OSNOVNA SOLA H. GRAJZERJA TRŽIČ Ob 500-letnici slovenskih kmečkih uporov OSNOVNA ŠOLA HEROJA GRAJZERJA V TRŽIČU LETNO POROČILO 1972-1973 TRŽIČ 1973 Za strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji, za točnost podatkov v stalnem delu letnega poročila pa upravna služba na šoli M.: h fO ]/9}k Letnik V. Urednik: Edo Roblek Založnica: Osnovna šola heroja Grajzerja Tržič Tišk: Tiskarna inštituta Golnik ZA PRAVICO IN KRUH, ZA SVOBODO IN NAPREDEK 400-letnica največjega kmečkega punta, katerega razredni interesi so presegli nacionalne, je dala utemeljen povod, da smo letošnje leto posvetili skozi pet stoletij porajajočim se uporom naših prednikov (1358—1848). Spomini na kmečke punte so zaživeli med nami v novi osvetlitvi, v novem pojmovanju njihove pomembnosti in uporniške razsežnosti. Val preseljevanja evropskih ljudstev je ranem srednjem veku zanesel tudi naše prednike na novo ozemlje. Tu, ob gornjem in srednjem toku Drave, Save in Mure ter vzdolž Soče, ob vznožjih zadnjih vzpetin Vzhodnih Alp, si je slovenski rod izbral novo domovino in ustvaril svojo državnost. Vendar je po nekaj stoletjih slovenska zemlja dokončno prešla pod oblast nemške srednjeveške države (10. stoletje). Vsakokratni vladar je bil lastnik vse zemlje. Delil jo je med nemško plemstvo, škofije in samostane. Ti fevdalci pa so jo odstopali dalje kmetom — podložnikom. Že tedaj visoke obveznosti podložnikov napram zemljiškim gospodom (dajatve, tlaka) so bile zapisane v urbarjih. Razvoj trgovine in uvedba denarnega gospodarstva pa sta povzročila še večje apetite fevdalcev, in ti so zahtevali od tlačanov vse več, zanikajoč s tem celo tiste pravne norme, ki so jih sami postavili in so že itak obremenjevale kmečka gospodarstva do skrajnosti. Trpljenje slovenskega ljudstva so stopnjevali tudi spopadi med fevdalci, ki so z najemniškimi vojskami krvavo obračunavali med sabo. Dokončno pa so gospodarstvo zavrli turški vpadi, ki so prinašali novo gorje slovenskim tlačanom, branečim ne le svoja življenja, marveč tudi evropsko civilizacijo in kulturo. Pod težo bremen in trpljenja je začelo kliti uporniško razpoloženje in sc je razraslo v prvem kmečkem uporu na Slovenskem že leta 1358. Geslo kmečke vstaje »Le vkup, le vkup, uboga gmajna!« je dramilo doslej pokornega in podložnega slovenskega duha iz pristajanja na družbeno danost in ga klicalo k puntu, k revolucionarnemu spreminjanju sveta. Tako se je v petih stoletjih zvrstilo na Slovenskem poleg znanih večjih uporov še okrog sto manjših, povečini omejenih na posamezna fevdna območja. Vztrajno se ponavljajoči kmečki upori so bili dejanja širokih demokratičnih plasti, izraz takratne žive sile slovenskega ljudstva. In čeprav je bilo v uporih premagano, uporniška misel ni zamrla, kajti nič ne more bolj povezati ljudi tesneje kot skupen poraz in skupno upanje na končno zmago. Revolucijsko 1848. leto je prineslo odpravo fevdalizma in zaključilo obdobje kmečkih uporov. Nemško plemstvo je nehalo biti gospodar in sodnik slovenskemu kmetstvu. Petstoletna upornost pa ni le priborila pravice do zemlje tistemu, ki se je na njej znojil, ampak je ohranjala tudi slovenski jezik in oblikovala slovenski narod. Misel puntarske pesmi — robate in neposredne — pa je živela naprej, prevzemala socialno tematiko in pronicala v proletarski svet, dokler ni vzplamtela ideja novega punta, ki je v narodnoosvobodilni borbi v letih 1941—1945 zajela vso našo domovino. Ta čas predstavlja obdobje naše skrajne narodne ogroženosti pa tudi skrajnega upora, ko se je ponosni del slovenskega naroda odzval klicu vstaje in razvnel v sebi zdavnaj podedovanega duha revolucije. Ob posebnih zgodovinskih pogojih se je to obdobje zmoglo notranje do kraja poenačiti s kmečko puntarijo kot družbeno akcijo. Ideje gibanja in spreminjanja, vtkane v slovensko celotnost, se danes vraščajo v sodobno revolucijo, ki oblikuje nove vrednote, novo vsebino družbenih odnosov, samoupravni položaj in vlogo delovnega človeka, svobodno menjavo dela ter družbeno sporazumevanje in dogovarjanje — vse v imenu človeka, njegovih pravic, svobodnega duha in napredka. Marija Faganeli-Greif Tehnologija v šoli NJENI ŠIRŠI OKVIRI Tehnologija je sopotnica mnogih učenih izrazov, ki jih srečujemo v vsakdanjem Tehnologija proizvodnje življenju. S tehnologijo proizvodnje mislimo tako na uporabo sredstev za delo kot na načine predelovanja surovin v izdelke. Načini izhajajo iz delovnih izkušenj, ki si jih človek nabira pri izdelavi predmeta dela, istočasno pa ustvarja tudi ustrezna sredstva, ki mu služijo za učinkovitejše izvajanje opravil. Tehnologija proizvodnje oziroma dela je važna tudi s sociološkega vidika, kajti v korak s spremembami in razvojem tehnologije gredo tudi družbenoekonomske spremembe. Čas, v katerem živimo, radi označujemo kot obdobje znanstvenotehnične revo- Tehnologija v tržiški lucije, kot obdobje naglega razvoja tehnike in tehnologije. Da je temu tako, govorijo industriji tudi primeri iz našega domačega gospodarskega okolja. Tržiška industrija je v zadnjih desetletjih, posebno pa še v zadnjih letih, doživljala pomembno tehnološko preobrazbo. Tako je bombažna predilnica in tkalnica izločila vse stare stroje in popolnoma avtomatizirala obrat tkalnice, v predilnici deloma uvedla nov način predenja in mehanizirala transport. Stare kotle za beljenje so zamenjali kontinuirani sistemi in prejšnji osnovni surovini bombažu so se pridružila sintetična vlakna, ki visoko oplemenitena dajejo tkanine z na trgu iskanimi kvalitetami glede pranja in likanja. Tovarna obrtve Peko, ki letos slavi svojo sedemdesetletnico, je v zadnjem času prešla skokovito pot razvoja. Klasični način izdelovanja, ko je bilo treba čevelj šivati oziroma pribijati podplate in pete, je povsem spremenil montažni sistem, po katerem se čevelj dobesedno montira. V tej industriji je pomenila dokajšnjo spremembo uvedba gume, ki jo danes po lastnostih že prekaša polyuretan, spremljajoče dejavnosti pa so postale tudi izdelava plastike in usnjene skyvars podloge. Proizvodnjo in trg skuša tovarna obvladovati s sobodno računalniško tehniko zbiranja, spremljanja in obdelave podatkov. Združena lesna industrija je zamenjala vse stroje v žagarskem obratu in močno skrajšala čas žaganja. Odpadno žamanje sklada in povezuje strojno, v prihodnosti pa predvideva mletje odpadkov. Nekdanji obrtniški način izdelave pohištva so nadomestili stroji in tekoči trak. Osnovni material je še vedno naravni les, ki odlikuje pohištvene izdelke tovarne, medtem ko je politiranje popolnoma mehanizirano. Serijska proizvodnja je značilna tudi za obrata zabojarne in tapetništva. Tudi tovarna lepenke je v svoji proizvodnji prešla na montažo in je poleg lepenke s skupno pripravo snovi uvedla tudi izdelavo papirja. Novo je fazno sušenje, s katerim dnevno proizvodnjo izdelkov posušijo sproti, nekdanje zračno sušenje pa je glede na vremenske razmere trajalo štirinajst dni in več. Pomembna pridobitev za tovarno je obratni laboratorij, ki kontrolira faze proizvodnje, končne proizvode in industrijske odplake. Lahko bi še nadaljevali z naštevanjem vrste tehnoloških premikov v ostali tržiški industriji in v gospodarskih dejavnostih sploh. Spreminjojne izobraževanja Samoprispevek in šolski prostor Učne metode in učna tehnologija Kako bi si mogli ob tolikšnem razvoju predstavljati sodobno šolo le ob tabli in kredi, enima prvih in najstarejših učnih pripomočkov! Tehnologija nezadržno in nujno vstopa v šolo, saj si od nje obetamo učinkovitejše delo: bolje in v krajšem času usposobiti mladi rod in ga predvsem pripraviti za samoizobraževanje. Za tem stremi marsikatera sodobna družba, posebno še naša, ki želi delavca in samo-upravljalca, sposobnega udejstvovanja in ustvarjanja v gospodarskem in hkrati v družbenopolitičnem življenju. Sicer pa je izobraževanje v svetu nasploh v krizi. Dva dejavnika — eksplozija obveščanja in eksplozija prebivalstva — terjata spreminjanje izobraževanja. Izraz eksplozija obveščanja pomeni pravzaprav eksplozijo znanja. Večina predmetov zahteva čedalje več učenja in tako morajo učenci in šole iz leta v leto opravljati težje in obsežnejše naloge. O eksploziji prebivalstva govorijo presenetljivi podatki: v sto letih, od 1830 do 1930, se je človeštvo podvojilo, naraslo od ene milijarde na dve, danes pa je preseglo že tri milijarde. Vse to pomeni več učencev in daljše šolanje, lahko bi rekli: eksplozijo izobraževanja. Le-te ni mogoče obvladati z dosedanjimi načini in sistemi. Izhod je v preminjanju izobraževanja, za kar nudi tehnologija v šoli eno od pomembnih možnosti. Toda uvajanje tehnologije ni le nakup nekaj aparatov in naprav. Z njo se menjajo tudi druge prvine v kompleksu vzgoje in izobraževanja, kar predstavlja notranjo' reformo šolstva: usposabljanje učiteljev za uporabo tehnologije in spreminjanje pojmovanja, drugačno zgradbo učnega procesa in menjanje odnosa med učiteljem in učencem, drugačno razporejanje delovnega časa, posodobitev celotne organizacije izobraževalnega sistema, kar naj spremlja stalno raziskovalno delo, in končno funkcionalno oblikovanje šolskega prostora. Glede šolskega prostora obstajajo v Tržiču optimistični izgledi, saj so se občani s svojo zrelostjo in razumevanjem odločili na referendumu v letošnjem juniju za podaljšanje samoprispevka za izgradnjo šolskega prostora in varstveno-vzgojnih ustanov. Tako bo tržiška občina dobila v desetih letih tri nove popolne osnovne šole in adaptirane podružnične, skoraj v celoti nov osnovnošolski prostor, kar je izrednega pomena za razvoj šolstva na njenem območju. Nove zgradbe ustrezajo sodobnim zahtevam in razpolagajo z vsemi vrstami potrebnih prostorov: za pouk, telesno vzgojo in rekreacijo, za družbeno življenje, prehrano in administracijo. Pri učilnicah je vidno stremljenje po ustreznosti za kabinetni pouk, ki je prostorsko ekonomičnejši od klasičnega, pedagoško pa omogoča ustreznejšo delovno atmosfero. Oprema, v kombinaciji lesa, kovin in plastičnih mas, je lahko prenosljiva, pripravna za raznoliko razmeščanje v učilnici in daje čutiti gibanje in dinamiko sodobnega pouka. Prostori so v skladu s higienskimi predpisi, okrašeni s slikami, zavesami in cvetjem pa ustvarjajo prijetno vzdušje domačnosti, ki dobi še večje razsežnosti z zelenicami in nasadi zunaj stavbe. In če tržiške razmere vključimo v akcijo »sto šol ob stoletnici osnovnega šolstva- v slovenskem prostoru, začutimo res obsežen zunanji okvir novostim v šolstvu. PEDAGOŠKA ALI IZOBRAŽEVALNA ALI UČNA TEHNOLOGIJA Odkar obstajajo razmišljanja o poučevanju — in vemo, da že stoletja —, si prizadevajo pedagogi ne le opredeliti učno snov, ampak najti tudi sredstva in osvetliti pota za njeno uspešno posredovanje in osvajanje. Kot vsako organizirano delo terja pouk za svoj učinkovit rezultat ustrezne učne metode in sredstva. Tradicionalna šola je smatrala vse do srede 20. stoletja, da je mojstrovina poučevanja v uspešni metodi, dajala je torej prednost metodični komponenti pouka. Tehnizacija vsakodnevnega življenja je pospešila prodiranje tehnike v šolo. Specifičnost osnovnega delovnega procesa pri pouku, kjer ne gre za obdelavo materialne surovine, pa je ob tem pogojevala zelo različna gledanja na tehnično komponento v pouku: v skrajnostih zanikanje in precenjevanje. Zato se omejuje definicija za pedagoško tehnologijo izpred nekaj let le na uporabo tehničnih sredstev pri poučevanju. Če pretehtamo odnos med učno metodo in učno tehniko v duhu didaktičnega pojmovanja, pridemo do spoznanja, da obstaja med obema povezanost, ki ne dopušča oddvojene obravnave. Nasprotno, učne metode in učno tehniko je treba gledati v njuni medsebojni pogojenosti kot sestavni komponenti učne tehnologije. Kakšno vlogo ima učna tehnologija in kaj je pouk sam po sebi, si razlagamo danes s pomočjo teorije informacij. Za pouk pravimo, da je proces, v katerem prenašamo posplošene in urejene izkušnje prejšnjih generacij na sedanje, pri tem pa moramo izkustva človeštva preliti v sistem informacij. Če hočemo opredeliti pojem informacije, kar je tudi nujno, izhajamo pri tem iz pouka. Celovita učna snov, s katero se morajo seznaniti učenci v nekem razredu pri določenem predmetu v teku šolskega leta, je učni program. Postopno ga delimo na manjše dele v treh stopnjah: na miselno zaokrožene celote ali komplekse, sledijo učne teme, ki se praviloma pokrivajo z učno uro, in nato informacije. Iz prakse namreč vemo, da cele učne teme ni mogoče dati hkrati kot nekak velik zalogaj, ampak jo razčlenimo na določeno število vsebinskih elementov; to so informacije. Z vidika teorije informacij deluje učitelj pri pouku kot oddajnik, učenec pa kot sprejemnik. Učitelj hrani v svoji zavesti učno vsebino, ki jo mora spreminjati v sistem informacij, da bi jih učenec mogel sprejeti preko nekega medija (tu često nastopa učna tehnologija) in da bi na osnovi osvojenih informacij smiselno reagiral v problemski situaciji. Sprejeta informacija zmanjšuje število možnih napačnih reakcij učenca ob razreševanju problema. Že posamezna sprejeta informacija pomaga človeku, da se laže znajde. Še dosti več nam povedo informacije, ki so dobro sistematizirane — premišljeno spravljene v sklep (pri pouku govorimo o sistemu informacij!). Enostaven primer iz vsakdanjega življenja nam more nazorno prikazati, kako npr. 6 sistematiziranih informacij praviloma zadošča, da pošta nezmotljivo dostavi pošiljko pravemu med približno tri in pol milijarde možnih prejemnikov. Pri poštni pošiljki nam prva informacija pove državo, druga mesto, tretja ulico, četrta hišno številko, peta priimek in šesta ime. Že prva informacija izključi preko tri milijarde ljudi in zoži krog potencialnih prejemnikov na poprečno petnajst milijonov. Vsaka naslednja informacija naglo zmanjšuje njihovo število, dokler končno šesta informacija ne izključi vseh napačnih poskusov izročila poštne pošiljke. V pouku predstavlja informacija osnovni vsebinski element. Sodobna šola stremi za tem, da bi oddajo in prenos informacij v čimvečji meri prevzela tehnologija in sprostila učiteljev čas za drugo, predvsem vzgojno delo z učenci. Da bi dobili pregled o tako pestrem fenomenu, kot je učna tehnologija, je treba opraviti ustrezno razvrstitev. Namen tega sestavka je predvsem klasifikacija učne tehnike, ob tem da izpustimo razlago učnih metod, o katerih je bilo že mnogo napisanega. Če želimo urediti učno tehniko v sistem, nastane najprej vprašanje kriterija za razvrstitev. Glede na različne kriterije obstajajo predvsem tele klasifikacije: 1. Klasifikacija učne tehnike po vsebini učne snovi. Starejša šolska praksa govori o učilih, urejenih po predmetih, npr. za matematiko, fiziko, kemijo itd. 2. Po namenu razlikujemo demonstracijsko učno tehniko, katere se poslužuje učitelj, ter manipulativno in operacijsko, ki služita učencem za samostojno eksperimentiranje oziroma osvajanje delovnih operacij. 