Leto XXII., št. 85
Ljubljana, sreda 15. aprila I942-XX
Cena cent. 70
opidv iiisivu mudimo fumiuicvk ulica 5*
Telefon it »1-22. <1-23 il-24 libertini oddelek Liubliana Puccini reva ali-
C» 1 - leleloc «t 11-25 M-26 Pcdruimca .Novo meMo Liuhl lanska cesta 42 Rakuna • a UuMianskc pokranno on poirn» /eki vnem ravodu it 17.749. za ostale ktatt (r.i»tii s-r> >»w ' nnrt '.ntt Pnq NJr II »IIH
i*..	^n.'.ui-Si H,	mia» ij (vt
Itaiitf -n inozemstva ima
I •„„,„, "»hKi.nr? In'.ana i ^ MU A.N'f
1 s ta a i ■ » • » k da o razen p o o e d e 1 » k • Naročnina inaia mesečno Ur 12.—. tm inozemstvo pa Lit 22.80
Utedaiitfo: L tahitana. Puccimiev» altea »te», V (elefoc
»er. 31-22. 31-23. 31-2*__
Rokopisi se o e » t a č a i o_
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pubblicità di provenienza italiana ed e«era : _ Unione Pubblicità Italiana S A MILANO
Nov uspeh italijanskih podüioriik na Atlantiku
Pet ladij potopljenih — Angleški poraz v Cirenalki — Ponovni letalski napadi na Malto
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sii
je objavil 14. aprila naslednje 682. vojno
p< rečilo:
V' Oirenalki so bile po živahni borbi zavrnjene sovražne kolone, ki so jih podpirala oklopn* vozila in topništvo. Sedem tankov in Številna avtomobilska vozila -«o bil3 uničena, dva oficirja in več desetin v& akov pa zajetih. Sovražnik, ki je utrpel tudi hiule izgube na mrtvih in ranjenih, se je v neredu umaknil.
Letalstvo je nadaljevalo bombardiranje ciljev na Malti, ki jih je večkrat silovito napadlo. Italijansko-nemške skupine so 7 uspehom naj a'Ile letališča r Mikabi Hai-farju. I.uki tn Gudiji in hudo poškodovale več letal na tleh.
1 odmornica. ki deluje na Atlantiku po.1 r*iV-„> ittvom korvotnega kapitana Emilia Oliviprja. sporoča da je potopila dva par-nika ln tri petrolejske ladje v skupni to-nažt 48.000 ton.
S katerimi državami
je Italija v vejni
Rim, 14. aprila Agend a d Italia e dell Impero objavlja dopolnjen pregled evropskih in izvenevropskih držav, s katerimi je Italija v vojnem stanju ali pa v posebnem
položaju pravnih odnosov. Italija je v vojnem stan u: z Veliko Britanijo, njenimi dominjoni, kolonijami in ozemlji pod nje nlm mandatom, s SSSR. Zedinjenimi državami, Guatemalo, Panamo, Kubo. Haiti Salvadorjem: San Domingom, Nikaraguo Hondurasom. Kostariko, Cangkajškovo Kitajsko. Nizozemsko Indijo in Belgijskim Kougom.
Oržave, s katerimi Italija ni v vo'nem p? ar ju, pač pa je z njimi prekinila diplo matske odnose, so: Egipt. Irak. Brazilija. Mehiko, Kolumbija, Venezuela, Peru, Urugvaj. Paragvaj. Bolivija in Ekvador Samo p-flun„cni pa so diplomatski odnosi z Iranom !n Saudovo Arabijo.
P. b', anci'o, njenimi kolonijami ln ozemlji prd n^irm protektoratom aH mandatom traja sicer pravno še nadalje vojno stanje venca? pa je treba upoštevati premirje Z Grčije so zaradi vojne prcpadlp vse pogodbe it trgovinski sporazumi venda'- pr je bil ( tnovl en carinski dogovor ki ie velja; prej. Z ozemlji bivše Jugoslavije t»o nrem naie veljati prejšnje trgovinske pogodbe za adi razpada jugoslovanska države med tem ko je s Hrvatsko skle-njen podeben r> ».rvor z dne 18. maja 1941. (Ultime notizie.)
Nemška ssdba o položaju na Pacifiku
Berlin, 14. apr. V nemških političnih ln vojaSk.h krogih so predmet največje pozornosti novi sijajni uspehi japonskega orožja. Pri tem ne opozarjajo le na moralni, temveč tudi na strateški pcmen teh uspehov v verigi udarcev sovražnikovemu odporu. Prestiž Ln vojna sila Velike Br. ta-nije v Indiji ter prestiž in moralne strateške možnosti Zedinjenih Jržav na zapad-nem Pac.f;ku so dobile nove težke udarce, ki jih ne bo mogoče na noben način uravnotežiti.
Obramba Indije je neposredno ogrožena Tu si Britanci ne bodo mogli več pomagati s tem, da bi z drugJi bojišč poslali četa v Indijo, razen, ako br-tanska aJnii-rauieta ne želi izpostaviti svojega oro-dovja novim tveganjem spričo drznega delovanja japonskih pomorsKih in letalskih s-1. Američane pa pomeni veliko ^a^-očaranje kapitulacija branucev na polotoku Bataanu na Filipinih. Ta kapitulao.ja je močno zatemnila slavo gtneiaa Mac Arthurja. V berlinskih krcg.h izražajo zelo poiazne sodbe o tem generalu in menijo, da ga bolo nekoč oni, ki so danes zanj še navuušeni, pognali kot enega izmed vojskovodij, ki je napravil najslabše usluge ameriški domovini in anglosaškemu prestižu v svetu.
Da bi prikrili te nepopravljive udarce, govore v Londonu in VVasningtonu o vzpostavitvi tako zvanega drugega bojišča proü Nemč.ji. Celo sam admiral Siark, znameniti branilec Nizozemske Vzhodne Indije, ki je zbežal, ko je postal položaj zanj kritičen, in ki je danes Rooseveitov zaupnik v Angl ji. je pompozno izjavil, da se pripravlja »velik napad« protj silam osi, ki se bo začel spomladi ali najkasneje poleti. Tu Id londonsko bivanje šefa ame-
riškega generalnega štaba generala Mar-shalla in Harryja Hopkinsa tolmačijo britanski listi kot dejstvo, »čigar posledice bo treba iskati v bližnji ameriški ofenzivi proti Nemčiji«.
V berlinskih političnih krogih sprejemajo te temne grožnje na znanje z ironijo, ki je tembolj smešna, ako se pomisli, da skušajo sedaj britanski listi opravičiti pre-stanek nadaljnj.h ameriških dobav zaveznikom z izgovorom, da Zedinjene države same potrebujejo orožje, ker pripravljajo tako zvano »drugo bojišče« proti osi. Med tem ko se torej sovjetska vojska skuša vzdržati s poslednjimi obupnimi napori proti naraščajočemu nemškemu pritisku, ne -la bi dosegla kak konkreten rezultat, ji ustvarjajo Anglosasi poslednjo ustvaro s slep.lom bližnje lastne ofenzive proti evropski celini. Jasno je, da je namen vsega tega vpitja o bližnji ofenzivi tudi ta, da se zvali na Ameriko odgovornost za nastanek — in seveda kasneje za polom — tega drugega bojišča proti osi, vse skupaj pa spada v kraljestvo sanj in čiste fantazije, kajti vsaka nadaljnja cepitev sil v tej vojni postaja za sovražnike vedno boij nevarna.
Ne glede na vse to, naj gre za besedičenja ali ne, se v Nemčiji ne omejujejo samo na ironične komentarje, temveč se tudi pripravljajo, da bodo kos vsaki možnosti. Me I tem, ko se na vzhodu pripravlja ogromna sila, da zada smrtni udarec Sovjetski zvezi, razvija os tudi v severni Afriki in v Sredozemlju po premišljeni metodi svoje strateške načrte, kar velja tudi za atlantsko obalo, kjer je Nemčija zgodila takšno obrambno črto, da bo kos vsakršni sovražni ofenzivi. (Corriere della Sera.)
Naraščajoče protiangleško razpoloženje
v Egiptu
Bern, 14. apr. Zatiranje Egipčanov po novem predsedniku egptske vlade Nahas paši zavzema vedno boij surove oblike. Aretacija bivšega predsednika vlade Alija Maherja paše n. namreč ostala osamljena. Se pet drugih bivših min strov je doletela ista usoda, ker so obtoženi, da so se zavzemali za neodvisnost Egipta, in sicer: Hu-sem Hajka! paša, podpredsednik ustavne liberalne stranke in bivši član več vlad ter tud. osrednje vlade pod vodstvom Alija Maherja paše. Mohamed Kamel el Bandari, neodvisni patriot, bivši minister v vladi Mohameda Mahmeta naše ter bivši pod-predsedn k vlade. Mohamed Aiuba paša, neodvisni patriot in bivši mirwster v več vladah, med drugimi v vladi AL ja Maherja paše leta 1936., Abdel Rahman Azan paša, necdv-snj patriot, bivši vojni minister v vladi Maher paše leta 1939., ter končno El Sourbagdži bej biMŠi pravosodni minister v vladi Maher paše leta 1939 in član nacionalist čne stranke Razen tega je bilo aretiranih 30 bivših poslancev, članov parlamenta, ki ga je razpustil Nahas paša, in 2o senatorjev ter 100 dijakov.
Razburjenje egiptske javnost: zaradi teb zopernih ukrepov je zelo veliko. Dijaki vseučilišča Azkar in ka rskega vse-uč lišča ter zavoda lepih umetnosti so ponovno demonstrirali po ulicah prestolnice, izražajoč svoj odpor proti ukrepom, pri čemer so skušalj približat; Se kraljevi palači, da bi vzklikali svojemu vladarju, ki ga smatrajo za edino nado egiptskih patro-tov Nahas paša. kj je obenem vojaški guverner, pa je pozval angleške oborožene sile. da so nastopile proti demonstrantom in je obdal s četami kraljevo palačo. Tako je kr?lj že nekaj dn> uietn k v svoji palači V petek se celo n sme) podatj v mo-šejo k opoldanski molitvi, kakor je bil njegov običaj Obe univerzi :n vse ssednje iole v Egiptu so do nadaljnjega zaprte.
Nezadovoljstvo množic se razširja tudi na deželo. Nahas paša je po radiu pozval ljudstvo, naj ostane mirno, kajti v nasprot-
nem primeru bo prisiljen uporabiti silo. Opozoril je narod, da je v Egiptu pol milijona angleških vojakov, ki bodo takoj okrenili svoje orožje proti Egipčanom, ako b: kdo skušal kaliti javni red in mir, češ, da je sovražnik pred vrati, Da bi preprečil, da bi demonstranti vzklikali Italiji in Nemč.ji ali pa zahtevali prihod generalov Kom-mela in Bastica, je Nanas paša izjavil, da bodo ustreljeni vsi. ki si bodo drznili Imenovati omenjena generala osi. (Stampa Sera.)
Nahas paša in Ali Maher paša sta stara nasprotnika. Ali Maher je velik egiptski nacionalist, ki se je že leta 1919. aktivno udeleževal nacionalnih vstaj. Ob izbruhu sedanje vojne je bil predsednik vlade in je strogo pazil na nevtralnost Egipta. Na angleški pritisk je moral odstopiti, vendar pa se je še naprej boril za zmago svojih idej, zaradi česar bodo britanske oblasti zahtevale od nove egiptske vlade, naj ga pošlje v pregnanstvo izven domovine. Predvsem je šlo Angležem za to, da bi preKi-nili njegove zveze s kraljem, čigar zaupnik je bil.
Ali Maher paša je bil že pod kraljem Fuadom večkrat minister. L. 1935. je bil šef kraljevega kabineta in L 1936 predsed-n k vlade. Ko ga je novembra L 1937. kralj Faruk zopet postavil za šefa kraljevega kabineta je protj temu ostro nastopil Nahas paša. ki je po prejšnji zmagi vafdistične stranke postal min. predsednik. Prišlo je do spora med Nahasom pašo in kraljem Farukom, ki se je končal s porazom vafdi-stičnega vod tel j a Vpliv Alija Maherja. ki je bil po vrhu tud: priča pri poroki mladega kralja, pa je med tem stalno naraščaL Avgusta leta 1939 je postal vnovič predsednik in je imel izredno močno oblast, ker je združil v svojih rokah tudi zunanje in notranje m nistrstvo med tem ko jt njegov položaj na dvoru ostal nespremenjen. Navzlic temu je moral na angleški pritisk odstopiti, ker je po izbrutiu vojne proglasil nevtralnost Egipta. (Kölnische Zeitung.) —————
12 ladij potopljenih ob ameriški obali
Potopljenih Je bilo I04.000 ton sovražnega ladjevja ~ Na Severnem morju so nemške podmornice potopile tri ladje, četrto pa močno
poškodovale
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. aprila, Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje uradno poročilo:
Na polotoku Kerču in na doneškem področju nI bilo razen krajevnih sunkov sla-bejših sovražnikovih sil nobenih posebnih vojnih operacij.
Nemška bojna letala so poškodovala * bombami v nekem pristanišču ob kavkaški obali veliko sovjetsko petrolejsko ladjo.
V	srednjem odseku vzhodne fronte Je bil0 pri uspešnih lastnih napadih zavzeto večje število krajev. Na posameznih mestih so bili odbiti močnejši sovražnikovi napadi. ki so jih podpirali oklopni vozovi. V severnem odseku fronte je bila skupina sovražnih sil obkoljena In uničena. V času od 9. do 13. aprila je bilo uničenih na vzhodni fronti 175 sovražnikovih oklopnih voz.
Kakor Je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nemške podmornice napadle na Severnem morju konvoj, ki je bil na poti iz Murmanska, in so potopile dva ameriška transportna parnika s skupno 12.200 br. reg. tonami, izmed katerih so enega že prej poškodovala z bombami nemška letala.
Bojna letala so potopila v istem konvoju petrolejsko ladjo s 4000 br. reg. tonami in so poškodovala večjo trgovsko ladjo tako močno, da se mora računati z njeno izgubo.
Na Atlantiku so potopile podmornice 12 sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 104.000 br. reg. tonami. Skoro vse te ladje, med katerimi je bilo tudi 7 velikih petro-lejskih ladij, so bile torpodirane neposredno ob ameriški vzhodni obali.
V	severni Afriki so bili odbiti sunki močnih angleških oddelkov In so bile prizadete nasprotniku v protisunku občutne izgube. Sedem oklopnih bojnih voz ter drugo orožje Je bilo uničenih ali zaplenjenih. V Mar-
mar! ki so bila bombardirana zbirališča angleških motoriziranih vozil in neko letališče.
Napadi na vojaške naprave na otoku Malti so se nadaljevali podnevi in ponoči. Lažja bojna letala so napadla podnevi uspešno z bombami pristaniške in oskrbovalne naprave na angleški vzhodni obali ter so porušila neko tvornico.
V pretekli nočj so bombardirali oddelki težkih nemških bojnih letal z dobrim uspehom za oskrbovanje važno pristanišče ob izlivu reke Humber.
Manjše število angleških bombnikov Je skušalo v noči na 14. april prileteti nad severno-zapadno nemško obalno področje. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo.
