Leto XV., štev. 18 L pravnifitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Iuseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, sreda 24« Januarja I934 Cena 2.— Din Naročnina zna&a mesečno Din 25._. Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon it. 2440l Celje, Strossmajrerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Po Suvichevem dunajskem posetil Suvichev dunajski poset je bil v veliko večji meri predmet mednarodne pozornosti, kakor bi po svojem političnem pomenu v resnici zaslužil. Vzrok je pač menda v prvi vrsti ta, da je Mussolinijev odposlanec obiskal kancelarja Dollfussa baš v času največjega notranje političnega razburjenja v Avstriji. Kajti prav za prav ni prinesel ta politični poset prav ničesar novega in tudi Suvicheva zagotovila prijateljstva in odločne volje, ohraniti za vsako ceno avstrijsko samostojnost, so nekaj, kar smo že dostikrat slišali. Sam »Popolo d' Italia« ugotavlja, da se niti za J talijo niti za Avstrijo ni prav ničesar spremenilo na političnih smernicah, ki sta jih dogovorila Dolifuss in Mussolini na svojem sestanku v Riccionu. Seveda pa se je bistveno spremenil položaj v Avstriji sami. Nenavadna nova in še ostrejša ofenziva avstrijskih hitlerjevcev, ki je nastopila po novem letu, ko je marsikaj že kazalo, da je av-strijsko-nemški spor tik pred likvidacijo, je spravila Dolifussov režim v veliko zadrego, ki je poslala tem neprljet-nejša, ker je z druge strani tudi Star-hemberg kazal mnogo volje, skočiti režimu v hrbet, in se tudi druge razprtije v vladnem taboru ne dajo utajiti. Zato je pač razumljivo, da se avstrijski zvezni kancelar skuša okrepiti za ščitom inozemstva in kovati kapital iz Ftrahu zapadnih velesil pred »anšlu-som«, strahu, ki ni v Parizu in Londonu nič manjši kakor v Rimu. Toda Rim sam ima še poseben interes, da na ves glas poudarja ogroženost avstrijske samostojnosti, kajti v tem znamenju se nadeja pridobiti proste roke za svoje po-dunavske načrte. Z ozirom na vse to je pač vredno razmišljanja, v koliko res obstoji neposredna nevarnost inkorporacije avstrijskega ozemlja v nemško državo in s tem oja-čenja in razširjenja Nemčije na škodo evropskega ravnovesja. V tem pogledu se menda sme reči, da taka sprememba srednjeevropskega zemljevida ne grozi danes nič bolj, kakor je grozila že pred meseci in leti, n. pr. takrat, ko je sklepal Schober nemško-avstrijsko carinsko unijo. Da izgleda danes opasnost večja in neposrednejša, ima svoj vzrok v obili meri v nejasnosti, ki jo povzroča ozka •povezanost narodno socialistične stranke z nemško vlado in upravo, ki ne dopušča ostrega razločevanja, kje se neha državna in začenja strankina politika, odnosno kdaj nastopa ta ali oni predstavnik nemškega režima kot partijski voditelj in kdaj kot državni funkcionar. Narodni socializem kot ljudsko gibanje ne pozna državnih mej in skuša prodreti kot svetovni nazor — kakor se sam naziva — med vse Nemce, pa naj prebivajo kjerkoli. Da mu je pred vsem blizu Avstrija s svojim kompaktno naseljenim nemškim prebivalstvom, ni nič čudnega. Vendar pa ni Avstrija edina, kjer se razširja hitlerjevski pokret; vzgled Švice in Češkoslovaške to dovolj jasno kaže. Dvoma pa ni, da so tla za hitlerjevski pokret v Avstriji najbolj pripravljena; saj je bila do zadnjih let njena združitev z Nemčijo geslo, ki je veljalo kot nekaj samo po sebi umevnega- Ne da se sicer dvomiti, da tudi ofici-elna Nemčija hitlerjevski pokret v Avstriji rada vidi, da ga podpira in pospešuje ne samo moralno, marveč tudi s prav realnimi sredstvi, toda prezreti ne smemo, da dela Nemčija to, v kolikor pride v poštev kot država, anonimno in psevdonimno, da ima za ukrepe, glede katerih je o državni odgovornosti težko dvomiti, vsaj na zunaj vedno pripravljene nedolžno se glaseče utemeljitve. Današnji boj avstrijskih narodnih socialistov gre za notranjepolitično zmago. Strmoglavi naj se Dollfussov Bamo-avstrijski režim, Hitlerjevi pristaši naj prevzamejo vlado ali dosežejo v njej vsaj odločujoči vpliv. Tudi teroristična akcija — tako zatrjujejo vsaj njeni voditelji — služi samo temu cilju. Ni treba tu razmišljati, v koliko bi zmaga avstrijske narodno socialistične stranke približala vprašanje državno pravne združitve končni realizaciji. Priznati se pa mora, da Nemčija službeno ni pod-vzela nobenega koraka, da raztegne svoje državne meje na avstrijske dežele. Žato tudi inozemstvo do zdaj ni imelo iti povoda niti prilike, da pokrene v av-rijskem vprašanju kako mednarodno krilo. Obramba, ki si jo je poiskal Dolifuss v lozemstvu, služi bolj njegovi osebi in jegovemu režimu, kakor ohranitvi dr-ive same. Prav gotovo bi sicer v slu-iju notranje politične zmage avstrij-dh narodnih socialistov pridobila Hi-erjeva Nemčija na Dunaju dominan-m vpliv, toda izgleda, da s tem avstrij-Times« objavile daljše poročilo, v katerem pravijo med drugim: Nemški dokument, ki je sestavljen na 14 straneh, je bil izročen tudi italijanskemu poslaniku v Berlinu. V glavnem se nanaša njegova vsebina na splošna načela o razorožitvi, slasti pa na nemško enakopravnost in na kompeten co Društva narodov, da vpliva na ureditev celotnega vprašanja. V odgovoru je nemška vlada izrazila željo, da bi se direktna pogajanja s Francijo nadaljevala, priznala pa je obenem, da zadeva razorožitev tudi druge države in da je zaradi tega potrebno da pri končnih sklepih sodelujejo vse prizadete sile, V tem okviru je v nemškem odgovoru predviden preliminarni francosko-nemški sporazum, nato pa širši razorožit-veni sporazum med vsemi velesilami. Enakopravnost v oboroževanju Nemška vlada se je v svojem odgovoru ponovno zavzela za takojšnjo ln praktično izvedbo svoje enakopravnosti v oboro. ževanju. Pripravljena pa je pogajati se o metodah za dosego te svoje zahteve. V odgovoru se izraža mnenje, da nI potrebno, da bi se vprašali o varnosti in varnost- mo iz Berlina in da je danes mnogo bližji >anšlus« na jug, ki bi spremenil samostojno republiko v dominion druge velesile. Politično ravnovesje v Srednji Evropi bi ne bilo po taki avstro-italski rešitvi nič manj moteno kakor po Hitlerjevem »vistosmerjenju« avstrijskega nemštva. Zato bi bila potrebna razjasnitev, ali sega soglasje Londona ln Pariza v italijansko iniciativo v Podunavju tudi do takih konsekvenc. Precizen odgovor na to vprašanje bi mnogo prispeval k raz-čiščenju položaja v Srednji Evropi in k pomirjeniu vseh onih, ki vidijo ključ do zadovoljive rešitve podunavskega problema le v resnični neodvisnosti Avstrije napram severu in jugu. Dih garancijah podrobno obravnavali. Tudi glede svojega prvotnega pred.loga, da bi se med Francijo in Nemčijo sklenila nenapadalna pogodba,, je nemška vlada pripravljena popustiti. Vprašanje nenapa. dalne pogodbe smatra sicer kot problem načelnega pomena, vendar pa pristaja na to, da se odgodl na poznejši čas. V drugem delu svojega odgovora se ba- vl nemška vlada specialno z razorožitve, nim vprašanjem. Po francoskem memoran-*du bi morala Nemčija doseči enakost v orožju na ta način, da bi se druge države razorožile, ne pa da bi se Nemčija oborožila. V tem pogledu je nemška vlada popustila in ne vztraja pri svojem prvotnem znanem argumentu, da je resna razorožitev evropskih držav nemogoča. Nemška vlada pravi, da se Nemčija ne želi oborožiti, toda skrtb za varnost ji nalaga dolžnost, da poveča svoje oborožene sile !n izboljša svoje defenzivno orožje v večjem sorazmerju napram svojim obstoječim vojaškim kadrom, kakor Je to predvideval francoski memorandum. V ta namen so jI predvsem potrebni tanki in topništvo lažje vrste. Nemčija je v principu tudi priprav. Ijena spremeniti svojo sedanjo državno obrambo v milico, toda pod pogojem, da pristane Francija na izboljšanje njenega orožja. Kar se tiče efektivnih vojaških kadrov, zahteva Nemčija 300.000 mož regularne vojske s popoLno defenzivno opremo, ki bi bila povsem enaka francoski. Glede takozvanih svojih militariziranib formacij, kakršne so napadalni oddelki narodno socialistične stranke, zatrjuje nemška vlada, da nimajo z vojsko ničesar skupnega, kljub temu pa je pripravljena omejiti njihov obse« in število ter priznati nad njimi kontrolo. le da se mora izvrševati taka kontrola tudi nad sličnimi organizacijami ▼ drugih državah. Mednarodna kontrola bi mogla, pravi nemški odgovor, koristiti izključno le Franciji, dočim bi pomenila za Nemčijo žalitev njene nacionalne časti, čeprav bi bila Francija pripravljena podvreči kontroli tudi lastne oborožen* sila Proti poskusni razorožitvenl dobi Najbolj pa nasprotuje nemška vlada v svojem odgovoru uvedbi poskusne razoro. žitvene dobe, češ da v takem primeru Nemčija še vedno ne bi bila zavarovana proti eventualnim sovražnikom. Končno se bavi nemška vlada v svojem odgovoru s francoskim predlogom glede takojšnje 50 odstotne redukcije francoskega vojnega letalstva ter pravi, da bi taka omejitev za Nemčijo ne bila nikakega po. mena, ker Nemčija sama nima nobenega vojnega letala. Taka redukcija bi postala za Nemčijo važna šele tedaj,, ko bi tudi v Nemčiji imeli enake letalske vojne sile. s kakršnimi bi razpolagala Francija po omenjeni redukciji. Glede na odpravo letalskih bombnih napadov in na uvedbo mednarodne civilne letalske kontrole, nemški odgovor ne pove ničesar podrobnega Pomirjenje na Kubi Havana, 23. jan. d. Predsednik Mendieta je odredil naj se izpustijo iz zaporov vsi oni častniki, ki so se revolucionarcem uprli in se zabarikadirali v hotelu »National«, a se po daljšem obleganju vdali in bili aretirani. Večina častnikov je bila že izpuščena iz zaporov Položaj na Kubi se ie nekoliko ustalil in kakor pričajo vesti iz NVashngto na. zaupajo novi kubanski vladi tudi Ze-diniene države. Po poslednjih vesteh le predsednik Roosevelt že sporočil diplomatskim zastopn'kom južnoameriških držav, da namerava brez odlašanja priznati novo kubansko vlado. razgovoru, nato so se pa z avtomobili odoeljali v hotel »Srpski kralj«. Ob 18. sta se odpeljala ministra gg. dr. Beneš in Titulescu na dvor in se ■vpisala v dvorno knjigo, nakar sta bila sprejeta od NJ. Vel. kralja v posebni avdienci. Zvečer je bila na čast zunanjim ministrom Male antante prirejena večerja na dvoru, ob 22. pa sta dr. Beneš in Titulescu zapustila Beograd-Dr. Beneš odpotuje v Ženevo, Titulescu pa se vrne v Bukarešto. Italijanski komentarji Rim, 23. jan. p. Vsi italijanski listi posvečajo konferenci Male antante večjo pozornost, kakor pa je bilo to običaj pri dosedanjih konferencah Male antante. Rimska »Tribuna« piše, da so bili na konferenci v Zagrebu soreieti zelo važni sklepi, o katerih se bo še mnogo govorilo m razpravljalo tudi drugod. Glavni del konference je bil posvečen balkanskemu paktu, reformi Društva narodov, stališču Male antante do Avsbriie in razorožitvenemu problemu. Glede balkanskega pakta je bilo po zatrjevanju lista sklenjeno, da Jugoslavija in Rum unij a i>e bosta storili ničesar brez predhodnega sporazuma s Češkoslovaško. Kar se tiče reform« Društva narodov, je Mala antanta pripravljena podpirati one predloge. Iti gredo za ojačenjem te mednarodoe ustanove, odločno pa je proti vsem predlogom, ki bi mogli dovesti do temeljnih izprememb v statutu Društva narodov. Glede Avstrije so v«e tri države Male antante zavzele enotno stališče. Kar se tiče razorožitveoega problema, je bilo sklenjeno, da bo Mata antanta zastavila vse svoje sile, da se za jamči m:r in doseže razorožitev. Odločilen činitelj na Balkanu Atene* 23. januarja. AA. V«i grffci V«ti se obzirno bavijo z zagrebško konferenc« Male antante rn ]i pripisujejo posebno velik pomen. »Messager d' Atfcemes« nanaša v svoiem članku, da se je v zadnjem letu posebno obč-tfla brezpogojna soMar-•no-st (a diplomatska spretnost te tvo-rt*. Države Male antante so vedno male uspešno odbiti vse posredne ali neposredni revizionlstične nakane. Dan« je Malt antanta odločilen činitelj na mednarodnem polti-u vobče In posebej na Balkana. »Elefteron Vime« pa naglaša med drugim, da je zagrebški sestanek važen zlasti s gospodarskih vidikov. Gospodarsko sodelovanje držav Male antante predstavlja velik dogodek tudi za balkansko gospodarstva List prinaša tudi lep članek o Zagreba poudarja pažnjo NJ. VeJ. kralja sa Zagreb. čiščenje v Franciji Velike Izpremembe na vodilnih mestih franoocke notranje politične uprave Pariz, 23 jan. k. Zaradi afere Staviskega Je prišlo včeraj do velikih sprememb na vodilnih mestih francoske notranje politične uprave. Ministrski svet je pod vodstvom predsednika Lebruna podrobno obravnaval položaj, ki je nastal v francoski-notra-nje politični javnosti zaradi poneverb Staviskega in je določil celo vrsto radikalnih odredb, da se vsa afpra do kraja razčisti, notranja javna uprava pa toliko preuredi, da bodo take afere v bodoče čimbolj onemogočene. Na zahtevo ministrskega pred. sednika Chautempsa, ki vodi o>benem resor notranjega ministra je bilo odstavljenih, upokojenih in premeščenih več višjih uradnikov francoske notranje uprave. Po uradnem komunikeju, ki je bil snoči objavljen, je bil u.pokojen ravnatelj sodne policije pri policijski prefekturi Xavler Guichard. Generalni inšpektor za sodne preiskave Ducloux, ki je deloval v vodstvu državne policije, je bil postavljen na razpoloženje. Policijski komisar v Bayonnu Gibert je bil premeščen, ker ni obvestil pristojnih višjih oblasti o poslih, ki Jih je Imel Stavisky z bayonnskim županom Ga-ratom, čeprav je bil o tem poučen. Policijski komisar Bayard in policijski inšpektor Bonny, sta bila postavljena pred disciplinski svet. Proti divizijskemu komisarju HennetJ, ki je bil že pred dnevi aretiran, se je poostrila sodna preiskava. Komisarjema Montabreju in Amelineu je bilo odrejeno, da morata pre lložiti preiskovalni komisiji posebni pismeni poročili glede na določene zadeve, ki ju obremenjujejo. Ministrski svet je obenem odobril načrt o reformi generalne policijske službe, ki ga bo ministrski predsednik v kratkem predložil parlamentu. Po tem načrtu je predvideno tudi posebno častno sodišče, katerega bi sestavljali člani poslanske zbornice In senate Pariz, 23. januarja. AA. Snoči Je Izzva- la t vseh pariških krogih Hjretjo asa is cijo vest večernih listov, ds so Is aktrf Aleksandra Staviskega iaginile vatee listine. Baje je Izginilo nad 150 sel« vaft> nih listin. Pravosodno ministrstvo Js takoj lo komunike, v katerem priznava, Aa M Izginili navedeni akti, nadeja pa s«, te bo mogoč« te akte najti do 24. t. aa. Ig da bo na način mogoče določenega te« otvoriti procea zaradi potrorjenih bonov bavcnnske hranilnice. Zopet vihar v zbornici Pariz, 23. januarja, a Na dsna&nji p» poldanski seji zbornice je prišlo takoi p« otvoritvi do burnih škandalov. Ko je desničarski poslanec Henriot, ki je s svojimi ostrimi napadi na posamezne čSane vlads že na zadnji seji povzročil burne prizor«, danes ponovno »topil na govorniško tribuno m napovedal nove razkritja, so začeli padati z levice medklici, tako da Henriot svojega govora dolgo ni mogd nadaljevati. Več minut je trajal po dvoran! nepopisen krik in vik, razen tega pa se levičarski poslanci ropotali po klopeh ki M se jim pozneje pridružili še desničarji. Med vsem tem pa so se slišale glasne žaljivke z obeh strani. Socislno-demokratAi poslanec Bousse je kričal Henriotu, da ga bo pačakal ob izhodu iz dvorane m Vračunal z njim. V splošnem ropotu so končno začeli komunisti prepevati mednarodno himno. Kljub vsemu temu se Henrio* nI dal ovirati in je nadalje obtoževal vlado, da je zapletena v afero Staviskefia. kar je »pet vladna večina »prejela z novim krikom in vikom ter ropotanjem po klopeh. Končno predsedniku ni preostajsio drugega, da je »ejo prekinil, in jo je motgef šela po daljšem odmoru »pet nadaljevati. Militarizacija Italije Poleg 2e obstoječih bodo osnovane ie nove organizacije, ki naj skrbe za vojaško vzgojo vsega prebivalstva Rim, 23. januarja, ž. Snoči je pričej v beneški palači zasedati italijanski vojni svet Prvi seji je predsedoval ministrski predsednik Mussolini Ne dnevnem redu so v glavnem tri vprašanja: 1. Kako pospešiti napredovanja mladih m sposobnih častnikov v italijanski vojski: 2 kako izpopolniti predvojaško izobrazbo italijanske mladine, ki je že od leta 1930 obvezna, a doslej očividno ni dosegla rezultatov, ki so jih pričakovali; 3. kako na novo organizirati civilne organizacije odsluženih vojakov, da bi se v njih tudi po odsluženem vojaškem roku splošno gojile vojaške discipline. P red vojaška izobrazba naj bi »e izpopolnila tako, da bi bila mladina, ki bi bila vpoklicana k vojakom, že izvežbana v vseh splošnih vojaških zadevah, tako da bi se mogla v vojski sami posvetiti specializaciji, ki je postala spričo moderne ureditve italijanske vojske, zaradi niene motoriza-cije, zaradi uvedbe najmodernejšega orožja, plinov in bakterij, nujno potrebna. Organizacije, v katerih naj bi se zbrali rezervisti, so zamišljene kot docela nove vojaške formacije, ki po svojem ustroju in po svojih namenih v ničemer ne bodo sli-čile obstoječim zvezam rezervnih oficirjev in bojevnikov V teh organizacijah se Sodo odsluženi vojaki še nadalje vojaško udejstvovali in specializirali v strokah, v katerih so odslužili svoj vojaški rok Poleg vsega tega nameravajo uvesti obvezen pouk v vojaških vedah nele na visokih šolah, marveč tudi že na srednjih Predvo-jaške tečaje odslej ne bodo vodili častniki fašistične mfHee, morrei VSeot častniškega zbora redne vojske. Vojska bo dobavljala predvojaškim in povojsSkim formacijam vse potrebno orožje in drug material. Na sinoftnji seji je rojni »vet razpravljat o uvedbi novega postopka napram častnikom, po katerem naj bi »e mladi častniki ločili v dve vzporedni kategoriji. V prvi kategoriji naj bi se zbrali sposobnejši častniki, ki bi naglo napredovati v častniških činih, v drugi pa naj bi se zbrali oni častniki, ki naj bi se specializirali v določenih strokah, tako da bi se v tem pogledu dosegla neka stalnost vec Konferenca izvoznikov lesa v Trstu Beograd, 23. jan. p V ponedeljek 39. t m. se bo pričela v Trstu konferenca izvoznikov lesa, na kateri bodo razpravljali o izvedbi tako zvanega dunajskega aranžma-na med Jugoslavijo Madžarsko in Avstrijo ter Italiio, ki io bo na konferenci zastopala tvrdka Feltrinelli. ki ima v Italiji monopol za lesno trgovino Eksplozija na italijanski vojni ladji Rim. 23. januarja k. V gaetsH lukl se je snoči zgodila veliks nesreča. Na ruSUcu »Zenu« je eksplodiral aparat zs regulacijo pritiska v kotlu. Trije člani posadke šo biH hudo ranjeni. Mehanik Scharatino je pozneje v bolnici umrl. «., • Skupna akcija velesil v korist Avstrije ? V ženevskih krogih odobravajo nastop dr. Dollfussa in razpravljajo o skupni v Berlinu Pariz, 23. jan. g. j.Echo cie Pariš«, list i Tardieua, p;še v komentarju, o avstrijski | demarši v Berlinu, da dr Dollfuss ni sto^ rii te.