Dratar.
i.
Malo ne vsak kraj naše domovine ima ae atlaj svoje dratarje ali piskro-vezce. To so možaki nenavadrio oblečeni, umazani in obložeui z žicanii, kon-Tami, pastmi, drugače pa pošteni in priljudni, da se kmalu vsacemu prikupijo. Govor^ malo dmgače, nego mi; ravno zato nam je njihov jezik bolj zanimtv, in jih tom rajče poshižamo. Mi jih imenujenio Slovake, a sarai se zovd Slo-vence, ravno tak>5, kakor mi.
Jaz sem v svojej mladosti žifel na samotnem kraji, kder se celo leto ni ni<5 poselnega dogodilo; vedno je bilo vse tito in mirno, samo na svet Težer, ko smo jaslice stavili, o Vuziim (velikej no^i), ko srao vuzenlco kurili, in spomladi, ko je priSel piskrovezec Marko, postalo je živejSe.
182
Marko se je vsako leto nekoliko dni pri nas raudi]. Ceravno je bil &n in umazan, vendar se ga otroci nismo bali, nego vpdno smo ga lepo pozdravili iu ves čas, dokler je pri nas ostal, okoli ujega skakljali. Casa njegove vrnitve smo vsako leto tak6 težko pričakovali, kakor svetega večera in Vuzma, ia novica: Marko pride!" razširila se jti vsako leto raed vašfeo inladiao tako hitro, kakor blisk. Vsi sino se okoli ujega zbirali m ga pozdravljali, kakor da bi bil naš oče dom6v prišli; doma stno vse piskre in koave preiskali, da bi mu tak6j kako delo preskrbeli in potem v senci pod stariin orehom okoli Djega sedeli in njegove priporedke poslušali.
II.
,,Marko pride! Marko prido!" oduievalo je Se dolgo let veselo po vasi, ko sem jaz že bil odrastel, iu doniači kraj zapustil. Ce sein domčv prišel in Marka videl, sem ga bil Se tudi jaz vesel. Pa takrat j» bil že star, in šal in veselih pripovedck ni bilo veo toliko slišati od njega, zato tudi ui bilo ?eč toliko otrok okoli njega. Navaduo je bolj resuo na pragu ali na klopi pred hiSo sedel iu piskro vezal ali pa konve kvpal. Jaz scui očeta prosil, naj ga povabijo v nedeljo k obedu. Ob nedeljah je bil Marko snažen v obleki in tudi njegov govor in obnaša je kazala olikauega človeka. Kdor bi ga ue bil pozual, bi ne bil vedel, da je to piskrovezec Marko.
Pri obedu vprašam Marka: ,,Koliko let že hodite t nale kraje?" — ,,Koliko let že Iioditn? Oh! tvoja mama so še bili malo dekletce, ali ni res? ko sem prvič prišel v te kraje. Tega je že trideset let in — niti jedno leto nisem izostal."
,,Ali je pri vaa domi budo živeti, da bodite po svetu f" vpraSam dalje. —• ,,Kakor okoliSčine naues.5. Jaz sem doma v Kovni v Treačinskeui komitatu. Moj oče so bili konjdr in so mi zapustili lepo preinožeuje. Jaz se v mladih letih nisem druzega nčil tiego piskre, vezati, in to delo sem vse svoje življenje zvesto opravljal; kakor vidite, gre mi Se zdaj dobro od rok. A to je tudi krivo, da ne uživam domače sreče. Vedno sem na potu, loeen od d6ina — od žene in otrok... To je tako gunljivo in žalostno izrekel, da sino tudi mi občutili, kako inu je pri srei.
,,Tedaj ste ožpnjeni, llaiko?" vprašajo na to mati. — ,,Da, oženjensem in imam šestero otrok. Fante sem dal 7 Pešti iziolati in dva zdaj oskrbljujeta moje posestvo, h6erke so omožeue, oajmlajši sin pa eesarja služi." — Vsi smo pri teh besedab Marka začudeni gledali. Občuo tihoto, ki je vsled tega nastala, pretrgajo potem o5e ter rek<>: ,,Kakor viflim ste bogati, a vendar še oa svoje stare dni bodite po svetu piskre vezat?" — ,;Ne morem dom^ostati. Otroci me Ijubijo iu žcl^, da bi doina bil in pustil svoje delo, ali jaz tega ne morem. Itiiam veliko vasi cd Mure do Save, v njih pa mnogo prijatelje?, in povsod me gospodinje vsako leto težko prieakujejo b ptSCenimi piakri in konvami. 0, ko bi me katero leto ne bilo, kdo bi jim to vse popravil ? Že večkrat sem si mislil: letos grem zadnjikrat. A spomladi sem čutil, da sein še zadoati trdnii kosti, in zopet sem šel v stare, znane mi kraje, kder sem med znaaci in prijatelji, kakor domlu — Ko je prenehal, bili smo vsi ganeni. In ko smo vstali od mize, reče Marka: ,,Z Bogom! ostanite zdrari, jutri moT&m dalje! Bog vam povmi vašo gostoljubnost in prijaznost do meue!"
r 183
m.
Zopet je bilo leto dni preteklo in spomladi so prigakovali otroci in go-spodinje Marka; ali Marka ni bilo. Povsod so ga pogrešali, kamor je zahajal. Gospodinje so bile žalostne, ker ni bilo nikogar, da bi jini bil počene piskre zvezal. Druzega piskrovezca ni bilo T vas, T kateio je Marko Ziihajal, ker so dobro znali, da ondTi drugi nobeden ne dobi dela. Tudi otrokom je bilo žal po njem, ker nihče jim ni znal tako lepo in tako ganljivo pripovedovati, kakor dratar Marko.
,,Gotovo je umrl, ,,rekli so povsod, in taVo je tudi bilo.
Gfopod župnik so dobili pismo nasledojoga zapopadka: ,,PiskroTezeo Marko ue bo več prišel y vaSe kraje. Umrl j«. To Vam naznanja njegov sin Janko."                                                                                      j. s—a.