Pri uspehih na Atlantiku sta se posebno odlikovali podmornici kapitana-poročnika H ar degna in nadporočnika Lassena.
Posadka nemškega letala, v kateri so bili višji naredn'k Nitsch, naredn;k Schäfer, narednik Richter in naddesetnik Hartmann, Je kljub budi sovražnikovi obrambi na Ueh in v zraku fzvršila z veliko drznostjo važno nalogo nad Sueškim prekopom.
Nemška vojska
povsod v premoči
Berlin. 14. aprila d. Dodatno k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da vlada v srednjem sektorju vzhodnega bojišča od ju ga. ki pa na noben način ne ovira premoči nemških čet tako v napadalnih kakor tudi v obrambnih akcijah. V te- j ku napada nemških čet preteklo soboto je i bffl kakor poja&n iuiejo na pristojnem nemškem vojaškem mestu. sovražnik vi žen pre- i ko neke reke in so nemške čete v zasledovanju umikajočega se nasprotnika na treh mestih izsilile prehod preko struge kljub trdovratni sovražnikovi obrambi. Neugod-
no južno vreme nemäcih čet ni moglo odvrniti od tega. da s« ne bi na drugi s-trani reke osvojile neka; nadaljnjega novega terena. V tem nemškem napadu so nemške čete zasedle mnoge sovražnikove utrjene postojanke. Med prodiranjem so nemške čete očistile neki gozd ter uničile posadke mnogih v njem zgrajenih utrdbenih postojank.
Enako kakor v napadalnih akcijah so nemške čete uspešno odbijale tudi nasprotnikove napade. Z ognjem topnišrva in pohote je bilo razbitih več sovražnikovih napadov in razpršenih več oddelkov, ki so se pripravljali za napad Manjši lokalni sovražnikovi vdori 90 bili popravljeni s sledečimi nemškimi protinapadi.
V	severnem odseku vzhodnega bojišča je sovražnik v soboto in nedeljo ponovne napadal nemške postojanke Ti sovražnikovi napadi, izvršeni s podporo tankov in topništva. so bili zavrnjeni s pomočjo nemških tankov. Pri tei priliki je bilo 7 srvjetskih tankov uničenih. V nadaljnjih nemških protinapadih kakor tudi pri uničevanju sovražnikovih oddelkov, ki so naleteli na neko nemško minsko polje, «o bile sovražniku prizadete velike krvave izgube.
Na laponskem delu bojišča so imele sovjetske čete zelo hude izgube v okviru svojih neuspešnih izvidniških akcij, izvršenih v preteklih nekaj dneh.
V	petToerajskem odseku je težko topništvo nenvke armade v nedeljo z dobrimi učinki obstreljevalo vojaško važne sovražnikove objekte in njegove topniške postojanke.
Nemška letal« so neprestano napadala sovražni tren in motorizirane kolone. Povzročila so veliko razdejanje tudi na železnicah. Mnogo tovornih vlakov je btfo poškodovanih Posebno hudo 9c nemSka letala napadla neko sovražno letališče v južnem odseku bojišča, kjer so razdejala več letal, lop in drugih poslopij.
PO CRIPPSOVEM NEUSPEHU V INDIJI
Wavellove priprave na Japonsko invazijo
Rim, 14. apr. s. Ob koncu tedna se Cripps namerava vrniti v London in poročati o svojem neuspehu v Indiji. Med tem se oborožene sile v Indiji poti voustvom generala Wavella pripravljajo na japonsko invazijo in na vdrževanje reda v indijskih deželah.
Stockholm, 14. aprla. d. Po informacijah iz Londona pričakujejo tamkaj, da se bo sir Stafford Cripps s svoje neuspešne poti v Indijo sredi tedna vrnil v London. Londonski poročevalci švedskih listov javljajo, da se Cripps bržkone že nahaja v Kairu, kjer se bo mudil nekaj dni, tako da utegne priti v London šele v sredo ali četrtek. Po prihodu v London je Cripps po informacijah švedskih dopisnikov podal pred britanskim vojnim kabinetom podrobno poročilo o neuspehu svojih pogajanj v Indiji. Po tem poročilu bo bržkone sledila v spodnji zbornici debata o indijskem vprašanju. Ni verjetno, da bi prišlo do debate o ponesrečeni Crippsovi misij] v Indiji že prej v spodnji ali v zgornji zbornici. dasi po mnenju dopisnikov švedskih listov ni izključeno, da se bo Churchill indijskega problema morda kratko dotaknil v svojem poročilu o splošnem vojaškem položaju. Gotovo pa je, da Churchill neprijetne debate o indijskem vprašanju ne bo dovolil, dokler Cripps ne bo predložil svojega izčrpnega poročila.
Nezadovoljstvo zaradi poloma Crippsove misije v Indiji zavzema medtem v angleški javnosti vedno večji obseg. Listi razglabljajo s pikrimi besedami o vzrokih neuspeha, dasi imajo od informacijskega ministrstva odmerjen le ozek krog, v katerem lahko iznašajo svojo kritiko. Le »Times« in »Daltty Telegraph« si na vse načine prizadevata olepšati Crippsov polom v New Delhiju in po povsem jasni odklonitvi britanskih poravnalnih predlogov še vedno pišeta, češ, da je navzlic vsemu vendarle še zmerom večina indijskega prebivalstva pripravljena poslužiti se orožja proti Japonski
Zakaj so muslimani odklonili londonske predloge
Sanghaj, 14. apr. d. Predsednik vsein-dijske muslimanske lige Jinnah je nameraval včeraj na tiskovni konferenci v New Delhiju prečitati izjavo muslimanske lige v Indiji glede vzrokov odklon tve Crippso-vih predlogov. Jinnahu pa je bilo prečita-nje izjave preprečeno na ta način, da so zastopniki tiska še pred nastopom predsednika musl manske lige zapustili konferenco. Navzlic temu je bila Jinnahova izjava v torek opoldne v New Delhiju objavljen« po radiu. Njena vsebina predstavlja v glavnem napad tako na britansko vlado kakor tudi na indijsko kongresno stranko in predvsem na njenega najvplivnejšega predstavnika Pandita Nehruja. Predsednik mulimanske lige Jinnah ugotavlja v svoji izjavi, da predlogi, ki jih je Cripps predložil v imenu britanske vlade, niso vsebovali pristanka na muslimansko zahtevo, naj se prizna pravica do politične samostojnosti vsem muslimanskim delom Indije. Pravica, ki so jo Angleži v načelu priznali posameznm indijskim pokrajinam, da bi se namreč smele odtrgati od federacije pokrajin, ki je bila v načrtu, predstavlja glede na zakonite modalitete, na katere so Angleži vezali izvršitev svojega načrta, nezadostno jamstvo za zaščito interesov rmifflinv^fkft pi»nj«nA v Indiji. Mu- I
slimanski ligi glede na to nj preostalo drugega kakor predloge odkloniti v celoti. Indijske politične stranke so bile postavljene pred izbiro, da predloge angleške vlade bodisi sprejmejo ali pa odklonijo, zakaj Cripps od svoje vlade ni bil pooblaščen upoštevati kakih ìzpreminjeval-nih predlogov nasprotnega tabora.
Predsednik muslimanske lige sr> v svoji nadaljnji izjavi obrača proti Panditu Neh-ruju, ki si po njegovem zatrjevanju lasti pravico govoriti v imenu celokupne Indije, ko odklanja kongresnj stranki predložene Crippsove predloge za ureditev indijskega vprašanja. Jinnah vprašuje: Ako sem prav razumel voditelje kongresne stranke, da so Crippsovi predlogi predvidevali podeliti Indiji neodvisnost pod vodstvom kabineta, ki bi ga sestavile velike politične stranke, kaj bi pomenilo to drugega kakor večno diktaturo večine Hindov nad muslimansko manjšino? Sprejetje predlogov v tem smislu bi pomenilo konec muslimanov v Indiji.
Boji v Birmi
Šanghaf, 14. aprila d. Japonski napadi na britanske postojanke pri Taungvingye se po informacijah iz New Delhija nadaljuje* jo v velikem obsegu. Mesto, ki je ^ v britanski posesti, leži približno 300 km oddaljeno od luke Akyaba v notranjosti dežele. Tudi japonsko prodiranje pri Smbaung-veju, o katerem je bilo že včeraj javljeno v posebnem poročilu iz New Delhija, zavzema zmerom večji obseg Britanske čete ki se braniio vzdolž glavne ceste, ki vodi od Sinbaungveja ležečega približno 50 km jugozapadno od luke Akyab se umikajo zmerom dalje proti severu. Borbe se bijejo na več točkah ob železniški progi, ki teče od Ranguna v smeri preti Manda'avu.
Berlin. 14 aprila ». Nemški vojaški krogi ugotavljajo, da je vest rz angleškega vira. po kateri naj bi bil na bojišču v Birmi ujet ne»ki nemški častnik, netočna. Na bojišču v Birmi ni nobenega nemškega oficirja ali vojaka.
Izpraznjevanje ogroženih krajev Indije
Sanghaj, 14. aprila d. Angleži nadaljujejo v velikem obsegu evakuacijo nekaterih ogroženih predelov Indije. Tako poročajo iz Bombaja. dia je bilo od 7. aprila dalje iz Madrasa evakuiranih že približno 130.000 civilistov, ki so b:Ji s posebnimi transporti odpremljeni v notranjost Indije. Prebivalstvo mesta Madrasa šteje normalno približno 600.000 duš.
Churchill o izgubah
v Bengalskem zalivu
Rim, 14. aprila, s. Na seji angleške spodnje zbornice je včeraj prvič po velikonočnih počitnicah spregovoril tudi Churchill, ki je poročal o japonskem napadu na angleške vojne ladje v Bengalskem zalivu. Dne 4. aprila, je dejal, je bilo opaženo močno japonsko brodovje. ki je plulo proti Cejlonu. V tem brodovju so bile tudi oklop-nice, med njim) tudi ena modernega tipa »Mahata«. 5 nosilk letalk. večje število težkih in lažjih križark in nekaj eskadril rušilcev. Japonske letalske sile «o besno napadle luki Colombo in Tnnkomali. Pristaniške naprave so bile poškodovane in poškodovanih je bilo tudi več ladij v obeh lukah. Nadalje ao bile potopljene križarki
»Dorsetshire« in »Cornwall« ter nosilka letal »Hermes«. Operacije je vodil admiral Sommerwile. Lahko izjavim, da je absolutno nemogoče, da bj letalske sile zaščitile vse angleške ladje na odprtem morju. Ce ne bi tvegali, da bi plule nezaščitene, bi bilo nemogoče skrbeti za vso oskrbo.
Churchill je govoril tudi o dogodkih na Malajskem polotoku in v Singapuru in ie izjavil, da še ni mogoče objaviti poročila generala Gordona Benneta, in da pričakuje še poročilo generala Wavella. V vsakem primeru je izjavil, lekcija, ki jo je dala bitka na Malajskem polotoku ne bo pozabljena.
Angleške izgube na morja in v zraku
Berlin, 14. aprila s. Iz vojaškega vira se je zvedelo, da sta nemška vo'na mornarica in letalstvo v času od 1 oktobra 1941 do 31. marca 1942 v borbi proti Angl:ji potopila: težko kri žarko »Svdnev« 3 lažje križarke. nosilko letali »Unicorn«. 14 rušilcev, 5 podmornic. 18 strežnih ladij. 18 torpednih čolnov. 8 manjših strežnih ladij. 3 korvetne ladje. 4 torpedovke in 3 lovce podmornic. Nadalje sta poškodovala eno težko in 9 lažjih kriiaik, 15 rušilcev, 5 podmornic, 4 motorne čolne. 5 nadaljnjih vojnih ladij manjše tonaže. Potopila sta 327 tovornih fedii; s skupno 1.830.100 tonami, poškodovala pa 117 tovornih ladij. V istem časiu je bilo sestreljenih aH drugače uničenih 860 angle&ih letal.
Letalski alarmi v Švici
Bern. 14. aprila d. V torek je bile uradno objavljeno da so imela v noč' na ponedeljek razna švicarska mes>ta letalski alarm. Po doslej znanih podatkih nikjer na švicarskem ozemlju niso bile odvržene letalske bombe. Ne more biti dvoma, da so bila nad Švico britanska letala, ki «o na ta način navzlic ponovnim zagotovilom rz Londona zopet enkrat prekršila nevtralnost švicarskega ozemlja.
Zavarovanje delavstva ▼ japonski vojni industriji
Tokio. 14. aprila d. Japonske oblasti so odredile obvezno vojno zavarovanje za vse delavstvo v petrolej&kih rafinerijah, skladiščih, fužLnarekih podjetjih in drugih za vojno važnih industrijskih pod jet ih. V torek objavljeni odlok finančnega ministrstva ureja podrobnosti o tem prisilnem za»-varovanju.
Knjige za vojne ujetnike
Avtonomna sekcija It&ljanskega Rdečega križa je prejela od izobraževalnega od« seka italijanskega Rdečega križa obvestilo, da so potrebne slovenske knjige za vojne ujetnike Slovence v italijanskih umetniških taboriščih.
Avtonomna sekcija se zaradi tega obrar ča do knjižnih založb, knjigarnarjev ta zasebnikov a prošnjo, naj darujejo khrgt zabavne in poučne vsebine za vojne ujetnike.
Knjige se sprejemajo od 8. do 14. ▼ glavni pisarni avtonomne sekcije, Gospo.
Visoki komisar za podporno akcijo najsirotnašnejšiiti
Obisk v ljubljanskih humanitarnih ustanovah
Gospodarstvo
Ljubljana, 14. aprila
Dopoldne si je ogledal Eksc. Visoki Komisar delovanje Pokrajinske podporne ustanove. Obiskal je vse urade te humanitarne ustanove, poleg teh pa še jedilnice m zavetišča, ki poslujejo pod okriljem Pokrajinske podporne ustanove. Tako je pokazal Eksc. Visoki Komisar vse svoje zanimanje za življenje na jbednejših. prišel je z revnim ljudstvom v stik ter se sam prepričal o vseh željah in potrebah teh l*udi. Kamorkoli je prispel, je bil toplo pozdravljen in bedni so takoj uvideli vso skrb. ki jo ima zanje Eksc. Visoki Komisar.
