danes ob 5^ 7. in 9.15 url premiera prekrasnega filma odlikovanega letos v Benetkah
Svatbena noc
s slavno ANO STENOVO
Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
Danes ob pol 11. uri MATINEJA
»ŽENA BREZ PIŽAME«
Vstopnina 3.50 Din.
Iz Maribora
a— Zaključek Nanosovih krasno uspelih predavanj je bil v petek zvečer. V sredo zvečer je predaval prof. Lojze Bizjak o solidarnosti mladine in jugoslovenski bodočnosti. Pri večeru je sodeloval tudi pevski zbor 8 a razreda klasične gimnazije pod vodstvom g. Hönigmanna. V četrtek zvečer je, viharno pozdravljen, govoril o perečih narodno - manjšinskih vprašanjih predsednik Zveze jug. emigrantskih združenj dr. L M. Сок, t petek zvečer pa so predavali dr. Fornazarič o historijatu naše emigracije, R. Golouh o socialnih in gospodarskih problemih naše države in prof. Bizjak o delu in ciljih mladine. Za včeraj napovedana predavanja so morala izostatl in ee je ciklus predavanj zaključil že v petek zvečer.
a— Društvo kumuje. Ko je te dni zborovalo učiteljsko društvo za Maribor desni breg v Brezju in obenem bospi tiralo v posameznih razredih, je povila žena društvenega predsednika in šoL upravitelja v Brezju krepkega dečka. V spomin na to bo sinčku kumovak) omenjeno učiteljsko dm-štvo, ki ga bo zastopal pri krstu radvanjeke šolski upravitelj g. Firm.
PRIZNANO ELEGANTNI
DAMSKI PLAŠČI
lz suknenega blaga od Dtn 850.— z dobrim krznom od Din 530.— ln dragocenim krznom od Dtn 950.— dalja
FRAN L U К I C,
Stritarjeva uL
a— Sprememba v vodstva te/egi aftko telefonske tehnične sekcije. Vršilec dolžnosti šefa sekcije v Mariboru ini Stane Podboj je razrešen te dolžnosti m je na njegovo mesto imenovan kot sekcijski šef Tišji tehnični kontrolor Franc Zmazek, dosedanji pomočnik šefa sekcije.
»— Spet ankete. Na seji mestnega svete je bäo sklenjeno, da se bo o regulaciji Trga kralja Petna in o pravilniku o ureditvi hodnikov razpravljalo na anketi.
Kaj bo rekfa gospo fvanfca?
Gosta sto v skrbeh, ker sto po aeptfevfd» nosti popackata namizni prt. Toda gostiteljica, gospo Ivanka, se smeji, ker «e, da --Г rake in podobne madeže z lahkoto od-^ pravi b perila Zlatorogovo terpentinovo milo Mjegova obilo m gosto belo peno razkroji in odpravi vsako umazano st • in perilo >e zopet, kakor do }e
QVOTERPENTIN0V0 MILO,
u— Žene! Udeležite se našega zborovanja za žensko volilno pravico, ki se bo vršilo danes ob 10. dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata. Manifestirajte ва politično osvobojenje žena! Združene žene Slovenije.
u— Zveza gospodinj prične s trimesečnim večernim kuharskim tečajem 4. novembra. Sprejme se ee nekaj udeleženk. Prispevek 330 Din, plačljivih v treh obrokih- Prijave vsak dan od 16. do 17. na Bregu 8.
a_ Žrtev neprevidnega avtomobilista.
Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek 36-letno tovarniško delavko Francko Cernetovo iz Rudnika, ki jo je na cesti blizu Rudnika povozil neznan avtomobilist in jo precej hudo potolkel po glavi.
u— Poškodbe električnih napeljav. Po predmestju se urijo cele čete šolarjev in tudi dijakov v streljanju s pračami in so pri tem priljubljenejši cilj porcelanasti izolatorji električnih in telefonskih napeljav, ki jih razbijajo z veliko spretnostjo. Drugi mečejo spet stare žice na elektrovode in imajo veliko veselje, če dosežejo kratek stik. Pri tem ne pomislijo na veliko škodo, ki jo s tem početjem povzročajo elektrarnam in poštni upravi. Ogražajo pa seveda v znatna meri tudi javno varnost. Viseči konci žic spravljajo v smrtno nevarnost ljudi in živali, zgodi pa se tudi, da so ponoči deli mesta v popolni temi, kar je seveda dobrodošlo raznim kriminalnim tipom. Naš kazenski zakon predpisuje za vse poškodbe elektrovodov ter telegrafskih in telefonskih napeljav zelo stroge kazni, tudi do leto dni zapora, in zato naj starši v lastnem interesu odvrnejo otroke od takih nevarnih igrač. Tudi ▼ šolah bi bil tak pouk umesten in dobro bi bilo, če ti policija sploh prepovedala nevarno streljanje s pračami.
u— Prodaja zarubljenih predmetov. V sredo 23. L m. od pol 9. ure dalje vrši davčna uprava prodajo iz proete roke zarubljenih predmetov v baraki na JegiL Cevi cesti St. 10. Prodajalo »e bo razno Po-hištvf\ оЫеке, kopalna banja, bakreni kotel, aparat za' trajno kodranje itd.
u_ Vsi prijatelji zoološkega vrta se vabijo, da s> ogledajo brezplačno prijaznega levčka »Cezarja« in 8e nekaj drugih iivali na prostoru društva »NOE« v Šelen-burgovi ulici št. в.
u— Danes In vsako nedeljo »popoldanski pie» a poukom« v Jenkovi šoli — Kazina od 4. — 8. ure. Vsak ponedeljek ob 8. zvečer Začetniški pfleeni tečaj. V torek 'z-Popolnjevailni tečaj za spretnejše plesalce. Nove prijave iu poeebne ure dnevn^ T Kazini. Akademiki — popust.
a— Mariborski akademski sabljt&d fcfob j« imel te dni svoj redni občni zbor m »o ee izvolili v vodstvo: senator dr. Pioj. predsednik, ravnatelj dr. 1 Tominšek, L podpredsednik, ravnatelj Krejči, EL podpredsednik, dr. Pichler, tajnik, s. o. s. Stukeij, blagajnik, dr. Vrečko, inž. Skjmet, poJL Redzner, polkovnik Vaupotič, podpo&oroft: Btmc, kapetam Slami er odborniki
a— Dečfe zavetišče v magdalenskem predmestju. Iz posojala 7 тШјсоотј zgradbo novega šotekega kompleksa v magdalenskem predmestju v počastitev ipo-mina kralja Uedmitelja je bil namenjen tudi primeren znesek za ureditev dečjega zavetišča. Mestna občina je kupila v Magdalenski ulici eoonedstropno hišo » večjhn kompleksom zemljišča v izmeri 2580 kv. m za 300.000 Din. Pri hiši se bo napravil prizidek in se bo hiša preuredila primerno svrham namena. V novem dnevnem «svetišču bosta velika dnevna prostora, 2 veliki jedilnici, 2 manjša dnevna prostega. Za hišo, kjer je že vrt, pa se bo uredi? park z igriščem. Deea bo tukaj samo če« dan v pouka prostem času, opoldne bo prejemala obed.
DR. ŠAVNIK
zaradi študijskega potovanja v Nemčijo do 11. novembra NE ORDINIRA.
a— Na KalvarijL Do prve serpentine je
pot na Kalvarijo popravljena. Namesto lesenega mostička, ki je bil strohnel, je Olepševalno društvo zgradilo železobetonski mo-stiček. Tudi se je popravila ograja ob poti in 90 se na novo zabetonirale vse traverzne sohe. Kakor hitro bodo dopuščale finančna sredstva, bo Olepševalno društvo temeljito popravilo ostali del poti na Kalvarijo.
a— Alarm. V petek zvečer je gasilska tromba oznanila požarni alarm. Gasilci во s 4 vozili odbrzeli na mesto javljenega požarnega alarma h konjskim hlevom union-ske pivovarne ter se po polurni h vežbah vrnili v Gasilski dom.
a— V Razvanju brez prestanka gori. V petek ponoči je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Visočnika. Ogenj je upe-pelil okoli 50 stotov sena in 30 do 40 stotov slame. Gasili so razvanjski, bohovski m nočkd gasilci.
* Pobreške novice. Ob Gajevi in Mal-gajevi ulici bo kupil večji zemljiščni kompleks tvorničar g. Hutter. Iz posebnega sklada bo zgradila tukaj posebna stanovanjska kolonija za Hutterjevo delavstvo.
a— Več resnih primerov škrlatice se je primerilo v Mariboru in so bile proti širjenju bolezni izdane potrebne odredbe.
a-— Iz zaporov pobegnil in spet kradel. Včeraj je mali kazenski senat obsodil 21-letnega Franca Potočnika iz Stopna, ker je 4. junija t. 1. pobegnil iz mariborskih jet-nišniških zaporov in se oglasil pri nekem prijatelju, ki mu je posodil delavsko knjižico, ter se povsod izdajal pod prijateljevim imenom. Nekemu Kovačiču je ukradel ur*, z verižico. Dobil je deset mesecev strogega zapora. Soobtožen je bil tudi prijatelj, ki ga pa ni bilo k razpravi.
a— Obsodba zaradi uboja. Pred malim kazenskim senatom sta sedela včeraj na zatožni klopi 21-letni posestniški sin Ludo-vik Lah in 28-letni Jernej Beranič iz Pon-
I grcev, ker »ta 6. marca letos ob priliki nekega pretepa ranila posestniškega sina Antona Medveda, ki je nekaj dni nato umrl v mariborski bolnišnici. Obsojena sta bila in sicer Ludovik Lah na pet let in en mesec robije, Jernej Beranič pa na šest let Ln en mesec robije.
Iz Celja
e— Srečke za II. razred državne razredne loterije so že prispele in se dobijo ▼ podružnici »Jutra«.
e— Kino Union. Danes ob 16.30. 1830 in 20.43 »Brod ljubezni« in dve zvočni predigri. Jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Ljubezen mladega izumitelja« in zvočni tednik.
e— Kolesa kradejo dalje. V petek okrog 18. je neki neznanec ukradel delavcu Antonu Rednaku z dvorišča Ljudske posojilnice 1900 Din vredno črno pleskano kolo.
Ob grobu dr. Karla Kodermana
Množica prijateljev in tovarišev se je zbrala k slovesu
Celje, 19. oktobra.
Danes ob 16. se je zbrala pred mrtvašnico na celjskem okoliškem pokopališču velika množica ljudi, da spremi k zadnjemu počitku zaslužnega javnega delavca dr. Karla Kodermana, ki je omahnil v grob mnogo
Dr. Koderman po vrnitvi iz vojne
prerano, saj je štel šele 53 let. Navzoči so bili zastopniki Odvetniške zbornice, pokojnikovi stanovski tovariši, predstavniki CMD in drugih nacionalnih društev, zbranih je bilo pa tudi mnogo pokojnikovih prijateljev in znancev iz Celja, Maribora in Ljubljane.
Konzorcij in uredništvo »Jutra« je zastopal glavni urednik g. Stanko Virant z več uredniki »Jutra«.
Po cerkvenem obredu pred mrtvašnico in ob grobnici pokojnega dr. Josipa Serneca, ki ga je opravil opat Jurak, se je starosta celjskih Slovencev dr. Juro Hrašovec v toplih besedah poslovil od pokojnika. Poudarjal je, da je bil dr. Koderman kot izvrsten pravnik dika odvetniškega stanu. Bil je mož pravega nacionalnega kova. Ko je prišel pred vojno v Celje, je videl, kako so bili tu Slovenci zapostavljeni. S svojim velikim S znanjem in pogumom je takoj stopil v javnost, z besedo in dejanjem je navduševal ljudi. Njegova beseda je bila zlata, kar je govoril, je čutil in se tudi ravnal po tem. Bil je Sokol, igral je na gledališkem odru v Celju, bil je osvajajoč govornik, povsod je bil vselej med prvimi. Težko so ga pogrešali celjski Slovenci, ko jih je ob prevratu zapustil in odšel v Maribor, kjer je nadaljeval svoje nacionalno delo. Vsak ga je spoštoval, bil je dober svetovalec ljudstva, pošten od nog do glave, značajen, zlatega srca in dober nasproti vsakomur.
V imenu glavnega vodstva CMD je spregovoril dr. Baudek, sodnik upravnega sodišča v Celju, naglasu joč. da je s pokojnikovo smrtjo nastala velika vrzel v armadi narodno obrambnih delavcev. Dr. Koderman je bil najodličnejši član CMD in član glavnega odbora. Na glavnih skupščinah Je vedno nastopal z dobrimi nasveti in idejami in pripomogel je do velikih uspehov v narodnem I obrambnem delu med obmejnim ljudstvom, j Raztoženih src je zapuščala množica po-I slednje domovanje nepozabnega pokojnika.
Zadnja pot letalskega kapetana Jereba
Dragocena žrtev našega letalstva dostojno počaščena
Zagreb, 19. oktobra. *
Včeraj popoldne je bil v Zagrebu veličasten pogreb pokojnega letalskega kapetana Franca Jereba izpred bolnišnice v Vlaški ulici do glavnega kolodvora. Iz mrtvašnice so prenesli truplo letalski oficirji na mrtvaški voz ob častnem špalirju letalskih podčastnikov s sabljami v rokah. Preden je krenil žalni sprevod, se je od pokojnika poslovil letalski major Grad šnik, naglašujoč, da izgube letalci z Jerebom vzornega, od vseh ljubljenega tovariša, naše mlado letalstvo pa v svojem najlepšem razmahu enega svojih najboljših članov, a dx.movina sposobnega in z dušo in telesom vdanega ji sina. Vedno pripravljen služiti domovini ji je žrtvoval tudi svoje mlaio in plemenito življenje, padel je kot junak, vršeč svojo dolždost do zadnjega dne. Žalostnih src se ločijo letalci od njegi, ali njegov duh bo večno živel m^d r.jimi kot sirnboi junaštva in tovarištva.
Nato se je formiral veličasten žalni sprevod z vojaško godbo in častno četo 6. letalskega polka na čelu. Podčastniki so nesli 19 krasnih vencev z napisi. Pokojniku so na krsto položili vence: kr. banska uprava, zagrebška občina, češkoslovaški detcš-ma, oficirski zbor in drugi, za krsto so pa poleg užaloščenih sorodnikov stopali generali Damnjanovič, Bodi, Pešič, Stajič, Ilič, zastopnik bana načelnik g. Benzon, predsednik zagrebške občine Rudolf Erb er in drugi najodličnejši predstavniki Zagre- '
Pred kolodvorom so krsto položili na improviziran oder in od junaka Jereba se je s prašnimi besedami poslovil divizionar general Bodi: Številnim žrtvam našega letalstva, vitezom sinjega neba, se je žal pridružil tudi mladi kapetan France Jereb, eden najodličnejših oficirjev našega letalstva. Izguba je velika, bol neizmerna. Globoka žalost Zagreba naj bo vsaj mak) r uteho bridko prizadeti soprogi in globoko užaloščenim roditeljem ob strašnem ndarcu usode.
Otožna pogrebna svečanost v rodnem kraju
Konjice, 19. oktobra.
Snoči so iz Zagreba preko Celja prepeljali zemske ostanke pokojnega letalskega kapetana Franca Jereba v rodni kraj Konjice in ga položili na mrtvaški oder v domači hiši. Pred hišo žalosti se je danes ob 15. zbrala ogromna množica ljudi, ki jih je vse globoko presunila nenadna smrt priljubljenega častnika. Pogrebne obrede je opravil arhidijakon Tovornik ob asistenci dveh duhovnikov, a pevci iz Konjic in Slovenske Bistrice so zapeli ganljivo žasostin-ko. V žalnem sprevodu so stopali Sokol Konjice s praporom, Sokol Oplotnica s praporom, Sokol Loče, gasilsko društvo Konjice, Udruženje notarjev, deputacija vseh naprednih društev v Konjicah, predstavniki mestne občine, šole, zastopniki gospodar-
skih združenj v "Konjicah in ogromna žica ljudi, med njimi zlasti mnogo z dežele, saj so pokojnika vsi čislali in ljubili. V sprevodu so nesli 12 prekrasnih vencev raznih polkov, oficirjev in podoficirjev, venec uprave savske banovine, češkega de-tašmana, venec mestnega odbora za obrambo proti zračnim napadom iz Zagreba, venec zagrebške občine, Sokola Konjice, nadalje 12 rodbinskih vencev, 30 vencev raznih sorodnikov in prijateljev in nebroj šopkov irn cvetja.
Pri odprtem grobu so pevci zapeli še ža-lostinko, nato se je s tugo v srcu poslovil od svojega nerazdružnega prijatelja še izza šolskih let in tudi v življenskem poklicu letalski kapetan Erik Sever, ki služi pri istem letalskem polku. Pogrebno svečanost je vso množico ganila do solz.
Jelka Igličeva, naša nova deniza
V sredo 23. t m. bo v ljubljanski operi premiera privlačne operete »Alamzelle Ni-touche«. Po več letih, kar je ni bilo na programu naše opere se bo spet igrala modernizirana po zamislih režiserja g. Krefta, z dirigentskim vodstvom kapelnika
g. Rahe in po inscenaciji g. arh. Franza-V naslovni vlogi »Nitouche« b0 nastopila kot gost gdč. Jelka Igličeva, tako da bo to nova predstava Hervejevega glasbenega dela, ki bo v tej sezoni kokor do zdaj vedno pritegnila naše občinstvo.
Gdč. Igličeva si je z mnogo obetajočim talentom pridobila mnogo simpatij in priznanja s svojimi dosedanjimi nastopi na produkcijah operne šole kot učenka ge. pl. Foedransbergove. Pokazala je resna umetniška stremljenja in pevske sposobnosti. ki jih namerava spopolniti s študijami doma in po možnosti v inozemstvu. Z uspehom se je uveljavila kot Fiametta v Bo<r
—	Va s a pisna ltgledajo
danes lepše.
—	Imam novo žarnico..»
—	Močnejšo naravno?.
—	Nef Tungsram žarnico ъ nitko v dvojni vijačni с i .
—	Gori ta žarnica bolje?
—	Ja, da več svetlobe,
pri tem pa ne porabi več toka. Števec to dokazuj e .
—	Res?
—	Zares I
cacriu 8 svojim lepim sopranom, kjer sta jo občinstvo in kritika zelo simpatično sprejela. V novi ulogi to lahko v največji meri pokazala svoje znanje, ker je pevska in igralska partija obsežnejša, celo vodilna.
Kdor spremlja delovanje našega gledališča se zveseli, ko vidi, da stopa vedno več '"a vzaraianih novih moči na oder. Tako tudi z zanimanjem pričakuje ponovni nastop mlade sopranistke, ki je vse svoje ambicije posvetila glasbi in našemu teatru.
Inž. Jakob Türk t
Ljubljana, 19 oktobra Na svojem stanovanju na Res! je v i cesti je davi 0b 5. po dolgem in mučnem trpljenju umrl v lepi starosti 64 let eden naših najuglednejših kmetijskih strokovnjakov, inž. Jakob Türk, direktor kmetijske kontrolne in poizkuene postaje, ž njim leže v grp/b eden naših najzasiuž. nejših delavcev za prospeh našega trav-ništva, вај je direktor Türk spisal celo-vrsto znanstvenih del s bega. področja (>Travništvo<, »Travne mešanice«. >Izve. etja«). Vse življenje ee je s pridom udrvar-jal tudi z vprašanji gnojilstva ter je Poleg pokojnega ravnatelja Gustava Pirca užival v tej panogi sloves najboljšega strokovnjaka. Mn^go zanimanja je pri svoji neuimorni delavnosti posvetil tudi našemu Barju in njegovi kulturi.
Pokojnik je bil doma lz ugüedne Torkove rodbine v Novem kotu pri öatoro. Pred nekaj letfi ga je Zadel hud udarec,
Vojni konflikti se zaostrujejo in novi grozi jo...
Vsakdo mora torej dnevno zasledovati svetovne dogodke, ki se z naglico vrstijo. Zato si naročite »Jutro«, ki ima vzorno organizirano poročevalsko službo, kakršno imajo le dnevniki z veliko naklado.
Naročnina znaša na mesec 25 Din in stane naročnika posamezna številka »JUTRA«, dostavljena na dom,
samo 1 Din.
Naročite se tudi na ponedeljsko izdajo »Jutra«, ki ji je sedaj priložena še revija »Življenje in svet«. Naročnike ponedelj-ske izdaje stane posamezna številka prav tako samo 1 Din, kajti mesečna naročnina znaša pri dostavi po pošti samo 4 Din, pri dostavi po raznasalcih pa 5 Din.
V gradiču Fajerovem pod Urško goro
Na poti od Celja po Savinjski in Paski dolini se ti po romantični vožnji mimo Hude luknje odpre prelepa Mislinjska dolina, obdana od venca pogorij, posejanih s prijaznimi cerkvicami naokoli. Od Turiške vasi ze zagledaš ob vznožju mogočnega, zelenega Pohorja sredi smrekovih gozdov temno sivi grad z dvema stolpoma — Gallenhofen. Na postaji Šmartno izstopiš in doepeš na griček. ki ga krasi ta idilični gradič, po vozni cesti z majhnim vzponom v četrt ure hoda. Prideš pa tja tudi čez Maribor in Dravograd, odkoder te popelje hlapon v pičle pol ure v prijazno mestece Slovenjgradec. Odtod pa imaš več potov k našemu gradiču; ena, ki jo uporabiš ob vročini, te vodi skoraj vedno skozi hladni gozdni svet, druga med dišečimi travniki in sadonosniki, tretja pelje po vozni cesti mimo ostankov nekdanjega gradu Legen, četrta pa te vodi ob bistri, na postrvih bogati Mislinji do sedanjega mestnega kopališča, odtod pa skozi smrekovje na levo gor v hrib. Vsa ta pota te pripeljejo čez dobre pol ure hoda do prijaznega gradiča.
Leta 1840 sta pogorela do tal bližnja zup-na cerkev in župnišče pri Šmartnein. Požar je uničil marsikaj, kar bi sicer gotovo zanimalo zgodovine željnega obiskovalca oai lenhofna. Sedanji župnik od svojega ртеа-nika na žalost ni prevzel prav nikake zupne kronike. Na pokopališču v Šmartnem se vidi še morda edini jasni zgodovinski spomenik tega gradu, nagrobni kamen nekdanjega "rajščaka »Freiherr Alois von Wallenfels«" ki je tu umrl. Po tem »Freiherru* imenuje nemara prebivalstvo ta gradič jerovo«. Po nekem starem Slovenjegradča-nu sem mimogrede izvedel, da je bival na tam aradu nekoč slavni tan grof Jelauc,
ko je bil lastnik Gallenhofna njegov sorodnik grof Schaffgotsch. Med zadniml lastniki gradu je bil neki Panzner iz Dunaja, ki je razkosal in razprodal nekoč zelo obširno posestvo, tako da je pri gradu ostalo le okrog 10 oralov zemljišča, obstoječe iz lepega planinskega travnika, sadonosnika, gozdička in vrtov. Lastniki — med prejšnjimi se imenu-
in obedovalnico. Osem sob je opremljenih za letovišearje, in to za sedaj le za 12 oseb. Grad ima na dveh straneh še kamenito obzidje, spomin na nekdanjo razkošno viteško doba Pri gradu najdeš prav prijetno senco v smrečnem gajiču, solnčiš se lahko na travniku, pot krog gradu ti omogoča krajši iz-prehod in valbijo te na odpočitek klopi naokoli, odkoder imaš božanstveno lep razgled po s hišami in cerkvami posuti bogati Mi-slinjski dolini, ki jo zapreta proti zahodu
Koča ш Krem žar-jevem vrba (v višini 1161 m), odkoder je krasen razgled po dravski dolini in vse tja do Gradca.
jeta tudi grof Černik in knez Windisch, grätz — so se potem pogosto menjali, dokler si gradu ni nahavila sedanja lastnica, ki je uredila ta ljubki gradič v prav lepo in prijazno letovišče- Grad sam žal nima nikaKih zgodovinskih spomenikov, le na stopnišču se vidi vzidana plošča z dvema glavama, ki baje predstavljata moža in ženo, zgraditelja tega gradu. Enonadstropna stavba je kaj lična, šteje 20 prostornih sob, veliko kuhinjo
skalnati ueviški orjakinji Urška iu Peca.
Pravi gorski zrak uživaš na tem komaj 470 m visokem gričku. Izprehodov po samih smrekovih gozdovih imaš na izbiro. Ta gradič je kakor nalašč ustvarjen za ljudi, ki si žele miru; avtov ne čuješ, vidiš jih le_ in njih nelepe toli osovražene prašne vlečke, slišiš le tupatam žvižg vlaka, prav nič pa njegovega neprijetnega drdranja in ropota-nja, tihota in osvežujoč gorski zrak te otda,
poletno vročino ublažijo in uženejo hladilni vetrički, ki pripihljajo pozdrave z Velike kope in s koroških mejnih stražarjev. Lepi položni in senčnati izprehodi prijetno utrujajo, da gredo v slast raznovrstne kuharske umetnosti. Letos so bivali tod nekateri kar po cela dva meseca.
Pošto dobivaš iz Slovenjgradca dnevno, in tako se tudi na tem samotnem kraju — ako te že to mika — lahko vrtiš v duhu v političnem vrvežu, ki ga pa ti mirni smrekovi gozdovi sovražijo iz dna svoje veličastne duše.
Pa tudi strastni hribolazec pride na svoj račun. V 2 urah prileze na 1161 m visoki Kremžarjev vrh, ki se odlikuje s prav dobro oskrbljeno kočo, od katere se nudi diven razgled po dravski dolini, v daljnji Gradec, na Golovec, Svinčeno planino in celo na ze
lo oddaljene Nizke Ture. V 2 in pol ure prideš na Malo sedlo, pot po samih gozdovih te popelje v 3 do 4 urah na Mak> in Veliko kopo in dalje do Senjorjevega doma; Vse poti so najvestneie markirane, da ni mogoče zgrešiti. Če si pa še prijatelj skal in vrtoglavih pečin, jo lahko ubereš mimo Slovenjgradca na Urško, in po sicer precej trudapolni 5urni dobri hoji pozdravljaš z njenega vrha prijazni Gallenhofen, ki te -;pet kaj poželjivo vabi v svoje prijetno in varno okrilje. Da se pa spominjaš tudi Stvarnika naše lepe zemlje, skrbi grajska soseda, cerkvica sv. Jurija, nekdanja grajska kapelica. ko zaslišiš njen zvon ob jutrih in večerih.
Ce želiš malo pokramljati z našim ljubeznivim pesnikom in pisateljem Francetom Meškom. potrudi se v dve uri hoda oddaljene Sele. kjer župnikuje in dekanuje. Pa ne moti ga predolgo, ker delo je njegovo najslajše razvedrilo.
V Mariboru, oktobra 1935.
Franjo Serajnik
ko mu Je v Savi trtonfl sm, vteokpSolee
Uroš. Za njim žaluje soproga Marija, nojema Bartl^ in sin Srdan, a poleg sorodnikov bodo inž. Turka ohranili v najlepšem spominu vsi, ki so ga poznali. Odličnega ppkojnika spremimo na njegovi poslednji poti v nedeljo ob 17. te hiše žalosti na Resi je vi cesti ne. pokopališče k Sv Križu.
Višji državni tožilec gre v pokoj
Te dni zapušča svoje službeno mesto gospod dr. Mirko Grasselli, višji držaivni tožilec v Ljubljanij da nastopi po skoro 37 dovršenih efektivnih letih pokoj.