^a koraka v Berlinu samo s predaj, uo odobritvijo Suvi-eba, temveč da ^ s t.» demaršo zadovoljno tudi os t al inozemstvo. predvsem pa Anglija, t^ako resen je puiožaj, kažejo najbolj st^mljeuja, da bi se prihodnje zasedanje ^veta Društva na. rodov vršilo na Dur^ju. Ce bodo prijatelji Avstrije res pro.iyli s tem predlogom, po-Tem jim bo us^la do sedaj še neznana demonstracija^ kajti Društvo narodov še ni nikoli zaspalo izven Švice, ker ima v že. uevi sv^je glavno tajništvo. Trenutno zasedanj sveta Društva narodov bo v Itrat-k^/fl pri kraju in prihodnjič se bo svet i>a.jbrže sestal v marcu ali aprilu. O terminu zasedanja in morebiti tudi o spremembi kraja zasedanja bi bilo treba torej odlo-še na tem zasedanju Po vsem tem bi morala priti torej ta zadeva že v nekaj dneh javno v razpravo Pri tem pa ni izključeno, da bo po končanem zasedanju glavno tajništvo poizvedelo za stališče no-isameznih vlad in zadevo rešilo samo Zasedanje sveta Društva narodov na Dunaju bi vsekakor v ogromni meri podprlo prizadevanje avstrijske viade in že samo dejstvo, da zastopniki velesil sploh razprav Ijajo o tem načrtu, je za zunanje-politični roložaj Avstrije vse skozi usodno. Pariz, 23. januarja g »L' Intrasigeantiu poročajo iz Ženeve: Vesti, da ie zvp7.n1 kancelar dr. Dollfuss zahteval z Wi!heim-strasse zagotovila glede neodvisnosti Avstrije in si v primeru, če ne bo dobil zadoščenja, pridržal prizlv na Društvo narodov, sicer pri Društvu narodav ne potrjujejo oficielno, smatrajo pa, da je vest točna V krogih Društva narodov prevladuje celo naziranje, da bo to vprašanje v kratkem rešeno. »Journai des Debats« piše med drugim, da je naravnost nerazumljiva spatija, ki jo kažejo zapadno-evropske vlade spričo stalno naraščajoče nevarnosti narodno-socialistiene ofesizive Ko se je j ■že Suvich tako odločno izrekel za neodvis- : nost Avstrije, bi se morala tudi francoska j vlada takoj sporazumeti z vladama v Rimu ' ln Londonu ziede skupne diplomatske ak. I cje. ki bi utegnila imeti zelo dober učinek, : če '«*o izvedena pravočasno. Energična Izja-velesil, da ne bodo trpele nobenega nasilja, četudi bi šlo za doma organizirani in dobro maskirani manever, bi brez dvoma ne izgubila učinka. Nepojmljiva pa bi .bila na drugi strani politika, ki bi sicer verbalno naglašala potrer>o ohranitve avstrli-ske neodvisnosti v interesu miru, pri tem pa pustila onim, ki jo odražajo, proste roke Ne da se reči, ali se bo narodno-socla-listična ofenziva pričela že v kratkem ali morda iz teh ali onih vzrokov šele pozneje, toda v nobenem primeru se ne sme iz* suhljati časa in čimprej pričeti z dejanji. Odmevi Suvichevega poseta Rim, 23. januarja č. šele sedaj je pričel italijanski tisk obširno komentirati poset italijanskega državnega podtajnika Suvi-cha na Dunaju. Med drugim pravi sGazzet-ta del Popolo«, da dokazuje že splošno zanimanje, ki ga je pokazala vsa politična javnost za razgovore med Suvichem in Dollfussom, kako pereče je politične in gospodarsko vprašanje Avstrije in kako nujno potrebno je, da se to vprašanje čim prej in čim bolj definitivno uredi. Nedvomno so se odnošaji med obema državama po dunajskih sestankih znatno utrdili. Italijanska politika je naletela pri avstrijskih odgovornih državnikih na popolno soglasje, ker je ponovno dokazala, da ji je zgolj za ohranitev mednarodnega miru, za okrepitev sodelovanja pri gospodarski obnovi po-dunavskega področja kakor tudi za neodvisnost avstrijske zvezne republike. V Berlinu bi morali vendarle že spoznati, da je Nemčiji avstrijska neodvisnost mnogo bolj potrebna kakor njena priključitev k Nemčiji, ker predstavlja neodvisna Avstrija nevtralno področje, ki edino nudi zadostno garancijo za ohranitev prijateljskih odnošajev med prizadetimi velesilami. Suvichev poset na Dunaju ie utrdil tudi Dollfussov položaj in omosročil nadaljevanje politike, ki jo je avstrijski zvezni kancelar otvoril po svojih di-n^matskih razgovorih z Mus-solinijem v Riccionu. Veliki izgredi v Stuttgartu — Ostri ukrepi vlade proti katoliškim mladinskim organizacijam Berlin. 23. jan. č. »Vo&ische-r Beobach-ter« je v senzacionalni obliki objavil poročilo o dogodkih v Stuttgartu ob priliki tamkajšnje proslave katoliškega svetega ieta. Katoliška mladina v Ktuttgartu je pr-redila veliko zborovanie. na katerem je govoril tudi prof. dr. Adam iz Tiidmgena. ki je v svojem govoru poudari! minljivost držav in vladavin ter nemnljivost katoliške cerkve. Zborovalci so priredili velike ovacije tudi rottemburškermi škofu Sfcrolu, ki je otvoril zborovanie. Po zborovanju ie formira! kliub vsem prepovedim sprevod, v katerega so bili uvrščeni člani katoliških organizacij v uniformah in z zastavami na čelu. Policijske oblasti so demonstrante po- novno pozva'e. naj odstranijo zastave in se 'razide-io. čemur pa so se upirali. Zaradi lega je priš'o do incidentov. Policijske oblasti so uvedle strogo preiskavo. Proti vodilnim osebnostim je že uvedeno najstrožje 'kazensko postopanje. Berlinski organ narodne socialistične stranke pravi v svojem •komentarju, da pomenijo katoliške demonstracije v Stuttgartu nečuveno izzivanje proti narodnemu socializmu. Danes ie vlada Izdala odlok, s katerim se vsem katoliškim mladinskim organizacijam zabraniuje vsako lavno udefstvova-n.ie. nošnja uniform in vsaka propaganda na shodih in potom tiska. Nov potres v Indiji V potresnem ozemlfu se pojavlja pomanjkanje živi! Kalkuta, 23. januarja k. V pretekli noči je bil zabeležen v Nepaiu ter v vsej bi-harski pokrajini nov močan potresni sunek, ki pa ni več povzroč'1 hujših posledic. V Patni se je zrušilo nekaj hiš Potres je izzval veliko paniko med prebivalstvom Iz Benaresa je zbežalo vse ljudstvo v okolico. Položaj v Nepalu je še vedno izredno resen Glavno mesto Katmandu je docela odrezano od Indije Zato tudi še vedno ni podrobnih vesti o usodi tamkajšnjih Ev-ropcev. Kakor pričajo sporadične vesti, ki jih prinašaio begunci v Muzafarpur, so bile posamezne pokrajine v Nepalu še huje prizadete nego Bihar in Bengalija. Nepal- ska mesta Katmandu, Bhalgaru in Dari-jeling so baje porušena do tal Vlada v Biharu je sinoči izdala uradni komunike, v katerem na«teva žrtve potresa po posameznih krajih Po teh podatkih je zahteval potres v .Muzafarpuru 800 človeških žrtev, v Darbhar.gi 3C0. v Patm 126, v Saraou 104. v Moghvru pa nad 500 V celoti nekaj nad 4000 človeških življenj. Zaradi potresa so posebno hudo poškodovana poanes zjutraj se je pripeljal z Dunaja g. Ernest Wachtel, brat ene izmed treh nesrečnih žrtev v družbi hčerke pokojnika, Trude. Iz Zagreba so namreč prejeli včeraj telefonično obvestilo, da se njihov oče, oziroma brat ni javil s svojega poslovnega potovanja, oziroma z vlakom, s katerim se je odpeljal z Dunaja, ni prispel na cilj svojega potovanja. Medtem so že vse tri nesrečne žrtve položili v krste in jih prenesli v mrtvašnico na Vidmu. Ko sta Ernest Wachtel in Truda stopila v mrtvašnico in so jima pokazali zoglenela trupla, je Truda krčevito zaplakala. V enem truplu je takoj spoznala svojega očeta Edvarda, in sicer po ostanku kravate in delu verižice od ure, najbolj siguren znak pa je bil poročni prstan z graviranim imenom njegove soproge in datumom poroke. Pokojnik je bil lastnik večje zavarovalne agencije v prvem dunajskem okraju, star je bil okrog 52 let ter precej imovit človek. Ernest V,Tachtel je odredil vse potrebno za prevoz trupla svojega brata na Dunaj in se je s pokojnikovo hčerko Trudo danes opoldne vrnil na Dunaj. Vaš dopisnik je imel priliko razgo-varjati se s sorodniki pokojnega Wacht-la. Brat Ernest je zelo potrt in je pripomnil: »Če bi zločinci videli strašno razmesarjena trupla nedolžnih ljudi, potem gotovo ne bi storili tega dejanja.« Ostali dve žrtvi še ni uspelo identificirati. Domnevajo, da je skoro gotovo še ena žrtev iz Avstrije, tretji je pa naj- so pomagali gasiti, brž naš državljan, kar sklepajo zlasti iz njegove čepice, v kateri je napis neke slovenske tvrdke. G. poslanec je bil še toliko priseben, da je vngel skozi okno obutev in zimsko suknjo, vse ostalo, obleka, denar, legitimacija in kar je imel še s seboj, pa je zgorelo. Sprevodnik in ostali železniški nameščenci so sicer skušali ponovno vdreti v vagon, da bi rešili, kar je b:lo mogoče, toda bilo je vse zaman. Nad vse pohvalno se izraža g. Petovar tudi o požrtvovalnosti in neustrašen osti železniškega osobia. Pripovedovanje potnika iz Ljubljane Ljubljančan, naš naročnik, ki se je vozil z brzovlakom v Zagreb, nam je svoj doživljaj opisal tako-le: Iz Ljubljane sem odpotoval ob 3.50 in namestil sem se v velikem vagonu ni. razreda, ki je bil pred poštnim vozom. Za po"tnim vozom pa so na Zidanem mostu priklopili še ava nemška Pullmanna tako. da je imel ves vlak od Zidanega mosta naprej 5 vagonov. V vagonu, v katerem sem se vozii, je bilo okrog 10 potnikov, ves vlak pa jc bil, kakor sem opazil v Ljubljani in potem v Zidanem mostu, precej dobro zaseden. Ko smo prišli na postajo Krško ;n pri vozil i do prve železniške čuvajnice. smo zaslišali močno, a precej zamolklo donečo detonacijo. V naslednjih hipih pa smo tudi občutili, da vlak počasneje vozi. Vsi potn:ki so planili pokonci in ko se je vlak ustavil, smo bili v največji naglici vsi zunaj. Takoj smo opazili velike plamene, ki so objemali vagon takoj za poštnim vozom Ta veliki nemški Pullmanri je imel kupeje L, II. in tudi III. razreda. Od ognja je postalo svetlo kakor podnevi. Z nami vred so privreli potniki tudi iz drugih vagonov, mnogi so pometali ven svojo prtljago in nastala bi bila gotovo panika, če ne bi bilo železniško osobje nastopilo t največjo preudarnostjo in odločnostjo. Okrog gorečega vagona, ki so ga z največjo naglico odklopili od poštnega voza in ločili tudi od zadnjega vagona, je nastala tolika vročina, da se je okrog in okrog njega raztopil sneg. S posebno prisotnostjo duha pa se je odlikoval sprevodnik Pavličič, ki je bil tedaj, ko ie eksplodiral peklenski stroi, v III, razredu usodnega vagona in je takoj potegnil za zavoro. Ko se je vlak ustavil, so, kakor že rečeno, vagon že objemali plameni, eksplozija pa je bila tako močna, da so popokale ne samo šipe na okn h, marveč tudi na vratih. Potniki, ki so bili v gorečem vagonu blizu izhoda, so takoj poska-kali ven. takoj za njimi pa se je po srečnem naključju, kakor znano, rešil tudi poslanec g. L-ovro Petovar. Ko se je spustil skozi okno, mu je pomagal na tla njegov znanec, privatni uradnik g. Oskar Levak iz Zagreba. S postaje Vidern-Krško so poslali na pomoč železniški strej. še prej pa so prihiteli na kraj nesrrče rodbina želez-n:škega čuvaja in neki okoliški kmetje, ki Kaj Je doživel nar. posL Lovro Petovar Beograd, 23. januarja, p. Kakor je »Jutro« že poročalo, se je z brzovlakom, v katerem je pri Krškem eksplodiral peklenski stroj, vozil tudi narodni poslanec g-Lovro Petovar. Čeprav mu je v vagonu zgorela vsa prtljaga je g. Petovar nadaljeval vožnjo v Beograd, kamor je prispel sinoči. Na kolodvoru ga je pričakalo in pozdravilo večje število v Beogradu navzočih senatorjev in poslancev, med njimi tudi ministra dr. Kramer in Pucelj. Vašemu poročevalcu je g. Petovar pripovedova! med drugim. »Z dunajskim brzovlakom sem ob 3. zjutraj odpotoval iz Ma-ibora proti Beogradu. Vozil sem se v nemškem kurznem vagonu ABC, to je vagonu, ki je v prometu na progi Berlin — Maribor — Zidani most — Sušak. V vsem vagonu, ki je imel kupeje I., II. m 111. razreda, nas je bilo nekaj nad 10 potnikov in vs smo spali ali vsaj dremali. V I raziedu sem bil jaz sam, v III. razredu so bili trije ali štirje, največ pa j'h je bilo v JI. razredu. Dober kilometer za postajo Videm — Krško v smeri proti Brežicam ]e okrog 6. zjutraj nastala silna detonacija Prva posledica jc bila. da so se zdrobila v vagonu vsa okenska stekla, pa tudi stekla na vratih in v okvirih propagandnih slik in železniških opozoril. V nekaj sekundah je bil ves hodnik v dimu, takoj zatem tudi vsi kupeji in kmalu nato se je po hodniku že širil ogenj 2eiezniški sprevodnik Pav-iečič iz Maribora, k' .nu gre vsa pohvala, je bil toliko duha prisoten, da je takoj stopil v sosedni voz in z zasilno zavoro ustavil vlak. V gorečem vagonu tega ni mogel storiti. Vlek se je seveda takoj ustavil m potniki, k; so bili blizu izhodov, so lahko zbežali po hodniku na prosto. Jaz in še neki poročnik pa sva bila razmeroma daleč od obeh izhodov. Po hodniku ni bilo več poti. ker je b'lo že vse v ognju. Zato smo »e morali pač rešiti, kakor je kdo vedel in znal Skočil sem skozi okno. Eden izmed potnikov v k upe ju II. razreda pa je riskirai življenje in zdrvel skozi goreči hodnik. Dobil ie hude opekline. K sreči pa se je rešil. Ogenj se je pričel širiti že na sosedni vagon ITI- razreda, ki je bil priklopljen k vlaku za gorečim nemškim vagonom Oba vagona so odklopili, ostali del vlaka pa je lokomotiva odpeljala v Brežice in od tam dalje v Zagreb Ranjenega potnika so prenesli izpred vagona takoj v poštni voz. kjer mu je nudilo prvo pomoč železniško o«obje. Na postaji v Brežicah. Kjer se je vlak ustavil, so potnika odnesli iz vagona n ga prepeljali v bolnišnico« O svojih vtisih v prvh trenutkih nesreče pripoveduje g. Petovar: »V vagonu sem si udobno uredil in spal Prebudda me je detonacija Takoj mi je bila jasna vsa situacija Obenem sem se že tudi domislil, da se ne bo moeoče rešit' »koz! goreči hodmk »n da je skok skozi >kno edina rešitev Toda okno je bilo orecej visoko od tal ker je stal vlak na iflS'pu Višina je znašala okrog 4 metre Zaklical sem na nomoč Priskočil je privatni uradn;k g. 0«ksr Levak k' ie nameščen v tvo-nicah ^Tatra« v Zagrebu, in mi ie pomagal, ko sem se spustil skozi okno na tla.« Iz državne službe Beograd. 23. januarja, p. S kraljevim ukazom je na predlog finančnega ministra premeščen katastrski geomefcer Ivan Karlin i* Ljubiiane h katastrska upravi v Maribor. — Za tajnika v kmetijskem ministrstvu je postav Men obmeini veterinar Matiia Kafran v Kotoribi. — Za uHtelja pri državni strokovni tekstilni šoli v Kranju ie postavljen uradniški pripravnik Make Stupica. — V vil i o skupino 60 napredovale arhivske uradnice pri podružnici Poštne hranilnice v Ljjbljani Marija Vidmar. Irma Balog. Ana Briceli in Ljudmila Juvančič — Up>koien je Josip Spo-rer, sodnik upravnega sodišča v Zagrebu. Z odlokom ministra za šume in rude ie premeščen za šumarskega pristava pri banski upravi v Ljubljani inž. Radovan Zupančič, drtoodai Šef šimske uprave v K^ruski ed ni k a Zdmžen''a češkoslovaških železničarjev; Petra Novakovskega, drug^ra podpredsednika po'jskih železničarjev. Z redom ju?osl->venske krone IV. stopnic Vladimirja Križa novskega, podravnat^lia železnic v Poznanju, in Jožefa Velkanov-skega. ravnatelja železnic v Stanislavove.ni. Da bi se tudi pri tei priliki na svečan način manifestiralo bratstvo češkoslovaških, poljskih in jugoslovenski h železnic* riev. je prometni miivster določil šivana Mitroviča. šefa odseka generalne direkcije železnic, da v niegovem imenu osebno izroči prizadetim gornia odPkovania. Svečani izročitvi 'odlikovani v Pragi in v Varšavi bo prisostvoval tudi predsednik" pokraiinske uorave Ud nižati ia iugoslovenskih žel eji i čariev in brodarjev inž. Stojkovič. ki je že odpotoval z odposlancem prometnega ministra 2ivano"i 'litre vičem. Oblikovanje Beograd, 23. januarja p. Na predlog ministrskega predsednika je Nj. Vel. kralj odlikoval z redom sv Save 5. stopnje tehničnega uradnika pri direkciji pošte v Ljubljani g. Josipa Cucka. Vr£p}£>nclr<) nj»r»mr*»|J Zagrebška vremenska napoved za danes: Lahko oblačno nonekod vedro, stalno, zmeren mraz. — Situaeiia včeraišnip ?edai nad Pnlisko in Karpati Nad severno Evrono ie novzro?'