Ob 11. dopoldne se je odpravil Eksc. Visoki Komisar iz palače Visokega komisarja ta po Gregorčičevi ulici v uradne prostore Pokrajinskega podpornega zavoda. V •jegovem spremstvu so bili predsednik Pokrajinskega podpornega zavoda com. Gatti. nadalje vicekvestor g. Ferrante, majorja Kr. Karabinjerjev Lombardi in Pelaghi. V uradu so sprejeli visokega gosta predstojniki uradov, kj so razkazali Eksc. Visokemu Komisarju pisarniške prostore ter ga poučili o delovanju te ustanove. Eksc. Grazioli se je zelo zanimal za ustroj in delo Pokrajinske podporne ustanove, dal pa je t\idi navodila, kako naj se to delo smotrno nadaljuje. V svetlih sobah urada Pokrajinske podporne ustanove v Gregorčičevi ulici je sedež predsedstva te podporne organizacije. V tem uradu daje sredstva in navodila vsem podpornim uradom, ki so razmeščeni v važnih večjih in manjših kajih pokrajine. Izrazile comm. Gattiju svoje zadovoljstvo in pohvalo za vnemo pri izvršenem delu. 0:ltod se je odpravil Visoki komisar v Vio Puccini, kjer so v palači hranilnice Ljubljanske pokrajine uradi Občinskega podpornega odbora Pokrajinske neodporne ustanove. Visokega Komisarja je pozdravil v imenu uradništva major Campana Tulo. Občinski podporni odbor daje podporo vsem potrebnim, ki prebivajo v območ:u ljubljanske občine. Urad Dosluje cd 15. februarja v času od početka svojega delovanja pa do danes je dal podpor v iznosu 67.925 Iìt. Tu dobe potrebni nakaznice za brezplačno dobavo živil, oblek, čevljev, zdrav-iil ter kurjave. Poleg materialnih podpor se izdajajo tudi podpore v gotovini. Dosedaj je bilo vloženih v tem uradu 5056 prošenj, podporo je pa dobilo 8800 oseb. Tudi tu se je Eksc. Visoki Komisar zelo zanimal za delovanje urada, vsem uslužbencem pa je dal navodila za čim tocne:e delovanje v prid bolnih. Tudi tu je Eksc. Visoki komisar izrazil svoje zadovoljstvo in pohvalo majorju Campani.
Poleg uradov Občinskega podpornega odbora je obiskal Eksc. Visoki Komisar tudi poslovne prostore Hranilnice Ljubljanske pokrajine. Visokega go3ta je pozdravil ravnatelj hranilnice g. dr. Božič in mu razkazal vse urade.
Iz palače Hranilnice Ljubljanske pokrajine se je odpravil Visoki Komisar v cu-krarao, kamor je prispel okoli poldneva. Ob vhodu v to poslopje so ga sprejeli župan dr. Adlešič, načelnik socialnega urada dr. Kodre in ravnatelj Derganc, predsednik delavskega odseka socialnega urada. To
Visoki komisar za. Ljubljansko pokra fino na podstavi 61. 3. kr ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in glede na potrebo, da se izpopolnita ureditev in poslovanje glede nameščanja delavcev, odreja:
Člen l. Ureditev povpraševanja in ponudbe dela ima namen ugotoviti, koliko delavcev je na vsem ozemlju pokrajine na razpolago in skrbeti za njih namestitev, predvsem v kraju njih bivanja.
Te posle opravlja Pokrajinski namestitveni urad pri Borzi dela v Ljubljani.
V	vsaki občini se ustanovi oddelek namestitvenega urada, ki ga vodi zaupnik Borze dela. kateremu je poverjena skrb za nameščanje delavcev iz območja občine.
Oddelki opravljajo, vsak na svojem območju. vse posule urada.
Za nameščanje deilojemnikov. ki bi želeli biti zaposleni zunaj pokrajine ali ki prihajajo iz kakega kraja zunaj pokrajine, skrbi komisariat za izselništvo in kolonizacijo, ki mu mora v ta namen namestitveni urad biti na pomoč.
Posredništvo, tudi brezplačno, je prepovedano.
Člen 2. Za delavce po tej naredbi se smatrajo osebe, ki dajejo trajno ali priložnostno v službi in pod vodstvom drugih svojo ročno ali umsko delovno moč na razpolago radi zaslužka ali izobraževanja.
Člen 3 Delavci, ki nimajo dela. se morajo vpisati v seznam namestitvenega urada okoliša, v katerem imajo svoje bivališče, in to po svoji strokovni skupini. V seznam jih mora vpisati namestitveni urad po vrstnem redu kakoT so prošnje vložene.
Poleg tega morajo deflavci v pet^b dneh od dns. ko je njih zaposlitev prenehala, prijaviti temu namestitvenemu uradu, da so prenehali delati.
Člen 4. Delodajalci, pa bodi njih poslovanje kakršne koli vrste, ne smejo sprejemati delavcev, ki bi ne bifli vpisani v seznamih, kj jih vodi namestitveni urad in brez posredovanja tega urada.
Delodajalci pa smejo sprejemati delavce neposredno vselej, kadar jih je treba sprejeti, da bi se preprečila škoda osebam ali surovinam ali napravam ali da bi se zagotovilo nepretrgano delo. Tak sprejem pa se mora javiti namestitvenemu uradu v treh dneh tn pri tem navesti vzrok za neposredni sprejem.
V	vseh drugih primerih se mora opirati namestitev delavca na pismeno obvestilo, ki ga prejme delodajalec od namestitvenega urada.
Člen 5. Določbe prednjega člena ne veljajo:
a)	za ženo, sorodstvo in svaštvo delodajalca. do vštete tretje stopnje, ki živijo z njim v skupnosti in jih on vždTŽule;
b)	za vodilno osebje, ki jt odgovorno za poslovanje podjetja;
cj z« uredništvo razvrščeno «Ii kakor koli stalno osebje: za uradniške nerazvrsčeno osebje in za delavsko razvr&cno osebje v službi javnih oblastev ali ustanov javno-
stavbo si je Eksc. Visoki Komisar točno ogledal in se dodobra seznanil z vsemi prostori, kjer so nastanjeni brezposelni. Najprej si je ogledal moške in ženske spalnice, v katerih je prostora za 164 oseb.
Prebivalci so navdušeno pozdravili Eksc. Visokega Komisarja, ki je bil z njimi kaj kmalu v živahnem razgovoru. Vsak je imel kako željo, za katero se je Eksc. Grazioli vedno živo zanimal. Potem, ko je obiskal vse tri spalnice, je odšel v dnevno otroško zavetišče, ki je prav tako v cu-krarni, toda sedaj ni bilo v teh prostorih nič otrok; tu posluje sedaj komisija, ki sprejema radijske aparate. V velikanski dvorani so pripravljene police, kjer bodo spravljeni radijski sprejemniki. Na mah se vidi, da je vse preskrbljeno, da ne bodo trpeli aparati nikake okvare. Eksc. Visoki Komisar je tudi naročil predsedniku komisij. da morajo vsi uslužbenci polagati največjo pažnjo na to.
Odtod so šli visoki gostje v jedilnico, kjer so pravkar delili obed. Tu dobi hrano povprečno 100 do 200 oseb. Eksc. Visoki Komisar je obiskal tudi kuhinjo, ki je v pritličju. Zelo se je zanimal, kaj dobe prebivalci te hiše za obed in večerjo, poskusil je pa tudi današnje kosilo in dal navodila za zboljšanje prostorov. Zadnji obisk v tem poslopju je veljal prehodnemu dečjemu domu. Tu so nastanjeni otroci, ki so brez staršev toliko časa. dokler jih ne oddajo v kak humanitarni otroški zavod. Otroci so živahno pozdravili Visokega Komisarja, ki se je živo zanimal za njihovo življenje in njih potrebe. Mladina si je zaželela najrazličnejših stvari. Visoki Komisar ie obljubil, da jim bo vse to poslal. Ko se je poslovil od malčkov, so odšli gostje v avtomobile in se odpeljali v Frančiškansko ulico, kjer so obiskali podporni urad občinskega podpornega odbora. V tem uradu zaprosijo potrebni za podporo, ki jo potem dobe v blagu ali denarju. Poleg podpornega urada v Frančiškanski ulici je obiskal Visoki Komisar tudi podporni urad v Trnovem. V poslopju tega urada je tudi prostrana obednica. Kakor povsod drugod se je tudi tu Visoki Komisar živo zanima! za delovanje tega urada. Na dvorišču je bil dolgo razgovarjal z ljudstvom, ki se je med tem zbralo in navdušeno po-zlravljalo visokega gosta. Podrobno se je zanimal za njihove življenjske razmere ter je sprejel na znanje vse njihove težnje in želje. Ko je odšel iz podpornega urada, ga je pričakala na ulici množica šolske madine, ki ga je živahno pozdravila. Tudi s temi otroci se je Visoki Komisar dolgo časa razgovarjal. V spremstvu trnovskega župnika g. Vindišerja, ki ga je vodil po prostorih Podpornega urada, je obiskal Visoki Komisar še trnovsko cerkev in si jo dodobra ogledal.
S tem je bil tudi zaključen današnji obisk Visokega Komisarja po humanitarnih ustanovah, prišel je v stik z bednim ljudstvom, kateremu je zagotovil, da bo storil čim več za olajšanje njihovih izrednih življenjskih razmer.
se potrebe le-tega spravijo v sklad s potrebami delodajalcev in delavcev raznih delovnih strok, kakor tudi predlagati upravnemu svetu Borze dela morebitne odredbe finančnega značaja ki se nanašajo zgol; le na nameščanje.
Odboru predseduje odposlanec Visokega Komisarja sestavljen pa je odbor iz:
a)	enega predstavnika P. N. F.,
b)	enega predstavnika komiiariata za izselništvo in kolonizacijo.
c)	enega predstavnika Inšpekcije dela.
d)	upravnika Borze dela.
e)	štirih predstavnikov delodajalcev in štirih predstavnikov delojemnikov ki jih imenuje Visoki komisar po predlogih njih Pokrajinskih strokovnih zvez.
Predlogi glede imenovanja iz točke e) tega člena morajo obsegati po tri zastopnike vsake izmed naslednjih proizvajalnih strok: kmetijstvo, obrt in industrija, trgovjpa, denarništvo. zavarovalništvo.
Posle odborovega tajnika opravlja ravnatelj Pokrajinskega namestitvenega urada.
Člen 13 Odbor je upravičen odrediti izbris delavca iz seznama brezposelnih in hkrati določiti trajanje izbrisa če bi delavec zakrivil:
a)	da bi se ne zglasil pri u*adu po dvakratnem pozivu:
b)	da bi se ne zglasil v dveh zaporednih razdobjih po ob'asnih pregledih. ki jih do loči urad;
c)	da bi brez opravičenega vzroka odklo nil namestitev. ki mu ;o ponuja urad;
d)	druge tehtne oregreške.
Izbris ima za posledico izgubo pravice do podpore za brezposelne za čas. ki ga določi odbor.
Člen 14. Kdor koli bi posredoval v na sprotju z določbami te naredbe. se kaznuje denarno do 5000 lir.
Delodajalci, ki bi sprejemali delavce brez posredovanja namestitvenega urada ali ki bi ne podali prijave iz drugtga odstavka člena 4. namestitvenemu uradu v tamkaj določenem roku se kaznuje«' za vsakega nepredpisno sprejetega ali neprijavljenega delavca denarno od 50 do 300 lir. toda ne z več ko 5000 lirami.
Delodajalci ki ne bi prijavili v roku iz člena 8 konec delovnega razmerja, se kaz nujejo denarno od 50 do 300 lir za vsakega delavca, toda ne z več ko 2000 lirami.
Delodajalec ki ne odvzame dèlavske knjižice v smislu čl. 9. te naredbe ali ki ne hrani pri sebi delavskih kniižic svojih usihižbencev, se kaznuje za vsako opustitev v denarju od 20 do 100 lir. toda ne z več ko 2000 lirami.
Delavec, ki bi. razen v primeru iz drugega odstavka člena 4. sprejel delo brez posredovanja namestitvenega urada, se kaznuje denarno od 20 do 100 lir. ,
Denarne kazni jz tega člena izrekajo upravna oblastva prve stopnie po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8.
Člen 15. Nadzorstvo o izpolnjevanju predpisov te naredbe je poverjeno Inšpekciji dela pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino.
Člen 16. Zoper odločbe ali opustitve Pokrajinskega namestitvenega urada se morejo delodajalci in delavci pritožiti na Inšpekcijo dela pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino.
Člen 17. Do preklica ne veljajo določbe te naredbe za grafične delavce, vpisane v svoj strokovni sindikat, včlanjen pri Pokrajinski delavski zvezi, ki skrbi pod nadzorstvom Pokrajinskega namestitvenega odbora še nadalje za njih nameščanje po razvrstitvi. določeni s kolektivnimi delovnimi pogodbami.
Člen 18. Razveljavljajo se naredba z dne 25. junija 1941-XIX št. 52 in vse določbe, ki nasprotujejo ali so nezdružljive z določbami te naredbe. katera stopi v veljavo na dan svoje obiave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 8. aprila 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Naše gledališče
DRAMA
Sreda, 15. aprila, ob 17.30: »Konto X«.
Red B.
Četrtek, 16. aprila, ob 17.30: »Voda«.
Red Četrtek. Petek, 17. aprila, ob 15: »Konto X«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 18. aprila, ob 17.30: »Ifigenlja na
Tavridi«. Izven.
Bernauer in Oester; »Konto X«. »Veseloigra v treh dejanjih, o ljubezni in drugih nemodernih rečeh.« Avtorja sta orisala z obilo humorja obubožano aristokratsko rodbino, ki živi na račun skrivnostnega konta X ne da bi to vedela. Spiritus agens vsega dejanja je originalni pisarniški vodja Srakoper, komična vloga, ki je os vse igre. Igrali bodo: Gorinškova—gospo Alkano, Starčeva — njeno hčera Uli, Blaž — sina Oskarja, Bratina — očeta, Nakrst — dr. šolarja, Gorinšek, Srakoperja, Košič — Piškurja, restavraterja, Rakarjeva — njegovo ženo, Košuta — bančnika Zamorska, Križajeva — sobarico, R. Stritarjeva — strojepisko. Režiser: Milan Košič.
Uprava Narodnega gledališča sporoča članom godbe, ki sodeluje v »Vodic, da imajo v četrtek ob 12. uri v Drami vajo.
V	Goethejevi »Ifigeniji« bo igrala naslovno vlogo v soboto Mileva Boltar-tJkmarje-va. Predstava bo izven abonmaja.
OPERA
Sreda, 15. aprila, ob 17: »Orfej in Evridika.« Rei Sreda, četrtek, 16. aprila, ob 16.30: »Paust.«
Red A.
Ch. W. Gluck: »Orfej in Evridika«. Peli bodo: Orfeja—Golobova, Evridiko—Vidali-jeva, Amorja—Kušejeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec, zborovodja; R. Simoniti, koreograf; inž. P. Golovin.
Ch. Gounod: »Faust«. Zasedba bo sledeča: Faust—Franci, Margareta—Heybalo-va, Mefisto—Popov, Valentin—Janko, Marta—Golobova, Siebl—Polajnarjeva, Wagner—Dolničar. Dirigent: D. Žebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin.
V	nedeljo bo nastopila prvič sopranistka Nada Stritarjeva v partiji Amorfa, v Glu-ckovj operi »Orfej in Evridika«. Začetek predstave, ki bo izven abonmaja, bo ob 17.30 uri.
Ukinjene banovinske trošarine na ri2, limone in pomaranče ter luksuznega davka na fini sir in sadne izdelke
Smatrajoč za umestno, da se ne obreme-njajo z banovinsko trošarino in z luksuznim davkom živila širše potrošnje in da bi se njih cene lahko občutno znižale, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o spremembi uredbe o banovinskih trošarinah in uredbe o državnem luksuznem davku.
