Slovenska prizadevanja za gospodarsko ustalitev Presežke dobijo izvozniki Okrog milijardo dinarjev presežkov, kolikor jih imajo v prvem *H>Uetiu samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v naši republiki, naj bi v obliki dodatnih stimulacij dobili Vozniki na konvertibilno tržišče za izdelke višje stopnje objave . KRANJ - Združeno delo mora ^biti nazaj vse presežke sred-ki jih na osnovi prispevnih ^Vjpenj odvaja za uresničevanje ^ogramov samoupravnih inte-*^snih skupnosti. Da ne bi vrača-jjia zapletali in po nepotrebnem 5*ažili, so interesne skupnosti ^slej presežke »poračunale« v prispevnih stopnjah za naslednje obdobje. Letos bo pot vračila nekoliko drugačna. Presežke interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ki jih je v letošnjem prvem polletju v Sloveniji za okrog milijardo dinarjev, pač posledica višjih prilivov iz nepričakovano V SREDIŠČU POZORNOSTI Organizirana setev, dobra žetev Dobro organizirana akcija »Za setev in žetev«, ki smo jo lani zastavili v SlovZnTji, je obrodila. S pšenico sladkorno peso, krom. koruzo in krmilnimi lane^površine občin in kmetijskih posestvih^^.^^^b^^tk ni predstavljala večjih problemov m PO™roca«> Zžh^drugah Tudi prvi rezultati spravila kjerso se jesem dovolj zavzet?^J^^r£va krušnih žit seje z odkupom pridelka nimajo težav. 1 udipnaen količinami povečala in bo le malo zaostajala za Ječmena Kislo vreme e podaljšalo in mzteg^^J* £ v h in rži na Gorenjskem na ves mesec. Odkup psen p Va zadrugah po načrtih in, tudi ^tarskid^ kombinata, je pri-največjih poljih, na poljih Kmetijsko tam> kjer/e p%d delek od 24 do 45 stotov na hektarUanjši\late'J ^ gotjši dobrim mesecem dni huje klefj^točajoje n ods£tkov zrnja_ na lahovškihpoljih kjer je toča p^mtaU^t ^ Na škofjeloškem področju, kjer toče ni ouo, p h 50 stotov pšeničnega zrnja na ha- ■ t di zasebni kmetje. Kot Podobne hektarske d?noseJ^f^°naših za pridelovanje žita so povedali kmetijski strokovnjaki je v ™š£0sžezelo lep dosežek, m zlasti pšenice dokaj slabih pogojih tak aon upoštevanja Je rezultat izredne intenzivne obdelave polja, stroge? t> vseh potrebnih agrotehničnih v Čeprav še ni 28 tisoč ha, kar Sloveniji že znan Pšenico naj[ b£P°%J°Ug korUzoza zrnje naj bi je na skoraj 10 tisoč ha več kot ^n h §inah kot zasejati 46.500 ha ah na 7 tisoč hentari j v približno spomladi, koruzo za Si/aio pa ^a 23 ^ £ ' ^ enako lanskim površinam. Približno ena™ j posejane s ^dkorno peso^ ^oru^e naj bi posejali v Vendar pa o tem, koliko pšenice a odiočatl ie statistični posamezni občim ah Tmotrno sejati pšenico le pregled ornih površin. Na Gorenjidi koiobarja. S na toliko površinah, intenzivnost reje živine krčenjem travnikov bisenamrečzmanjsaj primerni in mlekarstva, ki sta d±^ZZbZ nljprej izračunati in Pre-kmetijski panogi. Seveda pa je potrebno> najfa j m na vsak gledati, koliko površin bi na ta nacm • ' - da se pridelana pšenica ne oo način poskrbeti, znašla v jaslih. L.Bogataj rastočih osebnih dohodkov, naj bi v obliki dodatnih republiških stimulacij dobili izvozniki na konvertibilno tržišče. Predlog, o katerem se te dni odločajo slovenski delavci, je prav gotovo korak bliže k ustalitvi gospodarstva. Hkrati pa se v njem skriva velika mera razumevanja za težak položaj izvoznikov oziroma solidarnosti. Izvozne organizacije namreč z dosedanjimi stimulacijami že dolgo ne pokrivajo več izpada dohodka, ki jim ga jemlje konkurenčni zahodni trg. Po drugi plati pa so prav zaradi izvoza v neenakopravnem položaju z organizacijami, ki malo oziroma sploh ne izvažajo. Milijardi dinarjev za dodatne izvozne stimulacije se pridružuje še 930 milijonov dinarjev iz lanskih prsežkov interesnih skupnosti in 204 milijone dinarjev iz presežka dohodka Narodne banke Slovenije. S tem denarjem bo republiška skupnost za ekonomske odnose s tujino stimulirala zlasti devizni priliv od izvoza blaga in storitev s konvertibilnega območja, in to le od izdelkov višje stopnje predelave, ne pa tudi od surovin. Triodstotna stimulacija na ustvarjeni konvertibilni devizni priliv bo začela veljati od 1. julija, dodatna v višini sedmih odstotkov pa je namenjena le za izvoz izdelkov najvišje stopnje obdelave po posebnem seznamu, ki ga bo določil zvezni izvršni svet. V kranjski občini se priliv in poraba sredstev za občinske interesne skupnosti gib ljeta v re solucij skih okvirih. Prispevna stopnja je med najnižjimi v Sloveniji in bo v drugem polletju predvidoma enaka kot v prvem. Presežkov torej ne bo, kakor hitro pa bi se utegnili pojaviti, pa bodo stopnjo, tako kot povsod drugje, primerno znižali. Ob tem pa v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih za to razliko ne bodo povečali čistih osebnih dohodkov, ampak bodo denar usmerili za izboljšanje materialne osnove dela. H. Jelovčan Sejem danes odprt KRANJ - Danes ob 10. uri bo Vili Tomat, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, odprl 32. mednarodni gorenjski sejem. Odprt bo do vljuč-no ponedeljka, 16. avgusta, vsak dan od 9. do 19. ure, medtem ko bo večerni zabavni program trajal do polnoči in ob sobotah do enih ziutrai. Slovesnost v Radovljici Radovljica — Ob 5. avgustu, radovljiškem občinskem prazniku, so se v sredo v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta zbrali delovni ljudje in občani Radovljice, mladina, pionirji, nekdanji borci, nosilci spomenice, predstavniki sosednjih občin ter gostje iz štirih z Radovljico pobratenih občin: sarajevskega Pa-leja, Svilanjca, Brusa in Buj. Predsednik skupščine občine Boris Šetina se je v slavnostni besedi spomnil dogodkov izpred več kot štirih desetletij, ko je na slovenskem klila vstaja in so se njenemu klicu odzvali tudi na Gorenjskem. Klic k osvoboditvi na radovljiškem je vstajnike tedaj združil v Jelovški in Jeseniški Četi. 4. avgusta so se borci zbrali in se združili v Cankarjev bataljon, da bi iz begunjskih zaporov rešili talce. Akcija se ni posrečila, a borci kljub temu niso klonili. Po Gorenjski je z ljudskimi zborovanji zorela vstaja. Z obuditvijo spomina na herojske borbene dni je predsednik radovljiške občine združil tudi spodbudo, naj iz narodnoosvobodilnega boja še danes črpamo moč za drugačne boje Jutri pod Storžič TRŽIČ - Osrednja proslava za 5. avgust, praznik tržiške občine, bo jutri, v soboto, ob 10. uri pri spomeniku prvih tržiških partizanov, komunistov in revolucionarjev, ki so pred 41 leti padli v junaški in neenaki borbi z nemškim okupatorjem v Verbičevi koči pod Storž ičem. Spominske svečanosti se bodo tudi letos udeležili številni nekdanji borci, občani in drugi gostje. Na sejmu sodeluje rekordno število razstavljalcev, prek 450, od tega 105 iz Avstrije, Italije, Francije, Japonske in Nemčije. Med blagom široke potrošnje predstavlja posebnost program gozdne mehanizacije največjega jugoslovanskega proizvajalca IMT iz Beograda in popolni program vozil iz novomeškega IMV. Zanimiv bo tudi koroški dan, ki ga 11. avgusta prireja koroška gospodarska zbornica in odpira nove možnosti izmenjav med našim in sosednim gospodarstvom. H. J. — boje za resnično oblast delovnega človeka. Na slavnostni seji so podelili tudi občinska priznanja tistim, ki so bili v minulih letih najbolj uspešni v vsakdanjih ustvarjalnih prizadevanjih. Prejeli so jih: Bogdan Ambrožič, Jože Ažman, Janko Rozman, Janja in Janko Slivnik, Slavko Staro verski, Gasilsko društvo Ribno, komorni zbor Antona Tomaža Linharta Radovljica in osnovna šola Frana Šaleškega Finžgarja iz Lesc. Ob tej priložnosti so odlikovali tudi zgledne učence radovljiških šol. Slavnost so popestrili še s kulturnim programom, v katerem so nastopili učenci osnovne šole Anton .Tomaž Linhart in moški komorni zbor Anton Tomaž Linhart, ki letos praznuje svojih 30 let, ob tej priložnosti pa je prejel tudi občinsko priznanje. D. 2. Reševanje brez ponesrečenca KRANJSKA GORA - Na od delku milice v Kranjski gori se je v ponedeljek, 2. avgusta, oglasila Vika Imeri iz Ljubljane, češ da je njen 16-letni sin Aleš tega dne odšel v gore in se ni vrnil do ure za katero je obljubil. Skupaj i bovškimi miličflj&i so ga skušali še isti večer najti v gostiščih ir gorskih postojankah. Brez uspe- a. Naslednjega jutra so zato po slali v steno devet reševalcem Gorske reševalne službe Kranj ska gora in dva miličnika, ekipe pa je vodil načelnik kranjskogorske GRS Marjan Lavtižar Preiskali so teren od hotele Erike do vrha Vršiča, doline Krnice, Male in Suhe Pišenice ir predele ob cesti na Vršič. Pc brezuspešnem prizadevanju sc akcijo ob 11. uri zaključili. Pogrešani se namreč ni izgubi v gorah. Imerijeva se je tega dne ko so se gorski reševalci zamar trudili v stenah, znova oglasila Tokrat s sinom, ki je noč prebil s prijateljem v čakalnici jeseniške bolnišnice. Reševalci so se torej zaman po dajali v nevarnost, kar nikakoi ni poceni, po drugi plati pa b čas, ki so ga izgubili z brezuspeš nim iskanjem, lahko koristnejf izrabili. To %aj bi v prihodnji upoštevali občani, ki namera vajo klicati na pomoč v takih ir podobnih primerih! D. Ž. Danes v Glasu 3. STRAN: Delo na polju premalo cenjeno — pogovor z žanjci na lahovSkem polju 4. STRAN: Elektrojeklarni Širšo podporo — razprave jeseniških delegatov v republiški skupščini 9., 10., 11. in 12. STRAN: Sejemski obveščevalec s kuponom, s katerim imate popust pri vstopnini za sejem 13. STRAN: Naša akcija: Iščemo vredne stare predmete KRANJ, petek, 6. 8. 1982 CENA 9 din Št. 59 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek gorenjski sejem '82 \poljiH Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske so v sredo poieli zadnje njive pSeniee. V okolici %(£{ ,„ naieli in namlatili 45 stotov zrnja na hektar. Foto: L. Bogataj velika ponudba in pregled blaga široke potrošnje po nižjih cenah in vstalih ugodnostih dostava, kreditiranje, razprodaje ^ kmetijsko gozdarska mehanizacija ^ tradicionalno zabavno glasbeni sejemski večeri (vsak dan od 19.—24 ure, ob sobotah do 01. ure) ^ gostinske posebnosti: žar, morske ribe, domača vina ^ bančne storitve — dinarske in devizne vrši na sejmu Beogradska banka G LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK. 6. AVGUSTA S PO JUGOSLAVIJI BOLJE UPORABLJEN STANOVANJSKI DINAR Načina in obsega zadovoljevanja stanovanjskih in komunalnih potreb kot tudi sprememb na tem področju ni moč načrtovali ločeno, temveč le v okviru celovitega programa gospodarske stabilizacije. Ustalitev in urejanje odnosov na tem področju zahteva drugačno ravnanje. Zahteva nove organizacijske oblike za pametnejšo, boljšo in cenejšo gradnjo. To je eno izmed izhodišč dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, ki je izšel te dni. Pripravila in sprejela ga je komisija družbenih svetov za probleme gospodarske stabilizacije. 40 TISOČ TON ŽITA Na slovenskih poljih so poželi že večino pšenice, pet mlinskih in predelovalnih organizacij pa je v silose spravilo skoraj 40 tisoč ton pridelka. Družbene kmetijske organizacije so oddale 22 tisoč ton, kar pomeni 94 odstotkov plana, od zasebnikov pa so odkupili slabih 18.000 ton ali tri četrtine načrtovanih količin. Največ žita je v silosih soboškega Mlinopeka, kjer so zbrali skoraj 20.000 ton, v silosih mariborskega Intesa je 12.000 ton pridelka, ljubljanskega žita -3200 ton, celjskega Menca 3250 ton in ajdovskega Mlinotesta slabih 1400 ton. GOSPODARSKO POSLOVANJE Na delovnem obisku v Sloveniji se je mudil bavarski minister za gospodarstvo in promet Anton Jaumannn s sodelavci. S predstavniki izvršnega sveta Slovenije, gospodarske zbornice Slovenije, Ljubljanske banke in Gorenja se je pogovarjal o problemih podjetja Gorenje-Kor-ting v Grnssau. VEČ JI IZVOZ V nasprotju s prvimi meseci tega leta, ko je izvoz iz Hrvaške zastajal, je izvoz v zadnjem času, zlasti zaradi prizadevanja ladjedelnic, večji. Po zadnjih podatkih se je izvoz v šestih mesecih v primerjavi z lani po-, večal za 9,3 odstotka, njegova vrednost pa je dosegla 46 milijard dinarjev. Na konvertibilno področje so izvozili za 12 odstotkov več. DEVIZE ZA TRIKOTAŽNO TOVARNO Kakih 40 niških zdomcev se bo konec tega ali v začetku prihodnjega leta poslovilo od za-hodnonemških delodajalcev in se vrnilo domov, kjer se bodo zaposlili v trikotažni tovarni Omladinka. Nova delovna mesta so omogočili povratniki sami, ki so združili devize za gradnjo. Prispevali so skoraj 25 milijonov deviznih dinarjev. nja. I. Petrič Svet v tem tednu Bejrutska tragediji a Praznične Čirče ClRČE - Tako kot kranjska občina praznuje tudi krajevna skupnost Čirče 1. avgusta svoj praznik. Na predvečer praznika je bila slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, na kateri je predsednik skupščine Jože Močnik govoril o dejavnosti krajevne skupnosti, predvsem pa o gradnji družbenega doma, ki poteka po načrtu. V počastitev praznika je uspel tudi balinarski turnir, na katerem so sodelovale ekipe Čirč I in II, Rogo vile s Prebačevega, Vodovodnega stolpa, Planine, Huj, Centra in Primskovega. Zmagala je prva ekipa domači-mnov pred Centrom Kranj, Rogo vilami Prebačevo in Primsko-vim. Zmagovalna ekipa je prejela pokal krajevne skupnosti. Rakete so naznanile začetek praznovanja, najzaslužnejšim krajanom pa so podelili tudi prizna- T.Pe Razstava domačih likovnih ustvarjalcev v prenovljenih prostorih doma Andreja Kmeta v Britofu. — Foto: D. Šeško Slovesno v Britofu Britof — Britof se širi in šteje danes že poldrugi tisoč prebivalcev. »Čistih« kmetov pravijo, da ni več od največ šestih. Svoj krajevni praznik praznujejo v Britofu vselej zadnjo nedeljo julija, v spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte in istočasno na prve žrtve fašističnega terorja. Med njimi je pod Storžičem omahnil v smrt tudi Andrej Kmet, po katerem se imenuje njihov dom za družbeno-politične dejavnosti. Zadnjih nekaj let je KS Britof dobila nekaj pomembnih pridobitev. S pomočjo samoprispevka so položili asfalt na precejšen del krajevnih ulic, opravili so tudi nekaj kanalizacijskih del. Trenutno teče skupaj s KS Primskovo in Predoslje akcija za ureditev telefonskega omrežja in ni več daleč čas, ko bodo krajani ome- Senih KS bogatejši za telefon. V za- jučnih fazah je obnova doma Andreja Kmeta. V njem bodo pogodbeno zaposlili tajnika, uradne ure pa bodo pripomogle krajanom, da bodo vedeli pravi naslov za razne informacije. Na KS so izrazili upanje, da bo to tudi prispevek k boljšemu funkcioniranju delegatskega sistema. Čaka jih tudi urejanje gradiva in dokumentacije, ki se je sedaj Eorazgubljala po domovih, ker ni ilo primernega arhivskega prostora. Družbenopolitična dejavnost v KS je pestra. »Tudi osebno se precej ujemamo, tako da nam delo teče. Sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami in med celotno organizacijo KS sploh je uspešno«, je dejal predsednik KS Anton Anžič in dostavil, da imajo le mladi nekaj problemov, saj je v KS premalo možnosti za zabavno življenje. Kar se športnih objektov tiče, imajo zaenkrat le nogometno igrišče, ki pa je vsekakor bilo dobra naložba. V nogometu so namreč na letošnjem republiškem tekmovanju njihovi pionirji dosegli prvo mesto, kadeti pa drugo na Gorenjskem. Sicer pa že načrtujejo izgradnjo večjega šport- Vpis v vrtce Radovljica — Pred kratkim so v Vzgojno varstveni organizaciji Radovljica sklenili vpisovanje predšolskih otrok v vrtce. Čeprav seznam na novo vpisanih otrok še ni popoln, računajo, da bo tudi letos v jeseni prišlo v vrtce približno enako število otrok kot v minulem letu. Na novo je za zdaj vpisanih 354 otrok, ki so jih vse tudi sprejeli, razen v Radovljici, kjer ie zmanjkalo prostora za šest otrok. Nekaj prostora imajo v vrtcih v Kamni' gorici, Kropi in Srednji vasi v Bohinju. Starši letos zelo sprašujejo po možnostih varstva otrok do dveh let starosti. Tega varstva razen na Bledu pa vrtci še ne morejo zagotoviti, vendar upajo, da bodo tudi tu uspeli z novimi oblikami v varstvenih družinah. O skrajšanem vzgojnem programu bodo spregovorili delegati skupnosti otroškega varstva občine Radovljica na prvi seji skupščine po počitnicah. Letos jeseni namreč nameravajo zagotoviti vzgojni program za vse otroke, ki bodo drugo leto začeli obiskovati osnovno šolo. Razen otrok, ki so že v vrtcih, bodo v ta program vključili tudi druge otroke. Teh je zaenkrat v občini 151. Stroške vzgojnega programa bo krila skupnost otroškega varstva. Jošt Rolc nega centra, ki bo imelo poleg nogometnega še otroško igrišče, kegljišče, sprehajalno stezo in športno stavbo z garderobami. Lokacija je že znana, delovnih zamisli, ki bodo prihranile kak dinar, pa jim v Britofu tudi ne manjka. Letos so na družbeno političnem področju imeli precej dela z volitvami. Ker jih je čas dopustov in poletnega oddiha prehitel, še niso uspeli izbrati članov komisij. Posebne pozornosti je vreden letos prvič organiziran in izredno obiskan poizkus predstavitve likovne dejavnosti svojih krajanov. Lado Krmec je razstavil lesoreze in oljne slike, družina Borovnica gobeline, Milan Orlič pa karikature, med drugimi tudi karikature sovaščanov. Neka krajanka je v knjigo obiskovalcev ob ogledu razstave zapisala: »Sem zelo ponosna na svojo karikaturo.