3. Razširjena je tudi klasifikacija učne tehnike po obliki psihofiziološkega vpliva na učence. Vizualna tehnika deluje na vid, avditivna na sluh in kinestetična na organe za motorno občutljivost. 6 IVAN LIKAR 5 2 LJUBLJANA 3 TITOVA 6 4 1 YU Pojem informacije Klasifikacija 4. Za razliko od naštetih razvrstitev, ki so enostranske, moremo bolj vsestransko kvalifikacijo izvajati iz teorije informacij, po kateri obsega učna tehnika dve osnovni skupini: — objekti, ki učenca informirajo o določenih dejstvih in odnosih (npr. model, slika, film), so nosilci informacij in jih navadno imnujemo učna sredstva; — objekti in naprave, ki omogočajo, da prispejo informacije čim manj popačene in ohranjene do učenca. To so mediji za prenos informacij in jim pravimo učni pripomočki (aparati). Učna sredstva so vezana na določeno snov, učni pripomočki pa so praviloma polivalentni in jih lahko uporabljamo za katerikoli predmet. UČNA SREDSTVA Zaradi množice učnih sredstev po šolah je mogoče tu podati le skop pregled, nikakor pa ne opisa posameznih učnih sredstev. Najbolj naravna je njih razdelitev po načinu, kako odražajo stvarnost. Glede na ta kriterij obstajata dve osnovni kategoriji: 1. Originali, h katerim spadajo — narava sama (potok, gozd) — simulirano naravno okolje (botanični vrt, akvarij) — izolirane prirodnine (zbirka kamenin) — produkti, ki so rezultat človeškega dela in spadajo lahko med uporabne (potrošno blago) ali okrasne predmete (umetniške slike). 2. Nadomestki služijo često predvsem za tipiziranje poedinih značilnosti. Glavne podskupine so: — preparati, ki so hkrati tudi originali in jih delimo v suhe (nagačene živali, herbarij) in mokre (preparati v alkoholu in drugih konzervirnih sredstvih) — modeli, ki navadno prikazujejo funkcioniranje ali notranjo zgradbo originala — makete ali reliefi, ki reproducirajo zunanje oblike in proporce predmetov — dvodimenzionalni nadomestki: zidne slike, fotografije, diapozitivi in filmi — simbolični nadomestki — ne predstavljajo objektov ampak pojme in se poslužujejo simbolnih znakov (kartografski materiali, sheme, grafikoni in diagrami). Učbenik — kot posebej za pouk napisano gradivo — je prvo, osnovno in najstarejše učno sredstvo. Tudi danes je tiskani material še vedno najvažnejše trans-misijsko gradivo za prenos informacij oziroma glavni kulturni medij in zato zasluži učbenik posebno obravnavo. Učna sredstva, za katera je značilna tesna povezanost z določeno učno snovjo, spadajo s pedagoškega vidika v domeno metodike. UČNI PRIPOMOČKI Tudi število učnih pripomočkov občega tipa je za pouk zelo veliko, kar onemogoča logično in dopušča le njih praktično razvrstitev, in to v tri velike skupine: 1. Učni pripomočki za izpostavitev: — šolske table, verjetno najstarejši učni pripomočki, ki so doživljale v teku časa velike spremembe v materialu (les, pločevina, steklo, linolej, plastične mase), v obliki(enostavne, zložene, trakaste) in v barvi (od črne do zelene in brez svetlobnega refleksa) — razne plošče: magnetne, na katere se lahko z magnetki pritrdijo aplikacije iz papirja, raster in transparentne plošče ter flanelografi — projekcijska platna, od katerih novejša omogočajo projekcijo filmov in diapozitivov tudi pri dnevni svetlobi. 2. Avdiovizualni učni pripomočki so vsi oni, ki jih daje pouku na razpolago vsa razvita tehnika množičnega obveščanja in telekomunikacij. Najvažnejše med njimi bi po praktičnem namenu razvrstili takole: — Avditivni učni pripomočki, med katere prištevamo radio, naprave za ozvočenje, magnetofon in gramofon. Radio služi za neposreden sprejem šolskih in drugih izobraževalnih oddaj ter presnemanje le-teh. Naprave za ozvočenje omogočajo prenos internih obvestil, predavanj in proslav ter služijo za emisijo zvočnih posnetkov. Magnetofon je dokaj pomemben, saj na njegovem traku lahko ohranimo posnetke koncertov, recitacij itd., uporaben pa je tudi za jezikovne vaje in za ozvočenje vizualne projekcije. Podobno uporabljamo tudi gramofon. — Vizualni učni pripomočki so filmski projektorji, diaprojektorji, episkopi, grafoskopi, mikroskopi in drugi. Filmske projektorje za 16 mm trak uporabljamo za projekcijo standardnih učnih filmov, 8 mm pa za projekcijo amatersko izdelanih filmov. Diaprojektorji služijo za statično projekcijo diafilmov oziroma bolj praktičnih 'diapozitivov, episkopi pa za projekcijo neprozornih reprodukcij iz knjig, geografskih kart ipd. Pisanje po grafoskopski foliji nadomešča učitelju pisanje na tablo in mu s projekcijo slike za hrbtom omogoča stalen vis-a-vis odnos do učencev. — Simultani avdiovizualni pripomočki omogočajo istočasno prenos zvoka in slike. Sem prištevamo tonske filmske projektorje, televizorje, šolsko televizijo in kombinacijo naprav za ozvočene projektorje. Kinoprojektroji so tako skonstruirani, da lahko projicirajo ozvočene ali neme filme. Televizorji za šolsko uporabo se podobno kot radioaparati ne razlikujejo od onih za komercialne namene. Njih osnovni namen je neposreden sprejem šolskih televizijskih oddaj. V novejšem času mnogo eksperimentirajo z vgrajenimi napravami za presnemanje in reprodukcijo oddaj (magnetofonski trak). Šolska televizija je po namenu slična napravi za ozvočenje in omogoča prenos predavanja z demonstracijami iz šolskega studia v izbrano učilnico. Sistem ozvočene projekcije sestavljajo sinhronizirani avditivni in vizualni materiali, npr. diafilm in gramofonska plošča ali pisani tekst, diapozitivi in magnetofonski trak. 3. Manipulativni učni pripomočki obsegajo pribor za risanje in merjenje ter shrambe, prilagojene posebnim vrstam učnih sredstev, kot so diskoteka, magneto-teka, fototeka, filmoteka idr. Funkcija učnih pripomočkov je določena z njihovim položajem kot medija za prenos informacij v učnem procesu. Njihova problematika sodi v obravnavo didaktike. UČNI STROJI IN TEHNIČNI PRIPOMOČKI V SLUŽBI PROGRAMIRANEGA POUKA Za najnovejši razvoj na področju učne tehnike je značilen pojav učnih strojev in drugih tehničnih pripomočkov v službi programiranega pouka. Le-ta je vzklil pred dvema desetletjema v ZDA in se hitro razširil tudi v druge razvite dežele. Pod programiranim poukom razumemo sistem organizacije pouka, pri katerem so učni cilji točno opredeljeni, učna snov pa razčlenjena na učne korake. Za vsakega od njih so značilni tile sestavni deli: — informacija: majhen del učne snovi, ki jo učenec skuša osvojiti — problemska situacija: vsaki informaciji sledi vprašanje — povratna informacija: učenec odgovori na vprašanje — podkrepitev: učenec dobi pojasnilo o pravilnosti svojega odgovora. V jeziku teorije informacij bi lahko programirani pouk opredelili takole: To je sistem organizacije pouka, pri katerem je učna snov najprej razčlenjena na infor- Programirani pouk Učni stroj Elektromehanska naprave Programirani učbeniki macije, ki si sledijo v logičnem zaporedju. Tudi osvajanje informacij je strogo precizirano in sloni na neprekinjenem toku informacij in povratnih informacij med oddajnikom (programirani material, učni stroj) in sprejemnikom (učenec). Po vsaki sprejeti informaciji je učenec postavljen v problemsko situacijo, ki jo mora rešiti na osnovi že osvojenih informacij (znanja) in to sporočiti (povratna informacija) oddajniku. Nato sledi podkrepitev (pojasnilo o uspešnosti odgovora) in šele zdaj lahko preide učenec na predelavo novega dela (koraka) učne snovi. Shematično izgleda ves proces takole: informacija učencu oddajnik (učni stroj) povratna informacija oddajniku prejemnik (učenec) (odgovor učenca) povratna informacija učencu (podkrepitev učenčevega odgovora) Pri programiranem pouku učitelj praviloma ne sodeluje neposredno. Vlogo oddajnika informacij prevzema programirani učbenik ali učni stroj, ki ga želimo predstaviti nekoliko podrobneje. Učni stroj je taka tehnična naprava, ki omogoča tok informacij v več smereh. Če naprava lahko da informacijo učencu, sprejme njegov odgovor in zmore podkrepitev učenčevega odgovora, tedaj potekajo informacije v treh smereh in govorimo o popolnem, pri le dveh možnih smereh pa o nepopolnem učnem stroju. Nepopolni učni stroji so med drugimi: — responderji (komunikatorji), ki omogočajo učenčev odgovor in podkrepitev le-tega — eksaminatorji (izpraševalci) funkcionirajo slično kot responderji, le s to razliko, da stavijo vprašanja in sprejemajo učenčeve odgovore, ne dajejo pa podkrepitve. Popolni učni stroji so napravili v kratkem obdobju velik razvoj in prešli skozi več faz. Najprej so se pojavile naprave za individualno učenje na mehanični osnovi. Tako je leta 1926 ameriški psiholog S. Pressey skonstruiral enostavno napravo za testiranje, ki je bila uporabna tudi za učenje. Podobna je bila nekakšnemu pisalnemu stroju. S papirja na valju je mogel učenec prebrati le en učni korak: informacijo, vprašanje in nato izbrati med več možnimi odgovori. Odgovoril je s pritiskom na ustrezno tipko. Valj z učno snovjo se je premaknil naprej le, če je bil odgovor pravilen. F. Skinner je 1954 razvil teorijo programiranega pouka, v kateri igra glavno vlogo podkrepitev vsakega pravilnega odgovora. Skonstruiral je elektromehanično napravo za uporabo svojih programov. Učenje je potekalo podobno kot pri prejšnjih, le da učenec ni izbiral pravega med že danimi odgovori, ampak ga je sam oblikoval in zapisal. S premikanjem valja je prišel do že napisanega pravilnega odgovora in ga lahko primerjal s svojim, ki pa se je med tem pomaknil že tako daleč, da ga ni mogel več popraviti. Razpored učne snovi je imel obliko linearnega programa. Nov premik na področju uporabe učnih strojev je bil leta 1959, ko je Crovvder začel kreirati razvejane programe. Za razliko od linearnih dobi učenec pri teh ob napačni rešitvi problema dopolnilno informacijo, ki mu omogoča doumeti njegovo zmoto. Tehnična naprava, skonstruirana za tako učenje, dela na naslednjem principu: učna snov je projicirana na ekran, za izbiro pravilnega odgovora služi tastatura, notranji mehanizem pa ureja nizanje učnih korakov in potrebnih dopolnilnih informacij. Vse tri doslej naštete naprave služijo za individualno delo in za programirani pouk niso neobhodne, ker programirano gradivo lahko posredujemo tudi v obliki programiranih učbenikov. Ti so urejeni tako, da učenec najprej prebere informacijo, nato vprašanje, sledi zapis njegovega odgovora. Tega primerja s pravilno, a skrito rešitvijo v knjigi. Za uspešno delo je potrebno seveda nekaj samodiscipline. Kvalitetno novo rešitev predstavljajo naprave za kolektivno uporabo, torej za učence v razredu. To so v prvi vrsti elektronske učilnice, od katerih vsaka ima naslednje naprave in opremo: avdiovizualni set (z dvema ali tremi kinoprojektorji), s katerega pomočjo projiciramo informacije na ekranu, ki je vidljiv za vse; drugi del učilnice so delovne mize z responderji (z njihovo pomočjo učenci odgovarjajo); tretji del je komandna miza, do katere prihajajo po kablih sporočila učencev in ki registrira pravilnost odgovorov ter čas za rešitev problemov. Komandna miza je v neposrednem upravljanju učitelja ali pa avtomatsko po vnaprej programirani shemi pouka. Slabost tega mehanizma je v tem, da učencu ni mogoče pojasniti, kje in kdaj je pogrešil. Zato ga ob napačni rešitvi problema ali izloči iz nadaljnjega dela ali pa vsi učenci dobijo dopolnilno informacijo. V elektronskim učilnicah se torej javljajo težave okrog individualizacije pouka, ko učenci delajo z različnim tempom in dajejo različne napačne odgovore. Z uporabo kompjutra — elektronskega računalnika — v izobraževalne namene se odpirajo neslutene možnosti za individualizirano vodenje dela posameznega učenca. Pri tem sistemu je vsak učenec opremljen z napravo za sprejemanje učnega programa in za dajanje odgovora (terminal), ki je v povezavi z elektronskim centrom slično kot so telefoni s telefonsko centralo. Center registrira odgovore in avtomatsko usmerja tok učnega programa za vsakega učenca posebej. Sodobni razvoj elektronike omogoča, da ima en sam kompjuter istočasno na zalogi ogromno število informacij, sistematiziranih v niz različnih programov, in da lahko regulira delo večjega števila učencev, ki so prostorsko lahko stotine kilometrov oddaljeni od centra. Poleg teh naprav se v sodobni učni tehnologiji pojavljajo tudi druge rešitve, ki bogatijo tok informacij in povratnih informacij v učnem procesu. Take so npr. multimedialne učilnice, ki so opremljene s standardnimi avdiovizualnimi pripomočki (kinoprojektor, diaprojektor, grafoskop, radio, magnetofon, gramofon, televizor) in z respondrskim sistemom, ki omogoča hitro reagiranje učencev in podkrepljevanje njihovih odgovorov. Tako se učenci maksimalno aktivirajo v učnem procesu. Takšno učilnico za pouk tujih jezikov imenujemo fonolaboratorij. Učni stroji ne zmanjšujejo vloge učitelja. Še vedno uvaja učence v delo in po končanem učnem odnosu med učencem in strojem spet prevzame vodenje učnega procesa. Ob tem pa učni stroji, posebno kompjuter, osvobajajo učitelja dolgotrajnih in ponavljajočih se opravil (popravljanje nalog, ocenjevanje) in mu dajejo več časa, da se posveti ustvarjalni strani vzgojno-izobarževalnega dela in tistim vzgojnim problemom, ki so tipično človeški in osebni. DEMONSTRACIJSKA IN KIBERNETSKA UČNA TEHNOLOGIJA Če si odmislimo učne metode in gledamo učno tehnologijo predvsem z vidika