Odpravlja se skupna banovinska trošarina iz čl. 2 ministrske uredbe bivše kraljevine Jugoslavije z dne 31. marca 1936. na oluščeni riž ln neoluščeni riž, prav tako banovinska trošarina na limone, citronate, pomaranče in mandarine iz § 23-3 finančnega zakona za leto 1937-38.
Odpravlja se luksuzni davek iz ministrske uredbe z dne 27. decembra 1939. od-nosno 24. decembra 1940, ki se plačuje ob uvozu pri carinarnici, in sicer: a) na fini sir iz carinske tarifne številke 136, to je na imperial, cidamec, rochefort, gorgonzola, grana, stracchino, chalet itd.; b) na sadne izdelke iz car. tar. štev. 140, to je na sadne in rastlinske soke, jedilne plodove in jedilne rastline brez alkohola ali etra, s sladkorjem ali sirupom ali vkuhane z dodatkom sladkorja ali sirupa, na kompote, mezge iz jagod, malin, limon, pomaranč in drugega sadja z dodatkom sladkorja, tudi v hermetično zaprtih posodah.
Ta naredba je objavljena v »Službenem listu« z dne 11. t. m. in je isti dan stopila v veljavo.
Najvišje cene za seno v aprilu in maju
Smatrajoč za umestno, da se določijo cene krmil, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino s posebno naredbo določil za april in maj naslednje cene, ki se razumejo za nezvezano blago franko voz v skladišču pridelovalca:
a)	seno z naravnih travnikov I. vrste 65 lir v aprilu in 70 lir v maju za metrski stot; II. vrste 60 lir v aprilu odnosno 65 lir v maju; III. vrste 55 lir v aprilu odnosno 60 hr v maju; IV. vrste 40 lir v aprilu odnosno 45 lir v maju;
b)	seno z umetnXi travnikov (detelja, lucerna) L vrste 75 lir v aprilu odnosno 80 lir v maju za metrski stot; H. vrste 70 lir v aprilu odnosno 75 Ur v maju; III. vrste 65 lir v aprilu odnosno TO lir v maju; IV. vrste 50 lir v aprilu odnosno 55 lir v maju.
Kršitelji določb te naredbe, ki je objavljena v »Službenem listu« 11. t. m. in je isti dan stopila v veljavo, se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja t. 1. št. 8 v denarju do 5000 ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se lahko izrečeta denarna in zaporna kazen, vselej pa se blago zapleni.
striji gradbenega materiala 850 (— 65). Zaradi ostre zime je v februarju nazadovalo tudi število zavarovancev zaposlenih v gozdno-žagarskl industriji, In sicer za 150 na 1340, medtem ko je število zavarovancev v industriji za predelovanje lesa nazadovalo le za 8 na 941.
Tekstilna industrija je v februarju zabeležila povečanje števila zavarovancev za 17 na 1154, oblačilna stroka pa nazadovanje za 92 na 1306. V kovinski stroki se je število zavarovancev povečalo za 10 na 1712, v kemični industriji za 8 na 356, v živilski industriji pa za 12 na 1039. Industrija za predelovanje usnja je zabeležila nespremenjeno število zavarovancev (707), usnjarska industrija povečanje za
12 na 303, papirna industrija pa zmanjšanje za 7 na 698 in grafična industrija zmanjšanje za 14 na 619.
Pri občinskih obratih se je število zavarovancev povečalo za 51 na 1217, v trgovini pa zmanjšalo za 20 na 3070. Končno se je število zavarovancev v skupini »hi<-na služinčad« povečalo za 29 na 3631.
pravnega značaja, ki so pod nadzorstvom
ali zaščito države;
d)	za delavstvo na domu;
e)	za kmetijsko delavstvo, za katero bolezensko zavarovanje ni obvezno;
f)	za člane zadrug, ki so sprejeti pri njih na delo;
g)	za osebe, ki dobivajo za svoje delo samo provizijo.
Člen 6. Zahteva za dodelitev delavcev mora navajati praviloma le njih število Za vse uradništvo, za kvalificirano in specializirano delavstvo, za osebe, ki so jim poverjena zaupna ali nadziralna mesta kakor tudi za hišne posle in za vajence se sme prositi z navedbo imena.
Poimenska zahteva je dopustna tudi za obrate sezonskega značaja aia ponavljajoča se obdobna dela pri zopet nem sprejemu delavcev, ki so že prej bili zaposleni pri takem delu.
Člen 7. če bi namestitveni urad ne mogel ustreči zahtevam delodajalcev za delavce, se pošljejo njih zaprosbe uradu komisaria-ta za izselništvo in kolonizacijo v Ljubljani
Člen 8. Delodajalci morajo prijaviti oddelku namestitvenega urada, na čigar območju obratujejo, v petih dneh ime in strokovno usposobljenost delavcev, ki so jih iz katerega koli vzroka odpustili ali ki so iz katerega koli drugega razloga sami prenehali delati.
Prijava iz prednjega odstavka ni obvezna, če gre za ustavitev dela. ki ne bi trajala več ko petnajst dni.
Ustavitev dela morajo prijaviti delodajalci ustno ali s priporočenim pismom. Za ustne prijave se izda prejemno potrdilo.
Člen 9. Za trajanja zaposlitve mora delodajalec delavcu delavsko knjižico odvzeti in jo hraniti pri sebi radi potrebnih vpisov. To dolžnost ima delodajalec tudi v primeru iz drugega odstavka prednjega člena. Z izročitvijo delavske knjižice delavcu se prekine delovno razmerje v smisilu te naredbe.
Člen 10. Namestitveni urad mora ugoditi zahtevam delodajalcev z delavci s strokovno kvalifikacijo kakor je v njih navedena.
Ob enaki strokovni zmožnosti je pri dodeljevanju na delo prednostno upoštevati: stisko v delavčevi družini, vzdrževanje otrok in njih število, daljše trajanje nezaposlenosti. članstvo v srindikatu.
Poleg tega se morajo upoštevati tudi podatki o usposobljenosti in strokovni Izobrazbi v zveza z zakoni, pravilniki in kolektivnimi deflovnimi pogodbami.
Določbe tega člena se ne uporabljajo pri poimenskih zahtevah.
Člen 11. Ob prvem sprejemu na delo morajo namestitveni urad^ ugotoviti, da-li obstoje pogoji, določena z veljavnimi zakonskimi predpisi o zaščiti delavcev.
Člen 12. Pri Borzi dela v Ljubljani se ustanavlja Pokrajinski namestitveni odbor.
Ta odbor je pristojen «dajati navodila organizacijske in strokovne vrste da bi se zavarovala enotnost pri nameščanju, m da
Riomski proces ukinjen
Vichy, 14. aprila d. S posebnim zakonom je bilo ukinjeno nadaljevanje sodnega procesa pri izrednem sodišču v Riomu. Zakon odreja, da naj takoj prenehajo nadaljnja zasliševanja, ki so bila v teku.
Obnovite naročnino!
Gibanje zaposlenosti v februarju
Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani je izdal statistiko o gibanju števila zavarovanih delavcev in nameščencev v mesecu februarju, ki se nanaša tako na zavarovance zavoda samega, kakor tudi na zavarovance bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva (TBPD) in zavarovance bolniške blagajne »Merkurja«.
Ostra zima, ki je trajala tudi v februarju, je povzročila nadaljnje zmanjšanje zaposlenosti predvsem v gradbeni stroki. Skupno število zavarovancev pa se je navzlic temu v februarju zmanjšalo le za 872 na 26.998. Pri posameznih ustanovah je bilo v februarju naslednje število zavarovancev:
stanje v razi. naspr. februarju prej. mescu Zavod za s oc. zav. 22.347 — 904 boln. bi. TBPD	4.557	-f 27
boln. bL Merkur	94 +5
Skupaj 26.998 — 872
Od celotnega števila zavarovancev je v februarju odpadlo 15.998 na moške (— 910 naspr. prej. mes.) — in 11.000 na ženske (+ 38). V zadnjem času se opaža, da se je povečal odstotek zavarovanih žensk, ki so v februarju dosegle 40.7e/o celotnega števila zavarovancev, med tem ko je pred dvema letoma ta delež znašal okreg 33%. Povprečni odstotek bolnikov se je nekoliko povečal od 3.04 na 3.17°/«.
Povprečna dnevna zavarovana mezda se je pri vseh treh ustanovah dvignila od 20.28 na 20.98 lire. Najobčutneje je bilo povečanje povprečne dnevne zavarovane mezde pri zavarovancih Zavoda za soc'alno zavarovanje, kjer je povprečje naraslo za 0.64 na 18.96 lire, med tem ko se je povprečna dnevna zavarovana mezda pri zavarovancih TBPD dvignila za 0.51 na 30.49 lire. Povišanje povprečne zavarovane mezde v februarju ustreza dejanskemu povečanju mezd, med tem ko je bilo v prejšnjem mesecu povišanje zlasti pri nameščencih z višjimi prejemki v znantni meri posledica uvedbe novih plačilnih razredov bolniškega zavarovanja.
Skupna dnevna zavarovalna mezda, ki ustreza povprečnemu dnevnemu zavarovalnemu zaslužku vseh zavarovancev je znaSala v februarju 566.351 lir, kar ustreza skupnemu mesečnemu zaslužku okrog 13.6 milijona lir.
Prispevki za bolezen, invalidnost, nezgode. Pokrajinsko delavsko zvezo, Pokrajinski namestitven} urad. Inšpekcijo de'a in za družinske doklade. so znašali za mesec februar približno 23*/», to je 3.Ì3 milijona lir.
Zaposlenost v posameznih strokah
Kakor smo že omenili, Je v februarju zaradi zime najbolj nazadovala zaposlenost v gradbeni stroki, kjer je bilo ta mesec zavarovanih le 2325 delavcev in nameščencev, te je za 739 manj nego v Januarju. Pri tem je treba upoštevati, da je zaradi zime Število zavarovancev v gradbeni stroki že prejšnje mesece nazadovalo, saj je bilo v novembru v tej stroki zavarovanih Se 5112 delavcev in nameščencev. Ni pa dvoma, da bo statistika za mesec mare, ko Je portalo topleje, prinesla zopet nagi naraščanje itevi la zavarovancev v gradbeni stroki. Vsega je bilo v februarju zavarovanih pri gradnji nad zemljo 262 (— 133) delavcev, pri gradnji železnic, cest ln vodnih zgradb 1213 (— 541) in v indù-
Ureditev povpraševanja in ponudbe dela
Pri Borzi dela v Ljubljani se ustanovi namestitveni urad
Gospodarske vesti
= Iz trgovinskega registra. Vpisala se je tvrdka Trobec Franc, trgovina z lesom in žaga, Kožarje. — Pri Akcijski družbi za kemično industrijo na Dunaju, podružnici v Ljubljani, je izbrisan reprezentant Edo Bader. — Pri tvrdki Jos. Erzin, trgovski agenturi in komisijski trgovini v Ljubljani, je bil vpisan prokurist Gabriel Erzin ml. — Pri Gradbeni inženirski in stavbe-niški pisarni dr. inž. Miroslav Kasal in tov., družbi z o. z. v Ljubljani, Je izbrisan poslovodja Josip Slavec, vpisan pa je poslovodja Danilo Kobau, podjetnik v Ljubljani. — Pri tvrdki I. Knez v Ljubljani je zbrisan osebno jamčeči družbenik Zdenko Knez.
= Francoske mestne uvoznine se kot srednjeveška naprava ukinejo. Iz Vichyja poročajo, da je francoska vlada sklenila ukinjenje mestnih uvoznin (octroi) in bo občinam nadomestila ^edanje dohodke od mvoznin. Sklep francc'xe vlade je vzbudil v francoski javnosti veliko pozornost, saj pobira uvoznino v Franciji nič manj kakor 1100 občin Listi pozdravljajo sklep viade, s katerim bo odstranjena zastarela metna ovira in ukinjena srednjeveška naprava. ki ne ustreza več današnjim časom. Mestne uvoznine so pričeli v Franciji pobirati že v 13. stoletju. Zaradi odpora prebivalstva so te uvoznine odpravili v dobi francoske revolucije, toda že leta 18f>9 so jih znova uvedli. V zadnjih letih so pobor-niki za odpravo uvoznin opozarjali, da je pobiranje uvoznin prav neracionalen način obdavčenja, ki se kaže v nesorazmerju med dohodki in stroški, ki jih zahteva pobiranje uvoznin. Tako je samo v Parizu zaposlenih 3800 uradnikov in uslužbencev s pobiranjem uvoznin; ti uslužbenci stanejo mestno upravo na leto 80 milijonov frankov, kar predstavlja 20% donosa uvoznin, ki se gibljejo na višini okrog 400 milijonov frankov. V drugih občinah je razmerje med donosom in stroški pobiranja še bolj neugodno, ker je pobiranje uvoznin po zakonu omejeno na živila, pijače, kr-mila.kurivo in gradbeni material in ne sme presegati 10% vrednosti. Proti uvozninam so v zadnjih letih nastopili zlas-ti avtomo-bilisti in prevozniki. Ker je v Franciji, kakor rečeno, 1100 občin, ki pobirajo uvoznino, morajo osebna ali tovorna voziia, ki jih pot pelje skozi kraje z uvozninami, ponovno ustavljati in dopuščati pregled prtljage in blaga, kar ni samo neprijetno, temveč vzame tudi mnogo časa. Mučen je pregled prtljage tudi za potnike, kateri prihajajo po železnici, ali z avtobusi. Francoski vinogradniki so leta 1918 po dolgih borbah dosegli, da je bilo ukinjeno pobiranje uvoznine na vino, razen na vino v steklenicah. Po več nego dveh desetletjih borbe je sedaj prišlo do sklepa o popolnem ukinjenju uvoznin. Namesto njih bo francoska vlada uvedla prometni davek v trgovini na drobno, iz donosa tega davka pa bo občinam nadomestila izpadle dohodke.
= K prepovedi izdelovanja konzervnih škatelj v Ameriki. Po japonski zasedbi Ma-laje in Nizozemske Indije so Zedinjene države izgubile najvažnejši vir za oskrbo s kositrom, ki ga v Zedinjenih državah potrošijo v ogromnih količinah za izdelovanje bele pločevine, ki se uporablja za konzer vne škatlje. Vlada Zedmjen h držav je nedavno prepovedala uporabo konzervnih škatelj iz bele pločevine za konzerviranje živil, in sicer brez izjeme. Kaj pomeni ta ukrep v vsakdanjem življenju v Zedinjen h državah, nam zgovorno priča ameriška statistika, ki pove, da se v Zedinjenih državah izdela na leto nič manj kakor 14 milijard konzervnih škatelj, od katerih se porabita dve tretjini za konzerviranje živil. V Zedinjenih državah potroši povprečno vsak prebivalec 100 konzerv na leto. če se upošteva, da se trošijo živila v konzervah predvsem v mestih in industrijskih naselbinah, potem se lahko računa, da odpada povprečno na vsakega prebivalca v mestih in industrijskih naselbinah več nego 200 konzervnih " škatelj na leto. Ameriški strokovnjaki so izračunali, da predstavljajo živilske konzerve v industrijskih centrih 65% celotne prehrane. Ogromna uporaba konzerv v Zedinjenih državah je pač posledica naglice, ki je tam običajna pri pripravljanju hrane. Zato se je tako udomačila uporaba že pripravljenih je lil v konzervah. Nož za odpiranje konzerv je bil doslej v Zedinjenih državah najvažnejše kuhinjsko orodje. Celo pivo so v zadnjih letih pričeli v veliki količinah prodajati v konzervnih škatljah. Prepoved izdelovanja živil v konzervah iz bele pločevine pomeni za ameriško prebivalstvo pravo revolucijo. Ameriške gospodinje se bodo morale zopet vrniti k štedilniku in h kuharski knjigi.