Dr. Grasselli, sin pokojnega ljubljanskega župana m slovenskega politika Petra Grassellija, se je rodil v Ljubljani T. decembra 1874 ter je po pravnih nauMh na univerzah v Gradcu in na Dunaju kow
nec leta 1898 vstopil v sodno službo pri »te. žeLnem sodišču v Ljubljani. Kot prafctL. kanit ki mlad sodnik je sSužboval r Kranjski gori. Blrsfti Bistrici to Ljubljani, bfl je ves čaa svetovne vojne kot rezervi*! oficir mobiliziran, po svetovni vojni in zlomu a. o. monarhije pa ga je jrastavila narodna vlada tfooj novembra 1918 za šefa ch-žavnega pravdništva v Mariboru, odkoder je bfl leta 1927 imenovan za višjega državnega tožilca v Ljubljani.
Ko odhaja danes telesno in duševno še ves Sä in mladosten po dosluženih letih v pokoj, naj dovoÄ da se še spomnimo njegovega dela in ga v kratkih obrisih očrtan». Dr. Grasselli ni bil ves čas svojega službovanja le vesten, objektiven sodnik in nad vse koncilijanten šef podrejenemu ushižbenstvu, temveč se je vedno udejstvovai tudi na nacionalnem, kultur, nem in pravno-strokovnem poprišču.
V	Ilirski Bistrici je bil predsednik Narodne čitalnice in je prirejal jako dobre uspele dramatske predstave. Bil je občinski odbornik in se je zlasti uspešno brigal za razširjenje občinskega vodovoda- Tudi v Ljubljani je marljivo sodeloval v narodno kulturnih in športnih društvih, od leta 1907 dalje pa zlasti pri društvu Pravnik, katerega odbornik je od leta 1911 do danes. Pred vojno je opravljal funkcije dru_ štvenega tajnflca, souredniika Slovenskega Pravnika in je bil marljiv član redakcij-« skega odbora za izdajo slovenskega prevoda občega državljanskega zakonika. Po svetovni vojni se je kot odbornik za mariborsko okrožje in pozneje kot ljubljanski odbornik živahno udeleževal na strani dr. Majarona, Bežka in dr. Dolenca vseh društvenih pokretov ter je društvo tudi vodil za časa dr. Majaronove bolezni.
V	Mariboru je v prevratnih dneh sodeloval pri organizaciji sodnih oblastev v mariborskem okrožju, posebno T*a pri organizacij in nacionalizaciji moške kaznilnice v Mariboru, katero je izvedel kljub močnemu octooru skoro .na lastno odgovornost še pred senžermenskrm mirom. V Mariboru je snadal med naiožje sotrudni-ka generala Maistra v njegovem tkzv. xrivilnem kabinetu« ter je doživljal vse dramatične dosodke leta 1918/19 ob naši severni meji. Tu je bil tudi nekaj časa predsednik Slovanske čitalnice, odbornik in po smrti dr. Rosine pa vse do svojega odhoda predsednik Dijaškega doma, deloval pa je tudi v raznih gospodarskih ustanovah. Leta 1921 je posegel tudi v politiko, pa se je po volitvah umaknil.
Zadnja leta se je posvetil filateli.fi in se je kot predsednik Slovenskega fflate-Hstičnega društva mnogo trudil za organizacijo vsedržavne zveze, katere podpredsednik je že od njene ustanovitve. Dr. Grassel« je jugoslovanski rezervni oficir ter je za svoje zaslusre svoječasno prejel visoko odlikovanje reda sv. Sa^e ПТ stop--nje. ob upokojitvi pa je bfl odlikovan s redom Belega orla V. stopnje.
fSZ »сжшг*
8
Nodcfta 20. oktobra 1935.
Sokohtvo
Drobne vesti iz slovanskega Sokolstva
Tudi letoe so se zbrale k medmestni tekmi najboljše tekmovalke iz Prage, Brna in Bratislave. Prvenstvo je odnesla vrsta iz Brna s 591 točko, nato sledi Praga s 561 točk in na tretjem mestu je Bratislava, ki ima le 328 točk. Najboljša izmed tekmovalk je bila s. Halupova iz Brna, ki je dosegla 200 točk, na drugem mestu je s. Hržebržinova iz Prage. Najboljši rezultat so bili: tek na 100 m s. Vitmajerjeva iz Prage 13.5 sekunde, s. Kinclova suvanje krogle 9 m 78 cm, Halupova iz Brna pri metanju kopja 31.26 ir in v skoku visokem 135 cm ter s. Hržebržinova iz Prage v skoku v daljino 454 cm.
Župa Miličova je imela nedavno svoj tajni župni zlet, ki se ga je udeležilo nad 500 članstva. V soboto so napravila društva po dobljenih navodilih predpisane pohode v primerno oddaljene kraje, tamkaj pre nočila ter se drugi dan zgodaj podala na zbirališče okrožij. Okrožja pa so na skupno od vseh strani v pohodih prispela na žup-no zbirališče, kjer je po enournem odpoči-vanju pričelo skupno vežbanje in nato nagovor župnega odposlanca. Popoldne so se Sokoli tudi malo poveselili ter se potem zopet razšli na svoje domove. Poedina društva so morala prehoditi od 30 do 40 km poti.	_____
Pri takozvanih brambnih pripravah po raznih sokolskih društvih so se seve pripetili tudi slučaji, da so nekateri hoteli napodobiti popolnoma vojaško vežbanje in slednjič tudi vojaške vaje. Predsedstvo COS ее je zaradi tega čutilo primorano, da je blične prireditve, ki presegajo sokolski okvir predvojne vzgoje, prepovedalo.
Slovanski odbor pri predsedništvu COS je sestavljen takole: predseduje mu br. dr Njemeček, predsednika namestnik je br. Kepi, tajnik SSS kot poedim poročevalci za slovanske sokolske zveze pa so bili določeni: za jugoslovansko Sokolstvo br. pod-starosta COS Truhlarž, za Poljake br. Kepi, za rusko Sokolstvo br. Obratilek, za Bolgare br. Benda, za Lužičane br. Zmeškal.
V Bolgarijo namerava COS poslati vaditelja in vaditeljico, ki naj bi imeli kot glavno nalogo, da proniknejo po idejni in tehnični strani v vrste bolgarskih Junakov.
Prva posvetovanja zletnega odseka za vsesokolski zlet leta 1938. v Pragi so ugotovila, da je po določitvi kraja in časa zleta potrebno, da se najprej ugotovi, kako spraviti v zvezo 20 letnico obstoja republike, ki bo tudi v zletnem letu. Dalje bo treba ugotoviti razmerje zleta nasproti SSS in Mednarodni telovadni organizaciji, k šolam itd. Ugotoviti se morajo dnevi šolske dece in naraščaja, določiti idejni obseg zleta, pripraviti vse potrebno glede primerne eletne scene. Vse navedene naloge morajo načelništva in prosvetni odbor dogotoviti do konca septembra., nakar to predsedni-štvo v oktobru stavilo k predlogom primerne protipredloge oziroma osvojilo stališča omenjenih zborov.
Seja vibora COS bo predvidoma v Pragi 14. in 15. decembra. Sledila bo kot zborovanje najvišjega sokolskega upravnega foruma vsem posvetovanjem podrejenih od borov in zborov kakor n. pr. moškega in ženskega vaditeljskega zbora, prosvetnega zbora, sestanka sokolskih urednikov itd.
Lahikoatletske tekme vseh petih pra ikih žup so se vršile v Pragi konec sep-
tembra ter se jih je udeležilo preko 200 borcev. Zmagala je župa Jtmgmanova, ki si je priborila 113 točk. Na drugem mestu je ostala praška župa я 83 točkami, nakar sledi Srednječeška in potem Pod_ belogoraka in Barakova.
V TyrSevem domu v Pragi во «e priče. Sel- oktobrom jesenski plarvalni tečaji članstva, naraščaja in dece- Vrše se vsak torek v velikem plaivailišču od poldeste popoldne dalje.
Na dam 15. novembra bo češkoslovaško Sokolstvo proslavilo po vseh svojih edinkah 70_letnico prerame smrti prvega staroste Praškega Sokola in soustanovitelja Sokolstva, Jindriha Ftigmerja. Pred-sedništvo zveznega prosvetnega odbora ÖOS je pripravilo za to priliko enotna predavanja z diapozitivi iz življenja"* Ftig-nerjevega. Besedilo je napisal br. L- Jan_ dasek iz Brna, poznani raziskovalec in proučevale« delovanja Tyrša in Fiignerja.
Sokolsko društvo Mihle v Pragi se pripravlja na stavbo svojega doma. Da si zagotovi potrebne praktične načrte je razpisalo natečaj, ki se ga je udeležilo zelo zadovoljivo število arhitektov. Prva nagrada je bila priznana v višini 6000 Кб arhitektu Zazvonki iz Prage.
član predsedništva ÖOS brat dr. Kro. vak je obiskal vrsto češkoslovaških sokoL skih društev т Nemčiji, med njima Hamburg, Berlin, Lipsko in Draždane. Vse članstvo imenovanih društev si želi, naj bi češkoslovaško Sokolstvo nastopilo na berlinski Olimpiadi v večjem številu, ker bi to zelo dobro odjeknilo tudi v nemški javnosti. Dalje so društva izrekla željo, naj bi vsi Sokoli, ki iz kateregakoli namena potujejo v Nemčijo, ne pozabili obiskati sokolskega društva, ako v dotič-nern mestu obstoji. Taki obiski so zelo velike važnosti, saj sproti utrjujejo med. sebojme stike zagraničnih Sokolov z onimi v svobodni domovini.
četrta vaditeljstka šola članic OOS se bo vršila v Pragi v TyrSevem domu od 20. oktobra do 5. novembra.
Poljska Sokolstvo se z vnemo priprav, lja na svoj zvezni zlet, ki se bo priredil v juniju prihodnjega leta v Varšavi. Po močnejših deputacijah se bodo te priredi-tve udeležili tudi ostali slovanski Sokoli.
Otvoritev lutkovnega gledališča Sokola I.
na Taboru, bo dane9 v nedeljo ob VilG. Komična veseloigra »Mojstrov kozek, ki je opremljena z lepimi dekoracijami, bo vsakogar razveselila. Vabimo vse, da jo pose titef Odsek.
Sokolske župne tekme v Celja so dele v
nedeljo naslednje razultate: vrsta L Celje 3914, IL Trbovlje 3641. Posamezniki: 1. Franc Piki (Trbovlje) 1098, 2. Gojmir Gala (Trbovlje) 1046. 3. Slavko Grilec 1037, 4. Hinko Oblišer 959, 5. Jože Sparhakel 955, 6. Alojz Cater 905, 7. Ludvk Cokan 843, vsi ©o iz Celja, 8. Karel Rupnik 787 im 9. Ivan Komat 652 točk, obe iz Trbovelj.
Iz življenja na deželi
Z Jesenic
s— Razstava radio aparatov. Na Jesenicah v salonu gostilne Mesar bo od IS. do 28. t. m. prva razstava radio aparat^*. Razstavljeni bodo najnovejši aparati za l. 19-35—36. Vsak naj to razstavo obišče
M. Krašovec.
Iz Tržiča
č— V Sokolskem domu v Tržiču bo
vpr izurjen a drevi ob 20. uri burka »Življenje je lePo«. Gostuje g. Levar iz Ljubljane. Ker že doJ@o nismo na našem odru videli tako odličnega gosta, bo sigurno obisk rekorden. Na to predstavo opozarjamo vsr> tržiško okolico — bližnjo in daljno.
č— Kino predvaja danes sijajno opereto >Ne poznaim, a ljubim Te<.
Iz Novega mesta
n— Usoden padec mladega orožnika. Te dni je bil premeščen iz Št Ruperta v Št. Jernej orožni ski kaplar Jovančič Ludvik. V Št. Jernej se je peljal s kolesom. Na poti pa se mu je pripetila huda nesreča. Padel je tako nesrečno, da se jc razbil lobanjo. V zelo težkem stanju je bil prepeljan v bolnišnico usmiljenih bratov.
n— čebelarski tečaj. Na Kmetijski šoli na Grmu bo od 24. do 26. t. m. čebelarski tečaj. Tečajniki dobe hrano po znižani ceni in brezplačno prenočišče, zglasiti sc pa morajo vsaj do 23. oktobra po dopisnici na Kmetijski šoli ali čebelarski podružnici v . Novem mestu.
n— Z mosta v Krko. Ponoči se je iz obupa pognal z mosta v Krko, neki 241etni mladenič. Trije meščani so se takrat slučajno vračali z neke seje. Bilo je ravno polnoči, ko so nesrečneža potegnili nezavestnega iz vode s pomočjo obrežnega čolna. Z umetnim dihanjem so ga kmalu spravili k življenju in odpeljali v bolnišnico, kjer jc fant povedal, da ga je v obup spravila beda. Kronika beleži, da je edino pred 25 leti skočil z mosta v Krko neki finančni uradnik in takoj utonil.
n_ Zapoznel sad. Na Trški gori je nabral g. Milan Brelčak кгазеп šopek zrelih, rdečih jagod. Obenem je prinesel z gore tudi jagodno cvetje.
n— Zaradi epidemije griže ne bo v sredo 23 t. m. sejma v Št. Lovrencu, občina Velika Loka. Iz istega vzroka jc prepovedan sejem 28. t. m. v Žužemberku.
n— Dva poboja. V Uršnih selih je bil napaden 22 letni Zamida Janez. Neznan napadalec ga <e udaril z nekim topim pred metom po glavi, da se je siromak ontsve stil. V takem stanju ie bil fant pripeljan v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se ее ni zaved-L Poleg hude poškodbe, ki jo
bo ranjenec težko prenesel, je tzgubil tudi dar govora. Drugi napad je bil izvršen v Dolenji vasi pri Mirni peči ob 3. uri zjutraj. Neznani napadalci so pobili na tla 24 letnega Zupančiča Antona iz St. Jurja. Napadeni je dobil hude poškodbe po glavi in vsem životu. Ranjenca so v težkem stanju pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Oba dogodka preiskujejo orožniki, ki so napadalcem že na sledi.
n— Nož v trebuh je dobil v domači hiši Ribič Ignac, sin posestnika iz Trebeljnega. Poškodba je smrtno nevarna.
n— Pred novomeškim okrožnim sodiščem bo v začetku prihodnjega meseca razprava proti Jožetu Urbanču, doma iz Mrtvic, srez krški, ki je bil strah Dolenjske in drugih krajev in ki je dal orožnikom mnogo truda, predno so ga ujeli.
Iz Ptuja
J— Smrt »troka v potoku. Najemnica Oumzej Alojzija ii Hvaletincev je bila zaposlena z možem v škednju in je zaradi varnosti pustila svoje otroke na dvorišču, da so ее igrali Ko eta se čez kakih 20 minut vrnila mož in žetna e škednja, sta pogrešila dveletnega sina Alojzija. Takoj sta ga začela iskati, še zlasti ob potoku črncu, ki je od hiše oddaljen komaj 50 korakov. Res sta našla otrpka pri mo6tu v stoječi vodi mrtvega. Takoj eta ga potegnila iz nje ter ga skušala obuditi k življenju z umetnim dihanjem, a zaman. Otroka so poikopaii na pokopališču pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah.
j— Tatvine in orgije na deželi. Orožniki v Cirkovcih so prišli na sled čedni družbi. Posestniki so se že delj časa pritoževali, da so se v Spodnjih Jablanah pojavili tatovi, ki odnašajo pridelke in ne puste na miru vaških vrtov. Sosedom so izginjale i® ko-košnjakov kokoši, vrtovi so se čez noč praznili, drvarnice so bile vedno bolj puščobne. Tatovi celo niso pustili na miru most-nic, ki so služile posestnikom za prev>ze na njive. Celo skladišče so imeli pri neki posestnici, ki ji je v pomoč zala hčerka Marička, na obisk pa je prihajala tudi neka Micika. Fantje so se z njima imenitno zabavali. Družba se je naposled skregal«, začeli eo se izdajati in tako je prišla cela nadeva na uho orožnikom v Cirkovcih, ki so čedno družbo ovadili sodišču. V hiši 90 imeli le dve postelji in sta morala vse orgije gledati tudi dva nedorasla otroka.
j— Z nožem v hrbet. Rižner Ivana, ko-čarica iz Vintarovc in posestnikov sin Vin. cenc iz Brengove sta bila že delj čaea v sovraštvu. Te dni je fant iznenada napadel RižnerjeVo ter jo e kamnom močno uidtaril po glavi, z npžem pa jo je zabode; trikrat v hrbet. Ena rana je smrtnone. varna. Rižnerjevo so prepeljali v ptujsko bohti&ftteo.
_	_________pb pol Ä ta
pol «L ari «Mtfmivi fitan »Etak&moc Predigt* tadfamod fiten ta Fokeov tednik.
Iz Preknrarja
pro— »Krik domovine«. Ко ее je letoe obnovil 9. oktober, eo vsi krogi ▼ Prekmur-ju tekmovali, dot bd čim dostojne je proela-vili spomin na Viteškega kralja. Po cerkvenih opravilih v cerkvah se je v Murski Soboti zbralo skoraj vse zavedno občinstvo v Sokolskem domu, kjer je g. nadzornik Velnar orisad kralja Aleksandra kot Sokola-vladarja, vedno pripravljenega storiti in žrtvovati vse za domovino. Sokolski orkester je zaigral Chopinovo žalno koračnico in himno. Sledila je Ferjanova dramatizacija »Krik domovine«, ki je bila spesnjena za lansko žalno manifestacijo. Kakorkoli smo jo lani čustveno pojmfli in nas je s svojo mogočnostjo popolnoma zajela, vendar smo šele letoe zaradi časovne oddaljenosti od žalostnega dogodke mogli prav spoznati tudi njeno umetniško višino. Nastop telovadcev po načrtih gg. Bračka. Flegarja. Pečekove in Pirtošekove in glasba ekomponirana od g. prof. Justina sta letos šg vse krepkeje vplivala umetniško in je le škoda da »i celotnega dela niso izbrali drugi, predvsem sokolski odn za obletnico kraljeve smrti. Našli bi bili globoko efektno in umetniško delo, e katerim je Murska Sobota ta dan dostojno posvetila. — St.
pm— Uspeh domače tvrdke. Sele pred kratkim je tukajšnja veletrgovina J. Ne-dai prejela najvišje priznanje za svojo kvaliteto od ministrstva za kmetijstvo. Pred kratkim pa je zopet prejela častno diplomo za razstavljena vina v Ljutomeru. K številnim uspehom, ki jih je dosegi« v v zadnjem času tvrdka Nadai, ki s tem doprinaša svoj delež tudi gospodarskemu dvigu našega kraja, iskrene čestitke!
pm— Pred oltar je stopil eden izmed najagiWjših sokolskih telovadcev in društveni praporščak g. Jug Като1, ki sj je vzel za družico gdč. Renovo. Mlademu paru vso srečo!
pm— Regulacija. V Kolodvorski ulici so že dalje časa v teku širokopotezna regulacijska dele predvsem pri ondotni kanalizaciji. Skrajna potreba je namreč že bila. da se je odvodni kanal bolnišnice že slednjič pokrili, kajti smrad h stoječih mla-kuž je bil že prava mora za vse ondotne prebivalce, da tujcev sploh ne omenimo. Zdaj bo nedostatek odstranjen, uredi] pa pa se bo tudi hodnik ob bolnišnici. V načrtu je nadalje še znatno razširjenje prostora pred kolodvorom. Dela pa gredo silno počasi od rok, (baje primanjkuje denarja!) m tako hitro ne bo odstranjena naša rak-rana pri vhodu v mesto.
RIBN'CA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20. ruski velefilm »Pastir Kostja«. Za dodatek nov Paramountov zvoč ni tednik.
DOMŽALE, у nedeljo je bila velika žnp-na vaja, katere se je udeležilo 10 gasilskih čet. Ker so večja industrijska podjetja in tovarne za vsak kraj zelo važne in ker lahko postane požar v takih podjetjih zaradi nakopičene zaloge lahko vnetljivih snovi zelo nevaren, se je župno starešinstvo odločilo, da priredi veliko župno vajo ravno na tovarniških poslopjih. Dozdevni požar je nastal ločno ob 13.57 v kemičnem laboratoriju tovarne Medlč & Zanki na Industrijski cesti v Domžalah. »Požare se je brzo razširil na sosedno tovarniško poslopje proti severu in severo-vzhodu ter ogražal tudi bližnje stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Naloga na pomoč prihitelin čet je bila: izvesti napad na leglo požara v kemičnem laboratoriju in gorečem poslopju ter braniti ogrožene objekte. Točno ob določenem času so prihajale četa za četo in so v vzornem redu zavzele svoja mesta, tako da je bila vsa vaja izvedena naravnost neverjetno precizno in do najmanjših potankosti, na veliko zadovoljstvo župnega starešinstva, kakor tudi navzočega občinstva, ki je uvidelo, da more tako dobro izvežbanim gasilskim četam brez skrbi zaupati svojo varnost.
Zdole pri Brežicah. Naše gričevje v brežiškem srezu je večinoma obsajeno z vinsko trto. Letošnja pozeba je precej škodovala vinogradom, ležečim na zapadni strani. Jesen je prišla in z njo veselje vinogradnika, da spravi pridelek, za katerega je bil vse leto v skrbeh. Trgatev je pri nas opravljena. Mošt obeta ljudem nekaj dohodkov, da bodo malo lažje prenašali gospodarsko krizo. Seveda je pa vprašanje, če bodo vsega prodali. Vino bo izborno. Zatorej se vabijo gostilničarji, da pridejo kupovat našo dobro kapljico. Gospod urednik, še eno novico. Občinski odbor je na svoji seji izvolil bivšega poslanca g. Ureka Ivana za častnega občana in to v priznanje zaradi njegovega vestnega in marljivega dela. Ljudem je vedno na razpolago v vsakem pogledu. Občinski odbor mu bo poklonil lepo umetniško izdelano diplomo.
Malo odgovora „Gorenjcu"
Kranj, 19. oktobra Z ozirom na dolgovezna in zlobne nami-gavanja in sumničenja v nekem lističu na Gorenjskem izjavljam, da sem vsak čas pripravljen kupiti nazaj svoječasno OUZD prodamo parcelo za tedanjo kupnino s primernimi obrestmi in jo plačati v gotovini. Prodal sem to parcelo svoječasno precej pod tedanjo vrednostjo samo z ozirom na to, da omogočim tako velevažno socialno napravo za delavstvo in ostalo članstvo. Prepričan sem pa, da fcom šele sedaj napravil dobro kupčijo, ako mi je ne bo znani dopisnik iz nevoščljivosti pojedeL
Enakega pa gotovo ne more v sHčnem primeru trditi oni prečastiti gospod, ki je zahteval pri regulaciji Kosovske ceste za 42 m* (reci in piši štiridesetdva kvadratna metra) 50.000 Din, kljub temu, da se mu je kratko pred tem za razmeroma mal prostor že priznala skorai trikratna gornja vsota. Kdo je kriv, da je komaj regulirana cesta zverižena.
Mogoče je boljši od mene oni, ki je za prostor za isto socialno napravo zahteval skoraj dvojno kupnino od one, kakršno je malo prej plačal sam, in tudi dvojno od one, ki sem jo prejel jaz.
Višek neokusnosti so pa podtikanja mojemu tastu županu Pircu, ki mu, kar se tiče poštenosti in korektnosti, niti od daleč ni enak nihče izmed gospodov, ki ga napadajo.
Ne pihaj, kar te ne peče, in ne uničuj vsega, tudi najboljšega, samo zato, ker ni zrastlo na tvojem zelniku!
Fraajo Sire
Nova obremenitev kmečkih posestnikov v tržaški pokrajini
Bred dnevi je imel rektoret tržaške pokrajinske uprave važno sejo, na kateri so odobrili novi proračun za prihodnjo poslovno dobo. Proračunska bilanca ne kaže ni-kakega primanjkljaja. Proračun znaša 22 miL 295 tisoč 274 1ж. Na seji so ugotovili, da znaša premoženje pokrajine ne glede na državna posestva, ki jih ima tržaška pokrajina v svoji upravi in ki se oenijo na 20 milijonov, preko 13 milijonov йг. V proračun je bilo treba na zahtevo vlade vnesti okrog 6 milijonov lir za dograditev velike avtomobilske ceste iz Trsta v smeri proti Reki. Nadalje so se morali povečati neki izdatki za bolnišnico za kronične bolnike, za higijenski zavod, za boribo proti tuberkulozi, za srednjo tehniško šolo v Tržiču, za blaznico m za oskrbovanje sirot. Pokrajinska uprava namerava prispevati večje vsote denarja za zgraditev »balilske-ga* doma v Trstu, za vodovoda v SI a vini im na Senožečah ter za že izvedeno napeljavo električnega toka v Hrenovici, Kačji vasi, Strmici, Studenem, na Malem Otoku, v Hraščah in Zalogu. Povečati nameravajo končno tudi izdatke za tržaško visoko trgovsko šok) in za demografsko kampanjo.
Spričo vsega tega so morali na seji ugotoviti, da redni dohodki pokrajinske upra-
Uspehi fašistične propagande za radiofonifo
Po vseh javnih lokalih, kjer eo instalirani radijski sprejemni aparati, so zadnje dmi pričeli prenašati zgolj koncerte, predavanja in poročila italijanskih radijskih postaj. Ne glede na to, da so ffeoraj že vsi večji lokali opremljeni z najmodernejšimi sprejemnimi aparati, pe. se v zadnjem času opažajo tudi vedno boäj uspehi fašistične propagande za razširjenje radiofonije med najširšimi ljudskimi sloji. Kakor znano, delujejo na dežen posebni odbori, ki skrbijo, da postaja radio kot propagandno sredstvo vedno večjega pomena- Dejamjsko so pričeli ljudje zAasti ▼ zadnjem času kupovati radijske aparate, tako da je v trgovinah z radijskimi potrebščinami konjunktura sedaj visoka.
Pristojbine za zdravniška izpričevala
Po odredbi tržaške zdravniške Zbornice se ji bodo morala v bodoče predložiti v potrditev vsa zdravniška izpričevala, M se bodo Izdajala na njenem področju. Izpričevalo, ki ne bo imelo njenega žiga, ne bo veljavno. Proti zdravniku, ki izpričeval ne bi predložil zfoornici v potrdite*, se uvede disciplinsko postopanje. Izpričevala, se bodo lahko izstavljala na koBcovanem afl nekolkovanem papirju. Pristojbine, za izpričevala na kolkovanem papirju bo zna. šala po 22, na nekolkovanem pa po 18J50 Se.
Kontrola tndi nad cenami v trgovini na debelo!
GoriSka trgovska zveza je priredila
pred dnevi konferenco, na kateri то podrobno razpravljali o položaju, ki je nastal spričo vedno bolj naraščajočih čem ▼ trgovini na debelo. Kakor znana, morajo trgovci na drahmo prodajati blago po uradnem ceniku. Tako se prodaja n. pr. pšeničma moka n& drobno po 1.60, na debelo pa 1-52 Ur. Prodajalcu ostane sa režijo, davke, socijalne dajatve in dobiček celih О.Ов lir. Enako je razmerje med cenami na debelo in drobno tudi za četo vrsto drugega blaga. Razumljivo je, da ao zaradi tega posamezni udeleženci energično protestirali proti sistema, spričo katerega se tudi že trgovski stan vedno bo$j proletarizira. Predsednik zveze je ▼ svojem govoru poudaril, da bo treba zahtevati strogo kontrolo tudi nad industrijci in trgovci na debelo.
