PariSka pravljica Pariški zgodovinarjl so dolgo ponavljali zgodbo o pcrzijskem šahu, ki je obiskal v polovici minulega stoletja francosko prestolico, se zelo zanimal za razne ustanovs, a posebno vzljubil giljotino, Ł katero je sklcr.il nadomestiti domače rablje. Sevcda je hotel videti obglavljenca. Oblasti so Łahu na ljubo pohitele zaključiti življenje nekega na smrt obsojenega morilca. Kralj kraljev je pohitel ob šestib zgodaj na morišče, a se je zavzel, ko je videl obsojenca, mladega hrusta. »Ne, ne, — ja zaklical, — pustite ga, ker je tako krepak. Naj rajši dela v ječi. Obglavite tega starca, ker bo itak kmalu umrl!« Pokazal je sivolasega visokega uradnika s trakom Častne legije v gumbnici. gah je bil namreč prepričan, da bo prirejeno obglavljenje samo na njegovo željo... Ta zgodba se je splošno smatrala za resnično. A zdaj je našel neki literarni zgodovinar v zapuščini znanega pssnika Fr. Coppeea (1842 do 1908), priznanje, cn.a je bila izmišljena. Coppee piše: »Pozneje sem obžaloval mojo lahkomiselnost. A Parižani so tako radi pripovedovali smešnico, da mi sploh ne bi verjeli.«