! relativno nižii pritisk. Področie nižina pri tiska ga deloma tudi v zono Sredozemska novno šolo. Ko sem v torek preteklega ledna prišel zvečer preko Reke na Sušak, sem zaznal prvo novico, da se je vrnil šofer g. inž. Frana Dedeka, Lojze Bešter, ki je bil istočasno s svojim šefom dne 17. septembra preteklega leta aretiran. Po prvih razgovorih z njim sem imel vtis, da je bil i/puščen tudi g. inž. Franjo Dedek in sem domneval, da se je vrnil direktno v Ljubljano k svoji materi. Zal, da se to moje domnevanje dosedaj še ni uresničilo. Ko sem pa čital preteklo nedeljo v zagrebških n v ponedeljek v enem izmed ljubljanskih časopisov zopet nekaj vesti in domnev o negotovosti u-sode g. inž. Frana Dedeka, sem pršel do prepričanja, da je treba dati naslednja pojasnila: — G. inž. Franjo Dedek je v preiskovalnem zaporu v Kopru, kjer se mu po izjavah njegovih pisem, ki jih piše tako svoji materi, kakor tudi meni. zdaj ne godi posebno slabo. Hrani se iz lastnih sredstev; naša pisma, ki mu jih pošiljamo iz Ljubljane, dobiva redno, kakor tudi perilo in obleko. kar smo mu večkrat poslali. V zaporu dobiva tudi knjige za čitanje in se intenzivno bavi s študijem italijanskega jezika. On sam je prepričan, kakor je razvideti iz njegovih pisem, da bo preiskava proti njemu čimprej zaključena in da se bo pokazala njegova popolna nedolžnost. Po mojem mnenju je kompliciralo preiskavo dejstvo, da se je g. inž. Franjo Dedek često vozil preko Italije na Sušak, in to poslovno, ker mu je b:la ta pot najkrajša, in pa to, da je imel baš tistega dne, ko je bil aretiran, s seboj v kovčegu mnogo svojih oslovnih gradbenih aktov, torej gradiva, atero je moral preiskovalni sodnik vse preiskati. — Skrajno brezsrčno je pa v tem žalostnem primeru, da se najdejo ljudje, ki to e: zadevo grdo izrabljajo tako proti osebi gospoda inž. Dedeka kakor tudi proti njegovemu podjetju Prav zadnje dni se mi je posrečilo izslediti par razširjevalcev goro-stasnih laži, da je bil g. inž. Dedek že obsojen na večletno ječo. Vložili smo proti tem razširjevalcem takih vesti tožbo. Tako se bo postopalo v bodoče proti vsem, ki bi širili laži s tendenco, škodovati podjetju inž. Frana Dedeka. Zaradi popolne nedolžnosti našega šefa pa pričakujemo, da bodo poslednje formalnosti rešene v nekaterih dneh in da se bo torej g. inž. Franjo Dedek v kratkem vrnil v Ljubljano. Tomaž Godec, član s m. ki. Bohinja in nad internacionalec, Je zmagal na nedeljski tekmi na Bledu na 18 km v času 1:44:35. (Glej tudi članek v športni rubriki.) Smrt starega koroškega narodnjaka Maribor, 23 januarja Iz Koroške je prispela davi žalostna vest, da je v ponedeljek preminil na Trati pri Borovljah v visoki starosti 84 let splošno znani, ugledni posestnik g. Josip Ravnik, oče znanega mariborskega odvetnika g. dr. Rudolfa Ravnika. Pokojnik je bil vse svoje dolgo življenje odločen, trden narodnjak. Vseslovan. Marsikaterikrat se je moral v težkih razmerah izkazati kot skalnata opora našega trpko preizkušanega narodnega življa. Nešteti znanci in vsa naša narodna javnost bodo ohranili pokojnka v trajnem častnem spominu, težko prizadetim svojcem pa izrekamo naše iskreno &ožalje! Mednarodni šahovski turnir v Rogaški Slatini Ljubljana, 23. januarja Mednarodni šahovski turnirji so pri nas redki. Dozdaj sta jih organizirala edino Rogaška Slatina in Bled V tem pogledu je posebno iniciativna Rogaška Siat:na. Po poročilu mojstra Pirca je zdraviliška uprava sedaj sprožila idejo, da bi se v Rogaški Slatini še letos vršil mednarodni turnir in bi v ta namen prispevala večji znesek. Turnir naj bi zbral predvsem jugoslovenske mojstre, povabili bi pa tudi nekatere mlajše mojstre iz sosednih držav, v prvi vrsti iz Avstrije in Češkoslovaške. Turnirja bi se tudi udeležili nekateri zelo močni amaterji kakor Milan Vidmar ml., Ludovik Ga-brovšek in Ljudmil Furlani, ki po moči prav nič ne zaostajajo za mojstri, nimajo pa prilike, da bi sodelovali v mojstrskem turnirju. S tunrrjem bi se obenem vršil ustanovni občni zbor Slovenske šahovske zveze, o kateri smo že včeraj poročali. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« gren-čica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Rib m sadja gre mnogo več kakor pred vojno Ljubljana, 23. januarja Se nekaj statistike o lanski potrošnji živil v Ljubljani. Znatno je porasel konzum rib, osobito morskih, ki jih uvažajo v Ljubljano s Sušaka. Lani so jih zatrošarinili 56.466 kg. Največ jih je seveda bilo ob petkih, splošne cene pa so se gibale med 10 do 22 Din. Tako je Ljubljana izdala za ribe najmanj poldrugi milijon dinarjev. Pred vojno 1913 je Ljubljana uvozila in postavila na trg 33.600 kg rib, v prvi vrsti sladkovodnih, kajti takrat Ljubljančani še niso bili prijatelji raznih morskih pošasti. Lani pa je Ljubljana ob postnih dnevih užila tudi 6210 kg slanikov in polenovke. Sadni trg je bil lani bogato založen z domačim in presnim in inozemskim sadjem. In tako je Ljubljana pospravila 2.349.185 kg sadja. Konzum sadja sploh narašča od leta do leta. Samo lani je Ljubljana izdala zanj blizu 15 milijonov Din. (Pred vojno leta 1913. je Ljubljana konsumirala 1,047.367 kg sadja.) Lani je prišlo na posameznega Ljubljančana okoli 37.28 kg, pred vojno Da 22.28 kg. Od južnega sadja so Ljubljančani lani porabili 168.534 kg pomaranč in limon, za kar so potrošili najmanj okoli 1 milijon dinarjev, pred vojno pa je Ljubljana potrošila letno le 54.397 kg limon in pomaranč. Zagonetni pojavi pod Veliko Kapo Mislinje, 22. januarja Dovže so majhna, tiha vas. prav dobro znana našim smučarjem v bližini Mislinja, tam pod Veliko Kapo. Ne le vas samo temveč tudi bližnjo in širšo okolico vznemirjajo zadnje čase neki čudoviti pojavi, ki se dogajajo v neki hiši ne le ponoči, temveč tudi pri belem dnevu. V hiši je namreč začelo »strašiti« in uganja strah prav čudne burke. Domači ljudje in tudi sosedje, ki hodijo domačim druščino delat, pravijo o čudnih delih nevidne sile, ki zgrabi sedaj metlo v kotu, sedaj kakšen drugi predmet tn ga vrže drugam ali pa celo v človeka. Tudi nad ljudi se spravi zlomek in vrže zdaj tega zdaj onega ob tla. Ni dolgo tega. I Danes velefilm lepote ln razkoSJa Orlenta. v v M v I ^ v »VI »v r.i i ri 'VI M ki /i k.v | kV kj HJ Ramon Novarro E3 in S M A D GE EVANS @ S © i Sin Indije i RS j Daljnja Indija ▼ vsem svojem Čara in lepoti. Ljubezen mladega rajaha. gj 3 Tele*. il-34 ELITNI KINO MATICA Telef. 21-24 g] 3 Nov žurnal (§j g Predprodaja vstopnic 11.—%15. Predstave ob 4., in 9. \ jg 3 "353515151515151 51515151515151 0313515! 51 51 51 51515151 5113 ko je domačo 12!etno hčerko »strah« baje tako premikastil, da se je onesvestila. Na starega leta dan — pravijo — so imeli v tej hiši koline, pa so na enkrat noži oživeli in se sami spravili na slanino, po končanem delu pa so se zapičili v vrata. Ker se te nadležnosti neznanega strahu le nadaljujejo, so preiskali radovedneži vso hišo in skedenj, pa ne morejo najti ničesar posebnega. Toda ne le, da strah rogo-vili in uganja svoje norčarije, temveč se celo z besedo vtika v pogovore. Ko so tako nekega večera molili, se je oglasil sredi med njimi glas in se hudoval: »Ni prav!« Pa se je nekdo okorajžil in vprašal, kaj naj storijo, in je odgovoril glas: »50 litanij zmolite!« Med molitvijo pa se je očividno duh premislil in je dejal, da tudi to ni prav. Kakor so res zagonetni ti pojavi, vendar pa so se že pripetili slični primeri »straše-nja« že tu in tam. Takoj po vojni je vzbudilo mnog pozornosti počenjanje takšnega strahu nekje na Koroškem. Pred nekaj leti so pa hodili v Podsredi od blizu in daleč gledat burke, ki jih je uganjala neka nevidna sila, ki se je vselila v hišo že starejše žene, živeče same zase. Po večtedenskem rogovilenju se je strah premislil in je brez sledu izginil. S sličnimi pojavi se je pečala tudi veda in se danes splošno sodi, da gre za mediur.iistične pojave. V krizi se manj pravdamo Statistika izkazuje upadek števila sodnih poslov Ljubljana, 23. januarja Apelacijsko sodišče je za lani sestavilo splošen izkaz poslov pri vseh zbornih in sreskih sodiščih v svojem okrožju. Dravska banovina ima 4 okrožna sodišča in 49 sreskih sodišč. Splošni pregled je za lani prav poučen, kajti mnogi sodnijski posli, osobito pravde in izvršbe, so znatno nazadovali v primeri z letom 1932. Lani je bilo vseh izvršb 72.083, dočim predlanskim 73.584. V Ljubljani je bilo 11.718, v Novem mestu 1949, v Celju 4319 in v Mariboru 9401 izvršba. Kljub temu, da se je delokrog sreskih sodišč v pogledu pravd močno razširil, je lani bilo veliko manj pravd. Pri vseh zbornih in sreskih sodiščih je bilo 1510 meničnih pravd, dočim predlanskim 2922. Civilnih in trgovskih pravd je bilo pri zbornih sodiščih lani 2371, predlanskim pa 3795. Pri vseh 49 sreskih sodiščih je bi-io lani 24.024 večjih pravd, predlanskim 30.693. Bagatelnih tožba je bilo lani nekaj več, namreč 7474, predlanskim pa le 1533. Nazadovale so lani tudi zemljiško-knjiž-ne vloge. Bilo jih je 68.191, predlanskim 71.197. Po približni cenitvi je bilo lani v dravski banovini na razna zemljišča vknji-ženo nad 500 milijonov raznih hipotek, terjatev in posojil. Zelo so se pomnožile realne eksekucije, v prvi vrsti za zaostale davke in neplačane prispevke OUZD. Sumarna statistika apelacijskega sodišča govori prav jasno o gospodarskih težavah in pretresljajih Slovenije. Vse leto je Slovenija izdala na sodnijskih taksah le 11,357.412 Din, dočim predlanskim samo od 1. avgusta do 31. decembra 7,065.462 Din. Kavamar France Splihal na mrtvaškem odru Novo mesto, 23. januarja Neizprosna smrt je ugrabila iz naše sredine uglednega moža, kavarnarja Franca Splihala. Splošno znani in spoštovani pokojnik se je rodil 1868 v Vipavi kot »in uradnika finančne kontrole. Dom je zapustil že kot 121etni deček in se šel učit ka- varniške obrti v ljubljansko »Zvezdo« k takratnemu . zakupniku Andreeasai. Po učni dobi se je napotil v širni svet, da pridobi čim več strokovnega znanja. Pot ga je vodila v Trst, Celovec, Radgono, Gradec in Dunaj, bil je slednjič še na Češkem, od koder se je vrnil v Škof jo Loko in nato v Kranj, kjer se je L 1897. poročil z gospo Uršulo Sajovičevo, hčerko znane rodbine z Visokega. V zakonu mu je rodila tri hčerke in dva sina, ki sta marljiva delavca v sokolskih vrstah. Pred 23 leti se je g. Splihal iz Kranja preselil v Novo mesto, kjer je prevzel le- SAMO ŠE DANES Sestra Angelika Pretresljiva drama iz življenja mlade žene Ljubezen in bol za samostanskim zidom Zvočni kino IDEAL Predstave ob 4., 7. In 9. % url Cene 4.—, 6.— in 8.— Din po urejeno kavarno »Central«. Imel je vedno polno gostov in je bil njegov lokal zlasti priljubljeno shajališče visokošolske mladine z jugoslovensko orientacijo, tu je bila pri raznih debatah varna pred vsemi konfidenti. G. Splihal je bil seveda član neštetih narodno obrambnih in dobrotvor-nih društev, vnet Sokol. Z delavnostjo in marljivostjo si je ustanovil lasten dom s tem, da je prišla po njem v zakup prevzeta kavarna »Central« v njegovo last. Blag mu spomin, preostalim naše globoko sožalje! Alkarski dvor v Sin ju Sinj, 22. januarja. Starodavno Alkareko društvo je po 220 letih svojega obstoja sklenilo zgraditi ovoj dom v Sinja. Svoje domove imajo že najrazličnejša mlada društva. Alkareko društvo pa je z zgraditvijo svojega doma čakalo, ker si na želi samo doma za svoj:? društvene potrebe, marveč zgradbo, ki bi bila pravi muzej za svoje področje, na katerem se žs preko dva veika udejstvuje Alkareko društvo. ALkareki dom v Sinju bo prvo poslopj \ ki ^a grade Sinjani sami sebi. Društvo ima aicer nekaj sredstev, k zgradbi pa naj bi prispevala tudi občina, kajti Alkarski dom je zamišljen kot zgodovinski dvor vseh Sinja-nov. Društvo pričakjje, da mu bo občina pomagala pri dograditvi z odstopom primarnega zemljišča. Vsako zemljišče pa ni primerno, kajti dom naj odgovarja slavni tradiciji in naj bo večen spomin junaških borb proti Turkom, iz katerih izhaja tudi Alkar-e/ko društvo, ki doslej v svojem področju prav za prav edino propagira zgodovina Sinja in okolice. Dom, ki bi 6lužil društva in skupnosti, mora biti na vsak način zgrajen v slogu, ki odgovarja junaški preteklosti Sinja in tradicijam Alkarskega društva. Tak dom bi se dal zgraditi na Kamieaku, delu nekdanjega sinjekega trdnjavskega gradu, zgrajenega na silnih pečinah v sredini Sinja. Ta ostanek starodavne trdnjave ji v zapuščen in bi z zgradbo Alkarskega doma na Kamičaku dobil Sinj v svoji 9nedini im-pozantno spominsko zgradbo in tjdi prvovrstno atrakcijo za tujce. Kajničak z Alkar-skim domom bi postal »Belvedere« Sinja- Ko je Alkarsko društvo sporočilo javnosti svoje namene o zgraditvi doma v starinskem slogu, je dobilo od domačih in tujih arhitektov ponudbe za izvršitev vseh načrtov. Mnogi orhitekti so pripravljeni te načrte izvršiti tudi brezplačno v znak priznanja tradicionalnemu društvu. Od mnogih laskavih ponudb si je društvo doslej pridržalo skice in načrte arhitektov g. Plečnika in Glanza iz Ljjbljane in g. Ulbinga z Dunaja. LTURNIPREGLED Ustanovitev YMCE v Ljubljani Drevi ob 3/<20. bo v damekem salonu Emone informacijski večer, na katerem izprego-vore univ. prof. dr. Kelemina, Mr. Sitters in drugi, da seznanijo akademike in prijatelje mladine s to svetovno - vzgojno institucijo-YMCA (Young M en V Christian Association, t. i. krščansko združenje mladih ljudi) je necerkvena. nepolitična mednarodna organizacija. ki jo je ustanovil trgovski pomočnik G. Williams v Londonu 1. 1844-. da bi dai svojim tovarišem izpodbjdo in priliko pleni te jšega ž;vljenja. Poznef-e je YMCA iz-ala za mladino vsestranski športni, dušev-moralni in družabni program, sloneč na llagi praktičnega, laičnega krščanstva. Or-lizfra igre. poletna taborišča, konference. kueiv=ke večere in predavanja, gradi igri-. hiše itd. / Ameriki je YMCA tako popularna ka-r pri nas Sokol Iz anglosaških držav se ra-rila no 56 državah in si ustanovila 'dišče v ?enevi. Na jugoslovanskih tleli stoii že od 1. 1911. Na čelu gibanja ki n okrog ^0 podružnic, stoji Ni. V knez vR Dijaški oddelki (akademska YM(,A> osredotočeni v mogočno Svetovno federa-osr. ki prinaša visokošolcem sklad misli, '-ižpiočih v sintezo vprnost in naprednost. >a|mo. da YMCA najde razumevanje Udi pri naši akademski mladini in ▼ širši javnosti! Iz poljske kulture Največji filozof slovanstva, v Varšavi se je štirinajst let trajajoči »Institut Mes-janiczny« (Institut mesijanizma) izpreme-nil v »Društvo Hoene-Wronskega«, čigar smoter in naloga je proučevanje življenja in spisov najslavnejšega poljskega filozofa Ho3ne-Wrcnskega Ime tega globokega misleca. ki je filozofsko najbolj razvil mesi-anizem (t. j. vero v posebno poslanstvo poljskega naroda) ter ga razširil v splošni slovanski program, je v slovanskem svetu malo znano. Tudi Poljaki so se jeli šele v najnovejšem času intenzivneje baviti z njegovimi spisi. Znameniti poljski pesnik Zenon Przesmvcki-Miriam pravkar pripravlja kritično izdajo filozofskih in matematičnih spisov tega samoniklega in slovansko usmerjenega filozofa. — Jožef Mana Hoene-Wrofiski se je rodil v Poznanju leta 1778. Njegov oče je bil češkega porekla, mati pa Poljakinja. Udeležil se je Kosciuszkove vstaje in je pozneje odšefl v Francijo. Vstopil je v legijo generala Da browskega, vendar je na njegovo izpodbu-do zapustil vojaško službo in se posvetil znanstvenemu delu. živel je veči del v Parizu, kjer je izdajal časopis »Sfinx« in v njem zastopal svojo mesianistično filizofi-jo. Vse življenje se je moral borita z nerazumevanjem ter je umrl leta 1853. v največji bedi. Njegovi spisi so sestavljeni v francoščini in jih šele sedaj zbirajo in izpopolnjujejo, pri tem pa pomen njegove miselnosti čedalje bolj rase. Uvodoma omenjeno društvo se bo sedaj posvetilo kultu tega velikega misleca, ki je v svoja modrovanja o bodočem človeštvu, spisana v tujem jeziku, vlil toliko poljske duševno-sti in hrepenenja po svobodi. Tajnik »Društva Hoene-Wro6skega«, mladi poljski kritik in esejist Jerzy Braun vidi v Hoene WroAskem največjega in najoriginalnejše-ga filozofa vsega slovanstva. Poljska državna literarna nagrada za leto 1933. je bila nedavno podeljena pisateljici M. Dabrowski (Domobrovski). Poljska lavreatka je avtorica mogočne tetralo-gije »Noči in dnevi«, od katere so doslej izšli trije deli v štirih zvezkih. Veliki roman Dabrowske je umetniško zrela zgodovinska slika poljske plemiške družbe po vstaji leta 1863., obenem pa prodorna psihološka študija poljske žene. Roman priča o pisateljičini globoki ljubezni do človeka in o nje temeljitem poznanju življenja. Spis Dabrowske je vzbudil lani izredno senzacijo in predstavlja najznačilnejšo novost v sodobni literarni proizvodnji Poljske. Državna nagrada je bila potemtakem po vsej pravici podeljena tej pisateljici. Nestor potiskih pisateljev dr. Aleksander Swietorhowski je dočivel pred dnevi 85. leto. Spisal je med drugim zgodovino kmetov na Poljskem in obsežni spis »Utopija v zgodovinskem razvoju«. Prof. Brijckner o slovanstvu. Nestor poljskih slavistov, znameniti literarni zgodovinar prof. Aleksander Briickner je bil doslej dokaj hladen v vprašanju slovanske %-zajemno-sti. Kakor beležijo »Lidove Noviny i, se je seda; v svoie trajal tri leta in bo v prvih dveh letnikih veči del teoretičen, v tretiem pa praktičen Učenci in učenke bodo sodelovali na odru beograjskega gledališča. Teoretični, del cb- Domače vesti ♦ Po 43 letni vojaški službi je bil v Su-botici upokojen narednik-vodnik konjeni. škega polka »Kraljice Marije rumunske«, Lazar Stankovič. Ta vojaški upokojenec ima za seboj doživljaje kakor kak bojevnik iz 301etne vojne. Od leta 1890. je služboval v ruski vojski in se je kot kozaški konjenik udejstvoval med boksarskim ustankoia v Pekingu kot član ruskega vojaškega oddelka, ki je branil evropsko prebivalstvo Pozneje se je udeleževal bojev v and^uriji pod poveljstvom generala Pavla Jovanoviča-Mišeckova. V tej vojski je bil tudi knez Arsen Karadjordjevič kot prostovoljec, ki je po vojni Stankoviča vzel s seboj v Srbijo. Stankovih je prebil dolgoletno vojno na raznih frontah kot konjeniški podčastnik, po vojni pa je prišel k III konjeniškemu polku v Subotico ter dosegel najvišjo podčastniško stopnjo narednika-vodnika. Pridobil si je za hrabrost mnoga ruska In srbska odlikovanja. Oženil se je šele leta 1920., ko mu je bilo že 50 let, in sedaj, ko so ga upokojili, se hoče popolnoma posvetiti svoji rudbini, ženi, sinu in hčerki. ♦ Nemško predavanje o Njegušu v Beogradu. V proslavo 120 letnice rojstva Petra Petroviča Njeguša in 100 letnice tiskanja njegovih prvih pesmi priredi Jugo-slovensko-nemško društvo v Beogradu danes v veliki dvorani II gimnazije predavanje o Njegošu in recitacije nekaterih V LUČKAH.. I njegovih v nemščino prevedenih pesmi Naslov predavanja lektorja za nemščino na beograjski univerzi dr. Schmausa je: >Njegoš als Mensch und Dicbter«. ♦ Kapetanski izpit je napravil pešadij-»ki poročnik g. Frano Toš v Celju. Cesti tamo! ♦ Sreska organizacija JNS Ljutomer bo hnela redno letno sresko skupščino 18. februarja ob 10. dopoldne v prostorih kavarne Resnik v Ljutomeru. ♦ Zdravniški sindikat je bil ustanovljen v Subotici na zborovanju, ki so se ga udeležili vsi mestni in okoliški zdravniki. Ustanovitelji so naglašali v svojih govorih, da je v naši državi sindikalni pokret med zdravniki posebno potreben. Zdravnikov je okrog 6000, mnogi pa ne dobijo namestitve, dasi kraji s 15 do 20 tisoč prebivalcev nimajo svojega zdravnika. V Franciji pa šteje zdravniški sindikat preko 20.000 članov ter odlično zastopa vse sta-novs>ke interese. ♦ Opozorilo telefonskim naročnikom. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani opozarja tiste naročnike, ki še niso poravnali naročnine za prvo polletje 1934. da naročnino s pribitkom 100 Din plačajo najkasneje do 31. januarja. Ako naročnik do 31. januarja ne plača naročnine, izgubi pravico do telefona in se mu telefon demontira. Ako bi pa rad še obdržal telefon, se ga smatra za novega naročnika in mora vnovič plačati instalacijsko pristojbino. ♦ Polovična voznina k sokolskim tekmam v Bohinju. Načelništvo Saveza SKJ sporoča, da je ministrstvo za promet s svojim odlokom pod M. S. br. 26506 z dne 27. novembra 1933 odobrilo 50% popust na železnicah za udeležbo 'III. smučarske tekme SKJ v Bohinju. Vsak udeleženec mora kupiti na odhodni postaji celo vozno karto, ki velja tudi za povratek, če je na njej E-otrdilo vodstvo tekme, da se je tekem v resnici udeležil Pri kupovanju cele vozne fearte morajo udeleženci pokazati legitimacijo, katero jim izda načelništvo Saveza SKJ, da jo železniška stanica žigosa ln g WILLI FORST m LIANE HAID jj|f zopet skupaj v veleopereti | NJENA I VISOKOST i PRODAJALKA II ————— siti ln znani komik M PAUL KEMP Premiera! Jutri! Premiera! Elitni kino Matica Telefon 21-24. v njo vpiše številko kupljene karte. Isto-tako mora železniška stanica žigosati izkaznico pri povratku. Ta izkaznica velja od 24. do 31. t. m. za brze in potniške vlake II. in III. razreda od vseh stanic do Staniče Bohinjska Bistrica-Boh. jezero ln nazaj. Legitimacije se dobe iz prijaznosti pri »Putniku«, Ljubljana, nebotičnik, po ceni 1 Din. • Zbor bohinjskih mlekarjev. Zaščitnika živine sv. Antona 17. t. m. so proslavili naši Bohinjci na slovesen način. Zveza mlekarskih zadrug je sklicala javno zoborovane v Prosvetni dom v Bohinjski Bistrici. Na zborovanje sta prišla iz Ljubljane tudi g. inž. Zidanšek, načelnik kmetijskega oddelka, in g. inž. Božič, direktor gozdne direkcije. Po pozdravu župana g. Mavriča je bil izvoljen za predsednika shoda g. Rozman Jakob, načelnik Mlekarske centrale v Bohinjski Fisuici Načelnik g. inž. Zidanšek je pozdravil zborovalce v banovem imenu, gosp. Pavlica Franjo, mlekar, strokovnjak banske uprave, pa je podal poročilo o mlekarskem zadružništvu. Sledili so govri župana in načelnika sreskega kmetijskega odboru g Až-mana iz Lesc, g. Novaka iz Nakia not ua-ččlnika gorenjskih mlekarn in okrajne zadruge v Kranju, g. Rozmana iz Bi tuja g. inž. Vovka z Bleda, gozdnega direktorja g. Božiča in g. inž. Rožeta od Zveze slovenskih zadrug. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki bo poslana na pristojna mesta. Po zborovanju je predaval g. Pavlica o Danski s skioptičnimi slikami. ♦ Novi grobovi. V Rogaški Slatini je umrl daleč naokrog poznani, ugledni po sestnik in gostilničar g. Ivan Ogrizek. Dosegel je lepo starost 84 let. _ V Velenju ■ V SRČKI H... | pa je umrl g. Josip D e m š i č, trgovec :n posestnik. Star je bil šele 56 let. Demšiče-va trgovina je znana po vsej šaleški dolini. Uglednega moža bodo jutri ob pol 15 položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico v Smartnem pri Velenju. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža^e! ♦ Smrt v Zagrebu. 17. t m. je po kratki 'bolezni umrla nagle smrti gospa Elena Kuglerjeva, soproga inženjerja Kug-lerja v Zagrebu. Upepeljena je bila v Grad-cu 19. t. m. ♦ Narodna knjižnica In čitalnica v Za. grebu, Gunduličeva ulica 29, priredi drevi društveni sestanek s predavanjem g. vseuč. prof. dr. Alberta Ogrizka >Od ovce do sukna< (s projekcijami). Začetek predavanja ob 9. uri zvečer. Gosti dobrodošdi. ♦ »Vincekovo«. Po starem običaju proslavljajo hrvatski vinogradniki na dan sv Vincenca prvo obrezovanje trsa. Posebno slovesno so ta stari praznik, sploSno znan pod imenom »vincekovo« v ponedeljek proslavljali okrog Koprivnice. Ljudstvo je že na vse zgodaj zbralo v vinogradih Bilo gore, ki so najboljši v vsej Podravini in ves dan so daleč naokrog odmevale vesele popevke. Mnose zidanice in kleti, ki s prigrizki sicer niso bile tako dobro zaJo. žene kakor prejšnja leta, so imele ve*se'e goste vse »do dana beloga«. ♦ Razstava kuncev,, perutnine In ptičev-pevcev v Sarajevu. Društvo za pospeševanje reje kuncev, perutnine in golobov v Sarajevu priredi kot podružnica kmetijskega društva za drinsko banovino od 18. do vštetega 21. februarja raizstavo perutnine, kuncev, golobov in ptic pevk. Za to razstavo vlada veliko zanimanje ne samo med več tisoči rejci, gojitelji navedenih živali .temveč tudi med vsemi Bloji našega naroda in se pričakuje velik uspeh in obisk razstave od vseh strani. Vse informacije glede razstave, posebno za rejce, daje omenjeno društvo v Sarajevu, Na Mejdan ulica št. 13. Interesentom se priporoča, da čimprej zahtevajo potrebna pojasnila in pogoje; zadnji rok za priglasitve je 5. februar Poleg razstave perutnine vseh vrst, kuncev racnih pasem in golobov se bodo razstavili tudi razni izdelki, statistični podatki, literatura Itd. Razstava bo imela razen propagandističnega tudi poučen značaj Vse živali bodo ocenjene po strokovnjakih. Za najboljše se bodo pn-poznale tudi nagrade. ♦ Muslimanska dobrodelna druitva v Bosenski Krajini so lepo proslavila ramazanski Bajram. Zbrala so toliko prlspevKov od premožnejših članov, da so za praznike oblekla preko 2000 revnih otrok. Poleg oblačil pa so dobili revni otroci tn njihovi starši tudi mnogo živil ter v posebno nujnih primerih tudi denarne podpore. ♦ Motorni vlak na Progi Zagreb-Varaždln. Na predlog varaždinske občine glede uved-be motornega vJaka na zagorski progi Je odgovorila zagrebška železniška direkcija, da bo pri uvedbi motornih vlakov v prvi vrsti upoštevala proge od Zagreba do V» raždina in čakovca, ker je ined najren-tabilnejšimi v vsej državi. sega izgovorjavo srbskega jezika, fonetična načela, anatomiio glasil, fiziologijo grla. dihanje. resonaterie. kvalitativne in kvantitativne vrednosti sloga itd., dalie zgodovino dramske književnosti. gledališka in gledali iske tehnike, zgodovino opere, teorijo gledališkega igranja, teorijo režije in dramatur-tfiie. Praktični predmeti so: dikciiske in retorične vaje. analiza dramskega besedila in opernega libreta, literarna in osihološka analiza, ritmična gimnastika, plastični plesi, zgodovina kostumov, lasili. opreme, tečaj za iminkanp itd Šoli bo stal na čelu učiteljski svet z ravnateljem, ki ie upravnik beograjskega Narodnega gledališča. Imela bo redne in izredne učenoe. Vstop ie vezan s prediz-obrazbo (naimani štirje razredi gimnazije). Učenci moraio veg čas študija zastonj sta tirati na odru Narodnega gledališča. Med diu gimi poboji se zahteva popolno znanje srb-skobrvaSkJga jezika- Šola se otvori v jeseni. i Dr. Nikola Snfič. Bolesti živaea i duše. (Psi h opati i e. psihoneuroze i psihoze.) Zagrebški zdravnik dr. Nikola Sučič je skrb no sestavil ta novi, tudi nestrokovniakoin namenjeni priročnik o živčnih in duševnih boleznih Po vsebinskem obsegu je ta kniiga edinstvena v srbskohrvaški in slovenski li teraturi. sai ne obravnava samo izrazitih duševnih bolezni, b-rnveč tudi najrazlifnej še motnje živčnega ln diševnega znašala seksualne af^ktivnosti. seksualno • psihopa tološke poiave. imoot^noo in frigidnost, psi honevroze. sifilitično povzročena obolenia osrednjega živčnega sistema, senilne in pre-senilne psihoze, simptomatične psihoze, raz- i--I------ rtt-iii-1—B " »BMga——I ne manije m melanholijo ter posamezne izrazite duševna bolezni (dementia praeco*, paranoja in dr.). Za lažje umevanie posebnega dela te knjige je avtor v uvodnih i*>-glavjih orisal temaljno znanje o psihi in njenih pojarvih. podal potrebno anatomijo in fiziologijo možgan. hrbtenice in živcev, spisal uvod v splošno psihopatologijo. Podrobno je razložil motnje opazovanja, občutja, pozornosti in zavesti, motnje miselnega iu mišljenjskega življenja, dalje motnje asociativnega toka misli, čutne živoe in njih motnje, afekte tesnobe in strahu, motne volie. hotenja, kretenj in motoričnih odnosov. Tako obdelana n tudi izobraženemu lajikj dostopna p6ihopatologija predstavlja v Jugoslaviji novost, ki p 3 bo zanimala samo zdravnikov, marveč tudi pravnike, profesorje, pedagoge, učitelje in druge intelektualce- Knjiga dr. Sučiča je vredna tudi pri nas vse pozornosti. Gregor Mendel. Ogledi na biljnim bastar-dima. Dve rasprave. Preveo z nemafkog Ne deliko Divac. V založbi kniigame Geze Koh-na ie izšel ob petdesetletnici smrti sloveče-ga biologa Johanna Gregorja Mendela srbskohrvaški prevod dveh njegovih razprav »Ogledi na bilinim bastardima« in »Nekoliki bastardi vrsta Hi-eracium dobiieni *e-štačkim oplodjenlem«. Prva iz 1. 1866. In druga iz leta 1870- Obe tvorita temeli tako zvane Mendlove teorije dedovanja in sta nlod dolgoletnih raziskaivani in n^tetih t>o i zk u sov. Niun globoki pomen je bil za Mendlovega življenja v-opažen. v 20. etolet f i pa 60 Izsl *dki tega brnskega onata odločilno vplivali na biološke vede. Nova raz- Velika Izdržljivosf in čvrsto zdravje so za smučanje ravnotako potrebni kot deske, vezi, vosek in ostali pribor. Jemljite redno vsak dan, a posebno pred izletom in za časa treninga dragoceno, okusno in lahko prebavljivo, koncentrirano hrano Ovomaltine. S tem boste dovedli v telo dovolj moči za največje napore, da potem lahko popolnoma uživate v bleščečem se sn tu in v čistem od solnca obsevanem mrzlem zimskem zraku. Dobiva se povsod. ♦ Most, ki bo vezal BoSn0 8 Slavonijo Občinska uprava v Bosanskem Samcu je uvedla akcijo za zgradbo velikega ponton skega mosta preko Save. ki bi vezal Bosno s Slavonijo. Most b0 zgrajen tam, kjer je stal veliki železniški most, ki pa je bil porušen med vojno. Ker bodo vojaške oblast! dale material brezplačno na razpolago, se bo z graditvijo pričelo že v najkrajšem času. Od nove prometne zveze bo imela velike koristi zlasti trgovina v Posavini. ♦ Obtožba proti bivšemu šefu gozdarske uprave. Beransko sodišče je obtožilo Ni-kolu Cernova, bivšega šefa gozdarske uprave za beranski in belopoljski okoliš, ker je med svojim službovanejm do leta 1928. napravil veliko škodo državi ln oškodoval tudi mnogo siromašnih kmetov. Ko so delili občinske in državne gozdove je od interesentov prejemal visoke podkupnine, poneveril pa je tudi denar, ki so ga pri gozdarski u.pravi vlagali najemniki gozdov. Razprava bo dolgotrajna, ker bo treba za-slišati veliko število prič in oškodovancev ♦ Nenavaden pojav je vsekakor dejstvo, da je že pol leta po izdaji pošla vsa naklada najboljšega in zato najbolj čitanega kmečkega romana »GRUNT, od Janka Kača. Pisatelj pripravlja zaradi močnega in stalnega povpraševanja novo predelano izdajo. Kdor naroči to krasno delo vnaprej pri njegovi založbi »Zemlja« v Ljubljani, Gajeva ulica 9., dobi za veliko noč odlično opremljen izvod že za 40 Din. Istotam se dobi še zadnjih 100 Izvodov Kačeve prav. kar izišle duhovito zabavne knjige »Pisane zgodbe« za 35 Din v platno .vezani izvod s poštnino vred. Sezite po dobrem štivu, ki je danes pri nas tako redko. SAMO DNI ŠE PA BO V „UNIONU" BOHEMSKI Q V ?! IDI IE KARNEVAL d, U. iL lili J L U R A N- KREMA U56 ZA LICE VAS NAPRAVI LEPŠO IN MLAJŠO! aaimnKM ♦ Konec tovarne v Bistrici v Rožu. že po plebiscitu se je videlo, da so tovarni v Bistrici, ki je preživljala pet rodov, šteti dnevi. Po novem letu so ostale v službi le še osebe, zaposlene pri odprem! strojev in pri razprodajah. Ob demontaži nekdaj tako važnega podjetja navaja »Koroški Slovenec« tudi to-le: Tovarniški ravnatelji zadnjih 35 let so bili rajhovci. Tudi je resnična trditev »Freie Stimmen«, da je bila tovarna nemška trdnjava v slovenskem ozemlju. Marsikateri je prišel do dobre službe, ker je pokazal svoje sovraštvo do Slovencev. Usoda tovarne je .sedaj zapečatena — bržkone za dolgo dobo. Nastavljena je le še straža, ki pa se ne rekrutira ia delavcev, ki stojijo po ukinitvi bre« sredstev na cesti, marveč i z mojstrov, ki 6o dobili lepe odpravnine in imeli doslej prav lepe plače. ^Kaj nas brigajo delavci, m! hočemo živeti!« so se izrazili na tozadevne ravnateljeve pomisleke. Večji del strojev bo odpremljen v Jugoslavijo, in sicer v Užice v Srbiji in nedvomno se marsikateri uradnikov in mojstrov nadeja, da bo a stroji vred še on sprejet v Jugoslavilo Čudna so pota usode! ♦ V sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine so daro vali v dinarjih: občina stojakovska 98, občina dojranska 160, občina Bosanska Dubi-ca 89, občina ljubijska 10. poštni urad Pra-gersko 45, poštni urad Ljubljana 1025, poštni urad Begunje pri Cerknici 10, oBnovna šola v Kamnici 165.25, učitelj Pupis od Male «NedeIje 40, šola v Ivanjcih 46.25, osnovna ljud. šola v Gaberju 70, osnovna šola v štrekljevcu 100, občina Ovsiše 200, sresko načelstvo v Črnomlju 140, banovin-ski zdravnik dr. Martinec Iz Ptuja 50, osnovna šola v Kapeli 30, osnovna šola v Lipi 203, osnovna šola v Odrancih 50.25, nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Kočevju 100, osnovna šola v Dol»1 vasi 87.50, osnovna šola v Lescah 40, učl-teljstvo šole v Krki 77, poštni urad Podplat 74.50, osnovna šola pri Sv. Gotardu 40, osnovna šola v Rovtah 25, osnovna šola v Jarenini 95, županstvo občine Pre- valje 221, osnovna šola r Radmožancih 27.25, osnovna šola v Begunjah 30, Zadruga dimnikarjev v Ljubljani 400, osnovna šola na Stari cesti 20, poštni urad Pesnica 40, pošta in telefon Maribor 1390, šola v Ver-žeju 111, osnovna šola pri Sv. Duhu na Stari gori 20, osnovna šola v Adlešičih 62, osnovna šola v Toplicah 187.25, pošta, telegraf in telefon Celje 400, sresko načelstvo v Novem mestu 170, pošta LJubljana II. 652 in osnovna šola v Kranjski gori 149.75 Din. _ Iskrena hvala! ♦ Uredništvo Krajevnega leksikona za področje banske uprave v Ljubljani, k! pa bo izdal konzorcij v okviru In pod pokroviteljstvom Zveze za tujski promet v Sloveniji v LJubljani, naproša vse oblasti lo občine, da razposlane vprašalne pole t smislu okrožnice banske uprave VIII. No 4609.2 z dne 3. avgusta 1933 z zanesljivimi podatki polno izpolnjene čimprej vrnejo. Istočasno prosimo inteligente po deželi, da pri sestavljanju vprašalnih pol občinam pomagajo. ♦ Vlomi na deželi. V kaščo posestnlce Ane Balantove v Zgornjih Gorčah pri Bra-slovčah so vlomili te dni neznani tatovi. Lz kašče so odnesl 400 Din gotovine, zJat prstan, 3 m suknenega blaga, srebrno žensko uro, dolgo verižico, dve steklenici žganja in usnjato torbico, v kateri Je bilo 500 Din gotovine. Skupna Skoda znaša 2300 Din. Neznani vlomilci so posetill te dni tudi vilo dr. Slavka Flegil« v Zagradu pri Celju. Odnesli so veliko obleke, perila posteljne odeje in čevljev, t skupni vrednosti več tisoč dinarjev. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomeoUo; 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra, S temperatura, 4. relativna vlaga v %, B smer In brzina vetra. 6. oblačnost 1_10. 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo na), višjo, druge najnižjo temperaturo 23. januarja Ljubljana 7, 780.6, 0.4, 87, NW1, 10, —, Ljubljana 13, 780.1, 2.0, 71, SW1, 10, —, _; Maribor 7, 780.8, 0.0, 75, SE1, 10, _ _; Zagreb 7, 780.4, 2.0, 70, ENE3, 10 _ _; Beograd 7, 780.6, —2.0, 70, ESE3, 3, _, _; Sarajevo 7, 778.1, _1.0, 90, mirno, 9 __ _; Skoplje 7 778.5, 2.0, 85, NE2, 10, _, —; Split 7, 774.9, 6.0, 70, NE3 3, _ _; Kumbor 7, 772.6, 8.0, 65, mirno, 0, _; Rab 7, 783.7, 4.0, 66, NE2, 1, _ _. Temperatura: Ljubljana _, 0.0; 2.6, _; Maribor 2.8, 0.0; Zagreb 4.0, 1.0; Beograd 4.0, _3.0; Sarajevo 5.0, _3.0; Skoplje 6.0, 2.0; Split 13.0, 5.0; Kumbor _, 6.0; Rab -, 3.0. iskavanja so Mendlove rezultate samo potrdila. Danes 9e Mendel omenja med največjimi biologi 19. stoletia. Izdaja dveh njegovih temeljnih razprav v 6rbslJohrvašKein prevodu pomeni najlepšo in najkoristneiSo počastitev petdesetletnice smrti moža. ki je posal zaslužen za razvoj prirodnih ved in ki je mnogo prispeval k vsaj delni razjasnitvi snega največjih inisterijev življenja — dedovanja. Iz mesečnikov. »Zen9ki svet« (Ljub ljanaj je priobčil v januarski številki potopis Maše Slavčeve »Pod dalmatinskim soln-cemt, narodopisno črtico Milice Šajp »5>a-veta«. članek inž. arh. Dušane Šantlove o Iva:.i Kobilci, idejno razglabljanje Angelp Vodetove »Pomen ženine samostojnosti*, dr. Julke Giorgjevič - Chlapcove prispevek »Kriza zakona«. Vere Dostalove »Lužiško-srbske književnice in obilo drugega gradiva. _ »Naš rod«, m^ečnik za mladino, prinaša v četrti številki pesmi Anice Černeieve. povest Kriste Hafnerjeve »Šimnov Lipe«. Črtico Bogomira Magaine »Zaklad«. Viktorja Pirnata članek »Pomorci smo«. Franceta Goršeta prispevek o mladih letih Ivana Me štroviča. Adama Milkoviča povest .Medved Markec« in krajše gradivo — »Razori« imajo v četrti številki m-»d drugim pove«! Grazie Deledde »Božični prašiček«, nadalje vanje zgodovinske povesti like Vaštetove »Zaklad v Emoni«, potopis Lj. Stiasn^ga »V V:sokih Tatrah«. Albine Zavrla »Po g«r, sloveč ilustrator in slikar, ki je dolgo živel v Monakovem, je razstavil svoje slike in grafike v paviljonu Myslbeke. Staeger je po rodu iz Trebiča na Moravskem in je Študiral na praški Umetnostno - obrtni šoli pri prof. Liški in Schikanedru. Odrasel in raavil se ie v praškem vzdušju, potem pa se je prikljjčil predvojnemu umetnostnemu življenju v Monakovem, o čemer ke sedaj priča virtuozna tehnika, pa tudi konservativnost niesov? umetnosti. Razstava kaže Staegeria kol kraiinaria iz prvega razdobia impresionizma. kot vsakdanji-ega. vendar oa efektnega portretista monakovdkega kova ter kot izbornega slikarja in grafika dekora tivnih pravljičnih in alegoričnih kompozi ci J. — Slikarja Ružena Nekutova. Cije kolektivno Dosmrtno razstavo H priredil v Topičevem salonu Krožek upodabliaiočib umetnic, ee uvršča v ono veliko skupino *li-ka.rie elikanjž izraz •isebne radosti in poglobitev lastnega fivlte-nia. Nek ltova le z manjšimi formati in z impresionistično tehniko slikala svoja potopisna doživetja na Adriji, v Bretaniji, v oooooooooooooooooooog PRVIČ V LJUBLJANI O o o o o o o o o o o o o o o DANES 100% POLJSKI FILM Zgodba greha film razkošja bede in zločinov po znanem romanu Štefana 2e-romskega Zvočni kino DVOR Tel. 27- Predstave danes ou 4., 7. ln 9. Cene 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din O O O O O O o o o o ooooooooooooooooooooo ♦ Gospodinje! Denar ln čaa el prihranite z uporabo čistila za kovine ln 6tekio »Zvijezda« s patentiranim zamaškom. ♦ Obledele obleke barva v raziičnih ba«^ vah In plisira tovarna JOS- REICH. Iz LfuMjane u— I. Javna produkcija drž. konservato. rlja. Ravnateljstvo drž. konservatorija priredi s svojimi gojenci v petek 26. t. m. ob 18. jamo produkcijo in vabi vse starše ln sorodnike gojencev ter prijatelje glasbe, da posetijo to produkcijo. Vstop prost proti nakupu programa, ki stane 2 Din in se dobi v predprodajl v Matični knjigarni. Produkcija se bo vršila v Filharmonični dvorani. u— Slovensko zdravniSko druitvo v LJubljani ima v petek 26. L m. ob 18. v predavalnici bolnice za ženske bole»ni znanstveni sestanek r naslednjim sporedom: 1. prof. dr. A. Zalokar: Cistične tvorbe maternice. 