« Razstava je krajane pritegnila in si jih želijo tudi v prihodnje. Praznovanje krajevnega praznika je v Britofu že tradicionalno povezano s športnimi tekmovanji. S sosednimi KS so priredili strelsko in kegljaško tekmovanje, gasilci pa so se pomerili v gasilskih veščinah. Predvideli so tudi trim kolesarjenje, vendar so ga zaradi bolezni organizatorja preložili na kasnejši čas. Z letošnjim krajevnim praznikom so združili tudi podelitev značk Osvobodilne fronte. Na slavnostni seji jih je prejelo dvaintrideset krajanov. Potrebno bo asfaltirati še preostale ceste in ulice, proučiti problem dotrajanega vodovoda in zagotoviti varnost pešcev ob glavni cesti. »Gledali bomo, da bo družbenopolitična, športna in kulturna dejavnost še naprej živa«, je zagotovil predsednik KS Anton Anžič. cije združeni Sklic nujnega izrednega zasedanja generalne skupščine lih narodov o palestinskem vprašanju na zahtevo kooi® )ja neuvrščenih, ki se je pred kratkim sestal v Niko orilo svetu, da je položaj v Libanonu, še posebe. glavnem mestu Bejrutu, resen. Ob obilici besed zgražanja nad pofr zadostno opozorilo svetu, da je položaj v Libanonu, še posebej p» glavnem mestu Bejrutu, resen. Ob obilici besed zgražanja nad pofr tjem Izraela, ob besedah obsodbe tega dejanja brez ukrepov, ob večat manj javni podpori Združenih držav Amenke, se pred očmi človefc« odvija drama, ki bi ji po drugi svetovni vojni lahko našli le redke p* meriave. Izrael uresničuje načrt genocida nad palestinskim ljudstvo* načrt uničenja naroda, ki ima tako kot vsak drug narod na svetu pa* co do svojega obstoja, do svoje svobode, do svoje dižavnosti. StraS* posledice ima ta načrt. Izraelsko orožje neusmiljeno tolče po glavt*« libanonskem mestu Bejrutu. Prav nič ne izbira, ah omahne v smrt palestinski borec ali nedolžen pripadnik tega naroda, ki se dolga leta — dovine prav tako bori za samostojnost, kot se je po drugi svetovni* boril Izrael. Hitro je slednji pozabil, kaj se je godilo njemu, hitro * prelevil v brezobzirnega napadalca in zagovornika državnega tei nad drugim narodom, v primer, kako se da brezobzirno izigrati ločila mednarodne skupnosti. Kot da bi hotel, se zdi, Izrael stresti« svoje maščevanje na palestinski narod zaradi vsega kar je sam prec? v zgodovini. To je čudno tolmačenje maščevanja, ki ga sedanjost ne? smela prenesti! „ , . , , . Zagovorniki Izraela z ZDA na čelu se sicer ob zadnjem _ Izraela jezijo in pravijo, da to že »presega vse meje«, po drugi stran; mu zaradi interesov v tem delu sveta nočejo stopiti na prete. Organ* cija Združenih narodov in njen varnostni svet je imel pred leti očitne moč ukrepati v takšnih primerih, sedaj pa je brez moči, če recimo su ena članica varnostnega sveta, recimo ZDA, glasuje proti nela r«cu ciji. Izrael se očitno ni odločil Bejruta napasti v naskoku OdločSl m* za počasno obkoljevanje in uničenje, kar je še hujše. Skoraj 20* ljudi je sedaj že umrlo zaradi tega, vsak dan pa umirajo novi. Palesc* morajo izginiti je očitno geslo Izraela m njegovih prijateljev ne g* za kakšno ceno. To pa je načrt, do katerega mednarodna skup** tolikokrat preizkušena v vojnah, ne bi smela biti teko brezbnžm J. Kosnjek v. Iz slovenske skupščine Priprava novih zakon« predsedni D. Šeško Ljubljana — Sekretariat za informacije skupščine Slovenije sprotno obvešča o aktivnosti najvišjega slovenskega delegatskega organa pri pripravi in sprejemanju novih zakonov. Konec septembra bo slovenska skupščina obravnavala predlog zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Zvezni zakon je bil že sprejet, z republiškim pa bo opredeljen enoten obrambnozaščitni sistem ter določena vsebina splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Predlog zakona med driigim govori o splošnih načelih za ustanavljanje, sestavo in delovanje komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, dopolnjuje in jasneje določa obrambne priprave in delovanje družbene samozaščite v Premostitveni kredit za Kredarico Kranj — Razmah gćrništva in dotrajanost Triglavskega doma na Kredarici zahtevata obnovitev, razširitev in posodobitev te naše najvišje in najbolj obiskane gorske postojankje v triglavskem pogorju. Naložbo, ki bo zahtevala okrog 35 milijonov dinarjev in veliko prostovoljnega dela, je prevzelo planinsko društvo Ljubljana Matica. Zbralo je že za 25 milijonov dinarjev obveznic, vendar pa zapa'dejo šele po letu 1984 in kasneje. Zato se je izvajalec del na Kredarici, SGP Gradbinec iz Kranja, znašel v precej kočljivem položaju, ki ga otežuje še slaba likvidnost, saj je predplačil investitorjev vse manj. Tako sam ni sposoben premostiti časovnega razkoraka meid izvaia- Z zadružnicami na BlegoS Šk. Loka - Zadružnice KZ Šk. Loka bodo v nedeljo, 8. avgusta, organizirale izlet na Blegoš. Zbirališče na vrhu Blegoša bo ob 11. uri. V kulturnem delu programa bodo nastopili zadružniki in zadružnice s svojimi prispevki in nonet »Mladi zadružniki«. Na povratku iz Blegoša bo ob koči malica, kjer bodo zadružnice postregle z domačimi jedili in pijačo. Prirediteljice vabijo na izlet predvsem žene zadružnice in njihove družine, vesele pa bodo tudi vseh drugih, ki so radi v njihovi družbi. V. Primožič njem del in vnočljivostjo obveznic. Temeljno banko Gorenjske je zaprosil za odobritev premostitvenega kredita v višini 24 milijonov dinarjev. Kot vir sredstev v banki bi sodelovala potenciala Temeljne banke Gorenjske in Gospodarske banke iz Ljubljane, vsak z dvanajstimi milijoni dinarjev. Odobravanje premostitvenih kreditov te vrste ni usklajeno z letošnjo poslovno politiko Temeljne banke Gorenjske. Ker pa gre v tem primeru za širši družbeni interes, podprt s strani komiteja za turizem in gostinstvo Slovenije ter Službe družbenega knjigovodstva, se je izvršilni odbor Temeljne banke Gorenjske odločil, da napravi izjemo. H. J. krajevnih skupnostih, organizacijah združenega drugih samoupravnih oj ter skupnostih, ureja pravice in dolžnosti na__ dročju, tako organizacij kot meznikov, v posebnih poglat govori še o teritorialni obi rodni in civilni zaščiti, sjste* opazovanje in obveščanje * obrambnem in samozaščitnem t sabljanju delovnih ljudi in ofcfr Na zasedanju 14. oktobn slovenska skupščina pred?« razpravljala o predlogu za s zakona o spremembah in vah zakona o samoprisj leta 1973 sta to področje meljni in republiški zakon -spevkih in davkih občanov j«** lete 1973 pa je bil sprejet samoprispevku. Predlagane 5 membe imajo cilj uskladitev * prispevka 2 ustavo in vkljud* sistem planiranja na ravni krt* skupnosti, prav tako pa odsa*" nejasnih in neustreznih o* Tako naj bi bila z dopolnjen* konom jasneje opredeljena nja kot na primer uvajanje prispevkov, določitev oseb, k * pravico glasovati na referendum samoprispevek, razširitev kros* vezancev za plačevanje in dce> virov ter osnov za samoprispr* uveljavitev nekaterih novih ep* te v plačila. Ker imamo na Gorenjski veliko izkušenj s samoorisp^ je priložnost, da sodelujen: oblikovanju dopolnitev zakoni J.Kofe* O 1 A » Ustanovitelji Gl«u občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, ftkofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — V. d. odgovornega uretfciika Jože Koinjefc — Novinarji: leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik, Andrej 2alar in Danica 2lebir — Foto-reporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Tomaž Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni uradnik 28-463. redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300,— din. Povije pod Sto rž ičem - Več kot dve letiso že Storžičem v krajevni skupnosti Trstenik čakahna Mff^JLetosjtM slednjič uspelo in v sredo so vgradili še zadnje mHna^m v vas. Predračunska vrednost del je znesl^%ZmoDr^& dinarjev, precej od tega so prispevat krajani^Smtgnu^ so zbrali 500 tisoč dinarjev, odstopih so zemljo, velike vrednosti p*, tudi njihov delovni prispevek. — Foto: U. L. ___ ! **ETHK, 6. AVGUSTA 1982 NOTRANJA POLITIKA 3. STRAN Kamnik se ne ogreva za toplarno - gorivo prihodnosti - To geslo ni uspelo prepričati večine organizacij združenega dela in drugih potencialnih uporab-*Ulcov toplarne, ki naj bi jo v Kamniku začeli graditi v prihodnjem srednjeročnem obdobju in prvo fazo dogradili že 1990. leta Kamnik — V Kamniku energet-*** razmere že nekaj Časa terjajo ^Crtnejšo skupno rešitev. Kotlov-posameznih tovarn v industrijami coni so postale za sedanje po tre-^ pretesne, pa tudi v stanovanjskih ^^^aeskah, ki se nenehno širijo, bi korali graditi dodatne toplotne ^jekte. Nejasni obeti glede energetskih virov pa odvračajo od gradnje in novih kotlarn. Kurilno olje Jpstaja neznosno drago, že zdaj ga V^e bolj primanjkuje, prihodnost pa ^ glede tega še manj rožnata. V §^mniku je potem, ko so se pri ^trolu pozanimali, kako je z gori- ?lame. Njeno omrežje naj bi >?jelo vso industrijsko cono od rokovnika, kjer je tovarna Elprem, Svilanita, živilske industrije Eta, skozi mesto do Kemične industrije, zajelo pa bo tudi dvoje novih stanovanjskih sosesk. Obroč se bo znova zaokrožil na Bakovniku, saj bodo enocevni toplovodni sistem položili tudi v nasprotni smeri. Ko so lani proti koncu leta pri stanvanjsko komunalni skupnosti predlagali to inačico racionalizacije energetske bilance občine, so takoj dopolnili srednjeročni načrt, hkrati pa med potencialnimi uporabniki, delovnimi organizacijami in stanovanjskimi soseskami (posamezna gospodinjstva pridejo na vrsto šele z drugo in tretjo fazo izgradnje toplarne, prva faza bo za najnujnejše potrebe združenega dela) poiskali načelna soglasja. Prva se je načrtu komunalne skupnosti odzvala delovna organizacija Alprem na Bakovniku, ki bi morala sicer v kratkem času graditi Banka v polletju brez izgube Temeljna banka Gorenjske je v primerjavi z izgubo v prvem tromesečju sklenila polletje s skromnim ostankom dohodka - Nanj so vplivale predvsem negativne tečajne razlike - Slaba devizna likvidnost Kranj - Poslovni rezultat Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske* je v polletju ugodnejši kot v P™* treh mesecih^ Takrat e imela banka za 122 milijonov izgube, medtem ko je polletje sklenila SPlUSnek dohodka, ki znaša 304 000 diXtemj\rl^eSkbirzna posebno v primerjavi z enakim lanskim f^f^io" če'L^ne bi 51 milijonov dmarjev. Vendar pa tudi tega ne m u , uresničila sklepov izvršnega odbora m tečajne razlike v celoti obračunala svojim članicam ter izterjala vračite negativne Na skromen ostanek dohodku ^ ^ev dosegajo 148 odstotkov tečajne razlike, ki z 266 kot v prvem polletju letnega načrta oziroma so za 354 odstopov viojc i • •• • 1 Talina hanka Gorenjske za 7,3 odstotka Konec junija je imela Temeljna banka u j ragti višjo bilančno vsoto kot konec-minulega leta,^ J načrtovanega nižja od prejšnjih let. Vsota je dosegla le 4j ou* poraste. ^nhra Temeljno banko Gorenj- Medtem ko e dinarska likvidnost dob^' rebu/e devize za nakup ske pesti devizna likvidnost. Gospmlarstvojootre^^ ^ materialov in opreme v tujini, vehkfPanZ0n®h deviznih kreditov, ki pa dolgov. Težave rešujejo z najemanjem no vin at Wo pokazali svojo slabo plat v konec^eta Sredstva občanov so se v prvih ^f^^o uresničitev letnega štirinajst odstotkov kar pomeni že^ ^odstotno z]asti načrta. Dinarska sredstva so občanov k varče- zaradi višjih osebnih dohodkovmvecenagnjeno ^^ vanju, medtem ko so se devizna sredstva povecai ^ j svoj energetski objekt. Načelni pristanek so dobili tudi od Stola in Svilanita, ki naj bi v začetku gradnje začasno iz svojih ktlovnic oskrbovali preostale uporabnike. Kot kažejo dosedanji rezultati, več kot do načelnih dogovorov ni prišlo, saj vse tovarne, ki so dotlej kanile same graditi energetske objekte, še vedno ne odstopajo od načrtov. Komunalna skupnost je sprva računala na širok odziv potencialnih uporabnikov. Zal le-teh vrsta argumentov ni uspela prepričati in jih omajati v upornih posamičnih interesih. Ko bi šlo le za pristanek, si komunalna skupnost (in v bodoče energetska skupnost, ki jo ustanavljajo za to in ostala vprašanja občinske energetike), ne bi belila glave. Gre pa tudi za sredstva, za dokajšnjo predračunsko vrednost, ki ji brez aktivnega sovlaganja potencialnih uporabnikov energije ne bodo kos. Doslej so se o so vlaganj u in pristopu v toplovodno omrežje šele dogovarjali in ti dogovori niso imeli prave zakonske teže. Poslej pa pri komunalni skupnosti Kamnik razmišljajo, da bi se vendarle zatekli k obvezujočim določilom lani sprejetega republiškega zakona o energetskem gospodarstvu. D. Z. Žlebir Bera črnega ribeza zadovoljiva Gorje — Okoli 10. julija se je začelo z obiranjem črnega ribeza na gorenjskih plantažah in je trajala 14 dni. Letos so z obiranjem malo kasnili, ker je bila letošnja pomlad nekoliko bolj suha in dokaj hladna. Odkupovala je Kmetijska zadruga Bled v svojem skladišču v Zgornjih Gorjah. Odkupljenega je bilo 105 ton, lani pa 106 ton. V minulih letih so obiralci komaj čakali na bero in so prihajali iz več krajev. Letos ni bilo tako in ljudi ni bilo na pretek, kajti obiralci so dobili za kilogram obranega ribeza 10 dinarjev, odkupna cena pa je bila 35 dinarjev. Pri tako nizki odkupni ceni tudi obiralci ne morejo kaj prida zaslužiti. Po mnenju lastnikov črnega ribeza bi morala biti odkupna cena najmanj 60 dinarjev, obiralci pa bi dobili za kilogram 20 dinarjev. Jože Ambrožič Na delovnem mestu Delo na polju premalo cenjeno Lahovče - Na poljih Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske se te dni končuje žetev pšenice. Čeprav je na nekaterih Kijih pred dobrim mesecem dni istila toča, je pridelek še vedno zadovoljiv. Na poljih na Zlatem polju znaša približno 25 stotov na hektar, na poljih v Lahovčah pa dosegajo kar 45 stotov na ha. 1 o pomeni, da se ob intenzivni obdelavi, upoštevanju vseh potrebnih agrotehničnih ukrepov, tudi na Gorenjskem, ki sicer ni najbolj primerna za pridelavo Žita, lahko pridela precej krušnega žita. Na Lahovških poljih smo se pogovarjali z delavci obrate Cerklje, ki so sredi tedna zaključevali Žetev pšenice. vsa koruza za krmo, ker je preveč prizadeta od toče.« Čeprav je Janez Bertoncelj vodja obrata, je bil na polju pri žanjcih in je vozil traktor. »Tudi upravnikovo delo je na polju oziroma tam, kjer je trenutno največ posla. Ko je delo na polju, mora biti tam tudi vodja, mehanik in vzdrževalci. Delo mora potekati brez zastojev. Lahko povem, da je produktivnost pri nas zelo visoka, saj nas je zaposlenih le 28. Ce ne bi bilo dobrih strojnikov, predvsem mehanikov, dobrih hlevarjev in drugih delavcev, bi tudi vodja ne mogel kaj prida narediti.« zaposlen praktično vse dni. Ugodno pa je to, da živim na Brniku, kjer sem se pravkar vselil v novo hišo in do delovišča nimam daleč.« Janez Bertoncelj, vodja obrata Cerklje pri Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske- »V našem obratu je 395 ha površin, od tega je 110 ha trav-hikov, drugo pa je orna zemlja m 40 hektarov planine na Jezerskem. Na Pšenični rx> ici imamo hlev, v katerem je 185 krav in 190 telic Od njivskih površin pa sno' letos posejali 91 ha pšenice 22 ha ječmena, 51 ha semenskega krompirja in 98 ha koruze za zrnje in silažo. Verjetno pa bo šla Franc Jenko, vzdrževalec, mehanik: »Sem vzdrževalec strojev v obratu Cerklje. Žetev poteka kar dobro, le vreme nagaja. Stroji dobro delajo. Čeprav re: zervnih delov primanjkuje, zaradi okvar ni bilo zastojev. Se je pač treba znajti in kaj narediti sam. pri KŽK sem zaposlen 6 let, pred tem sem delal na servisu v Šenčurju. Z delom sem zhadovoljen, osebni dohodki so povprečni. Lahko bi rekel, da so pri nagrajevanju le delno upoštevani pogoji dela. Ob konicah - ob setvi, spravilu sena, silaže ali žetvi, sem Abdo Semanič, kombajnist: »Štirinajst le delam pri KŽK, živim pa v Šenčurju. Ko je žetev, sem kombajnist, sicer pa vozim traktor, orjem, kultiviram, spravljam silažo. Skratka, delam povsod, kjer je v določenem času potrebno. Pogosto se naše delo raztegne čez ves dan in menim, da je osebni dohodek okoli 12.000 dinarjev za naše delo prenizek. Premalo so upoštevani težji pogoji dela. Najbrž je prav v tem vzrok, da imamo premalo ljudi. Čeprav je za zaposli£ev težko, v kmetijstvo nihče noče priti. Vsak traktorist ima na skrbi dva traktorja. Razen tega stroje sami popravljamo in skrbimo, da z njimi lahko delamo. Te skrbi je večina delavcev v tovarnah rešena pa zato nič manj ne za-služa Letos nam pri žetvi nagaja vreme. Skoraj ni dneva, da ne bi bilo kakšne plohe. Zato smo v zamudi pri žetvi pšenice, rž pa je še vsa na polju.