Kerfhanfke

ilfll »Sli

Vil

shivljenja fvetnikov

m

driisih poboshnih ljudi.


(zm*

AL '

{  BIBLJOTHEK /

\ V KO , /

(S eno podobo.}

V Ljubljani. 1§50.

V saloshbi in na prodaj pri Janesu Giontini,
bukvarju.

!.

Ozlie ubosili.

Slavljenje fvetiga Karola Baromea,
vikfhiga fhkofa Milanefhkiga, je polno djanj
kerfhanfke ljubesni. Zhe je kdo ime ozlieta
ubdsih kadaj saflushil, gaje  ta fvetnik. Nje¬
govo poflopje je bilo pribeshalifhe ubdsih. Siia-
loftni in klaverni so bili, ko fo k njemu fhli,
veseli, nafiteni in obdarovani fo fhli od njega.
Enkrat je dobil od fvojiga brata sbere lepih
in krafnih malarij in marbljaftih podob. Pro¬
dal jih je, in s veliko fhumo, ktero je sa nje
dobil, je dal v enim dnevu 100 devicam doto.

Ko je v letu 1570 ftrafhna kuga bila, je
njegova roka vfak dan 400 ubdsih nalitila in
jih je tako f fvojo radodarnoftjo ftrafhne fmerti
otel.

Ko fe je v Milanu ftrafhna kuga naredila,
je naredil fvoj teftament in je prevsel potem
pollreshbo nefrezhnih, ktere je ta strafhna
kuga prijela. Žele familie teh nefrezhnih je
v proftorno okroshje svunaj mesta fpravil, in
jim je poftelj, oblazliila in jedi dal.

II.

Volitev f't a mi.

Ko je sveti Bernardin Sienez  defeto

1 *

4

fholo isdelal, fe je pofvetoval fam fabo, ali
bi petrinar oftal ali v kak klofhter in v kak-
fhin klofhter fhel.

V tej veliki sadevi fvojiga shivljenja je
fklenil, fe f fvojim Bogam pofvetovati.

Saklenil fe je tedaj is tega namena flabo v
itanifhe in fe je tam f zhuvanjem, poftam in
molitvijo dalj zhafa pokoril.

Kar fe mu je naglo sasdelo , kakor zhe
bi bil od pred njim ftojezhe podobe krishaniga
Jesufa te le besede saflifhal: „Moj fin, tukaj
me vidifh na golim krishu vifeti. Ako me Iju-
bifh, me bofh nafhel, pa bres obleke in ko
fe morafh krisliati dati, kakor fim fe jes dal,
potem me bofh tim bersheje nafhel.“

Te befede fo v Bernardinovi dufhi lužil
vshgale, fvetiga Franzhifhka nafledovati, kteri
fe je med vfimi fvetniki nar bolj prisadjal,
vfe sapuftiti in Kriftufu v narveziiim poman-
kanju vfih rezhi flushiti. Profil je potem, ga
v ta red ali orden vseti in vseli so ga. V tej
fholi duhovne popolnofti je raftel Bernard v
vfih zhednoftih tako, de fo ga fheltlet po nje¬
govi fmerti v fvetim letu 1450 med fvetnike
postavili.

III.

Itefnklinoft.

§veti Janes Kanzi,  duhoven in uzhe-
nik na vifoki fholi v Krakovim na Poljfkim,
je prifhel enkrat v Rim popotovaje med ro¬
parje, kteri fo mu vfe vseli. Vprafhali fo ga
potem: „Ali fizer nimafh drusiga nizh?“ Od-

5

govoril jim je: „Nizh drusiga!“ Puftili fo ga
potem.

Primerama prime sa fvoj plajfh in fe fpomni,
de ima fhe nekaj zekinov v njem vfhitih. Sdajzi
tezhe nasaj k roparjem in jim ponudi fhe ze-
kine. To lepo djanje je divje ljudi tako ga¬
nilo, de fo mu tudi fhe denarje nasaj dali,
ktere fo mu odvseli.

IV.

Saupanje v Boga.

§veta Deodata,  poboshna nuna, v sa-
zhetku 16 . stoletja rojena, je mogla po po¬
velju vikfhi nune sa klofhter mile darx brati.

V tem opravilu obifhe eniga dne v Amli
prebivajozho shlahtno vdovo, Tibero  s ime-
nam.

Ta vdova, ki je bila prijatliza in dobrot-
niza klofhtra, je leshala ravno na fmertni po¬
licij i, in je rasodela poboshni Deodati,  de
je v fvojim teftamentu v svelizhanje fvoje du-
fhe klofhtru vfako leto fodzhek volja sapifala.

Ko fe klofhter po fmerti te vdove oglasi,
de bi mu ta dar isplazhali, ni hotel nilizhe
nizh od tega vediti. Tri leta fe je klofhter
saftonj prisadeval, ta dar dobiti; f pravdanjem
fe ni dalo nizh ftoriti, ker ni bilo nobene
prizhe.

Sapove pa vikfhi nuna Deodati,  v §a!o
fe podati, kjer je bilo premoshenje rajnze
vdove.

§he s eno nuno gre tje in poftavi fvoje
terdno saupanjc v Boga, de ji bo fkrito pifmo

6

v roko pripravil, ^potarna je ofkerbnik gradu
v Roni d’Amfo obe k febi povabil in jima je
s veliko prijasnoftjo in ljubesnijo postregel.

V fpanju po nozlii je rasodel nesnan glaf
Deodati,  de fe teltament v sabojzhku pri
Lorenzu Ralboniru,  ftotniku ondafhnjih
meftnih ftrashnikov, snajde. Sjutraj, ko vfta-
ne, pove fvojimu goltniku, kaj je ponozhi fli-
fhala, kteri je sdajzi pifmo pri ftotniku po-
ifkati dal. Ref fo ga tam nafhli.

Od tiftihmal je klolhter bres vfaziga opo-
tavljanja olje prejemal.

V.

Redki dohtar pravir.e.

V popifu shivljenja fvetiga Fidela  §ig-
marinfkiga,  marternika fedemnajftiga fto—
Ietja, beremo to le:

IsuzhilfejevFriburfhki vifoki fholi uzlie-
nofl praviz in je poftal potem dolitar. Obhodil
je s nekimi mladimi shlahtnimi gofpodi mnoge
deshele, in ko je dam prifhel, je poftal advokat.

V tem teshkim ftanu fe je uzhenofti lepo
poflushil. Namest de bi fe 1' prašnimi isgo-
vori in puhlimi befedaini pravd soper bogatinze
in mogozhneshe branil, je govoril in fe pote¬
goval sa pravizo bres razlozhka ljudi, in na-
meft de bi bil pravdarje s prevelikimi rajtin-
gami nadlegoval in molsel, je bil dovoljen f
prav smernim plazhilam. Posebno sa uboge
je fkerbel, kteri savoljo pomanjkanja denar¬
jev nobeniga dohtarja nifo mogli plazhati.

§olse hvaleshnofti tazih ubogih ljudi fo

7

fe gotovo ravno tako kakor biferi v njegovi
marternifhki kroni lefketalo, kakor kapljiza
njegove kervi.

Ker pa vunder fam v febe ni prevezli sa-
upal, defiravno je imel filno natanjzhno veft
in pofhtenoft, in ker je v fvojini poklizu veliko
napotkov nafhel, nad kterimi bi bila njegova
zhednoft vunder snala fhkodo terpeti, je fkle-
nil, v kapuzinarfk klofhter iti.

Pa tudi v klofhtru je imel priloshnoft f
fvojo globoko pravdnifhko uzlienoftjo fvojim
blišhnjim pomagati. Mariikoga je f fvojim mo¬
drim poduzhenjem in krotkim prigovarjenjeni
pravde obvaroval, ali pa zhe bi bil kdo she
v pravdo sapleten, je vfe prijasno poravnal,
in tako pomagal, de fo fe denarji sa boljfhi
rezili obrazhali.

VL

Kerflianfka junakinja.

Nesha, rojena Rimljanka, je bila filno
lepiga shivota, v kterim je fhe lepfhi dufha
shivela. ^imfonion, fin imenitniga Rimca, fe
je va-njo saljubil in jo je fnubil.

„Nemorem ti fvoje roke dati, a  odgovori
Nesha fnubzhu. „§voje ferze fim she bolj
imenitnimu obljubila, namrezh Kriftufu." To
je mladenzha shalilo in njegoviga ozheta so-
per njo rasferdilo. Pred febe jo je rekel pri¬
peljati, in s vfo fvojo isgovornoftjo fi je pri-
sadeval, jo od Kriftufa odverniti in pregovo¬
riti, de bi fe s njegovim linam sarozhila. Pri-
lisevanje in protenje ni nizh pomagalo. Ne-

8

s h a ni nizhefar poflufhala. Pofkufil je, jo s
napovedjo martre oftrafhiti. — Ne s ha je fta-
novitna oftala.

Protil ji je , jo v gerdo hifho peljati in
ofki-uniti puftiti. Nesha je fvefto v boshjo
pomozh saupala, ktero je tudi dobila. V fredi
ognja, v kteriga fo jo vergli, je molila roke
proti nebefam. Ogenj je vgafnil in Bog je
pokasal fvojo mogozhnolt nad fvojo flushabnizo.

Nasadnje fo jo pod mezh obfodili. čjerzli-
no je poflufhala kervavo fodbo, s vefelim
oblizhjem je 1'hla v fmert. Vfe fe je jokalo
— mlada junakinja fe je radovala in fe je
frezhno imenovala, de bo sa Kriftufa umerla.

Vef ginjen in trefezh fe je blishal rabelj
trinajft let ft&ri devizi, de bi jo ob glavo djal.
„Kaj zhakafh?“ ga vprafha Nesha: „umori
telo, ki mefeno ljubesin v onih sbuja, od kte-
rih nezhem ljubljena biti.“ —

Sdaj fhe le fe je rabelj upal s bojezho
roko mezh vsdigniti. — Nesha  je padla, in
njena dufha fe je vernila k ftvarniku nasaj.

VII.

Itoslija fodba.

Bernardin,  od kteriga fmo she go¬
vorili, je v fvojih, vedno od velike mnoshize
ljudi obifkovanih pridigah doftikrat befede oj-
ftrofti in refnize s gorezholtjo Isaia govoril.
Enkrat je sapovedal v pridigi, de naj fe moshki
v zerkvi od shenfhih lozhijo. Vfi fo po nje¬
govih befedah ltorili, farno en napihnjen, der-

9

sen mladenzh ne, ki je na 1'vojim meftu oftal
in shenfke s neframnimi ozhmi pregledoval.

Bernardin  pogleda predersneslia fterino
ter mu rezhe v prerofhkim duhu: Poflufhaj
me, kteri soper moje povelje na fvojim meftu
oftanefh in v fvojih s slatam obfhitih oblazhi-
lih poftavafh, bojim 1'e, de bofh hudo in sa-
nizhevano fmert ftoril.“

Te ftrafhne befede fo fetudi fpolnile; sa-
kaj fhe tifto leto fo tega hudobniga mladenzha
savoljo ftorjenih hudobij v Ankoni ob glavo
djali.

VIII.

Hvale vredna nepokornima.

V rimfki armadi je bilo pod zefarjem Bi-
oklezianaminMaksimianam  kardelo (re¬
giment) , t e b a j f k o imenovano. Sgolj is Krift-
janov je bilo in fveti Mavrizi  je bil eden nje¬
govih narimenitnifhih ofizirjev.

V jutrovi desheli fo bili, Maklimian jih
donni poklizhe in pofhlje jih v mefto Agau-
num, v ktero jebiloteshko priti, sakaj v f hi—
roki dolini med ftermimi fkalami fo fe vfho-
torili.

Makfimian, divji preganjavez kriftjanov,
jepoflaltem vojfhakam povelje, kriftjane ifkati
in preganjati, stanovitno fo fe tega branili.
Rasferdeni trinog je sapovedal, vfaziga defe-
tiga ob shivljenje djati. Sgodilo fe je; pa to
drujih, ki fo fhe oitali, ni oftrafhilo; glafno
fo dali vediti, de kaj taziga nikoli ne bodo
ftorili; de bodo malike vedno zhertili in fvoji

10

veri svefti oftali, in de bodo rajfhi vfe pre-
terpeli, kakor de bi fvoji veri nesvefli bili. K
temu jih je pofebno f fvetara in f 1'erzhnim
sanizhevanjem fmerti njih vodja, fveti Mav-
rizi, fpodbadal, kteri je bil dufha vlih. V
tem shlahtnim opravilu fta mu bila fhe dva
druga imenitna ofizirja pomoshna. To kardelo
je bila pa sicer fhe eno narpogumnifhih in
lepfhih rimfke armade. Imelo je 6600 mosh.

Maklimian, ki ni bil daljezh od njih 1'ho-
torja, je svedil, de fe je sgodilo, kar je sa-
povdal, in de fe vnovizh soperftavljajo. čjtra-
fhno je divjal in sapovedal, nevkretneshe so-
pet kasnovati in vfakiga defetiga umoriti. Tudi
sdaj fe je tdko sgodilo, pa kerfhanfki vojaki
fo ftanovitni oftali in poflali lo trinogu to le pi-
fmo. „Tvoji vojaki fmo, zefar, pa ozhitno ti
povemo, de fmo tudi flushabniki boshji. Tebi
fmo vojafhko flushbo dolshni, Bogu pa ne-
dolshnoft ferz. Od tebe fmo dobili plazliilo sa
fvoje teshave, po njem pa fmo shiveti sazheli.
V tem ti, zefar, nikakor ne moremo pokorni
biti, de bi Boga, fvojiga ftvarnika satajili.
In, nafh ftvarnik je on, fposnaj ga ali ne.

Ako naf k hudobiji, ga rasshaliti, ne pri-
ganjafh, ti bomo tudi sdaj, kakor vfelej, po¬
korni. $voje roke ti ponudimo soper kteriga
koli fovraslinika, pa gnufi fe nam, jih s ne-
dolshno kervjo ofkruniti. Te roke 'fe snajo
soper bresboshne in fovraslmike vojfkovati,
pa ne soper nedolshne in mirne ljudi. Dobro
fe fpomnimo, de fmo sa, ne pa soper mirne
oroshje v roko vseli. Vedno fmo fe vojfko-
vali sa pravizo nedolshnih; to je bilo plazhilo

11

sa nafhe nevarnofti. Bojevali fmo fe is sve-
ftofti; kako bomo tebi svefti, zhe Bogu ne bo¬
mo? Prifegli fmo narpervo k banderju Bosh-
jimu, potem fhe le k banderju zesarjevimu.
Ako p ervo prifego prelomimo, fe na drugo ne
morefh sanefti.

Sapovefh nam kriftjane ifkati in pregan¬
jati. Ni ti treba jih ifkati. Glej, povemo ti,
de je Bog ozhe livarnik vfih rezih, in de ver-
jemo, de je njegov fin Jesuf Kriftuf tudi Bog.
Vidili fmo tovarfhe nafhih teshavpod mezhem
pafti;njilikrinafje ofhkropiia; pa vunder nifmo
fmerti nafhih fvetih tovarfhev in trupel bratov
objokovali; ampak fhe le ferzhne fmo jih ime¬
novali in s vefeljem fmo jim frezlio vofhili,
de fo bili vredni fposnani, sa Boga, fvojiga
gofpoda terpeti. Pa tudi ta narvezhi nevar-
noft naf ni k puntarftvu sapeljala. Obupanje,
ktero v nevarnoftih zhloveku junafhko mozh
da, naf ni soper zefarja oboroshali.

Glej, oroshje imamo, in vunder fe ne po¬
navljamo soper. Rajfhi umerjemo, kakor mo¬
rimo, rajfhi nedolshni poginemo, kakor v hu-
dobnofti shivimo. Stori tedaj s nami, kar ho-
zhefh, sapovej, kar hozhefh, poflushi fe so¬
per naf, zhefar hozhefh, ognja, terpinzhe-
nja, mezha — pripravljeni fmo vfe preterpeti;
pokasati hozhemo, de fmo kriftjani, kriftjanov
pa ne bomo nikoli preganjali.^ —

Slobnesh ni [samogel ta shlahtni odgovor
fvojih vojfhakov zeniti. Nove trume je po-
flal k njim, in sapovedal je vfe s njih 'vodjam
vred pomoriti. Od febe fo poloshili fvoje oroshje
in voljno fo fe dali pomoriti.

12

IX.

Isgled bolnikam.

§veta deviza Lidvina (v letu 1380 v
žjhidamu v Holandii rojena), je imela v fvoji
mladofti nefrezho, fi na ledu rebro slomiti.
Potem je imela toliko terpljenja in bolezhin
preftati, de je bilo zliudo, de je fhe pri slav¬
ljenju oftala, in timvezh, ker dolgo ni mogla
ne spanja, ne jedi, ne pokoja vshivati. No¬
bene sdravila nifo nizh pomagale; fkorej s no¬
benim udam sliivota fe ni mogla ganiti. No-
beniga grishljeja jedi, nobene kapljize kake
pijazhe ni mogla bres novih bolezhin va-fe
vseti. Oftudniga tura, ift kteriga je filno ve¬
liko zhervov prifhlo, ni mogel nihzlie bres
groše pogledati. K vfimu temu je pritifnilo pa
fhe vnetje na njenim želim shivotu, ktero ji
je vfe ude do kolti isshgalo. Rasun tega fo
jo vedno glava, sobje in vrat boleli; kri ji je
tekla is uft, nofa, ozhiinufhef; neprenehama
je bljuvala, drob ji je gnil, bodlo jo je in
mersliza jo je vfakdan trefla. To revno slav¬
ljenje te poboshne devize je terpelo bliso 38
let; vezhdel v proftovoljni revfhini in sapu-
fhenolti od ljudi je shivela, bres de bi bila
poflednjih 30 let le enkrat f poftelje ltopila.

Perve 3 ali 4 leta jo je filno teshko ltalo,
te tako mnogotere in velike bolezhine voljno
terpeti. Nafvetoval ji je pa Janes Pet,
njeni poboslmi fpovednik, vezhkrat Kriftufovo
slavljenje premifhljevati. To ji bo veliko po¬
magalo, je rekel. Lidvina  je toftorila; pre-
mifhljevala je Kriftufovo terpljenje , in to ji je

13

kmalo tako slo dopadlo, de je nozh in dan
premifhljevala. Sdaj je imela v fvojili bole-
zhinah farno fladkoft in tolashbo, in nikoli ni
imela mifli, li sdravja skeleti, ali profila je
Boga, ji fbe vezli terpljenja poflati, pa tudi
milofti ji dodeliti, ga voljno terpeti.