Nov ameriški poveljnik v Honoluluju
Lizbona, 14. aprila. Iz Washingtons javljajo. da je ameriško mornariško ministrstvo objavilo imenovanje kontreadmirala Bagleya za vrhovnega poveljnika ameriškega pomorskega oporišča v Honolulu. Dosedanji poveljnik tamkajšnjega oporiSC* admiral Bloch je bil iz neznanega razloga odpoklican. Washingtonsko poročilo pravi, da so bili Blochu poverjeni novi posli y Washingtons
KULTURNI PREGLED
Pianist A. Trost pred mikrofonom Eiar- Radio Ljubljana
Nocoj ob 21.30 uri bo Anton Trost, rektor Glasbene akademije in priznani odlični pianist, izvajal pred mikrofonom EiAR — Radio Ljubljana posebno zanimiv koncertni spored. Tako bo izvedel Suito Op. 1, ki jo je napisal Eugen d" Albert, ki je predvsem znan kot avtor mnogih oper naturalističnega ( verist<čnega) sloga. Poleg opernega ustvarjanja si je pridobil — bil je učenec Lisztov — tudi sloves svetovno pomembnega pianista in je v tem svojstvu s svojim eruptivnim temperamentom in dinamično silo naravnost vžigal koncertno poslušalstvo. Naravne je torej, da je razen opernih in simfoničnih del zapustil dokaj klavirskih sklad, med njimi dva klavirska koncerta z orkestrom. Suita op. i je zg ajena docela v obliki staroklasične suite in obsega iste sestavne dele kakor so bili v teh običajni (Allemande, Corrente, Sarabanda, Gavetta in Gigua). Duh skladbe je docela klasicističen, pianistično pa posega v polnozvočje moderne virtuozne igre.
Vit ézslava Novaka »Pesmi zimskih noči r op. 30 opevajo vtise štirih značilnih zimskih noči na skladateljevo dušo. Srebr-nina mesečne noči je razlita v prvi skladbi, toplo občutena melodija se razvija iz nežnega početka v prekipevajoč spev ljubezni do stvarstva in izzveni končno v mehki otožnosti. Buren kontrast čutimo v viharni noči. Z dramatično silo pretrefa skladatelja vtis razburkanih naravnih sil. Pesem božične noči razkriva intimno poezijo te blažene noči, pobožen spev izraža njen mi-sterij. Potem se mu pridruži lahnejši scher, zando motiv, poln preprostega veselja, angelici sami se radujejo uad rojstvom Kristusovim. Mogočno se pa vzpne prvotna melodija v kanonu do veličastnega speva božje slave in se potem umiri v spokojna tišino jasnega zvezdnatega zimskega neba V pesmi karnevalske noči prevladuje razigranost. Dovtipno in mestoma v hrupni veselosti se zabava skladatelj v karnevalski družbi, dokler ne vzdrami nebrzdanih ponočnjakov petelinji klic. Značilno je. Kako se spremeni isti veseli motiv hipoma v utrujenost in iztreznjenje ob sivem jutranjem svitu. Vse štiri skladbe so globoKo občutene in s točnostjo zajamejo karakteristiko tako različnih impresij.
Dr Nikola Andric umrl
Hrvatska kulturna kronika beleži tam enega najbolj znanih literarnih in znanstven h delavcev, prof. dr. Nikola Andriča. Po rodu je bil iz Vukovara, kjer je ugledal svet 5. decembra 1867 in se je izšolal na dunajski univerzi. Studirai je slavistiko in romanistiko, nato se je še izpopolnjeval na Sorbcnni. Kot mlad profesor je postal na željo Stj. Miletiča že 1. 1894. dramaturg zagrebškega gledališča in je ostal na tem, takrat posebno važnem me>tu do leta 1898., ponovno pa v letih 1901—1907. Skrbel je za čistost jezika in bogatil repertoar z mnogim,- prevodi. Spisal je prvo zgodovino hrvatskega gledališča. L. 1907. je dr Andrič ustanovil gledališče v Osije-ku. H gleuališču se je še vrnil 1. 1920. in ostal do sredine 1. 1921. Nato se je povsem po v etil književnosti.
Andričevo literarno delo je obilno. Spisal j« mnogo znanstvenih razprav iz filologhe in iingvistike, iz literarne zgodovine ter nešteto kritičnih člankov. V posebnih knjigah je obdelal staro kajkavsko dramo, življenje pod absolutizmom, izdal več zvezkov hrvatskih narodnih pesmi ln j : : i opremil z uvodi in komentarji; kot izbora:. poznavalec hrvatskega jezika je sestavil tudi več priročnikov, med njimi »Branič hrvatskog jezika«, in sšta je šla« (skupaj s pek. Iso Velikanovičem). Največja zasluga dr. Andriča za hrvatsko kulturo pa je izdajanje in vodstvo »Zabavne biblioteke«, v kateri je izšlo okrog 600 knjig. Tu je objiavil v samih dobrih, skrbno kontroliranih prevodih boljša dela svetovne literature, zlasti modemih pisateljev. Za zaključek je izdal zadnja leta štiri velike pesniške antologije. S svojim delom si je postavil trajni spomenik.
Goethejeva knjiga o Italiji
Po vzpodbudi, ki jo je dal Minister Bottai, bodo italijanski in nemški krogi izdali skupno v monumentalnj obliki Goethejevo »Italienische Pieise«. Posebnost te izdaje bo v tem, da bo opremljena s slikami izza časa, ko je Goethe potoval po Italiji in bival v Rimu. — Goethejeva »Italienische Reise« ni enotno delo, saj je sestavljena iz dnevnika, pisem in zapiskov ter opremljena s poznejšimi dodatki in opombami. Vzlic temu je to znamenito delo. ki mu čas ni mogel vzeti bistvene vrednosti. Čeprav se je med tem Italija spremenila v mnogih stvareh in so mnoga takrat sveža, aktualna poročila danes samo še zgodovinsko gradivo, je ostala celota nedotaknjena. Zakaj celoto drž: pokonci Goethejev genij, njegova sposobnost gledanja, opazovanja in razmišljanja, njegova umetnost prikazovanja in pripovedovanja vtiskov. V glavnem v letih 1786—1788 nastalo delo je še danes primer in vzor potopisa, reportaže o krajih in ljudeh in ma vse obeležje Goethejevega zan manja za antično civilizacijo, za umetnost, za pokrajino. V zvezi s tem potovanjem in z bivanjem na klasičnih tleh so nastala posredno ali neposredno deia visoke pesniške vrednosti, kakor »Ifigenija na Tauridi«, »Torquato Tasso«, »Herrmann in Doroteja«. »Rimske elegje« in nekateri manjši spisi. Goethe je pri tem tudi sam risa Nekaj zanimivih ilustracij k njegovim rimskim prozam in pesmim so prispevali Tischbein, Schütz in drugi slikarji, s katerimi se je družil v Rimu. Vse to bo reproducirano v pripravljajoč: se italijan-sko-nemškj izdaji.
RESNICE
Najboljša žena je tista. 0 kateri se najmanj govori.	(Thukydidea)
Spoštujte žen«! One tko ln vpletajo nebeške rože v pozemsko življenje.
(Schiller)
če hočeš natanko vedeti, kaj se spodobi, vprašaj samo plemenite žene. (Goethe) Vrl mož misli sam nase nazadnje.
(Schiller)
Nič ni slabSega ko mož, Id vse ve, pa nič ne zna.	(Claudius)
Kdor rad čita, pozna skrivnost, kako se ure dolgočasja, ki nikomur ne prizanafiajo,
izpreminjajo v ure veselja in radosti.
(Montesquieu)
Kronika
*	Deseti Voltov kongres priredi Kraljeva italijanska akademija letošnjo pomlad v Rimu. Snov kongresa bo: kodifikacija prava novega političnega in družabnega reda. Povabljenih je 50 italijanskih in prav toliko inozemskih pravnikov - znanstvenikov. Deseti kongres bo temeljil na prepričanju, da sedanja borba ne prinaša samo velikih prevratov na mednarodnem področju, marveč tudi v notranjem življenju vsakega naroda, tako v političnem, socialnem in pravnem pogledu. Vsak narod bo moral iskati nove življenjske oblike, da bo našel kar najčvrstejšo podlago za bodočnost. Vprašanja družine, dela, posesti, dolžnosti in pravne zaščite so večne zadeve človeškega sožitja, so pa obenem vedno sodobne in nove. Zato bo pač zanimalo vse pravnike, kako Kraljeva italijanska akademija proučuje vsa ta vprašanja v okviru današnjega zgodovinskega dogajanja.
*	O nemški proizvodnji f:lmov pravi »Pester Lloyd«, da že v veliki meri naio-mestuje ameriške in francoske filme. Vendar je težavno ustrezati okusu posameznih dežel v Evropi. Na Finskem so dobro sprejeli nemške šaljive filme. V Belgiji ln na Nizozemskem predvajajo skoraj izključno nemške filme. Na Norveškem 3e je nemška filmska proizvodnja prav tako uveljavila. Filmsko ustvarjanje v Nemčiji je seveda v znamenju mogočne vojne. V tem pogledu se zlasti uveljavljajo operaterji na fronti. Nemški filmi nočejo prikazovati nadnaravnih junakov, marveč ljuii iz mesa in krvi z vsemi človeškimi lastnostmi, p i tem pa vendar kot velike načrtno delujoče voditeljske osebnosti svoje dobe. Taki filmi naj bi v inozemstvu delali propagando za nemške nazore in cilje ter na tej podlagi utirali pot za ideološko enotnost nove Evrope.
*	Moda damskih klobučkov naj bo pametna. Vodja delovne skupnosti v nemški modistovski obrti je objavil v strokovnem časopisu članek, kjer pravi; Mola ženskih klobučkov — tako sodijo na pristojnih mestih — še ni spoznala današnjega položaja, kakor je to treba v okviru enotno usmerjenega vojnega gospodarstva, člani in članice modistovske obrti v Nemčiji se nujno opozarjajo, naj ostro pobijajo vse izrodke pri izdelovanju ženskih klobučkov. Vsi priključeni obrati so dolžni skrbeti za pametno modo in za časti vredno reklamo.
*	Načelnik madžarskega generalnega štaba pojde v Rim. V teku tega tedna bo obiskal Rim na povabilo italijanskega generalnega štaba načelnik madžarskega generalnega štaba general Szombathely. Vrnil bo obisk generalu Cavalleru in si pri tej priliki ogledal različne vojaške naprave.
*	Novi grobovi. Po hudi bolezni je ra vedno zapustil svojce višji policijski stražnik v pokoju g. Ivan Gerlica. Pokopali ga bodo danes ob 15. na pokopališču pri Sv Križu. — Po težki bolezni je preminila vdova železniškega uradnika ga. Marija Kopitarjeva, rojena Cesar. Pogreb je bil v torek popoldne pri Sv. Križu. — Dotrpela je posestnica ga. Marija Bazljeva. Na zadnii poti so jo spremili 7. aprila na pokopališče v Zagorju ob Savi. — Pokojnim bomo ohra nili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
*	Madžarsko slavje v Novem Sadu. Preteklo nedeljo so v Novem Sadu počastili prvo obletnico, odkar je vkorakala madžarska vojska. V soboto zvečer je igrala godba in v nedeljo je bila budnica. Ob 15. dopoldne je opravil dekan Syraka vojaško mašo pred upravnim poslopjem. Sledilo je veliko zborovanje, pri katerem je govoril Julij Kramer, predsednik madžarske kulturne zveze za južno področje in član gosposke zbornice. Zvečer je bila mladinska predstava v Domu madžarske mladine (Le-vente).
*	Razlastitev židovskih lekarnarjev na Madžarskem. Listi poročajo, da bodo do 5. maja razlaščeni vsi židovski lekarnarji na Madžarskem.
*	500 bolgarskih dijakov študira v Italiji. Pred dnevi se je mudil v Sofiji rektor univerze v Padui prof. Carlo Anti. Ob tej priliki je izjavil časnikarjem, da trenutno študira v Italiji okoli 500 bolgarskih dijakov. 7. aprila je bila v Padui ustanovna skupščina zveze bolgarskih akademskih društev v. Italiji.
*	Nakaznice za tobak bodo uvedli s 17. majem tudi na Holandskem. Racioniranje bo v glavnem isto kakor v Nemčiji, vendar s to razliko, da se bo lahko dobilo na nakaznico za cigarete 300 gr slaščic na osebo, če lastnik nakaznice ne bo kupil cigaret.
*	Doba sončnic. Iz Bukarešte poročajo, da je letos šest sto tisoč hektarjev zemlje na Rumunskem zasejanih s sončnicami. Posebno obilna je ta setev v Besarabiji. Rumunija upa, da bo tako ne samo krila svojo potrebno, marveč tudi pridelala za izvoz.
*	Pozabljivi vlomilec. Te dni so vlomili v Firenzi v pdsarniške prostore dveh odvetnikov in nekega notarja. Vlomilci in tatovi so imeli dober plen, saj so odnesli za nekaj sto tisoč denarja. E len izmed njih si je tako basal žepe, da je pozabil na mizi lastno listnico, v kateri je imel tudi osebno izkaznico. Na tej podlagi so ga takoj zjutraj izsledili in zaprli. Na policiji je priznal svoje hudodelstvo, ni pa še hotel izdati tovarišev.