Drobne novice
▼ vzhodno Afriko je v petek odpotovala, večjja skupina fašističnih vseučiliščmikov iz vse Julijske krajine. Skupno jih je bdlo 104. Kakor poročajo Usti, se je dosdej 400 vseučiliščmikov prijavilo za vrfiodno-afri-äke prostovoljce. Kakor pa vse kaže, val ne bodo odšli v Afriko.
Nova bolniška ladja. Parnfk «Vierma», ki je last tržaškega Lloyda in so ga doslej rabili za potniški promet na progi Trst — Aleksandri ja, je morafla paroplov-na družba staviti na razpolago vojaškim oblastem. Parnik so že preuredili v bolniško ladjo in pretekli četrtek Je odplul te Trsta v Ftdo, kjer se je ta teden vkrcalo nanj večje Število zdravnikov in ostalega zdravniškega osobja. V kratkem odpluje v Brindisi in nato v vzhodno Afriko.
Tržaško fašistično glasilo »Popoto <9 Triestec je v eni izmed poslednjih številk objavilo strog opomin vsem prodajalcem časopisov im trafikantom, v katerem ugotavlja, da zelo ovirajo vsako akcijo uprave za razširjenje lista. List jih imenuje podleže im jim grozi s persekucijo.
Interslndikalni odbor na Reki je ^tdenfl sestajati se tedensko zaradi vedno bolj pogostih primerov špekulacije s cenami na drobno. Odbor se bo sestajal vsako soboto. Pričakovati je, da bo v kratkem več trgovcev disciplinsko hudo kaznovanih.
V bližini Krnice v Istri je težak tovorni avto na nekem tesnem mestu zavozll v .zid ob cesti ter se prevrnil. Dva delavca, Mihael in Ivan Pavič sta bila poškodovana.
Pri pasjaku se je pripetila nekemu tovornemu avtomobilu čudma nezgoda. S tovorom rafiniranega olja je bil namenjen z Reke v Genovo- V nekem ovinku, kjer teče cesta zelo navzdol, so zavore odpovedale. Voe je pričel drveti z veliko 1 naglico, dokler se ob nekem zidu ni razbil. I Tz vseb sodov se je oJJe razESo po VBBL
ve ne bodo zadostovali za kritje vseh predvidenih nujnih izdatkov. Izdatki bodo v prihodnji poslovni dobi znašali po proračunu pol drugi milijon lir več kakor letos, dohodki pa se bodo glede na sedanje vire zmanjšali za preko pol milijona, tako da Ы v proračunu, sestavljenem na letošnji bazi, nastal primanjkljaj v znesku 2 milijonov 50 tisoč lir. Glede na to, so se morali odločiti za povišanje pokrajinskih davčnih doiklad. Ker po mnenju rektorata ni bilo mogoče najti drugega izhoda, so odobrili predlog, da sc povečajo pokrajinske doklade na zemljiški davek. Te doklade se povečajo tiako, da se bodo dohodki od pokrajinskih doklad na zemljarino povečali za ves oni znesek, za katerega bi bil proračun sicer deficiten. Potemtakem ее bodo obremenitve zemljiških posestnikov in zlasti kmečkih posestnikov v tržaški pokrajini povečale za dobra 2 milijona Hr. Skupno se bodo vee pokrajinske davščine in doklade povečale za 20%.
Nedvomno bo povečanje doktad na zemljarino hudo obremenilo kmečko prebtvel-stvo, ki se ne glede aa znamo n ©rodovitnost kraške zemlje že sedaj le * največjo teia-vo bori za obstanek.
nja travnata. Matert$dna feoda Џ яЛо
velika, človefikih žrtev p« k sreči nd bflo.
у Dekanih je nekaj domačinov podiralo več <taevea. V trenutku, ko ее je neko drevo "f g™«" ki padlo, se Je Mavcem približal 4 letni Borte Oregorift. Drevo ga je oplaZfilo po hrbtu, tako da Je dofcfi nevarne poškodbe.
Gledališče ▼ Ptuju
Ptuj. 20. oktobra
Dramski odsek ptujskega Sokola A Џ
tudi letoe nadel hvalevredno nalogo, <ta bo prirejal redne gledališke predstave ter ■ tem pripomogel Ptuju do duševnega ми-vedrila. Gledališka sezona se bo oborila še ta mesec i Gamglovo igro »Sin* na preurejenem gledališkem odra v Mestnem gledališču. Vneti gospodar gledalSča bt Komac se je prizadeval, de temeljito preuredi gledališki oder. Z malimi stroški je dal preslikati kulisarijo, ki bo zdaj ustrezala vsem zahtevam domačih priredite» ta gostovanj. Preuredila se je tndi odrska razsvetljav«. Nabavljen je že dolgo žaaa zaželeni novi veliki «astor. Sprednji del odra bo preurejen tako, da se bodo lahko prirejali tudi pevski ta drugi koncertni nastopi. V te namen eo naročili lesena xa-slonjala, ki bodo zadrževala uhajanje zpo kov ta oder in ki t odo govor usmerjala v dvorano, ki je bila dosedaj vee premalo akustična. S tem zaskmjelom pe bo dobila tudi okolica filmskega platna lepše lice.
Upamo, da bodo v bodoče naše narodne glasbene institucije upoštevate modernizirano dvorano. Prav posebna zahvala velja požrtvovalnemu Dramskem« društvu ta mestni občini, kije« znatnimi žrtvami posvetila preureditvi gledališča toliko pažnja. Predstave bodo uprizarjali domači diletanti, skušalo pa se bo pridobiti tudi gostovanje ljubljanskega ta mariborskega gledali-šča. Želeti je edino, da občinstvo podpre v teh časih dobro voljo požrtovalnih igralcev * svojim poeetom.
šokd in Šokice
odgovarjajo
(sa dopis v »Jutru« 22. septembra W: Semiča) V	Semič, sredi oktobra
Kakor so Semfčani in Semičanke svoje vrste ljudje, tako sodijo, da je tudi pisec podlistka z gornjim naslovom človek posebne sorte. Pred vsem se hudo moti, če misfi, da je vsak tujec, ki pride v Semič, prevzet občudovanja, zlesti še od strani Šokie. ge-mič ni zamorska kolonija, kamor ne hd zahajali tujcL
Gospod pisec naj M le Ш nekoHbo prej zapuščal svoj tuskulum, da ga ne Ы šele muhe spravile iz postelje in šel naj bi виг k> na izprehod — sej gospodom na oddihu je to močno potrebno — pe Ы videl, da So ki ее ne vstajajo šele ob 7. zjutraj, marveč da garajo že od prvega svita, h enega Л dveh primerov ustvarjati splošno sodbo, ta velja samo v Ljubljani, v Semiču pa emo resnicoljubni ljudje. Tudi glede semiške govorice odločno pripominjamo, da je gotovo lepša in bolj slovenska kakor dialekt tistih ljubljanskih gospodov, ki prihajajo k nam, da bi se na račun naše govorice posmeho-
falL	___
Pa nej bi že bflo šale, kolikor Je Ы<ц aR nespodobno Je opisovati družinske razmere in navajati celo njihova prava imena, saj je vendar po svetu mnogo ljudi, ki eo jim vse prilike v Semiču dobro znane. Tudi pri »hudomušnih študijah« mora človek, ki se prišteva med izobražence in pisatelje, poznati takt V ostalem, koga brigajo zasebne zadeve družin, katerih gostoljubnost je poplačana g tem, da so okrtačene v časopisju? In če Je zadeva s kakimi ljubavnimi pismi naravnost žaljiva in tožljiva — kaj naj še pripomnimo? Rečemo lahko peč le, da prav takim pisateljem, ki nas krtačijo, ne bi škodovalo, če bi občutili krtačo na lastni tanki koži. Ce pa je hotel gospod pisec v svoji hudomušni študiji delati za nas nekako reklamo, se zanjo vsaj odslej dalje zahvaljujemo, oziroma jo odločno odklanjamo.
Šokci in Šokiee.
PRISPELI SO NAJMODERNEJŠI
RADIOAPARATI
SVETOVNIH ZNAMK! PRODAJA TUDI NA 12—18 MESEČNIH OBROKOV.
„TEHNIK"
J. В A N J А I,
LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 20
Telefon S4-19.
»jutro« т. ш.
Kraljestvo mode
Pohištvo z modernimi kovinastimi vložki
ЛОХ/^ч
vwÄ

Za sobo moderne damp je pripravila umetna obrt to učinkovito toaletno mizico z modernim vzorcem iz kovinastih vložkov, ki tako lepo soglaša z enako izdelanim okvirjem brušenega zrcala.
Bleščeča svila
Kakor najlepSe drasro kamenje se leskeče nova bleščeča svila, ki bo v tej sezoni docela obvladala popoldansko modno sliko. Nova svila je na obeh straneh bleščeče tkana, kar je posebno pripravno za razne prepengave in nabrane dele, ki jih bomo leto- viueie na	чм-т» ц
oblekah. S tem pa seveda še ni rečeno, da je moda povsem odpravila bleščečo svilo, ki smo je bile prejšnja leta vajene in je bila na notranje strani motina. Nasprotno, letos se moda še bolj potrudi, de bi kar mogoče rafinirano združila medle rim bleščeče dele v okusen kontrast.
Saj je ravno bleščeča evila tvorivo. ki učinkuje vedno in povsod, tako na manjših prireditvah, kakor na velikih večernih zabavah, torej tvorivo, la: je bolj kakor vsako drugo primerno za družabne obleke vseh vrst. Seveda sio najbolj priljubljene obleke iz črne bleščeče svile, ker jim z drugačno яароп.ко, s čipkasto garnituro ali z barvasto svileno vrvico ob vsaki priliki poljubno izpremenimo videz, vendar pa bleščečo «vilo cenimo tudi v lepih modnih barvah, zlasti v vinsko rdeči, toplo rjavi ali maliovinasto zeleni. Te harve -e ;>odajo temnolasim kakor plavolasim damam.
Oglejmo si n. pr. popoldansko obleko iz zelene bleščeče svile z zanimivo pre petim krilom in enostransko nabranim životom. Zopet moderni rokavi v podobi gnjeti soglašajo z nabranim, dvostranskim volanom, h: ga pod vratnim izrezom aapenja dolga okrasna zaponka (1. skica).
Kakor znano, se moda rada poslužuje starih motivov in zato ni čudno, da za nove bleščeče obleke predlaga okrasje iz starinskih čipk v barvi surovega masla, ki se z mehke in bleščeče podlage učinkovito odražajo. Čipkasta garniituna na naši skiei sestoji iz ovratnika v moderniziranem »Stuart« slogu, iz širokega volana ob postrani zapetem živvntu in iz nabranih manšet, kakor so jih nosili paži (2. skica).
Jako okusne so nove obleke, ki uveljavljajo kontrast medlih in bleščečih ploskev. Tu se moda rada poslužuje tunike, ki nad bleščečim krilom posebno lepo učinkuje, če je izdelana na medli strani svile. Kontrast
Mož je toliko star,
kakor se počuti, žena je tako stara kakor se kaže. Lep, mladosten m svež izraz napravi ženo mlajšo. Lahko je to prednost uživati, če privoščimo koži dobro dejstvo masaže s kremo Leodor. Ta povsem svileno mehka krema vsebuje hraniva ta kožo, ki jo oživljajo in pomlajajo, koža postane nežna in prožna. Nega kože s kremo Leodor je tajnost uspeha mnogih žena. Kako enostavno in poceni. Tube po Din 14.50 in Din 10.— se dobe v vseh prodajalnah Chlorodonta.
še poudarijo bleščeči rokavi in bleščeči zgornji del života, ki je ukrojen v obliki koničastega sedla (3. skica).
Bleščeče svile pa so tudi kakor ustvarjene za »princesne« obleke, ker se voljno oprimejo života in padejo v težkih gubah-Moderno princesno obleko ukrojimo na mot ni strani svile, opremimo pa jo z bleščečimi rokavi in vdelanimi, zvončastimi deli iz bleščeče svile (predzadnja skica).
Da bomo bolj izrabile velike večerne obleke. jim je moda letos dala dolge rokave. Tak klasično stiliziran model z bogato nabranimi rokavi in zvončastim krilom je vse bolj učinkovit, če ga ukrojimo iz bleščeče svile. Nenavadno in okusno okrasje predstavlja stilizirana zaponka z žarki iz finega perja, ki pod vratnim izrezom nadomestu-je običajno okrasje iz umetnih rož (zadnja skica).
Vzorčasto krzno
Zdravniška
posvetovalnica
»Mlečni zobJe«. Vsi mlečni aobje nzpa-dejo. Vemdar jih skušamp ohraniti čim dalje časa, ker nas skušnje uče, da so stalni zobje tem trdnejši, čim kasneje zrastejo. Zato svetujemo, da se plombirajo tudi mlečni zobje, če je to le mogoče. Seveda, če je mlečni zob le črn, je plombiranje nesmiselno. O tem odloča specialist za zobne bplezni, na katerega se zanesite
Palma. Odpravljanje trakulje je v domači oskrbi neeigunno in to iz tehničnih vzrokov. Res, da zapuste dolgi komadi traku/lje telo po kuri, vendar se v večini primerov glavica temu trdovratno upira Dokler pa ta ne Pojde, je uspeh le začasen; v enem ali dveh mesecih traku-lja zopet zraste. Najbolje — skoro sigurno uspešno je odpravljanje le v bolnici.
J. B. če se je perilo toliko časa zakasnilo. je pač najbolj verjetno, da ste zanosili. Pomanjkanje »občutkov« ni mero-dajno, ker ее ne Pojavijo vselej, ali pa kasneje.
Izjemen slučaj. Omenjena operacija ni_
ma pobenih slabih posledic, niti telesnih, niti duševnih, ker to prepreči le oploditev. dočim ostanejo vse funkcije ženskih sipolnih organov v pstalem nespremenjene. Opozarjamo Vas pa, da taka operacija ni dovoljena, izvzemši primere, kjer to zahteva zdravstemo stanje žene.
F. A. Zagreb. Najenostavnejše јец da greste v ambulanco klinike za bolezni nosu, grla in ušes, kjer vam bodo takoj Pojasnili vso zadevo. Brez preiskave to ni mogoče.
Skrb. Bodite brez Skrbi! Dotlčna oseba se mora podvreči temeljitemu zdravljenju v bolnici ali sanatoriju, kar bo sigurno imelo uisipeth. Najbo'-je Ы bilo, da se za nekaj časa vme v naše kraje, ker je potem Potek te bolezni mnogo milejši — zdravljenje — vsaj večinoma lažje. Podrobnejše o bolezni sami prihodnjič.
HJf
MM
vidimo na premnogih, športno učinkujočih plaščih, kompletih in kostumih. Vendar pa zahtevata moda in dober okus, da s takim krznom opremimo le enotno barvasta blaga, ker bi se izraziti vzorec krzna ne skladal z nobenim vzorčastim tvorivom. Posebno posrečena je zamisel tričetrtinske jopice s krznenim ovratnikom, ki se podaljša do roba in se odpira nad mladostnim telovnikom iz enakega krzna.
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
V nadaljnjih treh partijah matcha z Eu. wejem si je svetovni prvak zasigural pre. cejšen naskok dveh točk. v tretji partiji je kot beli poizkusil malo igrano, ostro varianto francoske otvoritve, s katero se mu je res posrečilo spraviti nasprotnika s koncepta Euwe se v divji poziciji ni znašel in je hitro izgubil. Isti slučaj se je ponovil v četrti partiji, kjer je Aljehin uspel z ostro samo napol korektno igro v Griinfeldovi obrambi, šele vpeti partiji sta nasprotnika igrala nekoliko mirneje. Aljehin v francoski otvoritvi ni hotel več ponoviti variante iz tretje partije, in igra je bila hitro remis. Aljehin je v dveh izmed teh partij igral izredno riskantno, že hazardno. Radi tega pa le ni mogoče več reči, da bi bil še v slabi formi, saj i je znano, da mu ravno tak stil igre p oseb. ' no leži. Izgleda tudi, da je z njim psiho- j loški dobro pogodil slabo točko v Euweje- |
vl Igri, Unv «Bvjl poKiotj
prav pomagati. Saj bi ЬИ sicer v obeh teh izgubljenih partijah lahko priSed v prednost. Pa še druga premoč svetovnega prvaka nad Buwejem se je pokazala: vedno
porabi samo približno polovico toliko č£usa za razmišljanje kakor njegov nasprotnik.
Prednost dveh točk je zdaj za svetov, nega prvaka že velik plus. Do zmage v matchu mu je treba dobiti samo še tri partije, še štiri sme izgubiti, ostalih 18 pa mora rem i žira ti. če ima enkrat potrebno število zmag za seboj mu tudi r iskan tna igra ne bo več potrebna. Seveda bo tudi Euwe gotovo znail uporabiti pravo taktiko. Kakor navadno pri mat-chih, se namreč tudi pri sedanjem ponavljajo v partijah iste variante. Euwe ima na svoji strani menda — boljše analitike nego Aljehin in ti bodo pač poskrbeli, da Aljehin več kot enkrat nobene riskantne variante ne bo mogel igrati! Tako obstoja za svetovnega prvaka le še majhna nevarnost, da prehitro izprazni svoje «teoretične zaloge».
Pozornost je vzbudilo dejstvo, da Je iz. med prvih petih partij samo ena končala remis- To bi pomenilo skoro ovrženje mnenja, da preti šahu nevarnost radi večnih remis ov na mednarodnih turnirjih. Gotovo pa bosta Aljehin in Euwe moraJa kmalu seči po mirnejših sredstvih, saj ni verjeti, da bi ostro igro prvih partij vzdržala ves čas matcha. Med gledalci pri matchu se nahajata sedaj oba bivša svetovna prvaka dr. Lasker in Capablanca, poleg njih mojstri Flohr, Tartaikower, Kmoch, Eliskases itd. Capablanca je izzval bodočega zmagovalca matcha na no. vo borbo za svetovno prvenstvo, ki se bo baje vršila že v začetku prihodnjega leta. Težava v tem oziru bi nastala le, če Euwe premaga Alfehina, кет si je svetovni pr. vak previdno izgovoril pravico, da v tem primeru igra tekom pol leta z Euwejem revanžni match.
GRÜNFELDOVA OBRAMBA Beli:	črni:
Dr. EUWE	Dr. AUTEIUN
(4. partija, Haag, 11. oktobra.)
1.	d2—d4	Sg®—S8
2.	c2—04	g7—g6
3.	Sbl—c3	cfc7—<J5
4.	Ddl—b3	d5 : o4
5.	Db3 : o4	Lf8—g7
To je mnogo bolje kakor Le6, кат Je igral Aljehin v drugi partiji:
6.	Lcl—f4
Slabo je 6. e4, c6, 7. еб?, Sd6. Befi kmetje v centru začno kmalu »viseti«, dama na c4 pa tudi ne stoji dobro.
6.	.... .	c7—c6
7.	Tal—dl
Nekoliko bolje morda 7. Sf3, beli pa M očividno hotel ob priliki igrati d4—d5.
7............Dd8—аб
Logični odgovor. Dama se umika z nevarne linije in obenem napada. (Grozi Le6).
8.	Lf4—02	Ь7—b6
Zelo ostro, tudi dvorezno nadaljevanje. Solidneje bi bilo Db6.
9.	Dc4—ЬЗ
10. Sc3—a4	Sb8—аб
11- e2—e3	Lc8—e€
12.	Db3—c2	o—o
13.	Ь2—ЬЗ? Izgleda, da bi bfl Euwe tu mogei riskantno igro črnega ovreči s 13. Dc6:. Ne
gre na to 13____Ld5, 14- Da6:, Da6:, 15-
La6:, Lg2:, 16. f3, Lhl:, 17. Kf2 in beli ujame še lovca hI. Tudi 13. . . Sbg je slabo radi 14. Db5! (seveda ne 14. Da8, Lcl5). Še najbolje bi bilo 13-... Sc7, nakar pa beli igra 14. ЬЗ! in črni ne more dobro preprečiti zamenjave dam na c5. Po 14. . -. Ld5, 15. Dc5, Dc5:, 16. Sc5:, a5 bi sicer imed izglede na remis.
13.	.....	Ta8—to8
14.	Lfl—d3
Sedaj bi bil imel črni na 14. Dc6: močni odgovor Le8 in event. Lb7.
14- .... .	T£8—08
15.	Sgl—e2
Beli je imel na razpolago 15. La6:, Da6:, 16. Sc5, Db5, 17. Se6:, fe6:, ne mogel pa bi potem preprečiti črnemu razbremenitve z еб—eo ali c6—c5.
15. .... .	c6—c5!
Sedaj je grozilo 16. Sf4 in nato La6: ter Sc5 in Aljehin se mora odločiti, da slabega kmeta c6 žrtvuje. Ta fino zraču-nana žrtev pa zasigura celo že črnemu, ki je bolje razvit, prednost.
Uporabljajte za Vaše lase za Vaše lice

Shampoon milo
di!
ев
amogo.
16.	Ld3 : аб	1>а5 : аб
17.	Sa4 : c5	Da6—b5 Pointa žrtve je, da beli radi slabosti
diagonale аб—fl ne more гоћигеУ 18- Se2—f4 Bolje Lcl.
18.......1^6—g4
19.	f2—f3	e7—e5!
S to in naslednjo potez» začenja атъ-tovni prvak krasni napadalno kombina. cijo v kateri žrtvuje celo figuro.
20.	Sf4—d3	e5 :
21.	«3 : g4 Na 21. e<J4: odloči seveda Ш.
21...... Й !
Odprta pozicija belega, kralja ča črnemu odločilni napad.
22.	Ld2 : еЗ Nič bolje m 22. Ld, Sg4^ 23.
Ld4! itd.
22.	.... .	SÜ6 : g4
23.	LeS—f4
Pospeši o*Močitev. Nekoliko boJJe Je bfio Lgl.
23............LgT—св-К
24- Tdl—d2 Na 24. Kfl odloči tudi Tc5:, 25. Se3 + , na 24. Ke2 pa Tc5:, 25- IA8:, De8 + .
24.	.... .	Tc8 i cfH Nova korektna žrtev.
25.	Sd3 : c5	DM : «в
26.	Lf4 : b8	Dc5—e7+'
27.	Kel—dl	Sg4—e3 + Tako dobi črni ves žrtvovani materljal
nazaj in obdrži še kmeta več- Silna po-. zicdja črnega lovca na diagonali al—g8 pa daje črnemu tudi možnost ponovnega, napada.
28.	K<J1—cl	Se3 : c2 29- Td2 : c2 h7—h5
30.	ТЫ—dl	Lc3—g7
31.	h2—h3	a7—a5!
32.	Lb8—f4	De7—e4!
33.	Lf4—c7
Lovec se mora umakniti s svojega, važnega mesta. Na 33. Tfl bi prišlo Dd4 in Dal-f, na 33. g3 pa h4. Tudi 33. Lg5 ne gre: De5, 34. h4, f6, 36. Ld2, Dal mat.
33..........De4—e3-f-
34- KCl—bi	a5—e4!
Ta prodor šele zasigura črnemu zmago. Beli je proti novemu napadu brez moči.
35. ЬЗ : a4	b4—bß
36. a2 : bS	DeS : Ь3 +
37. Kbl—cl	Lg7—h6 +
38. Tdl—d2	Db3 : a4
39. Lc7—e5	Kg8—h7
40. Le5—c3	Da4—Ъб
41- Lo3—d4	Db5~—e2
42. g2_g4	De2—el-f
43. Kol—b2	Lh6 : dE
44. Tc2—c8	Ld2—cl-4-
beli se vda. Po 45. Tri:, IM24- bi moral	
menjati lovca, po 45-	Kb3, Ddl+,46.Ke4
pa dobi Dc2+ itd.	Vasja Pire.
Obleka iz mleka
Iz Rima poročajo, da je državni podtaj-nik Lantini obiskal novo tovarno v Milanu, v kateri izdelujejo iz kazeina blago, ki ni manj trpežno od bombaževine, a dosti cenejše.
Poskusi, da bi iz kazeina, ki ga pridobivajo kot mlečno beljakovino iz sesirjene-ga mleka, izdelali tkivo, so se začeli že pred kakšnimi tridesetimi leti, a dolgo časa niso pokazali pravega uspeha Po novem postopku pomešajo kazein s formali-nom, pri čemer dobe vlakna, ki jih kakor umetno svilo stiskajo skozi tenke luknjice. Pri tem nastane nit, ki je celo trdnejša od umetne svile. Ni sicer tako fina, vendar pa se Lahko mirno primerja z najboljšo bom-baževino.
Janez Rožencvet:
Iz turjaškega dnevnika
Znancu, ki me je v Ljubljani vprašal, kaj je Turjak, sem dejal, da je Turjak samozvani trg. Spomnil sem se namreč, da baje ni z nobeno zgodovinsko listino izpričano, kdaj in kako je Turjak postal trg. čudno, da sem mu mogel tako reči!
Trg ima vendar kopo enonadstropnih hiš, v katerih živi nekaj jare gospode ob brezdelja, zapravljanja in opravljanja. Trg ima poleg poslanca in raznih obrtnikov vsaj dva večja štaeunarja, od katerih je eden bogat in konservativen, drugi pa napreden, podjeten in zadolžen. Trg ima roj učiteljev in učiteljic, davkarijo in zdravnika, če nima celo še sodnije, notarja in odvetnika. V trgu sta dve »restavraciji« s saloni za shode in veselice, sedem večjih in brez števila majhnih krčem in vsaj eno podjetje, ki se bahato imenuje tovarna. Trg ima ob sobotah in nedeljah kino, pozimi predstave domačega dramat-skega društva in predpustom poleg drugih veselic tudi veselico olepševalnega društva, katero je svojo veliko nalogo že izvršilo, ko je postavilo tri javne, danes že podrte klopi ter nepotreben kažipot ob kolovozu v gmajno. V trgu živi roj gospodičen, ki so tako izobražene. da nosijo klobuke in mislijo, da se morajo omožiti z zdravnikom, notarskim pripravnikom, mladim odvetm-kom, profesorjem iz mesta aH vsaj z j
novim učiteljem. In še polno imenitnih stvari ima trg, ki hoče biti res pravi slovenski trg.
A Turjak ima samo župana, postarico in orožnike, dve krčmi, kolarja, kovača in mesarja, enega samega učitelja in le v gradu nekaj žensk s klobuki. To je za trg premalo.
Toda Turjak tudi ni vas, zakaj v vasi so hiše z dvorišči, za hišami svinjaki, hlevi in podi, za temi pa trate s kozelci in sadnim drevjem. Taka vas je Rašica in take vasi so po hribih okrog Turjaka. Petnajst skromnih turjaških hišic, ki stoje na grebenu med pristavo in gradom, pa z vsemi drugimi hišami vred, ki so raztresene še ob cesti proti Ločniku in po raznih jarkih, nima pravega vaškega značaja. Premalo je gospodarskih poslopij, premalo je živine in otrok, in razen na Tavžljevem vrtu človek ne more nikjer na trati ležati, ker so vsi sadni vrtovi v strmem bregu. Sicer tudi na Turjaku zvečer lepo diši po govejem gnoju, senu in dimu, ali za pravo podobo vasi je Tavžljev vrt, Murnov pod in Prajerjev kozelc premalo.