Na zadnje ji je bilo rasodeto ; de bo kmalo
umerla, in lozhila fe je od fveta kakor isgled
vfim bolnikam v voljnim poterpljenju v bole-
zhinah. Umerla je v 43. letu fvoje ftarofti.
Njeno fvetoft fo ozhitni zhudeshi poterdili.

X.

iSei a/h kot pifenouk.

§veti ^ervul je bil s otrozhje ftarofti
liromaft in je mogel milili darov profiti, ker £
f fvojimi rokami nizli ni mogel saflushiti. Pro¬
fil je tedaj vfakdan ufmiljene ljudi, de fo ga
pred vrata zerkve fvetiga Klemena v Rimu
nefli. Sahvalil fe je, zhe mu je kdo kaj v
dar dal; pa tudi ni bil nevoljin, zlie nizh ni
dobil. Svezber je bil sopet nasaj v fvoje fta-
novanje prenefhen, kjer fta njegova mati in
brat liano vala, kterima jevfe, kar fomu ufmi-
ljeni ljudje dali, isrozhil f profhnjo, njemu in
1'ebi le toliko prihraniti, kolikor potrebujejo,
oftank pa med uboge rasdeliti. č*>ervul je bil
f to fvojo firomafhino tako dovoljin, de fi ni
nizli boljfhiga shelel. Eno farno sheljo je imel,
sa ktere fpolnjenje bi bil rad fvoje slavljenje
dal. Is fvetiga pifma je toliko Iepiga in po-
boshniga flifbal, deje  od shelje gorel, te
bukve vlili bukev fi omifiiti.

14

De bi v premoshenje teh bukev prifhel,
li je od milih darov toliko nahranil, de fi je
fveto pifmo kupil. Ker pa tam ni brati snal,
je vezhkrat poboshne ljudi profil, mu kaj oa
fvetiga pifma brati. Tako fe je fkoraj vfiga
fvetiga pifma s glave nauzhil, in ga je tudi
prav dobro uinel. Pfalrne je potem v fvojih
urah podnevi in ponozhi prepeval in je tako
fvoje ferze povsdigoval in marfikomu pobosh-
noil delal, ki ga je l*lifhal. Sato je tudi na
fvoji fmertni pofieiji, ko fo prizhijozhi po nje¬
govi prof linji pfalrne peli, rekel: „Tiho! an-
geljfko petje fiifhim!“ In vef vefel je isdihnil
fvojo frezhno dufho v nebela.

XI.

Mozh fkuflmjave.

Jakob,  pufhavnik, je fhel, de bi sa-
peljavam fveta odfhel, na famoten kraj, kjer
je petnajft let neprenehama Bogu flushil. Pa
tudi v pufhavi ni oftal bres mnogih teshkih
fkufhnjav, ktere je pa vfe f pomozhjo tiftiga
premagal, kteri je m zli vlili flabih.

Jakob  je doshioel ftaroft fivzhka. Po-
fvetno vefelje ni imelovdo njegoviga f poftam
in pokoro ofiabljeniga shivota in do nj egove
farno v premifhljevanj nebefhkih rezili sako-
pano dufho nobene mozlii vezh. Sdelo fe je
vfaj tako. Jakob  fam je mifliltako in — golj-
fal fe je slo slo.

Bolna deklizo, otroka imenitnih flarfhev,
fo dali poboshnimu pufhavniku v sdravljenje.

15

Osdravil je njeni shivot, umoril je pa njeno
dufho,

čjtarfhi fo fe bali, de bi sdravje otroka
ne terpelo dolgo; pi-oJili fo tedaj pufhavnika,
deklizo fhe nekaj zhafa obdershati. čjtoril je
to, pa kmalo je obzhutil v febi prepovedano
nagnjanje do nedolshnofti. {"»kufhnjava je bila
od dne do dne vezhi.

Nizh vezli fe ni dovolj mozhniga zlmtil,
nekaj od febe odpraviti. Kar je njegovi toli—
koletni zhednofti pogubljenje shugalo. Pre¬
magan je bil in grefhil je.

Kakor pa lizer hudobija hudobiji roko po¬
daja, tako le je tudi tukaj godilo. Jakob
umori sapeljano deklizo, de bi ne bil po nji
isdan in kasnovan in vershe truplo v globoko
reko.

Ko je to ftoril, ga je sazliela huda veft
preganjati. Sapuftil je iVojo zelo , v kteri je
toliko s nedolshnim ferzam v fveti dovoljnofti
presliivel , s gerdim fklepam, fe popoinama
fvojimu liudobnimu posheljenju prepuftiti.

Pa ufmiljeni Bog je njegove ftopnje na
boljflii mifli naravnal. Sagledal je pokopali-
fhe in koj obfede njegovo dufho mifel, na
tem kraju fvoje slavljenje pokoriti. Temu fkle-
pu je svelt oftal in ie kakor 1'vet pokornik tam
umeri.

XII.

Poiniioslieni kruli.

Pavl  Tebanez je pobegnil v pufhavo, de
bi zefarju Dezinianu odfhel, ki je kriftjane

16

preganjal, ^amotnoft mu je kmalo dopadla.
Globozheje in globozheje je fiiel v pufhavo-
Nasadnje pride do berloga, memo kteriga je
ftudenez tekel, kteri ga je v vrozliini Jiladil.
Palmovo drevo pa mu je dajalo fenzo, shivesh
in obleko.

Deiiravno je bil kraj, v kterim je prebi¬
val, sa njegovo mladoft bres vefelja, je vun-
der njegovo Bogu vdano ferze marliktero lepo
in nebefhko velelje imelo, čjamotnoft je flu-
shila v blagor njegove dufhe. Molil je sa
frezho drusih ljudi, ker jim ni mogel ilrusih
djanj ljubesni fkasovati.

Daljezh od pofvetniga hrupa je premifh-
Ijeval v miru ftau fvoje dufhe, prisadeval li je
neprenehama, fvoje fei-ze sboljfhati in fe je
tako Bogu tako dopadljiviga naredil, de fe
mu je pofebno dobrotljiviga fkasal. Tako mu
je prinefel krokar vlak dan pol hleba kruha.
Eniga dne ga obifhe Anton, kije bil v ravno
tifti pufhavi pufhavnik.

Pavl  je hrepenezhe prizliakoval krokar¬
ja, ki mu je imel pol hleba prinelli, kteriga
bi bil dal danaf tako rad fvojimu dragimu go¬
ltu. Prileti pa krokar s želim hlebam. S
hvaleshnim vefeljem rezhe Pavl:  „Gofpod
nam je koiilo poflal. She je 60 let, kar fim
farno po pol hleba dobival, ker fi pa ti pri-
fhel, je Gofpod zeliga poflal. Relnobno, do¬
brotljiv in ufmiljen je Gofpod!“

Bolgo lla potem fveto kramljala in ferzi
poboshnih ozhakov fte fe v nebefhkim vefelju
topile.

XIII.

17

Materni sliegcn sa ltzlier, ki gre
v klofliter.

§v. Evfrasia je bilahzhi nekigagofpoda
v Zarigradu in v shlahti f zefarjem Teo-
dosiem, kteri je po ozhetovi fmerti pet let
ftaro deklizo nekimu bogatimu golpodu obljubil.

Ko je bila kakih 17 let ftara, jo peljejo
njena poboshna mati v nunfk klofhter v Egipt,
v kterim je bilo kino ojftro shivljenje. Jo voj-
fkovanja mefa s njegovimi posheljivoftmi prav
shivo opomniti, ji poda vikfhi nuna podobo
krishaniga Kriftufa v roko. Evfrasia  ga
kufhne s gorezhoftjo, ter rezhe is globokofti
fvojiga ferza: ..Obljubim, fe vfe fvoje dni
Kriftufu vdati." Potem jo pelje njena mati k
drugi podobi krishaniga gofpoda, povsdigne
fvoje roke k nebefam ter rezhe: „Vsemi, Go-
fpod Jesuf, to dete v fvoje varftvo! Ker farno
tebe ifhe in ljubi, jo dam tebi famimu vfo. u
Potem rezhe hzheri: „0 de bi te Gofpod, ki
je gore tako terdno poftavil, vedno v ftrahu
prep njegovim fvetim imenam ohranil!" Ko je
zesar Evfrasii pisal in jo je saljubljenja s ime¬
nitnim gofpodam opomnil, mu je odgovorila,
de li je Jesufa shenina isvolila, in de hozhe
njemu famimu flushiti, in profila ga je, njeno
premoshenje med uboge rasdeliti.

18

XIV.

Tfakdaiija molitev poboslmiga
tmfliavnika.

§veti Nikolavsh Flienfki je molil vfak dan
tako le:

Gofpod, odverni vse,

Od tebe kar bi me
Odvernilo, daj, de
Prifhel bom do tebe
In vsemi k tebi me.

To je vfa kerfhanfka popolnamost v ne-
kterih befedah.

XV.

tSveta svijazlmoft.

Teodora,  shlahtna deviza v Alekfandrii
v Egiptu, je imela na dve Hrani fe vojfkovati.
V  nevarnofti je bila, od fvoje kerfhanfke vere
odvernjena biti, in fvojo nedolshnoft in zhed-
noft sgubiti. Pa Bog ji je pomagal, de ji je
bilo mogozlie na obeh ftraneh premagati.

De bi od fvoje vere odftopila, fo ji pro-
tili in obljube delali; pa nizli ni pomagalo.
Sato fo fe njene devifhke zhiltofti lotili. Dali
fo ji ftrafhno volitev, ali malikam darovati ali
pa nedolshnoft devifhkiga ltanu sgubiti. —
Njeno poboshno ferze ni vedlo, kaj ltoriti.

Pazil rada bi bila dala kri in shivljenje
sa fvojo vero — pa nedolshnoft sgubiti! Ako
bi bila malikam darovala, bi bila fvojo ve¬
ro satajila. Ako bi bila po fili fvojo ne¬
dolshnoft sgubila, bi bila ob vfe, kar ima de¬
viza. „Bodi fi!‘ c  je rekla nasadnje, „fvojiveri

19

hozhem svefta oftati; nad mojim devifhtvam bo
boslija previdnoft zhula."

Peljali fo jo s safmehovanjem in sanizhe-
vanjem v nefranmi kraj. Poboslma deviza je
povsdignila ozhi in roke in profila: „Goi'pod,
bodi refhenik moj ! K

Odpro fe vrata itanize, v kteri je bila
saklenjena. Bradat vojfhak pride va-njo. Nje¬
no zhifto ferze je mozhneje trepetalo. Ne boj
fe , —ji rezhe, kteriga fe je bala, kriftjan
tim, tedaj tvoj brat, in ref bil te bom. Moje
ime je Didim,  in nifim vojak; oblekel fini fe
le tako, de bi tvoje zhuvaje srnotil. Premen-
jajva urno oblazhila; potem pa pobegni; na
tvojim meftu oftanem jes tukaj."

§he je Teodora  dvomila, ali je njeni
refhenik ali njeni fovrashnik; pa Didim  je
naganjal, oblazhila premenjati. Sgodi fe to.
Kot vojak oblezhena ftopi Teodora  is oftu-
dne hifhe. Nezhiftneshi fe rinejo v liifho —
namest nesmoshne devize najdejo krepkiga
mosha v nji. Pa fpasijo fveto svijazhnoft in
vlezhejo Didima  pred ajdovfkiga fodnika.
čjodnili ga obfodi k fmerti, ktero bi bila imela
Teodora  ftoriti. Yefel, de fe je ta rezh
tako frezhno isfhla, gre blagi Didim  na ob-
fojifhe. Poglej! Teodora  pritezhe in lepo-
dufhno fe prizhkata, kteri nju bi umeri. Di¬
dim rezhe: „Jes tim k fmerti obfojen." —
„Jes tim te le, mu rezhe Teodora,  refhnika
moje devifhke zhiftofti slielela, ne pa, de bi
sa mene umeri." — čjiodnik je pravdo raslo-
zhil, de fta fe oba vefelila, obfodil ju je ob
glavo. In zhifta deviza in blagi refhenik njene

20

zliiftofti fta oba v eni uri pod mezhem krono
marternikov prejela.

XVI.

Zastran noflinje.

K fpredej imenovanimu Nikolavshu  Fli-
enfkimu pride eniga dne mlad gofpod in ga
vprafha, kako mu fuknja po novi nofhnji do-
pade? Poboshni mosh mu da ta le pofeben
odgovor: „Ako je tvoje ferze dobro, je vfe
dobro, zhe bi pa dobro ferze imel, bi ne ifkal
nove nenavadne noflinje.“

XVII.

Boslija flusliTia gre pred vfako
drugo.

§veti Budger,  Minfterfki fkliof, je bil
enkrat od nekterili dvornikov pri zefarju Ka¬
rolu Velikim opravljan, kakor de bi sa fvoje
fhkofijftvo malo fkerbi imel in na lepoto zer-
kev malo gledal, ktera je zefarju tako pri
ferzu bila. Zefar poklizhe fhkofa k febi. Pri-
fhel je ravno o zhafu, ko je imel fvoje dnev-
nize moliti. Rekli fo mu, de naj k zefarju
gre, ki ga she zhaka. §veti mosh odgovori,
de bo koj po odmolitvi prifhel. Ko dalj zhafa
ne pride, fo ga prifhli v drugo in v tretje
klizat. Ko fhkof po dokonzhani molitvi pride,
ga vprafha zefar s nevoljo, sakaj ga pulti
tako dolgo zhakati. Odgovori mu fhkof: „Vem,
kaj tim vam, prefvitli zefar dolshan, vem pa,

2t

de bi vam ne dopadlo, zhe bi Boga vezh kot vaf
obrajtal; kadar kdo s njim govori, mora vfe
drugo posabiti. Rasun tega lte mi, prefvitli
zefar, ko fte mi fhofijltvo isrozhili, sapove-
dali, Bogu pred kot ljudem flusliiti.“ Ta od¬
govor je zefarju tako dopadel, deje  fhkofa
nedolshniga fposnal in hudobne opravljivze po¬
karal (ThtrafalJ.

XVIII.

Martinian je bil eden pufhavnikov, ki fo
bliso meda Zesaree na gori v pokori in pre-
mifhljevanju boshjih rezin’ shiveli. Splava nje¬
gove fvetolti je prifhla v imenovano bogato
mefto.

Ko so enkrat v drushbi od velizih zhed-
noft bogabojezhiga pufhavnika, pofebno pa od
njegove sdershlji volti govorili, je rekla neka
snana prizhejozha nezhiftniza: „Zhe le ho-
zhem, me ne bo teshko ftalo, vafhiga tako
hvaljeniga junaka podreti.“ Kolikor bolj fo ji
sopergovarjali, toliko bolj je terdila, pobosh-
niga pufhavnika sapeljati. V narrevnifhi shen-
fki obleki, s majhno zuljizo pod pasduho pri¬
de v mraku pred pufhavnikovo zelizo in ga
profi miloglafno, jo farno tifto nozh prenozhiti.
Martinian  ni hotel v sazhetku v to dovo¬
liti; ker pa ni nehala profiti, fe je pufhavnik
bres prevdarka ufmili. Miflil lije: „Te ubo¬
ge deklize ne morem v taki ftrafhni nozhi fpu-
ftiti, in pa fhe v pufhavi.“ Prepullil ji je
fvojo zelo in je fhel v drugo.

Komaj fe je sor sasnal, she ftoji ravno

22

tifta dekliza, ki je tinozh v obleki berazhize
k njemu priflila, lepo lepo oblezhena pred
njim. Vsela je lepo obleko fkrivaj fabo. Nje¬
na predersna obleka, njene fhe predersnifhi
ozln, njene fladke sapeljive befede fo Mar¬
ti ni ano v o posheljivoft sbudile, ktero je po
tolikih letih oforniga pokorjenja she ugafnjeno
miflil. ^podtikal fe je; njegove ozhi, lizer le
v nebefa obernjene, fo tizhale s dopadajenjem
na mlado, preleftno shenfko, She fkoraj pre¬
magan ftopi is fvoje žele, vidit, zhe morde
ljudje ne pridejo , ki bi bili prizhe njegoviga
hudobniga namena. Kar naglama prefhine mi-
fel: „Hudobnesh! kaj hozhefh ftoriti? Bog te
vidi!" njegovo dufho. Nasaj gre in poloshi
prizha sapeljivke fvojo roko v ogenj, in ko
bolezhine ni mogel preterpeti, rezhe: „Marti-
nian! zhe tega ognja ne morefh preterpeti,
kako bofh mogel enkrat pekel preftati s nje¬
govim nevgafljivim ognjem?" Tako je nezhi-
fto sheljo premagal in pa tudi hudobnizo fpre-
obernil.

XIX.

Pot li hcrfliaiif ki popolnofti.

§veti Vinzenzi Fereri  je dal tistim,.,
kteri fo fe kerfhanfke popolnofti prisadevali,
te le lepe opominje: 1. Vunajne rastrefenolli
savoljo prevelizih fkerbi fe ogibati; 2 .  fvoje
ferze napuha in ofhabnofti varovati; 3. ferza
ne na pofvetne rezili vesati; 4. refnizhno po
sanizhevanju in ponislianju sheljo imeti; 5.
vedno k krishanimu Jesufu ferzhn 0  moliti, in

23

6. is ljubesni do njega vfe terpljenje voljno
preftati.

XX.

Dnevni red pofretniga moslia. ki
ni kil tega fveta.

Rajnzi grof Renti na Franzofkim, (umeri
1649) je shivel po tem le dnevnim redu:
Vftal je 'navadno slie o petih, potem ko je en
del nozhi she v molitvi prezliul, s miflijo v
Boga fe je oblekel in fe mu je potem klezhe sa
vzhloveziienje Jesufa Kriftufa sahvalil. Potem fe
je isrozhil fvetimu otroku Jesufu, de bi s po-
mozhjo njegoviga Duha njegove zhednofti po-
fnemal. Pred kofdam je sopet molil, pri ko-
lilu fe mu je pa is kakih poboshnih bukev kaj
bralo. Zhe je vtegnil, je fhel po poldne tudi
v zerkev; vlelej pa je svezher eno uro mo¬
litvi daroval. Pri vezherji li je dal is shivlje-
nja in terpljenja fvetnikov kaj brati, potem se
je s fvojimi otrozi poboshno pogovarjal, in je
s njimi ob 9 uri vezherno molitev molil; pri
tej molitvi fo mogli tudi njegovi pofli prizhe-
jozhi biti.