IZ LJUBLJANE
u— Za shrambo radijskih sprejemnikov
po zadnjem sklepu mestna občina ne pobira nobenega hranbenega prispevka, da torej lastniki radijskih aparatov ne bodo imeli sedaj nobenih stroškov. Včerajšnji torek so v H. nadstropju stare cukrarne pri komisijah naglo prišli na vrsto lastniki z zaporednimi številkami od 1 do 300, ker so komisije prav naglo poslovale, opisovale
Dogonl klavne živine
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-riata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino:
dne 20. aprila v Črnomlja za govedo in prašiče,
dne 21. aprila v Žužemberku za govedo in praSiče;
dne 21. aprila v Stični za govedo ln prašiče;
dne 22. aprila v Ljubljani za govedo ln prašiče,
dne 22. aprila ▼ Grosuplju za govedo in prašiče.
in cenile v shrambo prinešene aparate. Današnjo sredo 15. t. m. naj prineso svoje aparate predvsem zamudniki ter lastniki s številkami 300 do 600, saj sprejemanje gre tako naglo od rok, da bo vsakdo, kdor ima številko, lahko najpozneje že naslednji dan oddal aparat in dobil zanj potrdilo Zato pa lahko prineso svoje aparate ✓si že tudi tisti dan, ko so dobili pri magistrat-nem vratarju tiskovino za izjavo in zaporedno številko oddaje. Kdor še ni vložil na Kr. kvesturi prošnje za dovoljenje, da sme aparat obdržati, ali je sploh ne namerava vložiti, ta naj nikakor ne odlaša in gre takoj k vratarju na magistrat po tiskovino za izjavo in številko vrstnega reda, da bo pri oddaji aparatov v stari cu-krarni hitro opravil in ne bo zadnje dni prevelike gneče. Kdor je pa prošnjo vložil ali jo namerava vložiti, naj pride k magi-stratnemu vratarju po tiskovino in številko šele po 20. aprilu. Spet pa opozarjamo, da je vsak sam odgovoren za posledice, kdor v predpisanem času ne bi oddal svojega aparata. Izgovora ne bo nobenega, saj pri vratarju na magistratu lahko dobite številko za vistni red oddaje ves dan, komisije v stari cukrarni pa tudi sprejemajo aparate v shrambo brez presledka od 8. do 20. ure vsak dan.
u— Diplomirana sta bila na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Miljenko Favai :z Ljubljane in Ivan Mihevc iz Novega mesta. Čestitamo!
u— Semenski krompir za Ljubljano, ki je nakazila zanj strankam dal mestni gospodarski urad, je Gospodarska zveza že dobila ter ga bo današnjo sredo 15. t. m. tudi spet oddajala v skladišču Prevoda v Maistrovi ulici št. 10 (Osrednje mlekarne). Tja naj danes od 8. ure dopoldne dalje pridejo z denarjem in vrečami, zlasti pa z na gospodarskem uradu dobljenimi nakaznicami samo oni z začetnimi črkami A, B in C. Opozarjamo pa stranke, ki se njih imena začenjajo z drugimi črkami, naj današnjo sredo še ne hodijo po semenski krompir, saj bo o pravem času objavljeno, kdaj pridejo na vrsto. Dolgo jim ne bo treba čakati, ker je krompir že na potu in v kratkem prispe v Ljubljano.
u— Spored orgelskega koncerta, ki ga bo izvajal v nedeljo, dne 19. t. m. ob pol 7. uri zvečer v ljubljanski stolnici monsignor Stanko Premrl: I. Stari italijanski mojstri: Bassani: Larghetto, Pescetti: Allegro, Frescobaldi: Fuga. II. Novejši Italijanski mojstri: Bossi: Odrešenje; Picchi: Pastorale; Canestrari: Allegretto festoso. III. Slovenski mojstri: Gojmir Krek: Slavnostna predigra; Ignacij Hladnik: Meditacija; Stanko Premrl: Varijacije na škrou-povo papeško himno. IV. Najnovejši slovenski mojstri: Pavel šivic: Passacaglia; Janko Ravnik: Graduale; Matija Tome: Fuga. Opozarjamo na orgelski koncert, za katerega so v predprodaji vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Damsko frizerski salon E. Fettich-Franckheim se je preselil v šeienburgovo ulico 6-1. Priporoča se za cenjeni obisk.
Iz Novega mesta
n— Smrt zlatomašnika. V visoki starosta 85 let je v soboto nenadoma preminul v Št. Jerneju bivši dolgoletni šentjernejski župnik in zlatomašnik g. Anton Lesjak. Pokojni se je rodil leta 1857. v Stični in je po končani osnovni šoli študiral gimnazijo in bogoslovje v Ljubljani. V masnika je bil posvečen leta 1884., nakar je vršil dušno pastirsko službo po raznih dolenjskih krajih, dokler ni prevzel šentjemejsko župnijo, v kateri je po upokojitvi prebil svoja zadnja leta. V vseh krajih svojsga službovanja in prav posebno v Št. Jerneju, si je pridobil med svojimi farani splos'm ugled in največje spoštovanje, kar je posebno dokazala njegova zadnja pot, na kateri ga je v tako ogromnem številu spremljala v ponedeljek vsa šentjernejska fara. Ohranili mu bomo blag spomin.
n— Nesreče. 621etni posestnik Franc Kane iz Ljubljane se je pri padcu poškodoval na glavi. Zaboj je padel na nogo in mu jo zlomil 81ctnemu sinu delavke Stanislavu Ivancu Iz Sodražice. S kolesa je padel in se potolkel po glavi 191etni delavec Alojz Maček iz Tomišlja. Na desnem kolenu se je s črepinjami porezal dveletni sin čevljarja Franc Pečar z Ježice. Ponesrečenci so dobili zdravniško pomoč na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice.
Radio Ljt&blfana
SREDA. 15. APRILA 1942-XX.
7.30: Poročila v slovenščini — 7 45: Pesmi in napevi. V odmoru (8.00) napoved časa. — 8.15: Poročila v italijanščini. — 12.15: Koncert sopranistke Nade StritaT (pri klavirju Marijan Lipovšek). — 12.40: Koncert saksofonista Miloša Ziherla (pri klavirju Marijan Lipovšek). — 13: Napoved časa. poročila v italijanščini. — 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Koncert violinista Karla Rupia in pianista L. M. Škerjanca. — 14: Poročila v italijanščini. — 14.15. Pisana glasba. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Prenos iz Kraljevega gledališča v Rimu: Ferrari: Il campiello — prvo dejanje. — 19: »Govorimo itali'ansko« prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini — 19.45: Komorna glasba. — 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20 20- Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Pesmi vojnega časa. — 20 45- Na višku XIX. stoletja. Glasbena fantazija. Orkester in zbor vodi dirigent Petralia — 21.25: Predavanje v slovenščini. — 21.35: Koncert pianista Antona Trosta. — 22.10: Paradiž za vse. Orkester vodi dirigent Spaggiari. _- 22.45:_Poročila v^ itaHjanščjni.
Obnovite naročnino!
LISZT
Liszt, virtuoz in skladatelj, je bil na svojih koncertnih potovanjih zmerom deležen pozornosti in častL V nekem ogrskem mestu je pripravil župan njemu v t čast pojedino. Povabil je vse odličnike mesta. Toda, kako se je prestrašil, ko je pri mizi opazil, da je gostov z njim vred ravno trinajst!
Liszt je sprevidel županovo zadrego in vznemirjenost, pa ga je potolažil:
— Nič se ne razburjajte, gospod inpan. Danes sem tako lačen, da bom jedel za dva. In tako nas je štirinajst.
Prepoved oddaje mleka neposrednim potrošnikom
Na podlagi čl. 6. in 7. Predpisov za oskrbovanje z mlekom za prehrano od 22. novembra 1941-XX., se v občini Dobrunje in v onih delih vasi Stepanja vas in Hrušica, ki so izven žičnega pasu, prepoveduje od 15. aprila t 1. dalje vsaka oddaja mleka neposrednim potrošnikom v mesto L;ubl)a-no. Mleko morajo oddajati v zbiralna središča, ki jih določi Pokrajinski prenranje-vaini zavod.
Konzumenti, ki so prejemali mleko cd mlekaric iz omenjenih predelov, debe Nabavne knjižice za mleko v pripadajoči mlekarni.
Prehranjevalni zavod Vit. Komisariata
za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani
Z Gorenjskega
Uvedba dolžnostnega leta sa dekleta.
Da se zmanjša primanjkljaj delovnih moči v kmetijstvu in gospolinjstvu, je gau-leiter dr. Rainer izdal naslednjo naredbo: Samske ženske delovne moči pod 25 leti, ki do 1. marca 1942 de niso bile zaposlene kot delavke ali namefičenke, smejo zasebni in javni obrati in oakrbništva le tedaj nastaviti kot delavke ali nameščenke, če so bile najmanj eno leto s privoljenjem delovnega urada zaposlene v kmetijstvu in gospodinjstvu. To mora biti od delovnega urada, v čigar okraju se izvršuje kmetijski ali gospodinjski posel, v delovni knjigi pravilno potrjeno. Le v posebnih primerih more delovni urad dovoliti izjeme. Nova odredba velja od 1. marca 1942.
Gauleiter na Gorenjskem. V soboto zjutraj se je pripeljal gauleiter dr. Ramer z vodjo tujskega prometa dr. Pogatschmg-gom na Gorenjsko. Najprej je obiskal tečaj Hitlerjeve mladine v Planici ter ji ogledal skakalnico. Potem se je odpeljal v Kranjsko goro, na igrišče golfa na Bledu in k oglelu novih gradbenih možnosti na Bledu. Popoldne je nadaljeval pot v Bohinj, kjer je ogledal posamezne deželne ustanove, med njimi zlasti ribogajnico v Bohinjski Bistrici.
Obvestilo
«EMONA«, zavod za poljedelstvo to nepremičnine, obvešča vse svoje zakupnike hls in zemljišč v Kočevskem okraju, da ae bo dne 22. aprila t. 1. vr*U v KOČEV JU
semenj za plemensko govejo živino
Na ta semenj bodo lahko pristopili samo tisti, ki bodo predložili prepis zakupne pogodbe. Le tem bo »EMONA« prodala «vino proti plačilu v gotovini, vendar pa po zelo ugodnih cenah.
Tak semenj se bo vršil tudi za črnomaljski okraj v Crmoinjicah dne 24. aprila i.
Izročitev državljanskih listin v Kamniku.
V petek je deželni svetnik dr. Doujak sklical nemfike preseljence, nastanjene v kamniškem okrožju. Devetim ženam in trem moékim je izročil listine nemškega državljanstva. Celovški dnevnik pravi, da je bilo ganljivo, ko je listino »prejela neka 83 letna starka, ki je bila vsa v aolzah.
Sestanek vseh občinskih ekonomov radovljiškega okrožja je sklical radovljiški okrajni ekonom. Poročal je o dosedanjih ukrepih za zagotovitev prehrane v poslednjih mesecih pred novo žetvijo, o dobavi semenskega žita in umetnih gnojil. Do sedaj je bilo dobavljeno po sto ton Tomaževe žlindre in apnenega dušika ter 240 ton kalijeve soli, 15 ton jarega ječmena in 11 ton semenskega ovsa. Razdeljenih bo ie 245 ton semenskega krompdrja in pesa. Kmetje naj zaradi pomanjkanja semenske koruze za silažno setev sejejo kot medsa-dež več poletne grahorične mešanice, katere seme se bo lažje dobavilo. Kmetje naj bi se posluževali dovoljenih prispevkov za nakup obračalnih plugov, osipalnikov, oko-palnikov in kreditov za gradnjo silosov.
Židje ne morejo biti lekarnarji
Zveza madžarskih lekarnarjev je sklenila, da se izločijo iz vrat madžarskih lekarnarjev vsi oni. o katerih je znane in dogne-
no, da so židovskega pokolcnja.
SPORT
Pred drugim nastopom Španije
(Nekaj o španskem nogometu — na pragu tekme med Španijo in Italijo)
Še nismo zapisali zadnje besede o napeto pričakovani in burno odigrani nogometni prireditvi, ki je bila zadnjo nedeljo v Berlinu in se je končala z nadvse častnim remisom za Španijo v borbi proti Nemčiji, pa že naglo minevajo dnevi do prhodnje nedelje, ko bo ista španska enajstorica gostovala v stadionu San Siro v Milanu proti reprezentanci zadnjih svetovnih prvakov v nogometu.
Spričo tega drugega velikega nogometne ga dogodka sredi vojne ne bo odveč, če objavimo še nekaj podatkov o početkih in nadaljnjem razvoju te močne nogometne siile s Pirenejskega polotoka. Španija je prav za prav v nogometu velesila, kajti le malo je takih reprezentanc na svetu, ki bi se lahko ponašale, da so ji dosledno — ne samo na svojih, temveč tudi na njenih tleh — prišle do živega. V ostalem pa je zanimivo slišati, da je Španija razmeroma pozno vstopila v mednarodno nogometno javnost. Španska nogometna zveza je bila ustanovljena leta 1913, prvo mednarodno tekmo pa jc Španija odigrala šele po prvi svetovni vojni. To je bilo leta 1920 v Ant-werpenu kjer je morala v kratkih devetih dnevih odigrati kar pet težkih tekem. Kljub temu naporu je zasedla drugo častno mesto za zmagovito Belgijo. Tako je Španija že s svojim prvim vstopom v nogometno areno slavila ogromen uspeh.
Šestnajst let od tedaj je špaaska izbrana enajstorica ostala doma neporažena tn šele tedaj (i. 1936) so prišli v Madrid in Barcelono Avstrijci m Nemci, ki jim je uspelo ukloniti te južnjaške nogometaše. Vsi drugi narodi, med njimi tudi Angležv so si zaman prizadevali, da bi dosegli kaj podobnega.
V celoti je Španija odigrala okrog 60
mednarodnih tekem, med njimi velčkc činu z zmagami. Nji hm- rekordni interna» cionalec in po vsem svetu znani predstavnik španskega nogometa je vratar Zamena, ki je odigral za španske barve 45 tekem in te tudi sedaj še z dušo in telesom na delu, da bi v mladi generaciji ohranil staro slavo španskega nogometa. Izven dvoma je. da spada španska nogometna elita tudi danes med najboljše nogometaše na svetu.
O njeni igri pripovedujejo poznavalci, da je mnogo bolj individualna kakor pa skupna in sn igTalci s sistemi sploh ne belijo glave. Vsak posamezni igralec je spreten kakor mačka in izredno hiter. Njihova tehnika je skoraj artistična. Najbolj jim leži neposredna igra od moža do moža in zato igrajo predvsem izvrstno z glavo Njihov način igre je v splošnem še najbolj podoben italijanskemu ali južnoameriškemu.
Dolga leta je Španija operirala z dobro grajeno in vi grano standardno enajstorico, ki pa je zaradi dogodkov med revolucijo precej popustila in deloma tudi izgubila mednarodne zveze. Pred kratkim pa je Španija — sedaj pod avtoritarnim vodstvom — spet navezala odnošaje z drug'mi narodi ter v 'letošnjih poskusih — najprej • Švico im Francijo se bolj pa v nedeljski tekmi proti Nemčiji — dokazala, da njen nogomet ni izgubil svoje visoke kakovosti, temveč ohranil vse svoje značilnost' m ae bo zato sipe t na novo moral prištevati med najuspešnejše v Evropi.
Že teh nekaj splošnih opomb o ponovnem razmahu španskega nogometa daj« sklepati, da se bo prihodnjo nedeljo odigrala v Milanu verjetno še bolj napeta it» še bolj dramatična borba za neoficielni naslov najmočnejšega nogometnega naroda nove Evrope.
Nurmi — športnik in vo]ak
Finski listi objavljajo te dni zgovorno sliko. Nekje ob enem izmed tisoč je®er so zbrani mladi kadeti, ki napeto poslušajo moža v navadni vojaški uniformi Na licu mu je videti velika zbranost in globoko brazde, ki so mu preomale obraz, kažejo sledove mnogih odpovedi in močnih živcev. Ta neznani vojak, ki predava mladini in ji pripoveduje o čudežih asketske telesne vzgoje, je Paavo Nurmi. nekoč najhitrejši človek na svetu, danes učitelj finske vojaške mladine.
Nurmi predava o vsem. kar vzgaja dobre vojake. Ta preprosti vojak je najbolj primeren za to, saj je za svoj narod živel vse življenje tako, kakor mora živeti pravi športni asket. Ta Nummi je bit in ostal za športni svet idol tudi potem, ko se je moral skoraj premalo slaven posloviti iz mednarodne arene.