2. dr. Lavrič: Defekti kosti pri novorojenčkih. 3. dr Trampui: Klinični pomen prezgodnjega razpoka mehurjt Vsi gg. zdravniki vabljeni. u_ Društvo »Tabor«. V četrtek bo v kemijski predavalnici na realki (Vegova ulica) predaval priznani predavatelj g. Ve-koslav Iskra o temi »Primorje in Vatikac«. Prijatelji iskreno vabljeni. u_ Splošnega ženskega društva Javno predavanje bo danes, v sredo ob pol 17. Predava gdč. Milena Topolovčeva o snovi »Tipi žen r Turgenjevih romanih«. Predavanje Je torej zanimivo zJasti xa žene. Vsakdo dobrodošel. u_ Pomladek Jadranske stražo meščanske šole na Viču uprizori v nedeljo 28. t m. ob 16. pop. v dvorani Sokolskega donui Pečjakovo otroško pravljično igro v 7 sl?-kah »'Izidor in Anica« v režiji učitelja meščanske šole g. Leopolda Kernca. K«? je čisti dobičeik namenjen nabavi šOlskUi potrebščin revni mla-dini, pričakujejo obtJ-no udeležbo. u_ V društvu »Soča« matica Ljubljana, bo v soboto 27. t. m. ob pol 9. uri zvečer v salonu pri »Levu« predaval naš znani g. prof. dr. Vinko šarabon o življenju, splošnih ln kulturnih razmerah v Južni Srbiji Dalje nas bo popeljal na zemljevidu po vseh krajih, ki jih je obiskal tn nam bo opisal svoje doživljaje tu in tam (Niš, Skoplje, Bitolj, Ohrid, Debar, Pri-zren, Kosovska Mitrovica. Kraljevo, Krn-ševac, Priština, Podgorlca, Kotor, Mostar in Sarajevo) Predavanje bo zelo zanimi. vo, a tudi poučno za vse one, ki niso imeli še prilike, videti lepih krajev naše lui-ne Srbije Vabljeni vsi »Sočani« in prijatelji. Vstop vsem prost. u_ Ožji turnir LšK. Drevi ob 20. ee prične v kavarni Evropi ožji turnir LŠK, za katerega se je že dozdaj priglasilo 15 udeležencev. Prijave s prijavnino 5 Din se. sprejemajo še danes do pričetka turnirja. Položiti je treba tudi kavcijo 15 Din aH pa predmet enake vrednosti. Ožjega turnirju se lahko udeleže vsi, ki so kdaj v sploscein turnirju dosegli vsaj 50% možnih točk. u_ Večer 1. februarja naj bo posvečen primorskim akademikom. 2e tretjič prireja ta klub agiLnih akademikov evoj dru. žabnl večer ln gotovo bo tudi letos vs« Javnosti obiskala 1. februarja Trgov-skl dom kjer se bo vršil IK. družabni večer kluba jugoslov. akademikov iz Trsta, Gorice In Istre. Pripravljen je lep lo zanimiv spored, po sporedu pa se razvije prosta zabava plesom ob zvokih priznanega jazza »0 zmanjkalo smeha. Naslov filina je >Eksce!enca in njegov šofer«. Vstopnina je 3 in 5 Din. — Ramon Novaro igra v filmu >S;n Indije« tako dovršeno kakor doslej še nikoli. To je splošna sodba. Prvič tudi čujemo tega priljubljenega pevca v romancah. Njegov glas je čist iD prijeten Dejanje nas vodi med bajno bogastvo indije, odkriva nam zaklade, o katerih moremo le sanjati. Indija se odpre pred nami v vsej svoji skrivnostni veličini. — Komur je do tega, da se nasmeje Ln da pozabi vsaj sa nekaj ur težavo, naj si ogleda filmsko opereto »Njena Visokost — Prodajalca«. Tu gospodarita Willy Forst in Liana HaM Središče smeha in zabave pa je Paul Kemp. pelo so ustvarili po znani opereti Benxtz-kega >Moja sestra in jaz* u_ Krajevni odbor JS v Ljubljani javila, da se iz tehničnih razlogov preloži občni zbor na 15. februar ob 20. uri v re. 6tavraciji pri Si-amiču, in se torej ne bo vršil, ka)kor je bilo javljeno prvotno, dno 30. t m u_ Tečaj češčine za širšo javnost, ki ga prireja JC liga v šentjakobski meščanski feoli, se bo nadaljeval v četrtek 25. t m od IS. do 19. ure u— Razstava Fotokluba LJubljana ost«, ne odprta še nekoliko dni, t. J. v delavnikih od 10 do 14. v klubskem domu >M!adiko*. Vstop prost. u_ Samaritanskj sestanek. Danes ne bo se?tanka za rajon učiteljišča. u_ Občni zbor ženske sekcije Jadranske •straže, ljubljanske krajevne organizacije določen za dne 24. t. m. se iz tehničnih razlogov ne more vršiti in se Emona<. na kar opozarjamo vse članice. u_ Društvo izložbenih aranžerjev dravske banovine v Ljubljani sklicuie za nedeljo dopoldne 2S. t. m. ob 9. v Trgovskem dc-mu svoj redni glavni občni zbor. Za člane je udeležba obvezna. Vabljeni pa so tudi simpatizerji društva. u_ Dijaški kuhinji Domovini je poklo- ril namesto venca na grob pokojne ge. Rože Rohrmannove g. Anton Sušteršič, lastnik tvrdke Tičar 200 Din. G. darovalcu najprisrčnejša hvala! u_ Nezažeijen obisk. Podstrešno stanovanje Feliksa Kavčiča v Vodmatski ilici 39 je obiskal predvčerajšnjim v teku Ine-va neznan tat. Bržkone je bil kak prosjak, ki pa je izrabil ugodno priliko in v trenut-kti, ko ni bilo nobenega v sot>i, ukradel no-niklano žepno uro, dežnik, žepni nož in zlato verižico, v skupni vrednosti okrog 400 D:n Tatovi postajajo predrzni zlasti v okolici in na periferiji mesta ter bi kazalo večkrat Izvesti temeljite racije, da bi se mesto očistilo nevarnih tipov. u_ Z aparatom nazaj v Italijo. Ključavničarski pomočnik Alojzij č. Iz okolice Gorice .se je vtihotapil v stanovanje Franca Ravnika v PoHakovi ulici. Navihani Lojze je pretaknil sobo, nato pa vzel e seboj fo-to grafski aparat, znamke >Vario« formata P ><12, vreden nad 800 Din Poleg aparata !e prilastil tudi dve kaseti in pa stativ. Po ^ejanju je baje pobegnil nazaj v Italijo u— Pretep v gostilni. V ne'em dalmatinskem lokalu na Poljanski cesti je bila zbrana včeraj dopoldne družba brezposelnih pivcev Močno dalmatinsso vino jih je kmalu razburilo Beseda je dala besedo in naenkrat se je razvil v gostilni hud pretep Pretepači so posebno obdelali 37 letnega Franceta P., brezposelnega delavca, stanu-jočega na Vodovodni cesti. Hudo okrvavljenega in razpraskanesa so morali odpe-" :i v bolnico, dočim so dnige ukrotili ažniki. i_ Zanimanje za Bohemskl karneval SK "iJe je vsak dan večje, priprave so v •»Inem teku, dekoraoijska dela je zasnoval arh Schell. cel štab pomagačev dela s >!no paro, da bo karnevalsko vrvenje fim jajnejše _ Zmaja že neljeio iz škotske Posebnost in novost za Ljubljano bo ra-o-reportaža o prireditvi, vsak udeležnik o lahko sporočil komurkoli v dvorani po-1ra ve tn želje, če se bo kdo izgubil ali če o kdo koga iskal, bo napisal na blankot eljo In io v zaprti kuverti oddal v pose-en nab'ralnik, vesti se bodo v odmorih i>ed p'esnimi komadi oddajale IHrijanska iddajna postaja ima tudi svoj poseben :nak Za dober prenos nam jamči priznan itrokovnjak Radio-Doberlet. ki bo da! na azpolago najboljše iz svoje velike zaloge. _ Ne pozabite, da bodo maske nagrajene, Na veeh tramvajskih listih je reklama ml Rogaško Slatino, ki Je v zvezi z do. bitki. Pojasnilo v vsakem tramvajskem vozu. u_ Plesni odsek društva »Krke« obvs šča vse cenj. plesalce in plesalke, da s«? drevi ob 20. v hotelu >Unionu< zadnjikrat zavrtimo pred zaključkom venčka. Vabljeni vsi, obvestite vaše znance. Iz Celja Redna telovadba vseh sokolaklh oddelkov ▼ telovadnicah v mestni narodni šoli in v Sokolskem domu v Gaberju se je spet pričela. Zaradi priprav za župni izlet v juniju v Celju ter za pokrajinska zle-ta v Sarajevu in Zagrebu naj se vsi telovadci, telovadke in mladina vedno udeležujejo telovadite. e_ Novi proraCun okoliške občine. Osnutek proračuna občine Celja-okolice za 1. 1934-35 je že sestavljen in občanom s a vpogled do ponedeljka 29. t. m. med uradnimi urami v občinski pisarni na Bregu. Pritožbe se lahko vlagajo samo do 29. t. m. e_ Rlbarsko društvo v Celju bo imelo v ponedeljek 29. L m. ob pol S. zvečer v gostilniških prostorih hotela »Hubertu«, izredni občni zbor. e_ Občni zbor podružnice SLD v Celju bo dne 3. marca ob 16. v gostilniških pro štorih hotela jHubertus«. Zvečer istega dn« bo velik lovski ples v vseh gornjih arosto-rtih Narodnega doma. e_ Kino Union. Danes ob 16.30 ln 20.30 zvočna opereta >Tri sestre« (>Hčerke ge Lehmannove«) in zvočni tednik. Iz Maribora a_ Jubilejni nastop Glasbene Matice. V ponedeljek zvečer je priredila Glasbena Matica, k; praznuje letos loletnico svojega piodonosnega obstoja, svoj prvi letošnji javni nastop s koncertom svojega odličnega pevskega zbora v vehki kazlnski dvorani, ki jo je občinstvo napolnilo do zadnjega prostora. Dirigent zbora, skladatelj g. prof. Vasilij Mi-rk je povedal, da je sklenila Glasbena Matica ob svoji 15!etnici posvetiti svoj prvi ko-ncert pokojnemu skladatelju g. Oskarju Devu, kot neutrudnemu zbiralcu in harmonazatorju narodnega pevskega blaga (zbral in ohranil je našemu narodu nad 500 narodnih, predvsem koroških pesmi), kot velikemu skladateliu-umetniku, kot ustanovitelju ter dolgoltnemu zborovodji društva in pevskega rbora Glasbene Matice, ker bi brez njega nedvomno ne imeli te naše velevažne ustanove v obmejnem Mariboru, nikakor pa vsaj ne na taki umetniški višini. Zato zasluži slavni pokojnik, da se mu postavi v Mariboru viden spomenik, čimprej pa naj nosi vsaj ena mestnih ulic njegovo ime. Koncertni spored je obsega! 19 točk, večinoma koroških, gorenjskih in primorskih narodnih in pona-rodelih pesmi v Devovi priredbi, nekaj pa ie bilo tudi njegovih lastnih skladb. Ves spored so absolvirali mešani, molki in ženski zbor pod veščo roko g. prof. Mirka dovršeno ter v vidno zadovoljstvo občinstva. V srednjem delu koncerta pa je zapela odlična koncertna pevka, sopran i stik a ga. Hin-terlechnerieva štiri Devove skladbe., med njimi splošno narodna koroška »Dobeir večer. ljubo dakle« in večno lepo »-Gor čez izaro«. Za svoj umetniški nastop, pri katerem jo je spremlja! na klavirju gosp. prof. Mlrk. je žela pevka glasno priznanje in je prejela velik šopek krasnih nageljnov. Prvi korak Glasbene Matice v svoje jubMejno leto raznih javnih prireditev je bil nad vse posrečen baš s koncertom njenega ustanovitelja. nesmrtnega Oskarja Deva. Dr. RudolS Rožič PRAKTIČNI ZDRAVNIK ordinira od 24. jan. naprej redno V MARIBORU TRG SVOBODE štev. 6/1. a— Krajevna organizacija JNS na Teznu bo imela jutri ob 19. v Marinovi gostilni na Teznu svoj letni občni zbor. Udeležba ie obvezna za vse člane. a— Ljudska univerza. Javnost se opozarja na obe zelo zanimivi predavanji našega zgodovinarja g. dr. Ljudevi-ta Hauptmana, vseučiliškega profesorja iz Zagreba, ki bosta uvod v večji poHtlčno-socialni ciklus. V če.trtek ob 20.15 bo predaval o Bismaroku in pruskem duhu, v petek zvečer pa o podonavskih problemih. a— Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 25. t. m. bo ob 19. predaval sodni svetnik dr Vladimir Travner o kugi na Slovenskem. a— Protest čevljarskih obrtnikov. Uprava mariborskega Združenja čevljarskih mojstrov je sklenila prirediti danes ob 14. v Gambrinovi dvorani veiiko protestno zborovanje proti novim konkurenčnim industrijskim podjetjem v Mariboru. Na zborovanju se bodo obravnavala tudi vsa ostala važna stanovska vprašanja. V času zborovanja bodo čevljarski obrtniki zaprli vse svoje delavnice in prodajalne. a— Iz bolnišnice. V tukajšnjo bolnišnico so bili pripeljani na zdravljenje ITletni posestnikov sin Anton Perko iz Rošpoha, ki se mu je pri padcu na ledu zabodel nož v stegno, dalje 491etnl delavec Anton Uran-pok iz Ruš, ki mu je p-adlo pni spravljanju drv s Pohorja neko deblo na glavo in ga nevarno poškodovalo, 361etni posestnik Alojz Bračič, ki si je pri padcu zlomil levo nogo in pa 60!etni delavec Jernej Vag-ner iz Jelovca, ki so ga neki fantje napadli ter ga zverinsko obdelali s koli. a— Lani je bilo pri mariborskem okrožnem sodišču 1184 glavnih razprav, oa tega 867 pred malim in 33 pred velikim senatom 284 razprav pa je vodil sodnik poedi-nec. Državni tožilec ie predložil 1499 obtožb Sodniki so obsodili 1107 obtožencev 164 ie bilo popolnoma oproščenih, ostalih 228 obtožnic pa še ni rešenih 541 oseb e bilo obsojenih pogojno Zaradi zločmstva je biio obsojenih 709 obtožencev, zaradi prestopka pa 398. Gospodarstvo Produkcija in poraba premoga v novembru Manjša produkcija premoga v dravski banovini pri večji porabi nego lani Produkcija Že v septembru in oktobru smo opažali, da slovanski premogovniki v jesenski sezoni le v manjši meri dvigajo produkcijo, ker skušajo čim več premiaa oddati z zalog. Tjdi v novembru vidimo isto sliko: produkcija je bila nekoliko manjša nego v novembru 1932. čeprav k bila istočasno oddaja večja. Zato pa so zaloga premaga ponovno prav znatno nazadovale in eo dosegle stanje, ki je že precej nižje nego v novembru 19i>2. V slovenskih premogovnikih eo v novembru nakopali 113-148 ton premoga nasproti 104.844 v oktobru, 91.290 v septembru. 92.375 v avgustu, 80.498 v juliju in 75.773 v juniju. KakoT vidimo, je bilo trdi letos si-zonsko povečanje produkcije proti koncu leta znatno, vendar pa je bila 1. 1932. v novembru produkcija večja, in sicer za 8596 ton (v novembru 1932 je namreč znašala 121.744 ton). Prodaja premoca (brez lastne porabe in deputatov) pa je znašala v novembru 122.707 ton, to je 3706 ton več nego v novembru 1932. Tudi v prejšnjih meeecih j>a bila prodala premoga večja nego v jet reza joči b mesecih 1. 1932.; v juliju ie znašala proJaia 73.701 tono (+ 2162 ton), v avgustu 84.470 ton (+ 2534). v septemb. 99-187 ton (—572), v oktobru 115.497 ton ( + 5227) in v novembru 122.707 ton (+ 3706). Iz gornjih številk lahko sklepamo, da pe je nazadovanje trošnje premoga v glavnem ustavilo, povečanja potrošnje pa odpade, kakor bomo pozneje videli, predvsem na večjo prolaio premoga železnicam. Prdoukcrija in prodaja premoca sta se v drugem oolletiu preteklega leta do novembra v primeri z istim razdobjem 1. 1932. gibala tako-le: prod akcija prodaja julij-noveimber 1932 499.775 482.705 julij-noveimber 1933 482.161 495.562 — 17.614 + 12.857 V drugem polletju preteklega leta do konca novembra ie bila produkcija slovenskih premogovnikov za 17.614 ton manjša nego v istem razdobju 1. 1932., prodaja premoga pa je bila večja za 12-857 ton. Samo v novembru so slovenski premogovniki oddali z zalog 18.102 toni premoga in so se zaloge od začetka do konca meseca skrčile ia 18.102 toni. od 123.414 na 105.312 ton (leta 1932. v novembru le za 5932 ton. od 130.241 ton na 124.309). tako da so bil« lani v novembru zaloge že z;i skoro 19.000 ton manjše nego v istem mesecu 1. 1932. ter so do segle stanje, ki tako nizkega slovenski premogovniki še niso zabeležili 21 mesecev, torej skoro dve leti. V koliko večji meri so v sedanji zimi že do konca novembra slovenski premogovniki krili prodajo iz zalog, n^rn kaže znaten padec zalog od konca avgusti. ko eo zaloge dosegle, najvišje stanja 155.494 ton. V treh mesecih, to ie od konca avgusta do konca novembra so premogovniki pospravili z zalog 50.182 ton pra moga, to je približno eno tretjino prejšnjih Dražba kožuhovine Zgodaj zapadli sneg m prilično ostra zima sta ugodno vplivala na kakovost našega krzna, ki je bila boljša od one lanskega in predlanskega leta. Sejem kožuhovine, ki se je vršil 22. in 23. t. m. na velesejmu, je bil srednje dobro založen. Povpraševanja je bilo v splošnem dovolj, zlasti za dobro blago. Za slabo blago ni bilo nikakega zanimanja. Medtem pa so bili izredno lepi komadi prodani za cene, ki znatno presegajo one inozemskih trjišč. V prosti prodaji dosežene cene so bile seveda nižje od cen, ki bo bile dosežene na dražbi. Po provenijenci se je iztržilo 65 odst. krzna iz dravske banovine, ostanek pa iz vseh krajev naše države. Število kupcev je bilo znatno. DoSli so iz naše države, pa tud; iz Avstrije, Madžarske, Italije, Češkoslovaške, Nemčije in Francije. Mnogo blaga so kupili tudi trgovci iz Beograda. Kupci sp se zan;mali predvsem za kune zlatice in belice, dihurje, jazbece, veverice, nekoLiko manj za lisice. Na dra2bi so bile dosežene naslednje cene, ki veljajo seveda za prvjvrstno (Ia) blago: lisice gorske 195 do 250 Din, lisice gorske, izredni komadi do 330 Din, lisice poljuke 170 do 205 Din, kune zlatice 600 do 700 Din. kune zlatice, izredni komadi 820 Din, kune belice 500 do 580 Din, dihurji 95 do 125 Din, veverice 7 Din, veverice poletne 1.20 Din, divje mačke 64 Din. divji zajci, zimski 5.20 Din, divji zajci, jesenski 1 Din, jazbeci 60 Din. vidre 525 Din komad, jeleni 16 Din za 1 kg. Malo je bilo domačih mačk, domačih zajcev, srn, podlasic, polhov, volkov, medvedov in mrjascev. Zato pride to krzno z onim prepozno in povodošLim na dražbo dne 5. marca 1934. Gospodarske vesti =Ustanovitev Saveza trgovskih združenj za savsko banovino. V nedeljo dopoldne se je vršil v Zagrebu ustanovni občni zbor Saveza trgovsk.h združenj za savsko oano-vino. Zbor je otvoril predsednik zagrebškega Združenja trgovcev g. Ivan Prpič, ki je v svojem nagovoru podčrtal pomen stanovske organizacije za jugoslovensko tr-govstvo. Po krivici se trgovski stan pogosto smatra kot nepotreben faktor. Iz te mentalitete so nastali mnogi pojavi na škodo trgovstva. V najnovejšem času pa je prodrlo na pristojnih mestih spoznanje, da je treba bolj sodelovati z gospodarskimi organizacijami. Zato je treba ustanoviti organizacijo, ki bo lahko nastopala v imenu vsega trgovstva savske banovine in bo omogočala ožjii kontakt med posameznimi združenji. Nadalje je potreben savez zaradi uvedbe informativne službe in končno v zvezi s socialnim zavarovanjem. Zbor je nato prešel k volitvi uprave in nadzorstvenega odbora. Izvoljena uprava se je takoj konstituirala in je bil za predsednika soglasno izvolien g Ivan Prpič Članarina le bila določena 1 Din mesečno za vsakega člana združenja in vpisnina 10 Din Pravila so bila v to'iko spremenjena, da dobi vsako združenie. tudi ono, ki pozneje vstopi, svojega predstavnika v upravi. Po krajši debati- glede nekaterih drugih vprašani je zalog, medtem ko so v istem času 1. 