učne tehnike, lahko prejšnji, nekoliko podrobnejši pregled, strnemo v shemo. (Prikaz na 12. strani) Demonstracijska učna tehnologija obsega učna sredstva in pripomočke za ponazoritev učne snovi. Novejša od njih, ki zahtevajo več priprave za vključitev v pouk. lahko precej skrajšajo potreben čas v pouku samem ter povečujejo zanimivost in kvaliteto. V bistvu pa vsa ta tehnika ne vnaša posebnih sprememb v učni proces. Predstavlja naprave za enosmerno komunikacijo, ki prevladuje pri frontalnem pouku. Tok informacij teče le od izvora do učenca. Slednji pa lahko še nadalje ostaja pasiven. Učenje vodi učitelj oziroma program emisije: aktivnost torej ne izhaja iz učenca. Učenje se odvija kot prisotnost pri pouku. Učiteljeva aktivnost zavzame večino časa v učnem procesu. Razmerje med aktivnostjo učitelja in učenca pri klasičnem pouku lahko ponazorimo z naslednjo shemo: Učiteljeva aktivnost (predavanja s pomočjo nekaj malega učne tehnologije) 80 % 20 % I--------------------------------------------------------1--------------------, Aktivnost učenca (občasni odgovori, izpiti) Elektrtonske učilnice Elektronski računalnik v službi izobraževanja Multimedialne učilnice Tehnologija in učenčeva aktivnost PODROČJA UČNE TEHNOLOGIJE Demonstracijska tehnologija Kibernetska tehnologija učna sredstva | učni pripomočki mehanska elektronska 1. Originali — narava sama — simulirano naravno okolje — izolirane prirodnine — produkti 2. Nadomestki — preparati — modeli — makete, reliefi — slike, fotografije — grafikoni, diagrami Učbenik 1. Pripomočki za izpostavitev — table — plošče — projekcijska platna 2. Avdiovizualni — avditivni . radio . naprava za ozvočenje . magnetofon . gramofon — vizualni . filmski projektor . diaprojektor . episkop . grafoskop . mikroskop — simultani avdiovizualni . tonski filmski projektor . televizor . šolska televizija 3. Manipulativni — pribor, shrambe — polprogrami-rani materiali (delovni zvezki, učna pisma) — programirani učbeniki — sistem responderjev — mehanski učni stroji — elektromehanski učni stroji — elektronske učilnice — multimedijske učilnice — kompjutrski učni sistemi Frontalni pouk Programirani pouk Receptivni učni odnos Aktivni učni odnos Individualizacija učenja neznatne možnosti velike možnosti Toda že ob danes razpoložljivi tehnologiji v šoli, ko kibernetska šele odpira vrata, je mogoče napraviti pouk učinkovitejši in povečati aktivnost učencev. Vse skupaj je treba bolje organizirati in z enosmerno tehnologijo racionalizirati učni proces tako, da ostane več časa za aktiviranje učencev. V tem primeru učitelj prevzame vlogo organizatorja dela. Shema za novi odnos je naslednja: Aktivnost učitelja Aktivnost učencev ob ustreznih 50 % metodah dela 50 % |------------------------------------_|------—----------------------------------—| Frontalna učna tehnologija Kibernetska učna tehnologija Takšna zamisel zahteva istočasno tudi uravnoteženo razvijanje in uvajanje tako demonstracijske kot kibernetske učne tehnologije. Vloga učitelja in vloga učenca raste: učitelj mora obvladati nove metode in tehniko dela; učenec pa dobiva več pravic pa tudi večjo odgovornost za rezultate dela. Možnosti za najvišjo stopnjo aktiviziranja učencev daje kibernetsko zasnovana tehnologija individualiziranega pouka. Omogoča dvosmerno komunikacijo: tok informacij teče od izvora do učenca in v povratni smeri od učenca do oddajnika. Uvajanje te tehnologije v učni proces pa zahteva kompleksen sistemski pristop, ker izziva bistvene spremembe v vseh komponentah, strukturah in odnosih v vzgojno-izobraževalnem sistemu. TEŽAVE IN OBETI Četudi je učna tehnologija nepogrešljiv sestavni del sodobne šole, jo kot vsako stvar spremljajo težave in omejitve. Prišli smo v stanje spontane difuzije, ker se tehnologija širi na vse večjem prostoru in ko je treba postaviti njeno projektiranje, proizvodnjo, prodajo, nakup, pojmovanje, uporabo, spremljanje rezultatov in predvidevanja za prihodnost na pravo mesto. Tak namen je prav gotovo imel zavod za šolstvo SRS, ko je letos aprila priredil v Ljubljani posvet o problematiki izobraževalne tehnologije v sistemu vzgoje in izobraževanja. Na trgu nudijo danes proizvajalci najrazličnejšo tehniko. Premalo je usklajenosti med proizvodnimi programi različnih proizvajalcev, premalo tudi med njimi in uvozom. Kaj potrebujemo, narekuje trg namesto šolstva. Kdor hoče, kupi, kdor hoče, tudi uporablja ali ne. Zato se je treba dogovoriti o izboru učne tehnologije in obvladati komercialne vidike. Nesmotrno je tudi, da v vzgojno izobraževalne ustanove uvajamo izolirane objekte učne tehnike, ki potem često niso optimalno izkoriščeni, niti ne upoštevamo dovolj, da je vzporedno z uvajanjem tehničnih sredstev treba spremljati tudi druge komponente šole. Premalo je tudi proučeno, kaj se dogaja v učencih ob novih pogojih in novem načinu dela. Tudi učitelji niso dovolj pripravljeni na novo vlogo. Tako je nujno treba odpraviti neskladja in pomanjkljivosti, čemur naj za osnovo in kot vodilo služi sistematično spremljanje učne tehnologije in preverjanje njene učinkovitosti — potrebno je pospešeno raziskovalno delo. Stroški v zvezi z učno tehnologijo so visoki. Vendar od nje toliko pričakujemo, da nanje pristajamo. Čeravno smo za demonstracijsko tehnologijo rekli, da ne vnaša bistvenih sprememb v pouk, ker omogoča le enosmerno komunikacijo, predstavlja vsekakor pomemben in nujen potreben napredek pouka: večjo kvaliteto, učinkovitost in racionalnost. V tem so možnosti za obvladovanje problemov, ki jih ob tem času poraja naraslo število učencev (zaradi porasta števila prebivalstva in daljšega šolanja posameznikov) in narasle potrebe po znanju v vseh delih sveta. Prihodnost, katere obrise nam skušajo podati futurologi na osnovi izračunov in predvidevanj, dokaj jasno očrtuje tudi profil človeka jutrišnjega dne. Moral bo biti delavec-ustvarjalec in sposoben samoizobraževanja najmanj skozi vso delovno dobo. Takega človeka oblikuje produktivno in kreativno učenje, za kar pa je kibernetska tehnologija nepogrešljiva. Učna tehnologija pretresa tradicionalni pouk in utira nova pota (ki seveda morajo biti osvetljena) v naslednjih didaktičnih smereh: Znanje, ki je nekdaj izhajalo pretežno iz učitelja, ima na voljo čedalje več izvorov in tako se močno širi izbor izvorov znanja. Slabi pouk v smislu poučevanja; v ospredje stopa učenje kot aktivni proces. Komuniciranje med učiteljem in učencem postaja drugačno: dvosmerna komunikacija omogoča dialog in s tem drugačen medsebojni odnos, v katerem sta aktivna tako učitelj kot učenec. Ob individualizaciji učenja učni proces ni več usmerjen na poprečnega učenca, ki si ga bolj ali manj le zamišljamo, ampak upošteva konkretnega učenca, njegove sposobnosti, znanje in moči za hitrost napredovanja v učnem delu. Individualizacija pouka ima neizpodbitno visoko vrednost za optimalni razvoj vsake posamezne osebnosti. Vendar se mora učenec naučiti pridobivati znanje tudi kolektivno, kajti učenje ni le psihološki, je tudi socialni proces. Odpirajo se možnosti za samokontrolo rezultatov učenja in s tem za nov odnos — samokritičnost učenca. Individualizacija ne pomeni učenja le v individualni obliki, učenja vsakega učenca samega zase. Prerašča v masovno obliko, ko učenec predeluje njemu ustrezajočo učno snov v skupini. Vsi so pred istim terminalom — ali v stilu prihodnosti — pod istim izobraževalnim satelitom. Večajo se možnosti, da prevzamejo del priprave na pouk ljudje izven šole, kar pomeni intenzivnejšo in cenejšo pripravo dela. Z vidika kibernetike govori didaktika prihodnosti tudi o prehodu upravljanja s pomočjo nalog v upravljanje s pomočjo ciljev, formalnega planiranja v intenzivno planiranje in dosedanjega reguliranja v pouku v reguliranje situacij. Vsi ti pogledi odpirajo možnosti za oblikovanje novega človeka prihodnosti. Zlasti pa ustrezajo uresničevanju vzgojno-izobraževalnih ciljev samoupravne socialistične družbe in preraščanju klasične pedagogike v samoupravno. LITERATURA Apter I. M.: Nova tehnologija izobraževanja (prevod iz angleščine), Ljubljana 1971 Danilovic M.: Perspektive suvremene nastave, Beograd 1971 Furlan L: Učenje kot komunikacija (prevod iz hrvaščine), Ljubljana 1972 Furlan L: Težave kompjuterizacije programiranega učenja na osnovi komunikacije primarnega tipa (Teze za posvet o problematiki izobraževalne tehnologije), Ljubljana 1973 Kums H. F.: Svetska kriza obrazovanja (prevod iz francoščine), Beograd 1971 Kranjc A.: Vpliv spreminjanja vzgojno-izobraževalnega procesa in vloga učitelja na uporabo novih učnih tehnik (Teze), Ljubljana 1973 Makanec B.: Upotreba računala u frontalnoj i individualiziranoj nastavi (Teze), Ljubljana 1973 Marentič-Požarnik B.: Računalniško opravljani pouk kot pomembno področje uporabe računalniške tehnike v šolstvu (Teze), Ljubljana 1973 Marentič-Požarnik B.: Prednosti in omejitve pedagoške tehnologije (Teze), Ljubljana 1973 Mužič V.: Programirana nastava, Zagreb 1968 Mužič V.: Prva iskustva s nastavom pomoču kompjutera kod nas (Teze), Ljubljana 1973 Mužič V.: Kompjuter u nastavi, Zagreb 1973 Pasarič B.: O strategiji uvodjenja nove obrazovne tehnologije u odgojno-obrazov-ni sistem (Teze), Ljubljana 1973 Philologen-Verband Nordrhein-VVestfalen: Kybemetik und programmierte Bil-dung, Dusseldorf 1969 Strmčnik F.: Kibernitična smer programiranega pouka, Sodobna pedagogika, Ljubljana 1972, št. 7—8, str. 261—280 Špan M.: Prlmjena programirane nastave u praksi, Zagreb 1973 švajcer V.: Organizacija nastave, Rijeka 1972 Zvonka Pretnar Poklicno usmerjanje Pomembnosti poklicnega usmerjanja se navadno zavemo, ko je naš otrok prišel do osmega razreda. Takrat se znajde sam, z njim vred pa tudi starši in šola pred včasih celo usodnim vprašanjem: KAM NAPREJ? Vendar pa poklicno usmerjanje ni samo skrb staršev, učencev in šole, ampak celotne družbe. Kolikšen pomen pripisuje naša družba usklajenosti med sposobnostmi posameznika in resničnimi možnostmi šolanja in zaposlovanja, nam pove stališče, da je »poklicno usmerjanje lahko samo tista sistematična in organizirana strokovna dejavnost, ki posamezniku vsetransko pomaga pri njegovem profesionalnem razvoju in osebnem uresničenju«.* Mlad človek se bo poklicno razvil in osebno uresničil, če si bo izbral tak poklic, ki bo polno zaposloval njegove sposobnosti. Zato moramo pred izbiro poklica poiskati odgovor na naslednja tri vprašanja: Sem spadajo naše sposobnosti. Nekatere lahko spoznamo brez posebnih Kaj morem? merjenj (ročna spretnost), nekatere pa zmerimo s posebnim testi (intelektualne sposobnosti). S tem vprašanjem je povezano tudi načelo, naj kar najbolj zgodaj začnemo ugotavljati intelektualne sposobnosti učencev, primerjati testne rezultate z uspehi v šoli in, če je potrebno, odkrivati ter pomagati odpraviti vzroke prevelikih razlik. Na ta način poskušamo najti tudi tiste učence, ki bodo sposobni nadaljevati šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah, niso pa ustrezno motivirani in nimajo materialnih možnosti. Taki učenci lahko že v sedmem in osmem razredu dobijo štipendijo temeljne izobraževalne skupnosti v Tržiču, na srednji šoli pa imajo možnosti, da jih štipendirajo republiška izobraževalna skupnost, republiški zavod za zaposlovanje ali komunalni zavod za zaposlovanje. Seveda so možnosti za pridobitev štipendije precej širše, če upoštevamo še gospodarske organizacije, ki z družbenim dogovorom urejajo štipendiranje in zaposlovanje. To so učenčeve želje. V precejšnji meri so odraz ambicij staršev, spoznavanja Kaj hočem? različnih poklicev in učenčeve aktivnosti v izvenšolskih dejavnostih. Odločitev bo pravilna le, če bodo želje usklajene s sposobnostmi. Cesto se zgodi, da imajo starši prevelike načrte z otrokom, ki jih le-ta kljub vsej prizadevnosti in pridnosti ne more uresničiti, zato je razočaranje nad otrokom in samimi seboj veliko in boleče. Do tega najpogosteje prihaja zaradi napačnega vrednotenja poklicev in postavljanja pregrad med fizičnim in umskim delom. Po drugi strani pa seveda najdemo starše, ki so popolnoma brezbrižni do poklicnih želja, sposobnosti, hotenj in uspehov svojih otrok ter žele samo, da se čim prej zaposlijo. * Koncept poklicnega usmerjanja v SR Sloveniji in predlogi za nadaljnji razvoj. Ljubljana, 1971. Navadno so otrokove poklicne želje in interesi precej raznoliki, vendar imajo kljub pestrosti nekatere prvine, ki so skupne vsem želenim poklicem. Prav ta različnost poklicnih želja pomaga uresničiti znano načelo — pravega človeka na pravo mesto. Kaj znam? Sem uvrščamo znanje, ki si ga učenec pridobi v šoli in ga merimo z ocenami, in znanje, ki si ga učenec pridobi v izvenšolskih dejavnostih, pri spremljanju različnih dogajanj preko radia, TV, tiska, v razgovorih s starši, sovrstniki, ljudmi, ki delajo v različnih poklicih, itd. Za osvojitev čim več znanja so poleg sposobnosti izredno pomembne delovne navade. Večkrat za koga rečemo, da je »brihten« in da bo uspešno napredoval v srednji šoli. Zgodi se pa, da se naša pričakovanja ne uresničijo, ker si dekle ali fant ne prizadeva, da bi vztrajal pri knjigi, šola Da bi laže odgovorili na ta tri vprašanja, poteka poklicno usmerjanje med šolanjem v dveh smereh. V dejavnost šole so uvrščene tele naloge: 1. Poklicna vzgoja — učenci v vzgojno-izobraževalnem procesu spoznavajo pomen znanja za človekov osebni razvoj, delo kot vrednoto in celovitost fizičnega in umskega dela, vrednotenje ženskega in moškega dela. 2. Poklicno prosvetljevanje — učenci se seznanjajo s poklici; spoznavajo nove stroke in področja, preizkušajo svoje sposobnosti, znanje in spretnost. Razstava v okviru poklicnega usmerjanja učencev v šolski vitrini (detajl o poklicih v BPT) 3. Uresničevanje sposobnostih možnosti posameznih učencev v vzgojno-izobraževalnem procesu. Ker del učencev ne dosega svojim sposobnostim ustreznega znanja, ne more nadaljevati šolanja na šolah druge stopnje. Zato je treba še dovolj zgodaj ugotoviti, kolikšna je sposobnost posameznih učencev in njihovo sposobnost v največji meri izkoristiti v vzgojno-izobraževalnem procesu ter s tem ustvariti