« L. Bogataj Premišljene in učinkovitejše naložbe Spremenjeni družbeni plan Slovenije potrjuje kmetijstvo kot prednostno panogo — Zastavljene cilje naj bi uresničili predvsem z bolj premišljeno in bolj usklajeno naložbeno politiko ob skupnem nastopu kmetijstva in živilsko predelovalne industrije Ker so srednjeročni družbeni pTani premalo upoštevali sedanje gospodarske razmere, jih letos dopolnjujemo in prilagajamo realnim mož-nćstim. Tudi kmetijstvo prvi dve leti ni v celoti uresničilo ciljev in tudi na tem področju se pripravljajo spremembe planov. Vendar ne predvidevamo manj hrane leta 1985, temveč boljše izkoriščanje naravnih danosti, tesnejše povezovanje kmetijstva, živilsko-predelovalne industrije in trgovine ter še hitrejše uresničevanje zastavljenih razvojnih ciljev, da bi dosegli dogovorjen obseg pridelovanja hrane in bi tako ustvarili večje možnosti za trajnejšo in stabilnejšo oskrbo trga. Prav zato ostaja kmetijstvo tudi dejansko prednostna panoga, ki je dobila mesto takoj za izvoznimi programi. To dokazuje skupni obseg naložb, ki ostaja nespremenjen. Namesto 17,6 milijarde dinarjev, naj bi do leta 1985 investirali v kmetijstvo 16,7 milijarde, v celotno agroživil-stvo pa bomo usmerili 35 milijard dinarjev. To pomeni kar 6 odstotkov vseh predvidenih gospodarskih naložb, kar je celo za 0,8 odstotka več, kot ie bilo predvideno v prvem družbenem planu Slovenije do 1.1985. Številke dokazujejo, da kmetijstvo kljub zaostrenemu gospodarskemu položaju ne bo ostalo prednostna panoga le na papirju. Seveda pa se bo moralo znati samo tako organizirati, da bo denar smotrno izkoristilo. Predvsem gre za sredstva, ki se zagotavljajo na podlagi zakona o intervencijah v kmetijstvo, katera naj bi porabili na podlagi jasno opredeljenih razvojnih programov, ki pa jih je v občinah še zelo malo. Niso redki primeri oziroma želje občin, da bi ta denar usmerili v kompenzacije za pridelovanje hrane. Zato še naprej ostaja temeljni problem slovenskega kmetijstva in živilstva pravilna naložbena politika, ki bo zagotavljala večje pridelovanje hrane. To pomeni z drugimi besedami, da primanjkuje dobrih investicijskih programov za kmetijstvo. Temu področju bo potrebno posvetiti posebno pozornost, posebno še zato, ker je predelovalna industrija veliko bolj razvite, kot primarna proizvodnja. Nedvomno bo za razvoj slednje morala več narediti živilsko-predelovalna industrija, saj je življenjsko odvisna od razvoja poljedelstva in živinoreje. To zahteva združevanje sredstev na osnovi skupnih programov. Na tem področju pa očitno delamo šele prve korake. Osnutek sprememb družbenega plana za področje kmetijstva zato daje največ pozornosti naložbam. Odreka se sedanji razdrobljeni investicijski politiki in kreditiranju brez lastne udeležbe. Sredstva morata skupaj zagotavljati kmetijstvo in živilsko-predelovalna industrija na podlagi dobro premišljenih načrtov. Le tako bo lahko uresničena tudi osnovna zahteva kmetijstva, da do leta 1985 pridelamo v Sloveniji 85 odstotkov potrebne hrane. L. Bogataj Ugodna zunanjetrgovinska menjava Kranjsko gospodarstvo je v prvem polletju doseglo 132-odstot-no pokrivanje uvoza z izvozom — Spodbudna investicijska dejavnost, medtem ko razvoj družbenega standarda zahteva prilagoditev zaostrenim gospodarskim razmeram Kranj — Čeprav je za končno oceno gospodarskih gibanj v prvem polletju zdaj še nekoliko prezgodaj, so v kranjski občini vendarle že strnili nekatere okvirne podatke, ki kažejo na ohranjanje lanskoletne uspešnosti oziroma celo na izboljšanje. V prvem polletju se je industrijska proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 2,6 odstotka, v primerjavi s celim letom pa kar za 9,6 odstotka. Kranjske organizacije združenega dela so ob izjemnih naporih dosegle tudi dobre rezultate v zunanjetrgovinski menjavi. Skupni izvoz se je v polletju povečal za dobrih 19 odstotkov, uvoz pa zmanjšal za skoraj 18 odstotkov, kar pomeni več kot 132-odstotno pokrivanje uvoza z izvozom. Na konvertibilnem trgu je pokrivanje nekaj večje kot 90-odstotno. V prvem polletju so delovne organizacije prodale na zahodne trge za dobrih 14 odstotkov več izdelkov kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko so uvozile za več kot 18 odstotkov manj surovin, materialov in opreme. Vsekakor bo v drugem polletju potrebnih še več naporov, da bi take rezultate ohranili ali izboljšali. Posledice novega zakona o ustvarjanju in razpolaganju z devizami bo namreč kranjsko gospodarstvo občutilo šele v naslednjih mesecih. Izplačila za naložbe so se v kranjski občini od januarja do apnla povečala za 94 odstotkov, od tega v gospodarstvu za dvakrat, v negospodarstvu, vključno s stanovanjsko gradnjo, pa za 80 odstotkov. Maja je bilo prijavljenih deset novih investicij v skupni predračunski vrednosti blizu 64 milijonov dinarjev. Kosmati osebni dohodki so kranjskim delavcem v prvem polletju porasli za 34 odstotkov v primeriavi z enakim lanskim obdobjem. V resolucijskih okvirih ste se gibali tudi skupna in splošna poraba. Zaostrene gospodarske razmere kažejo, da bo težko ohraniti sedanjo raven družbenega standarda in na najbolj kritičnih mestih izboljšati pogoje dela. Gradnja nekaterih družbenih objektov, načrtovanih za to srednjeročno obdobje, bo morala počakati, racionalizacija pa bo potrebna tudi pri uresničevanju sprejetih programov posameznih družbenih dejavnosti. Zato so Kranjčani na nekatere letošnje dosežke lahko še toliko bolj ponosni. V novih prostorih je začel delati gorenjski zavod za socialno medicino in higieno dela, na Planini so prav za občinski praznik odprli prizidek k domu upokojencev, na Zlatem polju gre h koncu gradnja študentskega doma, hkrati pa se že pripravljajo na gndnjo najpotrebnejših objektov osnovnega in usmerjenega izobraževanja. H. Jelovčan Elektrarna Solkan Dela v soški strugi, na gradbit^u vodne elektrarne Solkan, dober kilometer od jugoslovansko-italijanske meje pri Novi Gorici, ta čas uspešno potekajo. Računajo, da se bo prva od treh turbin z močjo 10,8 mega-vatov lahko zavrtela novembra prihodnje leto. Vse pa je seveda odvisno od razpoložljivih investicijskih sredstev. Lani so zaradi pomanjkanja denarja za elektroenergetske in premogovniške naložbe komajda preprečili, da gradbena dela na gradbišču v Solkanu niso povsem zastala. Poskrbeli so za dodatne kratkoročne kredite v bankah in pri izvajalcih del ter dobaviteljih opreme. Vendar pa so morali delo vseeno upočasniti in tako so imeli ob koncu preteklega leta pri uresničevanju investicijskega načrta Šestmesečno zamudo. Letos je za gradnjo vodne elektrarne v Solkanu na voljo 780 milijonov dinarjev. Od tega zneska pa morajo odšteti 180 milijonov dinarjev in jih porabiti za vrnitev lani najetih kratkoročnih kreditov. Investitor, Soške elektrarne, želi letošnja razplložljiva investicijska sredstva povečati vsaj za 200 milijonov dinarjev. Tako bi v zadnjih mesecih letošnjega leta lahko preprečili ponovitev lanskih zatikanj gradbenih del. Investicijska dinamika pa bi bila vsklajena s sedanjimi načrti, po katerih bi se prvi agregat zavrtel novembra prihodnje leto, drugi tri mesece za tem, tretji pa bi električno energijo začel dajati leta 1984. 4. STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI PETEK, 6. AVGUSTA Zdomci se ustavljajo v Vrbi Gorenjska cesta je v teh poletnih dneh dolga, nepretrgana pločevinasta kača, ki hiti k morju. Domača vozila se kar izgubljajo v množici tujih, ki imajo predvsem nemško oznako. V mnogih se na počitnice domov peljejo naši zdomci. Prenekateri se ustavi v Vrbi. Pusti avto ob cesti in krene v Prešernov dom. Morda jih zaustavi pogled na prelepo, skorajda idilično vasico pod mogočnim Stolom, podoba slovenske vasi, ki jo v svojem srcu hranijo sredi betonskih mest. Morda jim preprosto zapoje srce »O, Vrba srečna, draga vas domača ...« Verz, ki ga nosijo v sebi iz prvih šolskih klopi in mu šele zdaj, ko jih zgrabi do-motožje, znajo prisluhniti z vsem svojim bistvom. Zanosno je očka v hiši Prešernove domačije pripovedoval svojim otrokom, ki so z njim čebljali po naše, z mamico pa po nemško, kdo je bil France Prešeren. Ponosen na svoj rod v spoštljivi tišini Prešernovega doma. V otroška srca so kanile kaplje ljubezni. Ljubezni do dežele, kjer je doma očka. Veliko zdomcev prahaja te dni, nam je povedala oskrbnica Prešernove hiše Justina Pogačnik. Rada jih gleda, kako ne pozabljajo na svoje korenine, na Prešerna. Zadnje dni je prišlo veliko naših izseljencev v Kanadi, ki so obisk domovine napolnili tudi z izletom v Vrbo in na Bled. Trideset do petsedet obiskovalcev na dan našteje Justina Pogačnik v poletnih mesecih. Mimo sta zdaj maj in junij, ko se kar vrste skupine šolarjev. Tudi po osemsto na dan jih pride v času šolskih izletov. Po petdeset naenkrat jih spusti v hišo, da ni prevelike gneče in ima vse na očeh. Otroci tako radi potipajo zibelko, v kateri se je zibal mali France, skorajda ne morejo mimo kolovrta, ne da bi ga zavrteli. Zato je Justina preslico kar snela, da otrok ne »srbi« preveč. Okoli 18 tisoč obiskovalcev je že naštela letos, najkrepkejši je bil seveda junij, ko jih je prišlo več kot 9 tisoč. Tedaj komajda utegne skočiti domov. Le nekaj hiš naprej je njen dom in ponjo pridejo, če ni drugače. Že enaindvajseto leto skrbi danes 63-letna Justina za Prešernovo hišo. Poprej je bila oskrbnica njena teta Frančiška Vovk. Triindvajset let je skrbela za domačijo, upam da bom Justina Pogačnik, daljna Prešernom sorodnica, že enaindvajseto leto skrbi za Prešernovo hišo. Vnučka Karla preživlja počitniške dni v Vrbi. jaz še dlje, pravi Justina. Tako kot je bila teta, je tudi ona tesno navezana na Prešerna, na njegovo rojstno hišo. Kako ne, saj nadaljujeta njegov rod. Justinin stari oče je bil sin Prešernove sestre Mine, ki je ostala na domačiji in se poročila z Janezom Vovkom iz Mošenj, s čimer se je priimek pri Ribčevih v Vrbi spremenil. Spomnim se Justinine iskrene žalosti, ko sem jo obiskala pred dobrimi dvemi leti na Prešernov rojstni dan. Sama sva bila danes, je preprosto dejala, šopek nageljnov sem mu nesla. Slavimo pač Prešernovo smrt, na rojstvo pozabljamo. Poslej prihajajo otroci iz žirovniške osnovne šole, dogovorili smo se, da pridejo 3. decembra, saj je 8. februarja dovolj drugih obiskovalcev. Kaj vam v šoli povedo o Prešernu, sem pobarala Justinino vnukinjo Karlo, ki preživlja počitnice pri babici. Tako rada je v Vrbi, je desetletno Karlo prehitela Justina, često pride in z mano prebije dneve v Prešernovi hiši. Le kaj so nam povedali, razmišlja Karla in počasi pripove-duja, kako je Prešeren delil otrokom fige, da se je zaljubil v Julijo in bil zelo nesrečen, da je napisal veliko pesmi, ki jih prav dobro še ne razume, da se ji zdi zelo »fino«, da je bil Prešeren njen prednik. Kar povej, ji je prigovarjala Justina, da si napisala Že nekaj pesmi. Zadnjič, se obrne k meni, je ležala zunaj na klo-pici in kar naenkrat prišla k meni po papir in svinčnik in napisala pesmico. O Vrbi, o Bledu, o svojem domu. Toda grdo packo ima danes Prešernova hiša. Sanitarije, ki so jih uredili na vrtu so zaprte. Že od meseca marca. Bojda jih je zaprl spor zaradi zemljišča, na katerem stoje. Justina o tem ne govori rada, pravi le, da bi zaplet morali rešiti, da sama ne more storiti kaj dosti. Razumemo lahko, kako težka je njena zadrega, ko obiskovalci sprašujejo, kje je stranišče, posebej otroci. M. Volčjak Škodljive vrzeli v zavarovanju posevkov V zasebnem kmetijstvu je v zavarovanje posevkov vključenih komaj 44 odstotkov žit in krmnih rastlin oziroma niti 30 odstotkov, če upoštevamo tudi krompir — Zaradi toče, ki je konec junija in julija prizadela kranjsko občino, je zavarovalna skupnost Triglav izplačala kmetom prek 8,3 milijona dinarjev odškodnine — Ugodni zavarovalni pogoji in pogoste padavine ledenih zrn spodbujajo k celoviti zaščiti ekonomske varnosti kmetov Kranj — Skoraj ni poletja, ko se iz nevihtnih oblakov ne bi vsula tudi toča, ki pustoši po gorenjskih vrtovih in poljih. Največkrat so posevki bolj ali manj uničeni v kranjski občini. Zato so se tu prvi in doslej tudi edini na Gorenjskem odločili, da bodo spodbudili zavarovanje pridelkov, predvsem žit in njivskih krmnih rastlin, še v zasebnem kmetijstvu ter tako vsaj finančno rešili posledice toče. Pred tremi leti, ko so se ledena zrna vsula na preddvorsko in cerkljansko območje in poteptala večino poljščin, so se v akcijo vključile kmetijske zadruge, občinski sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane ter zavarovalna skupnost Triglav, ki je zavarovala 1200 hektarov površin v zasebnem kmetijstvu. V zavarovanje proti toči je letos zajetih 44 odstotkov zemljišč, pose- janih z žiti in krmnimi rastlinami, medtem ko se za zavarovanje pridelka krompirja niso ogreli niti. kmetje niti pridelovalci v družbenem sektorju. Zal, saj je letošnja toča, ki je padala 29. junija, napravila precejšnjo škodo tudi krompirju. Vrzeli v zavarovanju posevkov so zato še toliko bolj škodljive in kličejo po celoviti rešitvi te vrste zaščite pred točo. Nesprejemljivo je, da je ob toči komaj za vsak tretji hektar posejanih ali posajenih površin kmetom zagotovljena ekonomska varnost. Posebno, ker so zavarovalni pogoji zelo ugodni, saj polovico premije prispeva občinski sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane, zavarovalna skupnost pa priznava poseben popust na množičnost zavarovanj. Junijska toča je prizadela 674 hektarov oziroma 61 odstotkov zavarovanih površin, last 544 kmetov. Škode je bilo po zavarovalniških merilih, ki upoštevajo prizadetost posameznega pridelka, možnost nadaljnjega razvoja in sejanja nadomestnega pridelka, za dobrih osem milijonov dinarjev. Celotno delo od ogledov, ocenitev, obračunov in izplačil odškodnin je bilo opravljeno v dobrih dveh tednih. Le sedemnajst primerov bo zaključenih jeseni, ko bo zavarovalna skupnost Triglav lahko ocenila dokončno višino škode. Ponovna cenitev bo potrebna tudi, če nadomestni pridelek ne bo dosegel pričakovane rasti oziroma vrednosti. Toča je prizadela tudi 40 odstotkov posejanih površin KZK Gorenjske in napravila za 5,5 milijona dinarjev škode. Manj silovita je bila toča 22. julija, ki se je zgrnila na območje Naklega in Strahinja ter v manjšem obsegu na nekatere druge kraje kranjske občine. Poškodovala je 50 hektarov v zasebnem sektorju in 70 odstotkov posejanih površin kmetijske zadruge Naklo. Sedemindvajsetim kmetom je zavarovalna skupnost Triglav 30. julija izplačala blizu 200.000 dinarjev odškodnine, toliko kot kmetijski zadrugi. H. Jelovčan Jeseniški delegat v slovenski skupščini Na zadnjem zasedanju skupščine SR Slovenije sta o ničevanju srednjeročnega načrta razpravljala tudi gata z Jesenic, Franjo Kragolnik v zboru občin, 1 Vič ar v zboru združenega dela — Poudarila sta, da morala imeti nova elektrojeklarna, velika investicija, katero se temeljito pripravljajo v jeseniški občini, šh družbeno podporo Elektro-jeklarni v • v _ sirso podpor« u u > Razpravo, ki sta jo delegata Franjo Kragolnik in F imela v slovenski skupščini, so pripravili v skupini delegatov občine. Nanašala se je na oceno uresničevanja družbenega Slovenije v prvih dveh letih srednjeročnega razdobja ter o uresničevanja planskih nalog v prihodnjih letih. Obrnili smo Franja Kragolnika, ki nam je podrobneje obrazložil ugotovitve bleme, o katerih je govoril v slovenski skupščini. »Ugotovili smo, da v jeseniški občini dosegamo izredno rezultate na področju omejevanja investicijske porabe. Razloga organizirani družbeni akciji, s katero smo zaključevali večje inv< ter v pospešenih pripravah na investicijo v jeklarno II, kakor zarni poimenujemo novo eiektrojeklarno. V jeseniški občini zadovoljni z opredelitvijo te investicije v dokumentih, ki vs _ razvojne možnosti Slovenije do leta 1985. Menimo, da bi moral: investicijo natančneje opredeliti. Poudaril sem, da gre za izrednc membno, veliko investicijo, zahtevno v pogledu združevanja sreds Opozoril sem, da z jeklarno gremo v novo tehnologijo, z njo bomo segli višjo kakovostno raven izdelkov in zmanjšali porabo e Investicija ima družbeno verifikacijo, šla je skozi komisije zj investicij v SR Sloveniji. Vendar ne smemo ostati samo pri tem, dan moramo širšo družbeno podporo, predvsem pn združevanju si v proizvodni verigi. Izvršni svet, banke, gospodarska zbornica _ pomembno prispevajo k temu, saj prav zdaj nastajajo problemi, ki poraja uveljavljanje novih odnosov na tem področju. Prav zaradi investicija potrebuje širšo družbeno podporo.« Franjo Kragolnik je v slovensko skupščino prenesel tudi s jeseniških delegatov, da v dokumentih, ki_vsebujeio oceno t, možnosti SR Slovenije, karavanški predor ni dovolj jasno op Na izgradnjo karavanškega predora so navezane investicije na ju cestnega gospodarstva v jeseniški občini. Zato premalo jasna lite v izgradnje predora pod Karavankami ovira načrtovanje teh in* sticij. , ^ Franjo Kragolnik je opozoril tudi na izredne rezultate, ki j jeseniški občini dosegajo na področju izvoza, saj zdaj na konvinem področju kar 80 odstotno pokrivajo uvoz z izvozom, kar je uspeh. Vendar pa se v Železarni zavedajo, da ima direktni izvoz slabosti. Vsaj dve, je poudaril Franjo Kragolnik. Zaradi suficitarretf položaja črne metalurgije v Evropi nrihaja do izpada dohodka, Pefc tega pa tako velik izvoz siromaši domaČi trg. Do tega prihaja, fer nismo sposobni združiti toliko deviznih sredstev, kot jih v Železarn potrebujejo za nemoteno proizvodnjo. V jeseniški občini dosegajo z resolucijo opredeljena povišanja vstf vrst. porabe, zato so v skupini delegatov ocenili, da ne morejo podpn?" predloge izvršnega sveta SR Slovenije o dodatnih, linearnih, omejit** na tem področju. Zavzemajo se za selektivni pristop, na kar je opoKiti tudi delegat iz Kranja. . 