Zato bi danes znancu bolj pametno povedal, da Turjak ni ne trg ne vas, ampak pokrajina s pritličjem in tremi nadstropji-
Prvo nadstropje te pokrajine je kakor dno velikanske latvice, ч kateri
stoji na sredi grad. Dno samo ni posebno veliko, ima pa na raznih krajih pomole, s katerih človek pregleda skoro vse hribe, ka je latvica z njimi zarobljena. S pomolov pogleda pa tudi v pritličje turjaške pokrajine. Pritličje je v petih globokih jarkih, ki so se zajedli v razbito dno latvice. Jarki imajo imena Bajdinec, Tršca, Pod Praznikom, Graj-novica in Ščurkov graben. Pod gradom pridejo skupaj in tam se začne želi-meljska dolina. Zaradi vrzeli, ki jo na-pravlja želimeljska dolina, je podoba, da turjaška latvica nima samo razbitega dna, ampak med Kureščkom in Sv. Ahcem tudi iz roba precej veliko čre-pinjo izbito.
Na najlepšem pomolu prvega nadstropja turjaške pokrajine stoji grad, ki gleda skoraj v vse jarke pod seboj. Tudi Tavžljev vrt je pomol, in lep pomol je Pungart, ki .je še malo višji od gradu. Nad Bajdincem je skala, s katere gleda človek v jarek pod seboj in v Drenovo reber nasproti, a v Strmcu je prepad, odkoder v jasnih iutrih skozi želimeljsko dolino lahko pogleda naravnost v Ljubljano. Kakor da je Kdo pest cekinov vrgel na mizo, se bleščijo ljubljanske hiše v jutranjem soncu. In še dosti lepih pomolov Ima turjaško prvo nadstropje.
Drugo turjaško nadstropje je za petdeset ali šesdeset metrov višje od prvega in ima namesto pomolov terase. Take terase so Ločnik, Gradež, Mali Osonek, Četež, Zapotok, Visoko in sploh vasi v turjaški latvici. Drugo nadstropje je kmečki svet in je še bolj
razgledno kakor gosposki Turjak. Ker
se latvica navzgor širi, je to nadstropje tudi večje in bolj obljudeno kakor prvo ali pa pritličje, ki je skoraj prazno. Pod Turjakom je le pri Praznikih in Ščurkih nekaj hiš skupaj; druge so raztresene po idiličnih in skritih samotah, da se človeku zdi, kakor bi bil med visokimi hribi. V vaseh nad Turjakom se pa človek počuti kakor na visokih hribih, čeprav stoji le dobrih šeststo metrov nad morjem
Tretje nadstropje turjaške pokrajine je rob latvice s Sv. Ahcem, Sloko goro, Osonkom, Kureščkom in z vseimi hribi, ki jih človek iz Turjaka vidi. V tem nadstropju stoje cerkve.
Samo za sto ali dvesto metrov so ti vrhovi višji od vasi, ali na njih se zdi človek nad vsem svetom vzvišen. Kar je količkaj nižje, se je pod njim pogrez-nilo, kar je višje, ni več visoko. Daleč, daleč plovejo oči :n ko se spet ozro na dno turjaške latvice, vidijo, da je nad mlinarjem v globeli grad, nad gradom kmet in nad kmetom Bog.
П.
Zdaj ko so jagode, hodimo dopoldne navadno v Smrečje. Na levi strani ceste proti Rašici je Malo, na desni Veliko smrečje. Oboje je lop in kakšnih petdeset let star /.asajen graščinski gozd. V Malem smrečju je ob cesti majhna trioglata senožet, Lajna, ki je sredi graščinskega sveta kmečka last.
Turjaški grofje, ki so po teh hribih ljudi "naseljevali, so odmerjali precejšnje grunte, aH blizu grada niso oddajali
gruntov. Tu so dajali sprva le Turjača-nom, ki niso bili kmetje, ampak le gra-I ščiicski delavci, majhne kose zemlje v I najem, da so si na njih postavili hiše. Stara Nežka pod Turjakom je morala do zadnjega plačevati priznalno najemnino za graščinski svet, na katerem stoji koča, a svet poleg Štrukljeve hiše, kjer je nekdaj stala turjaška številka tri, je zdaj graščinski. Kadar ni bilo več hiše, je vzela graščina svet nazaj. Bržčas so si Turjačani Turjak le pri-poeestvovali in tudi v Lajni je nemara kdaj stala bajta, graščina pa po kakšnem naključju ni vzela sveta nazaj, ko se je bajta podrla. Turjak ima 46 številk in od teh jih nekaj manjka.
Okrog Lajne ie precej jagod in otroci jih berejo. Zdaj so že bolj previdni in ne stopajo več v mravljišča, kakor so od začetka, ko je bilo treba vsak hip koga otresati ujedljive rujave golazni. Z ženo sediva na skladu belih, tramov v gozdu ter uživava samoto.
Vse naokrog diši po smoli, mravljah in jagodah. V pramenih sije sonce ▼ gozd, dela lise po deblih im po tleh ter obseva tu podkapnioo, tam praprot. Med debli se blesti bela cesta proti Rašici in po nji pride redkokdaj avto, voz s kravami ali človek s čajno ali orodjem v roki Onkraj ceste izginjajo ravna smrekova debla v vijolčnem gozdnem somraku. Po poti pred nama leze dolg črn polž. nad njim se blesti med dvemi debli razpeta, od sonca ožarjena nit paj-čevine, zlata kakor misel, ki se brez besed preliva ia človeka v človeka.
Turjak je kraj gosposke samoto.
»JUTRO« št. 244.
10
Noddja Ж окЪоЬт 1933.
V neverni Abesiniji
Podnebje nI povsod enako vroče In nezdravo, le po zatona sonca se zrak naglo ohladi — Cvetoč zelenjadni vrt v 25 dneh
Kolona mezgov na potovanja
Smrt se da napovedati
Zanimiva trditev francoskega biologa
Neki francoski biolog trA, &*. Ы bilo n^peoče zelo točno nejxxwdati, kdaj bo kekšen človek umrl пагапм «mrti — pod pogojem. da Ы odkrili dovoft fin postopek, ki Ы tafcorieül njegonra odkrit
Ж
Ze&o po«c**o e>* primeri, d» poetane &oYOk Okrog 90, lete daljnoviden, ker Je njegov* oöeena teöa tagutoüe wvo>o prožnost Ore ввапо Mrto, da <1<^епе6, pd kdaj je dalj»ovki«i in ▼ kek&ni meri. Omenjeni biolog J® raziskal 6000 prtme-гот in ti ao mo ротейаМ, da Sovek tem prefl шиге, čim prej postane Oaijoori-
den. Й пакЈаЈЦпЉт! natančnimi raeieko* van ji M bilo torej mogoče dobtod neko f<>rin*llo. po kateri bi ша podlagi večje «ü memj&a, ■gpdlaejše aH kaenejöe daljnovidnosti na ei^etaven način Kračuna-Ä, kdaj bo nekxio umrl. öeprav bi posamezniki o« bili preveč radovedni zve. doti, koiEko ti vi jen ja jim je še «sojenega >zafcrijučuje Ртвасов е*у>ја izvajaa»-ja,< bi pa novo pdkritie lahko »elo za-ntaaio «arvaToralne družbe - seveda bi moraK prej meVydo та napovedo van jo smrti po tBm sistema še iz^ >potaiti.<
Kaj pravijo o vimt
Žlahtno kapljico so čislali vsi modri možje
Homer (▼ prostem prevodu): .. ■ tako premagan po omamijajofem rinn,
ki često najbolj amnega spodbudi k glasnemu petju, ga zavede v neumen smeh in komedi-jantski ples,
is mu izvabi marsikakdno besedo, ki bi jo bilo bolje zamolčatL
Evripides:
Kjer manjka vino, umre ljubezni dražest hi je človekovo nebo pusto ia bree veselja.
Plini j starejši:
Is vino veritas — ▼ vfera jo resnica.
Plutarh;
Vino je med pijačami najkoristnejša, med obilico zdravil najokusnejše, in med vsemi živili gotovo najprijetneje«.
Star provensalski rek:
Hudobm ljudje pijejo vsi vodo — to nam je dokazal vesoljni potop.
Luther (baje):
Kdor ne ljubi vina, ženske, petja, ostane, norec vse življenje.
Iz postne pridige nekega dominikance. iz leta okrog 1700.:
Kdor ostaja po štirih mericah in чек> po petih ali šestih sebi ie vedno tako podoben, da lahko prime sokršoana ljubeznivo pod pazduho, vodi svoje gospodarstvo in je sposoben izpolnjevati povelja višjih — ta naj le uživa svoj skromni del in naj božanj hvaležen. Gottfried Bürger: Pravo vino je pravo olje ва ша. Stari Goethe; Opiti moramo vsi biti? Mladost je pijanost brez vina. Ce se starost opija, tedaj je to čednost Za skrbi skrbi ljubo življenje samo, trs pa skrbi odganja. Navedli bi lahko še kopico domačih re~ kov, pa jih rajši odlagamo za drugič.
Etiopske dame
so v višjih družabnih plasteh enakovredne moškim — Kako je na obiskih — Sama in evropska noša — Ločitve
Že t stari Etiopiji je büa ženska po svojem položaju precej izenačena z mo. škim, posebno v višjih družabnih plaateh. To je razvidno tudi iz prastare sv ©topi _ semske zgodbe o kraljici iz Sabe, ki je kot samostojna vladarica obiskala kralja Salomona in od katere izvaja vladajoča dinastija svoj izvor.
Abesinska dama nosi preobilico širokih, umetniško napravljenih oblačil, nje značilnost pa je pisana «šama>, nekakšno ogrinjalo, bogato uvezeno z zlatimi arabeskami. Samo cesarica nosi rdečo «Saarn» druge ženske višjega stanu pa obi. i čajno zelene ali katere druge barve. Po-! sebne Same imajo za vsak dan, drugačne i za jahalne prireditve, apet drugačne za ' dvorne säavnosti in druge velike prilike. To oblačilo si tudi dame iz najvišjih slojev po starem običaj s tkejo 3ame na primitiven način z najprimitivnejšim orodjem. Tudi obiranje bombaža, obdelavo vlaken in prejo oskrbe same. Kvečjemu za spodnjo obleko uporabljajo evropsko blago, ženske pletejo rade tudi originalno oblikovane in lepe košare- ki jih barvajo z barvili iz različnih zemelj ta saj.
V gostoljubni hiši odlične Amharke po_ nudijo goetu v kozarcih, ki jih sterilizirajo nad ognjem, «talo», abesinsko pivo, mleko in praženih žitnih zm, priporočenega gosta povabijo včasih tudi na pečeno jagnje. življenje ве odigrava v «rtuku-lu>, preprosto, a skrbno spleteni koči, v kateri je le malo, običajno primitivnih sedišč. Samo cesarski dvor se ponaša z le_ po, širno palačo in širnimi vrtnimi nasadi.
Kadar gre abesinska dama na poeete, ae to zgodi z velikimi ceremonijami. Naj. prvo naznani poseben tekač nje prihod, potem sledi sama v veliki gali. sredi tropa služabnic, na beli muli, ki sta ji sedlo ta vsa osrtala oprema bogato okrašena z vezeninami in zlatom- Včasih ima žival tudi srebrne kragultöke okrog vratu.
Vsako jed in pijačo, ki jo zaužije Am. harka, pokusiio najprvo služabnice. Ta običaj se je ohranil še iz časov, ko so se velikaši. kakor v srednjeveški Evropi, bali ofcrovanja Gostu dado bogata darila, a se mora v tem poerledu tudi sam izka_ zati. Evropec, ki pride v Abesiniio, ima precej truda, preden se nauči vseh ceremonij in šeg. ki so v navadi za družabno občevanje z domačini, posebno z ženska.
AKO HOČETE DOBRO MILO potem uporabljajte
HUBERTUS
ld je izdelek slovenske industrije. »HUBERTUS« milo je priznano kot n я j b o 1 j бе.
ml, Abesinci dado na te navade mnogo, vendar se vsaj r prestolnici tudi evropske navade širijo čedalje bolj, od kar jih je začel uvajati veliki Menelik, Cesar Haile Selasie je poslal svojo hčer n. pr. na vzgojo v francosko Švico in marsikatera Amharka obišče danes v študijske namene ob strani svojega moža ali sama našo celino. Tu nosi izvzemši šamo tudi evropsko nošo, ki jo pa ob povratku domov takoj odloži, ženske vodijo samostojno tudi im en j a,, ki so jih podedovale po svojih družinah. Ločitve zakonov so po do^ ločilih koptske cerkve, ki se v tem pogledu ravna po svetem pismu stare zaveze, zelo pogoste. Ločenka pa ne uživa- n$5 manjšega ugleda nego poročena žena ta se lahko mirno spet omoži.
V kratkem izide v slovenskem prevoda
EPOHALNAKNJIGA
ABESINIJA
Nerešeni problem Afrike. Cena broš. Din 30.—; vez. Din 40.—«. Naroča se pri založbi »Dom«, Ljubljana.
ANEKDOTA
Bivši predsednik čsl. viade Udržal je trkat, lirokopleč in zajeten silak, ki kot agrarec prav dobro predstavlja češkega kmeta tudi po svoji zunanjosti. Ko je nekoč sprejel novinarje, da jim da pojasnila o vladni krizi, se je poslužil znane primere, da je koalicija težak in neokreten voz, ki ne gre povsod težko skozi in je zanj treba često tudi priprege.
»Kajpa«, je zamrmral eden izmed novinarjev tako glasno, da ga je slišal tudi predsednik, »upoštevati moramo, da tudi voznik precej tehtac
VSAK DAN ENA
»Ie tako	vidite, gospod doktor, prihajam k Vam, da mi zapišete sredstvo, fa; me bi
rešite vsaj	декај slojev te neprije-bne tol-
Ш.-4	(»Tidene Tes®4>
^^Dva brata po istem sflgw očetu in materi: pa ^Шрг Kaka razlika med njima!!
!Na svetu je okoli 20.000 mineralnih vrelcev, pa niti dva nista enaka ! ! ZAPOMNITE SI, DA JE
ONA S SRCEM
SAMO EN А I
Akrobacije na električnem konju
V nekem cimuo-u^ ki gostuje ta čas v BaJ-timoru, se kažeta dva artieta mož in žena, v akrobacijah, kakršnih doslej ni biLo. S siino brzico drevi okrog arene mehanični konj? ki ga žene elektrika in na tem konju proizvaja dvojica vse mogoče akrobacije. Pravita, da je jahanje na električnem konju manj nevarno nego na živem konju, kajti električni mehanizem izključuje vse nepri jetna presenečenja.
Naziranje, da je v severnem delu Vzhodne Afrike strahovito vroče in nezdravo, piše neki ameriški časnikar, ni pravilno. Samo v razmeroma ozkem nižinskem pasu ob Kde" čem morju je silno vroče, zrak je vlažen in zatohel, po vsakem gibu te oblije znoj. /.ato živi v tem dem Eritreje, razen v obeh vojaških središčih Masaui in Asabu. le malo Evroocev. Cisto drugače pa je na visoki planoti,'katere robno gorovje se dviga strmo iz nižine v višino do 3U00 m.	„
V suhi letni dobi nalikuje klima tu juzno-španskemu podnebju, zrak je redek ш hladen in bvropci nosijo lahko isto obleko kakor doma. Tropska čelada pa je zaradi nevarnosti direktnega sončnega zara seveda priporočljiva. Pet minut po sončnem zatonu postaja že hladno in se moraš preoblec' v toplo obleko, pol ure po sončnem vzhodu ne moreš stati več brez pokrivala na soncu.
Novodošleci seveda trpe zavoljo Vsuie. Vidi se mi pa, da se italijanski vojaki m delavci kmalu privadijo tega podnebja m da ne trpe mnogo zavoljo gorske bolezni. Videl sem tisoče med njimi, ki so gradili тю osem ur na dan naporne cestne gradbe, a so bili po vsem videzu vendar zdravi.
Kazen dolin je del abesinske visoke planote zelo malo rodoviten. Rastlinstvo obstoji iz tenke, žici podobne trave, kaktej m nizkih trnjevih dreves. Domačini se bavijo deloma z živinorejo. V ozkih dolinah pridelujejo duro, neko vrsto prosa, ki je podobno koruzi in je prebivalstvu glavna hrana. Kjer =.e visoka planota niža proti abesinski meji, se doline razširijo in tla postanejo čudovito rodovitna. Zemlja je mastna in rdečkasto črne barve. Kmetje med italijanskimi vojaki so od rodovitnosti te zemlje naravnost navdušeni. V Adi Kvali mi je eden od njih pripovedoval, da je obdelal in pospravil v 25 dneh cel vrt zelenjave, redkve, salate m pese Bogate doline ob meji, južno od Asmare so pokrite s preprogo temno zelene dure in koruze. Velike črede grbaste afn.ke živine z dolgimi rogovi in koz se pasejo tu pod nadzorstvom ogljeno črnih zamorckov.
Dalje proti zapadu se gorska dežela niza hitro v sudansko ravnino. V tem času je
tam zek> vroče in dežela ima značaj izsušene stepe. V enem samem dnevu sem prišel z avtomobilom v tri različna podnebja, v skladu z različno talno višino. Kakšnih 100 km južno od Asmare, od Kenafene dalje smo našli širno, prašno ravan, ki je bila poraščena z nizkimi trnjeviini drevesi. Živalstvo je tam obstajalo iz šakalov, hijen, lisic in velikih kač. Rastlinstvo visoke planote,
ki smo jo prevozili, sestoj! ix evkeRptovih dreves, kandelabrskih kaktej, bodečih opun-eij, troperesnih aloj, majhnih grmov ia čudnih dreves г listi ki so debeli kakor evin-čniki in valjasti. Od ptic smo videli skoraj samo sokole, jastrebe in črne kavke. Podnebje v višini nad 1000 m ie za Evropca povsod izvrstno in razmeroma zdravo, vendar pa se pojavlja tudi tod malarija.
Italijanski tanki pred Aksumom
Lov
na redkega medveda
v bližnjih dneh otipobu^e т 2лАnjo
Indijo zmani angleški lovec e» veAiko živa*}, stoto rk H. C. Brocfclebftiret. V ozemlju, kjer nI npbenih po^CV, v tako svanean »-iziguibl j enem trnikotw* med rekami Mekong, Salveen ta МасямИу. na meji med Kitajsko in Indijo, hoče loviti medveda pando, ki je menda najbolj redika žival na svetni.
Dostej ni uepelo vsaj n«4>eoeciu bedo. fcožcu, da bi to žival ulovil. Proelulega okapija v Afrw je veüikp težje uloviti, ker živi v ozemljih, ki во vsaj malo bolj «iostcupna- Domovina pande je pragozdno ozemlje, ki ee raraprostira т višini 3000 do 6000 m ob robu HimefLaje. 2e aa samo potovanje tja bp treba veliko časa in velike vztrajroostL Brocklehuret pa пхра^ da mu bo kot prvemu Evropcu venderle uspeta, prinesti koio re(Sce>g» medveda rfonw
— Hladna jesen
že prihaja —
Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da boste kupili plašče, suknjiče, površnike, hubertus plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA
Prisega zvestobe
дЬздпаМ častniki prisegaj« ЩЦв Selaeeij«	do вшгй
Princesa in trgovec
V londonskem poročnem uradu se je izvršila te dni romantična poroka. Nevesta je bila članica nemškega visokega plemMva, princesa Ingeborg Bentheimska in Stein-furtska, ženin pa trgovski potnik Avgust Anton Hans Sollen. Princesa je v sorodstvu s skoraj vsemi evropskimi vladajočimi družinami. Zanimivo je. da se Je nje oče, princ Eberwyn Bentheimski in Steinfurtski pred tridesetimi leti spri z vso svojo družino, da se je lahko poročil z revnim nemškim kmečkim dekletom.
Na tej sliki vidimo, kakšne ovire morajo premagovati italijanski tanki na ozemlju severne Abesinije. So pa edina vozila, ki uspešno pripravljajo pot
regularni armadi
Stojnice brez prodajalcev
Neverjetna poštenost v skandinavskih deželah
Poštenost Steanidtaavcev Je prešia naravnost v Pregovor, a v tem pogledu vam Lahko postrežemo z »elo poučnimi primeri.
Na južnem švedskem ta Ptoskem во n. pr. ozemlja, kjer pri hišnih vratih ne poznajo ključavnic, tudi če so hiše na samem. Nobenemu človeku ne bi pri-š(!o na um, da hi т takšno hišo vl,c>miL švedski kmetje, ki žive ob kakšn&m jezeru in bi radii dobili kakšno reč iz sosednega me®ta, pa nimajo časa., da bi ee odpeljali tja, imajo navado, da polo-že denar z računom m naročilom na Mop ob pristajačišču za ladjp- Nameščenec brodarske družbe denar pobere in in g«, odpremi na pravi naslov.
A ne samo na deželi, tu*ii v velikih mestih vlada vzorna poštenost, kakršna je mogoča pač samo v deželah, kjer se ljudem v gospodarskem ozira ne godi huido in kjer polagajo na resnično notranjo kulturo največjo pežnjo- V Koden ju n. pr. lahko položiš denar na tla in odideš, pa si Lahko prepričan, da ga ne bo dvignil noben nepoklicani človek. Tam imajo tudi stojnice za prodajo časnikov brez veak i h prodajalcev. Laetntk takšne stojnice ee mučM mimo Po svojih opravkih in pri<te i^e zve-
črnemu cesar j;
čer, da pobere denar, k; so ga v blagajn i pdiЛШ kuipci za časnike. Nik-»li se ne zgodi, da bi kdo odnesel kakšen časnik brez plačila ali denar iz nezaščitene blagajne.
V	Kodanju imajo na Kraljevem trga cvetličarni kjer is"., tako ni nobenega prodajalca. Na vratih je паркз: >Po«t-e-z; si ваш.v Ljudje vstopaj >, si zberejo cvetlice ter plačajte po ceniku ki je v tej prodajalni, si izmenjajo denar v odprti blagajni če je cena nižja pd bankovca, ki ga imajo, in nikoli ne manjka t blagajni niti pare. öe gospodinja zjutraj Lima primernega drobiža za plačilo к 'ка, ki ji ga postavijo zjutraj v steklenici pred vrata, tedaj polpži tja enostavno celo krono. V a, da bo faof, ki prinaša mlekp» krono izmenjal, ve pa tudi, da se ne bo nihče dotaknil niti preostalega denarja, niti mleka.
V	norveški prestolnici Oslni pdlpžiš lahko bankovec na klop v javnem parku. Pog^stoma boš doživel ob povraitku, da je nekdo bankovec obtežil s kamnom da bi ga veter ne odnesel.
Dobro založena zvezdnica
Kakšno garder^ybo »potrebujejo« n«ki zvezdniki in zveade iz Hollywood«, nam kaže najlepše primer nedavno tega umrle filmske igralke Glorie Matonove. Ta je o®taviüa nič manj nego 7200 parov novih svilenih nogavic. V njeni zapuščl ni во našli nadalje 213 oblek, ISO klobukov, 1Ж» par^Tiv čevljev in cele gore •svi3enega peri'la. V gotovini je cstavila мшу) 1200 dolarjev.
AJ»..
IfMfMPJJH >,«!
Kamor ne more nobeno vozilo, tam si mora italijanska vojska pomagati z ше^ь Tukaj vidimo karavano teh živali v okolici Adue
а к.
87
mr.Thorsten hoče bol!
«In kdo je tisti dopisnik у Newyortau?» ma je Wessentin razburjen planil у besedo.
«Hm — lepa žena, И ste naju prejle zalotil na njemi sledL>
,7® Garronova!» je togotno vzkliknila Regina in se hlastno spogledala z Günter jem Wessentinom. «Skoraj Ы lahko rekla da sem slutila!»	*
Kammler > po&ai pofcünaL «Da, nobenega dvoma m, da je Jaftt v zvezi sto žendfco — aM vsaj, da je hü v zvezi z njo! Snoči,
me je^-М-Г. Thorsten predstavil, sem jo prvikrat videl, in ko sem clanes shšal o njegovi nezgodi m njegovem zagonetnem izginjenjn, sva jo z Moniko sklenila opazovati, zakaj ključ do skrivnosti ima мэекако ona v rokah! Na žalost nama je užla v avtomobilu!»
«Videli smo!» je pokimal Buzz in porinil prazni kozarec od sebe. «A zdaj imamo vsaj prvo zanesljivo sled, in nikoli več naj ne bom Lytton E. Buzz, če ne strgamo tej ženski lepe krinke z obraza! Ona pa neznanec tz posebnega vlaka» — v bolestnem spominu se je potipal za čeljust — «ta dva sta tista, ld delata za Jaffe ja! Da ju le pa t» Mr. Thorsten kmalu prost, m potem dobi Newyorški Star reportažo, kakršna izide vsakih sto let samo enkrat!«
Tako je bflo z Lyttonom E. Buzzom že v Newyorini. Kadar je bflo treba prodreti kaki -skrivnosti, kakemu zagonetmemu dogodku do dna, se je vselej zbudilo v njem tisto, kar je imenoval svoj kriminalistični kompleks. In tako je bilo tudi zdaj v Thorstenovem primeru.
Kammler in Monika Gralbbejeva sta mu bila dala dragocemo opo-t». O več ko dvomljivi vlogi Glorije Garronove v tej podli igri ni bilo nobene nejasnosti več. Seveda JI za zdaj še ni smel pokazati, da je fepregledana. Gotovo je bila v tej spletki ena izmed glavnih oseb, in »daj je bflo treba zbrati dokaze proti njenim zaplečnikom.
Jaffejeva udeležba je bila nedvomna, a kdo je Ш neznanec, H je
Ibotetens ta ge, nato ugnt*? T*> Je moral Boa dogaafl
Dvojni poraz, ki mu ga je Ш prizadejal ta äovefe, je bflo treba por praviti! In pot do neznanca je vo<ffla najprej h Gfari$ Garrooovi!
Lytton E- Buzz je nestrpno stal pri sprejemni pisarni hotela »Imperiale-« Ko je bil uradnik vendar že prost, ga je hlastno vprašal: »AS je Mise Garrooova v hotelu?«
Oni Je zmajal z glavo. »Na žalost! Nemara sto vi tisti gospod, ld je že nekajkrat telefoniral?«
Bubb je zamišljeno odkimal. Nato ge je spustfl v enega izmed na-sSamjačev, ki so stali po veži, iztrkal pipioo in aafeuM. Tale mož v sprejetnnici ш je bfl dal prav za prav jako zanimiv migljaj!
Nekdo — očividno moški — je bil med tem po telefonu iskal zveze z Glorijo. A kdo bi utegnil bati v stikih z lepo ženo, ki je bila šele včeraj prišla v Berlin? Pač samo — Poročevalec se je zadovoljno nasmehnil. To možnost je bilo treba porabiti!
Hitro je vstal, iztrkal pdpico in mignil enemu izmed pažetov: »Rad bi govoril z ravnateljem hotela-'« četrt ure nato je stal v svetišču moža, ki je vodil ves velikanski obrat. Vsemogočnik mu je vljudno ponudil stol in ga vprašal, kaj želi.