pogoje za optimalen intelektualni razvoj posameznika. Objektivno ugotavljamo učenčeve sposobnosti že v petem razredu, in sicer z inteligenčnim testom in s testom za merjenje besednega zaklada. Rezultati teh testov so namenjeni učiteljem, da lahko posamezne učence ustrezno motivirajo za učenje. Služba za poklicno usmerjanje republiškega in komunalnih zavodov za zaposlovanje pa v sodelovanju s šolo uresničuje naslednje naloge: 1. Poklicno usmerjanje učencev pred zaključkom osnovnega šolanja, ki zajema: a) anketiranje učencev osmih razredov; b) testiranje učencev osmih razredov s testi diferencialnih sposobnosti (test inteligentnosti, test presojanja besednih odnosov, test presojanja prostorninskih odnosov); c) poklicno usmerjevalna predavanja; 2. Individualna pomoč pri izbiri poklica. V letošnjem šolskem letu je bil program poklicnega usmerjanja, ki sta ga usklajeno izvajala šola in zavod za zaposlovanje, izveden takole: september — testiranje 5. razredov oktober — anketiranje in testiranje 8. razredov — ekskurzije v Peko V novi delavnici poklicne in tehniške srednje šole čevljarske strtoke v TC Kranj november — ekskurzije v BPT december — predavanje psihologa Kovača: Zahtevnost srednjih šol januar — ekskurzije v ZLIT marec — razgovori s starši in učenci — prof. Trost: Pogoji in možnosti za vpis v gimnazijo Belek: Pogoji in možnosti za vpis v kadetsko šolo Furlan: Štipendije, poklici, zaposlitev v BPT Markič: Štipendije, poklici, zaposlitev v Peku april — ekskurzija v kadetsko šolo v Tacnu v Iskro v Kranju v gimnazijo v Kranju v upravno-administrativno in administrativno šolo v Kranju — razgovori učencev s poklicnim svetovalcem zavoda za zaposlovanje maj in junij — informacije o vpisih v srednje šole, o možnostih štipendiranja, o učnih in delovnih mestih. Poklicno usmerjanje je tudi usklajevanje med poklicnimi željami, interesi in sposobnostmi osmošolcev in družbenimi potrebami. Za osmošolca je značilno, da že pred vstopom v osmi razred išče tak poklic, ki bo zadovoljil njegove potrebe po gibanju, ugledu, atraktivnosti, hitrosti itd. Zavod za zaposlovanje Program 1972/73 Razkoraki Zelje - možnosti Navadno si fantje želijo postati avtomehaniki ali piloti, dekleta pa stevardese ali manekenke. Seveda pa si fantje in dekleta te poklice predstavljajo po svoje, le z lepe strani. Zato so tudi precejšnje razlike med poklicnimi željami in poklicnimi odločitvami. Razveseljivo je, da osmošolci že toliko kritično ocenjujejo svoje sposobnosti in znanje, da se odločajo za realne poklice. V šolskem letu 1971/72 je osmi razred zaključilo 28 fantov in 44 deklet. Po anketi, ki jo je izvedel zavod za zaposlovanje v prvem konferenčnem obdobju, in po podatkih o vključitvah osmošolcev, je slika njihovih poklicnih odločitev naslednja: Šola Stroke ŽELJE VKLJUČITVE fantje dekleta fantje dekleta < elektro 3 — 4 — o kovinska 9 — 8 — -J usl. dejavnost 1 6 — 11 O O- trg., gost. — 11 — 2 elektro 3 — 1 — kovinska 1 — 1 — gradbena 3 1 — 2 < čevljarska — 1 3 1 —j upravno-administr. — 3 1 7 O LU gimnazija 3 8 5 5 C/) vojaška 3 — 1 — pedagoška 1 1 1 2 zdravstvena — 4 — 5 ostale 1 1 — 2 — zaposlitev — 4 3 7 — neodločeni — 4 — — Skupaj 28 44 28 44 Sorodne skupine poklicev so združene: na primer električar, avtoelektričar in podobni poklici so združeni v skupino poklicna šola elektro stroke: avtomehanik, avtoličar, finomehanik, orodjar itd. so združeni v skupino poklicna šola kovinske stroke. Podobno je z uslužnostno dejavnostjo, kamor so uvrščeni poklici: šivilja, prešivalka, zidar. Pri poklicnih željah so pri fantih prevladovali kovinarski poklici, in sicer se jih je kar sedem odločilo za poklic avtomehanika oziroma avtoličarja. Pri dekletih pa je bilo največje zanimanje za poklice v trgovini in gostinstvu (prodajalka in kuharica). Fantje so se dokaj enakomerno odločali za ostale srednje in poklicne šole, medtem ko je pri dekletih prevladoval interes za uslužnostne dejavnosti in gimnazijo. Če pogledamo vključitve lanskih osmošolcev, vidimo določene spremembe v poklicnih skupinah. Tako so se npr. trije fantje vpisali v srednjo tehnično čevljarsko šolo, čeprav se zanjo v začetku ni nihče odločil. Če bolj vidna je sprememba pri dekletih. Medtem ko se je sprva odločilo za upravno-administrativno področje, kamor spapda tudi ekonomska srednja šola, samo eno dekle, se jih je vključilo v to skupino srednjih šol kar sedem. Preveč očitna je razlika med prvotnimi odločitvami deklet za trgovino in gostinstvo ter med vključitvami, ko sta se vključili v to poklicno področje le dve, ostale pa so se preusmerile v uslužnostno dejavnost, večina za šivilje in prešivalke. Tudi na zaposlitev je najprej mislilo precej manj osmošolcev, kot se jih je potem zaposlilo. Delno je temu vzrok učni uspeh, delno pa premajhne ambicije in neurejene domače razmere. V tabeli niso vidni premiki znotraj poklicnih skupin, zato opozorimo na nekaj najočitnejših. Fantje, ki so se odločili za kovinarsko stroko, so se navduševali za poklica avtomehanik in avtoličar. Šest od sedmih se jih je preusmerilo v druge kovinarske ali elektro poklice. Vzroki teh sprememb so verjetno v nepoznavanju poklica oziroma dela, ki ga bo opravljal, pa tudi v premajhnem številu prostih učnih mest. Prešivalke v izdelovalnici zgornjih delov (Peko) Namen poklicnega usmerjanja je tudi ta, da ne bi bilo ostrega ločevanja med ženskimi in moškimi poklici. Želeti je, da bi se tudi dekleta usmerjala v »moške« poklice, kjer imajo veliko možnosti na področju telefonije (Iskra Kranj], finomeha-nike, elektrostroke ipd. Žal so vsa ta prizadevanja brez uspeha, saj so se dekleta odločala za tradicionalno ženske poklice. Med osmošolci je tudi precej zanimanja za gimnazijo, saj se je marsikdo, ki se pri prvem anketiranju ni mogel odločiti, vpisal v gimnazijo. Gimnazija je splošno izobraževalna šola II. stopnje, ki ne daje poklica, pač pa pripravlja dijake za študij na univerzi. V kranjsko gimnazijo se letno vpiše poprečno po sedem učencev naše šole. Zanimanje za šolanje na gimnaziji v Kranju je sicer nekoliko večje, vendar se nekateri odločajo za gimnazijo v Škofji Loki oziroma v Šentvidu. Zato tudi podatki o gimnazijcih niso popolni. Izstopov učencev naše šole, ki se odločajo za gimnazijo, je malo. V štirih šolskih letih sta izstopili le dve učenki, kar predstvalja 7,1 %. Podatek kaže, da se učenci resno in odgovorno odločajo za šolanje na gimnaziji. Še posebej je to razveseljivo, ker se vanjo pretežno vpisujejo dekleta. Ocenjevati uspeh naših gimnazijcev je dokaj tvegana zadeva, ker je premalo podatkov. Najzanesljivejša je ocena letošnjih maturantov, za katere lahko rečemo, da so dosegli soliden uspeh. Najmanj smo lahko zadovoljni z uspehi učencev, ki so se v zadnjem šolskem letu vpisali v gimnazijo in so imeli v osmem razredu soliden učni uspeh. Vendar pa je vsak prehod iz osnovne šole na šolo II. stopnje nekoliko kritičen, kar se kaže v dejstvu, da poprečni učni uspeh pade za eno ali dve oceni. Morda je zanimiv tudi podatek, da je največ negativnih ocen na gimnaziji iz angleškega jezika, matematike, francoskega jezika in biologije. Če do neke meje dopuščamo upravičenost nezadostnih ocen iz matematike in angleščine zaradi premajhnega znanja, ki so ga učenci prinesli iz osnovne šle (premajhna zahtevnost, nestrokovna zasedba), pa je vzrok za slabe ocene v francoščini in biologiji bolj nedelavnost in neresen odnos do šole. Običajno je število negativnih ocen največje v I. konferenci in pade proti koncu šolskega leta, ko si navadno tudi manj uspešni gimnazijci zagotovijo pravico do popravnega izpita. Namen sestavka je bil prikazati poklicne želje in vključitve učencev osmih razredov v šolskem letu 1971/72 in naloge poklicnega usmerjanja. Čeprav zaradi premajhnega števila učencev ne moremo posploševati zaključkov, lahko ugotovimo, da še vedno velja odločanje za poklic po spolu, modernosti, po trenutnih nagibih. Še vedno preveč vpliva na učence »splošno« mnenje o uglednosti in ne-uglednosti določenega poklica, o »težkih pogojih« dela in podobno. Razbiti te tradicionalne predsodke o poklicih bi bil velik uspeh poklicnega usmerjanja. VIRI IN LITERATURA: Anketa KZZD o poklicnih željah osmošolcev v šolskem letu 1971/72. Podatki KZZD o vključitvah osmošolcev junija 1972. B. von Hallergihner: Industrijska psihologija — Psihologija osebja, str. 127 do 293. Cankarjeva založba. Ljubljana, 1969. Rudi Lešnik: Poklicna odločitev — vzgojni smotri, str. 17—28. Sodobna pedagogika, str. 1/2, 1973. Zapiski s predavanja Franceta Kovača o konceptu poklicnega usmerjanja. Naše podružnice Zavedajoč se hitrih sprememb, ki nastopajo v dinamičnosti sodobnosti in ki se jim tudi šolstvo ne more izogniti, niti nima tega namena, smo v lanskem letniku začeli s serijo zapiskov o podružničnih šolah, ki delujejo v okviru osnovne šole heroja Grajzerja. Pri tem je bil glavni namen, da iztrgamo pozabi šolske ustanove, ki so — nekatere tudi skoraj stoletje — sooblikovale naše prednike in nas. Zdaj se umikajo — nekatere bodo morda v celoti usahnile, nekatere pa se obdržale v novih in vsekakor drugačnih organizacijskih pogojih. Z odprtjem nove šole v Bistrici v letošnjem oktobru bo urbanistična zasnova treh centrov v tržiški občini (Bistrica, Križe in stari del Tržiča, ki ostaja družbeno politično, gospodarsko in kulturno središče] doživela svojo prvo uresničitev prav v organizacijski obliki treh šolskih okolišev. Zato se je po načrtih temeljne izobraževalne skupnosti Tržič že v novem šolskem letu priključila podljubeljska šola centralni bistriški, dolinska pa kriški. Ni gotovo, da bo predvidena organizacijska sprememba dokončna. Odpirajo se še druge poti, ki vodijo k učinkovitejšim rezultatom vzgoje in izobraževanja, to pa še toliko bolj opravičuje te doneske k zgodovini tržiškega šolstva. Ena izmed enot osnovne šole heroja Grajzerja je GLASBENA ŠOLA. Zapis je pripravil njen pedagoški vodja OTON ZAZVONIL. Glasba je pomemben medij v človekovem življenju: sooblikuje njegovo osebnost, jo duhovno plemeniti in estetsko bogati. Zato je eno od meril narodove kultiviranosti prav to, v kolikšni meri te dobrine sprejema in kako jih razvija. Glasbeno ustvarjalnost so sojenice položile slovenskemu narodu v njegovo zibel in mu v njegovi preteklosti in sodobnosti podarile umetnike, katerih dela sodijo v evropske koncertne dvorane. Tudi med Tržičani je bilo v preteklosti nekaj pomembnih mož, med katerimi zavzema osrednje mesto skladatelj Oskar Dev (1732—1786), ki je obogatil slovensko pevsko literaturo predvsem z zborovskimi pesmimi. Poleg nekaterih organistov, ki niso delovali zgolj na področju cerkvene glasbe, ampak so razvijali zlasti slovensko petje tudi na posvetnem, so pomembno vlogo odigrale tudi čitalnice, ki so na »besedah« skrbno negovale našo pesem, cesarsko-kraljevskemu režimu z Dunaja navzlic. Vloga čitalniških večerov v tržiškem kulturnem življenju še ni dosti raziskana (več o tem ima Kragl — prim. zadaj med viri!), lahko pa domnevamo, da so odigravale približno podobno narodnoprebudno vlogo kot v drugih trgih tedanje Kranjske. Prva jugoslovanska država po razpadu avstro-ogrske monarhije je pomenila v neki meri bistveno večjo svobodo naših narodov tudi na kulturnem področju kot dotlej. Razmakneta se prav tako glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost. Pro- Uvodna misel Tržič pred prvo vojno Med obema vojnama svetna društva, ki zažive, imajo sicer političnostrankarsko obeležje, vendar so kulturno dejavna. V Tržiču smo imeli tedaj troje društev: — rdeče »konzumno« — sokolsko — cerkveno-prosvetno. V njih so poleg gledaliških skupin delovali zlasti pevski zbori pa tudi orkestri. Posebno mesto v teh društvih so zavzemali tedanji učitelji. Tu navajamo le nekatere vidnejše prosvetne delavce, ki so se uveljavljali predvsem na glasbenem področju.* France Demšar. Krajši čas je poučeval na tržiški osnovni šoli. Bil je čelist v sokolskem orkestru. Jožef Gorišek. Bil je ravnatelj meščanske šole v Tržiču in je nastopal v sokolskem orkestru kot violinist. Ferdinand Kalinger. Znan je kot skladatelj, zlasti cerkvenih pesmi. Mnogo njegovih napevov je ponarodelo. V Tržiču je bil zaposlen kot upravitelj na osnovni šoli. Olga Kalinger. Več desetletij je nastopala kot pianistka. Poučevala je na osnovni šoli, vzgojila pa je precej mladih tudi kot glasbeni pedagog. Leopold Kerne. Poučeval je na meščanski šoli. Uveljavil se je kot violonist, dirigent in organizator. Bil je pobudnik glasbenega izobraževanja mladine. Karel Mahkota. Po odhodu iz Tržiča se je uveljavil kot tajnik glasbene matice in administrator narodnega gledališča v Ljubljani. Berta Matko-Smolik. Poleg rednega šolskega dela je kot učiteljica poučevala več let tudi klavir. V društvenem in kulturnem življenju Tržiča jo srečamo kot pia-nistko-solistko in glasbeno spremljevalko raznih pevcev. Albin Sajovic. Eden najvidnejših glasbenih mentorjev v Tržiču: pevovodja, pianist, dirigent in organizator. Kot ravnatelj meščanske šole je osnoval tudi mladinski orkester. Riko Paternost. Bil je upravitelj osnovne šole in se je v času svojega delovanja v Tržiču uveljavil kot pevec, violinist in zborovodja. Po odhodu se je glasbi poklicno posvetil in diplomiral na oddelku za kompozicijo glasbene akademije v Ljubljani. Vera Rekar-Ahačič. V Tržiču je bila aktivna glasbenica — pianistka, vrsto let pa je tudi poučevala klavir. Gotard Rott. Učitelj in kasneje ravnatelj na meščanski šoli se je uveljavil kot zborovodja. Viktor Schvveiger. Po rodu sicer Tržičan, je pa svoje glasbeno poslanstvo opravljal zlasti na srednjih šolah v Mariboru in Ljubljani. Bil je priznan vodja otroških in mladinskih pevskih zborov. Alojz Skorpik. Poučeval je na meščanski šoli. Odlikoval se je kot violinist. Iz Tržiča je odšel na konservatorij v Berlin. Poleg učiteljev so vidnejše mesto v glasbenem življenju predvojnega Tržiča imeli tudi organisti, še posebej tisti, ki so delovali v društvih kot pevovodje, instrumentalisti in organizatorji glasbenih prireditev. Med temi so izstopali še posebej: Janez Debelak. Po poklicu je bil učitelj na osnovni