0_ Podprli pa so usmeritve in predloge izvršnega sveta fc»K Slovem* na področju turizma in gostinstva, ki se nanašajo predvsem na po * zovanje in skupno nastopanje. V jeseniški občim so dali turizmu s gostinstvu v tekočem družbenem planu razvoja ustrezen poudare*. zato bodo morali za uresničitev nalog, ki so si jih zadali na podrof* turizma in gostinstva uresničiti prav pobude, ki jih je aai izvršni s* SR Slovenije. M. Volčji MARIJAN PETERNELJ Hriboviti predeli so zelo pomembni tudi za turizem. Izkušnje iz visoko razvitih industrijskih držav, pa tudi naše, kažejo, kako zelo je' mestnemu, industrijskemu in uradniškemu človeku, potrebna sprostitev, oddih v miru in naravi. Morje in gneča ob njem bo vse bolj zgubljalo na pomenu, na njegovo mesto bo stopila zdrava gorska narava, pomirjajoči gozd in svež planinski zrak. Seveda pa turist ne bo užival ob pogledu na z grmovjem porastla polja. Ce hočemo razvijati gorski turizem, moramo najprej poskrbeti za človeka, ki bo gorovje ohranjal lepo in zanimivo. Nenazadnje, vas in hriboviti svet sta nam v preteklosti dala vrsto zaslužnih ljudi, k', ^o uveljavili naš nacionalni ugled in sanu^.t-nost, umetnikov, znanstvenikov, revolucionarjev. Mar nismo že zaradi njih dolžni ohraniti kraje in svet, od koder so izšli? SODOBNO ŽIVLJENJE V HRIBOVSKI VASI Kakšne so značilnosti življenjskega utripa slovenskega hribovja? Seveda se vasi med seboj razlikujejo. Življenjski pogoji so različni. So vasi, kjer prebivalstvo sestavljajo v večini kmetje, druge, manj oddaljene od industrijskih centrov, v večjem številu sestavljajo delavci in poldelavci. V nekaterih zaselkih žive edinole ostareli prebivalci. Najštevilnejša so gospodinjstva, kjer so eden ali več članov družine zaposleni v industriji, kljub temu pa obdelujejo kmetijo. Taka rešitev je dokaj ustrezna tam, kjer je urejen avtobusni promet Posebno prikladna je v hribovskih krajev hišah, kjer živita dve generaciji. Seveda tako stanje ne more trajati v nedogled, niti ga ni moč odpraviti čez noč. Vprašanje je, koliko časa je človek voljan in zmožen opravljati dve službi. Vsekakor problem nastane takrat, ko starejša generacija obnemore. V kateri dejavnosti bo tak, pol delavec, pol kmet ostal? Morda se bo v primeru, če je kmetijska proizvodnja dovolj velika, odločil za kmetijo. Kaj pa drug? Ali lahko pričakujemo nov val izseljencev? Življenje in delo kmetov se je v zadnjih desetletjih korenito spremenilo. Izginila je idilična podoba kmeta, ki z volom ali konjem v miru, počasi obdeluje zemljo. Kmečke žene, ki v dežju ali soncu pleve njivo ali hiti z malico večno obuta v gumijaste škornje. Na njuno mesto stopa sodoben kmet s stroji, z urejenim hlevom. Izginiti bo morala tudi predstava o bedastem kmetu. Sodobno kmetovanje zahteva več znanja in spretnosti kot kateri koli poklic. Sodoben kmet mora biti vse: strojnik, veterinar, poljedelec, ekonomist in Še kaj. Predvsem pa mora imeti veliko volje do dela in ljubezni do dedne zemlje. V nekaterih vaseh so dokaj številni tako imenovani čisti delavci. Večina jih je zaposlena v industriji in uradih, nekaj tudi v drugih dejavnostih. Največ jih je bilo rojenih v vasi, nekaj je tudi priseljencev ali takih, ki so v mladosti svoj kraj zapustili, pa se jim je pozneje stožUo po njem. Eni in drugi bolj cenijo življenje na vasi kot v mestu. Ali smemo verjeti, da so to lastovke, ki napovedujejo pomlad? Življenje delavcev se bistveno ne raz- likuje od mestnega, le da je dnevna odsotnost od doma daljša zaradi prevoza. Do večjih nevšečnosti lahko pride v zimskem času, ko je zaradi snega promet oviran. Tu pride do problemov zlasti v primerih, ko gre za starša, ki sta varstvo otrok uredila z delom na različnih časovnih turnusih. Skoraj ni vasi, kjer bi ne bilo vikendašev. Tega pojava ne moremo v celoti niti zagovarjati, niti se izreči proti njemu. Odvisno od posameznika. Če je človek, ki se je odločil del svojega časa preživeti v hribovskem svetu, odprte narave, sprejemljiv za navade, ki tod veljajo, pripravljen za pristno in enakopravno kontaktiranje z domačini, lahko postane kraju in ljudem celo zelo koristen. Ce pa sebe postavlja daleč nad domačine, če njihovega dela in življenja ne spoštuje, bi bilo bolje, da bi v vas nikoli ne zašel. , Podobno kot z vikendaši je s turisti. Ce je njihov odnos do hribovske vasi pravilen in pošten, so zaželeni gostje. Takih pa, ki jim ni mar obdelanega polja, ki mislijo, da kmetu samo zraste, ki imajo čisto svoje vrste »zbira-teljsko žilico«, pravi se ji kraja, ne marajo nikjer. Večje ali več manjših vasi se povezuje v krajevne skupnosti. Tudi zaradi birokratskih zahtev delo manjših KS ni tako uspešno, kot bi lahko bilo in moralo biti. Občinske in druge skupnosti premalo ločujejo manjše KS od večjih, nalagajo jim enake zahteve, tudi take, ki s problematiko njihovega kraja nimajo nikakršne zveze. Ce verjamemo, da je samoupravno dogovarjanje najbolj ustrezen način reševanja skupnih problemov, moramo P? vati, naj se ve, kdo scio čemdogovarja v> vsem se ne moremo. Delo Kb hronu poc* kanje denarnih sredstev Oblike zbiranja, t mestih dajejo dobre rezultate, v manjšifct jih niso primerne. V vasi, kjer je zaposlen nekaj deset krajanoy, ima pa še nekaj kra^ bi plačevanje nekajprocentnega samopret* ka pomerilo tako malo sredstev, da se i* rendum ne zdi umesten. Znano pa je, da.vj tako zbrana sredstva najlaže dobm pod*« Sredstva zbrana z enkratoprapr^ nred vsem pa prostovoljno, udarniško defc S^fes nuni več velja ve. Praksa v vaseh p. pokazala, da so rezultati takih akcij najb^ Značilnost večine hribovskih vasi so vilna društva. Ponekod so gledet* ^ krajanov celo preveč Številna. Neredko * programi prekrivajo, v odborih prihaja dof dolgih zadolžitev in funkcij pod razhč* napisi delujejo isti ljudje. Rljub temu * doprinos društev k razvoju gorskih k*' neprecenliiv. Ce je kultura nujen spremljevalec^ človeške skupnosti, aeve5aobra«^W živlieniskem utripu vaškega prebivalstvi moremo mimo nje KakSne so ^ačdnos,^ turnega življenja hribovske v*si. Ah** hkuie od mestnega? Se, in to v poat.*£ 2u. Kulturnih P***" g £ veliko, so pa zelo obiskane. C^ bi pnm^ procente, bi se med vasjo m mestom poka* zelo velike razlike . "M V Mladinski knjigi Šolarji le kupujejo knjige za novo šolsko leto Gregor Osojnik Gregor Osojnik jo je primahal skupaj z mamico Slavko. Kupila sta knjige za peti razred, odštela zanje 1700 dinarjev. Otrokom pride prav tudi kakšna priročna knjiga, ki ni na obveznem seznamu. »Če se veselim novega šolskega leta? Ne prav preveč, imam pa že raje počitnice, morje in prosti čas. V začetku Se bo, a proti poletju bom šole vse bolj sit«, je bil odkrit Gregor, ki obiskuje osnovno šolo Josipa Broza Tita v Predosljah. Kulturni koledar > KRANJSKA GORA - V hotelu Prisank je odprta razstavi likovnih del, ki so nastala v <2. planinski slikarski koloniji Vršič. S slikami se predstavljajo: Danica Bem-Gala, %ianko Čušin, Nika Hafner, M*on Koporc,. Ernest Krnaič, Marjan PHberšek, Franjo Smole, Tone Tomazin in Jože Trpin. MOJSTRANA - V prosto-Hh osnovne šole si lahko oglejte razstavo likovnih del, ki so Nastala v 3. planinski slikarski koloniji v Vratih. Z 41 deli ^ predstavljajo: Tone Toma-Sin, France Kreuzer, Emest § pilar, Zdravko Kotnik, Vida §temberger, Rudolf Arh, Tine Mrkež, Nika Hafner, Andrej {V, Marjan Zidenek, Danica gem-Gala, Franc Dolinšek. Razstava bo odprta do 8. avgusta, vsak dan od 15. do 18. ure. JESENICE - V prostorih delavskega doma pri Jelenu si khko ogledate skupno razstavo *ikovnih del, na kateri se predstavljajo člani jeseniške likovne ^kupine D olik in likovne skupile Relik iz Trbovelj. Odprta bo % 10. avgusta, vsak dan razen ^obote in nedelje od 9. do 12. in 16. do 19. ure. KADOVLJICA - V avli radovljiške graščine bo v petek, avgusta, ob 19.30 priredilo kulturno umetniško društvo Radovljica jubilejni koncert Vomornega moškega zbora A.T.Linhart ob njegovi tnde-^tletnici. KRANJ - V galerijskih Prostorih Prešernove hiše so na >gled slikarska dela, portreti ln tihožitja Jožeta Kramber-fceija. V galerijskih prostorih -Mestne hiše se v okviru tradicionalne prireditve Likovna Prizadevanja na Gorenjskem predstavljajo gorenjski slikarji, kiparji in grafiki novejše smeri. V galerijskih prostorih baročne ^tavbe v Tavčarjvi 43 si lahko Ogledate razstavo Otroški avtoportret, delo učencev 6. razredov Osnovne šole Simon Jenko ** Kranja. Razstave so tako kot Stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dan od 10. do \2. in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, % ponedeljkih so zaprte. SKOFJA LOKA - v galerij-i na loškem gradu bodo d revi ob 19. uri odprli razstavo slikarskih del akademskega slikarja uarka Slavca. Odprta bo do septembra tako kot zbirke toSkega muzeja - med tednom od 10. do 17. ure, ob sobtah in Nedeljah pa od 9. do 17. ure. Anton Bedina s hčerkama Polono in Andrejo odšteti v knjigarnUa nakup knjig za P°>iZaTnrazred ni potrebno več od 50 dinajrev za slikovno stavnico, ostalo dobijo otroci v šoli. Za drugi in tretji razred je potrebnih približno 300 dinarjev, za četrti 120, za peti in šesti okrog 500 ter za sedmi in osmi razred nekaj več, okrog 1000 dinarjev. Kompletna cena za prvi letnik gimnazije pa je okrog 3500 dlAaiiJeiJudje že množično kupujejo knjige ali pa glavni naval šele pričali Množično še ravno ne dela nam pa s šolarji tudi ne manjka Glavni naval bo po 15. avgustu Skoda le, da ni vseh knjig na razpolago, saj bo tako marsikateri učenec moral čez Čas ponovno stopiti v vrsto, morda le za dokup ene same knjige.« Kakšen obisk imate povprečno na dao L. »Največ kupcev nas obišče ob ponedeljkih. Ta ponedeljek nas je dopoldne obiskalo 150 ljudi, seveda ne sami šolarji. V tem času prihaja tudi nekaj več turistov tujcev ki se posebno zanimajo za turistično m planinsko literaturo.« . Ali prihajajo otroci sami ali s starši9 - . »Pretežno prihajajo s starši. Le učenci višjih letnikov prihajajo sami Moram reči, da bolje premislilo kai resnično potrebujejo kot pa če so z njimi starši. Posebno zanimivo ie streČi bodočim prvošolčkom in opazovati njihovo navdušenje, ko nalagajo zvezke in knjige kar v torbico, ki si jo potem veselo oprtajo na rame. Jim sp oh ni treba nič zavijati,« je povedala prodajalka Sla vica Keržan. Pa poglejmo, kako se mladi šolarčki pripravljajo na vstop v nov razred' Tri obiskovalce sem poprosi- Polona in Andreja Bedina sta prišli z očkom po knjige za šesti in osmi razred. Polona dobi nove vse knjige, Andreja pa mora tiste, ki še niso preveč zdelane, »ponositi« za sestro. »Obe se šole že zelo veseliva. Počitnice niso ne predolge ne prekratke, ravno pravšnje so,« sta se obe strinjali. Obiskujeta pa osnovno šolo Franceta Prešerna. poprosila da mi povedo, če v tem počitniškem času kdaj pa kdaj pomislijo Bernarda Jeler Bernarda Jeler, ki je prišla z mamico, je kupovala knjige za peti razred. Jeseni bo zamenjala ne le razred, ampak tudi šolo. V Olševku imajo namreč samo štiriletko. »Osnovne šole Staneta Mlakaija v Šenčurju se prav nič ne plašim, saj imam vendar tam že veliko znancev. Počitnic sem se že kar naveličala, prav težko čakam, da se spet odprejo šolska vrata.« D.Seško Loška knjižnica je splošno izobraževalna knjižnica škofjeloške občine. V njenem sklopu deluje še pet izposojevališč in podružnic ter potujoča knjižnica, ki danes delno miruje, delno pa še živi z izposojami v Domu ostarelih. Pravijo, da bi se bolj obnesel bibliobus ... Po smrti Janka Kreka, ki je dvajset let vodil knjižnico, so imeli nekaj težav z izborom novega ravnatelja. Sicer pa je delo teklo normalno naprej. Za to so skrbele Ana, Marija, Jana, Snežana in Tinka. Le malce premalo jih je za tako veliko dela, ki ga zahteva loška matična knjižnica. Prijeti morajo za vsa dela in stroga specializacija je praktično nemogoča. Knjige so urejene po sistemu prostega pristopa, kar olajšuje bralcu izbor željene knjige. Posebej imajo še mladinski oddelek, za katerega pravijo, da je postal že bolj skladišče za trpanje mladinske literature kot pa za uspešno in kvalitetno delo z mladimi bralci, čitalnico s petdesetimi sedeži in družboslovni oddelek. Kletni večnamenski klubski prostor pa služi najrazličnejšim kulturnim prireditvam. V jesensko zimskem času tod prirejajo skupaj z Delavsko univerzo predavanja z diapozitivi, enkrat tedensko pa predšolski otroci prihajajo na svojo uro pravljic. Lani so mesečno organizirali uro pravljic tudi na šoli s prilagojenim programom. V prostorih knjižnice so prirejali razstave likovnih del, zdaj pa bo zaradi razširjanja knjižnih polic to postalo nemogoče. Knjižnica načrtuje, da bodo v bodoče veliko pozornost posvečali organiziranju pogovorov z avtorji novih knjig. Do konca junija so letos v matični knjižnici 18.685 bralcem izposodili 53.131 knjig. Ponje prihajajo ljudje vseh mogočih profilov. Zanimivo je, da predstavljajo dve tretjini vseh Odrasli bralci, kar ni pogost pojav v splošnih knjižnicah. »Lahko pohvalim loške odrasle bralce«, je dejala Ana Florjančič. Fond knjig v loški knjižnici se približuje 60 tisočim, od tega je v matični knjižnici 41.260 knjig. Nabavljajo približno 2000 knjig letno. »Zaenkrat nam nič kaj nujnega ne manjka, morda bi nam tu in tam prišel prav kak izvod več,« so povedali. Nova lokacija v centru mesta in novi sodobni prostori, v katerih so že četrto leto, so pripomogli k še enkrat večjemu obisku in izposoji. Ločani so se svoje knjižnice navadili in radi jo obiskujejo. g Ko spomini ožive V Prešernovi hiši razstavlja Jože Kramberger Veliko je načinov, na katere se lahko spominjamo svojega otroštva in naredimo bilanco skozi svojo preteklost. Jože Kramberger, slikar, ki te dni razstavlja v Prešernovi hiši, je to storil prek svojih portretov in tihožitij. »Naslikani so z naklonjenostjo in spoštovanjem do ljudi, lu jih predstavljajo in do spominov, ki jih krijejo«, je dejal Cene Avguštin na otvoritveni slovesnosti. Veliko dela in morda prečutih noči se skriva v njih. Jože Kramberger je preprost človek, zidar po poklicu. Je sin Slovenskih goric, a ob smrti matere je že z dvanajstimi leti moral v svet takore-koč s trebuhom za kruhom. Domo-tož je je tešil s slikarstvom. Pot ga je 1963 zanesla tudi na Gorenjsko, tri leta je delal pri tedanjem Gradbe- Število bralcev upada Radovljica - V vseh krajevnih knjižnicah v radovljiški občini, ki sodijo pod matično knjižnico Antona Tomaža Linharta v Radovljici, so si v prvih šestih mesecih letošnjega leta sposodili 43.339 knjig. To je pet odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Izposoja sicer povsod ni upadala, saj so si več knjig kot lani sposodili v dveh največjih knjižnicah v Radovljici in na Bledu ter nekaj več v Kropi, na Srednji Dobravi in v Spodnjih Gorjah. Preseneča pa manjše zanimanje bralcev v knjižnici v Bohinjski Bistrici, v Podnartu in v Mošnjah, kjer je bilo še nedoljp tega za knjige precejšnje zanimanje. Joštftolc Slikar Jože Kramberger, zadovoljen, da lahko razstavlja v Kranju. nem podjetju Projekt Kranj. »To so bila moja najlepša leta. Tukaj sem imel družbo, znance, zares mi je bilo všeč,« je povedal in še pristavil: »Še vedno jih pogrešam, te lepe gorenjske kraje. Zelo sem vesel in počaščen, da lahko razstavljam v Kranju, posebno pa še v času kranjskega občinskega praznika.« »Kaj pa vas najbolj slikarsko navdihuje?« sem bila radovedna. »Delam portrete in tihožitja, ki predvsem prikazujejo utrinke iz moje mladosti. Tu in tam pa naredim tudi kakšno krajino.« Kramber-ger je v svojih delih prepletel sedanjost s preteklostjo, spomine s stvarnostjo. Njegova likovna govorica je preprosta in zaupljiva in prav zato dokaj neposredna in vreana ogleda, D.Seško H ■ V knjigarnah se že od konca maja £fprej pripravljajo na novo šolsko Sistem usmei^enega izobraženca je tudi vanje vnesel precejšnje j£**membe. Knjigarne je delovno ^ ^bremenil, učencem pa olajšal ^bavo knjig, saj ima vsaka šola >^>jo matično knjigarno, ki poskrbi ^ nabavo tiste literature, ki jo bodo jeseni dobili v šoli. Kranjska K*Udinska knjiga, ki sem jo obiska-2; je matična knjigarna za Tekstilni ^Uki center, Center za blagovni promet, Gimnazijo in Izobraževalni center Savo. Ali vam kakšnih knjig primanjkuje in, ali bodo na razpolago do začetka šolskega leta? »Matematični učbeniki do 4. razreda so še v tisku, do 10. avgusta pa obljubljajo, da bosta na razpolago tudi Zemljepis za 7. in 8. razred ter Delovni zvezki iz tega predmeta,« sta povedali Slavica Keržan in Romana Zorč. Ali bi nam lahko postregli s približnimi zneski, ki jih je treba na šolske knjige. Seveda mislijo, saj so se vendar odločili za nakup knjig! Že, toda ne vsi enako navdušeno... Knjižnica Ivana Tavčarja v Škofji Loki Ločani radi berejo EK. 6. AVGUSTA 1982_____KULTURA so povedali v Mladinski knjigi »Novo šolsko leto pred vrati 5. STRAN O L, A 8 OLA8 6.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR O dogajanjih na Kitajskem so nas vrsto let poučevala prej novinarska ugibanja kot dejstva, zdaj pa poznamo tudi resnico PREHODNO OBDOBJE SE JE KONČALO Praktično je že imenovanje Zhao Ziyanga za ministrskega predsednika pomenilo konec prehodnega obdobja po Maovi smrti in aretaciji zločinske četverice. S kitajskega vrha so bile med burnimi razpravami izgnane vse osebnosti, ki so bile tako ali drugače strateška rezerva kulturne revolucije in zadnja straža njenih koncepcij. Padli so vsi stebri, na katere je predsednik partije Hua Guofeng opiral svojo tezo o kontinuiteti in sintezi (med tistim, kar je pozitivnega v kulturni revoluciji, in med novim, ki se poraja). Toda Hua je še vedno ostal predsednik partije, čeprav po procesu proti zločinski četverici politično popolnoma okleščen in nemočen. Bilo je na dlani, da to nenormalno stanje ne more trajati dolgo. Ko je Hu Yaobang 14. decembra 1980 merodajno in dokončno ocenil kulturno revolucijo - popolnoma negativen pojav in najbolj črno obdobje v zgodovini kitajske revolucije - je bilo jasno, dfc so Hua Guoten-gu šteti politični dnevi. Dan prej je namreč uradni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva deman-tiral govorice, da je bil Hua Guofeng aretiran, 1. decembra pa so na partijskem posvetovanju v Pekingu povedali, kakšen bi moral biti v novih razme- rah predsednik kitajske partije: kulturen, njegovo ime bi moralo biti v javnosti odmevno in uživati bi moral splošen ugled. Bilo je očitno, da Hua Guofeng ni osebnost takega profila. Izšel je iz provmicialnega političnega okolja, pokazal je spretnost v političnih spletkah, ne pri praktičnem delu, napredoval ni kot samosvoja osebnost z lastnimi koncepcijami in lastno politično energijo in dinamiko, marveč zaradi Maove naklonjenosti in spričo spretnosti pri sklepanju kratkoročnih kompromisov. Kdo med novimi ljudmi je torej človek zahtevanega profila? Tuji opazovalci v Pekingu so obrnili oči v Hu Yaobanga, človeka, ki je za šest let mlajši od Hua Guofenga, moža, ki je z Dengovim vzponom postal generalni sekretar partijskega sekretariata in član stalnega odbora politbiroja, pred kulturno revolucijo kot partijski funkcionar povezan z bazo, nekompromitiran v kulturni revoluciji, zdaj pa mož, ki ima v rokah 1 O praktične vzvode za uravnavanje življenja v partiji. In takrat je padla novinarska ocena: na XII. kongresu partije bo Hu Yaobang postal predsednik partije. Ta ugibanja je posredno podkrepil Renmin Ribao, ko je januarja 1981 objavil zgodbo o cesarskem orkestru, ki se je v kratkem glasila: V cesarski orkester se je za dirigenta vrinil prevarant. Ko je cesar umrl, so ga cesarjevi nasledniki spodili in mu rekli: »Tudi v orkestru ne moreš več ostati.