Tega Nurmija so nekoč slavili ne samo njegovi rojaki, temveč vsi, ki so ga imeli priliko srečati, ko je bil na višku svoje Slave. Toda to aa ni brigalo, kajti hodil je svoja pota dalje, tih in samo usmerjen na svoj lastni cilj. V borbi proti času, v borbi proti rekordu ter, niti ne proti živemu nasprotniku, kajti Nurmi se je boril samo še s stoperico, ki jo je noeil sam s seboj. Z dolgimi in enakomernimi koraki, ponosen kakor kralj.
To je bül Nurmi, oni najslavnejši tekač, kar jih pozna športna zgodovina. Njegovo življenje »e je začelo v skromni detavski izbi. Trda je bila njegova mladost in že ta ga jo učila čednosti vzdrževanja in trdote nasproti samemu sebi. Kot rokodelski vajenec si je zaslužil prvo skorjo kruha. Odrekel se je vsemu, kar nudi življenje zabav in ugodnosti, tobaku. aJkofeohi in kavi. Ko je moral med vojaške novince, je bil mladi asket že popolni mojster svojega t diesa. Takrat so prvič vedeli m njegovo ime, ko je z ostalimi tekel na dolgi progi in puerili vse kilometre daleč aa seboj.
Štiri leta pozneje so vai lieti btfleMi ime tega žilavega mladega moia, ki je živel kot asket samo za svoj trening. Rekordi ao »padali« drug rat drugim. Nurmijevo ime pa se je dvigalk» do skoraj mistične slave.
Na pariški olimpiadi je priboril svoji domovini štiri zlate kolajne. To je bilo v stadionu v Colombesu. v katerem so takrat vsa usta izgovarjala eno samo ime: Nurmi.
V Helsinkih, tako imenovanem beflem mestu severa, ima Nurmi svoj spomenik kot mož, ki je ponesel jme Finske po veem svetu. Tako je narod počastil svojega velikega sina. Zdaj, ko so za ta narod nastopili najtežji časi se je ta največji športnik spet pojavil kot neznani vojak. Vrime športnika so tudi vrline vojaka in zato je Nurmi danes sredi stike, ki kaže najmlajše borce, ko poslušajo nauke tega velikega športnika.
V nekaj vrstah
Novi boksarski evropski prvak v srednje-težki teži, Italijan Luigi Musina, se bo edaj dne 6. maja po svoji zmagi v Berlinu pokazal tudi svojim rojakom. Nastopil bo v Milanu proti bivšemu amaterskemu prvak« Pei reu.
O novem svetovnem rekordu v metu krogle poročajo iz Amerike pristavljajo pa obenem, da znamka ni bila dosežena po vseh tekmovalnih določbah. Kakor pišejo, je tamkaj atlet Al Beozis zalučati kroglo na 17.61 m. kar bi pomenilo, da je prekosil za 21 cm zadnji svetovni rekord v tei disciplini, ki ga brani njegov rojak Jack Terranee (17.40 m). Novico je trebi seveda sprejeti z vso rezervo.
V	Dortmundu ao odkrili nov ženski talent pri skokih v daljino. Neka Irmgard Herholdt se je pognala do znamke 5.74 nv medtem ko je prava svetovna rekorderka Schultz — njen rekord znaša 6.12 m — ostala s 5.20 m na drugem mestu. Nova atletinja je torej dosegla za več kakor prti metra boljši rezultat od sedanje rekorderke, kar je najboljši dokaz, da se «kriva m njo bržkone nova pridobitev nemške ženeke atletike.
V	Nemčiji letos ne bodo imeli evojega prvaka v hokeju na ledu, in sicer zaradi tega, ker so se izločilne tekme po posameznih skupinah tako zavlekle, da je pnave B-najine igre ie onemogočila — spomlad.
Švedska telovadna zveza je v zadnjem letu pomnožila število svojega članstva im 57.000 ter s tem prehitela obe do sedaj najmočnejši športni organizaciji, in sicer smučarsko in nogometno.

Ob protiletalski strojnici na krovu neke edinice Kraljeve italijanske vojne mornarice
Bronasta kovanca sta v zelo slabem stanju, srebrnjaki pa so se ohranili skoraj nedotaknjeni. Po raznih znakih sklepajo, da je nekdanji lastnik tega denarja zakopal svoj zaklad 1. 170. po našem štetju, in sicer zato, da bi ga skril pred razbojniškimi elementi, ki so tedaj razsajali v teh krajih. Govorice vele, da so obenem z denarjem našli tudi številne zlate in srebrne piedmete.
ANEKDOTA
Neka odlična dama se je vrezala v prst in je dala poklicati zdravnika. Ta si je ranico ogledal in vzkliknil: »Treba bo pohiteti!« S temi besedami je stekel v lekarno, vzel obliž za rane, se vrnil, osnažil rano in jo obvezal.
Ko je odhajal, ga je spremljal mož odlične dame do vrat in vprašal: »Zakaj ste tako hiteli, gospod profesor? Ali je bilo tako nevarno?«
»Ne,« je odgovoril zdravnik, »bal sem se samo, da bi se rana zacelila, če bi tako ne hitel!«
Čebele v kranjičih
£roda Medarna. Liubltana, idovska ul. 6. 47)3-6
Prodam
uit in eno omaro poceni, aslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4796-6
G
Kuhinjsko mizo
veliko, za 6 oseb, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4778-6
Pohištvo
< Ol*. UàW -*ì « U%illV4 «I*
litro I S.—
Kavč, pisalna miza
in samska soba. vse novo, elegantno, poceni naprodaj. Generator delavnica, TyrJe-va 1} (Figovec, levo dvorišče). tel. 29-27 . 4809-12
VSAK DAN ENA
Jf
Ko ss ptice vračajo
Kako trdno so ptice navezane na svoj dom, je znano. Lastovki sta zgradili svoje gnezlo pod slemenom nekega skednja. Tu se izležejo mladiči. Stara jih redita, da zrasejo, in jeseni se napotijo vsi skupaj na jug. V naslednji pomladi se vrne običajno isti parček na isto mesto in prevzame svoje staro gnezdo. To dokazuje, da so te živali obdarjene s čudovitim Krajevnim čutom, pravijo nekatrri; drugi pa govore udobneje o instinktih. In vendar si te posebnosti lastovk, kakor tudi mnogih drugih selilk ne moremo pojasniti!
Navedimo neko skrivnostno, a malo znano navalo mnogih živali, zlasti ptic. Nekje, na določenem kraju gozda, običajno ob robu kakšne goščave, se je poroči ustavila sloka, ločila se je od ostale jate na poletu. Lovec jo je opazil in ustrelil. Naslednje jeseni se ustavi točno na istem mestu nova sloka. če postane tudi ta žrtev lovčeve puške, se bo znašla večinoma leto dni pozneje, pogostoma pa tudi čez nekoliko dni, na istem mestu tretja sloka, četrta itd. To izkušem lovci dobro vedo, zato iščejo s svojimi psi te ptice tam. kjer po navadi leže. Površna razlaga tega čudnega dejstva je ta, da mora slokam to mesto pač še posebno ugajati. Toda stvar ni tako enostavna. Sloke potujejo ponoči, večinoma v meglenem vremenu. Katera skrivnostna sila vodi telaj selečo se ptico točno na ta kraj? Odkod žival ve. da je nekje v gozdu določeno mesto, ki je primerno kot počivališče ? Odkod vedo to cela po-kolenja slok, ln kako naj si razložimo, da si ptice pogoste na podoben način po ščejo tudi kraje, ki so vse prej nego primerni za njihov način življenja? Tako na'etimo na počivališča slok tudi na suhih, z borovci posajenimi ozemlji, ki so daleč od
vlažnih, barskih krajev, kakršni so tem dolgokljunatim pticam men la še posebno priljubljeni.
A tudi druge vrste divjih živali dajejo po vsem videzu določenim mestom v gozdovih in na polju prednost. »Tu leži vedno kakšen zajec«, pravi lovec, ki svoj revir dobro pozna, in po navadi p'ane tedaj res zajec iz grmovja. Pred njim je odšio točno na istem mestu že nešteto dolgouhcev v boljša lovišča. Srnjaki imajo običajno isto tako svoje stalne prostore, posebno stari gospodje. Nekje je nenaduo izg'n 1 takä:n srnjak, a nekega dne, pogosto šeie po mnogih mesecih, se znova pojavi na istem kraju. če ga doseže krogla, se bo po navadi naslednje leto na tem kraju pojavil drug starejši srnjak.
Kadar letijo v zgodnji jeseni jate divjh rac zvečer nad gozdovi in polji, se J rži jo določene smeri. Kakšen grm na odprtem polju ali skupina dreves na robu gozda leži v tej smeri. »Tod letijo race«, pravi poznavalec in ve, da se to v dobi selitve ponavlja dan za dnevom, leto za letom.
Narava nam je tu postregla z uganko, ki je še nismo reàili. Mncgi govorijo o skrivnostnih silah, ki izvirajo iz tal, o tokih in magnetskih žark'h, ki jih ljudje ugotavljamo le s pomočjo kompliciranih priprav. Ali imajo živali tanjše čute nego mi, neke posebne čute. s kater-mi reagirajo na te vplive, ki ne napravljajo na človeka nobenega vtisa, ker se je že v pamtiveku odtujil naravi in izgubil takšne sposobnosti? Znano je, da so ž<vali tudi za vremenske vplive dosti občutljivejše nego ljulje, mnege živali pa slutijo neke bodoče dogodke enako kakor redki ljudje. To so uganke, ki jim bo znanost nekoč morda našla dokončno rešitev.
Kitajska msdislna
Kitajska medicina, h kateri spada kitajska lekarna, se opira verjetno na najstarejšo medicinsko tradicijo na svetu. Ze v desetem stoletju po našem štetju so imeli na kitajskem cesarskem dvoru zavod za znanstveno medicino, ki je poučeval predvsem fiziologijo in anatomijo. V stoletjih so se tako mei zdravniki, kakor med lekarnarji ustvarile prave dinastije, v katerih se je poklic podedoval od pradeda na pravnuka. Revolucija 1. 1912. je omenjeni cesarski zavod sicer zaprla, bila je pa prisiljena sestaviti »komisijo za ljudsko higieno«, ki je izpraševala zdravnike in 'e-karnarje po pravilih stare kitajske medicine in farmakologije. Medicmci so dobivali od te komisije naslov »narodnega zdravnika«.
Čeprav je danes na Kitajskem seve la mnogo po evropskih vzorcih vzgojenih zdravnikov, dajejo v tej deželi, zlasti pa na kmetih, prednost zdravnikom stare šole. Med starimi lekarnami je mnogo takšnih, ki se ponašajo s tradicionalnim slo-»««)m in ki privabljajo svoje kliente iz najbolj oddaljenih krajev Stari zdiavniki prakticirajo na severnem Kitajskem tudi v lekarnah in vedno sredi svojih študentov, ki jih smejo še danes vzgajati po star.h prelpisih. Zdravniške preiskave so po teh predpisih izredno temeljite in dolgotrajne, recepti za lekarnarje obsegajo pogosto po
nekoliko strani: recepti opisujejo najprvo obl;ko bolezni in nje potek, potem postavljajo diagnozo in prognozo, na koncu pa navajajo sestavo zdravil. Na podlagi takšnega podpisanega in žigosanega recepta dobivajo boln.ki poedine sestavine z natančnim navodilom, kako jih je mešati oziroma kuhati in jemati. Zdravilna zelišča imajo tu glavno vlogo, a tudi marsikatere druge substance, kakor zmleti rogovi mlad.h jelenov in podotno, ki so po naä.h pojmih sicer zelo čudne, a j m Kitajci pripisujejo absolutno zanesljive učinke.
Tri žsre mernikov
Kakor poročajo iz Drača, so pred nekim časom v tem mestu, ko so kopali nov jarek na križišču dveh cest, izkopali tri velike lončene žare, ki so bile napolnjene s starimi kovanci Sedaj so strokovnjaki najlbo preiskali in jo izročili albanskemu narodnemu muzeju v Tirani, ki hrani že veliko izbiro starega denarja.
Izmed kovancev, ki so jih našli v Drafiu. je 3953 iz srebra, dva sta bronasta. Prvotno so tehtali skupaj 16 kg, sedaj, ko so odstranili ž njih skorjaste plasti, tehtajo 12 kg. Gre za denar iz rimske dobe, med katerim so poedini kosi zelo redki. Na njem so upodobljeni rimski cesai zi od Ne-rona do Lucija Vera, mnogo starorimskih 1 cesaric in drugih članov cesarskih rodbin. '
NA LETOVIŠČU »Nu, vidite, stari Mlinar je dejal, da mi ne more posoditi nobenega denarja, ker je sam malo na tesnem. A navzlic temu je ta lahkomiselni človek odšel s svojo ženo na isto potovanje kakor jaz in moja žena!«
Mali oglas
i Ti TI (Il il
M:>eda I -.60. taksa -.60 ■3 laianie naslovi ali o iitrc l 3.—_
Gospodinjsko
pomočnico
i mali bollii družini iščem °onudbe na ogl odd. Iura pod »Zna kuhati«.
4) $6-1
Frizerko
res dobro delavko, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frizerka«.
4801-1
Boljšo šiviljo
z dobrim okusom, iščem za na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4804-1
Kuharico
za vsa domača dela, iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4813-1
Sprejmem
revno dekle za vsa dela k dvema osebama. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
4793-1
Službe išče
•vesed. I - Hi uku - .60 'j baiarne naslov» ili u «tiro l t.—-
Absolventka
trg. akademiie, z znaniem nemščine. hrvaščine in deloma italijanščine ter t pt»-kso, želi zaposlenu v ka-krinem koli podietiu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna moč«.
4800-2
Mlada gospa
z enim otrokom, prosi čuteča srca za službo r pisarni. tr«rovini ali kier koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovski tečaj«.
4806-2
Mizarji, pozor! I Več kuhinj, oprav
Po zmerni ceni ie napro- i ln	za obleko poceni
dai nekai ielaka in cink. ; P'™*» Krže mizarstvo Vrh-plošče 100 X 70 cm (za fur- n,ka. Oeleda se v skladi-niranje). Poiasnila v Šiški,	Liubliana Tyrieva 47,
Jernejeva 53-f.	4--81-6	kavarne Maicen
Veliko sončno sobo
oddam dvema osebama s 1). aprilom. Marmontova ulica 41.	4764-23
fij^mift
ioe<13 i oc un». - .oc ■> liianir naslova «li o
šifro l ».—.
Otomano
dobro ohranieno. z gradl-prevleko. poceni prodi m. Tapetnik Pavle. Vegova 10.
4787-6
Semenski oves
papeško repo ali topinambur kot nadomestek krompirja, detelino seme. travne mešanice. f:žoI za v stročiu, grah. buče za krmo in leto nudi Sever & Komp., Ljubljana. 4789-6
Prodam
Rolleifler 6X6. Zeiss Tes-sar in sedem leč. Naslov » vseh poslovalnicah Intra.
4817-6
Gostilničarji.
trgovci!