šoli, sicer pa organist in violinist. Sodeloval je pri tedanjem cerkvenem orkestru. * Zaradi več razlogov jih navajamo po abecednem zaporedju. Tega se poslužujemo tudi pri nadaljnjih naštevanjih. Pavel Rančigaj. Organist v Tržiču je postal kasneje profesor glasbe. Znan je tudi kot skladatelj in pianist. Martin Planinšek. Poklicni organist, ki pa se je široko predal tudi kulturno-pro-svetnemu delu (operete, spevoigre, pevski koncerti). Tudi po njegovi zaslugi je Tržič zaslovel po uprizoritvah, saj so pod njegovim vodstvom zaigrali na tržiškem odru dokaj zahtevne operete. Slovel pa je tudi kot pianist in zborovodja. Franc Slabe. Sodnik po poklicu se je po družinski tradiciji (oče organist) aktivno ukvarjal z glasbo kot organist, skladatelj in zborovodja. Poleg teh dveh, v glasbo že po šolski potrebi ali poklicu usmerjenih skupin pa Tržič ni zaman slovel kot muzikaličen kraj tudi zaradi glasbeno nadarjenih posameznikov, ki so izšli zlasti iz dveh rodbin. Obe nosita priimek Ahačič, zato ju Tržičani laže ločijo po domačih imenih (»prtiklih«): Martinčkovi in Dečmanovi. Starosta prvih je še danes neumorni Rudolf, ki ga starejši Tržičani poznajo kot citraša, harmonista, organista, pevca in dirigenta pihalnega orkestra, mlajši pa kot glasbenega pedagoga. Bratje iz druge veje Ahačičev: Franc — citraš, Radko — violinist, Ivan — tenorist so se uveljavili daleč naokrog. Rudolf in Franc Ahačič sta organizirala tudi razne komorne ljudske ansamble (citraški in harmonikarski Šramel). Znan je bil tudi tamburaški orkester, ki ga je vodil Ladko Ziblar. Poleg teh je bilo še več plesnih instrumentalnih sestavov in drugih. Tako je glasbeno udejstvovanje postajalo vse bolj aktivno, dokler ga ni uničila okupacija. V obdobju med obema vojnama je vse slonelo na entuziazmu — saj je bilo poklicno glasbeno izobraževanje privilegij premožnejših slojev. Vsa ta zagnanost in uspehi pa so ustvarili tradicijo, da je po osvoboditvi glasbena dejavnost znova zaživela. Tudi Tržič kot da se je z osvoboditvijo prerodil. Zagnanost je bila vsesplošna in jo je bilo občutiti tudi na kulturnem področju. Vrstile so se prireditve, nadaljujoč tradicijo partizanskih mitingov, zaživel je spet gledališki oder, zbrali so se preživeli glasbeniki in ustanovili orkester in pevske zbore: kot da je bilo treba nadoknaditi tudi štiri leta kulturnega molka! Med glasbeniki pa je močno primanjkovalo mladega kadra, saj je druga vojna v marsičem nasilno spremenila sestav tržiškega prebivalstva. Zato se je porodila zamisel o ustanovitvi glasbene šole. Pobudnici Milici Debeljakov! sta stala ob strani še predvsem prof. Josip Rakovec in pisec tega sestavka. Ministrstvo za prosveto LRS je z dekretom ustanovilo glasbeni tečaj in za vodjo imenovalo Milico Debeljakovo. Tečaj se je začel v oktobru 1947 in ga je v tekočem šolskem letu obiskovalo 106 učencev. Poučevali so: Milica Debeljak, Franc Slabe in Gita Smole — vsi klavir, Oton Zazvonil — violino in glasbeno teorijo, Rudolf Ahačič — harmoniko in kitaro. Vpis učencev je opravičil obstoj tega tečaja in tako se je razširil obseg dela. Nadaljnja rast je privedla do ustanovitve redne državne glasbene šole. Prvi ravnatelj je postal Jurij Bocak (1. aprila 1950), na tem mestu ga je kasneje zamenjal Oton Zazvonil (1. oktobra 1950). Kot samostojen zavod je delovala glasbena šola do 31. avgusta 1972, ko je zaradi širših organizacijskih sprememb v tržiškem šolstvu postala enota osnovne šole heroja Gajzerja. Glasbena šola je vzgajala velik del mladega rodu Tržičanov. Od sprva poprečnega letnega števila 100 je bil največji odstop v šolskem letu 1956/57, ko je šolo obiskovalo kar 210 učencev, pozneje pa se je krivulja obiska močno znižala in se ponovno nekoliko dvignila ter ustalila pri nekako 100 učencih v letošnjem šol. letu. V dobi svoje kulminacije (1956/57) so na glasbeni šoli poučevali klavir, violino, violončelo, kontrabas, različna pihala in trobila, harmoniko, kitaro in solo petje, v šolskem orkestru pa je sodelovalo 35 mladih glasbenikov. Kasneje so različni razlogi pripeljali do skrčitve predmetnika in ta je relativno siromašen še danes. Glasbena šola ni obvezna šola in zato je delo v marsičem težje: učence je potrebno še toliko bolj motivirati. Za učenje instrumenta jih je treba ne le navdušiti, Po osvoboditvi Glasbeni tečaj 1947 Glasbena šola 1950 Učenci in predmetnik Dejavnost šole ampak tudi stalno spodbujati. Šola si mora pridobiti tudi ustrezen glas v javnosti, zato njeno delo ni omejeno zgolj na individualno poučevanje. Da bi temu zadostila, je svojo dejavnost usmerila na nasledanja področja: — individualni pouk posameznih inštrumentov — skupinski pouk (orkester, komorni ansambli, pevski zbori) — interne in javne produkcije — snemanje za radio (Ljubljana, Tržič) — udeležba na glasbenih tekmovanjih in festivalih — sodelovanje pri proslavah, akademijah, koncertih — strokovna pomoč pri glasbenih prireditvah — sodelovanje z drugimi šolami — vzgoja kadra za pihalni orkester in aktivno sodelovanje pri godbi — usluge amaterskim glasbenim ansamblom in pevskim zborom. Za svoje delo je glasbena šola prejela vrsto javnih priznanj in diplom. Učni kader Na glasbeni šoli so v povojnem razdobju do 31. 8. 1972 poučevali: Karel Ahačič — klarinet Marija Ahačič — klavir Rudolf Ahačič — harmonika, kitara Vera Rekar-Ahačič — klavir Jurij Bocak — klavir, harmonika Marija Čatič — solo petje Milica Debeljak — klavir, otroški pevski zbor Olga Eržen — klavir, harmonika Janez Foršek — klavir, nauk o glasbi, otroški pevski zbor Olga Kalinger — klavir Vera Majdič — solo petje Ariadna Martinčič-Sajovic — klavir, harmonika, nauk o glasbi, glasb, zgodovina Marija Muhič-Jež — klavir Vida Ratej — klavir Neža Romih — klavir Marjan Sajovic — pihala, trobila, ljudska glasbila, nauk o glasbi Viktor Schvveiger — klavir, nauk o glasbi, otroški zbor Franc Slabe, st. — klavir France Slabe, ml. — klavir, nauk o glasbi Gita Smole — klavir Berta Smolik — klavir Franc Stanič — violina Majda Stoviček — solo petje Tatjana Stritih-Žepič — klavir Hugo Vesely — violončelo, kontrabas, violina Oton Zazvonil — pihala, trobila, violina, klavir, harmonika, nauk o glasbi, orkester. Zaradi različnih vzrokov je delo glasbene šole že nekaj let stagniralo, v zadnjih dveh (1970/71 in 1971/72) občutno nazadovalo. Redno so poučevali štirje učitelji, vendar se je število učencev toliko znižalo, da niso imeli vsi polne zaposlitve. Proces nazadovanja glasbene šole je bilo nujno pravočasno zaustaviti. Med več možnostmi se je svet za prosveto in kulturo pri skupščini občine Tržič odločil za pripojitev glasbene šole k osnovni šoli heroja Grajzerja, saj je število učencev padlo pod raven ,ki jo predvideva zakon. Vpis se je od 45 učencev v juliju 1972 zvišal na 85 po priključitvi, nadaljnjih 50 vpisanih pa je šola sicer evidentirala, ni jih pa mogla sprejeti zaradi kadrovskih in prostorskih zadreg. Največ učencev se je še zmeraj odločilo za klavir (50), sledijo harmonika (26), trobila (8) in brenkala (1). 46 učencev je obiskovalo prvi razred, 17 drugega, 14 tretjega, 5 četrtega in 3 petega. Prav hud osip učencev je tisto, kar je pestilo šolo že dalje obdobje. Šele naslednja leta bodo pokazala, ali je bila reorganizacija resnično uspešna, kajti samo povečano zanimanje za šolo je samo eden od kazalcev. Zaskrbljujoče drastično zmanjševanje učencev od prvega proti višjim razredom bi, če ne bi ustavili trenda preteklih let, izgledalo takole: 1. razred — 54 % učencev 2. razred — 20% učencev (31,5% od vpisanih o 1. razred) 3. razred — 16% učencev (26%) 4. razred — 6 % učencev (9 %) 5. razred — 4 % učencev (5,5 %) Osip je torej največji na prehodu iz 1. v 2. razred (več kot dve tretjini učencev odnehata) in iz 3. v 4. razred, ki ga ne obiskuje niti vsak deseti od vpisanih v prvega. Taka glasbena šola pa ne bi opravičevala svojega obstoja in vloženih sredstev staršev in družbe. Če se bo ta slika vsaj delno spremenila že v prihodnjem šolskem letu, bomo bolj samozavestno lahko ugotovili, da je šola na poti ponovnega vzpona, pri čemer pa ne smemo zanemariti tudi podatkov o nadaljevanju glasbenega izobraževanja učencev na srednji glasbeni šoli v Kranju oziroma Ljubljani. Ostale ugotovitve v preteklem šolskem letu so bolj pozitivne: učenci so redno obiskovali pouk in so dosegli dobre učne uspehe, povečala se je prizadevnost učnega kadra, uspešno je bilo sodelovanje s starši in s centralno šolo. Izboljšali so se delovni pogoji, zlasti ko je šola dobila dva nova pianina, uredili pa so se tudi osebni dohodki zaposlenih v okviru samoupravnega sporazuma. Šola je imela v preteklem delovnem letu dva redno zaposlena učitelja (Olga Eržen, Oton Zazvonil) ter tri honorane sodelavce (Milica Debeljak, Branko Markič, Andrej Puhar). Vsi štirje v Tržiču stanujoči učitelji aktivno sodelujejo tudi v izven-šolskem glasbenem življenju kraja: — Milica Debeljak organizira razne glasbene prireditve in sodeluje v svoji organizaciji zveze slepih kot glasbenica. — Olga Eržen sodeluje kot spremljevalka na klavirju na prireditvah. — Andrej Puhar je kapelnik pihalnega orkestra Tržič in aranžira skladbe zanj. — Oton Zazvonil je činelist pri pihalnem orkestru in občasno instrumentira razne skladbe, sodeluje pri glasbeni opremi gledaliških uprizoritev domačega amaterskega gledališča. Svoje delo je glasbena šola v šolskem letu 1972/73 popularizirala med občani v različnih oblikah, o čemer govori podrobneje izvleček iz kronike na drugem mestu. VIRI: Viktor Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič Oton Zazvonil: Kronika glasbene šole in osebni zapiski Iz šolske kronike 1972-73 Avgust Uvodna organizacijska konferenca 21. Dopolnilni pouk za učence s popravnimi izpiti 21.-25. Popravni izpiti za učence 8. razreda 24. 2. konferenca učiteljskega zbora 25. Popravni izpiti za učence od 5. do 7. razreda Seminar za prosvetne delavce občine Tržič 31. September Pričetek pouka 1. 3. konferenca učiteljskega zbora Seja predstavnikov sveta šole z delavci glasbene šole (reorganizacija glasbene šole) 4. Razstava izdelkov učencev posebne šole 5. V prostorih posebne šole so učenci razstavili izdelke, ki so jih napravili v času »šolanja v naravi« (prim. zapis v letnem poročilu 1971/72, str. 29—31!) Udeležba učencev na shodu planincev v Završnici (v počastitev spomina sekretarja s. SKOJ Dragutina Milovanoviča) Udeležba učencev na republiškem shodu nekdanjih slovenskih internirancev na 10. Ljubelju Za to priložnost je bilo delno obnovljeno (I. faza) nekdanje južno ljubeljsko koncentracijsko taborišče, edina podružnica zloglasnega Mauthausna na Slovenskem. Pričetek varstva učencev-vozačev 11. Srečanje partizanskih kurirjev v Lomu in slovesnost pri spomeniku NOB pod Štor- 15. žičem 4. konferenca učiteljskega zbora v>. Seja sveta šole Proslava pionirskega dne Oktober Prvi roditeljski sestanki v šolskem letu 2. Ekskurzija članov delovne skupnosti šole po Koroški in Prekmurju 6.-7. Seja sveta šole 9. Skupni sestanek staršev, učencev in razrednega učiteljskega zbora 8. b razreda 12. Ogled nekaterih izbranih športnih filmov s kranjskega festivala '72 13. Ex tempore — slikarsko srečanje učencev gorenjskih osnovnih šol v Tržiču Kot gostje tržiških osnovnih šol in TIS Tržič so se I. srečanja v Tržiču udeležili učenci vseh gorenjskih osnovnih šol. Slikali so motive Tržiča, njegove okolice in proizvodnje v delovnih organizacijah. Zvečer istega dne je bila odprta razstava teh izdelkov v paviljonu NOB. Srečanje je organiziralo združenje likovnih pedagogov Gorenjske. 17. 5. konferenca učiteljskega zbora is. 1. športni dan — jesenski kros 23. Začetek testiranja učencev 5. in 8. razredov v okviru poklicnega usmerjanja 25. Anketiranje učencev 5. in 8. razredov (poklicno usmerjanje) 3i. Okrasitev grobišč in partizanskih obeležij; počastitev spomina padlih November i. Komemoracija na centralnem pokopališču v Tržiču 6.-10. Pregled in analiza dela ter delovnih pogojev na podružničnih šolah u. 6. konferenca učiteljskega zbora 20. Referendum o združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja 23. Recital jugoslovanske poezije za učence višjih razredov (evropski prvak v recitiranju Kneževič) 24. Ekipa RTV Ljubljana snema na šoli sekvence o programiranem pouku 25. Podelitev nagrad občinske gas . zveze učencem za najboljše spise in likovne izd. 28. Proslava dneva republike Sprejem učencev prvih razredov med pionirje in v organizacijo Rdečega križa December 5. Obisk predstavnikov pedagoškega inštituta iz Bratislave (v spremstvu slovenskih pedagoških delavcev in projektanta šole) n. Občni zbor šolskega športnega društva 12. Obisk delegacije jugoslovanskih novinarjev Kot gostje sekretariata za informacije SRS so na poti po Sloveniji novinarji vodilnih jugoslovanskih časopisov in radia obiskali tudi osnovno šolo heroja Grajzerja. Na tiskovni konferenci, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki sekretariata za informacije SRS, republiškega zavoda za šolstvo in skupščine občine Tržič, s strani šole pa poleg ravnateljice še predstavniki sveta kolektiva, osnovne sindikalne organizacije in šolske skupnosti učencev, so novinarji na primeru osnovne šole heroja Grajzerja želeli dobiti projekcijo osnovne šole na Slovenskem v komunalnem sistemu, informacije o načinu financiranja osnovnega šolstva v okviru samoupravne interesne skupnosti, samoprispevku občanov za izgradnjo šolskih prostorov, pa tudi o notranjem življenju in delu šole, samoupravi, vlogi političnih organizacij in šolske skupnosti učencev, skrbi družbe za učence (varstvo vozačev, celodnevno bivanje učencev v šoli, prehrana učencev, možnosti za izvenšolsko dejavnost idr.). 