« Zgodba o »prevarantskem dirigentu« v cesarskem orkestru se ni uresničila dobesedno. V Pekingu so 19. junija 1981 sporočili, da je Hua Guofeng -njegova predsedniška funkcija ni bila omenjena — za osem mesecev odšel v partijsko akademijo, katere predsednik je bil. Hkrati s tem pa so začele krožiti govorice, da je Hua odstopil kot predsednik partije. Uganko je razrešil plenum CK, ki je bil v Pekingu od 27. do 29. junija 1981; napovedan je bil že za prve dni januarja 1981. Na tem plenumu je »prišlo do kadrov- njegovo politično težo razberemo šele, če pogledamo, kjer je uvrščen v stalnem odboru politbiroja, ki ga sestavljajo predsednik partije in vseh šest podpredsednikov. Hua Guofeng je šesti podpredsednik, brez konkretnega resorja. Na junijskem plenumu CK leta 1981 se je torej krog sklenil: tudi formalno se je končalo prehodno obdobje po Maovi smrti in po aretaciji zločinske Četverice, posmrtno pa je bil poravnan tudi spor med Mao Zedongom na eni in Liu Shaoqijem na drugi strani. S tem pa še ni rečeno, da je zglajen tudi konflikt med različnima pogledoma, ki sta ju poosebljala Mao Zedong in Liu Shaoqi. Konec ELEKTRO GORENJSKA DO za distribucijo in proizvodnjo električne energije n. sub. o. Kranj, JLA 6 > OBVESTILO ODJEMALCEM ELEKTRIČNE ENERGIJE DO Elektro Gorenjska, TOZD ELEKTRO KRANJ obvešča odjemalce električne energije, da bo 9/8-1982 premestila del dejavnosti s področja obračuna električne energije iz obstoječih poslovnih prostorov na Ulici Mirka Vadnova 3, v prostore Ljubljanske banke na Cesti JLA 4 - nasproti avtobusne postaje v Kranju. Od zgoraj navedenega datuma nudimo v novih prostorih odjemalcem električne energije naslednje usluge: _ plačevanje obrokov za električno energijo brez zaračunavanja ustrezne provizije, - dajanje vseh informacij s področja obračuna električne energije, _ vsklajevanje salda za odjemalce električne energije z letnim obra- _ prijavljanje novih in odjavljanje obstoječih odjemalcev električne energije, - spreminjanje naslovov odjemalcev električne energije. Za zgoraj naštete informacije se odjemalci lahko obračajo na telefon Št. 27-760. Uradne ure so vsak dan, razen sobote od 7. do 14. ure ter v sredah do 16. ure- Do Elektro Gorenjska TOZD ELEKTRO KRANJ Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, n.sol.o. TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ oglaša na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge: POSLOVODJE SKLADIŠČA KRANJ Posebni pogoji: — komercialni tehnik ali trgovski poslovodja, — 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KZK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 15 dneh po objavi. dbramba dbramba Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (39. zapis) Kar brž moram dopolniti besedo o »mejni« vasici — pravzaprav zaselku — Jeprci. Res je kar razdeljena: dve hiši soditi na Zgornjo Senico, 1 km oddaljeno vas; k Zbiljam pa spada zadnja hiša na Jeprci. Tudi z jeprško podružnično cerkvijo sv. Nikolaja je tako: tudi ona sodi v kar precej oddaljeno Zgornjo Senico. - Jeprška cerkvica ima izjemno lep portal; v notranjščini, na slavoloku, pa je izpisana letnica 1512. Stavbo so očitno večkrat prezidavah, zadnjikrat še v 17. stoletju, popravljali pa tudi pozneje. Vrednost jeprške cerkvice dviga še del ohranjenega prvotnega lesenega kasetnega stropa (pritrjen na notranji strani vhodnih vrat). Sicer pa je Jeprca star kraj, s Senico ga omenjajo stare listine že ob koncu prvega tisočletja. Od leta 973 je zaselek pripadal freisinškim, škofom, ki so tudi semkaj poslali svoje koloniste-bavarske kmete. (Freising imenujemo Slovenci Brižin; odtod tudi ime naše prve jezikovne listine »brižinski spomeniki«.) Ko tako — skoraj sleherni dan — hitimo po gorenjski cesti mimo Jeprce — ali se tudi spomnimo na »Jeprškega učitelja«, novelo Simona Jenka, ki jo je objavil leta 1858 v Slovenskem Glasu? Najbrž je v tem delu tudi prvi zametek slovenskega književnega realizma. ZGORNJA IN SPODNJA SENICA Bolj odmaknjeni kmečko-de-lavski vasici na robu ravnice nad Soro, a že južno od velike gorenjske ceste. Prebivalci obeh vasi pravijo, da so Sničani. Kraju pa po domače pravijo kar Snica. Ko sem stopil z velike asfaltirane zelo prometne ceste na makadamsko pot, ki vodi v obe vasici, sem pač iričakoval bolj skromen vtis — saj „raj resda ni znan po kakih »turističnih čarih«. Toda sredi Spodnje Senice sem kar obstal: kar pravcati spomeniški park sem zagledal. Najprej je tu 8 m visok lesen steber, ves reliefno izrezljan (med motivi je tudi veriga!), delo simpatičnega kiparja Petra Jovanoviča. Velja omeniti, da je imelo hrastovo deblo pred obdelavo celih 110 cm premera! — Spominski steber so postavili leta 1977 krajani Senice pisatelju Finžgarju v čast, ki je deset let služboval v bližnji Sori. Pod stebrom je napis (Finžgarjeve besede): »Odpravi s sebe verigo in jenjaj prst iztegovati proti bližnjemu!« FINŽGARJEVA »VERIGA« V letu 1914 - prvem letu prve svetovne vojne - je pisatelj Fr. S. Finžgar, ki je v tem času služboval kot župnik v Sori, objavil tragično ljudsko dramo »Veriga«, ki kaže značilno podobo kmečkega življenja in sporov med dvema kmetoma, skratka: zlo kmečkega pravdarstva zaradi nepomembnih malenkosti. Dejanje svoje drame je postavil Finžgar na Spodnjo Senico, kjer še danes hranijo težko železno verigo, ki je dala povod zapletom v drami. Zanimivo, da domačin Čarman (Sp. Senica št. 6) še danes skrbno varuie -5 bramba predni ta »spominek«. V posebni, skrinjici, leži usodna ver na skrinjici pa pove, da slovita VERIGA. DomaČa igralska družina Ses* — Ladia »Verigo« večkrat seveda kar na prostem. Vel bi si gledališki sladokusci, izvedbo Finžgarjevega dela te ogledali, saj domačini v bistvu sami sebe in svojo dramo — jih tleh ... ŠE DVA POMNIKA Zaradi »Verige« sem tok pomenka — a še v tako lepi, na kot je sniška. Skozi vas vodi lepa, cesta. Na ovinku stojita , novičevega stebra še dva j plošča z vklesanim napisom: Ob 400-letnici kmečkih na Slovenskem. SZDL niča. V bližini, sredi zelenja, je ljen pomnik NOB, z vklesanima i ni dvanajstih domačinov, ki so za svobodo v letih 1941 — 1945. slove: Za svobodo dali ste vaša. Da branimo l__ zemljo, dolžnost je nal«. 1982. Torej eden najnovejših NOB na Gorenjskem. Pa hortikulturno urejen. Pose. spomnim na nekatere, ki marjeni ali pa obloženi s drvmi — namesto s cvetji lenjem trajne hvaležnosti. LADJA Na Ladji — kako nenu sredi celinske Gorej, veda se ne smem pre^ medvoški Ladji; saj 10 km od Divače, sredi ce_ vas Barko. Severno od Noi imajo Morsko, pri štajerski leži Morje (vas s 550 pi končno, še Čolnišče pn _ Savi — sama nenavadna ska« krajevna imena, ki se dajo zlahka razložiti — le še nisem izvedel izvora. Morda mi kdo od Ladenč* sporoči, od kod ime njihovi vasi. * je kdaj vozila »ladja« čez Sorc » , Spodnjo Senico m Rakovnika® f Sori (vas s farnim sedežem)? t«* menil tudi zgodovinar Kobler. Ladja obsega več skupin hi' spodnji sorški terasi, južno od fc* niške proge proti Gorenjski. V«? ki nima niti 200 prebivalcev, je deljena na Kurjo vas in Pa*£ Imajo pa Ladeničani tudi svoj«* ro cerkvico sv. Petra, sprva pozneje renesančno prezidano-ometom se skrivajo le delno tdr freske iz sredine 15. stoletja. cerkveno stavbo listina omenj*^ leta 1631. __6*bramba- 22 Radovan Timotijević DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO Brž ko je general von FfUhlstein zvedel za ta načrt, je vprašal poročnika Dovveja: »Kaj pa boste delali v Drvarju?« »Gospod general, moji ljudje se bodo s prvim valom spustili neposredno na rdeči center. Nato bodo zdirjali k označeni hiši, jo obkolili, in bliskovito zajeli Vrhovni Štab in Tita. Prav tako bodo zajeli tudi tuje vojaške misije, če bodo tam. Nato jih bomo močno za-stražili in s pomočjo padalcev odpeljali na varno. O doseženem uspehu bom po radiu obvestil štab armade in čakal na nadaljnje ukaze. S tem bo moja naloga v glavnem končana,« je dejal Dowe. »Raje bi videl, če bi vse to izvedli sami in brez padalcev, ki bi jih izkoristili za to, da poiščejo cilje,« je pripomnil SS-general von Pfu-hlstein. »V ukazu poveljstva armade je rečeno, da imajo enako nalogo tudi padalci, s katerimi je treba sodelovati,« se je vmešal major Benesch. »Tudi jaz bom šel s poročnikom Dovvejein, da bom usmerjal njegovo in Abvvehrovo akcijo. Menim, da ni se Dowe in poročnik Zavvadil norala skupno posvetiti samo tej nalogi,« je dejal. Generala je še posebej zanimala akcija ioročnika Dovveja, kajti njegova naloga je ila zelo konkretna in natančno določena, če-_rav glede na to, da je šlo za peščico »divjih ovcev«, ni bila niti najmanj lahka. »Vse je odvisno od tega, kje se boste v Drvarju spustili in kdo se bo prej prebil do hiše, v kateri je Vrhovni štab. Zato vam priporočam, naj gredo četniki pred vami. Sicer pa e načrt v redu. Jaz bom takrat v svojem šta-ju v Kraljevu Javite se ini po radiu, o vsem pa obveščajte tudi generala Rendulica, saj od vas mnogo pričakuje,« je dejal von Pfilhlstein na koncu sestanka. fc l' ABWEHR JE PRIPRAVIL AGENTE Hkrati s pripravami »odreda divjih lovce* « v Banjaluki je tudi Abvvehr v Sisku dal svojim agentom zadnja navodila v zvezi z nalogami, ki so jih čakale v Drvarju. V Sisku se je takrat zadrževala Abwehrova terenska komandoška enota 216, katere osnovne naloge so bile sabotaže in diverzije proti NOVJ na osvobojenem ozemlju. Vodja tega Abvvehrovega centra je bil major Otto Mav, katerega konspirativno ime je bilo »Modrec«. _ „„auflmi in sabljami zadušiti osvobodi, v .Kur osla vij i J e se n i 1943 je Mav us*£ AbSovo komandoško enoto pod in< f^pSarska enota 216«, da bi tako ^ pravinamen te vohunsko-diverzantsfce * niZaNCjigov namestnik je bil poročnik ** 7awadil ki je bil prej v diviziji »Bw>* SKJ Prikri se je pod — ^ v diviziji »Brandenburg« pa se je izuj* hunstva in diverzij. V Abwehm je bil Jj no"em da se je s četniki in usteši pogrete SbS v partizanske ali angleške umto^ ae tako kot »partizan« prebijal na osvobe* OZeMay je za akcijo v Drvarju dal Z^ net najboljših Abwehrovih podoficir^ * ff iz i jih formiral »Spicialno koma^r je iz »ji . • dobila zelo odge> . enoto ^hl^ ^^Sku bl kn?n^ Zbiranje desantnih enot na izhodiščnih le tališčih Luško, Cerklje, Borongaj in Zrenj anin Major Mav je prišel v Jugoslavijo z vzhodne fronte, kjer je prebil dve leti. V tem času je križaril po Krimu, Ukrajini in Kavkazu, kjer je zbiral sovjetske dezerterje in prostovoljce, iz katerih so ustanovili nemško 1. kozaško divizijo. Njeni pripadniki so skušali za .ga arhiva Vrh ovne g ^ ^ - vojaških mis , Pote« fbj fim j ^ bivalstvo in "^uje Vrhovni štab. kateri hiši se zadržke da P« -H PrhDowŽu rPrimeru. če bi poročniku IJoweju v r naletel r.a Vrhovni štab. VAŠA PISMA f»gTEK. 6. AVGUSTA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STRAN O Lr A 8 ZAKAJ JE TRAFIKA ZAPRTA? StražiSče — Tako kot že nekaj let nazaj smo krajam Stra-žišča tudi letošnje poletje ostali brez trafike. To, da je trafika zaprta vsako soboto, smo se že nekako navadili, nikakor pa se nam ne uspe navaditi, da je trafika zaradi letnega dopusta prodajalke zaprta več kot tri tedne in bo ponovno odprta šele 15. avgusta. V tem času Straži-šarti nimajo nikjer možnosti, da bi kupili časopise in ostale drobne predmete, kijih v trafiki prodajajo. Da pa je mera polna, je ob istem času zaprta tudi trafika na La borah. Sedaj Stražišanom ne preostane nič drugega, kot da se odpravijo po časopis v Kranj ali pa se mu kratkomalo za skoraj ves mesec odpovedo. Vsakodnevno »trim-Ćkanje* po časopise v Kranj ni preveč prijetno, vožnja z avtobusom ali celo s svojim avtomobilom pa časopise precej podraži To je že res, da mora tudi prodajalka v stražiški trafiki imeti letni dopust, bolj nerazumljivo pa je to, da v podjetju ne morejo dobiti nobene zamenjave za te dni, koje trafika zaprta. Marsikateri dijak ali študent bi bil pripravljen vsaj po nekaj ur na dan prodajati v trafiki, če pa je to za podjetje nesprejemljivo in predrago, pa bi lahko vsaj časopise prodajali na poŠti ali v bližnji samopostrežni trgovini. -fp ZAKAJ TRI IMENA ZA ENO REKO? V zadnjem času vse pogosteje zahajam v Poljansko dolino. Novi odseki uranske ceste so lepo urejeni, zelo primerni so za varno in udobno vožnjo in želja vseh, ki se vozijo semkaj, je, da bi Še preostale dele stare ceste čimprej posodobili. Na tej cesti pa me moti nekaj drugega. Za kaj gre1? Znano ie, da se »začne« reka Sora pri Škof ji Loki z združitvijo Selščice in Poljanščice. Tako pa je narisano oziroma napisano tudi, na primer, v planinski karti »Škofjeloško pogorje« (izdala in založila Planinska zveza Slovenije, 1981) ter v planinski karti »Polhograjsko hribovje z okolico« (založila Planinska zveza Slovenije, 1974). Toda, ko se človek pelje po novem odseku ceste blizu Ga-brka oz. Sv. Tomaža ter Brodi dvakrat po mostu čez reko, je pred vsakim mostom modra tabla z napisom: »Reka Sora« (skupaj so štiri take table!). Torej je tukaj »Reka Sora«, ne pa reka Poljanščica, kot je zaznamovano oziroma napisano na že zgoraj omenjenih obeh planinskih kartah. Da pa je »zmešnjava« s Soro in Poljanščico (ter Selščico) še večja, je v avto karti Slovenije (izdala Avto-moto zveza Slovenije, 1980) ter v zemljevidu »Socialistična republika Slovenija« (založila: Dopisna delavska univerza Univerzum, Ljubljana, 1981) narisano in napisano za Poljanščico — »Poljanska Sora« in za Selščico — »Selška Sora«. Skratka: zdaj imamo, gledano s štirih tabel pri obeh mostovih ter gledano na zemljevidih oziroma kartah kar tri imena za eno reko: Poljanščica, Sora in Poljanska Sora. Pa se, recimo, izletnik, ki se ravna ali orientira po zemljevidih, upravičeno sprašuje: katero ime za doslej imenovano reko Poljanščica je zdaj pravo, pravilno? In kje se pravzaprav »začne« reka Som? Ali nič več pri Škof ji Loki, ali pa že dokaj kilometrov pred Škof j o Loko? In vendar: ali se je pri imenovanju reke Poljanščice kdo zmotil ter jo preimenoval kar v Soro in Poljansko Soro, ali pa je morda celo Poljanščica »po uradni poti« dobila dve novi imeni? Pa vendar, katero ime za Poljanščico je sedaj pravilno, pravo? Bi pa že morali imeti enotno poimenovanje za eno reko! Bojan A., Ljubljana *Cc,lo življenja se nezadržno vrti t\xprej, nas pa vedno bolj vleče \zzaj, v čase zdravega kmečkega tuljenja... Poletnih prireditev V Radovljici bo Radovljica — Ze pozimi so •^e na pobudo uličnega odbora ^jgDL v starem delu mesta Ra-^'^vljica sestali na svetu kra-^*>vne skupnosti Radovljica Predstavniki sveta in drugih Vles krajevne skupnosti, družbenopolitičnih in društvenih Organizacij ter nekaterih delovnih organizacij in obrtnikov. <~&krat je padla odločitev, da bi Odslej vsako leto organizirali *\ci obnovljenem Linhartovem poletne kulturne zabavne Prireditve, postavili sejemske ^ tajnice z obrtniškimi izdelki in * bolj zdra", bi lahko imel več, tako pa k,aru?adost"^Vt- ^ , Čeprav njegovo življenje ni bilo lahko in bi lahko že dolga leti' počival bi še vedno rad delal. Zato ga jezi, da mu zdravje tep~ dopušča. Sicer pa mu življenje poteka mirno » ^ovgjno Pri bf ima lepo urejeno sobico, z lastnim radiom m televizorjem. Stene? krasijo povečave slik pokojne žene, devetnajst let je vdovec, njegove življenjskem jubileju in poročna fotografija. Zraven pa visi p, zauspehe v čebelarstvu, na katerega je še posebno ponosen iiogats Sladke mojstrovine kuharja Jane Ko se je Janez Pernar iz Bitenj v petem razredu osnovne šole poklicno odločal, še ni imel razjasnjenih pojmov o gostinstvu. Pod kuharskim poklicem si je zamišljal izključno štedilnik, kuhalnico in »pisker«,-še od daleč pa si ni predstavljal, da je kuharski poklic lahko tudi ustvarjalen. Malce iz radovednosti, malce iz kljubovalnosti (vsi so mu branili, čeŠ^ da se bo moral v gostinstvu posloviti od nedelj in praznikov), največ pa iz veselja, se je le odločil, da bo ostanek življenja prebil kot kuhar. Mikavnost svojega poklica je spoznal, ko je delal v hotelu Belvue v Ljubljani. Tedaj so ga zamikale kulinarične razstave, ki se jih je m Vojko Mencinger kolih član- Po petih letošnjega skega republiškega prvenstva v šahu je jasno, da bo ta turnir eden od najbolj borbenih, saj se partije odvijajo tako kot je treba. Ni taktičnih remiziranj, saj se igralci ne predajajo za prazen nič. Med štirinajstimi šahisti je tudi član ŠD Murke, štiriindvajsetletni šahovski mojster, elektro inženir, vojak VP 1098 Kranj, Vojko Mencinger. Šahovska igra je mojstra Vojka Mencingerja prevzela že pri sedmih letih. Za to igro ga je navduševal oče, ki je igral s prijatelji. Značilno za tega slovenskega šahovskega mojstra je, da se je vse do petnajstega leta bolj navduševal za glasbo kot za šahovsko igro. Pri petnajstih letih je prvič igral na uradnih tekmovanjih in ni imel blestečih rezultatov. Svoje prve uspehe je dosegal v mladinski konkurenci, v kateri so igrali Zupančič, Orel in Mazi. V tej kategoriji je bila takrat konkurenca dokaj močna, saj so vsi grizli, da so si pridobivali kategorijo. Z osemnajstimi leti, ko ga je šah že docela »zastrupil«, je Vojko Mencinger dosegel na turnirjih prvo kategorijo. V tem letu je napredoval za dve stopnici. Lani je na Pirčevem memorialu dosegel naslov mojstra. Ce se človek pogovarja o šahu in če o tej igri nimaš prave predstave, se ti zazdi, da so to ljudje, ki imajo v sebi nekaj svojstvenega. Še res je tako. Če te šahovska igra »zastrupi«, potem pri igri postaneš »suženj«. Koliko noči je treba prebedeti, koliko literature prebrati, da se lahko enakovredno kosaš z nasprotnikom. Vsem ni žal teh ur. Nikoli namreč ne veš, s kakšno potezo te bo presenetil nasprotnik. Vsak nasprotnik te vedno preseneti z novo potezo, ki pa jih je v analih šahovske igre ogromno. Mojster moraš biti med mojstri. In to je moto Vojka Mencingerja. Stalno moraš biti pozorno v gibanju, drugače se ti izmuzne še tako enostavna pozicija. Če šahovsko igro primerjamo s športom, je to šport. Sport, ki daje vse tisto, kar šport daje. Za mojstra Vojka Mencingerja pa je šah znanost in logika, pri katerem mora biti še navdih. Za njega šah ni več rekreacija, temveč kreacija. Toliko ga je že zastrupil. Zanj, ki je bil vzoren študent, je to kot doktorat na univerzi. Pa naj mu doktorji ne zamerijo ... D.Humer M sprva udeležval le kot opazovalec, danes pa na njih že tudi aktivno sodeluje. Ko je služil vojsko, so mu zaupali delo »za kotlom«, foieg vojaških jedi se je poskušal tudi v specialitetah in za časa njegovega služenja vojaškega roka se je vojakom dobro godilo. Tudi torto je spekel za vsak rojstni dan ... Širše možnosti svojevrstnega ustvarjanja so se mu odprle, ko je opravil šolo in se zaposlil kot pedagog praktičnega pouka v Urški, restavraciji Srednje šole za gostinstvo v Ljubljani. Danes je v isti restavraciji šef kuhinje. V posebno veselje mu je pripravljati hladne bifeje in slaščice, kjer lahko svobodno zapleše njegova domišljija. Klasične torte, pravi, ga dolgočasijo, ker so nemalokrat kičaste in neokusne. S kančkom smisla za dekoracijo, skladnost, barve in okus in z bujno domišljijo pa lahko ustvariš čuda. Janezove torte poleg kulinaričnega nudijo tudi estetski užitek. Zakaj bi morala torta vedno biti okrogla, ko j> lahko kuhar da obliko knjige, ure, košarice, cvetličnega šopka, violine ... I Na razstavi je prvikrat kot dijak drugega letnika, ko * • poklicni veščini pomerile v* venske gostinske šole. Jam-skupina je odnesla prvo neprehodni pokal. Po daljšem ponovil uspeh spet lani oktobar gostinskem zboru, od koder še; sel zlato medaljo za torto »Ur šarloto«, narejeno iz barva«? njene kreme, okrašene z gc nageljni. Na mednarodnem vanju kuharjev v hladnih Bledu je ekipa gostinske pripravljala jedi vseh sfc krajev. Tu se je Janez u »Melodijo Diane«, resnično no izdelano violino iz srnine Sicer pravi, da ima roko slaščice. Na uspehe je kajj sen, saj jih dosega v gostinski eliti, ki že dve tekmuje in razstavlja po in v svetu. V konkurenci usp redki talentirani mladi ljudje. »Človek se vselej uči,* Janez Pernar. Vsako tel mu obogati izkušnje, vsaki stava mu da nekaj novega, bom sodeloval tudi na trk" zboru gostincev v Poi Čeprav še nimam dokoL. misli, upam, da bom uspel.