Buzz je najprej pomislil, nato pa izpregovoril: »Gotovo vam je znano, da je Mr. Thorsten iz Newyorka stanoval v vašem hotelu?«
»Stanoval?« je zavzetno ponovil ravnatelj. »Ce se ne motim, ima svoje sobe še zdaj!«
»To je res, a vendar se motite, gospod ravnatelj! Mr. Thorsten je — a kar vam zdajle povem, naj za Boga ostane med nama.«
»Brezpogojno.«
»Torej — Mr. Thorsten je po revolverskem atentatu, ki so ga poizkusili nanj, brez sledu izginil. Vsekako so ga ugrabili poslovni nasprotniki! In jaz sem si zadal nalogo, da ga najdem!«
Nobena mišica na ravnateljevem obrazu ni trenila. Dozdevno brezčuten je sedel v naslanjaču, samo njegove oči so bile uprte v čudnega gosta- »In pri tej nalogi naj vam pomagam?« je nato mirno vprašal.
»Da lahko mi pomagate, če le hočete!«
Oojto, gospod ravnatelj — v svojem dosedanjem poizvedovanja sem zanesljivo dognal, da je neka dama, ki se je s Thorstenom vred nastanila v vašem hotelu, hudo zapletena v to dejanje! Ime ji je Miss Gloria Gamm.«
»Imen naših gostov ne vem na pamet,« mu je segel ravnatelj v besedo. »Kaj je torej * Miss Gamonovo?«
Bttzz se je odkaMjaJ. Najtežji del njegove namere se je pričenjal-»Po naključju sem zvedel, da so med tem nekajkrat izkušali dobiti telefonsko zvezo z njo. To je Ъйо nemogoče, ker se še ni vrnila v hotel. Po vsem položaja ра Ьпятп sum kx oelo gotovost, da mora biti ta telefonski pogovor v zvezi z izginjenjem Mr. Thorstena, hi vas prosim za pooblastilo, da ga smem iz centrale poslušati, če bi se neznanec še oglasil! Sicer pa prav nič ne dvomim, da bo spet poizkusil svojo srečo!« je hitro dodal.
Ravnatelj je nagrbaaral čelo. »Izprevideli boste, gospod, da v to ne morem kar tako privoliti! Pomislite, koflikšno odgovornost vzamem nase! Zakaj konec koncev, kdo mi je porok, da je res vse tako, kakor pravite, in da niste slepar, ki ima na misli kdo ve kakšno gr_ dobijo? Ne zamerite mi odkritih besed, ah —«
»Nikakor ne!« je zatrdil Buzz, ki je bil na ta pomislek že pripravljen. »Dobro razumem vaše nezaupanje! A zdaj bi vam nekaj predložil! Govorite z Miss Thorstenovo, ki je tu v hotelu in M vam bo potrdila resničnost mojih besed. Morda se potem odločite — « Ravnatelj je pomajal z glavo sem in tja, nato pa počasi vstal. »Izvolite me počakati, gospod!« je rekel in izginil skori majhna stranska vrata-
Ko se je čez deset mhitA vmfl v sobo, je bS njegov pogled na poročevalca dokaj prijaznejši. »Govoril sem z Miss Thorstenovo, ki mi je potrdila vse vaše navedbe in posebno tudi sum zoper Maas Gar-ranovo. Mislim torej, da zaradi svojega gosta Mr. Thorstena lahko izpolnim vašo željo in vam dovolim, da poslušate tisti telefonski govor. Takoj bom dal centrali potrebna navodSa,« »Hvala vam!« Buzz se je globoko oddahnil.
SPORT
nogometni spored
fadsaveani prvak hi naš lägaÄ ее bori-'ta danes z^ sodelovanje v bodočem drla vnem prvenstmi_ ömo-beli gredo v Zagreb, fei je Ilirijo prevrnit z rezultatom 7 :2, belp-zeleni imajo opravka z Zagreb. Skjmi purgerjä, ki so pred treani nedeljami odnesli örnp-'belim iz Lju/bljane eno piko. Kako bodo uspeli da^ee eni in dtrugi?
Kompleten sjpored tekem za vstop v nacionalno ligo:
Ljubljana: «lirija:Gra*ya«rasfei na Brimorju ob 15. s predtekmp Ыи-dija : GPlaninac (Škofja Loka). Zagreb: Hašk-primorJe. Niš: Onadjanski-Jugoeslavija, Skoplje: Slavija-Radnički, V Beogradu: BSK-Vojvodina,. Zeamm: Sparta-ŽAK, fiibemik: OsvitjHajdufk, Sarajevo: HajdukiSlanoja, Zagreb: Concordia-Graf ičar, Osijek: SlavijaJKrajišnik.
Tekme za podsavezno prvenstvo pa imajjo naslednji spored: Ljubljana:
igrišče Primorja: pb 8.30 Reka-Мепв Jun.
o*> 9.45 Svoboda-nirija jun. ob 11. Premorje-Mlajd itka jun.
igrišče Hermesa: ob 9. Hermes-Jadran JuniorjL
ob 10.15 Süavija-Korotan Jon. igrSče Slovana ob 9. Sloga-Slovan.
ob 10.30 Svoboda Л are; igrišče Kprotana: ob 10. Korotan-Graflka igrišče Reke: ob 10. Reka-Jadran s pred-tekmo-
4griSčc Jadrana: ob 10. Slavija-Mladika; igrišče Broda: ob 15. Brod-Moste. C a ko vee: ob 15. ČSK ^železničar, Jesenice: ob 15. Kovimar-Gorenjec. S«ofja Loka: ob 15. Sora-Bmtstvp, Menge«: ob 15. Mengeš-Domžale, Radomlje: ob IS. Radomlje-Kamnik, Ptnj: ob 15. Drava-Ptuj, Trbovlje; ob 15. DAiSK.Tnbovtje. Zagorje: ob 15.30 Sloga-Zagorje, Cel j®: ob 15. Jugfcslavija-Ollinp. Šoštanj: ob 16. Šoštanj-Žalec. V vseh naših športnih središčih je torej obrat popoln, povsod dovolj prilik, da se prijetno prebije dopoldne aM popoldne na igriščih. Zlasti v Ljubljani je velika izbira!
SR. Sloga—SK. Slovan, SK. Svoboda— SK Mars. Danes se vršita na igrišču Slo-, vana dve prav zanimivi prvenstveni nogometni tekmi. Kot prvi par nastopila ob 9. moštvi Sloge in Slovana. Slovan se nahaja v letošnjem tekmovanju na prvem mestu, katerega bo hotel tudi nadalje obdržati. Sloga pa tudi ne bo držala rok križem in prepustila točke nasprotniku, temveč se bo zavzela za to, da se pomakne s svojega predzadnjega mesta. Kot drugi par nastopita ob pol 11. Svoboda in Mars, ki sta oba v precej dobri farmi. Svoboda se je ▼ letošnjem tekmovanju dobro izkazala in zato bo borba za točke zanimiva. Vstopnina minimalna.
Službeno «z LNP. Prvenstvena tekma Mengeš—Domžale je bila za danes pomotoma odrejena in je ne bo- Odrediti bi bilo praviloma tekmo Domlžale—Radomilje, ki se bo Igrala pozneje.	Tajnik i.
Akademski športni klub ima v ponedeljek redno sejo ob Vil4. v lokalu A. Z. Točno, brez četrti. Tajnik.
SK Ilirija (nogometne sekcija). Naslednji juniorji naj bodo ob 9. na igrišču Primorja: Dare, Acko, Boris, Eržen, Kosi, Žargi. Kos, Zdravje, Bergant, Rabič, Glo-nar. Trošt. Marn, Vodnik.
SK. Ilirija (smučarska sekcija). Redni
trening za vse aktivne smučarje je jutri zvečer ob 18.30. Garderoba je v zimskem kopališču. Vodstvo sekcije opozarja vse člane, da ne bo nihče pripuščen v zimSki sezoni k tekmovanjem, kdor ne bo redno posečal treningov. Tekmovalci naj se pri •vsakem treningu javijo tovarišu Osterma-nu. Redna seja sekcijskega načelstva je jutri ob 20.30 v kavarni Evropa.
Smučarske gimnastične vaje. SK. Ilirija prične predvidoma prihodnji teden s tečaji za smučarsko gimnastiko- Tečaji se bodo vršili ločeno za dame, gospode in mladino- Vodstvo smučarske sekcije vabi v tečaj že izvežbane smučarje, zlasti pa začetnike, da se seznanijo z osnovnimi pojmi smučarskih gibov in se istim prilagodijo še pred nastopam prave smučarske sezone. V tečaje se sprejemajo tudi nečlani. Prijave se oddajajo od nedelje dalje pri blagajni kavarne Evropa, kjer so na vpogled tudi pogoji za sprejem.
SK Reka. Danes ob 9.30 naj bodo igralci I. moštva na igrišču. Ob 8.30 igra rezervno moštvo z Jadranom.
SK. Mars. Danes ob 8- naj se javi ju. niareko moštvo na igrišču Primorja. Ser. cer gotovo. Prvo moštvo pa naj se javi ob 10. na igrišču Slovana. Zupanc-Dohnar..
NoveiK gotovo.
SK Svoboda. Danes ob 9.15 naj bo jn-niorsko moštvo na igrišču Primorja Igramo prvenstveno tekmo z Ilirijo. I. moštvo naj bo ob 10. na Slovanu.
STK. Moste. Hazenska sekcija obvešča vse članice, da se udeleže treninga danes ob 10. na igrišču.
Naše gledališče
Drame
Začetek ob 20. urj
Nedelja, 20. oktobra. Frak ali Od krojačka do ministra. Izven.
Ponedeljek, 21. oktobra. Direktor Če m pa.
Red C. Torek, 22. oktobra- Zaprto.
Opera Začetek ob 20. ura Nedelja. 20. oktobra. Madame Butterfly. izven.
Ponedeljek. 21. Zaprto. Torek, 22. oktobra Pepelka Angelina. Red B.
Toliko smeha in prisrčne zabave že dolgo ni vzbudila nobena veseloigra kakor »Frak« ali »Od krojačka do ministra«. Glavne vloge igrajo ga. Nablocka, ter gg. Danes in Cesar. V ostalih vlogah je zaposlen velik del našega dramskega ansambla. Prva repriza bo v nedeljo 20- t. m. po običajnih dramskih cenah.
Drama pripravlja Golievo izvirno žalo-igro »Bratomor na Metavi«, dalje Bulgako-vo »Moliere« in Shawovo »Hiše gospoda Sartorija«.
Repriza odlično uspele Puccinijeve opere »Madame Butterfly« z go. Zlato Gjungjenac v naslovni vlogi. V ostalih vlogah nastopijo ga. Kogejeva, gg. Gostič in Janko.
Premiera operete »Mam'zelle Nitouche«
bo v četrtek 24 t. m. Opereta je popolnoma na novo predelana in inscenirana po režiserju Kreftu. Na premieri nastopijo v glavnih vlogah gdčna Igličeva, g. Franci, gospa Juvanova, gg. Peček, Zupan in drugi. Dirigiral bo opereto kapelnik Raha. Pri tej vprizoritvi bo za vso predstavo uporabljen krožni oder.
NAGLO SREDSTVO, DA ZA DOBITE STTAJNO BELE ZOBE LN ZANOSEN NASMEH.
Začnite inaiiti tob« > KOLYNOS-ош Videli bosic kako naglo ladobite belino ia blesk, uradi katerih ste M toliko divili dragim Videli boste, kako bo Kolynos polepSal nit tobe kot noben drug iidelek. Prepričali se boste v najkrajšem času, » koliko M
vam postali «obje bol) beli. Poskartt» s KOLYNOS-om. poienši i danainjim dnem
KOLYNOS
PAST/ ZA ZOBE
Šentjakobsko gledališče Nedelja 20- ob 20.16: LegionarjL Mariborsko gledališče Nedelja, 20. oktobra ob 20. uri: »točlaja
pri Novari«. Ponedeljek, 2L oktobra Zaprto. Torek, 22, oktobra ob 20. uri: *Metfve<SJl ples«. Premiera. Red r,
Koncert Brandlovega tria
V četrtek je bil v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice intimni koncert tria gospe F. Brandlove, ki ge sestavljajo violinistka Brandlova, violončehstka Rei-chertova in pianistka Rueyjeva. Brand.ov trio je znan že sirom naše ožje m sirse domovine ter ne dvomim, da bo kmalu neJJV sloves prekoračil tudi te meje, saj ie to komorno Združenje v sedanji sestavi na jako visokem umetniškem nivöju. Vse tri umetnice obvladajo svoje instrumente do stopnje, ki daleko nadkriljujejo neobhodno potrebno znanje komorno muziciranje ter so zaradi tega zmožne podati vsako umetnino dokončno perfektno. Poleg teh individuelnih kvalitet pa je trio tudi kot celota tako vigrana enota, da je njegovo muziciranje do skrajnosti opilje-no. kakor da prihaja do izreza spontano in improvizirano, zato je dan tudd Širok razmah temperamentu. Odlike tega svojevrstnega tria so torej: virtuoznoet vsake posamezne umetnice, očitna vestnost pri študiju in temu ustrezajoča zanesljivost pil izvajanju, temperamentna interpretacija, smiselno nadvladanje in podrejanje muzikelnih misli in barv. Zato je bil ta večer tako zanimiv in nSti malo dolgočasen in kot glasbeno doživetje pomemben. Žal, da se je te pomembnosti vnaprej zavedalo le malo osebnosti iz krogov naše muzikalne inteligence, ki očitno še dolgo ne • bo znala ceniti in uživati komornih prireditev.
Spored je obsegal dva tria, Brahmeov op. 87 in Cajkovskega op. 50. Ne vem, če sta bili obe deli nameneroa vzeti iz iste rojstne letnice (l®82). res pa je, da sta obe vplivali vzlic svojim 53. letom na vse navzoče skrajno mlado in sveže, kar je tembolj presenetljivo spričo publike, ki je bila vseskozi mlada in sta bili zanjo obe deli že precej nesodobni. Pa še poleg tega dva tako konservativna mojstra, ki veljata pri najnovejši generaciji glasbenikov kot inkarnacija dolgočasja (nekaj eličnega je Ьйо pred dnevi napisano v tej rubriki). Po navdušenju, s katerim je bil sprejet ta konservativni program in njega primerno čustvena izvedba, sodim, da le še niso porušeni vsi mostovi s preteklostjo.
Brahms sam je bil jako ponosen na svoje 87. delo. Res mu je v njem tekla inven-ciia gladko, bre^ mrtvih mest, kakor ne tako kmalu Oktav л o vodenje violine in violončela je karakteristično za barvno«t tega dela. Sveženvu, kot iz enega kosa izklesanemu prvemu stavku sledi nekoliko madzarizirani drugi z variiacijami. ki so bile vedno Brahmsova domena. Prvemu, mračnemu in razburjenemu dedu scherza kontrastive, žal, mani karakteristični trio. medtem ko stavlje finale v tehni?nem in interpretacij-skem oziru na izvajalce kar najvišje zehiteve. ako naj doni veselo in tsrravo, kakor določuje predlpis.
Öajkovski ie posvetil svoj edini trio spominu velikega umetnika, in je s to ded'kacijo nekem hladno označil svojega naiveič jega dobrotnika m zagovornika Nikolaja Rubinsteina. Toda v glasbi je našel najgloblji izraz svoje ljubezni m udanosti do prijatelja in ustvaril delo trajne vrednosti, ki ima edino napako — ako hočem to lastnost označiti z neprimerno ponižujočim izrazom — da je tehnično za vse instrumente tako težavno, da za navadno domače muziciran.je skoraj ne prihaja v obzir. Какот je sam javil ge Meckovi, je to delo bolj simfonije za tri instrumente kot pa čista komorna glasba. Ideje, položene vanjo, razganjajo nekam samoljubno obliko komorrrh del vobče in ni čuda. če jo Čajkovski takoj po uvodnih taktih ubere po svoji poti — po oni značilni poti, ki se je je držal tudi pri šesti simfoniji, s katero ima trio v prvem stavku še dosti drugih, motivičnih in arhitektonskih sHčnosti) кят je menda tu sedaj prvič konstatiran|T>. Ogromni dramatični lok. ki ga bočiio do'gosapne melodije fda melodije kakšna staromodna beseda!) v tem delu, daje napetosti, ki pretijo razgnati izrazne 7mo?n/>®ti malega komornega ansambla Toda veš*a skladateljeva тока zna ustaviti na pravem mestu veletok inven-ciie in 0a swavi*i v skfad s slogom, ki je s'cer nenadoma nov. nevaien toda ven-darie č'«t in nlemenit Simfoničnemu nrvemu delu sledi tema z variiariiami Tema je v ozki povezanosti z dedfkan-
dom, saj je ljudska popevka, ki jo je Čajkovski čifl na nekem izletu z Ruibin-eteinom. V dvanajstih vardjacijah (poslednja preide v finale — koda) se razgovarja Čajkovski s temo ne prav intimen način, jo predelava, obdelava, širi, spreminja in v fugi (ki pa je poleg 7. varijacije na tem sporedu izostala) prav origmelno kontra-ptrnktira. Koda prinaša spet začetek in konča z nekako žalobno koračnico, v spomin smrti Rubinsteinove, in zaključi na resignirani način, spet slično kot šesta simfonija.
Poleg teh dveh komornih del sta nastopili kot solistinji violončelistka s Caesa-dojevo serenado v starem španskem slogu in pianistka s Skrjebinovo cis-mol-etudo in Chopinovim echerzom op 36. Ga. Rei-ohertova je pokazala poleg brezhibne tehnike tudi mnogo smisla za ohranitev sloga in smiselno interpretecijo, medtem ko pianistka ga. Rusyjeve zavzame še posebno s temperamentnim prednašanjem. Obe solistki sta bili po pravici nagrajeni z navdušenim eplavzom.
Enako je zaslužil tudi trio »a svojo izvedbo oduševljeno odobravanje, katerega je bil deležen in je le želeti, da nas Brand-krv trio kaj kmalu spet obišče.
_ _L. M. Я
RADIO
Izvleček lz programov Nedelja 20. oktobra
Ljubljana 7-30: Kmetijska ura: Podkov-ske šola in njen pomen (dir. Čeh). — 8: Čas, poročila, spored — 8.15: Koncert Ljubljanskega šramel kvarteta. — 19.15: Vokalni koncert Akademskega pevskega kvinteta. — 9.45: Versko predavanje (p. Valerien Učak). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Jesenski sprehodi — Radio orkester. — 11.40: Požgenčkov oča govorijo otrokom (Mirko Kunčič) — 12: Čas, obvestila, spored. — 12.15: Radio orkester igra po željah — 15: Reproduciran koncert po željah. — 16: Gospodinjski nasveti (gdč. Anica Lazarjeve). — 16.20: Milanski: Cigana-veseloigra, izvajajo člani radijske dramske družine. — 19.30: Nac ura — 20: Čas, poročile, spored, obvestila. — 20.15: Vokalni solistični koncert gdč. Zvo-ntimire Župevčeve. — 21: Valckova ита Radio orkestra. — 22: Čas, vreme, poročila, spored- — 22.15: Ze ples in kratek čas, prenos z nebotičnika.
Poslušalci!
V petek, 25. t. m. prične po preteku poletnih počitnic zopet izhajati Vaše glasilo, prvi slovenski tednik za radiofonijo, neustrašeni borec za pravice slovenskega radia in za interese poslušalcev,
»RADIO LJUBLJANA«.
Obsegal bo vsak teden 24 strani samo slovenskega teksta in sicer 8 strani najzanimivejšega gradiva iz domače in tuje ra-diofonije, filmskega sveta, iz domače in tuje kulturne kronike, kritiko in pestro zabavno gradivo, ter 16 strani izčrpnih programov vseh v poštev prihajajočih evropskih postaj v slovenščini. Mesečna naročnina samo 12 Din/ Pi&te tako), da dobite brezplačno številko na ogled!
RADIO LJUBLJANA, Miklošičeva 7.
San gtedbemi progmm,- 23.40: Komorni koncert. München ld: Koncert go<Mne-ga in moškega pevstoega kvarteta,- ЗОЛјО: Orkestralen in pevski kncert- 22.90: Prenos lz Rio d® Janehra,- 23: Lahka in plesna muzika.- Stuttgart 19.10: Zvočna igra.- 20.101: Zabaven program,- 22.80: Orkestralen koncert,- 24: Koncert «o>fe-tov.- P
Najslajša ln najboljša
krepOna pijača je
В E R M E T - VINO,
črnina iz FroSke gore,
Sremski Kariovd — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinko v, Sremski Karlovci, Fruška gora.
NOV PRIBOR ZA AVTO
Znan ameriški izumitelj ln tovarnar daje na trg NOV PRIBOR ZA AVTO, ki odgovarja nujnim potrebam. Nimamo nič sličnega, ta pribor pa zadošča nujnim potrebam. Dela reklamo za sebe, napravi vožnje z avtom bolj sigurne ln kmalu povrne stroške. Zmanjša obratne stroške. Vsak avto-lastnik ga kupi, ko mu je bil enkrat predvajan. Avto-trgovd, bencinske postaje, prodajalne za avto-po-trebščine in reparaturne delavnice prevzemajo skladišče in mnogo naročajo po predvajanju. Celi avto-parid, omnibusi, tovorni vozovi, taksiji in dostavljalni vozovi so e tem opremljeni. Čudovita prilika in možnost velikega zaslužka za energične, delavne ln cilja si sveste osebe. SPREJMEMO sa prevzem PODZASTOPSTVA IN GLAVNEGA ZASTOPSTVA osebo, dobro izobraženo, z izkušnjami, in sposobnostjo, da ta izum z dovoljnimi financljetaimi aiedat»!
vpelje in razširi. Plštte takoj, da izveste vse podrobnosti! Prosimo, da pišete v angleščini na naslov: MauufaCtnrer, Motor-Products. Dept.-K-6ie, Wbeaton, Dlinofaj U-S-A.
MOŠKI
Te na
seksual' yrasfenijlözip.
Ä/ФЖј?-
----nih žlez,
i depn?^
кише:
spolnih
fts?
OKaSagsštek
na
zahteve. „ ia din.flCL amo

Љ/гач/if
DELI NI
BEOGRAD- kNEZ MlHAJLOVA-1-
Ponedeljek 21. oktobra
Ljubljana 12: Koncert na kino orglah (plošče).. 12.45: Vreme, poročala.- 13: čas, obvestila.- 13.15: Melodije z juga (havajske kitare na ploščah).- 14: Vreme, borza.. 18: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna).- 18.20: Harmpnika na ploščah.- 1в.40: Kulturna kronika: Mil-činski: Humoreske in groteske (L.Mr-zel).- 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.- 19.30: Nac. ura.. 20: Prenos iiz beograjske opere. V I. odmoru: glasbeno predavanje (Vilko Ukmar), v K. odmoru: čas, vreme, poročila, spored, ^bvesrtüa.
Beograd 16.20: Orfeestralen koncertih: Narodne pesmL- 20: Prenos opere iz gledališča,- Zagreb 12.10: Iz francoskih oper.. 17.15: Violinski koncert,- 20: Ртепов opere iz Beograda,- Praga 19.30: Slovaške narodne pesmi,- 19.50: Prenos opere.. 21.25: Novakov klavirski kpncert z orkestrom- 22.40: Mešan program,-Varšava 20.30: Valčkov večer.- 21: Violinski koncert- 22: Simfoničen koncert-23.05 :Plesna muzika. — Dunaj 11.30: plašče.- 14: Komorna glasba,- 16.05: Koncertna akademija.- 17.25: Iz zvočnih filmov.- 20: Mešan program.. 21: Nabpž ne skladbe za moški zbor.- 22.10: Lah. ka godba orkestra- 23 10: Na^l*evau1e koncerta.- 23.45: Jazz.- Berfln 20.10: «■•-
Celuloidne ščite za vrata
naročajte pri
FR. ZRNEC
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1
7~'.rs. - -p:

OCL.BM. S.Br. SU/4934
nroetji:
I i—. РЫСе po Dla Iv I dnevno«
Avtomatično
hladilne napravg
izdeluje
G.FSchneiter
Juhlad, Ljubljana
ЬояЮЬамка «rfico Ä 4, (Tovotpo bkatp U*a)
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
r »JUTRO« št. 244.
14
-Nedelja 20. oktobra 1935. ^
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—ч
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« Г|*м	___ .. „ _ «
odgovor, priložite iPlH	▼ И1аЯ1КаП
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tieoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra44, Ljubljana.
Bt-seda 1 Din. davek	; Din
Sa Šifro ali daianje	aslova
5 "Jin. Najmanjši	zntfek 17 Din.
V nedeljo vsi v gostilno b Panju
Vegova ulica 10. kjer яе dobe prvovrstne domače krvavice sn pečenice. Točijo se izborna dolenjska in Štajerska vina. na raz-рз1аго ob vs-ткет času topla m mrzla jedila. Igra n j p klavirja in druge prijetne rabave. Se priporoča gostilničar Tone Huf.
23434-18
Beseda 1 Din lavelt	* Г'п
Cn 5ifro ali laiantv	asipv?
5 Oin MaimaoiH	-nesek 17 Oin
Natakarico
sprejmem, ki je voljna pre- j k-o zime tuili v kuhinji po- i magati gospodinji, ponudbe s sliko na restavracijo Gradski vrt, Eakar.
33377-1
Krojaškega
pomočnika
za prvovrstno delo. velike kose. sprejme takoj Sešek, Medvode.
33374-1
Urarskega
pomočnika
prvo-Tstne<?a z lastnim o'-o-ijem sprejmem. Naslov v oel. cdd. .tt+ a 23210-1
Mlajšo kontoristinjo
veščo strojepisja, zmoz-na Din 5.00u.- kavcije v gotovini, sprejmemo ta-.ij. Pnutdbe s curricu-lurn vitae na cgl. odd. »Jutra« pod »Za.ožba«.
23413-1
Trgovsko pomočnico
spre mem za takoj, ki je va ena vedi 1 t di amo-s o no. Po rebna kavcija Ponudbe ra ogl od. Jutra pod »Natančna«.
22438-1
Sodelujočega
kompanjona
n-ehanik, elektromontw, išče dobičk nosno p d-jet'e. Ponudbe na o«rl. odd. Ju .ra ped »50.000«.
2^437-1
Za pisarno
iščem gospodi nu simpatičnega nasiopa, zmožno slov., nemškega in srbo-hivatsüega ježka v govoru in pisavi, za neki ea-na orij v Dravski Lan o vini. oglasijo naj se gdč. le s trgovsko izobrazbo, eventualno zaičitait sestre z po rebnj p ediz-obrazbo. Pjnudbe z ::a-vtdoo dosedanjega službovanja je poslati do 1. XI. t,. 1. na ogl. odd. Jutra pod »Terapija«
£3376-1
Izueena
fotograf in ja
>ri .-amortoino b ezh'bno ln htro izvršuje fimater-sika d?la se išče za t?m-ni^o opremlieno z modernimi .Tti"\1i. Ponudb" do 1 novembra t. 1. pod »St. 5« "a oel. odd. Jutra Viibl'ana. p d-u^ni-co Maribor sli Ce''e
?32"4-1
Pisarniška
Praktikantin ja
z abfolvl^-ano treorki šc>'o s" 15če 7я Cel'p. Re-fl°ktan+!n.1e. ki rtanuje-Њ pri sv-'c'h lrra'o
ПО
TKvlr. -Tutra v Celju pod: »Si. 10.„.
23275-1
Steklo-brusač
samce o en dobi ta'-oi slu"'bo. V jraša e v Pr vi Cel ski »Kristali jI« tovrrna O' ledal in bru-šeneea stekla. Cel
232Г6-1
Biagamičarko
in prvo natakarico, obe s
»rimerno :amöevinr in .к» možno natakarico. vse prijetne zunanjosti. sprejmem. Ponudbe s slikami, prepisi spričeval. višine kavcije na PuMicitas, Zagreb, pod štev »-Ü •.