7. konferenca učiteljskega zbora Seja sveta šole Helena in Boštjan s šolskim pevskim zborom in harmonikarjem Markom na javni oddaji radia Ljubljana »Pet pedi« Javna oddaja za radio Ljubljana »Pet pedi« v počastitev dneva JLA in ob 30. ob- 15. letnici pionirske organizacije (v Cankarjevem domu) Posnetek nastopa učencev šole je predvajal radio Ljubljana ob dnevu JLA, 10. avgusta 1973 pa tudi televizija. Proslava dneva JLA (sodeloval je orkester kranjske garnizije) 1». Ob dnevu JLA so nastopali vojaki in učenci (Ansambel »SMB 202« iz Kranja) Obisk učencev — predstavnikov šole — na karavli kokrškega odreda na Ljubelju 21. Novoletna lutkovna predstava na šoli za učence nižjih razredov 23. Lutkovne predstave na podružničnih šolah v Dolini, Lomu in Podljubelju 24. Novoletna prireditev na šoli 29. Občni zbor osnovne sindikalne organizacije Januar Seminar slovenskega jezika za razredne učitelje (vodil E. Roblek) 9.-13. Vpis v 1. razred 13. Predavanje o ZMS za učence 7. razredov 19. 8. konferenca učiteljskega zbora 23. Učni nastop v 2. razredu •— nova matematika 2. športni dan — tekmovanja v sankanju, plavanju in orodni telovadbi 25. Zaključek 1. polletja in razdelitev spričeval 26. Februar Začetek 2. polletja 5. Proslava Prešernovega dne (v Cankarjevem domu) s. Proslavo so pripravile vse tri tržiške osnovne šole, nosilki programa pa sta bili osnovna šola kokrškega odreda Križe in kot gostje dramska skupina osnovne šole Cvetka Golarja iz Škofje Loke, ki so uprizorili Linhartovo Žu- panovo Micko. Udeležba učencev-smučarjev na tekmovanju Po stezah partizanske Jelovice io- 9. konferenca učiteljskega zbora 13. Seja sveta šole 3. športni dan — smučarska in sankaška tekmovanja 14. Občinsko šolsko smučarsko prvenstvo v Hrastah 15. Vesela šola — tekmovanje v znanju za razredne prvake '6. Začetek v mali šoli '9- Občinsko prvenstvo osnovnih šol v sankanju v Podljubelju 23. Marec 6. Učni nastop iz fizike v 8. razredu 8. Koncert učiteljskega pevskega zbora Stane Žagar iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja za starše ob dnevu žena 12. Razstava Gregorjevih hišic na šoli in v paviljonu NOB ter gregorjevanje (tržiški ljudski obrtniški običaj: spuščanje razsvetljenih maket značilnih tržiških hiš po Bistrici; več o tem glej v letnem poročilu šole 1970/71, str. 37) v organizaciji turističnega društva Tržič in ob sodelovanju vseh treh tržiških osnovnih šol is. Roditeljski sestanki in predavanja iz poklicnega usmerjanja Volitve novega sveta šole Dotedanjemu sestavu sveta šole je potekel mandat. K. Akcije v okviru koncepta splošnega ljudskega odpora 16. Vesela šola — tekmovanje iz znanja na II. stopnji 20. 10. konferenca učiteljskega zbora 22. Učni nastop iz matematike v 2. razredu 26. Začetek enomesečnega tečaja iz prve pomoči za učence 7. razredov (v okviru organizacije RK) April 4. Konstituiranje novega sveta šole Seja šolskega odbora za splošni ljudski odpor 7. Prireditev ob svetovnem dnevu zdravja s. Predavanja in razgovor o idejnosti pouka (v okviru študija tržiških prosv. delavcev) 10. 11. konferenca učiteljskega zbora 11. Občinsko tekmovanje učencev v prometni vzgoji 14. Medobčinsko tekmovanje učencev v prometni vzgoji Vesela šola — občinsko tekmovanje v znanju učencev n. Ogled sodobnih učnih sredstev in učnih pripomočkov na razstavi v Ljubljani is. Slovesen sprejem kurirčkove pošte 20. Študij skupščinskega dokumenta o vzgoji in izobraževanju 25. Spominska svečanost pri spomeniku na Čegeljšah 26. Šolska proslava dneva OF in delavskega praznika Podelitev Prešernovih bralnih značk Maj 4. Seja sveta šole 7. Začetek šole za življenje Ciklus predavanj in razgovore sta pripravila in vodila prof. France Demšar in prof. Jože Valentinčič. Šola za življenje je že tradicionalna oblika spolnega izobraževanja in vzgoje osmošolcev. Titova štafeta 8. Seja šolskega odbora za splošni ljudski odpor io. Sprejem predstavnikov šolske skupnosti učencev ob prazniku delavcev uprave javne varnosti 12. Sodelovanje učencev na prireditvi Po poteh partizanske Ljubljane i6. 2'aključek male šole in testiranje učencev pred vstopom v 1. razred io. 4. športni dan Pohod učencev 7. razredov na Prevaljo Seznanitev učencev z varstvom narave in čuvanjem gozdov pod vodstvom strokovnjakov gozdnega gospodarstva Kranj. z2- 12. konferenca učiteljskega zbora Predavanje in demonstracija gašenja požarov za učiteljski zbor (v okviru priprav za splošni ljudski odpor — akcijo je vodil tov. Ivan Valjavec) 24. Seja sveta šole 25. Proslava dneva mladiosti so. Občinsko šolsko prvenstvo v rokometu Na 4. občinskem tekmovanju ekip prve pomoči so sodelovali tudi učenci (12. maj) Junij »Pet pedi« — televizijsko snemanje uspele javne radijske prireditve v Tržiču (v i. ljubljanskem TV študiju) Sodelovanje mladih likovnikov na Groharjevi koloniji v Škofji Loki 2. Sodelovanje šolskega pevskega zbora na shodu gorenjskih aktivistov v Podljubelju j. Pohod učencev — planincev na Uskovnico Seja sveta šole, razširjena s predstavniki javnosti 7. Učni nastop v 2. razredu — nova matematika ». Udeležba učencev na pionirskem zboru na Osankarici ». Predlog za novo razdelitev šolskih okolišev v šolskem letu 1973/74 glede na do- 11. graditev šole v Bistrici Ocenjevalna konferenca za 8. razreda 14. Manifestacija učencev pred referendumom za podaljšanje samoprispevka za gra- 15. ditev šolskih in varstvenih prostorov Koncert mladinskega pevskega zbora osnovne šole heroja Grajzerja v dvorani paviljona NOB Referendum za podaljšanje samoprispevka za zgraditev šol in varstveno-vzgojnih" 17. ustanov v občini Tudi drugi referendum za šole je v Tržiču lepo uspel, saj je za 3-letno podaljšanje samoprispevka glasovalo 74,30 % vseh volilnih upravičencev; na prvem referendumu novembra 1968 80,4 %. Zaključna ocenjevalna konferenca 21. Razdelitev spričeval 2j. Sprejem najboljših učencev pri predsedniku skupščine občine Tržič 24. Zaključna konferenca učiteljskega zbora 2». DODATEK: IZ KRONIKE GLASBENE ŠOLE November 22. I. interni nastop: 32 učencev je izvajalo 33 skladb 24. II. interni nastop: 23 učencev je izvedlo 26 skladb 25. Radio Tržič: Obisk v reformirani šoli (intervju z vodjo šole Otonom Zazvonilom) 28. Nastop učencev glasbene šole na centralni šoli: nastopilo je 24 učencev December 2. Glas: Prvi uspehi reformirane glasbene šole (intervju z vodjo šole O .Zazvonilom) 5. Televizija Ljubljana: Obisk v tržiški glasbeni šoli (filmski zapis v Obzorniku) is. Radio Ljubljana: Sodelovanje učencev glasbene šole na oddaji »Pet pedi« v Cankarjevem domu (v okviru osnovne šole heroja Grajzerja) Januar 25. Javna glasbena produkcija učencev ob zaključku 1. polletja: 57 učencev je izvedlo 58 skladb Marec 7 lil. interni nastop: proslava za dan žena — 12 učencev ze izvedlo 15 skladb: na- stopila pa sta tudi vokalni duet in tercet 8 Radio Tržič: koncert prejšnjega dne je za dan žena predvajal tudi lokalni radio 12. IV. interni nastop: 56 učencev je zaigralo 58 skladb 17. Radio Tržič: v kulturni oddaji je 13 učencev izvedlo 15 skladb 25. — v kulturni oddaji so 4 učenci zaigrali 5 skladb 3i. — v kulturni oddaji je nastopilo 6 učencev z 10 skladbami April 7. Radio Tržič: sodelovanje 6 učencev v kulturni oddaji z 11 skladbami n. Sodelovanje učencev na II. republiški reviji harmonikarskih solistov in ansamblov v Velenju: kot solisti so nastopili Beti Košak, Marko Justin in Dragica Meglič, v harmonikarskem triu je sodelovala še Nataša Šavs, v kvartetu pa tudi Avrelija Valjavec i4. Radio Tržič: sodelovanje v kulturni oddaji — 2 učenki sta zaigrali 6 skladb 2i. — v kulturni oddaji je nastopil en učenec z dvema skladbama 26. Javni nastop na centralni šoli ob proslavi republiškega in državnega praznika: na- stopilo je 13 solistov na klavirju ter harmonikarski trio in kvartet Maj s. Radio Tržič: nastopili so 3 učenci in zaigrali 5 skladb 7. Sprejem Titove štafete pred paviljonom NOB: v kulturnem programu sta sodelovali 2 učenki 1». Radio Tržič: v okviru kulturne oddaje se je predstavilo 7 učencev s 7 skladbami 26. — 5 učencev je izvedlo 5 skladb 2. Radio Tržič: nastop 6 učencev z 9 skladbami 4 V. interni nastop: 29 učencev je zaigralo 42 skladb i VI. interni nastop: 36 učencev se je predstavilo s 53 skladbami ». Radio Tržič: predstavitev 10 učencev z 10 skladbami i6. — g učencev se je v kulturni oddaji predstavilo z 11 skladbami. Razstave v šolskem letu 1972-73 Velika vitrina — Ob 30-letnici pionirske organizacije — Ob dnevu OZN (struktura in svet nasprotij) — 30-letnica I. zasedanja AVNOJ — Zima v naravi — Tretja slovenska odprava na Hindukuš (leta 1971) — 400 let slovenskih kmečkih uporov — Nemška demokratična republika — Boj delavskega razreda za pravice in oblast (pregled) — Rezultati zbiralne akcije za vlečnico — Teden Rdečega križa (varstvo narave) — Titova življenjska pot — Pregled aktivnosti in izvenšolskih dejavnosti naših učencev Male vitrine — Olimpiada v Munchnu — Odkritje spomenika na Kozari — Priključitev Primorske — Koroška ob 52-letnici plebiscita — Lakota — OZN jo skuša preprečiti — Onesnaženje zraka in vode — Teden solidarnosti z bojem Vietnama — Referendum o kmečkem zavarovanju — Dan varčevanja — Ljubeljska pot skozi stoletja — Usmerjanje v poklice — Slovenski kulturni praznik — Šentanski rudnik (eksponati iz muzeja) — Kovinarski, gumarski, gradbeni poklici — Priprave za merjenje časa — Slovenska narodna motivika — Poklici v BPT (ključavničar, pleskar; pripravil izobraževalni center BPT) — Prešeren v glasbi — Poklici živilske in zdravstvene stroke — Pust, pust, pust — Nega zob — Vietnam ob koncu spopada — 400 let Nikolaja Kopernika — Obletnica ustanovitve OF — Teden gozda — Ob smrti Pabia Picassa — Zanimivosti iz Vseveda — Seznam šolskih knjig za šolsko leto 1973/74 — Obvestila o vpisu na srednje šole ter o prostih učnih mestih Učenci iz oddelka podaljšanega bivanja pri kosilu Akcija podmladka RK Šolska knjižnica 1972-73 1. Število vpisanih učencev 1971/72 487 2. Knjižnico so učenci obiskali 1971/72 6900-krat 3. Izposodili so si 1971/72 8880 knjig 4. Knjižni fond — strokovne knjige: novih 129, vseh 3094 — šolarske knjige: novih 310, vseh 3430 — skupaj 439 oz. 6524 1972/73 472 1972/73 6760-krat 1972/73 9210 knjig • ■ t Delavci na šoli Poučuje Ime in priimek Naziv predm razr Mentorstvo Centralna šola Marija Faganeli-Greif ravnatelj šolska skupnost Lojze Berčič suplent ma tp 7. b, c 7. a, b, c 8. a, b poverjeništvo TIM Bogomila Dobrin učiteljica ma 5. a, b, c 6. a, b, c mladinski tisk varstvo vozačev Janez Godnov profesor sd ze 5. a, b, c 6. a, b, c 7. a, b, c 8. a, b prometna vzgoja Danica Gorjanc učiteljica 2. b cicibanova bralna značka Mihaela Grjol predm. učit. ke go sh 7. a, b, c 8. a, b 7. a, b, c 8. a, b 6. a, b, c planinsko društvo poverjeništvo Male novine Ana Hafner učiteljica (od 3.10.1972) oddelek podalj. bivanja organizacija RK Milena Kikel učiteljica 3. b pionirska organizacija Vesela šola Prešernova bralna značka Francka Krabonja učiteljica 1. a cicibanova bralna značka organizacija RK Ime in priimek Poučuje Naziv predm. razr. Mentorstvo Cecilija Madjer suplentka ne 5. c 6. c 7. b, c 8. b pionirska organizacija an 5. a Milena Perko suplentka an 5. b 6. a, b 7. a 8. a Marija Petek učiteljica zg 6. a, b, c poklicno usmerjanje 7. a, b, c 8. a, b razstave TSM 7. a, b, c 8. a, b Vera Primožič učiteljica 4. a filmska vzgoja planinsko društvo Prešernova bralna značka Andrej Puhar predm. učit. gl 4. a, b mladinski pevski zbor 5. a, b, c 6. a, b, c 7. a, b, c 8. a, b proslave Vinko Ribnikar profesor M 5. a, b, c likovni krožek 6. a, b, c 7. a, b, c 8. a, b razstave tP 5. a, b, c 6. a, b. c Edo Roblek profesor sl 6. b proslave 7. a, b, c Prešernova bralna značka 8. a, b letopis Angelca Selišnik učiteljica 3. a pionirska organizacija vesela šola Prešernova bralna značka Anka Sitar predm. učit. sn 5. a, b, c poverjeništvo bi 6. a, b, c Proteus 7. a, b, c 8. a, b Moj mali svet Ivan Sitar predm. učit. te 5. a, b, c šolsko športno moški 6. a, b, c 7. a, b, c 8. a, b društvo Rafaela Sitar predm. učit. 2. a cicibanova bralna razr. pouk značka Marina Slatnar predm. učit. oddelek (do 2.10.1972) podalj. bivanja Ime in priimek Naziv Poučuje predm. razr. Mentorstvo Vida Štabuc učiteljica oddelek podalj. bivanja organizacija RK Dane Vidovič predm. učit. te 5. a, b, c telovadna in športna ženske 6. a, b, c dejavnost 7. a 8. a, b Silvestra Zaplotnik učiteljica 4. b mladinski tisk Kurirček Prešernova bralna značka Brigita Zazvonil predm. učit. sl 5. a, b, c proslave 6. a, c Prešernova bralna značka Silvo Žnideršič predm. učit. ma 7. a, b, c 8. a, b počitniška zveza ti 7. a, b, c 8. a, b Vida Žnideršič učiteljica 1. b cicibanova bralna značka Podružnične šole Dolina Rozalija Primožič učiteljica 1. prireditve in družbeno in vodja šole 2. delo na vasi 3. cicibanova bralna značka Prešernova bralna značka Lom Mira Kramarič učiteljica 1. prireditve in družbeno 2. delo na vasi cicibanova bralna značka Tone Kramarič učitelj 3. prireditve in družbeno in vodja šole 4. delo na vasi Prešernova bralna značka Podljubelj Emilija Ahačič učiteljica 1. prireditve in družbeno in vodja šole 2. delo na vasi cicibanova bralna značka Ime in priimek Naziv Poučuje predm. razr. Mentorstvo Anica Gabor učiteljica 3. prireditve in družbeno delo na vasi Prešernova bralna značka Posebna šola Mira Hiršel učiteljica 2. razne prireditve 4. knjižnica organizacija RK Ivanka Ojsteršek predm. učit. 1. razne prireditve (do 2.5.1973) 3. pionirska organizacija Marina Slatnar predm. učit. 1. razne prireditve (od 3.5.1973) 3. šolska mlečna kuhinja Glasbena šola Olga Eržen profesor klavir interne in izvenšolske glasbene prireditve Oton Zazvonil str. učit. klavir aranžmaji in skladanje in vodja šole violina harmonikarski orkester harmonika interne in izvenšolske glasbene prireditve Posebne službe Zvonka Pretnar socialna delavka: 1/3 zaposlitve na šoli Matej Stritih psiholog: 1/3 zaposlitve na šoli Slava Stritih knjižničarka: 1/3 zaposlitve na šoli Upravne službe Jelka Primožič tehnična sekretarka: 1/2 zaposlitve za glasbeno ter 1/2 za- poslitve za osnovno šolo Marija škrjanec tajnica Vera Zupan računovodkinja Tehnične službe Anka Bitenc kuharica Alojzija Gaber snažilka (do 15. maja 1973) Anica Halužan kuharica Branko Knific hišnik Jožefa Kovačič snažilka Francka Mali snažilka Valentina Novak kuharica Štefka Rant snažilka (od 16. maja 1973) Honorarne službe Milica Debeljak predm.učit. klavir harmonika na glasbeni šoli Andrej Puhar Branko Markič profesor nauk o glasbi predm. učit. pihala in trobila Na šoli so zaposleni še: — Avgust Knific, vrtnar in kurjač — Gizela Bečan, snažilka (do 30. 