XXI.

Viljelm, Gafkonfki vojvoda in Poatufhki
grof, je bil eden nar hudobnifhih knesov ti-
ltiga zhafa. §voj imenitni lian je s narger-
fhimi rasujsdanoftmi ofkrunil.

V  tiftirn zhafu je shivel fdno uzheni po-
boshni flushabnik boshji, fveti Bernard, kte-

24

riga je gerdo shivljenje Viljehnovo v ferze bo¬
lelo. Vfe fi je prisadjal, de bi mu ftrafhni
lian njegove dufhe pred ozh! poftavil in de bi
ga k pokori in fpreobernjenju napeljal. §hel
je s nekimi fhkofi k vojvodu Viljemu, mu je
hudobije in nevarnoft pred ozlii poftavil, v
kteri je njegova dufha bila. Pa nizh ni moglo
v hudobijah vterjeniga knesa omezhiti. Bern-
harda, ki je od 1’vete shelje gorel, tega ne-
frezhniga refhiti, fe ni dal po pervi fkufhnji
oplafhiti. §he drugo fkufhnjo je ftoril. Ko
je eniga dne mafho bral, je Viljelm pred
zerkvijo ftal. Poboshni mafhnik vsame 1‘veto
refhnje telo na tako imenovano pateno, gre h
vterjenimu vojvodu ter rezhe: §lushabnik
ni mogel nizh do tvojiga ferza, sdaj pride
Gofpod  fam te profit, de fvojo duflio refhifh
sa ktero je umeri." —

Tem gorezhim befedam vojvoda ni mogel
soperftati. Boshja miloft je s naglim sharkam
njegovo terdo ferze napolnila, in mu je po-
kasala ftrafhno bresdno, na kteriga kraju je
tako dolgo nefkerbno fpal. ^preobernil je
fvoje ferze, kolikor je mogel, je ftorjeno po-
hujfhanje, vfo ftorjeno fhkodo popravil, fe je
vliga ogibal, kar je bilo poprej netilo in shi-
vesh njegovih hudobij. §amotno in fpokorno
je shivel in je ollal vedno gofpodu sveft, ki
je imel toliko ufmiljenja s njegovimi hudobi¬
jami in ki ga je s tako miloftjo k febi nasaj
poklizal.

25

XXII.

Pravi vit* kerflianfke snotlrofti*

čjvetiga kardinala Bonaventura  je ob-
ifkal enkrat fveti Tomash Akvinez,  njegov
priferzhni prijate!, kterije, fam zerkvenuzhe-
nik,  lepe kardinalove pifma bral in obzhudo-
val. Vprafha ga, kje de fo njegove bukve,
is kterih je tako povelizhavno od duhovniga
shivljenja in od kerflianfke popolnofii pifatile
uzhil. Odgovori mu fv. Bonaventura:  po¬
glejte tu podobo krishaniga Jesufa;  on
fo moje narboljfhi in narbolj uzhene bukve;
is njih pifhem. K tem ranam in k boshji da¬
ritvi (fv. mafhi) fe obernem, in tu dobim vezli
luzhi, kakor mi samorejo bukve in laftno mo¬
drovanje dati.

XXIII.

Drevef*e.

§vetiga Anselma  fo potem, ko je bil
njegov uzhenik in prijatel Lanfrank  opat
isvoljen, v njegovim klofhtru priorja isvolili.
Hvalili fo na tem poboshnim predniku pofebno
lepo laftnoft, s modrim in kerfhanfkim sader-
shanjem ljubesin fvojih podloshnih fi pridobiti.
S rahlo ojftroftjo, s milo dobrotljivoftjo, s ozhe-
tovfkim fvarjenjem in profhenjem fi je prido¬
bil ferza vfih, fhe zelo tiftih,  kteri fo ga sa~
voljo njemu naklonjene zliafti zhertili.

Takrat je bilo navadno, de fo tudi ime¬
nitni in shlahtni ljudje fvoje otroke v klofhtre
pofhiijali, de fo jih tam mnihi uzhili. Enkrat

26

pride ptuj opat k Anselmu in mu toshi, de
njegovi uzlieiizi vunder predersni, nevkrotni
in neporedni oftanejo, detiravno jih ima ojftro.

Nameft mu odgovoriti, ga pelje prior v
klofhterfki vert. Tam mu pokashe dve majhne
drevefzi: enoje bilo h kolizhem privesano,
de pokvezheno ne rafte, iizer pa ohlapno, de
samore profto rafti; drugo pa od nerodniga
vertnarfkiga hlapza tako ftifnjeno in od vfih
tirani tako povesano, de ni bilo mogozhe, de
bi raftlo, fhe menj pa kadaj fadii obrodilo.

. Anselin pokashe prijasno fe.fmehljaje
opatu povesano drevefze rekozh: „Glej, ljubi
brat, taka je f tvojimi uzhenži! Preojftro jih
imafh, sakaj kakor to drevefze, do kteriga
ne more srak in kteriga vejize fo prevezh na
tefnim, ne more prav rafti in fadja obroditi,
ravno tako je, zhe fe mladi ljudje prevezh na
tefnim imajo in fe vedno le s shuganjem in
tepenjem k fpolnovanju dolshnoft naganjajo.
Prevelika ojftroft flori uzhenika in s njim tudi
uke farne oftudne. Uzhenik naj li narpervo
ferza in saupanje uzhenzov pridobi, potem
bodo farno opominji vezh pomagali, kakor do-
flej ojftro pokreganje in terdo kasnovanje.

XXIV.

Apoftsljfka feralmoft.

Ko. je fveti K or b inian,  Frajsinfhki fhkof,
na 1‘voji poti is Rima nasaj na Nemfhko v
mefto Meran prifhel, je dobil tukej she pove¬
lje vojvoda Grinoalda,  k njemu v Frajsing
priti. Tukaj je pokasal apoftoljfko proftodufh-

27

noft, s grefhnikam ne v enim meftu prebivati.
Bres ftrahu je rekelmogozhni/nu vojvodu: „M
ti pripufheno, sheno fvojiga brata pri febi
imeti.“ §he le, ko je vojvoda zhes 40 dni
salo Piltrudo  od febe poflal, pride Korbi-
nian  k vojvodu in dobi v kratkim toliko da¬
rov od njega, de je s njimi Frajsinfhko fhko-
fijo narediti mogel.

XXV.

Obljubljene relikvije.

čjtrafhno preganjanje kriftjanov pod rim-
fkim zefarjem Dioklezianam  fe je sazhelo.
Kri marternikov je v potokih tekla, pa ni mo¬
gla ne ftanovitnoiti kriltjanov vkloniti, ne ker-
votozhnofti trinogove vtolasliiti. Poglavar v
Ankiri  je bil takrat Teoteken,  zhlovek,
kteriga edino saflushenje je slobno zhertenje
kriftjanov. She njegovo farno ime je ftrah v
želim kraju delalo. §trah in ftrahota fta njega
in njegoviga rabeljna napovedovala. Prasne
in sapufhene fo ftale zerkve in klolhtri; pu-
fhave in vifoke gore fo bile s vbeslinimi krift-
jani napolnjene.

Shaloft in klavernoft je bila med kriftjani,
ko fo fe ajdje radovali in pili in jedli v ve-
felju, de bodo kriltjane saterli, ki fo f fvo-
jimi zhednoftmi njih gerdo shivljenje osramovali.

V tem hudim zhafu je sliivel v Ankiri
neki goftivnik, Te o d at s imenam, oshenjen,
poboshen mosh in kriftjan. O zhafu preganja¬
nja kriftjanov je bilo Teodotovo saflushenje sa
vero in sa njegove preganjane brate veliko. V

2  *

28

njegovi hifhi fo imeli pribeshalifhe inshivesh;
Pomikam je ftregel, novinze je poduzheval,
smotene je fpreobrazlial, flahim je ferzhnoft
delal in opominjeval je kriftufove vojfhake k
flavnimu boju. Njegova hifha je bila zerkev
kriftjanov, njegova hifha je bila enaka Noetovi
barki o vefvoljenim potopu ftrafhniga prega¬
njanja kriftjanov.

Teodat  je samogel te nevarne, pa flad-
ke dolshnofti vere in kerfhanfke ljubesni dolgo
fpolnovati, ker nifo tako ojftro na-nj gledali,
ker je bil goftivnik; in farno to ga je sader-
shevalo, de fe ni bres ftraha fodniku kerfhan-
skiga fovrashnika isrozhil.

Enkrat je popotoval s nekimi poboshnimi
kriftjani na deshelo. V r  lilno prijetin kraj bliso
vafi Malus pridejo. Vlegli fo fe v travo v
fenzi rodovitnih fadnili drevef, kolilo fo hotli
tam povshiti. Teodat  pofhlje nektere fvojih
tovarfhev v vaf k duhovnu, de bi prifhei k
njim jeft in jim jed poshegnat, sakaj nobene
jedi ni jedei, zhe je ni poprej duhoven shegnal.

Duhoven je prifhei in jedi, ktere je po-
shegnal, fo povshili. Pri jedi rezhe Teodat
fmehljaje fe duhovnu: „Fronto  (tako je bilo
duhovnu ime), kako lepo mefto sa fpravljanje
fvetih relikvij lim danaf vidik Sakaj fe ga
ne poflushifh^Pripravi mi poprej relikvij,
mu odgovori duhoven, in zhe fe fhe potem
ga ne poflushim, me leniga smerjaj.“ =— „Moja,
ali bolj rezhi, boshja skerb je, rezhe Teo¬
dat,  ti relikvij pripraviti. §kerbi le sa hram.
Ne odlafhaj nizh, ozhe, ampak glej, de pred
ko je mogozlie, kapelo fosidafh, relikvij bofh

29

kinalo dobil. a  To isgovorivfhi je fnel perftan
f fvojiga perila rekozh: „Gofpod bodi prizha
med mano in tabo, de bofh kmalo relikvij do¬
volj dobil .“  S temi befedami fe je poflovil
pri duhovnu in hitel nasaj v mefto, kjer ga
je nekaj pofebniga prizhakovalo.

Peljali fo ravno poboshnih poftarnih deviz
na voseh fkosi mefto, de bi jih pri nekim ob¬
hajanju v zhaft maliki nje Diane s martrami
piililiii, to boginjo moliti. Sa vosmi, na kte-
rih fo devize fedele, fo peljali podobe mali¬
kov. Vfe je derlo is mefta k tej rezhi. Flavte
in zimbale fo pele; trume hab s rasvesanimi
lafmi fo fpremljale f krizhanjem mnoshizo ljudi.
Teodat,  ki je bil tudi med gledavzi, fe je
bal, de te devize ftarofti in flabofti ne bodo
mogle namenjenih marter preftati. Saperl fe
je tadaj s dvema shlahtnikama deviz v majhno
hifhizo, de bi s njimi in sdrugimi sbranimi
kriftjani Boga profili, de bi tem fposnovavkam
Kriftufa ftanovitnoft dah Drug dan jim pri-
nefe Teokaria,  shena hifhniga gofpodarja,
poveft, de fo ftanovitno premagale, in de fo
njih trupla v Mislinje jesero ne daljezh od
kraja vtopili. V  prihodnji nozhi fe prikashe
ena umorjenih deviz Teodusa  s imenem, v
fpanju in mu rezhe: „Ti fpifh, moj fin Teo¬
dat,  in ti ni nizh mar sa mene? Ali fe prav
nizh vezli ne fpomnifh ukov, ktere fim ti v
fvoji mladofti dajala? Dokler fim shivela, me
nifi nikoli is nemar pufhal, ampak zhaftil fi me
vedno kot mater. Sdaj pa, ko fim mertva,
posabifh, mi po tvoji dolshnofti do konza flu-
shiti. §aj ne pufii, de bi naflie trupla v je-

30

seru leshale, jed ribam. Sakaj v malo dneh
zhaka tudi tebe velik boj. Vftani tedaj, pojdi
k jeseni, varuj fe pa isdajavza!“ — To is-
govorivfhi je sginila.

Teodat  je fhel bres odloga s nekterimi
gorezhimi kriftjani, trupla 7 marterhiz is je-
sera islezhi. Pa ajdje fo mazhne ftraslie na
kraje poftavili; nemogozhe fe je sdelo, do je-
sera priti, bres de bi ne zhutili. V tanini de-
slievni nozhi jim je iiehefhka luzh fvetila in
pot kasala. čjftrafhno je sazhelo trefkati 'In
fveti marternik ^osiander,  vvelizhaftni po¬
dobi oklenjeniga konjika je ftraslie od jesera
pregnal. §ilni vetrovi fo tudi vodo na na-
fprotno stran sagnali, tako de fe je na fuho
dno vidilo, kjer fo trupla deviz leshale. Lepo
fo jih vsdignili in bliso v grob poloshili.

Ko fe je dan naredil, fo vidili ajdje, de
fo bile fvete trupla vkradene. Celo mesto je
sazhelo vreti. Kjer koli so kakiga kriftjana
dobili, fo ga prijeli in isprafhevali.

To svediti, je fklenil Teodat  fe tatu
iskasati. Pa bratje fo mu branili. Nasadnje
je bil od kriftjanov, ki fo fe napovedanih ma’r-
ter bal, isdan in pred kervolokiga poglavarja
Teotekna peljan. Obljube fo mu delali in pro-
tili fo mu, de bi ga od vere odvernili. Pa
vfe ni nizh pomagalo; v fmerti kakor v shiv-
Ijenju je fvojimu Bogu 'sveft oftah Nardaljfhi,
nar bolj neufmiljeno terpinzhenje, ktero je vfe
rabeljne vtrudilo, ki fo ga shelesniga imeno¬
vali, nifo mogli, ga od Kriftufa odverniti in
ga nesveftiga narediti. Nasadnje sapove tri¬
nog, ftanovitniga marternika ob glavo djati.

31

S vefeljem je prejel fmert, ki je njegovo ter-
pljenje konzhala in mu pot v nefkonzhno ve.-
felje odperla. §trafhno veliko gennado fo na¬
redili, truplo marternika na-njo vergli in fe
pripravljali, podkuriti. Tode, ko bi fe bilo
blifknilo, fe safveti na vlih ftranehfvitla luzh.
Nihzhe fi ni upal. Teoteken  je poftavil
ftrashe okrog germade. Ta zhaf pride' duho¬
ven Fronto  is 1'voje vafi v mefto in je imel
perftan pri febi,  kteriga mu je fveti marternik
v sagotovljenje dal,  de bo relikvij dobil.

Pripeljal je. tudi ofla s vinam otovoreniga
fabo. Svezher je bilo, ko je pred mefto pri¬
klici in ofel fe je na mefto vlegel, kjer je bilo
marternikovo truplo pokopano, ^trashnjki, ki
fo fe pri oguu greli, fo ga povabili v lopo,
ki je bila sa-nje pripravljena, ofla svunaj pu-
ftiti, de bi 1'e pafel. Fronto  fe vfede in pije
s vojfhaki. Nasadnje napolni kupo s. vinam,
ki ga je fabo pripeljal, in ga da vojfhakam
piti. Ti fo ga slo slo hvalili. Duhoven jim
je privolil, ga piti, kolikor fe jim poljubi; po-
vabljenja ni bilo treba ponoviti. Vefelo je
fhla kupiza is roke v rokovojfhaki  fo fe
vneli in fo sgovornifhi poflali. ^mejaje rezhe
neki mlad vojfhak Frontu: „In sajel iiej bi vi¬
na, kjer bi hotel, bi vunder fhefhk nej posa-
bil, ki fim jih unidan savoljo bab prejel, vfi.
kriftjani fkup nifo toliko tepeni bili, kakor jes
fam. Daj mi urno polno kupo tvojiga vina,
de li fvoje bolezhine vtopim.“ „Varuj fe, Me-
trodor, rezhe eden tovarfhev, de ne pogle-
dafh pregloboko v kupo in ne posabifh na.

32

shelesniga mosiia pasiti, kteri je, kakor pra-
vifh, shenfke is jesera vkradil.“

Duhoven je nekaj v duhu imel, poprafhe-
val je , kakor zhe bi nizh ne vedil, in je viim
dobro toshil. Kmalo je vfe svedil, kar je hotel.

Shelesni mosh, od kteriga fo vojfhaki go¬
vorili , ni bil nihzhe drug, kakor nafh fveti
marternik Teo dat,  in imenovali fo ga tako
savoljo njegove velike ftanovitnofti v preter-
pljenju vfih marter. Vojfhaki fo pasljivimu
Frontu  vfe natanjko povedali, kako je ker-
fhanski junak terpel, in pokasali fo mu 'tudi
svunaj lope meto, kjer je bilo njegovo truplo
sakopano. Fronto  je komaj fhe fvoje vefe-
]je premagati mogel. Sdaj je vojfhakam tako
pridno vino natakal, de fo fe vfi vpijanili in
po tleh leshe fmerznali. Naloshil je sdaj fveto
telo na fvojiga ofla. „Sdaj, moj marternik,
fpolni obljubo, ktero ii mi naredil,mu  rezhe
in mu natakne perftan na perft; potem dene
feno in berftje, f kterim je bilo fveto truplo
pokrito, nasaj, poshene ofla na zefto in pufti i

iti, kamor hozhe. Po ftranfkih potih pride i

ofel do vafi Malus in fe vleshe na inefto, kjer ]

sdaj kapela fvetiga marternika ftoji. i

Koj, ko fe je dan naredil, fe je vernil i
Fronto  k vojfhakam nasaj, je sazhel fdno <
tarnati in s folsnu v ozheh je toshil, de je i
fvojiga ofla sgubil. §trashe fo mu verjele in
miflili fo, de truplo ref fhe na ftarim meta i

ieshi. ^lovo je vsel od njih in gre v fvojo i

vaf, Tam je kmalo svedil, de je ofel s fve- j

tim truplam fam tje prifhel, in'de je na tiftim r

meta obftal. Hitel je tje in vidil je fam zhu- i

33

do boslije previdnofti. Boga je hvalil in lepo
je trupio fvetiga marternika pokopal, ki je
fvojo obljubo tako svefto fpolnil, v sa-nj pri-
praivljen grob.