33304-1
Ve? pletilj
za navadne stroje sprejmem za takojšni nastop.
Н'апч in st:ip->vanip v hiši, plača od komada. Taj-ner Franc, strojno pletilj-stvo v Črnomlju.
33324-1
Voditeljico
podružnice
špecerijske stroke za takojšnji nastop iščemo. R-e-flekt.ant.ka mora biti nadvse sposobna, zanesljiva in še večieja napredka željna. Pupilarno varne garancija od Din. IP.OOrt.. rot-ebna. Slufba stalna. Obširne ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jtit.-я pod »Samoetoino vodstvo«
33353-1
Dekle
katero zna opravljati vsa hišna in kuhinjska dele, posebno pa, da se spozna v pranju n likanju in v dobri kuhi. dobi dobro m stalno službo pri mali družini. Biti mora uglajena m marljiva. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra fiod šifro »Vestna in izurjena».
28074,1
Pošteno dekle
vajeno prodajanja, sprej-
mcon takoj v stalno službo za prodajo sadja. Wol-fova 10 (veža)
33391-1
Akviziter je (ke)
po vsej .Jugoslaviji га zbiranje trgovskih podatkov, »prejmemo. Služba je stalna. provizija visoka. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stalno delo«. j 33417-1 '
Hišnico
oziroma hišnika iščem za »Vilo Danico« na Bledu. Vsa pojasnila daje med uradn:mi нгчш: g. upravi-, telj Milan Strrlekar. ble gv'nik Mestne hranilnice ljub! ianske.
33204-1
Šoferja sprejmemo
za vožnjo po ozkotirnici
Brezmo Josipdol. Pogoj: znanje dela z bencinskimi in Diesel motorji, pn mož no.sti tudi z lesnim plinom i n sposobnost opravljati samostojna popravila. — , Sl.r ba stalna, stanovanje • prosto. V ponudbah je na- | vesti losedanje službova- j n.:e i.n najmanjši mesečni j zalitevek. Ponudb, ki teh i poiKttkov ne navedejo, se ne J b i :i:i->?t valo. niti na nje odgovorilo. Ponudbe na: ' Ing. Lenarčič, d. d Ribnica na Pohorju.
33330-1
Frizerko
prvovrstno moč v trajni, železni m vodni ondulaci-ji, iščem za salon v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši salon«.	33S»2-'l
Pošteno dekle
■ji—30 let staro, ki zna samostojno kuhati in oprav-lj«i vsa druga nišna deia, is ее boljša hiša brez otrok ua deželi blizu Ljubljane. Dekleta i gospodinjsko šolo una j (j prednost. Plača ki osürba aobra. Pismene ponuabe na ogl. odd. Jutra pod »čista«.
33403-1
Vzgojiteljico
ne izpo^i 30 let staro, ki iina veselje do otrok, ve-šča poduka nemščine in g .(.sovirja. iščem za tokoj-šen nastop. Lastnoročno psane ponudbe, s prepisi spričeval. navedbo plače in sliko je poslati pod šifro -Vzgojiteljica« na ogi. c id. /i tra.
33179 i
Natakarico
z večletnimi spričevali, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23360-1
Specialista
тл kranjske klobase, sa-r ostojnesra delavca, takoj sprejmem. Naslov v vseh posiovalnicah Jutra.
33343-1
Prodajalko
začetnico z znanjem ;.lov. in nemškega jtzika v govoru in pisavi, iščem za trgovino stek.a in por cj.an i v ve.jem n.e ta Dravske banovine. Prednost imajo strokovno iz-jor.ž ne. Ponudbo в točno navedbo dosedanjega službovanja jt poslati do 31 .t. m. na cgi. odd. Jutra pod šifro »Orion«.
23377-1
Fiksno plačo
in provizijo
nudi večji zavarovalni <savod gospodom aa obiskovanje strank v Ljubljani in okolici. Ponudbe pod »Takowšnja za-pcslitev« na og-1. odd. Jutra.
■ 23416-1
Fotograf
z mojstrskim izpitom ali cbr;,no pravico se takoj sprejme. Takojšnje ponudbe na podružnico Jutra v CfIju pod 'Mesto stalno«.
23500-1
Fotografski
pomočnik
vešč voditi pcdružnico, dobi takoj službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešči
23422-1
Uradnik
mlajši, vojašuine prost, po možno-ti manufak-turne stroke, dobi tv oj službo. Fogoj: рэро'шо znanje slovenskega m nemškega jezika po možnosti srbohrvaščlra per-fektna nemška strnogra flia in strojepisje. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Ljub Ijani ped značlro »Takojšnji nastop 15«.
23-99-1
МТя^о kiibarico
samostojno, iš^em. Naslov v vseh poslovalnicah .lut.ra.
33456-1
8'užkin ia
samostojna kuharica. ki govori nemško ali italijansko, dobi stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Ju. i.
33476-1
Prodajalko
s kavcijo, za pekarno in mlekarno, po možnosti г .astio j ["k l iško koncesijo, ki je zmožna na novo vpeljati mlekarno, iščem. Plača po dogovoru. Ponudbe Jgi odd. Jutra pod »Agilna« .
2348-2-1
Službo dobi
gospodična za pisarniško in izvenpisarniško zaposlitev. Lastnoročno pl-;ano prošnjo z navedbo šolsbe izobrazbe in dosedanje službe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in marljiva«.
23525-1
Hotelsko perico
do 30 let staro, močno in zdravo iščem. Nastop službe takoj. Hotel Novi Svet Maribor.
23491-1
Raznašalko
mlado sprejmem. Ponudbe pod »Cvetličarna« na ogl. odd Jutra.
23529-1
v4ak beseda 50 par; davefc Diu is dajanje
laslava 5 Dlo laimanjš' cnesek 12 Oin.
Deklica
se želi u Hi šivati v Ljubljani da lzpopolnu-je obrtno šolo, P-Ouim v boljšem salonu nastop takoj, javiti Jos.pina Grum, Pei vanja Do^ill-jeva ul. 6, Beograd.
23116-2
Trgovska
pomocnica
Mlado dekle
pridno in pošteno, vejeno samostojnega gospodinjstva, išče službe, najraje pri samski osebi. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna«.
23397-2
Prodajalka
izvežbana v stoki usnja in čevl.arskih potrebščin z večletnim izpričevalom išče m.sta k.erkoli. — Gre tudi v trgovino čevljev — Nastopi takoj. Ponudbe na ogl, odd. »Jutra« pod »Usnje«.
23:75-2
Pošten fant
mlad. zanesljiv šofer, sposoben tudi pisarniških del, išče službe. Je tudi krojač. 7,4 ti. r>i želo vst-rezai go4f>r«iu posestniku -avtomobile. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za vse porafc«-D»
33414-2
P]p/41na natakarica
s kavcijo, zmožna nemščine, išče boljše meisto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna, dobra moč«.
23410-2
Gospodična
naveličana dolgoletne brezposelnosti, nemirnega značaja, ki ima več slabih kot dobrih lastno stl„ Išče za spremembo mesto gospodinje ali varuhinje otrok Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Lena«.
23496-2
Natakarica
dobra moč, ki bi pomagala
tudi pri vseh gos|>odinj-skih poslih, išče msta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč ii-
33334-2
Brivski pomočnik
dober delavec, ped,iker, bubi etucer išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nekadilec« 33330-2
Boljše dekle
išč službo v mestu aH na deželi. Najraje bi šla v 1 kuhinjo, vajena «em tudi druga h!šn.i leia opravljati. Ceni. ponudbe n. >ei. j odd. Jutra pod šifro »Prid- I I nost«	33002-2 !
Natakarica
I z lepimi večletnimi spričevali. ki zna perfektno slovenski in nemški jezik, želi spremeniti službo. Naj-mje bi šla na Oorenjsko. Naslov v vseh posl. Jutra
33335-2
Pekovski pnmoc^'k
: mlad. ki je pravkeT odslu-
! žil vniašk rok г jobr^mi spričevali, z lastnim ko- i lesom, sprejme službo raz-naša.lca peciva. Gre nj deželo .pa tudi v mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
23386-2
Brivski pomočnik
izvrsten v moški stroki in bubl-štucer. soliden, nekadilec iše službo. Govori slovensko ln nem "ko. Ponudbe na podruž. Jutra v Ceiju pod »Dober delavec«.
23508-2
Vpokojenka
s premoženjem išče službo kot samoetojna gospodinja pri vpokojencu. Do' p.se na podr. Jutra Maribor pod »Poštena«.
23495-2
Prodajalka
dobra moč, vajena manu-fakture, špecerije. galanterije in železnim«, podjetna, zmožna ke^c.ije, prosi nameščenja. Cenj. dr tise na ogl odj Jair» pot !Q-<kc »Dobra govornica«.
26462-2
Praktikantm.ja
abs. meščansko šole in trg_ tečaja, gre za nekaj časi brezplačne praktioirat v Ljubljano ali okolico v pisarno ali k blagajni, pod pogojem poznejše nastavitve. Zmožna kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »»—10.000 Din«.
23483-2
Izvrsten kopist
išče mesta v fototrgovlni oz. primerni obrti. Cenjene ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Foto«.	23493-2
Slaščičarski
pomočnik
išče službo v hotelu ali slaščičarni za takoj. B. Häuser, Maribor Barvarska ul. 5.
23492-2
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, star 26 let, neoženjen, lzvežben v vseh panogah trgovske stroke, zmožen sam voditi trgovino, želi pre-meniti službo v mestu ali na dežeii. Naslov v vseh poslov. Jutra.
23221-2
Dekle
stara lf7 let. pridna in po-
Instruiram
vee predmete nižje gimnazije, kakor tud ljudsko in meščansko šolo. Honorar nizek. Ponudbe na ogl. Jutra pod »Vkoltošolka« 39373-i
Izkušen profesor
uspešno poučuje matematiko. fiziko, kemijo in nemščino. Naelov: Bleiweieo-va c. 5,'pritličje
2ГГ.1-4
Italijanščino
in nemščino
poučuje diplom, učteljic» Gradišče 4./Ш. Stacul.
2336&-1
Instruktorico
za gimnazietko četrtega razreda, trancoščino in druge predmete, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra
pji »štuiien кг*.
25402-4
Diplomirana
učiteljica
poučuje nemščino in glasovir. Otroci brez gla-sovirja imajo prednost. Cena najnižja, CigoJ, Gosposka ulca 10.1.
23378-4
Šofer
trezen, zanesljiv išče namestitve. Zmožen kavcije Naslov v vseh posl Jutra 23380-2
Skladiščnica
i večletno prakso, verzira-na v tekstilni stroki želi nameščenja га takoj. Ponudbe pod šifro »Tekstilna« na ogl. odd. Jutra.
23346-2
Mesarski pomočnik
ki je služboval dalj časa na deželi, vojažčine prost, želi službe з 1. novembrom Najraje v mestu. Ponudbe na ogl- '«Id- Jutra pod »Mesar 228«
i-9
Služkinja
vešča kuhanja in Šivanja, vajena oitrok, išče službe k boljši rodbini. Naelov r vseh рой Jutra.
33M8-S
Gospodinja
30 let, varčna in zaneelji-v» išče mesta. Najraje k samostojnemu gospodu učitelju ali kaj sliCnega. Ponudbe pod »Zanesljiva gospodinja« na ogl. odd. Jutra.	26050-2
Trgov, pomočnik
vešč špecerij«, manufaktu-re, žeJeznine in usnja, išče primerne službe. Ponudbe ! ne ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna moč«.
33006-2
Šivilja
m plašče in obleke, gre šivat na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra šivilja«.
dobro verairana v trgovini štena želi službo kot go-z mešanim blagom, želi spodinjska pomoč. Naelov: premeni« službo v kakšno Ljudmila Vaš, Petrovče boljšo trgovino. Zmožna pri Celju, voditi podružnico m polo-	231i7ž-i2
žiti primerno garancijo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena pomočnica«.
331,39-2
Poslovodja
Dolenc (tče)
Зелена i Din davek i Oin. te SHro ali da)ao]e naslove S Din. NaimanjSi tnesek 17 Din.
Trgovski vajenec
ki ima 15 mesecov učne dobe, išče meeta na deželi. Zmožen nemščine! Naslov v vseh posl. Jutra.
33398-44
Učenko
sa trgovino x mešanim blagom pošteno, pridno | sprejmem takoj. Pismene j ponudbe pod »Na deželi« na ogl. odd. Jutra.
23316-44
Trgovska izobrazba
je dandanes že skoraj vsakemu potrebna. Opo-za jamo vse one, iti želi o posamezno ali v skupinah pouk iz trgovskih predmetov po prvovrstnem prof., da se prijavijo pri »S rokovrii založbi, Igriška 6, od в—7 zvečer.	23419-4
Nemško govoriti
ln teorijo se hitro vsi nauče po moji najboljši metodi posamezniki ta skupine. Din 30.— mesečno. Informacije od 3—5 ta zvečer. Cesta 29. okt. St. 12 pritmje, K. Ljutove.
22768-4
Potniki
Beseda t Olo. davek S Din. za šifro «II daianje naslova 5 Oin. Na)manJ8l tnesek 17 01»
Trgovski zastopnik
v Beogradu ta vaej Jugoslaviji odlično vpeljan pri manufakturni in galanterijski trgovini, H obiskuje в krat n« leto osebno vbo Jugoslavijo rče primerna zastopstva P sati: PaVlovič, Beograd, Dubrovačka 26.
23072-5
Agilne zastopnike
iščem xa prodajo poece-malnikov Vieoka provizija. Dober zaslužek zajamčen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plima«.
23332-5
Velik zaslužek
nudimo
pridnim, vztrajnim zastopnikom. kateri obiskujejo privatne stranke! Za w kraje držaive! Lahek posel! Baj, Zagreb. Postanek i preti nac 385.
Hmeljevke
io debelejše oivg« it planinskega. go&Ui ra^čeUc^a
lesa ima ш dobavo v umi ш apvuiiadi večje količine graščina Jooipuoi, (»aU lubuica na Pohorju.
33187-6
Sadno drevje
za jesenjo in b^jJila-dansko saditev, visoko-debeinato in pritlično od p«CiLarj ev in košči-čarjev, z garancijo naj-priiuadnejsih a^rc po saonem sortimentu s stroicovnimi navodili po zmernih cenah dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. Zahtevajte cenik.
23285-6
Železne stopnice
(Wendeltreppe) zavite 4 m visoke, solidno delo, malo rabljene, naprodaj pri Štrukelj Tone gostil: Zibert Trata St. Vid nad Ljubljano.
23264-6
Spalni fotelj
patent in socius sedež radi selitve ugodno prodam. Naslov v vseh pos. Jutra.
23392-6
Starinske predmete
različne zanimive, prodam. Hrast, Vir 10. Stična.	23242-6
Fotoaparat
4.5 doptl anastlgmat pro dam ali zamenjam za radio. Ršeničnlk St. Vid Dolenjsko.
232-18 e
Kompletna spalnica
naprodaj po izredno nizki ceni. Omerzel Vmko, mizar. Zvezna ul. 9.. Zelena Jama.
53237-6
2 železni postelji
(Stahlrohr) bell, skoraj novi, poceni naprodaj. Jelov&kova ulica 26.
23239—V
Akumulator
5 elektronk za bat. super, pripadajoči material magn. dozo za zvočnik tn drugo po kosih prodam. Mir je, Languao-va 23.	23240-6
Žfe
letnike 1080, —	1£Щ nevezane cena Die	9)0.- prodam. Naelov ▼	veeh poel. Jutra. 23314-6
Sodarsko orodje
različno, radi odjpotovajjj* prodam. Pai-zve se Ljubljana 7. Celovška с 66 aa dvorišču.
33370-6
Radi selitve
ugodno prodam, omaro is oblek«, električne lestence in ie druge u gospodinjstvo potrebne predmete. Naelov v vseh poel. Jutra.	23361-6
Otroško posteljo
m drv* fotelja prodam. Ko-pajtoč, Tyröeva с. Э7/2
23390-6
Kdo Ы dal
stavbno giaabeni material na knjižico Km etike hranilnice. Ponudbe na ogi. cdd. Jutra, pod »Gradbeni«
2:'3"9-7
Fotoaparat 6X9
kupim, f-onudoe na ogl. odd. Jutra pod »Apara~« 23426-7
Beseda 1 Din. lavek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Radio aparat
znamke Telefunken 9 W z zvočnikoma (Arkophon ln L 666 ) 4 rez. cevi prodam. Vse za Din з.ОЧ).— Oskar Wagner, Celje.
23281 9
Radioaparat
4 cevni 160 volt se radi izmenjave toka prav po zelo nizki oeni proda Poje ve se pri g. Ciiuha Sa-lendrova 4/1.
ЩЩЩ
Besed« I Oin, Javek 1 Din, ta ilfro ali daianje .aslova i Din. Najmanjil tnesek 17 Din.
Avto
4 sedežno limuzino, novejšo tipo, z malo porabo bencina, kupiim takoj. Ponudbe pod »Limuzina« na ogl. odd. Jutra.
23357-10
Tovorni avto
in avtobus 30 sedežni Chevrolet 6 cilindrov, prav dobro ohranjen prodam. Ponudbe pod »30.000« na ogl. odid. Jutra.
S33O&tl0
Prehrana
Besedi. I Din. Javek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kdo želi
štiri mesece starega dečka v oekrbo proti mesečni plači? Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod šiiro »Otrok«	33303-14
Pridelki
Öeseda I Din. davek 3 Cin.
iifro ali daianje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Oin.
Kislo zelje
repo ,novo, prvovrstno in cele glave za sarme v sodčkih dobavlja po brezkon-kurenčni ceni Gustav Er-
klavec Ljubljana. Kodelje-vo 10, telefon 26-91.
340-33
Kostanj
jedilni lep in zdrav, nudi
najceneje Artur Nachbar, Radeče pri Zid mostu.
33303-33
Suhe gobe
kupuje po najvišji ceni in vsako množino tvrdka A Nachbar, Radeče pri Zid. mostu.
23008-88
Krmilne pese
prvovrstne, per vagonov,
prodom ali zamenjam za gnoj. Naslov v podružnici Jutra v CeJju.
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišji* cena*
Cerne — juvelir
Ljubljana, Wollova nlicb 3
Glasbila
Beseda I Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kratek klavir
Stingl nov, moderen prodam, Dobrajc Tb.i-ueiibaciiova 21. — Planino črn skoro nov Rie<U, Maribor, Slovenska 16.
23283-26
Gramofon
»ffie Maeters voioe«, najnovejše tipe, sikoraj nov, prodajn. Naslov v veefe poetov alnicah Jutra.
33096-ae
Kratek klavir
(Stutzflügel) dobro ohranjen prima znamke, kupim Ponudbe oa ogl. odd.. "Jutra pod »Klavir«
ааэм-ав
Fiat Torino
antobue t 90 sedeži, ▼ najboljšem stanju in malo rabljen prodam. Ponudbe pod šifro »Malo rabljen« na ogl odd. Jutra.
2032E-1O
Fiat 501
ittrl sedežen ▼ dobrem stanju prodam, sili zamenjam za š"st sedežnega. P-ati 'o Božič, Vitanje pri Celju.
235O4-10
Beseda 1 Din. davek 5 Din. ta šifro ali dajanje naslova i Dlo. Najmanjil tneeek 17 Oin.
Dvokolo
moško in žensko, prav poceni naprodaj. Ljubljana, Karlovška ceeta 4.
Manjši avto
lukene	pol tovorni, ku-
pim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »izplačam v 6 mesecih«.
23460-U
Vinogradniki!
Dobm goefilna reflekttra na piwme štajerska m dal-matimska vina ш prve roke Ponudbe na ogl. odd. Jutia pod »Samoprodaja«.
ЗЯвО-ЗЗ
Beseda 1 Din. lavek 3 Din, za iifro ali dajanje naslova 5 Dlo. NajmanjM znesek 17 Oin.
Jabolka za rimo
najskrboejše sortirana od priznanih, sort. cena od 2.25 Din öBlie, aa kuho ta takoJSnjo uporabo tudi cenejše, r vaakl količini. Dostavimo brezplačno na dom. Na željo se sadje tudi rezervira za pozneje. Oglejte si etaino »Razstavo sadja« Kmetijske dražbe ▼ Ljubljani, Novi trg. 2. Ogled neobvezen za nakup.
2386-34
i s
Prodajalka
meiša.ne stroke, pridna in poštena, e prav dobrimi spričevali, vešče v vseh panogah trgovine in deloma pisarne ter nemškega
G. Tli. Estmafs:
O jej, kako se je ustrašil Jakec, ko je začul očetove korake! In da bi skril »korpus delikti«, je hitro vrgel kladivo v luknjo, ki jo je videl pri sredi dimnika in ki je bila zaprta s pokrovom. Nato je splezal skozi lino in se zatekel v strešni žleb.
lesne industrije ^ v
želi namestitve, e šolsko j 2elo. Naslov v v?eh po-izobrazbo, večletno prakso, j slovalnicah Jutra, pošten in vt^ten. ponudbe ! 33344-Ä na ogl. odd Jutra pod j ____
lStaj,u<-	23138 2' Trgovski pomočnik
mešane stroku, priden
Trgovski pomočnik j	želi -f,ren,eniti
službo v mesto ali ua de mešane stroke,_ z( odlični- | želo. Vešč elovenskega, mi referencami, želi na- ! nomškeg«. in madjarskega meščenja v mestu ali na | jezika. Naslov v vseh po- ,
slovalnicah Jutra.
Vajenko
primerno izobrazbo,
iščem za špecerijsko trgovino Poizve &e ua Tržaški с 4.
33404-4»
DKseda • Din. Javek « Din. za šifro ali dajanje naslova э Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Damske plašče
in obleke
po najnovejših Krojih la delujem po skrajno nizkih cenah Priporoča se cenj. lamam Fani SreboL modni salon. Sv. Petra cesta 33390-3
deželi. Joško Bregar, Iz laie 2, Zagorje ob Savi.
231,16-2
Boljša gospodična
33345-2
Boljše dekle
,	staro 36 let. «im[«atično,
če-dne zunanjosti, trgovsko ;	čisto. vsestransko [i'oste-
iz -bražena želi mesta k j	no. redoljubno, vešče ši-
dobrosrčnemu gospodu z	vanja, kmečke in meščan-
enim otrokom kot # го*?ро- .	ske kuhe zunanjih in пч-
di n j.т. in vzgojiteljica	tranjih del. zmožna voditi
otroku. Ponudbe na ogl.	samostojno gospodinjstvo, poučuje visokošolka ibsol-
odd. Jutra pod »Ljubite- :	prosi za službo gospodinje veutinja italijanske gimno
ljica otrok«.	pri samostojnem gospodu. . zije. ielelon 31 19 aii Л 33
2Э'.ЙГ1-2	yastop lahko 1. novembra, i	33134 4
—	i	Ponudbe na ogl. odd Ju- ' ------—
e.-seda I Din Javek 1 D'o za iifro ali dajanje nasiitta Din- NaimanjSi tnesek 17 Oin
Italijanščino
A gi I nega potnika
ki potuje vsaj štirikrat po Dravski banovini, iščem ; za prodajo navadnih dam- ' skih in moških nogavic. Teža kolekcije do 2 kg. Provizija 5%. Ponudbe oa Langue. stroj, pletvljstvo, Radovljica.
aaa«-« Zastopnike
za okraje Slovenska Bistrica, Slov. Konjice, Šmarje, Rogatec in Kozje sprejme pod u^ goji »Drava« zavai zadruga Maribor.
23306-5
Potnika
posedujoč ega lastni avto,
sprejmemo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Fiksum«.
29401 5
Trgovski potnik
dobro veni ran, iSče ta-
stopstvo tovarne ali veletrgovine. Ima evto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiv in do bro vpeljan«.
2ЭШ-5
Pisarniška mor1 Dekle, staro 20 let. želi primerne službe za takoj, i
Cenj. [»onudbe na ogl. , ...	,
odd. Jutra pod značko! Plačilna natakarica
tra pod »Dobia in varčna gospodinja«.
23356-2
»Pridnost«
33178-2
Inozemka
stara 34 let, zdrava, močna inteligentna išče p-1 bol šem starem gospodu mrsto goepodin ie. G-ov ri ve? jfzlkcv. P onudbe na podružnico Ju*-ra v Celju pod: »Poštena«.
23252-2
Brivski pomočnik
vajen vs°h molkih del, išče službe za takot. Na slov v vseh posl. Jutra.
23510-2
Gospodične
sprejme Šivilja na dnevni in večerni pouk v Šivanju lastne garderobe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33389-4
Nemško govoriti
in teorijo se nauče vsi po moji najboljši metodi. Posamezniki in v skupinah mesečno Din 30. Informa-iščem. Zmožen kavcije, i rije ►d 1Л.—2. ure n Dam nagrado onemu, ki zvečer. K. Ljutova. Cesta mi jo preskrbi. Ponudbe : 30. ofctobra fRimska ce-pod »Dober in zn.nesljiv« i sta) štev. Ii2. nritličje, :ia cgl. odd. Jutra.	levo.
-2j1S8-2	22768—4
z letnimi ap iče: ali, seli službo v boljši g stilni, ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Zmotna*.
23i87-2
KakršnekoM službe
№
Beseda 1 Din. davek 1 Din. т.» iifro ali daianje naslova 5 Din Naimanjil tnesek 17 Dla
Hubertus
nepremočljiv 260.- Din, otroški ■ kapuco 146.- Din, treneh ooath, lmpregnuan, samo 4-0. Din. pumparue od Din 48.- naprej, dobite pri PrtEbKERJU, Sv. Petra cesta 14.
31-в
Sadno drevje
najfinejše vrete, lepotično grmičevje, tulipane, narciee itd. razprodaja radi opustitve dieve6nice, dokler ' traja zaloga, po izredno nizkih cenah. Drevesnica Crnagoj, Vič pri Ljubljani.
331-6
Otroški voziček
že e en, belo emaj Iran, kompleten dobro ohranjen, prodam ceno: Su-voborska 29.
23284-6
Peč
tnjnogoreča, American-Heating 400 m3, v brezhibnem stanja t rezervnim košem, prodam. Naelov ▼
vseh poel Jutra.
азаво-«
Rudninsko zbirko
aa srednje kile, prodam. Pisalni stroj, dobro ohranjen, Triumph, Underwood, Remington, kupi Paulm, Dvorakova ul. 3, dvorišče.
23399-6
Svetli premog
5600 kalorij: 1 tona, ko-sovec 335 Din, 50 kg v vrečah 32 Din, bukova drva žagana № Din kub. meter, cepljena 96 Din, bukovo oglje 0.75 ta kg, dostavljeno oa doun, nudd Putrih, Dolenjska c. 6.
ЗЭЭ94-6
Oljnate slike
vitrino ta druge antične predmete prodam. Drnovšek, Mestni trg št. 12.-Ш,
23516-6
Divan
i srcak» in dva fotelja, vse prav dobro ohranjeno, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Mošld in ženske
zajamčeno ozdravite kapa-vico (Gonorhoe) nov Din i 104. star Din 1S4. Naročila ' Dt. Julius Berger, Zagreb, Ilica 206/1
33163-6
ЧГј
ta šifro ali dajanje -laslova > Din. Najmsr:ši tnesek 17 Ola
Orehovo spalnico
uovo či no po-i-ix-ло in kuhtajfiko op.avo predam za Din 2.400.— Na-aiov vseh poeL Juoia-
23288-12
Zaloga pohištva
Gc6podaj6£e zadruge mizarskih mojstrov v Lju-oljaai. Vegova uL 6_ Spalnice lz mehkega lesa jperane, v moderni izdelavi, prvovrstne orehove, politirane, velika izbira kuhinjske opreme, sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila. — Cene zmerne, delo solidno, točna pstrežba.