4. 1973) — Marija Breška, snažilka (od 16. 5. 1973) — Bernarda Meglič, snažilka v Lomu — Julka Nemec, snažilka v Podljubelju — Marija Roblek, snažilka v Dolini — Jožefa Šnobel, snažilka na posebni šoli — Justina Oman, snažilka na glasbeni šoli vsi z nepopolnim delovnim časom. Učni uspeh po končanih popravnih izpitih 1971-72 Število učencev Izdelali ob koncu šol. leta 1971/72 Popravni izpiti Učni uspeh po izpitih Razred popravni izpit popravni izpit opravili izdelali °/o 5. a 30 28 2 1 29 96,7 5. b 26 22 3 3 25 96,2 5, c 34 32 2 — 32 91,7 V. 90 82 7 4 86 95,6 6. a 24 18 3 2 20 83,3 6. b 29 24 2 2 26 89,7 6. c 27 25 1 1 26 96,3 VI. 80 67 6 5 72 90,0 7. a 28 24 4 4 28 100 7. b 26 24 1 1 25 96,2 VII. 54 48 5 5 53 98,1 8. a 27 23 4 3 26 96,3 8. b 26 20 6 3 23 88,5 8. c 19 14 5 4 18 94,7 Vlil. 72 57 15 10 67 93,1 V,—Vlil. 296 254 33 24 278 93,9 I.—Vlil. 550 Osnovna šola 505 33 24 529 96,2 heroja Grajzerja 616 570 33 24 594 96,4 ^regled učnih uspehov po razredih v šolskem letu 1972-73 Število učencev Izdelali Popravni izpit iz predm. Ponavljajo Neocen) m. ž. sk. odi. pdb. db. zd. čl. 39 sk. % 1 2 več sk. % sk. % sk. % Centralna šola l.a 1. b 1. 2. a 2. b 2. 3. a 3. b 3. 4. a 4. b 4. 5. a S.b S. c 5. 6. a 6.b 6. c 6. 7. a 7. b 7. c 7. 8. a 8.b 8. 1'—8. 13 16 29 4 12 11 1 12 19 31 6 16 7 2 25 35 60 10 28 18 3 19 16 35 12 8 14 1 18 16 34 10 11 8 3 37 32 69 22 19 22 4 9 18 27 6 12 6 — 14 15 29 6 8 13 — 23 33 56 12 20 19 — 16 17 33 10 8 10 2 19 14 33 6 14 10 1 35 31 66 16 22 20 3 13 10 23 4 7 7 3 14 10 24 — 8 13 2 14 19 33 1 10 15 4 41 39 80 5 25 35 9 17 13 30 3 13 9 4 15 14 29 8 6 8 3 18 17 35 2 7 14 9 50 44 94 13 26 31 16 9 13 22 2 6 9 3 9 16 25 — 6 14 3 13 13 26 2 6 10 6 31 42 73 4 18 33 12 10 18 28 5 6 11 2 17 6 23 — 4 11 3 27 24 51 5 10 22 5 269 280 549 87 168 200 52 28 96,6 — — — — — 1 3,4 — — 31 100 59 98,3 — — — — — 1 1,7 — — 35 100 — 33 97,1 — — — — — 1 2,9 — — 68 98,6 — — — — — 1 1,4 — — 27 100 28 96,6 — — — — — 1 3,4 — — 55 98,2 — — — — — 1 1,8 — -- 31 93,9 — — — — — 2 6,1 — — 32 97,1 — — — — — 1 2,9 — — 63 95,5 — — — — — 3 4,5 — — 21 91,3 1 — — 1 4,3 1 4,3 — — 23 95,8 1 — — 1 4,2 — — — — 30 90,9 3 — — 3 9,1 — — — — 74 92,5 5 — — 5 6,3 1 1,2 — — 29 96,7 — 1 — 1 3,3 — — 25 86,2 2 1 — 3 10,3 1 3,5 — — 32 91,4 2 — — 2 5,7 1 2,9 — — 86 91,5 4 2 — 6 6,4 2 2,1 — — 20 90,9 1 — — 1 4,5 1 4,5 — — 23 92,0 — 1 — 1 4,0 1 4,0 — — 24 92,3 — — — — — 2 7,7 — — 67 91,8 1 1 — 2 2,7 4 5,5 — — 24 85,7 1 — 3 4 14,3 — — — — 18 78,3 2 2 1 5 21,7 — — — — 42 82,4 3 2 4 9 17,6 — — — — 514 93,6 13 5 4 22 4,0 13 2.4 — — Razred Število učencev Izdelali Popravni izpit iz predm. Ponavljajo Neocem m. ž. sk. odi. pdb. db. zd. čl. 39 sk. °/o 1 2 več sk. % sk. °/o sk. °A> PODRUŽNIČNE ŠOLE DOLINA 1. 2. 3. Skupaj 1 1 3 4 3 2 7 7 2 — 7 3 5 2 14 5 2 1 3 1 2 2 7 LOM 'l. 2. 3. 4. Skupaj 3 3 3 3 5 — 3 1 14 7 6 1 6 3 5 — 4 1 21 5 5 — 6 — 12 3 23 3 2 3 3 — 1 4 6 7 3 1 3 2 2 5 8 8 PODLJUBELJ 1. 4 1 2. 2 4 3. 5 7 Skupaj 11 12 Skupaj podružnice 32 26 58 13 16 22 OSN. ŠOLA H. GRAJZERJA Skupaj 301 306 607 100 184 222 2 2 1 2 3 5 57 2 100 7 100 5 100 14 100 6 100 6 100 5 100 1 4 100 1 21 100 4 80,0 — — — — — 1 20,0 — — 6 100 — — — — — — — — — 12 100 — — — — — — — — — 22 95,7 — — — — — 1 4,3 — — 1 57 98,3 — — — — — 1 1,7 — —• 8 571 94,1 13 5 4 22 3,6 14 2,3 — — POSEBNA ŠOLA 1. 3 — 3 — 1 2 — — 3 100 — — — — — — — — — 2. 2 — 2 — — 2 — — 2 100 — — 3. 7 3 10 1 5 3 1 — 10 100 — — 4. 4 1 5 1 2 2 — — 5 100 — Skupaj 16 4 20 2 8 9 1 — 20 100 — — GLASBENA ŠOLA — pregled učnih uspehov po razredih in predmetih Razred Štev. učencev m. ž. sk. klavir odi. pdb. db. % odi harmonika pdb. db. % klarinet odi. pdb. db. % trobenta odi. pdb. db. °/o tamburica odi. pdb. db. O/o 1. 13 24 37 8 9 2 100 7 5 3 100 2 — — 100 1 — — 100 — — 2. 6 16 22 7 9 1 100 2 2 — 100 — — — — 1 — — 100 — — — 3. 7 9 16 9 2 — 100 3 2 — 100 4. 1 6 7 2 2 — 100 1 — — 100 — — — — 1 _ _ 100 1 — — 100 5. 1 2 3 2 — — 100 1 100 Skupaj 28 57 85 28 22 3 100 14 9 3 100 2 — — 100 3 — — 100 1 — — 100 Učni uspeh učencev ob zaključku šolskega leta 1972-73 CENTRALNA ŠOLA 1. a razred Razrednik: Francka Krabonja, učiteljica Mojca Bokan Beti Tušek Iztok Nemec Cvetka Šemrl Odličen Jelka Bubalo Vesna Florjanič Zdenka Knific Ana Rozman Vladimir Čuk Mirko Hrgovič Emil Majeršič Tomaž Štrukelj Mirjana Dubravčič Klavdij Kavar Marjan Perko Ana Zaplotnik Prav dober Zvonko Bakarič Ana Markič Rado Rebolj Irena Zavrl Vida Blažič Marko Markič Elizabeta Šarabon Sabina Zupanc Nadica Boštar Robert Peharc Sonja Štefe Dober Igor Krajač Zadosten Robert Štubler Ponavlja 1. b razred Razrednik: Vida Žnideršič, učiteljica Nataša Gorjanc Andrejka Krabonja Irena Jaklič Aleš Oman Anamarija Knific Daša Tomazin Odličen Milorad Bajič Alenka Grm Matjaž Martič Elizabeta Novak Igor Perko Suzana Tomažič Alenka Černelč Peter Jekovec Marjeta Mlinar Marjeta Pagon Laura Perko Katarina Djeloševič Robert Kralj Matjaž Mlinar Darja Papler Maks Sefkind Valjavec Prav dober Vesna Anko Vanja Brezavšček Karmen Povše Jože Bitenc Samo Jemc Anica Blažič Sonja Pavšek Dober Boštjan Golmajer Rudolf Sušnik Zadosten Odličen Igor Godnov Nives Knific Jolanda Meglič Majda Pemuš Aliča Jerman Mirena Košnjek Marija Meglič Renato Tomazin Maja Knific Romana Lampič Tomaž Meglič Mirjam Toporiš Prav dober Kristina Dolžan Borut Pegan Janja Tomazin Roland Jagodic Igor Stanjko Nuša Velikavrh Davor Mikulič Boris Šinko Dober Svarun Brezavšček Jasmina Hadaš Boris Kogoj Biljana Okjan Darko Primožič Aleksander Despotovič Robert Hafner Marjan Lavrič Miroslav Oman Karmen Šterk Martin Gramc Dušan Klofutar Matjaž Novak Barbara Peharc Zadosten Jernej Zlodej 2. b razred Razrednik: Danica Gorjanc, učiteljica Odličen Magda Borič Snežana Kostič Inna Meglič Magda Radič Mirjana Grgič Igor Lavš Romana Ogrin Marko Hafner Boštjan Meglič Robert Osmič Prav dober Mirko Bartolac Stanislav Lakner Danica Ravbar Marko Zajec Alenka Donoša Jadranka Mesič Marijana Sušnik Alojzija Žos Matjaž Kolar Zoran Nikolič Cecilija Toporiš Dober Zdenka Činč Mojca Jekovec Janez Mali Robert Dobrin Dušan Kavčič Ivan Pagon Cveto Dolinar Mirko Lučki Zadosten Elizabeta Jensterle Bojana Markič Iztok Ovsenek tiepreduje po členu Robert Potrbin Ponavlja Bojan Žunko 3. a razred Razrednik: Angelca Selišnik, učiteljica Odličen Mojca Bajželj Nives Smoljanovič Matjaž Dolinar Matjaž švab Matjaž Hrgovič Jelena Varagič Prav dober Gordana Bajič Gorana Ivanovič Alijana Šimac Andrej Štrukelj Vojko Golmajer Marjanca Keršič Kristina Škantar Helena Vidic Renato Godnov Vanja Roblek Roman Teran Ksenija Zaplotnik Dober Vida Brišar Marinka Mandelj Irma Demšar Hari Medved Romana Frantar Breda Perko Napreduje po členu Vesna čoragič Darko Oman Stojan Toporiš Tadej Derlink Roman Mlinar Sabina Jaklič Vida Meglič Barbara Lazukič Mojca Repič Odličen Irena Černilec Mojca Moškon Alenka Tadel Uroš Dobrin Polona Peharc Miha Žitnik Natalija Gačnik Marko Resman Prov dober Robert Bajd Suzana Januš Robert Meglič Polonca Vogelnik Valerija Žunko Mojca Dolinar Mirjam Kralj Roman Meglič Borut Vrhovnik Igor Gros Pavel Malkič Bojan Telepeček Boris Zavrl Dober Gordan Kremenovič Napreduje po členu Sonja Markič Ponavlja 4. a razred Razrednik: Vera Primožič, učiteljica Izidor Ahačič Aleš Meglič Marko Ribnikar Janja Žnidaršič Barbka Janc Oliver Ogris Jakec Švab Janez Kogoj Andrej Peternel Mirjam Tepina Odličen Ida Ahačič Matjaž Kuhar Marko Mali Oki Ahačič Anči Kuhelj Vesna Zaletel Dušan Koprivnik Igor Lauseger Prav dober Leon Ahačič Ivanka Dovžan Jolanda Potrbin Marjeta Zlodej Zdenka Čabraja Franci Jezernik Ivica Ribnikar Robert Čižman Flermina Mekuč Irena Smukovič Dober Sonja Ahačič Drago Grguraš Zadosten Jana Kavčič Napreduje po členu Lidija Bergant Fanči Kuhelj Ponavlja 4. b razred Razrednik: Silva Zaplotnik, učiteljica Anka Bečan Izidora Šinkovec Mojca Gorišek Barbka Štangl Irena Hladnik Roman Tadel Odličen Samo Bečan Cveto Kozjek Goran Peharc Rajko Sajovec Boris Tomazin Lojze Dovžan Jolanda Ovsenek Matevž Perko Franci Sušnik Breda Ulčnik Marija Košir Erna Pančur Mitja Perko Janez Šavs Prav dober Metka Barbir Brigita Jelen Peter Maje Nuša Štefe Cveto Donoša Zlatko Kamič Damjan Malkič Janez Hladnik Vojko Kolarič Metka Mrak Dober Marija Godnov Zadosten Bojan Mežnar Napreduje po členu Ivice Marič Ponavlja Odličen Dušan Bobič Irma Sajovec Mitja Pernuš Robert Rozman Prav dober Gabrijel Gros Dragan Maturič Valerija Štabuc Darja Ježek Samo Ovsenek Maja Lukane Milena Ožvald Dober Mojca Boštnar Vanja Janc Sonja Zupan Vesna Dereta Igor Kosmač Nikola Djeloševič Miha Šega Zadosten Srečko Kos Srečko Lapanja Branko Meglič Popravni izpit Ksenija Živkovič (ma) Ponavlja Darko Torkar 5, b razred Razrednik: Brigita Zazvonil, predmetna učiteljica slovenskega jezika in zgodovine Prav dober Irma Bohinc Bojan Vrhovnik Vlasta Zavrl Anton Filipič Sabina Zagoršek Dragica Zrim Rezka Janc Marko Zavercina Dober Zlatka Avpič Tomo Knific Janez Mohorko Darko Smukovič Marjan Zupančič Majda Benedik Irena Lučki Mitja Papov Staš Srpčič Stanko Geč Nataša Medved Mojca Polajnar Jože Vester Zadosten Marko Gaberc Zlatko Kern Popravni izpit Aleksander Lausegar (ma) 5. c razred Razrednik: Andrej Puhar, predmetni učitelj glasbenega pouka Odličen Stanko Meglič Prav dober Francka Dovžan Franci Meglič Silvo Meglič Dragica Selišnik Mojca Flladnik Franci Meglič Mojca Mrak Evgenij Meglič Katarina Meglič Romana Pravst Dober Justi Ahačič Martina Grgič Vesna Mahne Rezka Meglič Dragica Primožič Ajka Bešlagič Sabina Horvat Bojana Meglič Dragica Polajnar Lojze Primožič Branko Dolinar Sonja Klemenc Darko Meglič Franci Pravst Vesna Šehovič Zadosten Tonček Mali Majda Razumič Božidar Meglič Ivan Razumič Popravni izpit Anton Kajbič (ma) Marija Meglič (ma) Milan Stojakovič (ma) 6. a rszred Razrednik: Janko Godnov, profesor geografije in zgodovine Tatjana Dobrin Vojteh Močnik Ada Tišler Odličen Mirko Cerkovnik Rajko Kerin Janez Oblak Iztok Sitar Viktor Švab Alenka Dolenc Ida Keršič Bojana Pančur Darja Stegnar Peter Jež Tadeja Mali Jana Primožič Nataša Šavs Prav dober Ani Anko Jure Gorjup Pavel Rupar Marko Bahun Goran Meglič Ida Smukovič Franci Brišar Ignac Rupar Drago Štefe Dober Robert Benedik Nataša Velkavrh Franc Hafner Jože Ravbar Zadosten Danica Lampret (ma, ze) Popravni izpit G. b razred Razrednik: Vinko Ribnikar, profesor likovnega pouka Aliča Bubaš Beti Košak Marjeta Rotar Alenka Dolinar Metka Novak Boštjan Zadražnik Dragi Gaberc Franci Pungaršek Odličen Jeni Ahačič Borut Oman Stojan Drobnič Tanja Ovsenek Marko Mokorel Dani Vodnik Prav dober Anton Beganovič Dragica Meglič Franci Zaplotnik Lidija Gašperlin Mirko Meglič Vida Žmitek Vanjo Lombar Vida Miklavčič Deber Bojan Keršič Jože Loc Rok Živkovič Zadosten Branko Kuhar (ma, ze) Milan Magdič (bi) Tone Žepič (an) Popravni izpit Zalka Anko Ponavlja 6. c razred Razrednik: Cecilija Madjar, suplentka Zorka Kerec Breda Mežek Odličen Dušan Debevc Boštjan Patarič Marija Torkar Slavko Dovžan Helena Polajnar Vilma Kavčič Jelka Tišler Prav dober Belkisa Brnjak Dragica Fartek Majda Hladnik Drago Kos Ana Roblek Anica Dovžan Franci Florjanič Irena Klofutar Marija Mali Jožef Zupan Marija Dovžan Justina Gros Sonja Klofutar Nada Ravnik Dober Vinko Dobrin Daniel Kokalj Jože Sluga Jože Dolenc Bojan Meglič Janez Vogelnik Zoran Klemše Peter Meglič Janez Zrim Zadosten Miran Štefe (ma) Vladimir Zarabec (ma) Popravni izpit Andrej Žvab Ponavlja 7. a razred Razrednik: Edo Roblek, profesor slovenskega in ruskega jezika Odličsn Jasna Borič Ida Valjavec Prav dober Helena Ahačič Dušanka Primožič Jolanda Dobriet Marina Ribnikar Jože Kuhelj Andraž Žitnik Dober Franc Janc Andreja Meglič Janja Valjavec Jernej Jurkovič Silva Polajnar Iztok Vester Stojan Lukane Irena Tišler Bojan Zaletel Zadosten Zdenka Gladek Marjeta Malkič Ivan Šomin Popravni izpit Marija Soklič (maj Ponavlja Jože Rupar 7. b razred Prav dober Dober Zadosten Razrednik: Anka Sitar, predmetna učiteljica kemije in biologije Mojca Lauseger Martina Pogačar Tatjana Dolinar Danilo Golmajer Darja Kavčič Zdenko Primožič Sonja Vogelnik Stanka Janc Franc Maje Marjan Švab Lidija Dovžan Jelka Hrovat Blanka Logar Zvone Purgar Tonček Žos Suzana Jezernik Micka Mali Barbara Ziblar Mičo Dragičevič Bojan Janc Irma Plajbes Robert Špiler Nevenka Vrbovšek Popravni izpit Erika Kalan (ma,fi) Ponavlja Jelka Perko 7. c razred Razrednik: Mihaela Grjol, predmetna učiteljica gospodinjstva Odličen Rudi Stelzer Prav dober Milena Bertalanič Joži Jensterle Dober Nataša Cotič Drago Kavčič Ivanka Kralj Vili Pangeršič Zadosten Bernard Kralj Izidor Primožič Ponavlja Jože Loborec Marko Šinkovec Sonja Blažič Mirko Črnivec Marjeta Klemenc Mira Primožič Breda Jekovec Ema Jekovec Janez Kokalj Jože Kokalj Cilka Markun Tončka Meglič Anton Markun Darko Meglič Majda Rozman Franc Zupan Danica Meglič Lucija Brezar Iztok Tomazin Marjeta Kikel Lucija Vrabič Emilija Tomazin Odličen Maja Ahačič Simona Kuburič Marjeta Dobrin Damjana Polajnar Silvo Janc Breda Zavrl Prav dober Lidija Ajdnik Zdenko Perko Marjan Salberger Slavka Torkar Mirko Anko Mojca Podlipnik Stanislav Tanacek Irena Zrim Danica Bizjak Venčeslav Polajnar Mojca Toporiš Dober Janez Meglič Matija Perko Zadosten Metka Anko (ma,fi,ze) Zvonka Rupar (fi, ma, ze] Marjeta Gladoš (fi, ma, 1 bi, ze) Drago Toporiš (fi) Popravni izpit 8. b razred Razrednik: Silvo Žnideršič, predmetni učitelj fizike in matematike Iztok Gortnar Edvard Povalej Dušan Markič Dušan Mikič Prav dober Polonca Bahun Darko Kuhar Sonja Šter Jožica Torkar Branko Kihler Bojan Logar Žarko Štrukelj Ramona Vidic Darko Kozjek Marija Meglič Leon Tomazin Dober Vinko Dovžan Zvone Frantar Vladimir Koder Zadosten Janez Bizjak (ma, fi) Milan Rozman (ma) Mladen Hafner (ma, fi) Janez Rozman (ma) Danila Šparovec (ma, fi, ze) Popravni izpit Dober Odiičen Prav dober Dober Odiičen Prav dober Dober Učenci in učenke 8. b PODRUŽNIČNE ŠOLE DOLINA 1. razred Razrednik: Zinka Primožič, predmetna učiteljica za razredni pouk Robertino Dolenc Greta Meglič 2. razred Razrednik: Zinka