XXVI.

L

i Jutranja molitev polioslme

dekle.

| Sjveta dekla Armela  (umerla 1671) je,

kader fe je sjutraj prebudila, molila: „Moj
‘ Bog in moje vfe.  Ti li moj in jes fini tvoja.

Tebi fe vdam vfa. Kar ti lioziiefh, tudi jes
j hozhem. Obvaruj me zhes dan tudi narinanj-
0  fhiga greha. “

J , XXVII.

t SpreoI»ernjenje fv. ISonifazia.

S

o O preganjanju kriftjanov pod zesarjem

ti Dioklezianani je shivela v Kirnu prav imenitna
le in bogata gofpa, s imenam A g la a, 73 ofkerb-
:r nikov fvojih grafhin je imela; narimenitnifhi
med njimi je bil Boni fazi,  kteri je pri go¬
lil fpej vfe veljal, in je bil fkrivaj tudi ljubljen
10  od nje. Bonifazi  je bil mlad, filno rasusdan
je mosh, mnogoterim hudobijam vdan.
in Ta nevkretni fushnik fvojih posheljivoft je

tu imel pa vunder nekaj laftnoft, slafti je bil slo
jo ufmiljen in goftoljuben. Ko je vidil, de ptu-
e- jiz pride, ga jekoj poifkal, k febi povabil in
im mu je poftregel. Ponozlii je hodil po meftu
a- in je darove in shivesh med uboge delil.

2 **

34

Ko je veliko let Aglaa s njim v grehih
shivela, ji je skerb boshje milolti ferze ras-
fvetlil. §posnala in obshalovala je fvoje do-
fadanje slavljenje. Vkasala je fvojiga flu-
shabnika Bonifazia poklizati in rekla mu je:
„Ljubi brat Bonifazi! Ti vefh, v kakih grehih
fva shivela. Pomiflila nifva, de bova enkrat
pred Boga ftopila in mu mogla od^ivor sa
ftorjene grehe dati. Sdaj fim pa flifliala un-
daii neke kriftjane govoriti, de bo, kdor sdaj
fvetnikam pomaga, kteri imajo sdaj savoljo
kerfhanfkiga imena tako hud boj prekati, v
ftrafhnim dnevu boshje fodbe s njimi vezimo
vefelje vshival: flifliala tim tudi, de fe v ju-
trovih deshelah Kriftufovi flushabniki soper
liudizha vojfkujejo, in rajfhi fvoj shivot ra¬
li olju a m prepufte, kakor de bi Kriltufa sata-
jili. Popotovaj tedaj v tifte kraje in pidpelji
mi trupelj fvetih marternikov. Zhaftila jih bo¬
va, liifhe jim bova v zhaft sidala in tako bova
midva in vezh drusili svelizhani ponjihnim fve-
tim terpljenju.“

Dala je Bonifaziu obilo denarjev, de bi
fi fvetih trupel nakupil in de bi ubogim poma¬
gal, in pa tudi mašil sa relikvije. Dala mu
je fhe verh tega 12 hlapzov f konji in 3 vo¬
se fabo.

Ko fe je pri gofpej poflovil, ji je rekel
vefel: j,Moja sapovedniza! Zhe trupelj fvetih
marternikov dobim, vam jih bom pripeljal;
zhe vam pa moje truplo pripeljejo , ga fprej-
mite namelt marternika. K

Nevoljna mu rezhe: „Pufti sdaj norzhijo
in pijanoft! Obnafhaj fe timvezh tako, de bofh

vreden, truplafvetihmarternikov vositi. Upam,
de bofn kmalo fe vernik Xaf vfih Gofpod in
Bog, ki je savoljo nafhiga svelizhanja na
semljo prifhed in v svelizhanje ljudi’ fvojo kri
prelil, naj pofhlje fvojiga angelja pred fabo
in naj vodi tvoje ftopinje po fvoji milofti; on
naj fpolni moje zhifte shelje in naj posabi
moje grehe. “

Bonifazi je fklenil is fpofhtovanja do fve¬
tih relikvij, ktere pripeljati je bil namenjen,
fe na poti vina in meta sdershati. Vsdignil
je fvoje roke k. nebefam ter rekel: „Gofpod,
vfigamogozhni Bog, Ozhe Edinorojeniga, po¬
magaj meni, tvojimu flushabniku, 'in pokashi
mi,pot, po kteri naj hodim, de bo tvoje ime
povikfhario vekomej."

Y nekterih dneh pride Bonifazi v metlo
Farsus in sve, de ravno kar nektere fvete
marternike savoljo njih vere terpinzhijo; sa¬
po ve dal je tadaj fvojim' tovarfham, sa-fe in
sa shivino hifho ifkati, v kteri bi oftali; rekel
je, de ^gre malo zhala na fojifhe.

Ko tje pride ,• vidi vezli fvetih marterni¬
kov, ktere fo ravno terpinzhili, njih terplje-
nje je bilo ftrafhno. She viditi jih, je moglo
ferze narferzhnifhiga gledavza podreti. Mar-
terniki fo pa ftanovitni oftali. Bonifazi  fe
jim je priblishal, jih je kufheval v njih ter-
pljenju, in glafno je rekel: „Velik je Bog
kriftjanov! Bog fvetih marternikov je velik! £ ‘
Vfedel fe je k nogam jim, objemal je njih.
fpone in vesi, opominjal' jih je k ftanovitnofti
v flavnim boju in sarotil jili je s vrozhimi

36

folsami, Boga sa-nj profiti, de bo vreden, v
njih druslibo priti.

Sdej ga sagleda fodnik fjiiniplizi: „Kdo,
— sakrizhi — kdo je predersnesh, ki mene in
Bogove sanizhuje! Pripeljite ga pred mene! K
„Povej, — mu rezhe potem — kdo li ti, ki
fe upafh, mojo fodbo sanizhevati?“ Odgovori
mu Bonifazi: „Kriftjan lim, in f pomozhjo fvo-
jiga Boga sanizhujem tebe in tvojo fodbo.

Ko ga fodnik po njegovim imenu vprafha,
mu sapove, bogovam darovati, ako hezlie
martram oditi. Pa Bonifazi mu odgovon': „S*>he
tolikrat fim ti povedal, de tim kriftjan. Kot
kriftjan pa ne darujem ne hudizhu ne gnjuf-
nim malikam, flori tedaj, kar hozhefh ftoriti.
Ne mudi fe nizli, tu imafh moje slavljenje.“

Rasferdeni fodnik je sapovedal, ga na
klop raspeti in s shelesnimi fekirami rasmefa-
riti. Pa Bonifazi  je ftanovitno fposnaval in
osnanoval praviga Boga, sapovedal je divjak
ga fhe bolj terpinzhiti, mu shelesne zveke sa
nohte sabofti in mu rasbeljeniga fvinza> v ufta
vliti.

Bonifazi  je rekel: „Sahvalim te, Gofpod
Jesuf Kriftuf, §in boshji, pomagaj meni, tvo-
jimu flushabniku in olajfhaj te bolezhine! Ne
daj mi od tega 1‘odnika premaganimu biti; fej
vefh, de vfe to savoljo tvojiga imena terpim.“
Drugim marteimikam je pa rekel: „Vi flushab-
niki Kriftufovi, profite sa mene, vafhiga hlapza ! a

Enoglafno mu rezhejo vn: „Nafh gofpod
Jesuf Kriftuf, pofhlji fvojiga angelja in te re-
fhi tega bresboshniga fodnika! Kmalo naj kon-

37

zha tvoje shivljenje in nej sapifhe tvojo ime
med fvoje pervorojene l i:

Komaj fo to molitev konzhali, kar sazhne
ljudftvo jokati in krizhati: „ Velik je Bog krift—
janov! Bog marternikov je velik! Pogubljenje
pridi nad podobe ma!ikovavzov!“ In padlo je
ljudftvo nad altar, podprlo ga je in kamnali
fo fodnika, de je trepetaje s fvojimi rabeljni
pobegnil.

Drugo jutro fe jefodnik vnovizh prisadjal,
nafhiga junaka od vere odverniti; pa ko ni
vfe nizh pomagalo, sapove lonez s rasbeljeno
fmolo napolniti in marternika na glavo va-njo
poftaviti.

Ta fe je narpervo prekrishal, in angelj
gofpodov je prifhel, ki fe je lonza dotaknil,
in glej! rastopil fe je pri ognju, kakor vofek.
Ž*Svetimu moshu ni to nizh bolezhine ftorilo,
mnogi pa, ki fo ogenj podpihovli, fo fe uneli
in sgoreli.

Obfodi sdaj čjimplizi fvetiga marternika
ob glavo, kar je ftanovitno terpel.

Ko fe je to godilo, fo njegovi tovarfhi
vfe obhodili in fo ga ifkali. Ker ga pa nifo
naflili, fo fe pogovarjali: „Gotovo pri kaki
nezhiftnizi fedi, ali pa kje pijanzheva; dolgo
ga bomo saftonj ifkali."

Kmalo potem dobijo nekiga fodniga hlap-
za in vprafhajo ga: „Ali nifi ptujiga mosha is
Rima vidil?“ Odgovori jim: „Vzheraj je bil
ptuj mosh sa Kriftufa martran in ob glavo
djan.“ „In kje?“ ga vprafhajo dalje. „Na
fodnifhu, kjer je bil martranjim  odgovori.

38

„Zhverft, dobro rejen mosh je bil; lafje fo fe
mu malo vihali in fhkerlatafto fuknjo je ime'I.“

Shli fo s moshern na fodnifhe, kjer jim
je njegovo truplo in potem tudi njegovo glavo
pokasal. Sdajzi fo Boni f azia fposnali. Smeh¬
ljanje fvetiga Duha je leshalo na njegovih
bledih uftnizah. Njegovi tovarfhi fo f folsami
njegovo fveto truplo mozhili. „Ne sarajtaj
nam v. greh, — fo rekli — kar fmo od tebe
govorili ^ ti-flushabnik Kriftufov!“ Moshu pa,
ki jim je pot pokasal, fo rekli: „On je, kte-
riga ifhemo. Profimo te, daj nam ga'! Ct  „Sa-
ftonj vam ga ne morem dati,“ jim rezhe mosh.
Odfhteli fo mu 5000 zekinov in prevseli fo
truplo fvetiga* mosha.. Namasali fo ga s di-
fhezhimi mašili, in savitiga v drage tanjzhize
ga poloshe na vos. Tako-fo fe vernili in've-
feli fo gofpoda savoljo slavne fmerti tega fve¬
tiga marternika hvalili.

Med tem je pa angelj Gofpodov fe gofpej
prikasal, in rekel ji je: „Njega, ki je bil ne¬
kdaj tvoj flushdbnik, sdaj pa je nafh brat,
fprejmi kakor gofpoda in fkerbno ga f-hrani;
sakaj po njegovi prof linji ti bodo vti tvoji grehi
odpufheni.“

Urno fe je napravila Aglaa. Duhovnov
in poboshnih mosh je fabo vsela in f fvetim
petjem je fhla ponishno fvetimu truplu naproti,
ktero je pet ur pred rimfkim metlam pokopala,
dokler bi bili zerkev sidali, vredna tako fve¬
tiga marternika.

Ona farna fe je fvetu odpovedala in vfe
fvoje premoshenje je med uboge rasdelila.
Vliin fvojim fushnikam in fushnizam je fvo-

39

bodo dala in farno nekaj dekliz je pridershala,
ki fo s njo Bogu flushile.

Tudi ona je dofegla gnado , ktera je tru¬
plu fvetiga Bonifazia dodeljena bila. Bolne je
osdravljevala. Trinajft let je fhe poteni v
nunfkih oblazhilih shivela, potem je pa v miru
safpala in pokopali fo jo poleg fvetiga mar-
ternika.

XXVIII.

Darila umiraj ozhilt flikofov.

A.

Ko je fveti Urh, Avgsburfhki flikof, zhu-
til, de je fmert bliso, je dal v zerkevfe nefti
in po fveti mafhi vfe lVoje> premoshenje rasun
ene poftelje in mise pred febe prinefti, in sdi-
hajozh je rekel: „Oh, zhimu mi je to vfe! £c
Bilo je vfe njegovo premoshenje obftojezhe v
nekterih frajzab, 7 ali 8 pertih in 10 goldi¬
narjih frebra. Denarje je rasdelil med uboge,
oblazhila pa med duhovne.

B.

Tudi fveti Tomasli Vilanovfki,  veliki
fhkof v Valenzii, je rasdelil pred fvojo fmertjo
vfe fvoj e premoshenje med liromake.. Ko je
bilo she vfe rasdeljeno, fe je fpomnil fhe ubo-
siga mosha. Temu je dal fvojo pofteljo, in
ga je profil, mu fhe sa malo ur shivljenja, jo
pofoditi.

40

XXIX.

Kerflianfki prcmaslmik.

Galikan feje  vojfkoval v armadi zeTarja
KonThantina Veliziga in je bil flovezli junak.
Pod tem zeTarjem fo prilhli iirovi §ziti f ftra-
fhno armado nad Rimze. Konfhtantin, ki sa-
voljo pofebnih opravil ni vtegnil, fam v voj-
fko iti, je fvojimu vojvodu Galikan  u arma¬
do isrozhij, ker je bil preprizhan, de je umen
in sveft, in obljubil mu je veliko veliko pla-
zliila, zhe fovrashnike premaga.

Galikan je bil ajd. Daroval je tedaj Tvo¬
jim bogovam velike darove, de bi mu v voj-
fki pomagali. § Tvojima bratama Janesam in Pav¬
lam je Thel Terzhno v vojTko. §ovrashnikov je
bilo veliko vezli kakor Rimzov, in je Tkorej
povTod premagal. In Gali kanu  je Thlo na-
sadnje tako teTno, de je vidil, de bo mogel
popolnama omagati. Veliko njegove armade
je Thlo she k Tovrashniku, kar jih je pa The
oltalo, To Tklenili v obupu, Tvojiga vodja Tov-
rashnikam isdati, de bi Tebi shivljenje priva-
rovali.

V tej neTkonzhni ftiTki 11 vojvoda ni vedil
ne Tvetovati ne drugazhe pomagati. Veliko
dari je daroval na altarju Marta,  ajdovTkiga
boga vojTke; pa pomozhi, ktere je prizhako-
val, ni dobil.

VeT samiThljen in otoshin je Tedel Gali¬
kan v Tvojim Thotoru, prizhakovaje ure, ka-
daj ga bodo njegovi laftni vojThaki neuTmilje-
nim Tovrashnikam isrozhili. Njegova brata Ja-
nes in Pavl prideta k njemu. Veliko mu pri-

41

povedujeta od velike mogozhnofti Boga krift—
janov, in kolikokrat je she fvoje svetle zha-
ftivze is nevarnofti refhil. „Saupaj v njega,
mu rezheta, in obljubi, kerfhanfko vero na-fe
vseti, zhe te is hude lile ref hi in ti pomaga,
fovrashnike zefarftva premagati.“

Gali kan ftori ref to obljubo, in od ti-
ftihmal je zhuda gledal. Premagal je §zite.
Deshelo fo mogli sapuftiti in rasun tega fo
mogli fhe vlako leto rimfkimu zefarju veliko
denarjev plazhati.

Ga lik a n je v tem zhudopolno pomozli
kerfhanfkiga Boga dobro fposnal, kakor tudi
fvoje obljube ni posabil. Njegovo ferze je
plemenelo v hvaleshnofti do narvikfhiga bitja.

Ko je po konzhani vojfki s veliko zhaftjo
nasaj v Rim prifhel, fe je podal v zerkev,
pravimu Bogu fe san valiti. Zefar je oftermel
— in zelo rimfko mefto s njim. „Kako je to ?
ga je ogovoril po opravljeni molitvi, — ko k
v vojfko fhel, fi fhel narpervo v Kapitol in
fi prolil bogove pomozhi, in sdaj, ko fe pre-
mashnik vernefh, te vidim v kerfhanfko zer¬
kev hiteti! Kaj ima to pomeniti? Ali fi morde
Kriftjan?“ — „Ja, mu odgovori Galikan,
Kriftjan lim sdaj!“ Vefvefel ga je lvonfhtantin
objel in dal fi je vfo prigodbo povedati.

Ko je posneje Juftinian, kteri je sopet
kerfhanfko vero savergel, zefarftvo prevsel,
je miflil, de je Galikan  bogove rasshalil.
Sapovedal mu je tadaj, jim dar darovati in
jih tako potolashiti; ker G alikan  tega ni ho¬
tel koriti, ga je dal zefar ob glavo djati.

42

XXX.

Opomin j v Slog«, tudi v maj Smili
. rezlaeia.

Vfe, kar je poboshna dekla Arrnela fto-
rila, jo je Boga opomnilo. Ko je sjutraj s
majhno ilkrizo velik ogenj spodshgala, lije mi-
fliia: „Oh, moj Bog, zhe bi mi ljudje ftdriti
puftili, kar je moja volja, kako kmalo bi enak
ogenj v njih' ferzih vnela!“ Kadar je mefo
priftavila, je miflila, de fliflii Svelizharja re-
zhi: „Is ljubesni do tebe fini hotel (mert ter-
peti in jed tvoje dufhe biti . 44  Zhe je pfa vi-
dila, ki fe je sa grishljej kruha fvojimu go-
fpOdarju ftokrat prilisoval, je rekla: „Ljubi
Bog, tudi jes hozhem tako delati; svefta ti
hozhem biti; nikoli te ne bom sapuftila, sakaj
vfakdan me s dobrotami obilo sakiadafh . 44  Ka¬
dar je poterpeshljive jagnjeta vidila, fe je
krotkofti in mirljivofti nafhiga Svelizharja ('pom¬
nila, ki fe je dal ravno tako v terpljenje in v
fmert peljati, bres de bi bil sinil. Žhe je vi¬
dila koklo s pifhkami, ji jevfelej mifel v glavo
prifhla, de fe ji je Jesuf prilizhil, in rekla je
potem: „Pod perute tvoje ljubesni fe hozhem
fkriti in fe s njimi prav pokriti, de krempljem
fovrashnikovim odidem.“ Zhe je vidila drevje,
ki fe je v vetru majalo, je rekla: „Sakaj fe
ne dam tudi jes po volji fvetiga Duha majati
in voditi ?“ Zhe  je premifhljevala, kako fe
polje obdeljujp, je miflila, de Svelizharja vidi,
ki li je toliko prisadjal, v nafhe dufhe feme
nebefhkiga uka in boslije ljubesni vfejati, in
vunder tako malo dobre perfti najde . 44  Ker je

43

bilo njeno Cer z e polno Jesufa, jo je tudi vfe
njega opominjalo. Zhe fo jo Iiotli v prašni¬
kih h kaki nezhimerni vefelizi povabiti, fe je lepo
sahvalila, je fhla v fvojo kamro in molila: „0
Bog, ti moja ljubesin, kako bi mogla rasun
tebe vefelje najti? Ti li moje narflajfhi vefelje.^

XXXI.