23384-12
Pozor! Pohištvo »SaTa«
Največja lzbera vsakovrstnega pohištva — во o nlh ln kuhinjskih oprav Izvršujemo vsa mlzarsica dela po konkurenčnll cenah.
Spalnice . . . 1600 Din omare .... 400 > postelje . . . 150 » kuh. oprave . . 700 » kuh. kredence . 425 » kuh. mize . . 120 > kuh. stoli . . 50 » otročje postelje 325 » otročji vložki . 60 » madracl . . . 220 > žični vložki . . 90 > otročji madracl 140 » Dobi se tudi na obroke, Se priporoča: MIZARSTVO »SAVA«
Kolodvorska ulica 18.
Miklošičeva cesta 6.
Wolfova ulica št. 4 Vzamemo hranilne knjižice Vestne hranilnice.
23512-12
Beseda 1 Din. davek S Din. ts litra aH dajanje naslova i Dla. Najmanjši tneeek 17 Din.
Svileni рћмЗ
Ъеё malteški, teie lepi,
čistokrvni, sedemmesečni, pooeni naprodaj. Dopdee pod »Svileni pšnči« na ogL odd. Jutra,
Kratek klavir
črno poliran. dobeo ofeiw-njen in ra«ilo aiparat, prodam po ugodim oeni. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra.
8343»-«
Celo
viodo, с klanet flauto г* godalni orkester dobrO hranjeno, kupim. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Orkester«.
23371-2в
Kratek klavir
dobro ohranjen pod ee-no prodam, VlcÜc, Сев-netova 6, SlStea.
23445-36
Nov klavir
prvovzvtesi ugodno naprodaj. AnnlJ Maružlž. Knafljeva uL 4. pritličje levo.
»«27-28
Planino
dobro ohranjen, Iu^Hiii proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogS. odi. Jutra.
23489-36
Pevska društva
pozor!
Harmonij tsvTBtno obia-njesi z več registri, tao zemefce firme, Mlo poceni na prodaj. Celje, Za-vodna 62.
23503-28
Pes doberman
ae je našel. Poizve se pri
postajenačekiiku Rado+iova va«	2ÖK75-37
Nemške bokserje
čistokrvne, t rodovnikom, в tednov stare prodam. — Svetčeva ul. 4, Pod Rožnikom.
2&J61-27
a
' Dekle
izučena pletilja, išče za-poslenja. Pjnudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pletilja« 33113-2
Plesnega učitelja
iščemo za nedeljske popoldneve na deželo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ples«	J3331-4
Štedilnik
za vzidati dobro ohranjen rabljen prodam. Maurer jeva 19. Sp. Šiška.	23215-6
Otroški voziček
modem. poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Ш97-4
Beseda 1 Din. davek J Oin. ta Iifro al< daianje naslova S Oia Naimanjil taosek 17 Dla
Odpadke železa
i kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuje ln prodaja po najkulant-i nejšib dnevnih cenah i in vsako množino Justin Gustlnčli, Maribor, Tattenbachova ul. 14.
255-7
Rabljene
pnevmatike
kupujem po najvišji ceni, pri dobavi novih pa jih vzamem v račun. J. Zirov-nik, India gume, Tavčarjeva 6
328(73-7
Lep inventar
ta mesnico m gostilno, kakor stroje xa prekejovaJ-nico kupim. Ponudbe pod šifro »Ugodno prilika 90« na ogl. odd. Jutra.
«10-7
Beseda 1 Din, davek 3 Din, ta iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek П Dla
Zobozdravnik
ae priporoča ra zdravljenje in nadomeetila zob po naj moder. sietemu. (Jene zmerne. Ordinacija od Mbia 2-6. Bojkovič, Kode-ljevo, Maljeiva 3 poleg Ljubljanice.
азза^эо
Steznike hi
trebušne pasove
izdelujem po meri в najnovejši pariški mod» — izvršujem vea popravila. Na željo pridem oa dem. Terezija Kranjc — Moste-Liubljaoa, Društvena uL SZ.	2ВД67-ЭЭ
Dve kompletni
spalnici
orehova korenina, ugodno naprodaj. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra.
2M3&-üß
Peči na žagovino
so najbolj ekonomične in praktične. Najboljše vrste peči Vam dobavi na po-skušnjo K. Jakelj, Bled.
23641-80
Licenca
! ta mdelavo in prodajo po-j polnoma nov«ga predmeta i v Jugoelaivijd, бе odda. Posebno primerno za tekstilno oz. kemično stroko, vendar to ni pogoj. Malo kapitala! Dobičkanosco! — i Ponudbe na ogl. odd. Ju-I tra pod «licenca«.
33490-90

ZAHTEVA3TE BREZPLAČEN CENIK
[ME IH E LH E ROLD '
TVORMC£GLA«iL МАИВ0Р. 431
Spalnico
dobro ohranjeno (drugi barok) ter sobno grad en-со z marmorjem (moderno), ceno proda Golob, Gallusovo nabrežje 29.	23474-12
Mehko spalnico
trdelno kredenco, poceni prodam. Ogledati do srede. Na=lov v vseh posl. Jutra.	23520-12
Prodam
garantirano čisto zakonsko spalnico (1000 Din) nov kovčeggramofon, 26 plošč (1000 Din) in kom-I plete o leeeno f otok am его. BežigradilA, vrat« 6.
Oblačila
Beseda I Din. davek 3 Din. ta Iifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din.
Moško suknjo
kratko, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh po-
blovalnicah jvtra.
28476-13
Vnajem
Beseda 1 Din. davek 3 Din, ta šifro ali dajanje naslrva 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dia.
Kopališče z bifetom
letno ev. tudi rimsko v letoviškem mestu Gorenjske, povsem modernizirano rekordni obisk, ее daje v najem; kavcija potrebna. Naslov v vseh poel. Jutra.
SSMl-HT
Trgovino
mešanega blage na prometne mjjraju v mestu aH dežeU, vzamem takoj v najem. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Trgovec«.
33183-U
Blizu Ormoža
oddam takoj v najem ofe glavni eeeti na prometni točki enonadstropno lrišo s trgovino, trafiko in zemljiščem a£ bree. Prevzame se inventar. Koncesija ni potrebna. Zelo nizka najemnina Naelov v veeh poslovalnicah Jutra.
33181-ТЯ
Hotel z restavracijo
na Bled<u, 14 tujskih sob, prijetni in obsežni restavracijski prostori, oddam v najem. Ponudbe na naslov: Rus Ana, Ljubljana, Kržičeva 6.
236404(7
Les
lieseila I Dia. Javek 1 L ta Hfro al) dajanje naslova 9 Oia NajmanjSI tnpseb 17 In.
Kupim drva
več vagonov ter plačam
Velika predsoba
v mezz.
7X4 m, svetla, ločena se da v podnajeni ▼ centru LJubljane. Naslov v vseh pos. Jutra.
23275-11
Trgovino
z mešanim blagom aa pre-
m-etnem kraju Gorenjske, hliizu železniške postaje oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika 100«
asaw-air
Trgovino
oddam takoj	v najem v
industrijskem	kraju. Na^
slov v vseh	poslovalnicah
Jutra.	38836-117
Pekarijo
dobroidočo, vramem kjer-s hranilno knjižico. Po- 1 koli takoj v najem. Po-j nudbe na ogi. odd. »Ju- i nudbe na Humar Bernard, tra« pod »Suha drva«. Ljubljana, Kolodvorska 37. i	23926-15 1
»jutro« л. m
& dfctd&a» Ш
Kapital
Beseda I Oin. davek 1 Oto n Hitro aH dajanj« a a* lova S Ol». Najmanj« znesek 17 01».
Hranilne knjižice
prodala aH fcapMs
najbolje
nota»	pisarn«. 8»
Udo« poslovanje. Priložite ■a&mJta.
Rudolf Zore,
L)abl|aaa, Gledališka «L Л Trtelne S6-1«.
906-16
Ureditev dolgov
poti» «odnib h> izven
sodnih poravnav. Hur«i v konkurznib zade vab ba vseh drugih trgov-sko-obrtnib poelib. Strokoi ae knjigovdske revizije, aestav» in »probacija T. Telefon 38-3a
bilanc. Preskrba kreditov, »asveti glede hranilnih vlog ia plasiranj» istih. V* poeti kmečke zaščita. Edina konceeijoniraaa komercijalna pisarn»: LOJZE ZA JC, Ljubljana, Gledališka allca 91-0S8_
Pohištvo
•d enostavnega de aajft-neji-sg» tadelka p» ^.Unih »U lanib načrtih iotxivl щмшл mizarske podjetje proti Hranilnim knjižicam Meetee ftranüniee Lj ubijanje. Dapiae pod »Najsolid nejšs poetreib»« na ogi. odd. Jatra.
948-16
Kupim knjižico a«MM hranlniee Ao 800.000 Din na obroke na prvo mesto, vknjižbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod štro >UH i jonska vrednost«
28176-16
Hranilno knjižico
Hranilne ln predu mne blagajne Ptuj Din 32.000 Mentne hranilnice Maribor Din 12.000, prodam. Ponudbe pod »Takoj« na podružnico Jutra. Maribor.
23282-16
Hožnice vseh bank
вакар, prodaje in zaloga, veeh vrst posojila kulant-BO bi zanesljivo »Finan-der«, Zagreb. Preobrašen-ska 2. telef-interurb. 44-00.
>" a-očita za dravsko banovino sprejema zastopnik Grašek Joie. Ljubljena— Gledališka ulica 4 telefon intarurb. 33-04
ЗЭ04Й-16
Nakup — prodajo hranilnih knjižic, drž. vrednostnih papirjev, naložbe kapitala v knjižicah ali gotovini, do 8% obresti, djužabništva in financiranja, poravnave kmečkih dolgov pri denarnih zavodih,
Posojila ▼ gotovini ali knjižicah, izvede strokovno
in najvestnejše Bančno kom. zavod, Maribor, zastopstvo Ljubljana, Tyräeva с. 36. Za odgovor Din 3.—• znamk.
Vlogo
IČabijanake kreditne banke. ali Praštedione 30.000.-kupim proti mesečnim odplačilom z garancijo. Ponudbe pod »Sigurno 30.000« ne. »gl. odd. Jutra.
aaaiB-ie Hranilno knjižico
Ljubljanske kredit, banke 75.000.- prodam najboljšemu ponudniku. Naslov: Vida Ceh, Zagreb, Satmo-bomka 7.
23332-06
Poravnave
konkurze
plačan ja dolgov т gotovini »Ji knjižicah posredovanja kreditov in gotovine
»i hiram!, knjižice, davčne zadeve, revizij« bilance in v<se druge trgovsko-gospo-darek« posle izvede ia zve-deniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani, foštni predal (Za pismen odgovor 3 Din v znamkah.)	23337-16
Zadružne gospdarak« banke
do 10.000 Din, kupim. itu-
Knjižice
Mestna LJubljana 30.000, Kmetska Ljub. 20.000,' ObClnelta Kostanjevica 12.000, Hr. ln рое. Kamnik 10.000, Jugoslaven-зка banka 5000, Hranilnica krneč, občin Ljubljana 100.000 Din, proda Grašek, LJubljana, Gledališka 4. Tel. 33-04.
23523-16
Več knjižic
različnih zavodov, ki eo včlanjeni v Zadružni zve zl, manjše ln večje Iznose proda Grašek LJubljana Gledališka 4. Ted. 33-04.	23524-16
25.000 Din posojila
v gotovini na 3 kratno vrednost iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na ogl. odd. J litra pod »Din 25.000«.
23444-16
Davčne pritožbe
prijave za zgradarlno, ln-fo-madje: Davčna poslovalnica, Ljubli&na. Miklošičeva 7., П. nadstrop.
23440-16
Posojila
s« dajejo, ugodne obre-st'. Gospodarska pisarna, T-jub'Jana, M'.k'oälceva 7., П. nadstropje.
23441-16
Knjižice Mestne hranilnice in Kmertske posojilnice kupimo. Gospo-1 irska pisarna, Llubljana. Miklošičeva 7., H. nadstropje.
23439-16
Preskrba kreditov in gotovine
na hranilne knilžice, plačila dolgov v gotovini aJl e knjižicami, konkur-zl, poravnave, vsi drugI gospodarsko trgovski posli, Izvedeniška mnenja 1. dr. Konceslonirana gospodarsko treovska pisarna, Ljubljena. Ko-meneflcega ul. 17. Za plemen odgovor 3 Din v znamkah.
22950-16
Posojilo
30.000 do 220.000 Din iščem, evemtuelno vfcnjlž ba na I. mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerne obresti*-.
23528-16
Knjižice
Kmetöfce posojilnice ln Mestne hranllntce Ljubljanske kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalca«.
23527-16
КптШео
Jugoslovanske banke d. d. od Я5.00П Din, prodajno. Rudolf Zore, Ljubljana, GledaJHka uliea 112
284718-16
2 ktah
r novi vogalni hiši Tyr-Sev» cesta — Treteaja-kova ulloa, primerna in v okoilfiu potrebna za šiviljo, modlstinjo, krojača ln stično oddam po zmerni cenL ln!armad Je v kol. restavraciji. Ljubljana gl. kol.
23244-19
Mesnica
in prekajevalnšca prav dobra ae odda samo strokovnjaku z zad ostnim ka-
fiitalom. Ponudbe pod »Ce-je« na ogl. odd. Jutra.
ая'л-is
Lokal
s stanovanjem v centra ali 3 sob. stanovanje za mirno obrt. iščem. Kdor mi ga !>r«Rk rbi. dobi 200 Di n na grade. Naslov v veeh poel. Jutra.	ЗЖЖ-iß
2 lokala
v hin na Miklošičevi oesti 16 oddam. Informacije v knjigovodstvu Mestne hranilnice ljubljanske.
38543-1»
Lokal
na prometu«« krajt, primeren za lahko obrt. modi« tin jo, urarja itd. oddam Zaloška c. 27
23368-1Ö
Dve skladišči
eno в pisarno, oddam takoj. Celovška cesta 50.
23840-19
Pozor!
В olj8 emu gospoda damo popolno, zelo dobro oskrbo ali samo stanovanje za več bet ali do smrti. proti hranilnim knjižicam. Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod »Oskrbo«.
23396-iS
Lokal
primeren za čevljarsko obrt takoj oddam. Na Jemnlna nizka. Naslov v vseh posl. Jutra.
23514-19
¥ti Ultlb Uk
гпшяя naša
velika, leieč» aa trak eo-stah, v Ljubljani, naprodaj. Ponudbe pod >600* na ogL odd. Jutra.
Й&К78-30
Šeststanovaojsko
hišo
■ 3000 kr. ■ zemljišča,
prodam za Ш.000 Din. —
Jurčkova pot 35, ob Ižanski cesti.
2S4S4S0
Trgovski lokal
blizu Žalca v Savinjski dolini oddam. Naslov se izve v veeh pos. Jutra.
23505-19
Več lokalov
oddam na prometni nüoi v mestu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33435-19
Kupim knjižice
na polno sv oto od Kmet-«ke in Mestne Hranilnice
ljubljanske. Sprejmem družabnika za dobro upeljnno trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjge za polno svoto«
33364-16
Hranilne knjižice
kupujemo in prodajamo naj ugodneje. ADAMIČ, zastopnik »štidovne zadruge«, Ljubljana, Go-eposvetska 8 i Poleg »Sla-rilča«). Telefon Int. 32-86.
23408-16
Dolgoročna posojila
daje Gradjanska dlon. etedlona Daruvar, državnim ln samoupravnim uradnikom ter upokojencem. Uradniki s pravico na pokojnino, dobijo posojilo brez porokov. Pismena vprašanja na PoverjenlStvo za Dravsko fianovlno Ljubi lana Tyr-feva 55. Za odgovor prl-lržltl znamko Din 3.— 23412-16
Knjižico
ljubljanske Mestne ln Kmetske hranil, ku'i'm. Mizarstvo ^Sava« Miklošičeva 6.
23511-16
Posojila
na prvo mesto po 7<t za 'lobo 5 let. da'emo ADAMIČ zistoonlk ».iStedO'v-ne г^шге,,. Lju^-Ияпа. |Почрг>«1»^яка 8. tel"fo<n tat. 32 86.
23406-16
Hranilne knilžice
Ljudske posojülmee v Ljuhljam, izplačujem v polni vrediiosrti bre« odbitka po velikih mesečnih obrokih, dam tudi polno garancijo. Oenj. ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Garancija M. K.«
99157-16
Besede 1 Din. davek ? Din. ca ilfro ali dalanle naslova 4 Din. Natmanlši znesek 17 Dla-
Manjši lokal
d skladiščem ob glavni Tyräevi cesti izven bodoče nove mitnice oddam za takoj. Naslov T veeb poel. Jutra.	331Ш7Ј0
Kavarno v Zagrebu
veliko, prvovrstno, z lepim ln bogatim Inventarjem prodam zaradi preobremenitve	za
1,300.000 Din »ASOUS«, Zagifcb, Draškovlčerva 28.
23195-19
Hotel
Hrvat. Primorje, okoli 50 sob, kavarna, restavracija, vse opremljeno; cena 2,200.000 Din. Kupec lahko prevzame 700.000 Din amortizacij -kega dolga na 25 let. »ARGUS«, Zagreb, Dra-škovlčeva 28.
23194-19
Trgovska lokala
v Kranju
•e oddasta т оајеш; eden na glavnem trgu. oajpro-metnejša Prešeraova oe-
»ta priporočljiv u vsako trgovino, drugI v pred meetju Kranja cesta o» Golnik, ca trgovino г de talnimi pridelki niinskim) izdelki, ipecerije aH dre go obrt. oba 4di orUe-litve po n»k1 eem. Po jasnile daje laftoik Prane Majdič mdnstrijeki mlin V* — Dom tale.
30976-19
Lokal
v sredini mesta, takoj oddam. Poizvedbe pri hišniku, Selenburgova 6.
23456-U»
Lokal
v novi hiši, prometne lege. pripravno za brivca ali dr'ijfü obrt oddam takoj. Nnl cv -r v^eh poslovalnicah Jutra.
23443-10
Restavracijo
t Zagrebu
prvovrstno, velik kcn»u-ment plve, z vrtom zsa goste, stroji center mesta, prometen kraj, prodam za 1,200.000,- Din, »ARGUS« Zagreb, Dra-škovlčeva 28.
2319019
Lokal za trgovino
na prometnem kraju v Ljubljani aü Kranju, že vpeljan iščem- Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometno«.
33091-19
2 mali
pisarniški sobi
oddem v najem v Javnih skladiščih na Tjrrševi ee-sti 33, na povoljnem kraju, v bližini vhoda v skladišča Poi^ve se v pisarni javnih skladišč.
33336-10
i Din. Jašek да». га «fro al) dajanje naslova 5 Dia Najmanj» znesek 17 Dla
Kupim hišo
rentabilno, večetanovanj-sko, v Ljubljani. Ponudbe pod »7100.000« na ogl. odd. Jutra.
33319-20
Hišo
z vrtom, nasproti dolenjskega kolodvora, ,-rodam. Primerno za trgovca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29090-30
Donosno hišo
komfortno, dobro ohranjeno, v Ljubljani, prodam. Pojasnila daje med 16.—16. uro Franjo Pristavec, Ljubljana, Erjavčeva с 4 а. I.
23391-30
Pečarji in lončarji
Hiša e pečarsko pečnico, poleg sadni vrt, pod ugodnimi pogoji in ceni naprodaj ali se odda v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Э31Й2-Э0
Novejšo hišo
v sredini mesta, primerna
za tovarniško skladišče kupimo. Ponudbe brez posredovalcev pod geslom »Solidna kupčija« na ogl. odd. Jutra	23181-20
Knpim hišo
▼ dobrem stanja (Ljablja-аа-mesto) do 300.000 Din. eventuelno z izgovorjenim niitkom. Ponudbe ne ogl. odd. Jutra pod »Besno«.
aaiae-ao
vno
enodružinsko, plin, centralna, garaža, velik vrt z bazenom, prodam ali oddam z novembrom v najem pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33442-20 ;
Zlata jama
zlasti za zdiwvirüke m odvetnike, ker so v kraja potrebni. Prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji bišo v lepem, jako gosto obljudenem kraju, 8 sedežem mnogih uradov, na zelo prometni točki. Ponudbe pod šifro »Hiša« в» ogl. odd. Jutra.
23337-30
Hišo z gostilno
enonadstropno, 20 prostorov. vrt, cena 270.000 Din ln
VILO TRISTANOVANJ. SKO novozidmo, 721 m' vrta, hipoteka 75.000. Cena 210.000,- Din v Ljubljani, proda Reaii-tetna pisarna ADAMIČ. Gosposvetska 8. pol g Slamiča«. — Tele'on 32-86.	23407-20
16.582 m2 zemljišča
zelo ugodno za parcelaci je prodam v Sp. Šiški ms Din 38. Pri plačUu pridejo v poštev deftio knjižice dobro stoječih ljubljansklb zavodov. Informacije pri Miškec Mrko, brusilnlca stekla in ogledal. Medvedova 38 telefon 35-75.
23385-20
trga, «
ton ter ajrro naprodaj. Vprašati Zalee »t. 20, Savinjska dolina.	_ 2bd-a0
Lepo hišo
vet, aadoooamk, ajjrre i"
gozd, prodam v Ljutomera ali zamenjam za hišo у G. Radgoni Poizve se pri Marš v G.' Badgoni.
aaödi-ae
Dvoetaaovanjska
hiša
naprodaj, zidana na mestnem zemljišču, Ljnbljana, Din 14.000, tudi na obroke. — RealiteAoa pisarna, Ljubljana, Woifowa 1.
Stanovanjsko hišo
v Trstu na prometni točki, zamenjam za hišo oziroma zemljišče T Ljubljani okolica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilna«.
23267-20
3 nadstropno hišo
v centru mesta s čistim donosom Din 80.000.—, prodam. Parcele in zazidana ploskev ca 900 m3. Posredovalci Izključeni Naslov v vseh posl. Jutra.	53382-20
Moderna vila
enonadstropna naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderno«.
23432-20
V Celju
se poceni prodasta dve lepi poplave prosti parceli. Vpraša se v gostilni Plevčak, Mariborska c. št. 7. Celje.
23498-20
v Celju
se proda hiša z gostilno tudi na knjižice Mestne mariborske, celjske in banovlnske. Ponudbe na podružnloo »Jutra« v Celju pod značko: »Prometna«.
23502-20
V Ljubljani
ali Mariboru
kupim donosno stanovanjsko hišo do 200.000,-Tudi s hipoteko. Natančna /pojasnila -poelett podr. . Jutra Maribor pod Gotovina«.
23228-20
Hišo у Zagrebu
tik Jelačlčevega trga, enonadstropno, z dobro uvedeno gostilno ln stanovanjem, zaradi bolezni prod» aa 62.000 Din »ARGUS«, Zagreb, Dra-škovičeva 28.
23193-20
V Zagrebu
tik borze prodam hišo, v kateri je že več let gostilna, vrt za go-te, dvoriščna zgradba, stanovanja po 1, 2 ln 3 sobe, s kamfortam, cena zelo ugodna: 1,350.000 Din »ARGUS«, Zagreb, Draškovlčeva 28.
23192-20
Veliko hišo
v Zagrebu
na trgu tffls glavnega ko lodvora v hiši je restavracija, sobe aa tujce, lokali ln stanovanja, prodam za 2,500.000,- Din. Dolg 500.000 Din ae lahko prevzame. »ARGUS« Zagreb, Draškovlčeva 28.
23191-20
Hišo v Zagrebu
z restavracijo ln hotelom, vse opremljeno, do-broldoč obrat ln sigurna eksistenca, prodam za 1.5CO.OOO Din. Vsa gotovina ni potrebna. »ARGUS«. Draškovlčeva 28.. Zagreto.
23189-20
Posestvo
obstoječe b hiše, gospodar. poslopja, vrta, njiv« in travnika, ob banovinski cesti na deželi, primerno za upokojence, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zadovolj-nost«
2äl56-30
z vpeljano trgovino mešanega blaga v Ljubljani, naprodaj za Din 140.000. Zemljišči cca 7000 m* in Э090 mS, ob Vodovodni oesti po, po 35 Din m*. Ponudbe na ogl. odd. Jn-tra pod »Gotovina«.
33446-80
Lepo posestvo -
v Savinjski dolmi pri Celju, z velikim «edonosni-kom oddam ia 5 let v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri*.
23046-20
Veleposestvo
na prometnem Pohorje popravno za poljedelstvo, živinorejo, gozdarstvo, tuj-skoprometno letovišče proti gotovini takoj na prodaj. Ponudbe pod »Po hcurje« na ogl. odd. Jutra.	33306-30
Hišo
oz. тйо oe. parcelo r Ljubljani ali v neposredni okolici za 180.000 do 350.000 kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Solnč-no«.	33207-2D
oddam • L novembrom. Povšetova 8. Kodeljevo. Po lave вф pel Vlachy Jenkove, 13.
23ЭД1-21
Dvoeob. stanovanje
s kabtnetom. na Mlrju oddam aa november. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
23220-21
Malo stanovanje
enoeoboo z balkonom oddam Zg. SlSka 183 (Kosovo polje).
23243-21
Trisob. stanovanje
t kopalnico oddam. Povšetova al. 36/a Kodeljevo.
2B31Ü-31
Stanovanje
obstoječe iz sobe, predsobe m garderobe se odda samski osebi s 1. novembrom. Naslov v vseh poel. Jutra.
Enosob. stanovanje
oddam bfäzn bolnice. Pismene ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka 20«
23366-21
Dvosob. stanovanje
oddam t вот. Cojcova
a 9.
as»:-2:
Podstrešno
stanovanje
dvosobno, ■ pritikHnami, oddam. Belgrad 10. Po izvedbe istotam.
96ЗД-21
Dvosob. stanovanje
ugodna lega, moderni konfort. Se odda s 1. novembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centralna kurjava«.
23389-21
H
ter oetalkn komfortom, oddam mirni, doba sfcmnki. Ponudbe pod »Mirna ulica sredi mesta« m ogi. odd. Jutra.
Stanovanja
Trisobno stanovanje
a kopalnice, Sčem za L
december. Ponudbe 8 oeno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmerna cena«.
33259-aia
Dvoeob. stanovanje
s kopalnico in prltlkll-njtmi ali sobo ln kabinet Išče aa november v Ljubljani mirna stranka brez otrok. Ponudbe na Zlobec, poročnik Smod-nlšnlca, Kamnik.
23234-21»
Stanovanje
eaa aü dvosobno • novembrom iščem. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »3 odrasli osebi«
33306-Sln
Lepa hiša
v Ljubljani, Ul stanovanj, vrtam m parcelo 360.000; Valjčni mlin, z žago in olj no stiskalnico Ш.ООО. Do-bičkanosna lesma industrija, vodni pogon 1.30.000.-Mnogo hiš in trgovin, gostiln, posestev v Mariboru in okolici na prodaj. Posredovalnica »Rapid« Maribor, Gosposka w. 28.