Primožič, predmetna uičteljica za razredni pouk Renata Bevk Breda Kavčič Darko Kavčič Danica Primožič Franc Meglič Leonida Valjavec Vladimir Zupančič 3, razred Razrednik: Zinka Primožič, predmetna učiteljica za razredni pouk Drago Kozar Edita Trplan Srečko Primožič Janez Meglič Marjeto Meglič IOM 1. razred Razrednik: Mira Kramarič, učiteljica Silvana Primožič Odličen Karolina Marinšek Anica Tišler Prav dober Janko Meglič Marjan Meglič Boštjan Tišler Dober 2. razred Razrednik: Mira Kramarič, učiteljica Marko Meglič Marija Primožič Tomaž Slapar Odličen Marija Godnov Zdenko Grdič Jelka Tišler Prav dober 3. razred Razrednik: Tone Kramarič, učitelj Damjan Štamcar Prav dober Janez Kavčič Martin Štamcar Aleš Rozman Bojan Slapar Dober 4. razred Razrednik: Tone Kramarič, učitelj Vida Perne Odličen Jože Hafner Drago Meglič Zadosten Vladimir Torkar Napreduje po členu PODLJUBELJ 1. razred Razrednik: Emilija Ahačič, učiteljica Danica Ahačič Alojz Bergant Boris Kos Prav dober Stanko Pjevčevič Dober Vital Januš Ponavlja 2. razred Razrednik: Emilija Ahačič, učiteljica Simona Kavčič Jožko Klemenc Nada Stojakovič Prav dober Svetlana Dereta Vlado Stojakovič Dober Majda Mali Zadosten Odličen Romana Leitinger Breda Meglič Damjana Škantar Prav dober Dušan Polajnar Zlata Praznik Dober Drago Ahačič Boris Lausegger Anton Kavčič Polonca Marn Olga Klemenc Zadosten Goran Dragičevič Helena Toplak POSEBNA ŠOLA 1. razred Razrednik: Ivanka Ojstršek, predmetna učiteljica — defektolog do 3. maja 1973; od 3. maja 1973 dalje Marina Slatnar, predmetna učiteljica slovenskega in nemškega jezika Prev dober Goran Poluga Dober Janez Geč Roman Grguraš 2. razred Razrednik: Mira Hiršel, učiteljica Dober Tomaž Dobre Drago Geč 3. razred Razrednik: Ivanka Ojsteršek, predmetna učiteljica — defektolog do 3. maja 1973; od 3. maja 1973 dalje Marina Slatnar, predmetna učiteljica slovenskega in nemškega jezika Odličen Andrej Vogrin Prav dober Suzana Brodnik Lojze Pavlič Milan Grdič Daniel Resnik Drago Kavar Dober Asima Kapidžič Matjaž Podlipnik Nevenka Žepič Zadosten Franc Bešter 4. razred Razrednik: Mira Hiršel, učiteljica Odličen Rajko Bubalo Prav dober Janez Kavar Draga Papler Dober Stojan Kimovec Izidor Poljanec GLASBENA ŠOLA ODDELEK ZA LJUDSKA GLASBILA (glasbeni pedagogi Milica Debeljak, Olga Eržen, Oton Zazvonil) 1. razred Jože Klemenc Toni Ribnikar Ksenija Zaplotnik Iztok Arbiter Mirjana Novak Omar Begič Janja Krevs Tomaž Slapar Darko Dobravc Nevenka Štalec Alojz Dovžan Leonida Praprotnik odličen Tomaž Smolej Tonček Košir Prav dober Štefko Trstenjak Dober 2. razred Erna Pančur Roman Zagmajster Natalija Gačnik Boris Tomazin Odličen Prav dober 3. razred Branko Hervol Nataša Šavs Jože Jakše Franci Zupan Avrelija Valjavec Odličen Prav dober 4. razred Marjeta Dobrin Beti Košak Odličen 5. razred Dragica Meglič Odličen ODDELEK ZA KLAVIR (glasbeni pedagogi: Milica Debeljak, Olga Eržen, Oton Zazvonil) 1. razred Marko Hafner Jelka Jelovčan Maja Kolar Odličen Romana Oman Marta Štalec Beti Smolej Alenka Zagorc Simona Špendal Mateja Grandovec Irena Jaklič Sabina Jaklič Prav dober Mirena Košnjek Irma Meglič Romana Ogrin Danica Ravber Tatjana Šmid Alenka Tadel Ivica Ribnikar Ida Smukovič Dober 2. razred Odličen Nuša Dobrin Gordana Mesič Barbara Ziblar Maja Koželj Damjana Šarabon Darja Meglič Anka Šober Prav dober Anka Bečan Alenka Dikavčič Beti Praprotnik Stane Bitežnik Jože Gramc Nuša Romih Slavko Blažič Bojana Pančur Izidora Šinkovec Dober Marjeta Rotar 3. razred Odličen Primož Ahačič Boštjan Kuljič Emica Tomazin Marjeta Bohinc Andreja Meglič Lucija Vrabič Damjana Janc Andrej Štrukelj Maja Zagorc Prav dober Tatjana Dobrin Matjaž Šarabon 4. razred Odličen Barbka Ahačič Darja Šarabon Prav dober Darja Pernuš Jelka Rotar 5. razred Odličen Janka Opalički Lev Smolej ODDELEK ZA PIHALA IN TROBILA (glasbeni pedagog Andrej Puhar] 1. razred Odličen Mirko Črnivec Jože Loborec Mojca Podlipnik 2. razred Odličen Vili Pangeršič 3. razred Odličen Jože Krevs rn j * ji Priznanja za posebne dosežke Na sprejemu pri predsedniku skupščine ing. Viliju Logarju so bili letos tile najboljši učenci šole: Helena Ahačič, Alenka Dolenc, Dragica Gaberc, Stanko Meglič, Mitja Pernuš in Rudi Stelzer ter Rajko Bubalo iz posebne šole. Sprejema ob dnevu delavcev v upravi javne varnosti so se udeležili naslednji učenci naše šole: Bojan Janc, Vojteh Močnik, Zdenko Perko in Iztok Tomazin. Občinska gasilska zveza Tržič razpiše vsako leto tekmovanje v literarnih in likovnih izdelkih s področja gasilstva. Za leto 1972/73 so prejeli: II. občinsko nagrado za likovni izdelek Svarun Brezavšček II. občinsko nagrado za literarno nalogo Robert Rozman in Nataša Šavs III. občinsko nagrado za literarno nalogo Alenka Dolinar Gregorjeve hišice so letos izdelali in razstavili v paviljonu NOB tile učenci naše šole: Zvone Frantar, Bojan Janc, Jože Kuhelj, Dušan Markič, Janez Oblak, Iztok Tomazin, Leon Tomazin, Anton Žepič. Za lične izdelke je šola podelila interne nagrade, in sicer: 1. nagrado Dušanu Markiču 2. nagrado Zvonetu Frantarju, Janezu Rozmanu, Iztoku Tomazinu 3. nagrado Bojanu Jancu, Jožetu Kuhlju, Janezu Oblaku, Iztoku Sitarju. Na mali Groharjevi koloniji v Škofji Loki 1973 so sodelovali Mirko Anko, Irena Tišler in Lucija Vrabič. Učenci so slikali motive v starem delu Loke in svoja dela razstavili na loškem gradu. Na občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu je v III. skupini (5. in 6. razredi) zmagal Drago Štefe, na 4. mesto se je uvrstil Ignac Rupar, na 5. mesto Marko Mo-korel, Janez Oblak pa je bil sedmi. V IV. skupini (7. in 8. razredi) je zmagal Jože Kuhelj, na 3. mesto se je uvrstil Iztok Tomazin, na 8. Bojan Janc, 11. mesto pa je zasedel Ivan Šomin. Ekipno so učenci Grajzerjeve šole v III. in IV. skupini dosegli 1. mesto na področju Tržiča. Ekipa najboljših poznavalcev prometa iz tržiških šol, v kateri sta bila tudi učenca naše šole Jože Kuhelj in Iztok Tomazin, je na gorenjskem medobčinskem tekmovanju zasedla 2. mesto. Med posamezniki v tej skupini je bil Iztok Tomazin drugi. Na istem tekmovanju je mlajša ekipa tržiških učencev dosegla III. mesto. Našo šolo sta v tej skupini zastopala Ignac Rupar in Drago Štefe. Med posamezniki je dosegel Drago Štefe 5. mesto. Najboljši učenci Sprejem ob dnevu delavcev UiV Nagrade gasilske zveze Gregorjeve hišice Mala Groharjeva kolonija Kaj veš o prometu Naloge — razredni prvaki 3.a razred: Matjaž Dolinar, Matjaž Hrgovič 3. b razred: Uroš Dobrin, Mojca Repič 4. a razred: Barbka Janc, Aleš Meglič, Oliver Ogris 4. b razred: Rajko Sajovec, Barbka Štangl 5. a razred: Dušan Bobič, Robert Rozman 5. b razred: Tonček Filipič, Sabina Zagoršek 5. c razred: Mojca Hladnik 6. a razred: Peter Jež, Pavel Rupar 6. b razred: Jeni Ahačič, Borut Oman 6. c razred: Belkisa Brnjak, Breda Mežek 7. a razred: Jasna Borič, Irena Tišler 7. b razred: Martina Pogačar, Barbara Ziblar 8. a razred: Iztok Tomazin, Lucija Vrabič 8. b razred: Iztok Gortnar, Edo Povalej — šolski prvaki 3. razred: Matjaž Dolinar, Mojca Repič 4. razred: Aleš Meglič, Barbka Štangl 5. razred: Dušan Bobič, Robert Rozman 6. razred: Jeni Ahačič, Borut Oman 7. razred: Jasna Borič, Irena Tišler 8. razred: Iztok Gortnar, Iztok Tomazin gozdovih V letošnjem šolskem letu so učenci pisali tudi naloge o biološkem in gospo- darskem pomenu gozdov ter njih varstvu. Gozdno gospodarstvo Kranj je za najboljše izbralo naloge naslednjih učencev naše šole: Jasne Borič, Jolande Dobrlet, Dušanke Primožič in Andraža Žitnika. Bralne značke Centralna šola: Vesna Anko, Milorad Bajič, Mirko Bartolac, Mojca Bokan, Magda Borič, Jelka Bubalo, Zdenka Činč, Vladimir Čuk, Katarina Djeloševič, Kristina Dolžan, Mirjana Dubravčič, Vesna Florjanič, Igor Godnov, Nataša Gorjanc, Mirjana Grgič, Alenka Grm, Marko Hafner, Mirko Hrgovič, Irena Jaklič, Mojca Jakovec, Peter Je-kovec, Aliča Jerman, Anamarija Knific, Maja Knific, Nives Knific, Matjaž Kolar, Snežana Kostič, Mirena Košnjek, Andreja Krabonja, Robert Kralj, Igor Lavš, Emil Majeršič, Ana Markič, Matjaž Martič Boštjan Meglič, Irma Meglič, Marija Meglič, Jadranka Mesič, Marjetka Mlinar, Matjaž Mlinar, Iztok Nemec, Zoran Nikolič, Elizabeta Novak, Romana Ogrin, Aleš Oman, Robert Osmič, Metka Pogon, Darja Papler, Borut Pegan, Majda Pernuš, Majda Radič, Ana Rozman, Maks Sefkind-Valjavec, Marijana Sušnik, Cvetka Šemrl, Boris Šinko, Tomaž Štrukelj, Daša Tomazin, Renato Tomazin, Mirjam Toporiš, Suzana Tomažič, Beti Tušek. Podružnična šola Dolina: Renata Bevk, Breda Kavčič, Darko Kavčič, Leonida Valjavec. Goca Bajič, Mojca Bajželj, Irena Černilec, Tadej Derlink, Uroš Dobrin, Matjaž Dolinar, Mojca Dolinar, Renato Godnov, Matjaž Hrgovič, Sabina Jaklič, Marjana Keršič, Barbka Lazukič, Vida Meglič, Roman Mlinar, Polonca Peharc, Mojca Repič, Nives Smoljanovič, Alijana Šimac, Alenka Tadel, Jelena Varagič, Helena Vidic, Polonca Vogelnik, Ksenija Zaplotnik. Podružnična šola Dolina: Drago Kozar, Edita Trplan. Podružnična šola Podljubelj: Drago Ahačič, Goran Dragičevič, Anton Kavčič, Olga Klemenc, Boris Lausegger, Romana Leitinger, Polona Marn, Breda Meglič, Dušan Polajnar, Zlata Praznik, Damjana Škantar, Helena Toplak. Anka Bečan, Samo Bečan, Lojze Dovžan, Mojca Gorišek, Irena Hladnik, Barbka Janc, Marija Košir, Marko Mali, Oliver Ogris, Matevž Perko, Andrej Peternel, Rajko Sajovec, Barbka Štangl, Breda Uličnik. Ajka Bešlagič, Irma Bohinc, Bojca Boštnar, Francka Dovžan, Anton Filipič, Jelko Gros, Mojca Hladnik, Rezka Janc, Igor Kosmač, Tonček Mali, Dragan Maturič, Nataša Medved, Franc Meglič, Franc Meglič, Katarina Meglič, Mojca Mrak, Romana Pravst, Irma Sajovec, Staš Srpčič, Valerija Štabuc, Sabina Zagoršek, Marko Zavelcina, Vlasta Zavrl, Ksenija Živkovič Ani Anko, Belkisa Brnjak, Aliča Bubaš, Tatjana Dobrin, Alenka Dolinar, Anica Dovžan, Marija Dovžan, Stojan Drobnič, Dragica Gaberc, Lidija Gašperlin, Majda Hladnik, Vilma Kavčič, Zorka Kerec, Rajko Kerin, Ida Keršič, Irena Klofutar, Sonja Cicibanove Prešernove I. stopnja II. stopnja Bronasta značka III. stopnja Klofutar, Danica Lampret, Tadeja Mali, Dragica Meglič, Breda Mežek, Vida Miklavčič, Vojteh Močnik, Marko Mokorel, Metka Novak, Borut Oman, Tanja Ovsenek, Bojana Pančur, Boštjan Patarič, Helena Polajnar, Jana Primožič, Franci Pungaršek, Anka Roblek, Marjeta Rotar, Igor Rupar, Iztok Sitar, Ida Smukovič, Darja Stegnar, Nataša Šavs, Viktor Švab, Ada Tišler, Marija Torkar, Danica Vodnik, Boštjan Za-dražnik. Srebrna značka Helena Ahačič, Jasna Borič, Jolanda Dobrlet, Tatjana Dolinar, Lidija Dovžan, Danilo Golmajer, Jelka Hrovat, Stanka Janc, Darja Kavčič, Mojca Lauseger, Blanka Logar, Franc Maje, Micka Mali, Andreja Meglič, Viljem Pangeršič, Silva Polajnar, Dušanka Primožič, Sonja Vogelnik, Barbara Ziblar Zlata značka Marija Ahačič, Lucija Brezar, Iztok Gortnar, Marjeta Kikel, Dušan Markič, Sonja Šter, Emilija Tomazin, Iztok Tomazin, Leon Tomazin, Lucija Vrabič, Breda Zavrl. & V 0pl.EMfV/ rut'6 80-letna tradicija + sodobna tehnologija = garancija kvalitete naših izdelkov bombažna predilnica in tkalnica trzic □ cesta jla 14 □ telefon 50-340 □ poštni predal 93 priporoča cenjenim potrošnikom: beljene in surove bombažne tkanine (širina 80—260 cm) konfekcionirano posteljno perilo — belo — enobarvno — tiskano posteljnino iz mešanice bombaža in modalnih vlaken, ki se ne mečka in je po pranju ne likamo vključuje učence v svojo delovno organizacijo — prodaja na debelo — prodaja na drobno ŠIVI L. A Kl. M "hJI — gostinstvo se priporoča cenjenim potrošnikom! stanovanjsko poiljetjt Cankarjeva 1 vzdržuje in gospodari s stanovanjskimi in poslovnim objekti v družbeni lastnini ter posreduje pri prodaji novih stanovanj kartonažna tovarna ljubljana grafična predelovalna industrija ljubljana, Čufarjeva 16 telefon 061 316-922 proizvajamo: — računske trakove za seštevalne stroje in vse vrste kontrolnih in čekovnih trakov za register blagajne — serviete, papirne krožnike, pivske podstavke, toaletni papir — vse vrste zložljivih potiskanih škatel, vse vrste skupinske paletizirane embalaže iz valovitih kartonov, prevlečno embalažo, kombi doze, tipizirane zložljive škatle iz valovite lepenke, kartonske cevi in tekstilne cevke po želji naročnika projektiramo, oblikujemo in svetujemo izdelavo embalaže Mercator p. e. PRESKRBA T H Ž I C obiščite našo blagovnico, poslovalnice na območju občine in specializirane trgovine, kjer vas bomp postregli z vsem, kar potrebujete! velika izbira blaga, solidne cene in prijazna postrežba so garancija za obojestransko zadovoljstvo. kmetijsko gospodarstvo Škofja loka - tozd tržič proizvaja in prodaja kvalitetno meso in mesne izdelke tržiška industrija obutve in konfekcije tržič — ulica heroja bračiča 1 nudi in priporoča — usnjeno konfekcijo iz kozjih in drugih modnih velurjev (hanterje, jopiče, ženske jakne, krila, mokado jopiče, aviokomplete) — sestavne dele obutve prodaja — vsa osebna zaščitna sredstva (delovne obleke, halje, čevlje, škornje, rokavice, maske, čelade) o c >u c 3 C J} C 2 "O "o združena lesna industrija tržič telefon: 50—440, 50—496 oddelki : -— žaga — zabojarna — tapetništvo — pohištvo nudi: — rezan les vseh vrst — stilno pohištvo, priznano v svetu po naročilu opremlja: salone, gostinske objekte, dvorane ter ostale reprezentančne prostore oblačila novost tržič telefon 50-478 izdelujemo priznano žensko in moško športno konfekcijo komunalno podjetje tržič dejavnosti: gradbena — komunalna — prodajna učence, ki zaključujejo osnovno šolo, vabimo, da se vključijo v uk naslednjih strok: zidarske— steklarske — soboslikarske ■— vodnoinstalaterske — komunalne dejavnosti Depo LETNO poročilo 1972/73 373.3(497.4TržiS)(047 1) 4004722 obrtno podjetje tržič COBISS e □ specializirane dejavnosti pleskarstvo mizarstvo - stavbeno in pohištveno polaganje plastičnih podov in zidnih oblog obrtno podjetje tržič □ zadovoljilo vas bo zanesljivost solidnost kvaliteta obrtno podjetje tržič □ prepričajte se telefon 70158 poštni predal 64 tekoči račun pri sdk tržič 5152-0-601-11459 brzojavni naslov obrtno podjetje tržič pisarna trg svobode 33 obrtno podjetje tržič