Naše obnebje. 359 Kakor članek g. Zawiliriskega sam, tako zabeležujemo prevode g. Žulaw-skega z velikim veseljem, ker nam oba odlična poljska literata pričata, da so se v novejšem času tudi bratje Poljaki začeli živo zanimati za naše duševno življenje. Obema imenovanima gospodoma književnikoma se priporočamo še v nadaljnje zanimanje za našo literaturo! Aškerc. »Slavjanski Vjek« je prinesel v svoji 18. št. Gregorčičevi pesmi: »Na potujčeni zemlji« in pa »Grobni spomenik prijatelju« v ruskem prevodi.. Pesmi je prevedel gospod F. Korš, razume se samo ob sebi, dovršeno lepo. Dozdeva se nam, da namerava g. Korš s prevajanjem iz slovenske poezije nadaljevati. »Slovansky Pfehled« je prinesel v svoji 7. št. izpod peresa g. Hudca med drugim tudi oceno Uešičeve brošure: »Prešeren in slovanstvo«. Hudec se v bistvu popolnoma strinja z II ešič em (in Perušekom) in hvali trezno-znanstveno delo Ilešičevo. »Pomen Prešernov je treba torej iskati v tem« — piše g. H. — »da je kot velenadarjen pesnik ustvaril za izražanje svojih čuvstev nenavaden jezik in da je s svojo poezijo privedel Slovence v zbor drugih kulturnih narodov . . . Kdor ima čut, ta čuti iz njegovih pesmi pravi narodni duh, duh slovanski . . . Mi Cehi gledamo na Prešerna kakor na moža, ki je pred vsem s svojo poezijo proslavil Slovence ... s tem je bil eden prvih, ki je podal roko potapljajočemu se (narodu).« HoBfl HcKPa — Nova Iskra, ilustrovan mesečnik, ki izhaja v Belem gradu, je eden najlepših jugoslovanskih časopisov. Lastnik in urednik »N. L« je P. Odavič. V januarski številki je začel objavljati naš sotrudnik, g. prof. Pe-rušek, svoje »Črtice iz kulturnega rada u Slovenaca«. Prvi članek njegov govori o bivši umetniški razstavi v Ljubljani. Astronomski koledar za maj. (Dunajski čas.) Merkur sveti proti koncu meseca kot večernica. — Venera se ne vidi. — Mars stoji na večernem nebu; prvega maja zahaja po 2'/a ure popolnoci, 31. maja pa ob eni zjutraj. — Jupiter izhaja začetkom meseca popolnoci, konec meseca pa ob lOih zvečer na jugovzhodnem nebu. — Saturn stoji na jugovzhodu na jutranjem nebu; prikaže se prvega maja po 121/4 zjutraj, 31. maja pa po IOV4 zvečer na obzorju. f Vaclav Brožik, sloviti češki slikar, je umrl 15. aprila v Parizu, kjer je imel svoj atelier od 1. 1876., v 50. letu svoje dobe. Brožik je po sodbi čeških kritikov, če ne morda največji, gotovo pa eden največjih slikarjev čeških. Njegova stroka je bila zgodovinsko slikarstvo. Iz zgodovine svoje domovine je črpal najrajši snovi svojim umotvorom. Saj je pa tudi bogata češka zgodovina dramaticno-slikovitih momentov, ki so našli ravno v Brožiku svojega najboljšega upodobovatelja. Brožik je naslikal več sto večjih slik, njegovih načrtov in študij