700 let Te dni slavi naša škofija 700 letnic© svoje ustanovitve. Ustanovljena je bila 10. maja leta 1228 pri Sv. Andražu v Labodski dolini — zato njeno staro ime lavantinska škofija. Škof Slomšek pa je prestavil sedež lavantinskih škofov leta 1859 v Maribor in je združil v njej vse župnije, ki jih obsega danes. Je teh 700 let doba neprecenljivih dobrot, ki jih je po tej škofiji prejelo naše ljudstvo — naši predniki, ž njimi pa tudi mi. Štej cerkve po naši škofiji, po mestiii, trgih, vaseh, po naših dolinah in najvišjih gorah naše dežele! Kako so bile vse te cerkve v teh stoletjih našemu Ijudstvu mogoče klic navzgor, kako so bile te naše bele cerkvice našemu ljudstvu kažipoti, ki so mu kazali pravo pot, pot k pravi sreči, kako se je gradilo in utrjevalo v teh cerkvah svetlo božje kraljestvo v tolikih dušah! Misli na spovednice po naših cerkvah! Koliko težkega bremena se je odvalilo pri njih iz obteženih duš, koliko nepokojnih in nesrečnih src je pri njih dobilo sladek mir! Kolikokrat v teh stoletjih je bila pogrnjena v naših cerkvah obhajilna miza, je bila pripravljena za slabotne, upehane, obnemogle duše nebeška večerja, kaj vse, toliko božjega je vrelo tukaj v dušo našega ljudstva! In ko so prihajali prazniki, pa se je glasilo iz naših zvonikov veselo pritrkovanje zvonov, ko so se cerkve odevale v svoj preprosti, a tako Ijubki domači kinč, ko jc iz src vzkipela domača, tako globoko občutena pesem, posebno Marijina, koliko čistega, svetega, osvežujočega veselja je bilo to! Koliko solz je bilo v teh stoletjih posušenih v naših cerkvah, koliki so se vračali iz njih v trdo vsakdanje življenje z novim pogumom, z novo močjo! Ko so prihajali na vse naše Ijudstvo težki časi, ko so pustošili po naših krajih Turki, so bilc naše cerkvc našim prednikom pribežališče in zavetišče. Mogočno zidovje okoli cerkev jim je varovalo telesno življenje, zaupanje v Boga jih je krepilo, da niso klonile njihovc duše, Ko so tlačile naše ljudstvo drugc ncsreče, kuga, lakota, vojske, je vera bodrila boječe in obupanc duše, je vera skušalala lajšati bol in celiti rane. Ko je bil naše jezik zaničevan, ko so ga hoteli izpodriniti povsod, je v cerkvi še imel svojo pravico, moliti smo še smeli v svojem jeziku. Ravno naša škofija je tudi bila, ki je rešila na tisoče Slovencev po Slovenskih goricah in Murskem polju, da niso poginili v tujem narodu, naša škofija je bila, ki je zabranila, da ni bilo odtrganih še vcč Slovencev od svojih bratov. Največji naš škof, Anton Martin Slomšek, je tudi bil, ki je začel buditi med najbolj preprostim ljudstvom, ki se za njega nihče ni brigal, vesclje in zanimanje za izobrazbo, ko je ustanavljal za kmečke in delavske otroke nedeljskc šole, ko je pisal za nje knjige, ko je dal pobudo, da so ustanovili Mohorjevo družbo, ki že skoro 80 let skrbi za izobrazbo našega ljudstva. In živi ta Slomškov duh v naši škofiji naprej. Zraven naših cerkev stojijo tudi društveni domovi, v katerih dobiva naše ljudstvo, posebno mladina, splošno izobrazbo, da se lahko meri z drugimi omikanimi narodi. Ta cerkveni duh, duh ljubezni in pomoči, pa ni pozabil tudi na gmotne potrebe, rodil je veliko ustanov, ki hočejo lajšati telesno bedo, ki hočejo dati potrebnim tudi gmotno pomoč. Res, v teh 7 stoletjih je živela naša škofija z našim ljudstvom. Kako se je vcselila, čc se je veselilo ono, kako je žalovala, če je jokalo ono! Kako ogromnc zaklade dušnega bogastva je dala našemu narodu! Kako je lepšala, lajšala, dvigala gor v nebeške višave naše življenje! Take obletnice, ob katerih pogledamo malo nazaj, nas takorekoč prisilijo, da se zavemo, kaj je sv. Cerkev, da spoznamo, da ni prazna beseda, če imenujemo Cerkev našo mater. Pri takem pogledu mora priti