1932 pospravili z zalog le 25 092 ton (leta 1932. so se zaloge od najvišjega stanja ob konca avgusta do konca novembra skrčila le od 149.401 na 124.309 ton). V 11 mesecih preteklega leta Je znašala produkcija slovenskih premogovnikov 1 milijon 35.662 ton, to je za 109.707 ton manj nego v istem razdobju 1. 1932. Od tega primanjkljaja odpade 92.093 ton na prvo polletje, na 5 mesecev drugega polletja pa le 17.614 ton. Oddaja premoga (brez lastne potrošnje in deputatov) pa je lani v 11 mesecih znašala 972.347 ton, to je le za 51.894 ton manj nego v istem razdobju leta 1932. Primanjkljaj tu v celoti izvira iz prvega polletja, ker je bila v drugem polletju oddaja večja. Oddaja v novembru V novembru so slovenski premogovniki oddali železnicam 51.317 ton (v oktobru 43.639), od tega železnicam v dravski banovini 19.965 ton (14.030), nadalje so oddali industriji 48.953 ton (50.456), od tega industriji v dravski banovini 29.100 ton (27.054),' za hišno porabo 12.590 ton (12 tisoč 441), raznim strankam 5953 ton (6173), brodarstvu 2965 ton (1520), izvozili pa so 979 ton (125S); skupaj so torej oddali 122.707 ton (v oktobru 115.497 ton), sami so porabili 4931 ton (4630), za depu-tate so oddali 3020 ton (2680), odpisali pa so od zalog 593 ton (61. V 11 mas?cih preteklega leta so slovenski premogovniki oddali ind atriji že 290.560 ton premoga, to je za 11.824 ton več .ieco v istem razdobju leta 1932. pri oddaji premoga železnicam smo im1?!! v prvem letju v primeri s prvim polMjem 1932 še primanjkljaj «d 65.144 ton, v drjgeim polletju pa beležimo že vsak mes>e večjo oddajo nego v ustrezajočem meseca preteklega leta. V petih mesecih drugega polletja od julija do konca novembra so slovenski premogovniki oddali železnicam že 190.315 ton, t, j. 23.790 ton več nego v istem razdobju 1. 1932. Ostala oddaja premoga pa je bila lani slabša, zlasti odetaia za hišno porabo. Tako eo premogovniki lani v oktobru oddali za hišno porabo le 12.441 ton nasproti 15.324 tonam v predlanskem oktobru, v novembru pa 12.590 ton nasproti 15.259 v predlanskem novembru. Sb?vilo zaposlenega delavstva ?e le v novembru le nebistveno povečalo, in sicer /a 23 na 5819. Predlanskim ;e bilo v novembru povprečno zaposlenih 6439 rudarjev. Število izvršenih nadnic (šihtov) fe prav tako zaostajalo za nredlanskim letom (lani v novembra 136 924. predlanskim 151.633"). Izplačane mezde delavstvu so se zaradi intenzivnejšega 7ni00slen;a nov^Čale ?e od setptem-bra na »ktober od 5 411.000 na 5.918.000 Din. od oktobra na november pa nadalje na 6 miliionov 306.P00 Din. Vendar ie bilo predlanskim v novembru iznlač^nih 7.164.000 Dm mezd, to ie za okrog 850 000 Din več. zbor še pozdravil predsednika nedavno ustanoviti enega Saveza trgovskih združenj v Beogradu g. Nedeljko Savica, ki je poudaril pomen stanovske organizacije in sodelovanje vseh trgovskih združenj v državi, ki mora imeti končni cilj ustanovitev centrale trgovskih korporacij, ki bodo lahko zastopala vseh 250.000 trgovcev v naši državi. = Plačilni promet s Španijo definitivno urejen. Kakor smo že pred tedni poročali, je med našo državo in Španijo prišlo do sporazuma glede plačilnega prometa, in sicer po naslednjih pogojih: Obe pogodbeni stranki se zavežeta, da bosta takoj osvobodili v-se dosedanje blokirane terjatve, ki izvirajo iz trgovinskega prometa. Glede plačila obveznosti, ki bodo nastale na podlagi bodočega izvoza iz naše države v Španijo, bo Španija dovolila svoboden transfer deviz v višini 50 odst. vrednosti našega izvoza, ostalih 50 odst. pa bo rezervirala za kompenzacijo z novimi španskimi trgovskimi terjatvami nasproti Jugoslaviji. Kakor poročajo sedaj iz Beograda, je bil ta sporazum včeraj podpisan v Beogradu v obliki izmenjave not V imenu naše države je sporazum podpisal minister za trgovino in industrijo dr. Šumen-kovic, v imenu španske vlade pa španski poslanik v Beogradu de Torrijos. Sporazum stopi takoj v veljavo in je sklenjen za 3 mesece z nemim podaljšanjem preko te dobe, dokler ena od pogodbenic dogovora ne odpove na enomesečni rok. = Carine prost uvoz ne velja za stare stroje in instalacije. Na podlagi čl. 23 zakonskega predloga o siplošni carinski tarifi je finančni minister izdal odlok, da se carine prost uvoz strojev, strojih delov in popolnih naprav za opremo tvornic lahko vrši po • predpisanih pogojih izključno le tedaj, kadar se uvažajo v nerabljenem stanju. Za rabljene stroje in naprave te ugodnosti ne veljajo. V vsaki vlogi, v kateri se zahteva carine prost uvoz strojev in naprav za opremo tvornic, se mora prosilec obvezati, da se bodo predmeti uvozili v nerabljenem stanju. Ta odlok bo objavljen v »Službenih Novinah« in bodo od tega dne prenehale vse oprostitve, ki so bile že izdane za porabljene stroje in nffn^ve, razen onih, ki so bile že izkoriščene. Borze 23. Januarja Na ljubljanski borzi je deviza Newyork danes obd/ržala nespremenjene tečaje, dočim je London nekoliko popustil. Avstrijski šilingi so se trgovali nespremenjeno po 9.15 ik 322.50, Bruselj 71.9250. Milan 27.1U, Madrid 42.70. Amsterdam 207.65, Berlin 122.35. Dunai 56.5C. Stockholm 83.25. Osb 81, Kobenhavn 72. Praga 15.32. Varšava 58.10. Bukarešta 3.05 Dunaj, (lečap v priv. klirinsru.) Beograd 11.04, London 28.33. Milan 47.42. NewTork 564.65, Pariz 35.51, Praga 25.70, Curih 175.30. 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 260 den., 7% invest. 59 den., 8% Blair 39 den., 7% Blair 37 den., 49» agrarne 28 den., 6% begluške 43 den., Kranjska ind. dr. 250 bi. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 269 den., za februar 266 den., za april 263 den., 7% investicijsko posojilo 60—65, 4% agrarne 28—30.50, 7% Blair 37 50—^38, 8% Blair 40.50- -42, 6% begluške 43—45; bančne vrednote PAB 235—238; industrijske vrednote: šečerana Osijek 130—150. Trbovlje 100—lin. Beograd. Vojna škoda 277, 272 zaklj., za februar 276 275 zaklj., za m are 275, 273 zaklj., invest. posojilo 60.50, 59.50 zaklj., 4% agrarne 30.50, 30 zaklj., 7% Blair 37 zaklj.. 8% Elair 39.50—41, 79J> Drž. hip. banka 54—56, Nar. banka 3910 zaključek, PAB 237, 234 zaklj. Dunaj. Trboveljska 12.30. Alpdne-Montan. 9.81. Blagovna tržišča 21 TO + Chicago. 23- januarje. Začetni teCatis Plenica: za maj 89.75, za julij 87.50. za september 88.75; koruza: za maj 51.875. za julij 53.625. + Winnipeg. 23. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 68.25. za maj 69.125. + Ljubljanska borza (23. L m.) Tendenca mirna — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 80 dneh): pfisni-<*a (po mlevski tarifi): baSka 79-80 ke po 140 — 142.50; sremska in baraniska. 78-79 kilogramov yo 137 50—140; koruia (po navadni tarifi): promptna po 125 — 127.50; nova suš-na 115 — 117.50. nova sušena za januar 122 50 - 125; moka: baška >0« po >40 _ 245 banatska po 250 - 255 4- Novosadska blagovna borza (23. L m.) Tendenca mirna, promet j>e bil slab. — Pšenica: baška, okol. Novi Sad. Sombor, sremska 93 — 95: srednr--baška 94 — 66; gornjebaška in slavonska 95 — 97; baška potiska 96 — 98; gorn'ebanatska 91 — 93; iužnobanatrfsa 90 — 92. _ Oves: ba-5ki. sreinski in slavonski 51—53 — Ječmen: baški, sremski, 64/65 kg 66 — 68. Koruza: baška in sremska stara 75 — 77; nova 50—52; nova sašena 66 — 68; banatska stara 72—74 nova 4S—50; nova suš. 64—66. Moka: baška in banatska ^Og« m »02g< 170 — 190; >2« 145 - 165; >5« 130 — 150; »6« 100—110; »7« 75 -85. >8« 6750-72.50: sremska. slavonska >0g« in >0gg< 165—180; >2« 145 - 165; »5« 125 _ 145; 6« 100 do 110- ,7« 75 - 85: »R« 67.50 — 72.50 -Otrobi: baški in sremski 57 _ 59; banatski 54 — 56. _ Fižol; baški in sremski 125 do 130 4- Somborska blagovna borza (23. i. m.) Tendenca mirna. Prometa je bilo 65 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor 92 do 94; gornjebaška, banatska potiska in sremska 94 _ 96; banatska 90 — 92; baška potiska 95 _ 97. Koruza: baška stara 74 — 76. baška in sremska nova 49 — 51; za awil-iunij 70 — 72; nova sušena 66 — 68. Moka: baška *0g« in *0gg< 165 — 185; >2« 145 do 165- »5« 125 — 145; >6< 95 _ ICO; >7< 70 do 80; >8« 65 _ 80. ŽIVINA -I-Sejem na živino v Mariboru. Na živinski sejem 23. t. m. je bil dogon zelo dober, pa tudi kupčija je bila živahna. Prignanih je bilo 514 glav, od teh je bilo prodanih 216, in sicer 14 za izvoz v Italijo. Prignanih je bilo 16 konj, 13 bikov, 148 volov, 321 krav in 16 telet. Cena za kg žive teže 1e bila: debeli voli 3.25 do 4 Din, poldebe- 11 2.75 do 3.50, voli za rejo 2.75 do 3.25, voli za klanje 3 do 3.50, klavne krave debele 2.25 do 3.25, klobasarlce 1-75 do 2, molznice 2 do 2.25, breje krave 2 do 2 25, mlada živina 2.75 do 3.25. teleta 4 do 5 dinarjev. Cene mesu so bile: voli I. 10 do 12 Din, II. 8 do 10, meso bikov, krav ln telic 4 do 7, telečje meso I. 14 do 16, IL 10 do 12, sveža svinjina 10 do 16 Din. S o Zbor sokolskih prosvetarjev Prosvetni odbor Sokolske župe Ljubljana sklicuje v nedeljo 28. t. m. ob 9. dopoldne v mali dvorana Sokolskega doma na Taboru sejo zoora društvenih prosvetar-jev, ki je strogo obvezna za vsa društva in čete. Vsa ona društva in čete, ki se zbora ne bodo udeležile, morajo poslati župnemu prosvetnemu odboru pismeno opravičilo. Dnevni red seje je naslednji: 1. otvoritev in pozdrav predsednika 2PO ter njegovo splošno poročilo, 2. poročila posameznih referentov ŽPO, 3. poročila okrožnih prosvetarjev, 4. delovni program za leto 1934, 5. volitev predsednika 2PO, 6. samostojni predlogi okrožij in edinic v svrho smotrenejšega dela in izvajanja prosvetnega delovnega programa in poenostavljenje prosvetne statistike, 7. slučajnosti. Bratske edinice naj vse predloge za sejo zbora društvenih prosvetarjev pošljejo žPO-u najkasneje do 25. t. m. Prosimo točnosti in polnoštevilne udeležbe. Zdravo! — Prosvetni odbor. Smučarski odsek Sokolske župe Ljubljana naznanja, da se začne tečaj za tekmovalce v smučarskih likih v sredo 24. t. m. Tečaj se bo vršil v šmarnogorskem sedlu ali pa na Golem brdu. Zbor vseh prijavljenih tekmovalcev je v sredo ob 7. zjutraj na glavnem kolodvoru, od koder se odpeljejo z osebnim vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 7 20. do Mednega. Zdravo! Sokol za zgradbo vseučiliške knjižnice. Sokol III. v Ljubljani je na svojem občnem zboru v nedeljo pod predsedstvom staroste br šaple in na predlog visokošolca brata Jožeta Ličena soglasno sprejel sklep naj bi vsa tokolsks društva v dravski banovini z organiziranim nastopom podnrla akcijo, ki fo ie naša akademska mladina zanočela za posnešeno zeradbo vseučiliške knjižnice v Liublisni Zastopniki Sokola ITI bodo sklep občneea zbora stavili kot predlog upravi ljubljanske župe. iz Liubljane pa bo akcija zajela vso sokolsko Slovenijo. Največja ladja sveta čim več prostora, luči in razgleda za vse potnike K rojstvu japonskega prestolonaslednika V ladjedelnici v Saint Nazairu ob Atlantskem oceanu leži ladja 75.000 t, ki je 313 m dolga in 7 in pol krat težja od 300 metrov visokega Eiffelovega stolpa. Majhni kakor mravljinci so videti na tem orjaku in ob njem tisoči delavcev, ki montirajo ta čas vanj velikanske parne kotle in motorje. »Normandie«. kakor se imenuje ta do-rfej največja ladja na svetu, last družbe Compagnie General Transatlantique, nastopi spomladi prihodnjega leta svojo prvo ▼ožnjo iz Le Havra v Ne\v York. Pričakujejo, da bo to 5400 km dolgo porovanje ©pravila v štirih dneh. Veliko je bilo veselje med prisotnimi tisoči, ko je 29. oktobra lanskega leta orjaški trup »Normandije«, za katero so stroški preračunani na 750 milijonov frankov, brez vsake nesreče prvič splaval ▼ morje. Potem je pa nastal okoli nje sumljiv molk. Že so se začeli pojavljati dvomi. ali bo ladja sploh kdaj popolnoma dovršena, ko je prispela v javnost vest, da so v tem času pod vplivom velikih požarnih katastrof, ki so zadele francosko trgovinsko mornarico, preizkušali samo najrazličnejše metode, da bi takšne nesreče za »Normandijo« že vnaprej preprečili. Rezultat teh poskusov je bil ta, da so ladjo opremili s sistemom avtomatičnih vrat, ki se v primeru požara same zaprejo in omejijo ogenj na dotični del ladje. Ko so našli še druge zadevne zaščitne načine, so se odločili, da orjaka dovršijo. »Normandija« bo prvi francoski vele-parnik, ki bo obratoval z elektriko. 79. parnih strojev s skupno 160.000 k. t. bo gnalo Štiri električne motorje, ti pa bodo vrteli vijake. Na krovu bo prostora za 2170 potnikov in 1330 mož posadke. Družbi ni šlo za to, da bi spravila na ladjo čim več potnikom, temveč da bi jim prožila čim več udobnosti in varnosti r vseh razredih. Za notranjo opremo so skrbeli najboljši francoski arhitekti. Načrte skrbno skrivajo, lisiti pa vedo povedati, da bodo na »Normandiji« razne novotarije: n. pr. viseči vrt na najvišji palubi, veliko plavalno kopališče z barom tn gršlko telovadnico, velikanske jedilnice, razgledi za potnike vseh razredov na vse strani. Čim več prostora, čim več luči in čim več razgleda, to je bila vodilna misel pri gradnji največje ladje na svetu. Svetovna zgodovina in naše vrtne rastline Aleksander von Humboldt je 1. 1803. poslal prvi semena dalij botaniškim vrtom v Berlinu in Parizu. Nič dosti prej niso prišle te krasne cvetlice, ki izvirajo kakor paradižniki iz države kralja Monte-eume, v Španijo. Danes se jim divijo milijoni na obeh polovicah zemeljske krogle in razstave njihovih stoterih pavrst privabljajo vse črno občinstva. V času, ko sta Handel in Bach skladala «voja nesmrtna dela, 1. 1721. je neka francoska fregata priplula iz Severne Amerike 8 semeni sončnice. A šele dve sto let pozneje so postale njene citronasto rumene ki čokoladno rjave plemenite vrste zaklad razvajencev. V istem času približno je priplula iz Čileja neka druga ladja s petimi eksemplarji jagod z velikimi plodi na Francosko in Versailles je postal zibelka našega veselja nad to žlahtno rastlino. V dobi, ko so v Vatikanu izvajali prvič Paiestrinovo muznko, so ljudje majali glave nad prvimi gomolji krompirja, ki se je moral potem še 150 let boriti za svoje priznanje. Rdeče pelargonije so prijadrale 16S0. okrog rta Dobre nade v Evropo, ki pa je imela ta čas preveč opravka z Avgustom Močnim in Petrom Velikim, da bi jim posvetila kaj pozornosti, prav tako je nad pojavo Napoleona Bonaperteja prezrla prihod modrih 1 obeli j od istotam. Ognjena kreša je prišla iz Peruja skoraj istočasno kakor divja trta vz Severne Ameri- ke. Amerika od severa do juga je tudi domovina skoraj vseh kaktej na svetu, dočim so dospele razne sukulente, ki jih po krivici prištevajo h kaktejam, iz Afrike. Najstarejša vrtna cvetlica na svetu, japonska krizantema. je dospela šele pred sto ieti na Zapad. Vsa njena krasota izvira od do kolen visoke rastline z rumenimi, kakor para velikimi, dišečimi kamilnčnem podobnim cvetom. A že v Kristusovem času so bili neznatno rastlino tako razvili, da so na kitajskih cesarskih dvorih prirejali cele razstave krizantem. Velika giladiola je priromala proti koncu 17. stol. iz južnoafriških step v Evropo, kier so jo križali s sredozemsko in prastaro malo vrtno gladiolo. Dišeča rezeda je opajala evropski vonj že mnoga desetletja, ko so 1. 1S87. odkrili, da ji je domovina Egipt, domovina mačk. Prve plemenite majnice so zadišale v 15. stol. na vrtiču neke dunajske hiše, a divja" kostanj je priromal iz svoje domovine, severne Grčije 1576. na Dunaj. Od tam je začel svoj zmagoviti pohod po svetu. Kdo je v tistih časih, za katere beleži zgodovina vstajo na Holandskem, Šentjernejsko noč, obgilavitev Marije Stuartove in prvo objadranje zemeljske krogle, pač mislil na to, da bodo vsi ti človeški dogodki s svojimi zmagami in porazi minili za vselej, dočim bodo divji kostanji šumeli dalje v človeško bodočnost? Avstrija proti nacističnemu terorju Major F e y, kt ga je zvezni kancelar pooblastil, da nastopa z vsemi postavnimi sredstvi proti zločinskemu početju narodnih socialistov Amerika ima samo še 20 milijonarjev Ameriški urad za dohodnino objavlja davčne deklaracije za 1. 