Dospela ie pošiljka vina muškata, maršale in ver-moutha. Mlakar, skladišče Ranzinger.	4818-6
4790-12
Oblačila
*e%eda I - 60. taksa —.60 's tinnii nuovi ali a* (lire I
Prodam
moški plašč iz balonske svile. Vprašati: Iršič. Stre-liika 10.	4760-13
tznin1
Beseda I —.60. taksa —.60. 73 damme naslova ali »s
šifro I 3.—
Beseda I -.60. taksa -60. c* laianie naslova ali za ttfro I 3 —
Zaslužek
Heseda I -.60 taksa -.00. " laianie naslova ali »a šifro I .
Buteljke
in vse druge steklenice očiščene. kupure sedai po nai-višii ceni Medarna. Židovska ul. 6.	4402-7
Krojaške odpadke
volnen* id oonioa2n* pietiLskt- ter Sivil-k* rxj rezke Kakor v«e tekstilne ndp.dke kupuje Gerk man Hrenov* 8 Vi
Mesarsko stojnico
vrtno utico ali malo barako kupim. Krznarstvo Rot, Mestni trg 5. telelon 20-05.
4798-7
Karbid
star« bicikeli plašče, zračnice, okvirje itd., ter vreče, kupimo po visoki ceni. Generator delavnica, Tyrie-va 13 (Figovec. levo dvorišče). tel. 29-27. 4808-7
Otroško posteljico
iščem kompletno in ku-hinisko kredenco. Prime, S». Petra 79-1. 4815-7
Linolcj
rdeč ali zelen. 2X2 m. kupimo. »Interpromet«. Ul. 3. mata It. 10. tel. 32-33
4821-7
Posojilo
30.000 lir. iščem za takoi. Plačam visoke obresti Ga-ranciia ie milijonsko premoženje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Numo«.
4802-16
fPósist
beseda I -.60. taksa - 60 •3 laianie naslova «Ii 11 šifro I 3.—.
Hiše, parcele
prodna kupuie Realitetna pisarna Zaiec Andrej. Tav-čarieva 10-1., tel. 35-64.
4807-20
Stavbno parcelo
na lepem položaiu prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4823-20
^riiTi/iiiJU
-»e%eda i - M. taks» -Jtt> •t iaianie ia<lrtv» al* u
šifre I 3 —
Dvosob. stanovanje
na Taboru zamentam za ■stotako a!i enosobno Naslov v vseh poslovalnicah ,
Papiga
svetlomodra. udomačena, je ušla. Naiditeli nai io vrne i proti nagradi na naslov j Ileršič Ludvik, Cesta 29. okobra 13 (Rimska cesta).
Izgubljeno
lieseda I -.60 taksa --6t r* laianie naslova alt Jifro I 3.—
t»
Od učiteljišča
do prisilne delavnice v soboto izgublieni otroški če-veliček, prosim vrniti na naslov: dr. Grafenauer, Tvrševa 17-11. 4816-28
Glasbila
Beseda • - 60 taksa -.t« 't 'fatarne naslova ali m šifre I 3,-
Klavirsko
harmoniko
RO basov, rablieno, prodam. Sv. Petra 79-1-, desno.
4814-26
Obrt
beseda 1 - 60 taksa - M •3 faiame naslova ali « šifro I 3.—.
Filatelija
I >C*CvJj I ou, UkU - -OO,
•3 Jaiamt naslova ali ta šifro I 3. — .
Filatelisti pozor
Nakup to pr<>aaj* uiamk *set> »rrst -J OL 1IOU:i.<>* ID ril«.telistlfc-.ilt> potrebščin ie naj-jgodne]&» 9 kniiB<rni Dolžan Ljuüiian« Strt t
Pridelki
■reseda I -.60 taksa - 60.
'» laianie naslov» tl< za šifro t
Prašičjo krmo
(peso. repo. koreme). kupim. Pismene ponudbe * navedbo cene in količine na ogl. odd. Jutra pod »Krma«.	4820-3$
Reseda I 60 taksa - 60. '« laianie naslova tli ea šifre I 3 -

Obrtni list
za trg. z mei blagom, iščem. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Proti plačilu«.
4791-30
PREMOG DRVA
I. PogašnIU
LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
iinnmmnmnnnn
Vajvec oglasov ima
, JUTRO"
• nserfra*orej tudi Vi!
lutra.
4797-21
Kuharico
prvovrstno, iščem k boljši rodbini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«.	4786-1
Damska krojačica
šče za takoi mlaišo. nadarjeno pomočnico in va-lenko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4785-1
Kuharica
samostoina gospodinja, dobi mesto v gostilni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4794-1
Dekle
(gospodinisko), z znanjem kuhe. iščem za gostilno. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 4777-1
Brivski pomočnik
dobei delavec, dobi stalno službo s takoišnjim nastopom. Ponudbe na salon Navinšek, Liubliana.
4779-1
Služkinjo
za kuho in vsa hišna dela, iščem za takoi. Dr. Mira Fink, Gledališka ul. 16-1.
4819-1
Prošnje za radio
dovolilnice kakor tudi druge prevode v italijanščino izgotavlja pisarna Volčič. Knafljeva (prej Dvorakova) štev. 13, telefon 36-96.
4793-3
Berite oglase
JUTRA
>n poslužujte se jih!
Pouk
Beseda l -.60. taksa -Jbb '.3 daianie naslova ali u šifro I 3.—.
Inštruktorja
za veliko maturo iščem. Honorar po dogovoru s po-učevaniem italijanščine in delno ▼ gotovini. Ponudbe oa ogl. odd jutra pod »Velika matura«. 4822-4
I Ti f
ge
beseda t - 00. taksa - .60. u daiantr naslova ali za šifro I ».—
Antikvarične
knjige
Vse mie antikv.,ričr.in knjig od tujstirejsib do najnovejših, kupuje -knjigarn^ Janez Or>iž*n
Avto, moto
•seseda I -tt laianie
60. taks» —.60 aaslovs tli u šifro t ».—.
Beseda t - 60 taksa -.60 '.t datarne oasiova tli t» šifro l 3.--._
Razprodajamo
dalite na 'lepših vrst. bego nite, gladiole tn druKC cvet »omolie Zahtevaite ce nik Sever & Komp., Ltub .una.	4758-6
Kupimo
stare tovorne in osebne avtomobile , plačamo dobro. Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec, levo dvo-riiče), tel. 29-27. 4810-10
Kolesa
beseda > t.— Uksa -.60 »j -fatante oasiova tli es šil re I ».—
Pozor, kolesarji!
Iz Vaicga biciklia izdelamo lahek
tricikelj
katere imamo tudi na zalogi v različnih velikostih, nosilnost od 150 do 600 kg. > prima balon-gumo. — Generator delavnica. Tvrševa 13 (Figovec. levo dvorišče). tel. 29-27. 4811-11
-»eseda I -.60. taksa --6C '» Haianie naslov» tli a»
Sifrr I 3 —
Dvo- ali večsobno
stanovanje
v centru ali v bližini, -ščem za 1. m? j. Franci, onemi pevec. Opera. 4782-21a
«L
beseda I —.60. raksa —.60 rt -laianie naslova ali z» šifro l 3.—.
Obzirna gospa
in hčerka iščeta enosobno stanovanie ali opremlieno sobo s souporabo kuhinie in po možnosti kopalnice. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Obzirna«.
4799-23a
Iščem
v središču mesta opremlieno ali prazno garsoniero s kopalnico Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dober plačnik«.	4805-23a
TlJlU
tteseda I —.60. taksa —.60 >3 laianie naslova tli za
šifte I 3.—.
Sobo
prazno ali opremlieno, takoi oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4792-23
Opiemljeno sobo
komlortno. center, kopalnica. dvigalo, oddam takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra._4780-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam takoi enemu ali dvema gospodoma. Novak, Resl'eva cesa 30.	4783-23
Vacanze felici eteme
per 12 lire Srečne, večne pačiti*:ce
za 12 lir
possono allietare tutta la tua vita se, acquistanco un biglietto della Lotteria di Tripoli, sarai tra i fortunati vincitori di qualcuno dei grossi premi che verranno estratti
in Roma il 10 Maggio p. v. La fortuna sorride a chi le va incontro. Socchiudile la porta della tua casa, acquistando qualche biglietto della Lotteria, perchè, volendo, possa entrarvi. Non rischi che 12 lire!
lahko Te osrečijo vse Tvoje življenje, če kupiš srečko Loterije Tri-pohja in boš med zadovoljnimi dobitniki ene obilnih premij, ki bodo izžrebane v Romi dne 10. maja 1.1. Sreča se nasmehne onemu, ki ji gre nasproti. Odpri ji vrata svoje hiSe s tem, da si nabaviš kako srečko Loterije, da bi sreča smuknila v hišo. če Ti je naklonjena.
Tvegaš samo 12 lir!
LOTTERIA DI TRIPOLI
E- Salgari:
31
Roman
Mahoma ie stopila proti njemu in vprašala: »Ali ie res, da znate klicati mrtve?«
Tisti mah ie treščil v levi bok ladje mogočen val. čigar udar je gluho zabobnel po kajuti, in pena ie brizgnila prav do oken.
Gusar je Doskočil Bled kakor mrlič je stopil k enemu izmed kaiutnih oken. ga odprl in pogledal venkaj.
Toda morje ie bilo docela mirno, medli soj meseca mu ie svetil v globine Lahna sapa ki je napenjala »Fo^oru« iadra je kodrala površino Edino na levi se ie voda Dené zaeaniala ladiii v bok. Menda ni bila dvignila tega vala skrivnostna sila . .?
Voivodinia je čez nekai časa pristopila k do-
veliniku ki ie ves zamišlien negibno zrl v globino Tudi ona ie bila blpda in orestrašena.
»Na kai mislite kanitsn7«
Šele ko ie v dru«»o voraS^la. se ie Dočasi obrnil
»Ali ie mogoče kdo ve da bi mrtvi ki Počivajo na dnu mor^a zapuščali svoje grobove in spet Dri-ha^li na vrh7«
Mlada ž^ick-a se ie zgrozila.
»O kakfniV> mrtvih govorite? O yvoiih bratih
»O tistih, ki so umrli, a še niso maščevani!«
S temi besedami se ie gusar naglo umaknil od okna nalil dva kozarca beleea vina ter z izpreme-nienim glasom nadaljeval: »Na vaše zdravje, madame! Znočilo se je že. gotovo ste željni počitka!«
»Noč je lepa.« ie tiho dejala. »Niti ko bi hotela, ne bi mogla zaspati!«
Kapitanu so se zablisnile mrke oči.
»Bi mi hoteli še drugo vati? Če ie tako. hvaležno sprejmem. Življenje na vodi ie trdo in samotno, skoraj nikoli nam ne prinese razvedrila! Vaša navzočnost na ladii ie kakor blaga roka. ki me boža po čelu Glejte, odgnali ste žalost, ki me je preile obšla! Popijva še kozarec vina!«
Trčila sta.
»Rada bi vas nekaj vprašala, caballero. pa se ne upam! Bojim se. da vas ne bi znova storilo otožnega!«
»Govorite!«
»Poveite mi. ali ste res zato zapustili domovino, da se nekomu maščuiete?«
»Da madame in dokler se ne maščuiem. ne bom imel miru!«
»Tolikani hudo sovražite tisteea človeka?«
»Zivlienie b? dal da ea morem ta mah ubiti!«
»A kaj za Boga vam ie storil?«
»Ugonobil ie vpo moio rodbino! Prisegi ki sem io storil ostanem zvest oa da mi ie samemu Dominiti! Smrt niemu in vsem. ki so tako nesrečni, da nosiìo nie^ovo ime!«
»Ali živi ta moz tu v Ameriki'«
f V noVotvi »violin rtV TToliVom 7olttniU
»In kako mu ie ime?« je tesnobno vprašala. »Ali ne smem zvedeti?«
Gusar io ie zavzeto pogledal. «Zakaj vam ie toliko do tega. da bi ga poznali? Ženska ste! Kaj veste vi o maščevaniu?«
Nato se ie obrnil k črncu, ki ie čakal pred vrati kakor bronast kip. in vprašal:
»Šalupa za madame ie näred?«
»Da. gospod!« ie Moko odvrnil.
»Kdo io vodi?«
»Bela brata Carmaux in Stiller!«
Mlada Flamka. ki si ie bila spet ovila glavo s svileno ruto. ie zdai sprejela komolec, ki ii ga ie gusar ponujal Ta čas. ko io ie vodil proti ladijskim stopnicam, kier sta čakala čolnarja, io je večkrat s strani pogledal, kar io ie nekoliko zmedlo.
Rahlo drhté mu 1e pomolila ročico in se mu zahvalila za gostoljubje.
Pri slovesu se ie molče priklonil.
Spremljana od mulatke se ie spustila v čoln Ko ie ta odrinil in ie še enkrat vrgla oči po ladii ie videla, kako se ^e Črni gusar sklanial čez ograin in gledal za nio
Z nekai udarci vesel ie Sabina dosegla liniiskc ladio ki ie počasi drsela za »Folgorom«.
Namesto da bi šla v svoio kabino ie Honorats še orecei časa ostala na palubi in zamišlieno zrls oroti gusarski ladii
Na zadnü Dalubi nedaleč od krmila se ie Dr mesečini razločno risala gusaneva črna postava ?

>n> ni	Ui J« ,.il<r«1f

sapi. Upiral je desnico v bok. negibno stal na mestu in strmel proti španski ladji.
»Ga vidiš ondukaile. mrkega plemiča?« ie voivodinia vprašala spremljevalko. »Tako čudnega človeka še nisem srečala!«
13. poglavje
v Čarobnem ukletju
»Folgore« ie počasi plula v polnočno stran, proti obali San Dominga. Odtod ie hotela zaviti skozi široki preliv, ki se odpira med tem otokom in Kubo. Ker ie bila sapa slabotna, ie le s težavo napredovala, nekai zato. ker ie morala vleči linijsko ladio za seboi. nekai pa. ker ii je napotoval zalivski tok.
Ta ie drl iz Mehiškega zaliva v Antilsko morie in skozi Floridsko cesto v Atlantski ocean, vzdolž obal Srednje Amerike.
Na srečo ie ostalo vreme vedro Drugače bi bili morali prepustiti tako drago plačani plen valovom Viharji, ki časih burijo Antilsko morje, so strašni
Ti DredeU. dozdevno tolikani bogato blagoslov^ ■ieni od narave, ti otoki ki se v buini rodovitnosti bobotiio Dod krasnem nebom so zaradi vzhodnih vetrov in vihariev ob času enakonočia Dodvr->eni strahotnim katastrofam, ki v nekai urah vse oknnčaio.
Vihari: uničuieio bogate nacade rrreio gozdove s koron-nami vred ter razd^vaic mesta in vasi. asih ira^b-jrka morip nodvodni notres in odnlavi rce kar stoii na obalah "p ladie k' so za^drane
nrict»ni**-'V. >-o->maXc ""-oVn nTMIcto?01:h T^Olj.
Urejuje Davorin Kavi jen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnar ja : Pran Jeran. — Za uiseratni del je odgovoren Ljubomn Volčič. - Vsi t Ljubljani.