človek res do prepričanja, da v Cerkvi živi in deluje naprej neskončno dobrotljivo Srce Odrešenikovo, da živi in deluje v Cerkvi oni, ki je govoril: »Pridite k meni vsi, ki ste trudni in obteženi in jaz vas bom poživil«, da živi in deluje v Cerkvi Kristus — Odrešenik in Zveličar. Danes jih je veliko, ki se odtegujejo Cerkvi, ki odklanjajo njeno vodstvo, češ, danes smo ljudje že sami toliko pamctni, da se znamo voditi. Pa, ali se jim ne godi kakor otroku, ki hoče biti bolj pameten ko mati? Cerkve Kristusove nam nihče ne more nadomestiti. Res, da so v Cerkvi in jo zastopajo tudi ljudje, velikokrat Ijudje, ki imajo slabosti in nedostatke. A zadi za temi človeškimi slabostmi in nedostatki živi božja resnica in božja dobrota, ki je svetu tako potrebna. Le pomislimo, kako bi bilo na svetu, ko bi Cerkve ne bilo, ko ne bi bila nikdar učila, nikdar krepčala in dvigala duše! Le poglejte, kako je tam, kjer zametujejo Cerkev! Ali ne vidite povsod propadanja? Ko so začcli zapuščati Kristusa njegovi poslušalci, je vprašal apostole, če hočejo tudi oni oditi. Peter mu je odgovoril: »Gospod, kam hočemo iti? Ti imaš besede večncga življenja.« To velja tudi nam. Kam hočemo iti od cerkve? Kje bomo potem našli resnico? Kje bomo našli Ijubezen? Le Cerkev ima besede življenja! Veliki teden v Jeruzalemu. Vsako leto ob Veliki noči je v Jeruzalemu veliko romarjev, da bi na mestu, kjer je Kristus trpel, prcživeli veliki teden in Valiko noč. Letos j« bilo v Jeruzalemu izredno veliko število romarjev iz vseh delov sveta in iz vseh narodov. To je bilo posebno opaziti veliki četrtek zvečer. To noč preživijo pobožni romarji v vrtu Getsemani, kjer je Kristus potil krvavi pot. Letos so bile zasedene vse ceste in vse doline ter griči okoli Oljske gore od pobožnih romarjev, ki so hoteli na Oljski gori opraviti svojo pobožnost. Med drugimi sta bila letos med romarji v Jeruzalemu tudi dva princa, italijanski prestolonaslednik in saksonski princ Ivan Jurij. Verske pravice narodnih manjšin. Ko je sprejel papež Pij XI. nemškega škofa Berninga iz Osnabriick-a v avdijenci, je odločno izjavil, da imajo narodne manjšine pravico, da imajo verski pouk in dušnopastirsko oskrbo v materinem jeziku. Škof Ledochovski pa je postal mučenik tega načela in ga je Pij IX. v priznanje povišal za kardinala. Da bi le hoteli Italijani te papeževe besede poslušati! Prvak mehikanskih katoličanov umrl. Te dni je umrl v pregnanstvu primas ali prvi nadškof mehikanskih katoličanov Mora y del Rio. Bil je že zelo star in je težko prenašal pregnanstvo iz svoje domovine ter je bil za njega najhujši udarec, da je moral umreti v tuji zemlji, ne da bi še enkrat videl svojo domovino. Novo preganjanje katoličanov na Ruskem. Kakor poročajo iz Rusije, je vlada odredila, da morajo vsi katoliški duhovniki podati izjavo, da brez vsakega ugovora sprejemajo vse sovjetske cerkvene postave, med drugimi tudi, da ne občujejo s papežem drugače kakor potom sovjetske vlade. Kateri duhovnik ne bi hotel podati te izjave, bo moral v pregnanstvo v Belo morje. Če se ta poročila uresničijo, bo to zelo hud udarec za ruske katoličanc. Ker duhovniki po svoji vesti ne morejo dati take izjave, bodo morali v pregnanstvo, verniki pa bodo brez duhovnikov prepuščeni samim sebi. Katoličani v Zedinjenih državah. Po najnovejših poročilih je v Zedinjenih državah v Ameriki 19,689.049 katoličanov, 205.753 več kakor lani. Duhovnikov je 25.773. Semenišč, v katerih se vzgajajo duhovniki, je 141. Svojih verskih šol imajo katoličani 7061 — od lanskega leta so ustanovili 66 novih — obiskuje jih 2,281.837 otrok. Število cerkev znaša 18.283. Iz drugih ver je lansko leto v katoliško Cerkev prestopilo 33.991 ljudi. Gotovo razveseljiv napredek! —