(Samomor.

V fredi 15. ftoletja je shivel v nekim gojsdu
biiso hiefta Foburga kmet, fploh poboshni kmet
imenovan. Poprej je imel kmetijo, je bil oshe-
njen in vezli otrok je imel. Ko mu je pa
fmert narpervo slieno potem po verfti vfe otroke
pobrala, je fklenil, oftank fvojiga shivljenja
preshiveti. §olidal fi je tadaj lopo v gojsdu
in fe je tje prefelil, potem ko je fvojo kme¬
tijo klofhtru v Minhminftru podaril in vfe 1'voje
f pridnoftjo in varzhnoftjo pridobljeno premo-
shenje med uboge rasdelil. Nafh pufhavnik
je veljal v Foburgu in v zeli okolizi kot is-
gled zhednofti. Vlak ga je zhiflal in ljubil.

Navado je imel vfakdan, nej bi bilo vre¬
me kakorfhno koli, v eno uro od njegove lope
leshezhe mello Foburg priti in tam pri fluslibi
boshji hiti. Enkrat je preteklo vezh dni, lires
de bi bil nafh poboshni kmet k flushbi boshji
prifhel. Vezh ondafhnjih meftnjanov, . kteri
fo miflili, de je bolan, fo poflali fvoje ker-
fhenze s jedmi v gojsd. Pa vrata lope fo
bile saklenjene in ko fo klizale, fe ni nihzhe
oglafd. Miflile fo, de je fhel kam na boshjo
pot. Dam fo fe vernile, povedo to fvojim

44

gofpodarjem in potem nifo nizli vezli po njem
poprafhevali. Trije tedni fo pritekli in fhe ni
bilo pufhavnika v Foburg. Nekteri moshje
fe podajo tadaj is Foburga k lopi, lhamejo
vrata in najdejo kmeta v 1‘voje narvezhi sav-
setje na tramu obefheniga. Kako fo fe hudo¬
vali nad tem! Preklinjati, rotiti in lilno hudo
govoriti fo sazheii. „Ali ga vidite hudobneslia,
hinavza, goljufa! čjhe dalje bi naf bil sa nol'
vodil, zlie bi ne bil pravizhni Bog njegovo hu-
dobnoft rasodel in dal, de fe je ta goljuf v
obupanju obefel. Bog ve, kaj je ftoril!“ Lju-
besin, ktero fo mu v shivljenju fkasovali, fe
je po njegovi fmerti fploh v fovrashtvo in sa-
nizhevanje premenila. Foburfhka gofpofkaje
poflala sdravnike, de fo prizlia vezh mosh
truplo ogledali. Ufiietni moshje fo miflili, de
fe je fam obelil, in to fe je fhe bolj verjetno
sdelo, ker ni bilo v lopi ne duha ne fiuha ka-
kiga ropanja, ampak vfe je» bilo v lepim redu.
Sdajzi fo 1'odbo nad obefhenzam fklenili. Ker
fo miflili, de fe je fam konzhal, ga je mogel
rabelj f tramu odresati. Truplo -fo konju na
rep privesali in tako do obefliz vlekli,

Zhes leto potem pride flep zhlovek v Fo¬
burg, milih darov profit. §lepez in njegov
vodnik fta pozhivala na poti, ki je memo obe¬
fliz, kjer je bil kmet sakopan, peljala, in fta
od nefx - ezhniga mosha govorila. §!epez ni ho¬
tel nikakor verjeti, de fe je ta mosh v obupanju
fain obelil, od kteriga fe ni nikoli nizli hudiga
flifhalo. „Bog ve, je rekel, ali je tako?“ In
glejte zhudo, ko je te befede fpregovoril, fo
njegove ozlii pogled dobile, in vidil ie raslozhno

45

vodnika in vfe, kar je bilo okrog njega. Ta
prigodba je povfod veliko zhudenje obudila..
Foburfhka gofpofka je dala to bolj natanjko
preifkati, in vfe fe jefkasalo, de je bilo tako.
kmalo potem je bil v Foburgu velik fomenj.
Dva hudobnesha, ki fta hotla kramarijo okra-
fli, fo pri tatvini safazhili in v jezlio odpe-
peljali. Ko jima eniga dne zhuvaj jefti pri-
nefe, je govoril s njima od zhuda, ki fe je
pred kratkim nad fiepim berazhem in gotovo
po profhnji ubosiga kmeta sgodilo. Jetnika
ita fe vfttrafhila to saflifhavfhi in bleda ju je
fpreletela. „Sakaj fe vftrafhita ?“ ju vprafha
zhuvaj. „Oh — mu odgovorita, sakaj bi fe
ne vftrafhila, fva nedolshniga mosha tako ne-
ufmiljeno umorila.“

Zhuvaj gre in pove urno gofpofki to. Ta¬
tova fo pred njo poklizali in fprafhevali. Vfe
Ita natanjko povedala, kako tla 9 upanjem,
denarjev dobiti, v lopo poboshniga mosha pri-
lomaftila, ga terpinzhila, sadavila in nasadnje
na tram obefla, kakor de bi fe bil fam obe-
fd. Gofpofka pove vfe to Avgsburshkimu
fhkofu. Kar fta tatova povedala, fo ljudje
sdajzi na fomnju' svedili. Vfe je umorjeniga
pomilovalo, in kdor je poprej poboshniga flu-
shabnika boshjiga preklinjal, je sdej fvoje
govorjenje preklizal in shal mu je bilo is fer-
za, de je fpominj na blasiga mosha f pre-
klinjevanjem tako pegerdil.

* Henrik III. Regenburshki fhkof, je pri-
fhel, koj ko je to prigodbo svedil, s veliko
mnoshizo duhovnov in pofvetnih ljudi v Fo-
burg, je vfe natanjko prefodil in ko fe je ref-

46

nize preprizhal, je sapoyedal veliko prozeiio
napraviti. S krishi in banderi; fpremljeni od
vfe duhovfhine, jefhel nafojnifhe, zhaftitljivo
truplo iskopat. Narimenitnifhi duhovni fo grob
odkopali in nafhli fo truplo tako lepo in f ta¬
kim. oblizhjem , kakor zhe bi bil fveti flushab-
nik boshji fpal. S veliko zhaftjo in s velelim
petjem fo ga nefli v Foburg v fhpital k fve-
timu Duhu, in imenovani ttegenburshki fhkof
ga je v letu 1471 s veliko zhaftjo pokopal*
Zhes 220  let je Regenburshki fhkof Albert
Erneft  v letu 1691 truplo vsdignil, kolti fo
v trushizo djali, ktero je fhkof sapezhatil in
4. maliga Travna 1694 v zvetnjo nedeljo pri
§v. Andreju v Foburgu zhaftno f-hranil!

XXXII.

Peter Gonzalez  je dobil od fvojiga liri-
za, Palevfkiga fhkofa, she v njegovi mladofti
korarfko mello, njegovo shivljenje ni bilo pa
zlo nizh tej zhafti primerno. Njegova nezhi-
merna zliaftisheljnoft ga jek mnogim neumno-
ltim in rasujsdanoftim sapeljala. Pa vunder ga
je njegov ftriz shelel fhe bolj povikfhati. Na
njegovo priporozhenje ga je papesh tudi te-
lianta svolil,

Na fveti dan bi bil imel vernimu ljudftvu
ozhitno pokasan biti. Pa v pohujfhanje zeli-
ga mefta ni prifhel kot duhoven napravljen,
ampak pofvetno oblezhen na lepo napravlje¬
nim konju.

On pa je bil namenjen pokasati, kako ras-

47

lizhne fo pota previdnolti, ktere ti v fpreober-
njenje grefhnikov svoli.

Ko je ravno ofhabno na fvojirn konju pri-
jesdaril in fo ozhi vez h fto ljudi na-nj gle¬
dale ; pofkozhi konj in vershe nalifhpaniga
jesdarza v tako globoko mlako, de je vef ne-
fnashen po vfih 1'hterih is nje prilesel in de
fo ga vil safmehovali.

To ozhitno safinehovanje ga je slo v fer-
ze bolelo; fkril fe je, va-fe je fhel in 11 mi-
flil: „Ako fvet tako f tabo dela in to flie v
tvojim zhaftnim dnevu , hozhem nekaj flori ti,
de me ne bodo prihodnje nizh vezh safmeho¬
vali.“ ^klenil je prihodnje toliko bolj 11 pri—
sadevati Bogu dopafti, kolikor bolj je do ti-
ftihmal. dopadajenja ljudi ifkal.'

Od tiftihmal 1'e je odpovedal zhalli in bo-
gaftvu in je fhel, kakor je slielel, v klofhter
fvetiga Dominika.

Y klofhtru je vfe fvoje shivljenje preme-
nil. Narvezhi zbali li je v boshjim dopada-
jenju ifkal, in zhe je kadaj polvetne zhalli
ifkal, jo je ifkal farno, zhe mu je kžhednofti
pomagala.

XXXIII.

( §(a»ovitnoft kerflianfkiga fan-
tizha.

Pater de Maila pripoveduje,' de neki mlad
Kitajz, 9 let ftar, ko je kose dobil,' ktere fo
mu dva brata pred kratkim umorile, fvoji ma¬
teri nikakor ni hotel dopuftiti, malika profiti y

48

ampak je rajfhi, ker je kriftjan bil, s vefe-
Ijam sa kosami umeri.

XXXIV.

;Siu 06 erbfiiino d jan.

Djavno ufmiljenje do ubosih in revzhkov
je bila ena narlepfhih laftnoft fvetiga Fran-
zhifhka Afifana. Ko je enkrat berazha,
ki ga je sa boshjo voljo daru profil, od febe
fpuftil, bres de bi mu bil kaj dal, ga je ter-
fioferzhnoft tako slo v ferze bolela, de je sa
shaloftnim revzhkam tekel in mu vfe, kar je
imel, ponudil. To je njegovo ferze tako
slo sadelo, de je fklep ftoril, prihodnjizh
nobeniga revzhka, ki bi ga v boshjim ime¬
nu daru profil, bres pomozbi od febe ne
fpuftiti.

Kmalo potem je hudo. sbolel. Ta bolesin ga
je popolnama fpreobernila in je njegovo ferze
popolnama ljubesni do blishnjih in dobrodel-
nofti odperla.

Njegova radodarnoft je bila fkorej s apr a v-
Ijivoft. Vfe fvoje premosiienje je ubogim pre-
pultil. To svediti fo fe njegovi ozhe slo ras-
ferdili in ob erbfhina fo ga djali.

Franzhifhek,  ubog v duhu, pa ne ubo-
giga duha, saflifhi terdi ozhetov 1'klep f po-
boshno voljnoftjo. Kar je fhe obleke imel, jo
je med uboge rasdelil rekozh: „Sdaj bom s
vezhi pravizo rezhi mogel: Ozhe nafh, ki fi
v nebelih! sakaj nikakorfhno pofvetno premo—
shen j e me ne veshe vezh na semljo."

V tej tako proftovoljni uboshnofti ga je pa

49

pridiga fhe bolj poterdila, ktero je zhes be¬
le d e 1'vetiga evangelja flifhal: „Ne imejte ne
slata ne lrebra v fvojih pafovih, tudi ne slie-
pa na poti, ne dveh fukinj, ne zhevljev, ne
palize.“ Koj, ko je is zerkve prifhel, je po-
loshil zhevlje, palizo in denarje na ftran, je
bil dovoljin s enim farnim burnim oblazhilam
in f vervjo okrog shivota; nabral je fhe 12
tovarfhev, ki fo bili s njim enako voljni pro-
ftovoljno v uboshnofti shiveti, in je ftoril s
njimi sazhetek redu majnfhih bratov, kteriga
je papesh Inozenzi III. poterdil.

XXXV.

tSpreobernjena Tiolniflika po-
ftreshnka.

V neki vafi bliso Sidofkiga melta v ju-
trovi desheli je shivela , stara vdova, Vedno
je bila bolna in njeni shivot je bil tako turaft,
de je vfelej ltrafiine bolezhine imela, kadar
fo jo mogli vsdigniti ali preloshiti. Uboga je
bila tudi tako, de doftikrat narpotrebnifhiga
shiveslia ni imela. In vunder je bila vdoviza
vedno tako poterpeshljiva in v fvojih bolezhi-
nah tako voljna in dobre volje, de ni nikoli
ne s befedami ne s snamnji nepoterpeshljivofti
ali nevolje pokasala. Med shenfkami is fofe-
fke, ktere fo jo obifkovale in vzliafi poma¬
gale, je bila tudi brihtna turfhka dekliza 20
let ltara. Enkrat je bila ta farna pri bolni
sheni. Vprafha jo profto, kako jijemogozhe,
tolike bolezhine ne le poterpeshljivo ampak
fhe zlo s vefeljem in radoftjo terpeti? Odgo-

50

veri sliena devizi: „Nikar fe ne zhudi, de
Tvoje bolezhine tako voljno in radoftno terpim,
tej ne terpim farna, ampak edini pravi Bog,
kteriga molim, mi pomaga f fvojo miloftjo to-
likofhno breme moliti. Od njega lini 1‘e nau-
zhila, 1'voje nadloge ljubiti, ker vem, de me nje¬
mu dopadljivo delajo, in de njegove britkofti,
ktere je sa moje švelizhanje preterpel, moje
bolezhine daljezh prefeshejo. Ti pa li nefrezhna,
ker ne fposnafh, de mu niii nizh menj terpljenja
kakor jes vsrokovala. 44  Mlada Turkinja bi bila
rada svedila, kteri je tifti Bog, ki je sa ljudi
tolikofhne britkofti terpel. Bolna vdova jo je
tedaj fkrivaj v narpofebnifbih refnizah prave
vere poduzhevala. Terdno fe je od tistihmal
deviza dershala. Pa kmalo potem li je krono
marternize pridobila, in lizer is rok laftniga
ozheta jo je prejela. Ko je namrezh ozhe
svedil, de je kriftjana, fe je rasferdil, in umo¬
ril jo je v drushbi fftrupam, kteriga ji je med
kafe namefhal.

XXXVI.

t Slie ena pri^odbn pri poftoslinim
umiraj ozliim.

Befiravno je Lorenz, is bratovfhine ulta-
jenja filne bolezhine v kolkih imel in je pred
fvojo fmertjo fhe tri hude bolesni imel, je
vunder pregovor imel: „§amo eno terpljjenja
ne dela.“ Fenelon ga je obifkal v njegovi
poflednji bolesni in vprafhal ga je, kaj bi is-
"volil, zhe bi mu Bog na voljo dal, ali kaj v


M

nebela iti ali pa fhe dalje terpeti? Brat Lo¬
renz mu je odgovoril: „Tudi toprepuftimBo¬
gu farnima.‘‘ Pred fvojo fmertjo, oshivljen f
fvetimi sakramenti, je rekel: „Y veri vidim
boshjo prizhejozhnoft s gotovoltjo v l'ebi, de
fe ne bojim ne fmerti ne pekla, ne fodbe, ne
peklenfke oblafti.“ To isgovorivfhi je mirno
fvojo duflio ispuftil.

XXXVII.

Muzltenez |kerflianfke ljnbesni.

§trafhna kuga, ktero je Bog v pokorje-
nje savoljo neufmiljeniga preganjanja krift-
janov pod zefarjem Deziam nad vefoljno
rimfko zefarftvo poflal, je narhuje mefto Alek~
fandrio sadela. Pred kugo je' bila pa fhe ftra-
fhrafhna lakota. Potem feje vojfka med prebi-
vavzi zefarftva farnimi sazhela, v kteri fo fe f ta¬
ko slobo klali, de fo bili vfi kraji f trupli po¬
kriti, kteri fo srak oltushili.

V meftu ni Lilo nizh drusiga 1‘lifhati kot
vpitje in tarnanje; v vfih hifhah fo bili umera-
jozhi in merlizhi. Ajdje fo bili vfi obupani, in
obupanje jih je popohiatna podivjilo. Koj ko
fo na fvojih prijatlih ali shlahtnikih tudi le
sazlretek bolesni fpasili, fo jilr pregnali in va¬
rovali fo fe jih, kakor narhujfhih fovrashni-
kov; pol mertve fo metali na zefte in pufiili
fo , de fo tam med mnogimi nepokopanimi tru¬
pli fvojo dufho isdihnili.

Vle drugazhe fo vezhdel vii kriftjani de¬
lali. $ami tebe fo posabili, de fo bratarn po¬
magali, ferzhno fo obifkovali kushne, obve-

52

sovali in tolashili fo jih in vfo dufhno in te-
leino pomozh fo jim dajali. Mnogi duhovni in
pofvetni ljudje fo, bolnikam ftregli, brez de bi
fmertno nevarnoft pomiflili, vkteri fo bili farni.
Umerlim fo ozhi in ufta satilkovali in fo njih
trupla na ramah na pokopalifhe nofili. Marfi-
kteri teh .Tesufovih uzlienzov fo tudi is lepe
ljubesni fmert ftorili. Tako ib, govori fveti
Dionisi, narimenitnifhi nafhih duhovnov in dia¬
konov, in fhe zlo pofvetni kriftjani mnogote-
riga Hami fvoje shivljenje konzliali, in gotovo
je, de fe taka fmert od fmerti muzhenzov ne
raslozhi. Sato fe bere tudi v rimfkih bukvah
muzhenzov, de fe o zhalu kuge v Alekfandrii
umerli kriftjani po poboshni kerfhanfki navadi
kot marterniki zhafte, kterib fpominj zerkev
28. dne ^vezhana obhaja.

XXXVIII.

Mirivz.