1932. Iz tega seznama Izhaja, da ima Amerika danes samo Se dvajset oseb, ki razpolagajo z dohodki nad milijon dolarjev letno. L. 1929. je bilo takšnih oseb v Ameriki še 513. Z jadrnico okoli sveta Mož s petimi ženami aH kaj se lahko zgodi možu, ki noče biti zadovoljen z eno samo ženo Varšavsko občinstvo govori že nekaj dni o prevejanem ženitvenem sleparju Jakobu Ruškovjatu iz varšavskega predmestja Na-levke, ki je obljudena večinoma z židovskim prebivalstvom. Pred tremi meseci se je oženil zavarovalni agent Rušfkovjat z lastnico neke pralnice perila. Bil je na oko zadovoljen z ženo in tudi ona je živela v lepi harmoniji z možem. Toda nekega dne js stopila v pralnico ženska, ki je spoznala v moškem zakonskega soproga svoje prijateljice. Vprašala ga je. če ni več oženjen z njeno prijateljico. Ruškovjat je moral priznati, da vsekako še ni ločen od nje. Takoj ko je spoznala bigamista, je ženska hiteia ▼ Hendrikov. kjer je poročala svojd prijateljici o nepričakovanem odkritju. Novica o bigamistu se je bliskoma razširila po vsem okraju in kmalu nato je pridrvelo k Ruškovjatu Je troje žensk, ki so vse pokazale poročne liste, na katerih je stalo, da je Ruškovjat njih zakonski mož. Tem trem žensikam se je na koncu pridružila še četrta žena s štirimi otroki. Med možem in njegovimi peterimi ženami je nastal pravcati vihar. Prevarane žene so se vrgle na sleparja in ga premlatile s pestmi in so tako dolgo bile po njem, dokler ni izdihnil. Francoz Alain Gerbanlt. ki se je 27. decembra 1932 vkrcal na svojo jadrnico v Mar-Sfillen, je te dni srečno pristal na otoku Hivava v Polineziji O teh čudovitih krajih poroča Margita Matches v svojem ilustriranem potopisu »Divji paradiž«, ki ga pri-občuje tedenskega revija »življenje in svet« Smrt slikarja Utrilla V Barceloni je preminul znani slikar Utrillo v 72. letu življenja. Utrillo je bil po rojstvu Španec, v svoji umetnosti pa je bil skozi in skozi Parižan, in sicer eden izmed največjih sodobnih slikarjev. Poleg Pisassoja in Matisseja je dobival kakor ta dva za svoje slike tudi največ denarja. V Utrillovih slikah prevladuje konstruktivna, strogo arhitektonska linija in moderno slikarstvo je z njim izgubilo eno najprivlačnejših osebnosti. Nenadna smrt igralca Angleški lgraifcc Guding Clarke je pred dnevi umrl nenavadne, smrti pri skušnji za »Orfeja v podzemlju«. Med skušnjo je stal ca odru s svojimi tovariši. Tedaj je pristopil k njemu neki igralec, ki ga je pozdravil s tem, da ga je potrepljal po hrbtu. Clarke se je trenutno zgrudil na tla ln »o ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico, kjer Je umrl, ne da bi se mu bila vrnila zavest. Smrt je tembolj čudna, ker je bil Clarke nenavadno močan mož ter se je uril tudi v težki atletiki. Tovariš: so mu zaradi tega vzdeli pridevek »jekleni mož«. __-— Za dobro in slabo voljo Škota je prevarila žena in se je hotel ločiti od nje. Zaman ga je na kolenih prosila odpuščanja, ostal je trd kakor kamen. »Bernard,« je vzkliknila končno v potoku solz, »ali si že pomislil, kaj stane odvetnik?« »Vstani. draga,« je dejal mož, »daj ml poljub! Kdo bi ti ne odpustil?« * On: »No, bnaS spet svoj glavobol?« Ona: »Svoj glavobol? Svoj glavobol? čigav glavobol naj bi pa Imela?« ČITAJTE TEDENSKO REVIJO »ŽIVLJENJE IN SVET" ? Rimska cerkev se hoče polastiti pravoslavnih cerkva Varšavsko glasilo narodne demokratske stranke »ABC« poroča, da namerava rimsko katoliški episkopat na Poljskem pod-vzeti pri upravnih oblastvih potrebne korake za razlastitev 724 cerkva in cerkvenih objektov grške pravoslavne cerkve. To postopanje episkopata Ima svoj vzrok v tem, da je proces proti pravoslavni cerkvi pri najvišjem državnem sodišču končal z izjavo sodišča, da ni pristojno razsojati v tem sporu ter z opazko, da imajo v tej stvari odločati upravne oblasti. O ceremonijah ob priliki rojstva japonskega prestolonaslednika smo že poročali, danes pa objavljamo sliko, ki kaže, kako se cesarska rodbina zahvaljuje za ovacije prebivalstvu. V sredi mati japonske oesarice, okoli nje princi in princese Za varnost potnikov v električnih vlakih Nov varovalni sistem v Švici Uprava Švicarskih železnic dela ta čaa zanimive poskuse z novo vrsto električne naprave, ki naj bi dvignila varnost na elek-trificiranih železnicah. V bližini signalnih drogov in ▼ tnrez4 % njimi so nameščene med tračnicami in tik ob njih dvojice kovinskih teles. Tem dvojicam ustrezajo enaka telesa na lokomotivi, ki so nameščena 8 cm nad tračniškimi. Če je proga odprta, vozi vlak brez vsake ovire mimo. čim pa je signal zaprt, vpdiva-ta telesi na tiru na lokomoliivni telesi tako, da se tu avtomatično vključi električni tok, ki sproži celo vrsto signalov na lokomotivi sami. Pred strojevodjem uigasne zelena luč, sirena zatuli, zavore prčno avtomatično delovati in ustavijo vlak. Pri običajni brzini se vlak ustavi kakšnih 50 m po signalnem drogu, pri veliki brzini 100 in več kilometrov »e us-tavi največ pol kilometra po signalu. Švicarska železniška uprava dela sedaj poskuse, da bi dosegla še ugodnejše rezultate posebno pri velikih voznih brzinah. Prednost novega varovalnega sistema je v tem, da napravi vlak skoraj neodvisen od strojevodjeve pozornosti. Nova vohunska afera Italijan Dante Fancincani, ki so ga aretirali v Toulonu, ker je vohunil za Italijo ot&fca polabt je utiftniCa (faaje je Kila tfnedo£$nau moi&^a krava Podravnateli zoološkega oddelka naravoslovnega muzeja v Kensingtonu ie zbral vsa poročila in podatke o lochneški pošasti in je prišel do prepričanja, da gre za navadno, sivo morsko kravo Ta žival je v Severnem morju zelo pogosta in so jo videli čestokrat na zapadni obali Anglije, je pa dosti manjša nego domnevani monstrozaver škotskega jezera. Doseže kakšne 3 m v dolžino, zelo redko tudi 4 m. a ni izključeno, da gre tu pač za ekseinplar, ki meri svojih 6 m. Domnevo znanega zoologa podpira dejstvo, da so pred nekoliko leti tudi v nekem norveškem celinskem jezeru opazili morsko kravo, ki je tja priplavala skozi 48 km dolg podzemeljski tok. Isto teorijo zastopa škotska zoologinja ga. Kranstonova, ki je pred nekoliko dnevi opazila v Loch Nessu proslulo pošast. Ni bila podobna kači, temveč prej morski kravi, seveda pa jo malo motijo njene dimenzije, kajti žival je merila najmanj 10 m in tako velike morske krave še ui videl noben človek. Tudi ravnatelj Škotske zoološke družbe dr. Gillespie pravi, da gre za morsko kravo in opira svojo trditev na pripovedovanje starih mož iz kraja Fort Augustus, da je pred 50 leti bivala cela družina morskih krav v jezeru Loch Nessu. Ribiči okoli tega jezera niso nič kaj zadovoljni s po- 31 Zvezi te Številke po vrstnem reda % ravnimi črtami ia našli boste lochne&ko poiastj šastjo, ker se boje, da bo uničila ribji rod jezera. Doslej so jo videli najčešče ob iztoku reke Garry v jezero, a baš tam je rib največ. Sicer pa smo že omenili, da »požast« Škotom ne prinaša samo škode Hoteli okoli jezera in v bližnjih kraiih se na vsak način ne pritožujejo, obiskovalcev, ki ostav-ljajo za seboj lepe tisočake je vedno dosti. To ugotavljajo tudi londonske »The Financial New« v strokovnem članku, v katerem pravijo, da je dviganje akcij Škotskih brodarskih in železn ških družb pripisati v prvi vrsti povečanemu turističnemu prometu. Listi imajo isto tako višje naklade, kar ni slaba rečv a tujci prav radi kupujejo tudi razno škotsko drobnarijo, tako da ima tudi trgovina od vsega svoj profit Popolnoma zastonj je za naročnike »JUTRA« njih nezgodno zavarovanje pri zavarovalnici »Jugoslaviji«, saj točnosti v plačevanju ni smatrati za kako protidajatev. Danes preneha veljavnost tega zavarovanja, če še niste poslali naročrine. Tatvina med železniško nesrečo Se je v svežem spominu strahovita železniška katastrofa pri Ponvponneu, oziroma Lagnvju v Franciji, kjer je požela smrt 300 žrtev. Te dni pa je prejela policija v Munkačevu ovadbo urarja Handelsmanna. Poročaj je, da je prinesla k njemu Marija štefova v popravilo uro iz platine s štirinajstimi briianti in šestimi smaragdi. Han-delstnannu sp je takoj zazdelo da ne more biti uTa pravega izvora. Opozoril je policijo, naj uvede poizvedovanje, odkod ima Stefova tako dragoceno uro. Orožniška postaja je dobila povelje, naj zadevo preišče in res se je kmalu izkazalo, da Stefova ni kupila dragocene ure, ki je bila ukradena pri železniški katastrofi v Lagnvju. Štefova je namreč služila v Ncv Yorku in se je vračala k svoji hudo bolni materi v domovino. Vozila se je z vlakom, ki je za vozil v brzi vlak Pariz—Nancy. Stefova je prvotno trdila, da je dobila uro v Ameriki od svojih gospodarjev v dar, slednjič pa je priznala, da je vzela uro nekemu ponesrečencu, žrtvi železniške katastrofe. Kazalec ure z brilanti in smaragdi se je ustavil natančno ob času nesreče. Na časovniku pa so sledovi krvi, ki jo je preli-la nedolžna žrtev pri Lagnvju. ANEKDOTA Harry Lambertz-Paulsen, pred leti umrli kabaretist, je tmel veliko smolo s podjetji, ki jih je osnoval. Danes je otvoril nov kabaret, jutri je bil že na tleh. Denarja ni bilo nikoli. Nekega dne se je začela prepirati ž njim neka subreta Truda H. med predstavo zaradi zaostale gaže. »Niti besedice ne spregovorim, dokler mi ne izplačaš gaže,« je za vpila zvezdnica. »Lepo,< je odvrnil Harry, stopil na oder in naznanil: »Truda H. v svoji novi senzacionalni gluhonemi pantomimi!« Pristopajte k »Vodnikovi družbi" --—- VSAK DAN ENA SKUŠNJA ZA MASKARADNI PLES »O ti najlepša vseh žena... jaz ljubim ta...« ŠPORT Na blejskem prvenstvu Nekaj vtisov • prvenstvenih tekmovanj GZSP Bled jc biser Gorenjske in v zibelki ju-goslovenskega smučarstva in prav je, da »i je Gorenjski zimskosportni podsavez po dolgem izbral »podobo raja« za svojo prvenstveno prireditev. Jeseničani so imeli v rokah organizacijo, Blejci pa so pripravili ostalo — in celo sneg. ki so ga imeli zadnje sezone zmerom manj kakor ostali. Letos »o jim vremenarji nasuli zvrhano mero bele mane in res so nam v nedeljo pokazali svojo panoramo v očarujoči belini. V soboto je bila slika še zelo medla in meglena Izpod oblakov je neizprosno lil droben dežek in po cestah so samo žalostni smučarji obračali poglede v mrko nebo. Dokler ni bilo treba izpod strehe, je bilo prijetno: v tržnici je bil štab funkcionarjev, pri »Jeklerju« in v »Toplicah« pa so s priznano rutino skrbeli za telesni blagor večjega dela udeležencev. Ko je bilo treba na start, se je nebo še bolj zmračilo iti deževalo je že kar v štrenah. Gorenjci čislajo disciplino in vse je šlo kot pripravljeno, toda Bohmjci in vojaki so le zamudili za pol ure — brez zamere • prestavljeni začetek priredit^. Na startu so dvignili nekaj vrtnih dež-rrkov, poleg njih so »poslovali« še običajni in promenadni, ostali pa smo vihali ovratnike in vlekli glave med ramena. Do-b^e pol ure so odhajali, z najboljšo voljo kakor ob najsvetlejšem soncu. Vračali so nekateri drugačni, bili pa so v večini sveži, vsi pa mokri kot miši. Do trdega mraka smo čakali zadnjega, ki se je med vsemi zde! najbolj zadovoljen. In najbrže niti onazil ni, da so ga sodniki čakali s svečami in je začel dež dobivati gostejšo obliko in svetlejšo ba^vo. Nov sneg! Sodniški zbor mladih sil je opravil po-*el kar mimogrede, izda! še meni rezultate in nato smo lahko stopili med tekmovalce v Parkhotel. Predsednik, jeseniški Junan g. mag. Žabkar. jih je zanosno pozdravil. njemu se ie priključil še domači g. Vovk, od tedaj ra so se razne »kategorije« navzočih uredile prijetno bivanje po svoie. Tekmovalci so kmalu odšli počivat, ostali pa si zaradi tega niso delali največ *krbi. Sai ie tako ?osto . Barbare v povorki rudarjev v cerkev godbi še taktlrai, ko se je nenadno zadet od kapi zgrudil pred godbo in umrl. Vdovo je nato povabil njen svak, pokojni ustanovitelj in I. starosta zagorskega So kola, Matija Medved, v Zagorje, da je pomagala pri gospodinjstvu Tudi po Medvedovi smrti je »teta« ostala v hiši, ko se je tja priženil pokojni Tomo Koprivec. Id je poročil Medvedovo rejenko Amalijo Tu je »teta* nadalje gospodinjila, zvesto in varčno, po smrti Koprivca in njegove soproge je sama vodila vse gospodinjstvo. Tudi, odkar se je KoprivČev sin Mirko poročil, skrbi za vsa dela, na veliko zadovoljstvo sedanjih lastnikov. Kakor je spretna v gospodinjstvu, tako zna teta tudi zabavati goste v krčmi. V nedeljo je bilo v gostilni živahno, mnogi prijatelji in znanci so prišli Nežiki čestitat. Ob tem ji tudi mi toplo čestitamo, da učaka vsaj stoletnico. z— Rudarji »o prejeli zaslužek od družbe »Jerme«. Kakor smo pred meseci poročali, so rudarji, ki so bili zaposleni v rudniku »Jerma« v Srbiji, prišli nazaj, ker jim družba ni izplačevala zaslužka. V Beogradu jim je bilo obljubljeno, da bodo prejeli denar po pošti. Kljub večkratnim opominom pa zaslužka niso prejeli, in so se s prošnjo obrnili na posl. g. Milana Mravlje-ta. G. poslancu je intervencija uspela, in so rudarji svoj zaslužek že prejeli. Iz Novega mesta n— Osmi sestanek zdravnikov. V nedeljo se jc vršil v banovinski ženski bolnici osmi sestanek zdravnikov iz Dolenjske in Bele Krajine. Na sestanku, ki je bil zelo številno po gg. zdravnikih obiskan, je predaval g. dr. Kosta Konvalinka iz Toplic o kopališki terapiji s posebnim ozirom na Dolenjske Toplice. Podal je tudi zanimivo sliko razvoja Dolenjskih Toplic, počenši s srednjim vekom. Govornik je zatem obširno razpravljal o radioloških svojstvih Toplic in posebno poudaril socialni pomen revmatičnih obolenj. V živo debato je posegel g. dr. Kiissel iz Črnomlja, ki je zlasti podčrtal potrebo organiziranega boja proti revmatičnim obolenjem tudi v naši državi, slično, kakor se to godi v Angliji, Franciji, Češkoslovaški itd. Sekundarij ženske bolnice g. dr. čerček je nato demonstriral več zanimivih primerov iz tukajšnje bolnice. nakar sta še razpravljala dr. Kiissel in dr. Dereani o aktualnih zdravniških vprašanjih. n— 15letnico pomočniškega odseka Obrtnega društva so v nedeljo praznovali v obrtni dvorani v Sokolskem domu. kamor so prišli v lepem številu člani, mojstri in načelniki zadrug. Jubilejnega občnega zbora se j« udeležil tudi župan dr. Režek, ki je v daljšem govoru naglasil, da bo delal za premostitev vseh ovir in vrzeli, nastalih med obrtništvom in ostalimi javnimi delavci. Po toplih čestitkah predsedniku Obrtnega društva g. Agnitscha, g. Svetca in g. Mirtiča kot prvega predsednika društva so prišla na vrsto poročila funkcionarjev, med katerimi je omeniti predvsem blagajniško, g. S. Koširja, ki izkazuje čistega 3162 Din. rri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor s predsednikom Rutarjem, tajnikom Koncili jo in blagajnikom Koširjem. Igral je tudi tamburaški zbor, ki kaže lep napredek. * BREŽICE. Predsedstvo sreske organizacije JNS sklicuje redno letno skupščino na dan 3. februarja 1934 ob 9.45 v vaiiki dvorani Narodnega doma v Brežicah. Na dnevnem redu so poleg običajnih točk poročila banovinskega tajnika g. dr. Zajca in narodnega poslanca g. Ureka. Udeležba vseh prizadetih faktorjev je brezpogojno obvezna. — Zdravo. DOLENJI LOGATEC. Malo se sliši in bere od nas, vseeno pa je v našem kraju prav živahno. Posebno je vidno delovanje našega Sokola, že tretjo nedeljo zaporedoma smo imeli lutkovne predstave pod vodstvom g. Misleja v veliko zadovoljnost in veselje mladine kakor tudi odraslih. Sokol namerava v najkrajšem času napraviti zvočni kino ter je v ta namen uvedel akcijo za brezobrestno posojilo, ki prav dobro napreduje m je našla odmev pri vseh slojih občinstva. Zamisel zvočnega Kina od strani Sokola je kar najtopleje pozdraviti, ker se bo odslej tujcem, katerih je v seziji zaradi izredno nizkih cen zelo veliko pri nas, nudilo poleg prekrasnih izletov in lepega kopališča še predstave v kinu. — V soboto 20. t. m. je imel v Sokolskem domu g. škulj, šolski nadzornik v pokoju, predavanje o narodni obrambi. Predavanje je bilo prav dobro obiskano in se je ob tej priliki oživela tudi podružnica CMD, ki je svoječasno v Dolnjem Logatcu prav pridno delovala. Sokol nam obeta v tej sezoni še več predavanj. — V nedeljo 21. t. m. je bil občni zbor strelske družine in so si strelci izvolili za predsednika žand. poročnika g Andreja Mavroviča. — Za 3. februarja pripravlja Sokol svojo tradicionalno predpustno zabavo v vseh prostorih Sokol-skega doma. Sodelovale bodo tri godbe, med njimi tudi vojaški orkester iz Ljubljane. čisti dobiček je namenjen predvsem s»a popravilo doma. — Za prihodnje dni se nam obeta ie več občnih zborov, med drugimi krajevne organizacije JNS, katerega se bo udeležil tudi narodni poslanec g. dr. Stane Rape. POLJCANE. Tukajšnji banov, zdravnik dr. A. Hronovsky priredi v okviru gasilnega društva splošno dostopen tečaj o prvi pomoči. Tečaj se bo vržil skozi tri tedne vsako sredo v pekelski šoli ob pol 20. uri, začenši v sredo 24. t. m. Vsi, ki se zanimajo, zlasti tudi pripadniki Sokola, planinskega in ostalih društev, naj se poučnega tečaja v čim večjem številu udeleže. — Občni zbor Sokola Poljčane bo v nedeljo 28. t. m. v društveni dvorani uo 16. z običajnim dnevnim redom. Svojo sokolsko disciplino boste dokazali s tem, da se zbora vsi udeležite. — 2e večkrat smo omenjali v »Jutru«, kako potreben bi bil razsvetljave košček ceste od gasilnega doma proti Sp. Poljčanam. Zdaj je tudi tam zagorela luč, kar je uvidevno in hvalevredno delo občine, in s tem je vsem, ki imajo tod ponoči opravka, zelo ustreženo. Ko bo razsvetljen še oni del od dravinjskega mostu v Pekel, bo tukajšnja cestna razsvetljava kompletna. SV. LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU V nedeljo 14. t. m. je bilo po rani maši v šoli predavanje iz kmetijstva. Predavala sta sreski veterinarski referent g. dr. Jed-Iička o kužnih boleznih pri svinjah, sreski kmetijski referent g. Zorčič pa o oskrbovanju travnikov, o obnavljanju starih travnikov in kako je napravljati nove travnike. Poln razred poslušalcev obeh spolov je z zanimanjem sledil obema gg. predavateljema, ki sta na poljuden način strokovno snov temeljito obdelala kar je bilo razvidno zlasti iz poznejše debate. Vsi navzoči so bili obema predavateljema prav hvaležni za to vrsto strokovno-gospodar-skega pouka in so izrazili željo, da*bi še večkrat ka j takega slišali. Prav lepa hvala obema predavateljema in prirediteljem! — V nedeljo 29. t. m. pa bo občni zbor krajevne organizacije JNS za Sv. Lovrenc, in to po rani maši v gostilni Zdolšek. Pridite! Za člane obveznost, somišljeniki pa vljudno vabiieni! Odbor. T>TMMA. Začetek ob 20. Sreda. 24.: Kulturna prireditev v črni mlaki. B. četrtek. 25.: Kariera kanci i-sta Vincfga. Premiera. Č 'trfek. Pitck, 26.: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. ^r-da. 24-: Nižava. Sreda. Četrtek. 25.: Tičar. C. Petek. 