33316-20
Stavbno parcelo
t Ljubljani ali Maribora ne prometnem mestu m manjšo enonadstropno ali pritlično hišo knpim. Kupim eventualno obstoječo manjšo hišo z lokalom in stonovanjem. Ponudbe na: Vida Ceh, Zagreb. Samotarska Я.
вввЯ8-30
Hišo
enonadstropno, dvostamo-vanjafco z velikim lokalom t centra mesta Bedeče prodam. Elektrika, voda, kanalizacija, vrt. Zelo pripravno za upokojence, viuotoč ali vsako obrt. Cena 48,000 Dm. Ponndbe na ?,ibret, Radeče pri Zidanem mesta.
23ЭЯ7-50
Hiša
v Novem mesta se proda za nrzko ceno, štiri stanovanjska z lokalom za trgovino, obrt ali delavnico kompletni čevljarski obrat s tremi stroji, eventuelno se odda tudi v najem. Nadalje se prodajo 2 njivi 6000 в in 2006 m, ki sta pripravni aa stav bi-šča in lep» parcela gozda, ki je oddaljen pol ure od mesta. Ponudbe na oel. odd Jutra pod »Lepa Tega«.	23921-20
Mesarijo
z vsemi priitiklinami _ ▼ Ljubljani, oddam v najem ali prodam posestvo. Vič, Tržaška cesta 48, Ljubljana
3M05-80
Ядщдуй
Beseda 1 Dla. davek S Din. n Uho aH dajanj« naslova 5 Dla Najmanj» taeaek П Dla
Dve stanovanji
vsako i eno sobo ta ke-hinjo oddam aa november.
Tržaška ceste »t. 34. prednost imajo driU uslužbenci
Trisob. stanovanje
oddam takoj aM sa ao-
vember v Streliški ulici št.
Dve sobi
v pritličju za pisarno ali mirno obrt oddam, Tyr-ševa 36.
23386-19
Hišnim posestnikom
Prosimo Vas, ne pozabite v ponud bah stanovanj navesti točnejše podatke o tem, kje je dotično stanovanje (v centru, v njegovi bližini ali na periferiji odn. v bližini cestne železnice), v kakšni legi je (na cesto ali pa na dvorišče odnosno vrt), v katerem nadstropju, kakšne udobnosti nudi itd. Navedite morda tndi ceno. S tem boste onim, ki išžejo stanovanja, prihranili pota in stroške, obenem pa bo oglas imel mnogo večji nspeh.
Dve stanovanji
Tro ln dvosobno komfortno v centru mesta oddam • 1. XL 1935. Naslov v ogL odd. Jutra.
22945-21
Enosob. stanovanje
oddam. Podroinlk, eesta na Drsnikov vrt 10.
зэахш
Trisobno stanovanje
oddam. Restavracija S«v-šek^Dev. Ma». ▼ Polja, kolodvor.
aaueai
Trisobno stanovanje
poceni oddam. Vegov» ul. 8/L Istotam se odda prazna, dvoriščna soba
'яавод
Dvosob.- stanovanje
s kopalnico, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Trisobno stanovanje
ugodna lega, moderni konfort. Se odda takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centralna
kurjava«.	_
23388-21
Stirisobno
stanovanje
e e kopalnico in telefonom v visokem pritHčju, ki ima razgled na vrt in prometno križišče, oddam 6 1. novembrom 1666. Zelo ugodno ta zdravnika aH zobo-tehnika Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2MU5-S1
Trisobno stanovanje
komfortno oddam takoj za 600 Din, Ponudbe na ogl. odd. Jutro pod »Vila«.
23431-21
Dvosob. stanovanje
obsežno, oddam. Naslov ▼ vseh poeL Jutra.
23423-21
Enosob. stanovanje
lepo suho oddam s 1. novembrom. Koseze 74.
23420-21
Sobo i kuhinjo
lepo parfcetlrano takoj oddam. Polzve se Glln-ce. Tržaška cesta 10. v gostllnL
---21
Trisobno stanovanje
v H. in TTT nadstropju s souporabo vrt» oddaib s 1. novembrom. Ponudbe na gi. odd. Jutra pod »Centrum«.
23487-21 Dve stanovanji
lepi, trisobni v visokem pritličju ln L nadstropju s souporabo vrta nasproti Banebe uprave od dam a 1. novembrom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Banska«.
23486-21
Trisobno stanovanje
s konfortom za 1. nov. oddam. Pojasnila se dobi
Palača Viktorija I. nad 23518-21
Enosob. stanovanje
kabinet, kopalnica, balkon, oddam 1—2 osebam za Din 600.— Naslov v v veeh posl. »Jutra«.
23513-21
Večje stanovanje
soba. kuhinja ln pritl-kline, se takoj ugodno odda. — Baraka c. 116.
23509-21
Dvosob. stanovanje
pri tik lin«, vrt, aa Dm 300, oddam za 1. november. Smaraka oeate 43, Moste, nasproti gostilne Schwent-ner.	2&J60-31
Enosob. garsonjero
s kopalnico, iščem ia L november. Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod »Garsonjera«.
28401-31»
Stanovanje
i di 1 sobno, ;ščem za november. Ponudbe na ogl. odd. Juta» pod »Točen«
Trisobno stanovanje
S kopalnico in vrtom ▼ rfli ali manjši hiši, išče drž. uradnik za 16. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zagreb«.
здет-aiia
Dijayike sobe
2 dijaka (in ji)
»C gospodično sprejmem v vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
аЭДО-22
Sobo odda
o»eUa i um Javek i l/iu. i3 Šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Dia.
V Celja
Mariborska cesta 18, oddam lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom.
23223-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam za 1. nor. r Idrijski tO. 7.
23266-23
Opremljeno sobo
solnüno, mirno, oddam solidni osebi aa stalna Pojasnila hišnik Tyrseva 36.	23387-23
Lepo sobo
ln kuhinjo oddam яа november »11 pozneje. Ob Ljubljanici, Kodelje-vo-StepanJa vas 123.
23235-23
Prazno sobo
s strogo separimsm vbodom v centru, oddam. Na-v veeh posl. Jutra.
23316-23
2 sobi
prasni, pebrfcet, ts9to$ •<!-d«m. Center.. Naslov v vsoti pod. Jutra.
Sobe i.iče
Beseda I Dla, «avsfc 3 Dla. ta litra ali iajaaj« oasiova 5 Dta. Najmanjši znesek П Dla.
Trgovski potnik
ve*e odsoten, iča • i
novembrom opremljeno Io-po tobo strogo separirano
v bližini pošte. Ponudbe na ogl . odd. Jutra pod »Veliko odsoten«
Sobico
opremljeno, Hče aoftto» samec, najraje pri kaki
vdovi. Dopisi pod šifre •Trgovski zastopnik« na ogi. odd. Jutra.
Preprosto sobo
separirano, Bčem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen«.
Akademičarid
Iščeta sobo v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod zna ko: »Svetla«.	23280-23»
Profesorica
išče lepo opremljeno sobo s oskrbo v oentru mesta. Ponudbe n» ogl. odd. Jetra pod šifro »ProfoMH-ea«	23ЭЭ6-23а
Sokovnik "Stov Konjice.
2В31ДО
Stroj
*•«. I U( M ■ I»
daae. Sttlw « vset- poal. Jutra.	_
S33B6-98
Lokomotiva
Boralg Я Ka, 600 Wa
medosja, v brt»hibnom stanja a» prodaj. Ponudbe pod Stfro »40.006« aa
Zagreb.
238J0-9
Opremljeno sobo
i dvema posteljama, Sčem za 1. november v bližini Domobranske vojažnice. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod Ы• »Mlad par« 28672-8Sa
Prazno sobo
s StedSnikom ай no stanovanje Sčem. Ponudbe pod »Rožna dolina ali V>6< n» ogi. odd. Jutra.	2B860-33»
Akademik
išče stanovanje aa tn-štrukcljo. Ponudbe pod »Takoj rabim« na ogL odd. Jutra.
23411-33a
Opremljeno sobo
s sepeairanlm Vhodom event. s kopalnico. Iščem Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Fo&ta — bolnica«.
23413-23a
Majhno sobico
prazno Iščem v Släkl. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
23421-23a
Sobo
poceni Iščem za stalno s 1. novembrom. Ponudbe na Ivail Zaveršnlk, Bel-levue«.
2МЭТ-2Э»
Kompresor
» «k. za prt-blÜno 6 kbm mk» na me-
nuto n» sesalni strani, v popolnoma dobrem sbanjo, k trpim. Tu«E kupim ftroj za mošu:» tetoai o -.<» 10Г1 kbm n« 8 do 10 vt. Ponudbe pod »C1.7RV na Pubiiartaa, Zagreb.
28301-Л
Čevljarski stroj
»iSkiger« (oiHiidoroo) s» neki ceno prodam. Pa j« Anton, Sela p. Brusnice DoL
EBS33-9
Kovaški vrtalni
stroj
v dobnn stsnjs, kupim.
Hrom« Prane, ftmartaio 38, p. Moste
8S43R-8»
Kotel
1яал{Ьнц Cofu наЯ, vsafj
30 artm. 6 do 10 kub ж vsebine, kupim za staro želeno. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra.
8МЮ-2»
Pisalni stroj
dnbns obran jen, kupkn
rrroti tsiojšnjescu plačHu. fVmudbe na ogl. odid Jutr» pod »Gostilna«.
dobro attutam. ki fcffl mlade xaoclk». d» mu kraJA» «rtviTrfr« dneve ali večere, naj se oglasi na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Mucka«.
23361-24
ЗШ2ШЗi
Vsaka beseda	2 Din;
davek 3 Din. za	Šifro a!i
dajanje aaslova	5 Dia,
najmanjši znesek	28 Din.
Inteligentna
gospodična
dobra gospodinja, bi poročila g. učitelja z dežele. Dopise o» podružnico Ju-' tn» v Celju pod »Ljubiteljica narave«
3S3SH35
Obrtnik
ločenec, ne po lastni krw-
di. teli spoznati dobro, po-Нтю gospodiöno, do 36 let. Ločenke niso izključen«. Nekaj prcnjoč«ija ! Fo možnosti slika. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod -Iskren« na ogl. odd. Juto».	23299-86
Vdova 58
po iele-zniSkem podmd-niku želi resnega znanja V poStev prihajajo sama železničarji. Ponudbe B» ogL oddelek 0utr» pod Sft* »Jesen 36«.
Mlad posestnik
takoj kmečke do-
s primerno doto. Vdove brea otrok niso teklj»-čene. R*»n« ponudbe na ; ogl. odd. Juti» pod »Jesen 38«.	ЗП8В026
рогов kle s
VOeljn
iščem sobo в hrano яа višje gimnazijko pni bolj SI rodbini. Naslov se izve v podružnici »Jutra«
v Celju.	_
23307-23»
Sobo
lepo, oolnčoo, s koprintes oddam 1-3 osebam. Naslov
▼	vseh posl. Jutra.
299»«
Sobe
poleg Univerze oddam. Se-pariraa vhod. Naslov т vseh pofll. Jutra.
3SM7-86
Sobo
lepo, prazno affi meblova-no, tudi g klavirjem v I. nadstropju v vili oddam a L novembrom. Naslov
▼	vseh posl. Jutra.
39344-33
Opremljeno sobo
oddam gospodični aü go-apej, uporaba kopalnice, klavirja, na željo družabni priključek. nemška kon-oerzacija, bližina Sv. Jakoba. Naslov v vseh posl. Jutra.	23337-33
Beseda t Din. davek " Din. za Šifro ali dajanje taslova S Dla Najmanjši znesek 17 Din.
Poravnalni stroj
(Abrichtmaschine) ■ pripravo aa vrtanje, skoro novo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33127-29
Šivalni stroj
d«ber, prav poceni naprodaj. Ljubljana, K ari ovčka cesta 4.
Pletitni stroj
St. СИЭО Ш1 f j eicii lUfRvd^.
Idrijska ML, Vaaxiot.
Dve vezani sobi
opremljeni svetli, s separatnim vhodom, na Mir ju, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
334T7ll-23
Stanovanje S sob
sončno, veranda, kopalnica ia pntftSn«, oddam za
november. — Informacije: Tavčarjeva «1. 3/1
'ЯМГО-31
Dvoeob. stanovanje
s kopalnico, odda za november Trrbuč, Gline«, Tržaška 6, telefon 364».
33461-Я
Enosob. stanovanje
s prftkllnaml I. nad
strop je oddam. Vodovodna oesta 83 za Tunelom 23250.21
Podpisani
opowjam
d» sinem plačnik a» dolgove, če bi jih delala moja žen» Elizabeta. — Lakner Peter, Dravije 3-29*39-31
Stanovanje 2 sob
a kuhinjo, takoj oddam. Hreoor» jd. 16Л.
3B«6-ai
Trisobno stanovanje
komfortno oddam • 1. novembrom. Poizvedbe v drogeriji Hermes, Mikbši-čeva 30.
048031
Trisobno stanovanie
кораШоа, vrt, veranda, oddam zek> ugodno t 1.
novembrom. Mariborska 31. visoko pritličje.
23454-31
Sobo
oddam gosr "lični afi dijakinji v ce- u-u. Naslov v vseh pošlo. xlniceh Juti».
23435-33
Prazno sobo
s posebnim vhodom v sredini mesta, oddani. Naslov v vseh pos. Jutra.
23428-23
Lepo sobo
center, poseben vhod oddam 1. novembra enemu aH dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23436-23
Prazno sobo
poseben vbod oddam ta-
koj. Naslov v vseh Jutra.
23519-23
Lepo prazno sobo
in opremljen kabinet oddam. Poseben vhod, parket in elektrika., Vldov-danska 14-1.
23515-23
Sobo
iščeta t ЬКйш poMe 4v» gospod» s 16. ткут. Ponudbe na ogl. odd. Juti» pod »Točna plačnika« .
2346830»
Dva gospoda
sprejmem kot sostanovalca. Izve se na Rimski. eesti 1
Stražnico
za fino mehaniko skoraj novo ugodno prodam. Fils Josip. Domžale Savska cesta 3i.
2X236-29
Stroj
a» reosanje msmifafctnnift
vzoreer, stroj sa izdelovanje oblečenih gumbov in elektro motor od 2 do 3
HP na tok 330, kupim. Ponndbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«.
83306-38
Nov šivalni stroj
za krojače яшчпке »Kaiser« poceni naprodaj, tudi proti knjižicam celjske Ljudske posojilnice. Vprašati pri »Sidru« Celje, Mariborska.
23497-29
Navijahii stroj
z 1B -rreteui m pletSni stroj ЗЦХ80 cm, prodamo, i Mela, Smartrnska 1Ю.
26464-29 I
m
Vsaka beseda	2 Din;
davek 3 Dla. za	Šifro ali
dajanje aaslova	5 Din,
najmanjši znesek	20 Din.
MlajS akademik
Bče znanja samostojne dame. DiakrecSia. Neenomiim-ne ponudbe na ogl. odd. Joto» pod »Zdravnik«.
Tražhn poznanstvo
aSob» X čntovnЉ», 8r-
Ьтагц dopisivanj» i društva radi. Neanonimne po-nude pod »Drž. ttnovnboa« aa ogl. odd. Jutra.
Katero dekle
•t itU toplote na nebu
ljubezni. Ponudbe pod »Rožnata planina« na ogl. odd Jutra.
83338-94
Simpatična
gospodična в ogledne rodbine zmožna voditi gospodinjstvo, želi dopisovati v svri» poznejše ženi tire z boljšim gospodom po motnosti dr- j žavram uradimkom stn-rim } 90-40 let. Pnednost imajo gospodje visoke postave, j Le reene ponudbe pod ; značko »Marija« n» ogl. odd. Jut».	23329-34
Mlada gospodična
žeil poznanstva в boljšim gospodom. Ponudbe pod »Prljertna Jesesn« na ogil. odd. Jutra.
2Э188-94
Uradnik ministrstva
aftranrmk v višjem pafaiki
ju, Slov«n«c, 36 let, rim-.skokatrf^k, samec, belo ee-üden, popolnoma zdrav, želi • poročiti gospodično ia dobro situiraue rodbina Informacije daje za IO Dia v po»4zieh znamkah »-Rezeec 'Aagrab, Pošt UL
23ЭЁВ-ав
2enitve
poapedujujMi najve^ne^o.
RampošSjamo informativne prospekte ako nam pošljete Din ИХ- v znamkah. Diskretnost jamčimo. »Be-zor« Zagreb, Pošta HL Velika яЪея» prvoviKt-nih partij obeh eix>k>v.
Ločenec
ne po svoji krivdi se želi poročiti s gccpodlč-no, vdovo all ločenko tudi z otrokom, katera bi razpolagala z nekaj premoženja. Imam večje podjetje e veiiilm zaslužkom hi premoženjem. Starost 30 Jot. Ponudbe pod »MHa duša 30« na podružnloo Jutra v Mariboru.
23494-25
Gospodična
Simpatična, tepovetao
obražena, s 360.000 Din vrednim premoženjem, mesečnim dohodkom 2ЛР6 Din, želi znanja z boljšim, značajnim, dobro ritMaaia trgovcem aM višjisn urad-nSkom, čedne zunanjosti, ^tasoeti do 3S let. Popise prosim s eEiko n» ogL odd Jrrtra (vrare se pod častno diskrecijo) pod Šifro »Cftrešelj 28«.
Hišna posestaiica
želi znanja z železničarjem ali drugim državnim uslužbencem. Dopisi na podružnico »Jutra* v Celju pod značko »Edel«.
23501-25
Dober nasvet f e zlata vreden
Najboljši pa je vedno nasvet onega, ki ima bogate izkušnje. To velja tadi za čitatelje in inserente »Jutra«. Zato izkoristite tudi Vi dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« vsak dan, zlasti v velikih nedeljskih številkah v malem oglasniku številne zanesljive nasvete in informacije v vseh stvareh poslovnega in osebnega značaja, in da imajo oglasi v »Jutru« največji uspeh. Kadar iščete ali oddajate službo odnosno stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, tedaj čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, Ы že leta in leta z uspehom inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog deset-tisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili boste s tem na času in denarju. Enkratni poskus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Zato oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh.
v pekariji.
2348646
Lepo sobo
oddam v Hirsfci ulici 19. I nad. desno, Krošeli.
амэ8-23
ROLETE, 2ALUZIJE
vse vrste teftstUne rolete (drvo-nitke), rolete 1z Ia gradlna ln lesene rolete v vsakih konstrukcijah Izdeluje solidno in najceneje tvrdka
Kobal Peter, Kran)
dravska banovina
Specialna Izdela* va »PETKO« samona-vijalcev v vseh dimenzijah.
Dobavlja tudi na hran. knjižice. Zahtevajte ponudbe ln cenike.
ZNIŽANE CENE
dvokoles, otroških igrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko! »TRIBUNA« F. В AT J EL, tovarna dvokoles tn otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovška cesta štev. 4
Tekstilno podjetje IŠČE SVETLE PROSTORE po možnosti s priključkom na električni pogon« 300—500 ma površine, 4'/2 do 6 m višine v enem izmed tekstilnih središč. Ponudbe z navedbo cene, v srbskem ali nemškem jeziku pod »432« na »Propaganda« a. d. prej Jug. Rudolf Mosse a. d. Beograd, pošt. pretinac 409.
NE KUPUJTE PORCELANA.
DOKLER NISTE VIDELI NOVE IZLOŽBE IN NIZKIH CEN NOVODOSPELIH, KRASNIH SERVISOV, V DOMAČI STEKLARNI
IVAN ROVAČIČ — MARIBOR
SLOVENSKA ULICA 10.
PRODAJA TUDI NA OBROKE!
IIIIIIIIIHIIII
Pišite še danes!
OSTANKI MARIBORSKIH TEKSTILNIH TOVARN brez napak,, pristnobarvni, samo boljših kvalitet, у kosih, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, v paketih, vsebujočih od 10 do 20 m razi. blaga Vsak paket samo Din 107.—. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju »Paket serija B/2« 8 vsebino moškega ženskega, namiznega, po-stelnega perila in rjuh ter »Paket serija D« z izključno toplim zimskim blagom. Neprimerno vzamem nazaj m zamenjam. Na zahtevo pošljem tudi vzorce. Pišite takoj na »»Kosmos«« razpo-šiljalnico ostankov -
Marib. Tekst. Tovarn MARIBOR, Dvorano-va cesta 1.
Vseh vrst
PARCELE
posestva L t. d. v največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov ngodno proda
Realitetna pisarna
JOŽE GRAŠEK Ljubljana
Gledališka ulica 4. ( nasproti opere )
Telefon Int.: 33-04.
Za prospekt pošljite 10 Din v znamk.
OD 1755.-1935. LETA
Skoro 200 let stara izkušnja, združena z najnovejšimi odkritji v znanosti, je ustvarila novo belo penečo se pasto za zobe, v modro-belih progastih tubah. Je izrednega okusa in napravi zobe že po kratkem času snežno bele. Poskusite tudi VI še danes! Tuba po Din 8.-Tuba po Din 12.-
Našim od I cm a Iccm
Prizadevamo si, da Vas vsak dan bolje in vsak dan ceneje postrežemo. Zato smo
preselili našo prodajalno
in sedanjih prostorov ▼ Prešernovi ulici 7 v lastno hišo v Šelenburgovi ulici 7
nasproti Glavne poste
V novi prodajalni Vam nudimo boljšo službo in večjo udobnost ter Vam omogočamo:
da si na Širokem pločniku pred novimi izložbami mirno ogledate našo bogato izbiro vsakovrstnih čevljev,
da Vas v trgovini vestno in strokovnjaško postrežemo,
da Vam svetujemo, kakšna obutev najbolje vstreza Vašemu poklicu in svrhi, za katero jo rabite,
da si brezobvezno pomerite in poskusite čevlje, ki odgovarjajo obliki Vaše noge,
da si k vsakim čevljem in k vsaki barvi obleke izberete vstrezne nogavice,
da Vam v naši higijenično urejeni pedikuri brez bolečin odstranimo kurja očesa, trdo kožo in zarastle nohte,
da Vam po osvežujoči kopelji strokovnjaško zmasi-ramo noge.
Vse, kar rabite, da si ohranite zdrave noge, da ste dobro in poceni obuti, dobite pri nas.
Strokovnjaki smo, zaupajte nam! Služimo narodu.
Obiščite nas v naši novi prodajalni.
Llobllana
Nasproti Glavne pošte
Golša, nabrekel vrat
je obolenje ščitne žleze, ki se mora pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v svoji funkciji kot zaščita proti strupom vse preveč preprečuje, zaradi česar lahko nastopijo neprijetni, a često tudi nevarni pojavi.
Zdravniška znanost je dognala, da so soli, ki vsebujejo jod, pri raznih oblikah golše izredno učinkovite. številni bolniki so ugotovili z uporabo našega zelo preprostega
domačega zdravljenja s pitjem
nagel, povoljni, povsem neškodljiv vpliv na bolezen.
Vsakdo, ki je bolan na golši, ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, ki jo vsakomur
POPOLNOMA BREZPLAČNO
pošljemo. Zadostuje dopisnica. Poštno zbiralno mesto:
Ernst Pasternack, Berlin S. O.,
Michaelkirchplatz 13, Abt. P-115.
5092
PIŠITE, DOKLER JE SE NA ZALOGI!
STANKI:
Paket A vsebuje pristnobarvno fino zimsko blago (flanele) ostanke po 2.50—4.50 m v različnih vzorcih, skupaj 17 do
17.50 metrov. Cena celega paketa samo 115.— Din. Paket C. Ostanki zimskega blaga za žensko perilo (flanele), zimski cvirnati barchent za eno obleko in ostanek finega blaga za eno žensko obleko. Skupno samo 135 Din. Paket G vsebuje 10 m I» belega platna naturell za žensko perilo in 2.50 m belega platna za posteljne rjuhe. Skupaj samo 135 Din. — Pišite takoj, katero serijo rabite. Razpošiljamo poštnine prosto, samo po povzetju. TEKSTIL SLAVIJA, Maribor, Kralja Petra trg štev. 4.
ZAHVALA
Podpisana se najtopleje zahvaljujem« gospodu dr. Rakuljiču, specijalistn za ženske bolezni, Ljubljana, Miklošičeva cesta, za izredno težko komplicirano trebušno operacijo, ki je pod njegovim veščim vodstvom sijajno nspela, da se po dolgoletnem bolehanju počutim danes povsem čila in zdrava.
Za skrajno nizko odmero honorarja in ugodnih plačilnih pogojev, se gospodu dr. Rakoljičn še posebej iskreno zahvaljujem.
ZVONOMIRA JUVAN, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35.
Mdor oglašuje
ta napreduje f
Razpisujemo dobavo pohištva ZA 60 SAMSKIH SOB
Strta od bolesti in vdana v voljo Božjo sporočava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da sva izgubOa včeraj zjutraj ob petih, previdenega s^ sv. zakramenti, najinega srčno ljubljenega, najboljšega soproga, oziroma očeta, brata, strica, zeta in svaka, gospoda
ing. ehem. Jakob Turka
direktorja kmetijske kontrolne in poskusne postaje in bivšega honorarnega profesorja na tehn. fakulteti.
Pogreb bo v nedeljo, dne 20. t m. ob petih popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta 18, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Sv. Petra v soboto, dne 26. oktobra ob 8. uri zjutraj.
MARIJA, roj. BARTL, soproga, SRD AN, sin.
Rodbine: TÜRK, Novi kot, Draga, KNAUS, HUDOLIN, ing. BARTL, ing. ŽAGAR.
LJUBLJANA, dne 19. oktobra 1935.
Kupufte domače blago:
Г
SUKNO,
kamgarn, ševjot in melton za moške obleke in zimske suknje nudi letos po zelo znižanih cenah
ireOVSKi-DOM
fcrumMs
TOVACHA • РЕЙНА • Й1 • OBLEK
CELJE ŠT. 20
POSKUSITE IN PREPRIČAJTE SE TUDI VI! Ogromna izbira in zaloga ter najboljša kvaliteta. Pišite še danes po brezplačne vzorce in cenik!
■ ter i
nes
ZAHVALA
Najiskrenejše se zahvaljujemo za številne sožalne izjave, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda
IV. EV. LOBETA
nadnčitelja v pokoju.
Predvsem se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, šolskemu upravitelju gosp. Alojziju Intiharju, predsedniku učiteljskega Udruženja g. Josipu Zupančiču in župniku g. Alojziju Zupancu pa za poslovilne govore, gg. pevcem za pretresljive žalostinke in gasilski četi za častno spremstvo. Zahvaljujemo se tudi uci-teljstvu, šolski mladini, darovalcem krasnih vencev in šopkov, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tolikem številu spremili pokojnika k večnemu počitku.
Vsem Bog plačaj!	ŽALUJOCE RODBINE.
(postelja, nočna omarica, omara za obleko). Oprema mora biti iz trdega lesa (lahko mešan), preprosto, toda čedno in solidno izdelana.
d. б. v. postelja . . . 190 95 45 nočna omarica . 37 40 80 omara za obleko 55 110 185 miza , , . . 60 90 80
Ponudbe se morajo glasiti franko Slatina RadencL — Zdravilišče Slatina Radenci.
PRIHAJAMO ZOPET IN PRINAŠAMO ZADNJE MODNE NOVOSTI
VELEMANUFAKTURA
A. & E. SKABERNE, Ljubljana
Oglejte si izložbe
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra, Adoll Ribnikat. - Za Narodno tiskamo d.d. tot ttakamar* Prane Jezeriek. - Za tazeratoJ del Je odgovor« Акф Novak. - Val f Ljubljani,