Eno narlepfhih opravil fvetiga Krifpina,
Pavianfkiga fhkofa, je bilo, fovrashne 1‘erza
fpravljati. De bi to ftoril, fe mu nizh ni pre-
teshko sdelo, mu ni bilo nikoli v nepravim
zhalu, mu ni bilo nizh preteshko. Kader fe
je taziga opravka lotil, ni jn-ed pokoja imel,
kakor de je fvoj namen dofegel,

V Pavii fta shivela dva kmeta, ktera lia
fvoje polja tik eden drusiga imela. To jima
je veliko fovrashtva in nagajivofti delalo. Nju¬
no fovrashtyo je bilo bresmerno in goto¬
vo bi fe bilo kaj slialoftniga sgodilo, zhe bi
ne bil Krifpin  obeh pogovoril, posabiti,
kar fe je doflej sgodilo, in de fe prihodnje

53

ne bota vezli preperala, globok graben fko-
pati, kteri nej bi jima sa vselej mejo delal.

Drug pot je naletel dva brata, ki fta imela
oba eno fenoshet, ktera fta pa vfako leto v
kofhnji prepir imela. Enkrat fta she mezhe
potegnila, l‘e umoriti, ko je ravno Krifpin
prifhel. Ogovoril ju je f zhverftim glafam,
nehati. Sgodilo fe je tako. Mosh miru In
fprave fe jim priblisha. Poprafha ju, sakaj
fe v tako nevarnoft podajata in pofkulil je, ju
umiriti. Pa fkufhnja ni imela frezhe. Kupil
je tadaj fhkof fenoshet od nju sa toliko, ko¬
likor fta hotla sa-njo imeti; rasdeh' denarje
med nja enako in prizha njega fe objameta
brata, ktera fta fe hotla ravno popred umo¬
riti, s kufhljejem miru in fprave.

XXXIX.

Sailiisliena kasin.

5*>veti Bernardin,  od kteriga lmo she
govorili, pride, ko je she v klofhtru bil,
mile darove sa klofhter nabiraje v hifho bo¬
gate , imenitne in lepe shenfke, ktera ga je
hotla, ko fta bila farna, f nezhiftimi svijazha-
mi, obljubami in protenjem h grehu sapeljati.
Ko fe je dolgo branil in fi ni vedil vezli po¬
magati, fe je hlinil, kakor zhe bi v njene
hudobne shelje hotel dovoliti, pa le toliko zha-
fa, de je fvoj arafaft paf, f kterim je bil ved¬
no opafan, odpafal. Potem je pa po nefram-
nizi tako jako s njim mlatil,' de ga je s pro¬
gami in kervjo pokrita, ufmiljenja profila In

54

mu obljubila, poboljfhati le. On pafejefme-
jal in fhel.

XL.

M je?

K fvetimu Efremu je prifhla enkrat ne-
framna baba in je bila tako (lersna, mu raso-
deti, sakaj de je prifhla.

§veta rudezhizha je fpreletela njegovo
oblizhje. Molzhal in ftal je nekaj zhafa sa-
mifhljen. Nasadnje ji dovoli tode le, de bo
njeno voljo fpolnil, kjer bo fam hotel. — „In
kje fe bo to sgodilo,“ ga vprafha sapeljivka
jaderno in vefelo“ „Na ozhitnim tergu!“ ji od¬
govori Efrem. — „Le tega nikar, mu rezhe,
fej bi fe mogla ljudi' framovati.“ To je bil
odgovor, ki ga je Efrem  hotel imeti, ftekel
ji je tedaj. „Ako fe ljudi’ lramujemo, ki fo
farni bolj ali menj grefhniki, sakaj bi fe ne
bali, prizha Boga kaj hudiga ftoriti, ki je nar-
fvetejfhi in vfe fkrivno vidi?“

Oframotena in fpreobernjena je fhla dom«.

XLL

Ref Stenje zliafti.

§veti Peter  is reda pridgarjev, rojen v
Veroni, martran pri Komi, je bil, ko je bil
v Milanu, od nekterih njegovih bratov, kteri
fo mu savoljo flovezhofti poboshniga inniha
nevofhljivi bili, gerdo obdolshen, de je shen-

55

fke k febi v zelizo vodil, čjveti inosh je mol-
zlial na to, je terpel, de fo ga v drug klofh-
ter poflali in inu tudi prepovedali pridigati in
fpovedovati. V teni ponishanju je bilo shivlje-
nje Jesufa Kriftufa njegova tolashba; drusiga
ni delal kot molil in fvete dela je opravljal.
Zhes dolgo fo njegovo nedolshnoft fposnali,
f zhaftjo fo ga nasaj poklizali in na njegovo
mefto fo ga nasaj poftavili.

XLII.

Miroljubni sla tar.

S**,v. Tazi  je bil cslatar v Veroni. Ker je
bil slo umeten in priden, je kmalo premoshe-
nje pridobil, savoljo kteriga fo mu drugi sla-
tarji nevofhljivi bili. Kadar fo mogli, fo ga
drashili, de bi ga jesili in fpodrinili. Tazi
je vfe to voljno preterpel, in nameft de bi fe
bil mafheval, je vfelej odjenjal; pa zhe je bolj
odjenjeval, bolj hudobni fo bili njegovi fprotniki.

Nasadnje vunder ni mogel tega nagajanja
vezh preftajati, pa nikoli fe ni mogel napra¬
viti, pri gofpofki toshbo narediti, in zhe mu
je kdo to nafvetoval, je odgovoril: „Jesuf naf
ni nikjer uzhil pravdati fe, ampak krotko in
poterpeshljivo shiveti.“ — Kaj je tedaj ttoril
ta poboshui mosh, de je v miru šhivel? V me¬
fto Kremono je fhel no Milaneshkim. Tam je
fpet delal in nihzhe mu ni napotja delal. Sato
je bil pa tudi prav hvaleshen. Zhe je imel
tedaj sa kako zerkev kaj delati, ni vsel no-
beniga plazhila; kar fo mu pa sa druge dela

56

plazhali, je med uboge delil. Bog ga je she-
gnal sa njegovo dobrodelnoft. Vedno je imel
polno dela in vfi meftnjani fo ga radi imeli.

XLHI.

Razdeljeni dohodki.

§veti Adalbert,  drugi vikfhi fhkof v
Pragi, ki je v letu 997 zlialtno martran bil,
je rasdelil dohodke fvojiga fhkofijftva v fhteri
dele; en del je odlozhil sa zerkvene potrebe,
drugiga je dal sa duhovfhino; tretjiga je na¬
menil ubogim; zhetertiga pa je imel sa fvoje
potrebe. Ta del je bil pa dofti manjfhi; ka¬
kor vfaki unili treh; sakaj poboshni fhkof je
bil lilno smern v jedi in v pijazhi; njegova
obleka je bila profta, njegove vefelize fo bile
redke in ne drage in njegova poftelja flaba
in terda.

XLIV.

ItTedolslmoft po fmerti f kasarni.

Ne daljezh od Maronitovfkiga klofhtra
Konobin v §irii fe vidi kapeliza fvete devize
Marine,  ktero lirijfki kriftjani poboshno zha-
lte. She v mladih letih je fhla, de bi fvojo
nedolshnoft bolj gotovo obvarovala in mende
savoljo pomankanja shenfkiga klofhtra v moshki
obleki v moshki klofliter, kjer je ime Marin
dobila. Hudobni ljudje fo jo obdolshili, de fe
je s deklizo v fofefki fpezliaia. Poglavar klofh-

57

tra je tadaj bratu Marinu  pokoro naloshil,
fe prav ojflro v ravno tiftim berlogu pokoriti,
v kterira sdaj njena kapela leshi. tjhe le po
njeni fmerti fe je njena nedolshnoft pokasala
in ob enim zhafu fo fe velike zhuda pri nje¬
nim grobu godile.

XLV.

Jtlozlini isgledi velizili.

(Shlahtni kamni is neminljive krone shlahtne
gofpe, ali lepe prigodbe is shivljenja Marie KIo-
tilde,  princesine Franzofke in kraljize Sardin-
fke , (rojene 30. Kimovza 1759, umerla 7. §ufhza
1803. j

Ko je Maria Klotilda  po poroki s ita-
rifhim finam Aradia III. kralja fardinfkiga na
fardinfki dvor prifhla (bila je takrat kakih
17 let llara), je riajdla v fvojo veliko nevoljo,
de fo fe tamofhne gofpe doftikrat tako obia-
zhile, de fo pohujfhanje delale. Mlada prin-
zesina je take gofpe prav mlazhno obrajto-
vala, deliravno je bila lizer s vfakim prav
prijasna. Dala jim je tedaj fvoje nedopada-
jenje nad to kofhato in nefpodobno nofhnjo
fposnati, in farna jim je narlepfhi isgled da¬
jala, ker ni bila nikoli drugazli kakor fpo-
dobno in framno napravljena in prolto olepo-
tizhena, tako de je bila isgled in uzlieniza sa
vfe shenfke, ki fo bile fushnize lepotizhnofti
in vefeliz in jim ni mar sa framoshljivoft, zhe
fe jim 1» primeri, fe tako iskasati, de ozhf
drusih na-fe vlezhejo. — Ta lepi isgled KIo-

3 «*

58

tilde je imel ref blagonofni nafledek, de fo
fe vfe shenfke v Turinu, pofebno v kraljevi
hifhi, bolj fpodobno oblazhile, kar fe je she
poprej njena tafha, kraljiza, pa saftonj ftoriti
prisadevala. Ko fo v letu 1794 vojfke in
druge nadloge piemonteshko deslielo sadele,
ii je kraljiza miflila, de je to prava prilosli-
noft, od kralja in od fvojiga mosha privolje¬
nje pridobiti, fi obleko svoliti, kakorfhno fo
lizer ofebe noiile, ki fo fe kakimu fvetniku
obljubile. Od tiftiga zhafa je n o lil a farne pro-
fte oblazhila is tanke volne.

XLVI.

Idanoft v boshjo volj«.

Ko je poboshna kraljiza v Grudnu leta
1798 s zelo kraljevo drushino pred Franzosi
is Sardinio pobegnila, je prifhla tudi v Livor¬
no. Tukaj ji je bilo namenjeno, de je njeno
obzhutljivo ferze , ki je she toliko nadlog pre-
terpelo, narvezhi britkott sadela. ki je njeno
ftanovitnoft. omajala. Tukaj je bila od vfih,
kteri fo ji bili narljubfhi, sapufhena. §he zlo
njeni lpovednik, kije  mogel nekam drugam
iti, fe je od nje lozhil. Klotilda  fe je, bres
de bi nepokoj imela, obernila s nenavadno
dufhno krepoltjo k eni fvojih dvornih gofpej
in ji rezhe: „Preljuba moja! ismed toliko ljudi,
ki fo bili v flushbi, fve farno me dve oftale.
Bodive pa dobre volje!“

59

V enim njenih liftov, ki ga je enimu du¬
hovnov pifala, ki je imel njeno saupanje, je
med drusimu tudi to le lepo pifano: „PopoI-
nama fe prepuftim nefkonzhni ufmiljenofti boshji,
kteri molitev Itifkanih flifhi in f flabim po-
terpljenje ima, in tako grem naprej, bres de
bi prevezh saftran fedanjofti miflila, ki bi me
skaliti utegnila, fhe menj pa saftran prihod-
njiga, ki bi me podreti in v obupanje pripraviti
moglo, zhe bi vfe le f zhlovefhkimi ozhnn
ogledovala.

Pa Bog sna vfe; žhe le hozhe, samore
te viharje rasgnati; "ako je pa njegova volja,
de britkoft tega keliha pokufim, in jo do fled-
njiga kanzhka ispijem, — naj fe sgodi! Vfe,
kar on hozhe, je fveto, je boshje, pravizhno,
sdi naj fe nam fhe tako ftrafhno, je vunder
delo njegove ufmiljenofti. Naj fe dopolni te¬
daj vfe, farno mozhi, ferzhnofti in ftanovitnofti
prolim!“

NLVIL

She, ko je fhe prav mlada bila, je bila
KI o til d a do nefrezhnih in ubogih ufmiljena,
in vefelilo jo je, jim, kolikor je mogla, f fvo-
jim premoshenjem v njih fili pomagati.

Ko je bila piemonteshka prinzesna in po¬
tem kraljiza, je obernila vfe fvoje dohodke v
podporo ubosih in li je farna narpotrebnifhi
rezili odrekla, de bi njim pomagati mogla.
Njena dobrodelno!! je bila tako velika, de je,
ko je vfe fvoje dohodke ubogim rasdelila, vfa-
ko 'uro, ki ji je zhes njene dolshnofti in mo-

60

litev oftala, lilno varzhno shivela. Obleke in
frajze je fhivala, nogovize je delala, de bi
ubogim pomagati samogla. Te 1'voje isdelke
je med tifte uboge rasdelila, kteri l'o pri dvoru
narflabfhi flushbo opravljali. De bi obili da¬
rovi j ktere je dajala, fkrivni oftali, jih je dala
ljudem, ki fo bili savoljo pofhtenofti snani,
med uboge rasdeliti, in terjala je od njih, de
nifo nikomur nizh povedali.

XI/VIII.

Klotilda na finertni poftelji.

Ivo fe ji je fmertna ura priblishevala, je
bila mifel, de fe bo mogla od fvojiga Iju-
biga mosha lozhiti, edina, ktera ji je fmert
britko delala. Vfe njeno ferze je biio njemu
vdano. Tode ta kraljizh, naglo v fvoji glo¬
boki shalofti savoljo blishnje sgube rasfvitljen,
je vkasal mniha patra Maria n a poklizati,
kteri je s njenim fpovednikam Marii Klotildi
vfo duhovno pomozh dajal, in mu je narozhil,
ji dar na snanje dati, kteriga bo s slavljenjem
fvoje drage shene Bogu daroval. „Moj ozhe,
mu je rekel, zhe je prefveta deviza Maria
fvojiga ediniga fina, ki je bil tudi lin boshji,
darovala, de bi voljo Boga ozheta fpolnila;
kako bi fe jes mogel braniti, mu fvojo pod-
pornizo darovati? Pripravljen fim tedaj, fvoje
fhe edino vefelje Bogu v dar prinefti." —- Ko
je pater to ferzhno vdanolt njeniga mosha ji
nasnanil, je vef nepokoj is njeniga ferza sgi-
nil, in vfa vefela je rekla v sazhudenje vfih

61

prizhejozhih: „0 moj pater, kako veliko ve-
felje, kako velik pokoj vshivam sdaj! Sdaj
nimam nizhefar vezli sheleti, kakor raj ! ££

tjhelti dan fe je njena bolesin vidama po-
liujfhala. P. Marian ji je prinefel podobo nje¬
ne feftre Marie Gabriele, nune, ktera je v
Neapelnu savoljo njene fvetofti flovelainumerla.
Nafvetoval ji je, fe tej priporozhiti, kar je
tudi bres odloga s veliko gorezhoftjo in sau-
panjeni ftorila. Drugi dan, kteri je bil po-
flednji njeniga sliivljenja, jo je vprafhal P.
Marian,  kaj jesadobila? Odgovorila mu je:
„0 moj ozhe, Gabriela vaf je ubogala, k meni
je prifhla, vfe fve poravnale. Dobre prijatlizi
fva ii in fi bova vezhno. O moj ozlie, na sem-
lji fi ne more nilizhe mifliti, kakofhno je ne-
befhko kraljeftvo!“ Potem je pritlavila: „0 ne-
befa, o nebefa! a

V

"5,x

Ko she vezli ni mogla govoriti, pa fe je
vunder fhe dobro savedla, je rasodevala sna-
minja vefelja insaupanja, ktero so jipoboshne
mifli delale, ktere fta ji P. Marian  in njeni
fpovednik govorila. Tako je poboshna gofpa
v ferzhnim sdrushenju s Dogam, bres vfiga
fmertniga ttrahii, f prijetnim fmehljanjem fvoio
dufho isdihnila.

62

XLIX.

IVekaj is shivljenja zliaftitljm^a
telianta Jerneja Molaliavsavja.

Ko je fhe s nadlogami in revfhino fe bo-
rezh na vifhi fholi v Ingolftadtu fe uzhil, kjer
je bilo v tiftih vojfkinih zhalih lilno veliko rev-
fhine in reve.sli e v, je Jernej sa-nje milih da¬
rov naberal, in doltikrat je lam rajfhi ltradal,
de je imel drugim kaj dati.

Neki bogat fhtudent mu je dal enkrat 100
gold. v dar. Svedil je Jernej de neki meft-
njan f fvojo drushino v fdni revfhini shivi.
Naravnoft k njemu gre ljubesnjivi mladenezh,
mu da 100 gold., in mu je tako is njegove
revfhine pomagal.

Ko je bil she fajmofhter in tehant pri fv.
Janesu v Bogentalu, je svedil, de je neki
shlalitni gofpod s dvema oirokama, kilta rav¬
no fvojo mater sgubila, v fdno veliko revfhino
in llifko prifhel, tako de 1’e je s fvojima otro-
kama v ftanizo sapeid, de bi lakote umeri.

Urno gre nafh tehant k nefrezhnimu, pulti
vrata odpreti in najde eniga otroka she od
lakote sglodaniga, druga hzherka pa je she
fkorej umerala. To ga fdno hudo v ferze sa-
dene; prisadevalli je s mozhnimi jedmi in pi-
jazhami ozheta in fhe shivezhiga otroka po-
shiviti in okrepzhati: s ljubesnijo in prijasno
mu je na ferze govoril, in ko tta nekoliko k

63

mozhi prifhla, ju vsame fabo v kozlhjo in ju
pelje fabo v tehantijo. Otroka je dal poboshni
sheni v rejo.

Tri mefze je obdershal gofpoda pri febi,
dokler fe je toiiko na dufhi in na telefu po¬
pravil, de fe je vefel v fvoj kraj verniti mogel.