2G.: Zaprto. * Ta teden prinese v drami dvoje premier. V četrtek uprizore Lichtenbergovo komedijo »Kariera kanclista Vinciga« z g. Sancinom v naslovni ulogi. Vesela, duhovita in ti pa tam malo navihana komedija bo Ijublian-skeanu občinstvu prav posebno dobrodošla. Premiera bo izjemoma za red Četrtek, vendar je sedežev vseh vrst še dovoli na razpolago. Rfzijo vodi Bratko Kreft. — Izredno čislani francoski dramatik Jack DevaL, ki žanjj pravkar silne uspehe z novo komedijo •Tovariš«, pride na oder naš? drame v soboto s tridejansko komfrliio ^Gospodična*, izredno zanimivo dnačajih. V komadu nastopijo Šaričeva, Nablocka. Marija Vera :n Gregorin, Železni k. Bratina in Debevec. Delo postavlja na oder prevajalec sain, režiser M. Skrbinšek. »Nižava« zopet na opernem repertoarju. D'Albertova mojstrovina 6e izvaja letos prvič drevi. Izvedba tega dela spada med najboljše, kar jih je dala opera lani. Samo delo pa ie po žavonisnosti in dramatičnosti de;ania in zanimivi glasbeni obdelavi eno naiznafiln?J§!h ln najmočnejših novej§*>ca čaea. Glavne portij? pojo: Thierry - Kavčni-kova (Marta), Ribičeva, Poličeva, Kosejeva. Golobova ter Primožič (Sebastiano). Marčec (Pedro). Banovec. Rus. Zupan. Dirigent A. Neffat, režiser R. Primožič, + Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sreda. 24.: Zaprto. Četrtek. 25.: Scamoolo C. ★ Gostovanje Stjepana 1 vel je. Stjepan Ivilja. bivši tejior mariborske operete, ki je pozneje z lepimi uspehi deloval v Ljubljani in v Gradcu, gosteje v nedeljo 28. t. 111. zvečer kot Mirko v Tiiardovicavi opereti >MaLa Flo-ram>'e«. Ivelja sedaj gostuje slalno v zagrebškem Narodnem gledališču, kjer 1» zlasti v Lehaiiev: »Zemlji smehljaja« dosegel izredno močan uppeh ter je vsa kritika polna hvale. Partijo Mirka je pel že v Ljubljani. Bo! ecinamvnogah Poizkusite to enostavno domače sredstvo Evo, enostavnega in cenenega domačega sredstva, da se za vedno rešite najhujših fežav in bolečin v nogah. Pomočite noge v toplo vodo, kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella. da je dobila videz neposnetega mleka. Saltrat Rodell vsebuje 10 različnih zdravilnih soli, ki se nahajajo v znamenitih svetovnih radioaktivnih vrelcih. Ta močna zdravilna kopel odpravlja v 3 minutah najhujše bolečine nog. Otekline izginejo. Iz ranjenih in vnetih rok izgine vnetje takoj. Ozebline nič več ne srbijo in ne skelijo ter se naglo zacelijo. Ta s Saltratom nasičena voda, podobna mleku, odpravi bolečine na čudovit način ter omehča tudi kurja očesa in žulje tako. da iih lahko s koreninami vred odstranite. Saltrat Rodell se prodaja ob jamstvu v vseh strokovnih prodajalnah. Zbiralcem sličic N kateri še niso izpolnili albuma »ČUDE2I Z VSEGA SVETA« zvezek I., pošilja na željo gratis manjkajoče sličice NEST LE, pošt. pret. 371» ZAGREB §1 1 S i lbmm*I mt' m . — . . .":*••. vi Javljamo tužno vest, da je naš dobri mož, oče, stari oče, svak in stric, gospod £!&€m ©ffi®! posestnik in gostilničar dne 22. januarja po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere v 84. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Rogaška Slatina, dne 23. januarja 1934. 1454 žalujoči ostali. H g ZAHVALA Ob bridki izgubi naSega nenadomestljivega soproga, očeta, sina, brata, bratranca, strica, nečaka, zeta in svaka, gospoda fifu <$attfia (Hupnecftia se čutimo dolžne, da izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so kakorkoli sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, zlasti g. dekanu Ivanu Tomažiču za njegovo požrtvovalnost prav tako tudi g. župniku Neu-bauerju. Nadalje g. dr. Cirilu Dereaniju, zastopnikoma Apotekarske komore g. Mr. Ph. Bakarčiču in g. Mr. Ph. Leustiku, g. dr. Vašiču, kot zastopniku novomeške sokolske župe in Sokola Trebnje za njegovo toplo slovo. Sokolu trebanjskemu za spremstvo in krasen venec, gasilskemu društvu, ki se Je požrtvovalno udeležilo pogreba, vsem pevcem za prekrasne žalostlnke. ' Zlasti tudi vsem onim, ki so počastili spomin blagopokojnega s Številnim cvetjem in vsem, ki so spremili nepozabnega na zadnji poti. 1455 V Trebnjem, dne 23. januarja 1934. Žalujoči ostal!. A. Christl: 85 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Z voznima listkoma?« »Da, z vozovnicama .iz Londona v Nizzo. Kdo ju je imel — vi ali milostiva?« »Listka za Pullmanov voz ie imela gospa, ona dva pa jaz.« »In kaj se je zgodilo s tema dvema?« »Dala sem }u sprevodniku francoskega vlaka, sir; rekel je, da je tako navada. Ali jn ne bi bila smela dati, sir?« »Pač, pač, stvar je v redu.« Caux in preiskovalni sodnik sta ga radovedno pogledala. Gospodična Masonova je nekaj trenutkov stala, ne vedoč, kaj naj zdaj stori; nato, ko ji je uradnik pokimal, je odšla iz sobe. Poirot je za-čečkal nekaj na košček papirja in ga podal Carregeu. Ta je prebral zapisek, in obraz se mu je zjasnil. »Nu, gospoda,« je zviška vprašal grof, »ali me mislite še dolgo zadrževati?« »Nikakor ne,« je z veliko ljubeznivostjo odvrnil Carrčge. »Kolikor gre za vas, je stvar popolnoma razjasnjena. Zaradi gospejinega pisma smo vas seveda morali zaslišati.« Grof je vstal in z odmerjenim priklonom zapustil pisarno. »Tako, to je zdaj tudi opravljeno,« je rekel Carrege. »Prav ste imeli, gospod Poirot — veliko bolje je, če ne ve, da ga imamo na sumu. Dva ali trije naših ljudi mu bodo ponoči in podnevi za petami, in razen tega si bomo njegov tako imenovani alibi nekoliko natanč-ne.e ogledali. Meni se zdi namreč nekam — hm — meglen.« »Nemara da,« je zamišljeno priznal Poirot. »Povabil sem gospoda Ketteringa, naj pride danes dopoldne semkaj,« je nadaljeval uradnik, »čeprav ne mislim, da bi mogli bogvekaj zvedeti od nijega. Je pa nekaj sumljivih okolnosti —« »Namreč?« je vprašal Poirot. »Nu« — preiskovalni sodnik je zakailjal — »pred vsem ta dama, ki se je baje vozii z njo — mademoiselle Mirelie. Slišim, da stanujeta vsak v svojem hotelu. To se mi zdi dokaj čudno.« »Nekam od sile previdno, kaj ne?« je vprašal Poirot. »Tudi meni se tako zdi.« Preiskovalni sodnik je dal pisanju nekaj navodil. Kmalu nato ie vstopil Derek Kettering, dobre volje kakor zmerom. »Dobro jutro, monsieur.« ga je vljudno pozdravil sodnik. »Dobro jutro.« je kratko odvrnil Derek. »Poslali ste pome. Kaj bo dobrega?« »Prosim, monsieur, izvolite sesti.« Derek je sedel ter vrgel klobuk in palico na mizo. »Nu?« je nestrpno vprašal. »Prav za prav nimamo novih podrobnosti,« je previdno začel Carrčge. »Zelo zanimivo,« je suho dejal Derek. »Ali ste me poklicali, da mi to poveste?« »Mislili smo seveda, monsieur, da želite biti poučeni o napredovanju preiskave,« je strogo rekel sodnik. »Čeprav se izkazuje, da takega napredovanja ni.« »Razen tega srno vam hoteli zadati nekaj vprašanj.« »Prosim, začnite!« Ali zanesljivo veste, da niste ves čas vožnje ne videli svoje žene ne govorili z njo?« »Na to vprašanje sem že odgovoril.« »Za to ste imeti najforže tehtne razloge.« Derek mu je nezaupno zastrmel v obraz. »Niti — tega — nisem vedel — da je bila — vobče — v vlaku,« je rekel s tisto preveliko razločnostjo, s kakršno govorimo otrokom in tepcem. »Tako pravite vi !« je zamrmral Carrčge. Derek je nagrbančil čelo. »Kam prav za prav merite? Ali veste, kaj se mi zdi, gospod Carrege?« »Nu, kaj se vam zdi. monsieur?« »Zdi se mi, da francosko policijo zelo precenjujejo. 2e to, da se v ,sin.em ekspresu' sploh pripeti tak slučaj, bi spravijo človeka iz kože; to, da francoska policija spričo roparskega umora ne ve kod ne kam, pa še bolj!« »Morilca bomo že dobili. Nikar se ne bojte, da ga ne bi, monsieur!« »Kolikor vem, gospa Ketteringova ni zapustila oporoke.« se je zdajci kar prenedolžno oglasil Poirot. »Ne vem, da bi jo bila napravila,« je dejal Kettering. »Zakaj?« Čedne deruarce boste podedovali,« je rekel Poirot, »zelo čedne denarce!« Čeprav je gledal v srtrop, je vendar opazil nenadno rdečico, kj je izpreletela Derekov obraz. »Kaj hočete s tem reči? Kdo ste prav za prav?« Poirot je odtrgal oči od stropa in pogledal mlademu možu naravnost v obraz. »Moje ime je Hercule Poirot.« je rekel mirno, »in ljudje, ki kaj razumejo o naši stroki, trdijo, da sem največji detektiv na svetu. Ali zanesljivo veste, da niste več čas vožnje ne videli svoje žene ne govorili z njo?« Cene malim oglasom tenftv* in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro hI i za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din l.— za besedo m zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital*, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Sta-nwanja odda«, »Strop«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Z a odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din K.—> pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za mate oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. —J'. J, .1 ^ 1 ». MM B«otria t Wa; ie i* JanW guion «U ia fctr» t Ln*. Dijakt ki liiSaj« taftritkcij«, platoja vrnka besed« SO par; aa fcifro aii m da Jn}« rnotova Z Dta. (4) Klavirski pouk Seli gospodična, ti »e 3* ie učila. Ponudbe t na-rpdV" cene na ogl«*™ oddelek »Jutra« ped znamko »Dob-a metoda«. 1919-4 Akademik instruira m ohranjeno sukaj«, treu-cbomt ali obleko. Dopse r,a oglierA oddelek Jutra T»r4 »Vesten inštruktor«. 1909-4 Mesarja-sekača (Bunkburs-ch) prvovrstnega sprejmem. Sarino plsmen-e ponudbe na oglasu', oddelek »Jutra« pod »Sekač«. 1910-1 Vzgojiteljico !jrt-aKgeotw>, veščo nemščine, iščem k dvema otrokoma od 6—11 let. — Ponudbo pod »Skromne« n« oglasni oddelek »Jutru«. 194S4 Postrežnlco ■S? m za vsak petek r tedna. Na t? M v oglasu em oddelku »Jutra«. 1943-1 Vrtnarja dobro tourje-n-e-sa. ratrim. poizve se v VVifovi uilci »t. IS. 1909^1 OgiaM tr*. maiaja po 1 Din beseda; t« da ;«mje aaoiova aH sa fi!r« 8 Dia. — Offia« w>i*h*««a titana ja pa •»mira beseda 50 par; aa dajanja naslova al! M Hfro pa 8 tHfl. (81 »Ljubljanski Zvon« «r:ginalao vezale letnike 1»«, 19fltt, lWt>. 1906. 1912 U»l7, 19:8. 1919, 1920, 1921 po ugodni ceni prodam. — Naslov r ogaenem oddelka »Jutra«. 1955-8 Vaaka freaeda 60 •a dajani« naslova aii aa li&» pa * DU. fl) Perfektno kuharico gospod-lnjo — aoaino io vesr-n-o, sprejmem 1 2 osebam. Ponudbe ne At. oddeek »Jutra« pod »Stalna Aoora služba«. 1SKT-1 Ekonoma i i o 6 r o vioofradraiSk« prakso, po motnosti i t> so-venta Mariborske vin 0-rejske 5o!e, i d-oslaženlm kad«r»kiim rokom, spre'me takoj Lovro Petovar. Ivanjkovci. 13S3-1 Perfektno korespondentko ki ateiH>tip'i>tinj© za «I >BožT>oeti tudi sn^leMi-n<>. iščem. — Ponudbe na « »Jntre« v Cju r*od znaJt-o »Celie«. 1902-1 Natakarico prikupljrvo i-n '«-ibraženo iž^em tak-oj. Nasiov t ogia«. oddelku »Jutra«. 1956-1 Trg. pomočnika mladega, i* biciilistično stroke, vestnega in marljivega eprejmera. — Ponudbe « prepisi mri^er«! n« odde>lftk Jutra pod mačko »Kolesa«. 19144 Mlado natakarico aoMdiiiO, ap^eim^m takioj t bufot na Ty riM-i ret^i 34. 1967-1 Službe išče Dekle prdn-o ln pošteno, vajfuio biSnih de1, etaro 20 let. išče službo ▼ pomioS go-ep-vlinji a»i »a pospravljanje — ^ Ljubljani aii Siškii. Naslov v ogla.?, oddelku »Jutra«. 1979-2 Perfektna šivilja ičče mesto. — Gre tudi k majhnim otrokom aH v pomot gospodinji. Naslo«v v oglasnem oddelku »Jutra« 1981-2 Sobarica prid'*w> in pošteno dekle, sta.ro 18 let, vaje-n.0 pospravljanj« boljših sob. it-učena Šivilja, želi spremeniti službo sobarice k dobri družini — najraje v Maribor. Naslov v oglaf. oddelku »J uitra«. 19S3-2 Zajtrkovalnico na Aleksandrovi Cestrl v Mari boru proda P'aur. 1951 -fi Mlad pek. pomočnik ki bi raanaJal tudi pecivo, i»S.e sta.'no službo. Nastopi labko takoj. — Dopise na f>odruranico »Jutra« v Celju pod inažko »Prid<-n«. 1391-2 Vsaka bea«<4a I Din. u lajanje naslova aJi ta ilfnt pa 5 fl6) r»i» be*eda 50 fju; m da 'acj^ na«!o*a ^is »a »ifna pa S Dia. (T, Prodajalka- biagajničarka strankam iim;«it;čna, leio prijazna, i večletno prakso, i$če b^ t pa-rfu-meriji ali i'ičc.0. Cenjene tvrdke, ki refektlrajo na res dobro moč. n«.j »r>o-ro<-e na oglasni >>d- de'ek »Jutra« pod z.načiko »Poštena, dobra 19&4-2 Kuharica pridna in pošteraa, sredr.ffh let, ieM slu-šbo pri orožnikih ali majhni družini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pridna i>n poltena«. 1917-2 Služkinja va-jeoa malo kuhe in t»HS-ni.h dfl, nridna ter poštena. iffe ehi-rho s 1. aii 16. februarjem. Naslor t og4. oddelku »Jutra«. 1972-2 Mlado dekle vajeno nekoliko kuhe ln hi^iih d«. i5če slutbo. — Naslon r o-ddelku »Jutra«. " 1975-2 O. T h. Kotman: Bili, BoMjev sin Vloge bank N»ik«ip. prodaja, zasta-vitev im posojila, kakor tudii vsa ostala naročiia iivr#uje.m.o n«j'iigodjieje. Posiorvni za-vod, d. d., Zagreb, PraJka ulica 6/11 — telefon 38-38. Za odgovor priloii<« zna.m-k» z» S Dva. 62-16 Uglasi mateja po 1 Dic bsmnU; u da-jM.oj« aaalova lii n 5čfr« 5 Dia. — Oglasi 4odaUvg» u-.afa.Ja vt« ka b"»eia 50 petr: ia daianj« Bikova ali za «fra pa S Dia. (7) Železno blagajno srednje velikosti, ku^i občinska uprava Ljubno — srez G-ornji giad. Ponudbe ua občiiteko upravo Ljubno 1S84-7 "B E&2Z22 21 Vaaka beseda 1 Din: *a dajanj« naaUrra aii ia iitr« pa i Din. (») Varno naložen denar! Nova hlSa med g'avatm ta gorenjskim kol odvono-m, e 3 trisob&imi io 2 enoosob-nima »tan.ovanjerja, ki mesečno donaM 3050 L>»n — vsled družinskih razmer naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1930-20 Pozor, mesarji in prekajevalci! Prodam 2 prvorrstno vipe-Ijairi mesnici i 2 im>vo-zgrajeciimii biJam«, c hladilno natpravo i.n vodovodom, na električen pogon, ob držarvni avstrijski meji Ponudbn na podmi. Jn.tm r Mariboru pod »lljrodoo« 1&36--M Aha! Poredni Bili je prežai izza vogala! Mazon je togotno planil za njim. Bili jo je v »veji zmedi ubral proti mestu, a srditi umetnik ni odnehal »Le počakaj, zver; naučim te, kaj se pravi pokvariti moje delo, meni pa zavdati! Na drobne kose te raztrgam!< Je zmerjal razjarjeni mož. Pozor, trgovci ln gostilničarji 9ta.v naslova aU *a iifre » Dia. — Ogtaai »oeiaiMg« tooiaja vsa k« beeada 50 par: m dajanja aaskrra aii aa Pa S Din. (6) 100% učinek vode doaeiets t novodobnim ko »e«.olde'kti »Jutra«. i9S>-23 Prazno sobo s posebnim vbodom, j»ore-ni oddam. Naslov v ogla*, oddelku »Jutra«. 1968-23 Opremljeno sobo z p* ekitriko in pns»+«iim vbmlom takoj oddam v Ro-žmi dolirui. Cesta VI/4. 1970-23 Pisarniške sobe t (Strogem centru mesta oddamo takoj v najem. — Po'as.nila v Gtijeni ul. 5. soba 1T8/T. 2003-23 'l ill V.vika DMSeda 2 Din. ti dajanj« niolova aH fcfr« pa i Din. (34) V Aa.lt a OnH-da 50 par, bi dajanj« naslova ali u ftifr« 3 Di i;h« t Din. (23) O premije no sobo s posebnim vbodom, v cen-trti mesta oddam boljSemu gii.-s.pidu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19S1-23 Komfortno sobo » posebnim vhodom s et.op. mšSa, vodo v s^bi in so mpirabo kopalnice, v centru iti*!ii odda.m 2 osebama. Naslov- pove o£taiiT)i '>dh e^b. kalr-neta i«n pr-l- tiiklia, iščem s 1. majem. Ponudbe na oglas. o3--3l.'a Mirno stanovanje v mostu, obstoječe iz 2 sob ln ka.bneta. iščem za maj. Ponudbe na ogledni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna cena 555«. 1994-2!/a Kateri gospod h! hotel spremljati sirnjia-tičao gospodično n« pesno prireditev? — Cenjene d-.»i>:se prft^i na oglasni odAol ek »Jutra« pod šifro »Hvaležna prijateljica«. 1916-24 Gospodična iSeM v^led pornon.%«nta znanja trm potnim spoznati plemenitega in poštenega starejšega gnsf«>da — samca ali vdovca — d-riE. orcdn;ka. Dnfis« na ogl. oddelek »Jutra« ped šifro »Dom sreče«. 19«V;-24 Glasbila Mesarski stroj (AViegecie^er) praktičen za mesarja in k'obas:."n: a. naprodaj Cesta v M-stn; loj 15. -T ■- r ■ . — vrs Informacij Vaaka beseda 1 Din: n dajanj« naslova »Ji «a lifro oa 5 Dm. f31) Vsaka beseda 1 Dm; » .lajanj« na*Jwv» aH 1» lifro pa 5 Din f261 Preklic P.odf'ssfvi T*e«ja ii Švetja šit. 33 pri Medvodah, preklicujem žaljivke, katere s-*m izrekla p-ot-' Ivani Teho^rrik. Ladja pri Medvodah. 3962-31 Med mestom in deželo posreduje »Jutror« mali oglasnik. Vaeks Oea»»da 1 Dmj. ta da ian j« naslova ii za ftifr« pa 5 Dia. (37 Kurja očesa Najtv->lj¥e e-»dst-Te p-o*4 kurjim očesom »Oiv^n« j« niM Dobit« v lekarnah, drogerš-jah ali naravnost ii tv*>r-ntce in glavnega skladied* 0uv«jos«-Qo 50 par; ta dajanj« aiftlora ali ta »ifr« i Dia. (23-al Večjo prazno sobo č:sto. z elektriko, parketom ia pose b. ii m vhodom, bolj v ceu ru mesta, išče so':dna g^f-a. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod aneiSko »Miroljubna«. 1950-23/a Vsaka beseda I Din. u -dajanj« naalora aH ta šifro as * Dn. f29) Pletilni stroj Jaqunrd št. 10/80 cm 8'40 šivalni in entel stroj p-oda HauSild, Tovarniška št. 27. 1924-19 Moški šivalni stroj »Singer« poc-eni naprodaj v Rožni dolini, cest« VU St. 22. 1966-29 ZA SVOJO DRUŽINO SKRBITE, če gledate na to, da je Jutrova naročnina vedno pravočasno plačana, ker sicer Vaša zavarovalna pogodba za nezgode pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI« miruje. «X®)(@X@X Entlanje in ažuriranje svilene, ovratne rute, tlnl robčki t pastelnih barvah. »Breda« robčki za deco, torbice za ser-vljete, zavese m pregrinjala, "se po Izredno alzklh cenah pri MATEK tt MI KES, LJubljana poleg hotela Štrukelj Specialni entel oblek ln volan, ažur, predtlsk. Vezenje monogramov, perila, zaves itd. — Proti predložitvi tega oglasa 5 odst. popusta. 'A ->'; fiaV i - t rt 1VL1RIJA DEMŠIC vdova TISCHLER naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov, vsem znancem in prijateljem tužno vest, da se je njen ljubljeni soprog, ozir. očem, svak in stric, gospod s ,> It, trgovec in posestnik v torek, dne 23. januarja 1934 po kratki mukepolni bolezni v 56. letu svoje starosti preselil v boljše življenje. Dragega pokojnika bomo položili v četrtek, dne 25. januarja 1934 ob uri popoldne v rodbinsko grobnico v Šmartnem pri Velenju k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala 26. januarja 1934 ob 8. uri zjutraj v podružni cerkvi v Velenju. jjjllil rti,, I.««« t K1-' ii! II 1254 iil Velenje, dne 23. januarja 1934. Žalujoči ostali. .Urejuje Davorin Ravljea, ladaja za konzorcij »Jutra« Adolf Kibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Val i Ljubljani