Enkrat — bilo je v letu 1650 — fe je
nafh duhoven f tvojo radodarnoftjo tako vfih
narpotrebnifhili rezin' snebil, de ii ni vedil vezh
fvetovati ne pomagati. — Glej, oglaii fe ime¬
niten , zhifto nešnan mosh s odkritoferzhnim,
pofhtenim oblizhjem pri njem in je shelel s
njim govoriti. Teliant ga prijasno fprejme in
nesnani mosh naravno!! pove, de je popotnik,
in vofhi, de bi mu tehant fhtevila denarjev
fhranil, ktere fabo nohti mu je nadleshno.
Kadar bo ob fvoj im zhafu nasaj prifhel, jih
bo sopet vsel, sheli pa in pri tem obftane, de
naj tehant, zhe mo rde denarjev potrebuje, kako f
fvojimi ravna in gofpodari. Tehant mu prijasno
pove, kako mu ravno sdaj denarjev pomanj-
kuje , sagotovi mu pa, de fe njegovih denar¬
jev nikoli ne bo dotaknil, ker bi, zhe bi jih
fpofodil, ne vedil, kadaj in kako bi jih sopet
verniti mogel.

Pa ptuji gofpod mu odgovori, de ni
kak terdoferzhen pofodnik, gofpod tehant nej
le, kakor fe jim ljubi, s denarji gofpodarijo;
in ko je tehant vfaj dolshno pifmo fpifati ho¬
tel, in je popotnika po imenu in ftanu prafhal,
fe je ptujz branil, fvoje ime povedati, kakor

64

tudi dolshno pifmo prejeti. Poflovil fejekmalo
potem, in fe ni dal potem nikoli vezh ne vi-
diti ne flifhati.

L.

Glafovi Ijufiesni polniga prijalla
jjreflinikov, greflinikasu v fpreo-
Jieritjenje sliivljenja.

A.

$veti Efrem je bil v fvoji mladotti marfi-
kadaj neporeden. Enkrat je fhel, od fvojih
ftarfhev poflan, fkosi gojsd, kjer je kravo
nekiga uho siga inosha vftati lilil in toiiko zhafa
je pred feboj gnal, de je bila vfe od mrasa
terda in vtrudena in de 'ni mogla, ker je bila
tudi breja, vezh iti. Divje sverine fo jo na¬
padle in rastergale. En mefez posneje fo ga
sopet ftarfhi poflali in pri nekiinu ovzharju je
prenozhil. Ta fe je vpijanil. Ponozhi pridejo
volkovi in fo drobnizo raspodili. Gofpodar
drobnize pride in prime ovzharja in nedolsli-
niga Efrerna, kteriga je uni obdolshil; pred
fodnika ju je peljal, kteri je oba, pa vfaziga
pofebej v jezho saperl.

Ofmi dan, ko je bil v jezhi, vidi Efram
Iepiga pa ftrafhniga mladenzha v fanjah, kteri
ga je vprafhal, sakaj de je v jezili. § fols-
nimi ozhmi pove Efrem  de je po nedolslinim
obfojenju tu lim prifhel. „Dobro mi je to sna-
no, mu rezhe mladenzh, de te hudobije nili ti
kriv; vem pa tudi, kaj fi malo zhafa popred

65

naredil.® Poduzhil ga je pa tudi mladenzh,
de fta tudi una dva, ki fta s njim saperta, po
krivim obfojena; rekel mu je, de nej ima fvojo
jezho kot saflusheno kasin sa hudobijo, ktero
je nad ubogo kravo ftoril, in na febi in na
unima dvema nej fe uzlii, de fe nizh bres bosh¬
je volje ne sgodi, ktera tako grefhnika k
fpokornimu fposnanju napeljuje. To prizhe-
vanje boshje previdnofti in to tako ozhitao
ufmiljenje boshje je Efremovo  ferze tako
sadeio, de fe je i' želim ferzam k Bogu ver-
nil, de fe je v fvojim 18 . letu kerftiti dal in
vfiga satajevanju famiga febe in tihimu pre-
mifhljevanju v flushbi boshji vdal.

B.

§veta Eudokfia,  marterniza, fe je dala
she v fvoji mladoiti hudobnim mladenzhem sa-
peljati in je bres framote in vefti v sanizhljivi
rasujsdanofti shivela.

Ko je dalj zhafa v popolni posablji-
vofti boshji shivela, je sgubljena ovzhiza en¬
krat o polnozhi v ponozhnim petju popotu-
jozhiga mniha is' ftanize poleg nje glaf boshje
milofti saflifhala. German,  tako je bilo mni-
hu ime, je pel fvete pfalme, kteri ftrafhne
kasni grefhnikov in vefelje pravizhnih v dne¬
vu fodbe raskladajo. Naenkrat fe je po boshji
milofti huda veft f ftrafhnim ozhitanjem v nji
sbubila. Koj ko fe je dan napozhil, je poklizala
fvojiga poboshniga fofeda k febi, pade pred-nj
na kolena in mu rasodene fvoje dofadanje ne-

66

franino shivljenje. § folsamigaje profila ji fve-
tovati, kako bi fvojo dufho prihodnje refhila.
G erman, ginjen od njenih fols, ji ukaslie f hu¬
dobijo pridobljeno premoshenje med uboge ras-
deliti, fe f fvetim kerltam viih madeshev gre¬
ha ozhiftiti in prihodnje po Jesufovim uku shi-
veti. Evdokfia  je ta fvet svefto fpolnovala.
Oblazliila pokore je oblekla, kerfliti fe je dala,
fvoje preiuoshenje med uboge rasdelila, in sbe-
shala je, de bi v ftaro shivljenje nasaj ne sa-
fhla, v pufhavo k fvetim devizam, med kte-
rimi je tako lepo shivela, de fo jo she v 13
meszih fvojo prednjizo isvolile.

1).

Vikfhi fhkof Norbert  je bil v fvoji mla-
dofti na zefarskim dvoru tako v pofvetno ve—
felje sakopan, in tako na pofvetnofti navesan,
de fe mu je mifel v prihodnoft kakor fanjanje
sdelo. Vef v shido oblezhen jesdi enkrat s
fvojim ftreshetam po prijetni fenosheti, kar fe
vsdigne naglo velik vihar, ki ga je, kakor
nekadaj §avla, f ftrafhnim trefkam na tla ver-
gel. Ko fe je zlies eno uro sopet savedil in
ga je huda veft vezhniga terpljenja v pe¬
klu opomnila, ktero je she sdaj saflushil, in
ufmiljenofti boshje, ki mu je fhe shivljenje
ohranila, je rekel f Pavlam: „Gofpod, kaj
hozhefh, de fiorim?" In njegova veft mu je
odgovorila: „Kri Jesufova, ktera fpokorniga
grefhnika vfih grehov opere, nej tudi nad te¬
boj ne bo sgubljena. Verno fi verni nasaj in
pokashi fvojo vero v delih ftrahu boshjiga.“ —

67

In Norbert je lloril, kakor mu je miloft boshja
rekla, in velik fvetnik je bil.

E.

Rajnzi Karmelit brat Lorenz is reda od
vftajenja (umeri 12 .  §vezhana 1791) je bil
v fvojim 18. letu po tej le majhni prigodbi
popolnama h kerfhanfkimu shivljenju fpreo-
bernjen:

^premifhljeval je enkrat posimi drevo, ki
je bres listja bolo in fuho ftalo, de bi zhes
nekaj mefzov sopet oselenelo. „To mi je, je
rekel poboshni brat, previdnoft in vfemogozh-
noft boshjo tako ozhitno pokasalo in fe je v
mojo dufho tako globoko vtifnilo, de fim fe
popolnama fvetu odpovedal in ljubesin do Bo¬
ga v febi obzhutil, ktera je 40 let enako shiva
in mozhna oftala.

LI.

Tako fe mafliujejo krifljani.

A.

K 1'vetimu Janesu od Boga,  kteriga f®
savoljo njegove dobrotljivofli do ubosih tudi
milodarnika imenovali, je prifhel enkrat eden
njegovih ftrizov. S od jese gorezhim oblizh-
jam pride k patriarhu. „Snoli, murezhe, snofi
fe, zhaftitljivi ftriz, nad neframnim goftivni-
kam (birtam), ki fe je lotil, mene rasshaliti.
Tebe, mojiga nar blishnjiga shlahlnika je v

68

meni sanizheval. Ako li ti predobriga ferza,
febe in mene mafhevati, dovolji meni, de fe
jes nad predersneshem po velikofli rasshalje-
nja snofim in sadoftenje dobim? §veti patriarh
je fhel parkrat vef samifhlen po ltanizi fim
ter tje: sdelo fe je, kakor de bi mu ref ma-
fhevanje po glavi hodilo. Poln pi-izliakovanja
ga je pogledoval mladenzh. „Jes ne urnem
velikofti rasshaljenja tebi ftorjeniga, ljubi ftriz,"
rezhe fveti Ja n e s. „Obljubim ti, de fe bom
sa febe in sa tebe nad hudovoljuim inoshem
mafheval, de fe bo zelo mefto zbudilo. Pridi
juter sopet k meni. Svedil bofh, kako fe bom
nad moshem mafheval." — Koj o soru drusi-
ga dne je fhel she mladenzh v ftrizovo ftani-
zo. „ Ali vef h, ga vprafha f v. J a n e s, kako
fim fe nad njim mafheval?“ „Morde fte ga pri
poglavarju satoshili, zhaftitljivi ftriz, in ter¬
jali, de naj ga v jezho sapre inprifilili, mene
in vaf ozhitno sa odpufhenje profiti, in potem
sa vfelej is mefta na deshelo iti." — „Moj
ljubi ftriz, mu odgovori fmehljaje fvetnik, tako
kasnovanje je vfakdanje, in obljubil fim ti, fe
nad njim mafhevati, de fe bo zelo mefto zbu¬
dilo. Ne — vfe obrefti (zhinshe), ktere mi
je doflej plazhevati imel, fim mu sa prihodnje
odpuftil." — Mladenezh je patriarha dolgo fter-
mo gledal; befede mu je smanjkovalo. Prijel
ga je pa Janes od Boga in murezhe s p'ri-
jasno ojftroftjo: „Moje dete! ako hozhefh moj
pravi ftriz biti, 1‘e uzbi, ne farno vezhi sa-
bavljanja ampak tudi djanja blagoferzhno od-
pufhati. Mefo in kri fhe ne poshlahtnita mo-
sha, ampak farno zhednoft.

69

Prav sa prav je pa vunder fveti mosh
fvojo obljubo fpolnil; sakaj zelo mefto fe je
zbudilo nad tem fvetim mafhevanjem.

B.

§veti IJbald, fhkof v Evgubii v Umbrii,
je enkrat bresveftnimu fofedu, kteri je po kri-
vizi poflopje v fhkodo fhkofoviga vinograda
poftaviti hotel, s rahlimi befedami nepravizo
ozliital. Neotefani fofed je, nameft de bi bil
odjenjal, lhe le bolj rasfajal in feje tako ras-
jesil, de je fvetiga fhkofa sgrabil in v apnen-
zo vergel.

Krotki fhkof ni bil savoljo tega prav nizh
jesen, in fhe pripuftil ni, ko fo fe liotli nje¬
gova shlahta in meftnjani savoljo tega rassha-
Ijenja mafhevati.

D.

Janes Gualbert,  je bil lin nekiga bo~
gatiga Florentinza, s imenam Gualbert, kije
bil ferzhen vojfhak. Ta je imel dolgo in fmertno
fovrashtvo do umorivza fvojiga ftriza in mu
je po slavljenju ftregel. Gualbert ozhe je umeri,
in je mafiievanje fvojimu linu Janesu  isro-
zhil. Ta je hotel ftoriti, kar fmert njegovimu
ozhetu ni pripuftila. Enkrat je popotoval v
druslibi dobriga prijatla v Florenzo.

čjpotama frezha fvojiga fovrashnika, kteri
je bil bres oroshja in fe mu tedaj ni mogel
ogniti. Y temu šhaloftnim ftanu pade umorivz
pred-nj na kolena. .,Odpufti mi, je saupil v

70

tvojim fmertnim ftrahu, odpuili savoljo krisha-
niga Jesula, odpuili mi!“ Vezli ni mogel od
liraha govorit. Janes te je vel' pretrefnil, ko
je to flifhal. Divjati in rjuti je hotel, pa sa-
ftonj, njegove ferdnolti je bil konz. §voj mezh
je potegnil, pa bilo mu je, kakor de bi mu
bila nebefhka mozli branila vdariti. Orodje
mafhevanja in moritve mu je padlo s rok in s
ginjenim glafam je rekel proiijozhimu: „Vffani.
Odpuflim ti savoljo krishaniga Jesufa, odtlej
fe ti ni vezli mojiga mafhevanja bati.“ Potem
je fhel Janes  po tvoji poti in je vpervi zer-
kvi, do ktere je prifhel, Boga sa dodeljeno
miloft sahvalil, de je tam tebe premagal.

Lil.

Refiiizltno poboljflianje.

|A.

Maria,  Egipzhanka imenovana, je vfhla
tvojim ftarfhem is hudobnofti she v 12. letu
liarofti in je prifhla v metlo Alekfandrio.

Bres fkerbnotli isrejena, lama 1'ehi pre-
pufhena, je kmalo nardrashji premoshenje,
ktero je imela, sgubila, nedolshnoft in fra-
moshljivotl. Tako slo je bila fpridena, de je
po nedolshnih mladenzhih flregla, in marliktera
dufha fe je po nji pogubila.

Enkrat je svedila, de fe pelje velika bar¬
ka polna ljudi v Jerusalem k prašniku vsdig-
njenja fvetiga krislia. Pridrushila fe je ro¬
marjem ne is tega fvetiga namena,  ampak

n

ifkala je le med mnoshizo ljudi, kteri fo is
vlili deshel in narodov v Jerusalem derli, fvo-
jimu mefnimu posheljenju flushiti.

Prerevna, mornarjem brodnjino plazhati y
le njim je prodala, in v Jerusalem pridshi, je v
tem meftu, polnim narzhaftitljivfhih fpominjev
na odrefhenje ljudi, je fhe huje shivela ka¬
kor v Alekfandrii.

V dan vsdignjenja IV. krisha viditi, kako
ljudftvo trumama v zerkev vre, je tudi ona
fklenila, ne is poboshnofti, ampak farno viditi
in le pokasati, zerkev obifkati. Bila je .she
med ljudstvani na zerkvenim pragu in je hotla
v hifho boshjo ftopiti, kar fe ji je sasdelo, de
'je nekaj nevidljiviga nasaj vleziie. Trikrat je
pofkulila, s drusimi vred v zerkev priti, tri¬
krat pa fe je sazhela med vratini trefti.

To ji je duflio prefliinilo in jo je is fmertne
dremote predramilo, ijklep je ftorila, 1’voje
grefhno shivljenje refnizhno poboljfhati. Ko
je tak fklep ftorila, je santogla v zerkev fto¬
piti, v liifho Boga, ktere nikomur ne sapre,
kakar fvojiga lerza ne.

Vfa drugazhna fe je is zerkve vernila. Po-
boljfhanje fvojiga ferza je koj pokasala vref-
nizi, in fetev refnizhne grevinge je kmalo lep
fad obrodila,

V pufhavo je pobegnila, de bi od viih
rezhi sapufhena bila, ki bi njene, morde la¬
mo dremajozhe ftrafti sopet obuditi mogla, Pa
tudi v tej tihi famoti fe je imela fhe vojfko-
vati. Nas a d nje je s boshjo pomozhjo vfe pre¬
magala; sakaj Bog nikoli ne odrezhe greflmiku
fvoje pomozhi, kteri fe hozhe poboljfhati.

72

Z o sim, poboshen mosh, je nafhel po-
kornizo v pufhavi; zbudil le je nad njeno oj-
itro pokoro in to je njegovo dufho slo povsdi-
gnilo. Vezhkrat jo je is fvetiga prijatelftva
obifkal, eniga dne pa jo je nafhel s v nebo
obernjenimi ozlurn’ mertvo.

B.

Mar garita Tofhkanka je posabila v ve-
zhi ftarofti lepih naukov, ktere je od fvojih
itarfhev in uzhenikov 1'lifhala, in je rasujsda-
no in pohujfhljivo shivela.

Pa tako popolnama fhe njeno ferze ni
bilo fprideno, de bi le ne bilo vezli pobolj-*
fliati dalo. Enkrat je njeni pefpofledu mertvo
truplo rasodel, ki je sa 1'kladovnizo leslialo. Mar-
g a rit a ftopi blishe in 1'posna truplo eniga fvo¬
jih nezhiftnikov, kteriga fo njegovi fprotniki
ljuto sabodli.

Ta pogled je njeno diiflio sadel in jo je
popolnama fpreobernil.

Sapuitila je nefrezhni kraj, na kterim fe
je njena zhednoft fpodtaknila. Lafe ii je po-
resala, zherne oblazhila je oblekla savoljo
umorjene nedolshnofti in prizha velike mno-
shize ljudi fe je v zerkvi ozhitno na tla ver-
gla in je vfe folse prelivaje sa odpufhenje
profila, kterim je do tifteure f fvojim grefhnim
shivljenjem pohujfhanje dajala.

Njeno poboljfhanje je bilo ftanovitno. Vla¬
ke priloshnofti fe je ogibala, ko bi fe bile
njene komaj saterte nagnjenja sopet sbuditi
samogle.

73

V pokori, v obshaljevanju Tvojih grehov
je shivela po Tvojim Tpokorjenju The trideTet
let. Potem pa je po lahki Tmerti Thla v kra-
Ijelivo, kjer pravih fpokornikov krona vezh-
niga shivljenja prizhakuje.

D.

Landelinje  bil na FranzoTkim lin po-
boshnih ltarThev, kteri To lposnali Tveto dolsh-
noft, 1‘vojiga otroka lepo srediti.

Ker je Lan deli  n Tam veliko nagnjenje
sa duhovTki Ttan rasodeval, in To to tudi nje¬
govi ftarThi sheleli, To gaisrozhili poboshnimu
in Tvetimu Thkofu Avbertu,  de ga je uzhil.

Avbe  rt  li je po mogozhofti prisadeval,
is Tvojiga ljubiga uzhenza praviga duThniga
paflirja isrediti. Pa ko je Landelin  ravno
perve shegne imel dobili, Te je dal od nekte-
rih ismed Tvoje shlahte od Tvojiga Tklepa od-
verniti in ob vTe velelje do duhovniga ftanu
je priThel.

Potem je saThel v drushbo rasujsdanih in
Tpridenih ljudi, je rasujsdano shivel, in Te je
dal nasadnje po hudobnih isgledih tako da-
Jjezh sapeljati, de je bil glavar roparjev in
morivzov.

Enkrat, ko To Te ravno na Tvoje hudobne
poravnila odpravili, umerje eden tovarThev na¬
gle Tmerti. To je Terze isprideniga mladen-
zha globoko prijelo. „Kako bi bilo Lande¬
lin,  je Tam Tebe vpraThal, zhe bi tudi tebe
Tmert tako nepripravljeniga in naglo v vezli-
noft odpeljala ? Kako bi bilo T tabo?“

74

Sbudila fe je njegova omamljena veli.
Hudo ozhitanje je njegovo ferze terpelo, (pom¬
nil le je dobrih naukov lvojih ftarfhev in —
sjokal fe je.

Bres odloga fe je napravil sgubljeni lin.
§voje f kervjo omadeslievane tovarfhe sapulti,
hiti k fvojimu duhovnimu ozhetu nasaj in sheli
pokore sa llorjene grehe.

Avbert ga je saperl v klolhter, in ko
le je L and el in tam nekaj let sa Tvoje grehe
pokoril, je dobil po fvojih profhnjah od Av¬
li er ta perve fvete shegne. Posneje je poftal
duhoven, je osnanoval s fveto gorezhnoftjo
boshjo befedo, je sidal vezli klofhtrov in je
umeri v letu 686.

E.

Mlad nemfhk shlahten gofpod is rodu
$henkenburgov le je na 1’voji poti fkosi
vezh deshel v Milanu s lafhkim shlahtnikam
slo fkregal. Rasferdena potegneta kmalo me-
zhe in §henkenburg je imel kmalo frezho
ali nelrezho, fvojiga Tprotnika umoriti. Po¬
tem je pobegnil. Pa fpominj na kervavo dja-
nje in ozhitanje vefti fia ga tudi v nardaljnifhi
deshele fpremljala, in terpeti je mogel savoljo
tega nozh in dan.

Preganjan od teh notranjih bolezhin je
dobil enkrat mifel, Mario, pribeshalifhe grefh-
nikov, tolashbe, pomozhi in fveta profiti.

§ folsnimi ozhmi in s sgrevanim ferzam

Ž e profil mater ufmiljenja, mu mefto pokasati,
ye bi samogel Tvoje shivljenje v pravi pokori

75

in v pravim obshalovanju fvojih grehov kon-
zhati.

čjveta boshja porodniza, ktera profhnje
nobeniga fpokorjeniga greflmika ne savershe,
ga je uflifhala. V fpanju mu je bila pot po-
kasana, na Tiroljfko iti in po felu Kalten-
brunn prafhati. Tam bo pokoj in frezlio fvoje
dufhe nafhel. To felo leshi v puftim in ofur-
nim kraju. Davno pred ^henkenburgovim priho-
dam fo tam zhudodelno podobo fv. Marie zha-
Itili. Posneje je dal poboshen mosh, s ime-
narn Mak ari tam lefeno kapelo in majhno lii-
fhizo sidati in je prerokoval, de bo sa njim
drug prifhel, ki bo zerkvizi ime naredil. To
je veljalo nafhimu č*>henkenburgu.

Koj, ko fe mu je fanjalo, je popotoval v
nasnanjeni kraj. Pridfhi v meftize Pruz je
poprafhal po felu Kaltenbrunn. Ogledal je to
felo. Potem pa fe je vernil v Pruz, kjer je
fvoje konje prodal in fvojim 13 poflam flo-
vo dal.

S denarji, ktere je sa fvoje prodano bla¬
go dobil, je fosidal v zhaft fvete Marie, ma¬
tere boshje, ki je sa-nj prolila, na meftu ftare
majhne cerkvize lepo novo zerkev in je fliel
v poleg nje ftojezho hifho prebivat. V tej po-
boshni famoti je preshivel čjhenkenburg v
flushbi bosliji invzhefhenju njegove pomozh-
nize slavljenje v sadovoljnofti, ktere hrupezhi
fvet ne posna, in fije prisadeval, grehe fvoje
mladolti in tifto nefrezlino moritev s ojflro
pokoro sbrifati. Vefel in lahko je umeri, ka¬
kor vli premagovavzi greha in fmerti.

4*

76

LIH.

Blagoferaiini prijati! Bolnikov.

A.

$v. J a n e s od Boga je potem, ko je vfe
fvoje premoshenje med uboge rasdelil, bolni-
kam llregel, in je fam red ali orden napravil,
kteriga perva dolshnoftje, bolnikam ftrezhi.
V tem djanju ljubesni je fvojiin bratam isgled
dajal, in je bolnikam, kolikor je mogel na
dufhi in na teletu pomagal.

Vezli kot enkrat fo vidili ufmiljeniga mo¬
ška na laftnih plezliih bolnike v fvoj dom nofiti.

Pa njegova ljubesin ni farno bolenifhnizi
veljala. Tudi svunej nje je drugim pomagal.
Enkrat je bil ogenj v kraljevi bolnifhnizl
(ThpitaluJ.

^erzhno je planil fveti Janes v ogenj
in je refhil tako s veliko nevarnoftjo fvojiga
shivljenja tarnajozhe bolnike. Nasadnje je on fam,
kteri je marfikteriga bolnika pri shivijenju ohra¬
nil, hudo sbolel in je s mirnim ferzam fmertne
ure prizhakoval. Defiravno fe je lilno flabiga
zhutil, je vunder vftal, podobo krishaniga Je-
sufa objel in njega objemaje fvojo dufho is-
dihnil.

B

$veta Katarina Sienka  je imela med
fvojimi mnogimi in velikimi zhednoftrni tudi ne-
isrezheno veliko fkerb sa uboge bolnike.

Enkrat je ftari sheni ftregla, ktera je imela
raka. Beliravno je bil fmerad velik, ki je od

77

bolne shene prifhel, ji je Katarina  vunder
s vfo mogozho ljubesnijo , voljnoftjo in poter-
peshljivoftjo ftregla. Pa bolniza je vfe dolsli-
noiti hvaleshnofti posabila in ji je fkerbno po-
ftreshbo s nevoljnoftjo povrazhevala, in gerdo
jo je osinerjevala. PrizSio vezh ljudi jo je
zlo ozhitno nezhiftnizo imenovala, in rekla, de
hozhe prifezhi, de je ref, kar je govorila.

Defiravno je to zhaftiljubno Katarino  slo
v ferze bolelo, vunder ni nehala, nehvalesh-
nizi firezhi, in je Bogu fvojo rasshaljeno zhalt
isrozliila, kteri jo je tudi uflifhal, in bol¬
no hudobnizo onieziii], de je fvoje pregre¬
he obshalovala in preklizala fvoje gerdo go¬
vorjenje.

Ravno tako je tudi fvojo blagoferzhnoft
pri drugi taki sheni, s irnenam Zeka,  poka-
sala. Ta je bila uboga shena v mettu §ieni,
ktera je bila na želim shivotu tako negnjufno
gobova, de nihzhe ni hotel bliso nje iti. To
svediti, je hitela Katarina  polna fvete lju-
besni k nji, ji ponudi fvojo flreshbo in ji pri-
nefe vfak dan dvakrat potrebniga shivesha.
Ko je bolniza to dobroto nekaj zhafa vshivala,
jo je she f lilo od fvoje dobrotnize terjala in
povrazhevala ji jo je s nargerfhimi befedami.

Katarina  ti pa ni is tega nizh ftorila;
fhe menj 1'e pa dala oplafhiti, temuzh fhe
bolj sveilo je ubogi nehvaleshnizi ftregla, in
ko je ta umerla. jo je farna pokopala.

D.

Eden ftreshetov Ane Juliane,  nadvoi-

4 «’ J

78

vodine avftrianCke, fe je enkrat opekel, ker
je v fpanju v ogenj padel. Tako je bil ope-
zhen, de ga nihzhe ni mogel gledati. Blago-
ferzhna gofpa ni liotla poltreshbe nikomur dru-
giniu prepuftiti; farna jo je prevsela.

S junafhkim ferzam mu je farna oranjeno
in raspezlieno glavo fnashila. Tako ftrafhno
ga je bilo pogledati, de je pogled vfo njeno
naturo premagal. Omedlela je in dolgo ni mo¬
gla k febi priti. Pa krepki duh ljubesni do
blishnjiga, kteri je v nji shivel, je premagal
oftudnoft nature, in ftregla mu je tako dolgo
f ftanovitno Ijubesnijo, dokler je bil sopet po-
polnama osdravljen.

S enako Ijubesnijo je tudi eni fvojih de¬
kel. llregla, ktero je rak na perlih objedal,
tako, de fe ji je drob vidik

LIV.

Mekaj Is shivljeitja fvete Hed¬
vike.

... * ...

V

Njena ponishnoft je bila tako velika, de
je doftikrat ubogim noge umivala, pri umiva¬
nju jim roke kufhevala in obile darove de¬
lila. V  veliki zhetertek to djanje ponislmofti
in kerflianfke ljubesni tudi pri iiromaftih de¬
lala, in jim je nove oblazhila dajala. Trinajft
tazih uboshzhikov je bilo vedno pri njeni hifhi,
kterim je farna jedi na miso notila in jim jih
s pripomnjenimi koleni dajala. Tudi fe je s
njimi prijasno pogovarjala.

79

Njeni mosh, vojvoda Henrik,  je bil v
vojfki vjet. Kouiaj je poboslma gofpa to ne-
frezho fvojiga mosba svedila, je Jama k pre-
magovavzu hitela , in je toliko zhafa profila in
profila, de je od njenih profhinj omezhen ji
njeniga mosha nasaj dal.

Pripoveduje fe, de je ravno ta njeni mosh
bojezh fe sa njeno sdravje, ji sapovedal, vi¬
no piti.

Povedali fo mu, de farno vodo pije. Sdajzi
gre k nji, jo savoljo tega osmerjat, pa ko je
pijazho pokufil, je vidil, de je narshlahtnejfhi
vino.

Bog je fvoji poboshni flushabnizi v fvoji
modrofti mnoge velike skuChnje namenil.

Njeniga mosha fo sopet vjeli in umeri je
tudi v tej nefiavni vjetnolii.

Posneje je svedila, de je njeni fin Hen¬
rik,  v zvetezhi mladofti, na vojski ubit bil.

Gotovo ni bilo boljfhi matere od Hedvi¬
ke. Pa le malo fols je v tej fvoji britkofti
prelila in s bogabojezho vdanofijo involjnoftjo
je rekla: „Gol'podova volja je bila, de fo umerli,
in Bog vfelej hozhe, kar je sa nat' n a rb olj e.”

Ufmiljena gofpa je fvojim podloslmim do-
ftikrat davke odpuftila, f kterimi fe je farna

80

shivila, in ko ji je enkrat Oton,  njeni ka¬
plan, rekel: „Miloftljiva gofpa, toliko odpu-
ftite fvojim podloshnim davkov, de ne bomo
mogli vezh f-hajati.“ Odgovorila mu je f
terdnim saupanjem v boshjo previdnoft: „Ne
bojite fe, Bog bo sa naf skerbel.“ Njeni pi¬
larji fo doftikrat rekli norzbevaje: „Nizh dru-
siga nimamo sa naf bo gofpo sapifovati, kakor
farne odpuftke/ 4

L V.

Slimarni v&iec

ali

is^Iedi iioboslmih in gorezhih
zhaftivzov prefvele devize Jiarie.

A.

Na Lafhkim je umeri neki gofpod in sa-
puftil fvoji slieni B ion d a Fofko  s irnenam,
fina, kteri je bil edino vefelje te vdove.

Hudobni ljudje fo pa do rajnziga gofpoda
filno veliko fovrashtvo imeli. Ker 1'e pa nad
njegovim ozhetam nifo mogli vezh snofiti, fo
fklenili, fe nad njegovim linam snofiti. Umorili
fo tadaj nedolshniga otroka na fkrivnim, in
njih neufmiljenoft je bila tako veliko, de fo
1'erze nedolshniga materi fkrivaj med jed sme-
fhali. Komaj je bila povshiia, je svedila go¬
fpa, kaj fe je sgodilo. Kaj pa je ftorila tako
rasshaljena gofpa? Ali je morde upila in div¬
jala in ali je morde vfe fvoje snanzein shlahto

81

najela, umorivze s oroshjem ifkati in fe nad
njimi snoliti? Nizh tega ni llorila, ampak, de-
firavno fe ji je hotlo njeno ferze savoljo sgu-
be njeniga ljubiga ediniga fina raspozhili, fe
je vunder nefkonzhne Ijubesni fpomnila, ktero
je Maria umorivzani fvojiga boshjiga fina po-
kasala, ta isgled jo je fpodbodil. Ni farno
fvojim fovrashnikam popolnama odpuftila, am¬
pak tudi molila je sanje in fhe dobrote jim
je fkasovala. Ljubesni polna Mati Maria je
to Ijubesin svefti flushabnizi obilo povernila.
Sakaj posneje je to gofpo v tretji red fvojih
flusbabnikov poklizala, v kterim je fveto shi-
vela in pred fvojo fmertjo in po nji s zhude-
shi flovela.

B.

Neki mladenzh v Saragoti na ijhpanjolj-
fkim je dobil od eniga fvojih (ovarfhev hudo
saufhnizo. Kaj je ftoril rasshaijeni mladenzh?
Zhutil je fizer v febi hudo sheljo mafhevati
fe, pa sbrihtal fe je kmalo in rekel je fvoji-
rau rasshaljivzu: „Marijni rejenz fim, in is
ljubesni do Marie hozhera to in fhe vezhi ras-
shaljenje voljno terpeti.“

l).

Map en z i a, prav prav shlahtna Japan-
fka deviža, je obzhutila v febi sheljo, pre-
fveto mater boshjo v ponishni obleki pofne-
mati. Profila je tedaj fvmje sapovednike , ji
privoliti, lepe oblazhila flezhi in flabe nofiti.

$2

Ko fo ji to odrekli, je toliko zhafa profila,
de fo ji pripuftili, en dan v tednu sanizhljive
obleke oblezhi. Vfa vefela je bila potem; ku-
fhevala je flabo obleko in Marii fe je ferzhno
sahvalila, de jo faj en dan v tednu v flabi
obleki pofnemati fme.

Maria ji je to ljubesin na njeni fmertni
poftelji povernila. Malo pred fvojo fmertjo je
mogla velike bolezhine terpeti. Ena njenih
prijatliz jo je tolashila rekozh: ,,Ljuba Ma-
penzia,  kmalo bofh Boga in mater boshjo
v nebelili gledala in lepo krono devifhtva pre¬
jela !“

Umerajozlia deviza ji je odgovorila: „Sdaj
ne zhutim nobene bolezhine vezh, ampak vfa
vefela tim, kadar fe nebef fpomniin."

E.

Janes $hultes,  poboshen tiroljfk mla-
denzh, je enkrat v Tridentu podobo Marie
olepfheval in oblazhil. Prifhel je k njemu
shlahten mladenzh , ki je iilno lepo fzhefane
lafe imel. Janes  ga vprafha, kako mu kaj
ta podoba Marie dopade. „Podoba je lepa,
mu odgovori mladenzh, — farno lafe ima fla-
be , in kraljiza nebef je pazh boljfhih vredna."
Na to rezhe Janes:  „Ti imafh kaj lepe dol¬
ge lafe; kako bi bilo, zhe bi ji ti fvoj e dal?"
In glej, shlahtni mladenzh gre sdajzi domu,
poklekne pred podobo Marie, fi odftrishe f
fhkarjami lafe tikama na glavi, jih savije v
lepo ruto in jih isrozhi Janesu,  de bi s nji¬
mi podobo matere boshje olepfhal.

Poboshni Franz Baot, tudi tiroljfki mla—
denzh, je imel navado, vfak dan mater boshjo
s roslinim kranzam pozhaftiti. Naglo je hudo
sbolil, kar ga je do kofti isfufhilo. Pa vunder
ni noben dan molitev opullil, ktero je, defi-
ravno bolan in flab, klezhe kakor v sdravih
dneh opravil, Ko fe mu je fmertna ura bli—
shala, mu sapove njegov gofpodar, to moli¬
tev opuftiti. Ubogal ga je. Kmalo potem mu
je pa pri ferzu lilno teshko bilo, in sdihoval
je: „Oh, kaj tim hudiga ftoril, ko tim zhe-
1‘henje Marie opuftil!“ — Malo pred fvojo
fmertjo je fhe pilmo pilal, v kterim med dru¬
gim pravi: „0 kako fladka, kako prijetna je
fmert tiftimu, kteri je kakor prav otrok pre¬
ljubo Mater Mario vfelej ljubil/ 4  Kmalo po¬
tem ga je frezhna fmert f to ljubo materjo
sdrushila. Umeri je v letu 1721. —

G.

Neki mladenzh je bil v Mekfiki od hu¬
dobne shenfke dolgo h grehu napeljevan in
vabljen. Ker je pa zhifti mladenzh ni ubogal,
mu je poflala enkrat fladkarij v dar. Nepre-
videni mladenzh je prevsel in jih je hotel jefti*
Kar mu fhine milel v glavo: „Danef je nede¬
lja. Premagati bi fe imel danef is ljubesni do
miloftljive matere boshje. 44  In glej, mladenzh
fe je premagal, ni nizh fladkarij pokulil in je
vfe na Hran poloshil. Ko je drugi dan fladka-
Tije pokufiti hotel, je vidil, de fo bile oftrup-

84

Ijene, neframna baba fe je hotla s njimi nad
njim mafhevati.

H.

$veta Margareta,  kraljiza ^hotlanfka,
je umivala vfakdan v zhaft Marie 1'heftim ubo¬
gim noge, in je nafitila vfakdan devetim liro-
tam , kterim je farna jedi’ na miso nolila in pri
jedi ftregla.

I.

Neka dekliza i2  do 15 let ftara is vali
fjham Faj na Kitajfkim je sbolela. Njena mati,
ki fo kriitjana bili, fo jo dali kerftiti. Ko fo
pri nji zhuli, fo jo opominjali, prefveto devi-
zo pomozhi profiti. Dekliza je to ftorila in je
rekla fvoji materi sjutraj vfa vefela: „Moja
molitev je uflifhana, in s laftnimi ozhmi vidim
prefveto devizo priti.“ — „Ljubo dete, ji re-
zhejo mati, proti jo sdravja!" „Oh, ljuba mati,
ji odgovori dekliza, prefveta mati boshja ni
prifbla, me osdravit, ampak fabo v nebefa
me vset.“ Potem je mirno urtierla.

Natifnil Joshef Bla.mik  v Ljubljani.