« V pogovoru je Janez nav: nekaj misli o gostinstvu: »V nacionalnem goi m bi moralo imetiigostinst pomen, vsaj v Slovemji, zanj lepe možnosti. kliub bohotnemu turu__ ga moralo spremljati gostinstvo, slednje ostaja tem ob strani. Tudi ndadi * radi tega neradi odloč*> , poklic gostinca. Drugače je> sebnem gostinstvu, kjer je drugačna stimuUcija. Tam rečvsakdo ve,dai dela «at. nameravam za TTi-aki4 saj mi nudi _ Kiti «'u.tv.d.lno.UL PETEK, 6. AVGUSTA 1982 9. STRAN GLAS SEJEMSKI OBVESCEVALEC Štefan NEMEC, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Sejem kvalitetnih novosti Dolgoletna tradicija mednarodnega gorenjskega sejma v Kranju je kolektivu, o tem sem prepričan, dnin dovolj izkušenj, da prireditev napravi kvilitetno. S tem mislim, da razstavljalci na em strani m kupci na drugi ponudijo oziroma dobijo blago, na primer za gradnjo ali kmetijstvo, do katerega pot ni tako lahka in poceni Vsi skupaj radi kritiziramo, češ da jena gorenjskem sejmu preveč izdelkov kU* trgovci sicer ne morejo prodati. Mislim, daje to njihova stvar ki ie najbrž všeč tudi marsikateremu potrošniku. Š^b Trnu pa bi mednarodni gorenjski sejem moral razvijati predvsem kaditetnejšo usmeritev. Zdaj, ko veliko izdelkov iz uvoza na mšJ^^guniveč mogoče dobiti in ko se domačedelovneorganizacije mZljJbmčaio v Uvoz, bi morati razstavljalci poiskati in ponuditi sSEte ^S^StSfA karkoli, ker trg pač m foTrkS K^ upmUčeno pričakujejo kvaliteto Proizvajalci bi Zr^tiZtoš^osebej misliti inna sejmupnkazati čimveč novosti iz **>jih Prof^^i^jbijrodHena ™t£Tf?Pa7X to na sejmu koroški dan. Mislim da je pri-lika ko?^ '^ tudi veliko tujcev h loiaj pri nas m tako kritičen, kot ga slina mla še posebej zaži-Zato bi ob tradicionalni sejemski {eJau"°Sh™°Kranju in v vsej Go-veti kvalitetna turistična in gostinska ponudba v Kranju j niti trajnejše poslovno sodelovanje. Iskra odprla stalni prostor V prostorih Gorenjskega sejma je Iskra odprla svoj stalni poslovni prostor. V njem bo sklepala industrijske kooperantske posle, ki so posredno pomembni tudi za sejemsko dejavnost in njeno pestrejšo ponudbo. Vsak zasebni obrtnik ali organizacija, ki bo z Iskro želel skleniti proizvodno sodelovanje, bo namreč moral predhodno prikazati svoj program na sejmu. Na novo je na sejmu odprta tudi poslovalnica špedicije Transjug iz Reke, s katero je kolektiv Gorenjskega sejma podpisal dolgoletno pogodbo o neprekinjenem sodelovanju. Poslovalnica bo urejala predvsem začasne uvoze izdelkov tujih raz-stavljalcev na sejmu. Storitve Beograjske banke so se na sejmu že uveljavile. Poslovalnica je odprta enako kot razstavni prostori, torej vsak dan sejma od 9. do 19. ure. V njej bodo obiskovalci lahko opravljali vse dinarske in devizne posle, medtem ko bo menjalnica odprta tudi pri sejemski blagajni. r Posebnosti sejma — gozdarska in kmetijska mehanizacija, ročne motorne žage — blago široke potrošnje — gradbeni materiali in montažne niše — motorji, kolesa, osebni avtomobili — stroji za obdelkavo lesa in lesni hobby stroji — zabaviščni park — velik parkirni prostor — bančne in menjalniške uslu- • ge — turistična ponudba Riviere iz Poreča — fotografski aparati, pribor,, kamere, foto material, akustika in HI-FI naprave — atraktivni tekstilni in konfekcijski izdelki — dostava na dom, kreditiranja, razprodaje, popusti Vili TOMAT, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Zrcalo dosežkov našega gospodar-^ stva Dvaintridesetič se odpirajo vrata osrednje gorenjske sejemske prireditve, mednarodnega gorenjskega sejma v Kranju. Pred par leti na novo začrtani cilji se tako spet potrjujejo. Sejem ohranja tradicionalno poslanstvo kot prostor, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje blaga široke potrošnje. Vsako leto pa sejem dobiva bogatejšo vsebino. Tako bo letos po zaslugi večnamenske dvorane pritegnil rekordnih 451 razstavljalcev, od tega prek sto iz Avstrije, Italije, Japonske in Zahodne Nemčije. Posebnost bo vsekakor razstava gozdne mehanizacije, ki temelji na domači tehnologiji in je nov program v okviru tesnega sodelovanja med KŽK Gorenjske oziroma njeno temeljno organizacijo Agromeha-nika ter IMT iz Beograda. Prvič v Jugoslaviji bo na kranjskem sejmu razstavljen tudi celotni program IMV iz Novega mesta. Prav tafio sta na novo odprta stalna poslovalnica špedicije Transjug z Reke in poslovni prostor Iskre za urejanje kooperantskih poslov. Ce prištejemo še koroški dan, ki ga 11. avgusta prireja koroška gospodarska zbornica, če upoštevamo, da bo na sejmu mogoče urediti vse bančne dinarske in devizne posle, da je sejem vsestransko povezan s svetom, da ga spremlja tradicionalno bogat večerni zabavni program ter pestra gostinska ponudba in da bo zaradi nižjega občinskega prometnega davka tudi nakup za potrošnike privlačnejši, potem lahko rečemo, da se prireditev močno vključuje v prizadevanja za gospodarski razvoj Gorenjske in širše družbene skupnosti. Vprašajmo pa se, ali se gorenjsko gospodarstvo tega že zadosti oziroma povsem zaveda. Menim, da bi v iskanju trajnih izvoznih poti morale o tem razmisliti zlasti proizvodne organizacije združenega dela; zaradi ugodnosti, kijih ponuja maloobmejni prostor, zaradi potrebe po širši vključitvi sejma v mednarodno menjavo in tudi zato, da bi seznanile javnost s svojo proizvodnjo, predstavile nove izdelke. Svet pretresa gospodarska kriza, zato vse naše težave čutimo še ostreje kot bi jih sicer. Vendar nas ne smejo omajati. Nasprotno, čas od nas terja še večjo zavzetost, borbenost, požrtvovalno delo, zahteva, da prilagodimo naš razvoj dejanskim možnostim. Vsi moramo začeti živeti drugače; bolje delati, bolj gospodarno uporabljati dobrine, kijih imamo in varčevati zlasti z družbenimi sredstvi. Ob vsem tem ima sejem svoje posebno mesto. Mesto, na katerem se ne srečata le ponudba in povpraševanje, ampak se zrcalijo premiki v kvaliteti, v preusmeritvi proizvodnje za izvoz in za pridobivanje surovin, v naporih za povečanje pridobivanja hrane in v novih rezultatih dela naših zasebnih obrtnikov. Pokazati nam mora, kje je še prostor za intenzivnejše izkoriščanje surovin in dodatno zaposlovanje. Taka usmerjenost sejma bo omogočila boljši vpogled porabniku, to je delovnemu človeku doma in zlasti kupcu zunaj naših meja, v naše gospodarske dosežke. Organizatorji sejma se trudijo, da bi dosedanje uspehe kronati s še kvalitetnejšimi sejemskimi prireditvami. Kolektivu Gorenjskega sejma pa bomo najbolje čestitali, če bomo sejem naredili tak, da bomo z njim sami zadovoljni. Da bo še več posebnih dni kot je letos dan Koroške, da bo še več možnosti za medsebojno spoznavanje in sodelovanje ter da bodo prišli do izraza tako kompenzacijski posli kot prodajni rezultati trgovine, gostinstva, proizvodnih organizacij združenega dela in drobnega gospodarstva. 32. mednarodni gorenjski ^ejem v Kranju bo odprt od do vključno 16. avgusta Vsak dan od 9. do 19. ure. ♦tazstavne površine zasedajo 7200 kvadratnih metrov. Sodeluje prek 450 razstavljalcev, od tega 105 iz Avstrije, Italije, Francije, Japonske in Zahodne Nemčije, Sejem bo danes ob 10. uri Odprl Vili Tomat, predsednik medobčinskega sveta §ZDL za Gorenjsko. Franc EKAR, direktor Gorenjskega sejma Kranj Prek 450 razstavljalcev DIN 5,00 Kupon lahko vnovčite pri nakupu vstopnice za 32. gorenjski sejem ČP GLAS KRANJ Sejemska dejavnost, ki je po vojni najprej zaživela prav v Kranju, sicer na amaterskih osnovah, se uspešno razvija po smernicah gospodarske zbornice in skladno s potrebami potrošnikov. Letos je sejem, čeprav s stabilizacijsko zaokroženo ponudbo, doživel kvalitetni preporod, s katerim je osvojil slovenski in jugoslovanski prostor ter prodrl tudi v zahtevni mednarodni program. Sejem je vsekakor osebna izkaznica kraja, v katerem se odvija. Ze od vsega začetka Gorenjski sejem posredno pomaga k razvoju turistične, gostinske in druge dejavnosti Kranja. Vendar pa nobena od njih ne stori prav ničesar, da bi se aktivno, predvsem materialno, vključila v sejemski program. Z drugimi besedami: Kranj s sejmom še ni zaživel, Čeprav mu samo sejem civilne zaščite, na primer, na katerem sodeluje več kot osemdeset odstotkov vseh jugoslovanskih občin, prinaša velik ugled. Zal tudi proizvodno združeno delo ne zna dovolj izkoristiti vseh priložnosti, ki mu jih po- nuja sejem, najsibo v obliki predstavitve proizvodnih programov, prodaje ali navezave poslovnih stikov z drugimi proizvajalci. Gorenjski sejem želi predvsem čim bolj dopolniti kvalitetno ponudbo. Tako smo uspeli pritegniti Beograjsko banko, v kateri bodo obiskovalci sejma lahko uredili vse dinarske in devizne posle. V sejemski hiši je našla prostor tudi špedicija Transjug z Reke, poslovno-komer-cialna dejavnost Iskre, stalno je odprta restavracija Sejem, z novo večnamensko dvorano pa se je odprla še športno-rekreativna dejavnost. Njena usoda, žal, še ni dorečena, saj Gorenjski sejem sam ne more pokrivati stroškov obratovanja in vzdrževanja in bo zato potrebno v Kranju čimprej najti skupno rešitev. Letošnji mednarodni gorenjski sejem, ki je že 32. po vrsti, ponuja dovolj široko izbiro blaga. Sodeluje prek 450 razstavljalcev, od tega več kot sto tujih, kolikor jih doslej še nikoli ni bilo. Ob tem pa nam povzročajo težave nenadni družbeni ukrepi kot je, na primer, najnovejša omejitev uvoza, s čimer smo izgubili skoraj tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin, namenjenih tujcem, in sprememba kreditnih pogojev. Posebnost letošnje sejemske ponudbe je vsekakor popolni program gozdarske transportne in predelovalne mehanizacije, kar je plod tesnega sodelovanja med KŽK Gorenjske in IMT iz Beograda. Zadnji dan sejma bo v Kranju tudi skupščina podpisnikov samoupravnega sporazuma med KŽK in IMT, kar daje sejmu še poseben pečat oziroma priznanje. Pomembna novost je tudi prikaz celotnega programa osebnih in gospodarskih vozil ter prikolic IMV iz Novega n ±sta, ki se zdaj prvič v Jugoslaviji pojavlja prav na gorenjskem sejmu. Prav gotovo pa ne kaže prezreti tudi koroškega dne, ki ga 11. a\ gusta prireja koroška gospodarska zbornica. S tem želi sejem spodbuditi sodelovanje med našim in sosednjim koroškim gospodarstvo j m in zlasta gorenjske izvozno-uvozne organizacije približati sejemskim kompenzacijskim poslom. poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj ar SEJEMSKI OBVEŠČEVALEC PETEK, 6. AVGUSTA PE — KRANJ — PRIMSKOVO Ne, ne bomo vam jemali mero! Vendar pa smo za vsak okus pripravili poseben sejemski prodajni program tako» da si lahko vsak, ki si izbira pohištvo, belo tehniko, drobne gospodinjske aparate Gorenje, dekora ti v o in železni no izbere tisto, kar je že dolgo iskal za svoj dom. Zato vas pričakujemo na razstavnem prostoru Murke na Gorenjskem sejmu od 6. do 16. avgusta V času Gorenjskega sejma v Kranju od 6 nas obiščite na razstavišču sejma v hali A. NUDIMO VAM: — žagan les in lesne polizdelke — izolacijske materiale — gradbene materiale Trgovina na Primskovem je odprta: ponedeljek, sreda, petek torek in četrtek sobota Informacije po tel. 26-076 KOG P Komunalno, obrtno in gradbeno A^^^ podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, b. o. J^^H Stražišče, Pševska c. 18 vam nudi na enem mestu celoten izbor opečnih in betonskih izdelkov kot so: — vse vrste gramoza, peska in betonov za betoniranje in zidanje — betonski, modularni in pregradni blok — porolit 8 cm, opečne tuljave, vogalnike, zidake — opečni zdrob za talno izolacijo ter opečni montažni strop »NORMA«, ki je: — montažen, čas gradnje minimalen — lahek in enostaven za montažo — kvaliteten in poceni — z dobro toplotno in zvočno izolacijo — spodnja površina stropa je v celoti opečna — majhna poraba gramoza, cementa in železa Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarne Kranj, Stražišče, Pševska 18, tel. 21-140 ali 21-195. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 16. avgusta 1982. Se priporočamo! ■ ' . Na 32. gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 16. avgusta raz stavljamo in prodajamo - - 1 s V HALJ A naslednji program: — kuhinje Marles, Brest, Svea, Gorenje IC^llfFP — spalnice — dnevne sobe, samske sobe — predsobe — sedežne garniture Mfl^hAim — konfekcijo: otroške, moške hlače in ženska krila 'ICRANd (po ugodnih cenah) V i? i posebne ugod n osti: — brezplačna dostava do 2 5 km — brezplačna montaža pohištva, razen kuhinj — potrošniško posojilo do 50.000 din Razstavljeni predmeti so del prodajnega programa iz: TOZD veleblagovnice Globus — salon pohištva * TOZD Detajl — salona kuhinjske opreme »Dekor« Kranj prodajalne »KOKRA« Jesenice PETEK, 6. AVGUSTA 1982 SEJEMSKI OBVEŠČEVALEC 11. STRAN GLAS 1 i t M 1 S»Sjggj; B m y Gorenjska Obiščite nas na 32. Gorenjskem sejmu v Kranju | oblačila °d 6'do 16'8'1-82'kjer bomo ProdaJali izdeike ženske konfekcije. Kranj | - , ■ ' - ■ • H # ST\ JtA i m avtomobili tj. - < ' ■■H OSEBNI • DOSTAVNI • TOVORNI OGLED - INFORMACIJE - VPLAČILA ► NOVI OBIŠČITE NAS HOTELSKA TURISTIČNA DELOVNA ORGANIZACIJA DO - POREČ - JUGOSLAVIJA na Gorenjskem sejmu v Kranju Obiščite paviljon »Riviere« v večnamenski hali, kjer boste dobili vse informacije in propagandno gradivo o turistični ponudbi za jesen — zimo — pomlad 82 / 83. Srak*«. •f. > jf^p. BEOGRADSKA BANKA temeljna banka Ljubljana PE KRANJ, Likozarjeva 1 V času sejma v Kranju od 6. do 16. avgusta 1982 vam nudimo bančne usluge dinarskega in deviznega poslovanja, ki jih potrebujete pri nakupu na sejmu. Poslujemo hitro in solidno! Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju • 3% POPUST — pri vplačilu z odprodajo deviz • RABLJENI AVTOMOBILI • KOLESA#MOTORJI#NADOMESTNI DELI« OPREMA ZA AVTOMOBILE NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 6. — 1 6. avgusta IP Trgovska in gostinska DO ŽIVILA - CENTRAL KRANJ TOZD VELEPRODAJA TOZD VINO TOZD MALOPRODAJA TOZD DELIKATESA TOZD TRGOVINA BLED TOZD GOSTINSTVO (ŽIVILA) TOZD GOSTINSTVO (CENTRAL) TOZD GOSTINSTVO ZELENICA TRŽIČ TOZD PLANIKA KAMNIK Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske Tozd »AGROMEHANIKA« 64000 KRANJ - HRASTJE Telefon: NC 064-23-059, 28-273, 28-274 PSC Hrastje - rezervni deli 064-23-485 Komerciala 24-778 Cenjeni kupci in poslovni prijatelji! Vabimo vas na obisk našega stalnega razstavnega prostora na Gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 16. avgusta 82. Razstavljamo in prodajamo: • Program proizvodov traktorjev in priključkov IMT Beograd • Program proizvodov traktorjev in priključkov TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar • Program proizvodov iz lastne proizvodnje: škropilnice, vlečene traktorske atomizerje, kultivatorje z ježem itd. • Program proizvodov ostale kmetijske mehanizacije Za vse navedene programe nudimo rezervne dele v PRO-DAJNO-SERVISNEM CENTRU v HRASTJU priKranju NOVOST: Razstava gozdarske opreme proizvajalca IMT - Beograd in lastnega proizvoda škropilnice z ejektorjem Direktna telefonska številka na Sejmu: 26-276. VAM NA GORENJSKEM SEJMU NUDI • belo tehniko in hladilne naprave • stroje in opremo za gospodinjstvo . • mopede, kolesa in šivalne stroje • televizijske in radijske sprejemnike • električno ročno orodje • peči in radiatorje za centralno ogrevanje • opremo za kopalnice • blago za široko potrošnjo NA RAZSTAVNEM PROSTORU SI OGLEJTE PRIKAZ DELOVANJA: • LTH TOPLOTNE ČRPALKE za ogrevanje sanitarne vode • KLIP - KLAP , električnega ročnega orodja SEJEMSKE CENE • DOSTAVA NA DOM STROKOVNI NASVETI PRI NAKUPU • DIR. TEL. NA SEJMU 28-690 GOSTILNA ZLATA RIBA Marija Petrovič, Kranj, Sejmišče 1 (X vam nudi na Gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 16. avgusta 1982 vse vrste gostinskih uslug: — dnevno kosilo — menu * — vsevrste jedil na žaru — kraški pršut in vsak dan sveže odojke — vse vrste osvežilnih brezalkoholnih in / alkoholnih pijač TOZD OPREMOTEHNA domžale, titovtrgl Razstavlja in prodaja v večnamenski hali, telefon 26-276 razne vrste sobnega in kuhinjskega pohištva ter elementov kopalnic priznanih izdelovalcev po ugodnih sejemskih cenah. Sejemske ugodnosti: — brezplačna dostava do 30 km — brezplačna montaža, tudi kuhinj — strokovni nasveti — potrošniški krediti Stalno razstavo in prodajo raznega blaga vam nudimo tudi v Domžalah v poslovni enoti Veleblagovnica, tel. 721-531, v prodajalni pohištva Meblo, tel. 721-155, Kovinar, telefon 721-415, in Kurivo, tel. 721-330. Priporoča se Napredek Domžale! K KRANJ Vam nudi bogat izbor pohištva in se priporoča za obisk: — NA SEJMU V HALI A — V SALONU POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM, TEL. 24-546 — V SALONU KUHINJSKE OPREME NA TITOVEM TRGU 5, KRANJ, TEL. 21-485 — IN V SALONU POHIŠTVA SKLADIŠČNA ULICA 5 NA JESENICAH, TEL. 81-1 79 — Strokovna postrežba — Kreditni pogoji — Brezplačni prevoz do 30 km — Direktni tel. na sejmu: 064/22-240 vsekal posan* Zanimiva ponudba IMV Na razstavišču Gorenjska sejma bo tokrat prvič sodek« novomeški IMV s popolnim p^ izvodnim programom osebnih s gospodarskih vozil ter po£itn££ prikolic. Prodajo je prevs trgovsko podjetje Murka iz U* Program prikolic vsebuje k* dvanajst različnih tipov. 0fc» Gorenjskega sejma in Murki* prodajalcev je zato ugodna priložnost za nike in sindikalne o-da si izdelke IMV ogl naročijo. V programu go so predvsem kombiji za ljudi in blaga. Sest različnih tip* je, dobiti pa jih je mogoče k * devize. Med posebnimi vozili bod« 4 razstavišču prevladovale p ljubljene »katrce«, ere za dva* dela R-4, in R-18. Stirice in a* osemanjstic bo mogoče t* kupiti, medtem ko bo Mu* prihodnjo pomlad začela prta* jati še devetice. Vsa vozila Industrije motof*-vozil iz Novega mesta, ki jih b** potrošniki kupili na Gorenjsfe? sejmu, bodo cenejša za snj&r občinski prometni davek. Pester zabavni program Letošnji mednarodni gorer-j* sejem v Kranju spremlja t* 1 gor sojeni » * —j - -r -mlja bogat večerni zabavni progrs' Trajal bo vsak dan od sed-;: zvečer do polnoči, razen ob > , botah, ko se bo končal ob zjutraj. Za dobro voljo in p? bodo skrbeli priznani sioven* ansambli in pevci, in sicer: v petek, 6. avgusta, ansi* bel Viki Ašič, v soboto, 7. avgusta, ansarot* Modrina, v nedeljo, 8. avgusta, ansami* Gorenjci s pevko Sonjo Gabe' šček ' v 'ponedeljek, 9. avgusta, ar sambel Trgovci, v torek, 10. avgusta, ansarr> Prizma, v sredo, 11. avgusta, ansarr> Šaleški fantje, v četrtek, 12. avgusta, ansr bel Čudežna polja, v petek, 13. avgusta, Tornado s pevcem Edvmom F "fsoboto, 14. avgusta, an»®> Venus s pevko Tatjano Dren* v nedeljo, 15. avgusta, ans* bel Dvanajsto nadstropje in v ponedeljek, 16. avgusta. * sambel Rudi JevSek. Vstopnica za večerni pro^ bo nekaj dražja od dnevne, t* mer želijo delavci Gorenj Sa privabiti predvsem ^ nv£* goste, razen tega pa h> obiskovalci razstavnih prog rov brez doplačila lahko po ^ tudi večerni spored. OLAft 19 STRAN SEJEMSKI OBVEŠČEVALEC PETEK, 6. AVGUSTA MERKUR kranj PETEK, 6. AVGUSTA 1982 ZA DOM IN DRUŽINO ZANIMIVOSTI 13. STRAN GLAS KORENČKOV SOK Če zmešate 0,5 del korenčkovega soka in 0,5 del mleka, dobite izvrsten vitaminski napitek z dvojno količino kalcija. Prilega se predvsem med obroki. Če hočete shujšati, uporabljajte posneto mleko. SOK ZELENE Ta sok ie zelo priljubljen v Angliji. Ugoano vliva na prebavo in zbuja tek. Poleg gomolja uporabite za sok še nekaj zelenih stebel, ker imajo klorofil. Ne dodajte pa preveč listov, ker grenijo. Če dodate še nekaj kapljic limone ali grenivke, izboljšate okus in sok ne bo potemnel. Ta ima v sebi vitamine A, B, C in E, od rudnin pa kalij, natrij in klor. Sok zelene se odlično meša z drugimi sokovi in je imeniten napitek za tiste, ki želijo hujšati. PESNI SOK Sok pese ima lepo vinsko barvo, vendar slabši okus. Zato mešajte pesni sok z drugimi sokovi. Dobre mešanice so: 2/3 ananasovega soka in 1/3 pesnega soka ali 0,5 litra mleka in 0,5 del pesnega soka z dodatkom soli. JABOLČNI SOK Jabolčni sok se odlično meša z zelenjavnimi sokovi. Jabolčni sok iz sokovnika je izvrsten, ker ima vonj in okus po jabolkih in je tako rekoč »tekoče jabolko«. Ima veliko vitamina A, B in C, od rudnin pa predvsem natrij. Presni jabolčni sok že od nekdaj priporočajo jtvmatičnim in udničnim bolnikom. Jabolčni sok priporočamo tudi listim, ki delajo shujševalno kuro, ker je v njem pektin, ki deluje pomirjevalno. BAUSERJEV NAPITEK Iz enakih delov zelene, korenja in jabolk napravite v sokovniku sok. V njem je veliko vitaminov, encimov in klorofila. Če spijete na dan tri kozarce tega soka, boste vedno pri dobrem zdravju. Jabolka dajte v sokovnik nazadnje, ker ga utegne jabolčni pektin zamašiti. VAŠA AKCIJA: Kako pripraviti sokove iz presne zelenjave Ta mesec na vrtu Avgusta pri paradižniku odstranimo spodnje liste do prvih plodov; pinciranje zalistnikov in vez ponovimo. Ponovno škropimo z antra-colom ali dithanom 0,30 odstotnim, po potrebi tudi dinje, kumare in fižol. Presajamo zimsko endivijo. Se-jemo kitajski kapus (julij, avgust); če že imamo vsejanega, ga ne smemo še presajati, temveč samo redčiti. Sejemo redkev in repo, tudi kolerabo za zimo. Sejemo srebrnjak in motovileč ter špinačo za pozno jesensko uporabo. Obrane jagode moramo obrezati in okopati. Sadimo lahko grozdne kumare za vlaganje v kis (v začetku meseca). Septembra, oktobra so pod tunelom. Sadimo jih tudi v prazne zaprte grede. Špargljevo gredo razgrnemo in jo zagnojimo s hlevskim gnojem. Presajamo rabar-baro in tudi zimski luk. Ko začno meseca julija rumene ti listi v starem nasadu, izkopljemo zimski luk in ga raztrgamo na posamezne lukce. Do-bro je, če grme najprej v senci osušimo in šele potem sadimo. Zelen luk jemo spomladi h gnjati. Sedaj sadimo tudi luk-kozjak, ki ga damo vsaj za šest tednov presušiti, da notranje dozori, potem je bolj rasten. Na Češkem je znano zdravilišče, kamor hodijo ljudje s prebavnimi težavami. Tu sem spoznal pomembnost presnih zelenjavnih sokov. V okolici zdravilišča so veliki nasadi zelenjave. Vsak dan nabirajo presno sadje in zelenjavo. V kuhinji vse to najprej očistijo, nato namočijo v raztopino solne kisline, potem pa sperejo pod mrzlo vodo. Tako preprečijo raztapljanje vitaminov in encimov. V ročnih mlinčkih zelenjavo zmeljejo in jo precedijo. Ob desetih dopoldne dobijo bolniki dnevni obrok 2,5 del zelenjavnega soka. Ljudje so bili navdušeni, ko je dr. Cheney objavil, da sok presnega zelja v dveh tednih ozdravi rano na želodcu. Bolnike je zdravil s presnim sokom zelja ali s sokom zelja in zelene. Šele takrat so tudi uradno priznali zdravilno vrednost presnih zelenjavnih sokov. Ne le sok zelja in zelene, temveč tudi vsi zelenjavni sokovi so zdravilni, ker imajo veliko vitaminov in rudnin, predvsem pa zaradi svoje »žive snovi«. To je energija, ki je kemično ali umetno ni mogoče ustvariti. Rastline uspevajo le ob soncu, zraku, zemlji in vodi. Torej ni nenavadno, da imajo ti sokovi toliko zdravilne moči. Za starejše ljudi so ti sokovi še bolj pomembni, ker starejši težko žvečijo surovo zelenjavo. Tako uživajo tudi večje količine zelenjave. Vsakdo ne more pojesti 5 velikih korenčkov, vendar z lahkoto spije sok 5 korenčkov. Vitamini in rudnine se izločijo s sokom in ne gredo v nič zaradi predolgega kuhanja. Poleg tega so ti sokovi zelo okusni. Dopol- njujejo prehrano z vitamini, rudninami, encimi in še drugimi neodkritimi hranilnimi snovmi. KAKO PRIPRAVIMO SOK Zelenjave ne smemo namakati v vodi, ker se vitamina B in C topita v vodi kot sol. Najbolje je zelenjavo oprati pod tekočo mrzlo vodo. Korenja in drugih gomoljev ni pri-poročlivo olupiti, bolje je, če jih ostrgamo s trdo ščetko ali nožem in jih narežete na kocke. Če kupujete sokovnik, kupite najbolj sodobnega. Ko nabavljate takš- no napravo, pazite, da sok ne pride v stik s kovino, svincem ali aluminijem. Iztekati se mora v posodo iz nerjavečega jekla, stekla ali plastike. Tako ne more nič vplivati na barvo, okus in kemizem soka. Najbolje je, če sok, ki ga pripravljate v sokovniku, takoj porabite. Če ga pripravite več, kot ga potrebujete, ga pokrijte in ga takoj postavite na Fed, sicer spremeni barvo. S tem tudi zavremo delovanje encimov. Po možnosti spijte sok kar iz sokovnika, vsaj 2 del na dan. Pijte ga po slamici ali zelo počasi. SLAB DOKAZ — Odprite! Nič. — Odprite! Vem, da ste doma, saj stoje vaši čevlji pred vrati. — To še ni noben dokaz, da sem doma. Lahko sem šel ven v copatah. Ste že začele vlagati v rumov lonec? Če ste zamudile češnje, so še vedno tu borovnice, maline, tudi rdeče vrtne jagode. Kajti znano je, da rumov lonec prične s prvimi sadeži in se konča z zadnjimi. Prvim slede marelice, ki so prav zdaj najcenejše in najlepše, pa breskve (te za v lonec olupimo in razkoščičimo, marelice pa le razkoščičimo), potem bodo sledile vseh vrst slive in hruške. Saj veste, kako se pripravlja rumov lonec. Večkrat smo o tem že pisali na naši strani. Vzamemo lončeno posodo, ta je najboljša, ali pa kar večji steklen kozarec in vanj nalagamo sadje, posujemo s sladkorjem in prelijemo z rumom. Plast sadja, plast sladkorja, rum. Rum mora vedno povsem zakrivati sadeže. Zanj uporabljajo 80- do 90-odstotni rum. Pri nas ima rum le okrog 40 odstotkov alkohola. Zato, če bi se pokazalo, da se hoče sadje kljub rumu kvariti, v kozarec prilijte še malo močnega špirita, pa bo nevarnost odpravljena. Lonec ali kozarec naj bo pokrit, oziroma zaprt s celofanom. Rumov lonec je najbolje hraniti na stalni temperaturi v kleti, če pa te nimamo, pa kje v bolj hladnem kotu stanovanja. Sadje v rumu bo najboljše šele tam ob novem letu, ko se bodo vsi okusi in arome dodobra pomešali. Postrezimo malo, v majhne posodice, kajti takole sadje ima svojo moč... Iščemo vredne stare predmete Sadovi zvedavega stikanja po podstrešjih Babičin šivalni stroj Kranj — Jožica Malekova živi v tes- gerico' je podedovala od svoje babice, torej je stroj star že krepko čez sto let. Babici je veliko pomenil. Kadar smo se otroci motali okrog nje, ko je šivala, nam je vedno prepovedovala, da bi se dotikali stroja. Zanj je resnično lepo skrbela, zato pa je še danes tako lepo ohranjen. Kar žal mi je, da mora propadati v kleti. Morda bi ga lahko oddala kakemu ljubitelju ali zbiralcu starin, ki bi ga primerneje shranil in bi mu verjetno več pomenil. Ze nekajkrat sem ga nameravala dati od hiše, pa me je hči vselej prepričala, naj vendarle obdržim ta edini spomin na babico,« nam je povedala Jožica Malekova, ko smo jo obiskali. Na kraju je še ponosno dodala, da starinski stroj ni le lep primerek preteklosti, baročno okrašen in lepo ohranjen, temveč še povsen? uporaben. Ko bi imela lastnica več prostora bi ga postavila v stanovanje in šivala na njem. POLIKS ŽIRI TOZD Kovinarstvo objavlja na podlagi sklepa DS javno licitacijo za prodajo raolje-n.ih osnovnih sredstev Licitacija bo v petek, 13. 8. 82 ob 12. uri v prostorih TOZD Kovinarstvo za družbeni in privatni sektor. 1. TRAČNA ŽAGA, izklicna cena 15.000,00 din 2. REZKALNI STROJ BRATSTVO, TIP G-25, izklicna cena 30.000,00 din Davek ni vračunan v ceno. Ogled predmetov je možen dve un pred licitacijo. Varščina 10 odstotkov od izklicne cene se vplača eno uro pred pričetkom licitacije. Licitacija bo pismena. Vse stroške prepisa lastništva in ostale stroške, kakor tudi prometni dpvek plača kupec. Izlicitirano osnovno sredstvo mora biti plačano in odpeljano s kraja licitacije najpozneje v 10 dneh po dnevu licitacije, po tem dnevu zapade tudi varščina. GA YELORD MOJA POT K ZBRA VJU IN MLADOSTI HAUSER: __ kurija M alej iz Studenčic pri Lescah ima doma Utikl zanimivih starih predmetov, ki J^J* ™™' >ula za razstavo v Festivalni dvorani na Bledu. Ve-$o večjih in manjših posod, v katerih še danes *pče ali skuha okusno jed veliko starin, ki jihje ^trunila domačija v Studenčicah. Foto: D,Sedej Jelka Smidova drii v rokah čudovito staro*deii-co«, ki bije bil vesel vsak zbiralec,^zenjga dova domačija v Lescah hram predmete, ki so tu le veliko ča™: Pwli do tesarskega SC^SS - Foto: D. Sede j Osvežimo se električnem telegrafu, objavljena so navodila, kako pomagati v smrtni nevarnosti, celo cesarjev rodovnik je v njem. Tomaž je pokazal tudi lep, iz otrdele smole izrezljan ustnik za cigarete. Na njem sta upodobljena bežeči pes in konj z vihrajočo grivo, krasi ga tudi moška glava. Praded je ustnik dobil v dar, ko se je v Idriji učil za mlinarja. Ko Je opravil učno dobo, ga mu je podani mojster. Praded je imel tudi porcelanasto pipo, vendar te v Tomaževi zbirki ni. Ko so namreč podirali staro očeto'vo domačijo, je uspel marsikaj rešiti izpod ruševin, krhka porcelanasta pipa pa seje žal razbila. Tomaž ima rad starine, zato mu je iskreno žal, ker nekatere razpadajo zaradi malomarnega odnosa ljudi do ostankov preteklosti. V bližini, pravi, stoji 400 let stara hiša, v njej pa obilica resnično vrednih starih predmetov. A kaj, ko so lastniki popolnoma brezbrižni do njih. Sami jih ne skušajo ohraniti, zbirateljem bi jih pa prepustili le za drag denar. Zgornja Bela — Mama je bila ^o^a iz kovačije, oče pa iz mlina, je IVjvedal zbiralec Tomaž Rehberger. ožilje in dihala. Pri redni vadbi, fc s* 1 * večina rekreativcev ni odrekla tu« vročih poletnih dneh, pa ne bi ss* pozabiti na preverjanje pripravtjerv?- Danes ob 17. uri ga ponuja Športno Stvo Kokrica, ki v počastitev krajevstf* praznika prireja tek po ulicah Koto** Tekmovalci se lahko prijavijo uro n* štartom pri gostišču Brunarica. Ram^ ni bodo v dvanajst tekmovalnih sirf1 od pionirjev do članov in lanic. Prog* N različno dolga; kilometer za pioiurj*.i* za mladince, tri za članice in pet za fli* Prireditelji bodo poskrbeli za okrepi in kolajne, ki iih bodo prejeli prvi :r-v vsa ki skupini. Startmne ni. g MARLES HIŠA - HIŠA ZA VSAKO ZEMLJIŠČE es Obiščite nas na 32. gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 16. avgusta 1982 PETEK, 6. AVGUSTA 1982 RADIO, KRIŽANKA RADIJSKI SPORED SOBOTA, 7. AVG. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.25 Iz naših sporedov -7.30 Z radiom na poti - 8.05 Pionirski tednik - Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Za pojmo pesem -OPZ glasb, šole in OS F-Reš -Celje - 9.20 Komorni inter-mezzo - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine -10.05 Panorama lahke glasbe - 10.40 Po republikah in pokrajinah - 11.05 Zborovska glasba jpo želji poslušalcev -Tone Žakelj - 11.40 Plesni, ritmi na koncertnem odru -12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 1300 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Glasbena panorama -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Poje baritonist Jaka Jeraša - 18.30 Iz dela GMS - Ljudska glasba ameriških črncev - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Mladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 lirični utrinki - 23.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba DrugI program 7.30 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Človek uj prosti čas« - koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj vmes - 13.05 Srečanja republik in pokrajin - 14.30 Iz naših sporedov - 19.25 Ste-reorama - 21.15 Pol ure za sanson - 21.45 60 minut z ... - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Blagovnica FUŽINAR Jesenice gospodinjski aparati NEDELJA, 8. AVG. program 5-00 Jutranji program - glas-- 7.30 Zdravo, tovariši vo-£ki - 7.40 Vedri zvoki - 8.07 Radijska igra za otroke -Tone Pavček: Čudovito me-»to Nigagrad - 8.53 Sladbe za mladino - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.06 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za kmetijske proizvajalce - 14.05 Humoreska tega tedna - M. Twain: Težki trenutki - 14.25 Z majhnimi ansambli - 14.40 Pihalna godba - 15.10 Pri nas doma -15.30 Nedeljska reportaža -15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra * W. Gerteia: Inšpektor Jones pripoveduje, I. ep. - 18.19 Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba • 19.35 lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih • Skupni program JRT - studio - 23.05 Lirični utrinki • 23.10 Nočni koncert lahke glasbe • 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 7.30 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Iz francoske diskoteke - 21.45 Jazz • klub • gost kluba; Drago Vovk - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 9. AVG. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.25 Iz naših sporedov -7.30 Z radiom na jpoti - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani -8.40 Pesmice na potepu -Poje OPZ RTVL, pod vodstvom M. Fabijana - 9.05 Z glasbo v dober dan ... - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12 40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših spore- dov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Zbori na koncertnih odrih - Naša pesem 1982 6. oddaja - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak .- 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.25 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Vita MuženiČa -20.00 V delavnici Josepha Haydna - Joseph Haydn: Filozofova duša - Joseph Havdn: Simfonija št. 96 v D-auru - 21.05 Iz naše diskoteke - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - samo na UKV omrežju I. programa Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost m tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne in-foimacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20,00 jazz na II. programu -Barreihouse jazzband - The kansas City Six - 20.30 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Blagovnica FUŽINAR Jesenice Steklo — porcelan TOREK, 10. AVG. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.25 Iz naših sporedov -7.30 Z radiom na poti - 8.05 Za šolarje - Spomini na pisatelje II. - 8.35 Iz glasbenih šol - XI. tekmovanje učencev in študentov glasbe SR Slovenije - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 1105 Ali poznate... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... -14.05 V korak z mladimi - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 1600 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna gasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti m ansambli JRT - 21.05 Radij-ska igra - Ivo Vomovič: Ekvinokcij - 21.55 Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz musicalov in glasbenih revij - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih av-torjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »JMa obisku v ...«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP m še kaj - 19.25 Stereorama -20 00 Glasbeno skladišče -21.30 Spekter - 22.15 Zvočni portreti - Miles Daviš: We vvant miles - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 11. AVG. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.25 Iz naših sporedov -7.30 Z radiom na poti - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.20 Počitniški pozdravi - 8.35 Izbor v sredo - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lo- Blagovnica FUŽINAR Jesenice instalacijski material kalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate ... (prenos iz Maribora) -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.25 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 Naš gost - 18.30 Srečanja glasbenih akademij Jugoslavije - Ljubljana 82 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča - 20.00 Koncert za besedo - Misel - 20.23 Cesar Franck: Klavirski kvintet v f-mohi (Jane Lovše - klavir in Slovenski godalni kvartet) - 21.05 Leo Delibes: Odlomki iz opere »Lakme« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -00.05 Nočni program - glasba (iz studia radia Maribor) Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereoama - 20.30 Melodje po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 12. AVG. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Za šolarje - Helga Glu-šič: V. Kavčič - Zapisnik -8.35 Mladina poje - MPZ OS »Boris Ziherl« Ljubljana -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 AU poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti -12.440 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 • Iz naših krajev - Iz naših sporedov • 13.20 obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam...- 14.50 Mehurčki -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Z ansamblom Milana Križana - 18.15 Lokalne radijske postaje - 18.35 Minute s kontrabasistom Budi-slavom Vidrihom (pri klavirju Nada Oman) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute s kitaristom Boja nom Drobežem - 20.00 cya-Ce- trtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Literarna gibania XX. stoletja - Ruski simbolizem - 21.456 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -21.00 Od ena do pet - 21.00 Glasba za razvedrilo - 22.00 S festivalov jazza - Mel Lewis v Montreuxu - Paul Horn v Cannesu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Blagovnica FUŽINAR Jesenice Posoda PETEK, 13. AVG. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.25 Iz naših sporedov -7.30 Z radiom na poti - 8.05 Za šolarje - V čudežni prodajalni pesmic - 8.35 Glasbena pravljica - T.Pavček -B. Lesjak: mali mišek Moke-daj - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem * 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate .... 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam----- 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Škatlica z godbo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Napotki za turiste -15.35 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov lasbeni mozaik - 00.05 Točni program - glasba (iz studia radia Koper) Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.30 Večerni radio - 22.30 Zabavna glasba - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa gl N Obiščite prodajalno trikotaže Kad inja ča. Bajina BaSta v Kranju, Vodopivčeva 6 (na Mohorjevem klancu) Ugodno boste kupili: — moške, ženske in otroške pletenine, perilo — otroške žametne hlače, kavbojke, moške in otroške jopiče — vetrovke — posebno ugodno kupite moške srajce, ženske bluze in trenerke Se priporočamo! Kovinotehna — Blagovnica Fužinar Jesenice kovinotehna slov. pevec popevk del živalskega telesa narodna in univerzitetna knjižnica ogljikovodik prijetnega vonja slovenski kraj v italijanskem delu goriških brd letni gozdni posek beograj. gled. in filmska igralka ravna streha na hiši vzdevek goethe- jeve matere JAMBSK. VERZ IZ omama šestih STOPIC rastlinski škodljivec pančevo angleški nogometni klub čiščenje pluga sotoćnica orine daljše časovno obdobje starogrški filozof PRiljUSU' oblačilo mladih slov narodna jed budimpeštanski nog. klub me LJUBKOV IME ZA VNUKINJO MLAD. POVEST SELIšKARJA otroške oči kranjski alpinist ■ franci) okrajš moš ime čar. privlačnost --1--- i ' VELIKO '"rsta (jezero na GHAFICME ; MEJ1 MEO TEHNIKE Z0A,N j KANADO podob nost. sličnost speleotog edini primerek Rešitve pošljite do srede, 11. avgusta do ure na naslov: Glas Kranj, Mode Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. ReSitev nagradne križanke z dne 30. julija: POLO. OLEG. GIDE, OKEN, KRANJ, GMAJNA ŽEJA POE, EOKA, EDEN, TORTI, SAN, LISA, OPERA, TVD, ESEN, KANONI, ARIZONA, JP. Al, ALANI, ESSO, STOŽER, CH, CIKLOIDA, USPEH, KRAAL, KRSTA, ED. TESLA, VR, NA1B, NEAL, OMAN, ERNEST, NED, ENA, TJAVKA. DIVIZOR, ANAIZA, GONADA, ANTAR, HRANA. Prejeli smo 87 reftitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Zofka Golob, Polica 5, Naklo, 2. nagrado (150 din) prejme Minči Lunar, Cegelnica 14, Naklo, 3. nagrado (120 din) prejme Iva Mavr, Titov trg 5/1, Kranj, 7 nagrad po (100 din) prejmejo Urfika Gorjanc, Groharjevo naselje št. 11, Skofja Loka, Milan Bojanič, Levstikova 3, Kranj, Marija Glavač, Planina 14, Kranj, Eva Hlebec, Ljubljanska banka, Krai\j, Veronika Glavač, Jama 19, Mavčiče, Franc Koren, Partizanska pot 12, Jesenice, Mateja Glavač, Jama 19, Mavčiče. Nagrade bomo poslali po poŠti. Predlogi za razmišljanje in ... Po zaslugi Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj, ki »lavi letos že deseto leto uveljavljanja brezgotovinskega poslovanja na območju Gorenjske, se je Število lastnikov tekočih računov v tem času povzpelo že nad 13.000. Sredstva na tekočih računih pa so ob koncu junija 1982 znašala 282 milijonov din. To samo potrjuje, da so občani in delovni ljudje osvojili znane prednosti tekočega računa. Ob vsem tem pa se pojavljajo tudi nekatere pobude za izboljšanje. Razumljivo, praksa je pokazala pot in nikjer ne piSe, da na njej ni moč doseči novih uspehov, novih izboljšav. V bistvu gre za nekatere na videz nepomembne reči pa vendar za takšne, ki bi v mnogih primerih olajšale delo, zlasti pa izpolnjevanje čekov pri nakupu blaga ali pri plačilu za storitve. Zakaj gre in okoli katerih zadev se sučeio razmišljanja? Mnogokdaj se zatakne, ko mora lastnik tekočega računa izpisati naslov trgovine, delovne orga-nizacije, njene temeljne enote in podobno, kjer kupuje in zato s čekom plačuje. Mnoga imena firm so zelo dolga. Kaj bi bilo, če bi v organizacijah združenega dela, v trgovinah in drugod, v ta namen izdelali posebne štampiljke, ki bi bile na voljo pri blagajnah, ki bi jih vtisnili na ček. Tako bi lastniku tekočega računa olajšali pisanje in izpolnjevanje čeka. S pomočjo žiga bi delo pospešili in tudi do morebitnih napak ne bi prihajalo. In še en problemček v zvezi s pisanjem, izpolnjevanjem čekov. Da, tudi to se zgodi, da ni primernega mesta, kjer bi lahko lastnik tekočega računa izpolnil 3voj ček in tako plačal nakup blaga ali opravljeno storitev. Ali ne bi mogli to zadrego rešiti tako, da bi v kolektivih, kjer je plačevanje s čeki doseglo že lep obseg, namestili na primerna mesta manjše pulte, mizice ali kaj podobnega in jih označili, da so predvsem za izpolnjevanje čekov. Le majhen korak, tudi majhen strošek! toda človek, ki prihaja na primer v trgovino bo spoznal, da mu trgovci ali drugi tudi tako hočejo pomagati, da mislijo nanj. Malenkost, ki bi veliko pomenila. Pa Še ena misel, ki je prav tako nasvet. Zdaj organizacijam združenega dela. Spomnimo se akcije o nakazovanju osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Bila je velika, zajela je sleherno delovno organizacijo. Uspeh je bil izreden. Toda. ali ne bi šli zdaj korak naprej in bi osebne dohodke namesto na hranilne knjižice, nakazovali na tekoče račune. Za takšno pot se je že doslej na delovnem področju Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske odloČilo 324 organizacij združenega dela, ki nakazujejo 12.300 delavcem osebne dohodke na tekoče račune. Če bi se v kolektivih in delavci v njih odločili za ta korak, bi prednosti tekočega računa prenesli na širši krog delovnih ljudi in občanov. Naj ponovimo v kratkem prednosti tekočega računa: plačevanje brez gotovine, varnost, možnost trajnega pooblastila za poravnavo ponavljajočih se obveznosti, obrestovanje... Če gledamo tudi nekoliko širše, čimveč ljudi bo imelo prihranke na tekočih računih, tem manj sredstev bo v žepih in.več v banki, katera jih bo lahko dodelila gospodarstvu, ki jih v sedanji situaciji še kako potrebuje. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj GLAS 16. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 6. AVGUSTA 13C TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 7. AVG. 14.45 Poročila - 14.50 Na smučeh z Everesta, japonski dokumentarni film - 16.10 Naš kraj: Dolenja Trebuša * 16.25 Maribor: Državno atletsko prvenstvo za posameznike, prenos (za JRT 2) -19.00 Zlata ptica - makedonske pravljice: Hrani telo, ki te posluša - 19.05 Risanka -19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Nekaj za vsakogar, ameriški film - 21.40 Zrcalo tedna - 21.50 Razcvet večgiasja, oddaja iz glasbene serije Človekova glasba -22.45 Poročila Nocoj se bomo lahko pozabavali ob komediji Nekaj za vsakogar, pa Čepra v ima predznak črna komedija. Leta 1970 so jo Američani posneli po romanu Harryja Kressinga z naslovom Kuhar. Tak kuhar, privlačni oportunist, je tudi gla vni junak filma; obišče grad ovdovele avstrijske grofice in meša štrene po sobah drugih gostov pa tudi med služničadjo. To daje filmu trenutke duhovitosti. Odlična igra Michaela Yorka v glavni vlogi ter povsem nenadejan konec pa sta tudi priporočili, ki bosta gostovo marsikoga privabili pred male zaslone. OddajnikiII. TV mreže: 15.30 Test - 15.45 Valter brani Sarajevo, TV nadaljevanka - 16.30 Maribor: Državno atletsko prvenstvo za posameznike, prenos -19.00 Z godbeniki in pevci v Logatcu - 19.30 TV dnevnik -20.00 Radenci '82: Plesni orkester RTV Skopje - 20.30 Poezija: Mladi pesniki - 21.00 Poročila - 21.05 Morje, ljudje, obale, dokumentarna serija - 21.50 Športna sobota -22.10 Svet okoli nas: Zlato, dokumentarni film TV Zagreb I. program: 17.30 Mladinski ekran - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Arioso, operna glasba -18.30 Vozovnica v eno smer, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mesec volkov, ameriški film - 21.15 TV dnevnik - 21.30 Za konec tedna - 23.00 Poročila NEDELJA, 8. AVG. 8.45 Poročila - 8.50 Živ žav, otroška matineja - 9.40 N.Companeez: Ženske z obale, nadaljevanje in knec -11.10 TV kažipot - 11.30 Domači ansambli: Dobri znanci - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila - 13.50 Hockenheim: A vtomnobilske dirke Formule 1 za VN Nemčije, prenos - 16.00 Dnevni pregled SP v plavanju, vaterpolu in skokih v vodo, posnetek iz Guayaqui-la - 17.00 Risanke - 17.15 Poročila - 17.20 Športna poročila - 17.35 Strah drugih ljudi, film iz francoske nanizanke Komisar Moulin -19.15 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 A. Aleksiev: Ilinden, nadaljevanka TV Skopje - 21.20 Človek brez meja: Veliko vprašanje, dokumentarna serija -21.55 Športni pregled - 22.25 Poročila Turistična sezona kar vabi, da bi spregovorili tudi o kmečkem turizmu, pogledali, kako je v Sloveniji razvit in če bomo dosegli cilje, ki smo sijih zasta vili. A vtorji oddaje Ljudje in zemlja so obiskali nekaj kmetij na turistično le razvitem območju Bleda ter na Tolminskem, kjer si kmečki turizem šele utira pot. V drugem prispevku bodo gledalci spoznali Petra Robiča, gospodarja gorske kmetije, v rubriki Novo pa se bodo seznanili s prednostmi električnega pastirja. Oddajniki II. T V mreže: 17.00 Test - 17.15 Tarzan zmaguje, ameriški film -18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Moj nasmeh in jaz, koncert šansonov -20.30 Ročk glasba - 20.45 Poročila - 20.55 Sinovi sonca, dokumentarna oddaja TV Ljubljana - 21.25 I. Silone Fontamara, italijanska nadaljevanka (do 22.20) TV Zagreb I. program: 12.00 TV dnevnik - 12.15 Kmetijska oddaja - 13.15 Otroška matineja - 14.45 Jugoslavija, dober dan - 15.30 Gledalci in TV (do 16.00) -16.15 Narodna glasba - 16.45 Rembrandt, dokumentarna oddaja - 17.15 Tarzan zmaguje, ameriški film - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 A. Aleksiev: Ilinden -21.25 Dubrovniška karavana - 21.55 Športni pregled - 22.25 TV dnevnik PONEDELJEK, 9. AVG. 16.35 Kmetijska oddaja TV Zagreb - 17.35 Poročila -17.40 Eskimska zima, angle-ško-kanadski dokumentarni film - 18.30 Obzornik - 18.45 Zdravo, mladi - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj-19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 H.Moin: Zveza, pakistanska drama - 20.50 Kulturne diagonale - 21.30 V znamenju Pakistanska drama Zveza obravnava problem, ki bi bil lahko tudi jugoslovanski, ameriški francoski... Zgodba govori o telefonistu, ki pride med nočno službo slučajno po telefonu v stik z otrokom, za katerega iz propovedi kmalu posumi, daje v stiski. Očitno so starši odšli na zabavo, babice pa nikakor ne more zbuditi. Jo je zadela kap? Telefonist poskuša spodbuditi otrokove sosede, da bi priskočili na pomoč, vendar ponoči nihče ne jemlje resno. Vprašanje je, kakšen bo razplet. Oddajniki II. T V mreže: 17 25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Lutkarski pogovori - 18.30 Ljudske pri- Eovedke - 18.45 L. van Beet-oven: Sonata v mesečini (samo za LJ 2) - 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost - 21.00 Poročila - 21.10 Zabavno glasbena oddaja - ponovitev (do 22.05) TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Lutkarski pogovori -18.30 Ljudske pripovedke -18.45 Zdravo, mladi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 F. Robar-Dorin: Sence bližnjih prednikov, drama - 21.25 Glasbeni trenutek - 21.30 Argumenti, zunanjepolitična oddaja -22.15 En avtor - en film -22.30 TV dnevnik TOREK, 10. AVG. 17.40 Poročila - 17.45 Mali pingvin, otroška serija - 18.00 Otroška folklora ČSSR: Hanča, Janko in Lucija -18.30 Obzornik - 18.45 Obramba in samozaščita - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Kako zelena je bila moja dolina, dokumentarna oddaja - 20.50 R.Rol-land: Jean Čhristophe, francoska nadaljevanka - 21.45 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Palčki nimajo Kojma, otroška oddaja - 18.45 liniature za violino in klavir - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Makedonska ljudska glasbila - 20.25 Spomeniki revolucije, dokumentarna serija - 21.15 Poročila - 21.20 Koncert slovaškega komornega orkestra na dubrovniških poletnih prireditvah 82 (do 22.20) TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Palčki nimajo pojma -18.45 Miniature za violino in klavir - 19.30 TV dnevnik -20.00 Jugoslavija in Alžir v očeh prijateljev, dokumentarna oddaja - 21.05 Anatomija nekega umora, ameriški film - 23.40 TV dnevnik SREDA, 11. AVG. 18.00 Poročila - 18.05 Gusarji kapitana Gancha, brazilska otroška nadajevanka - 18.30 Obzornik - 18.45 Amaterski studio: KUD PTT Radinka -Djoka Pavlovid, oddaja TV Beograd - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Reportaža o mestu Ulcinj - 20.05 Sherborne (Anglija): Igre brez meja - 21.30 Jazz na ekranu: Kvartet Dexterja Gordona - 21.50 V znamenju Naša moštva, udeleženci letošnje serije karavane Igre brez meja, nastopajo z deljenim uspehom. Čačak, kije osvojil kar 45 točk, nas bo bržkone zastopal na septembrskem finalu v Rimu. Težko je verjeti, da bodo nocoj v angleškem Sherorneu mladi iz Ulcinja zbrali kakšno točko več. Oddajniki II. T V mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Padla z neba, otroška serija - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik -20.00 »Sarapalja«, brazilska drama - 20.45 Poročila - 20.50 Kultura danes - 21.35 Dokumentarni film TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV kledar -18.15 Padla z neba - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Sherborne: Igre brez meja - 21.30 N.Companeez: Ženske z obale, francoska nadaljevanka - 23.00 TV dnevnik ČETRTEK, 12. AVG. 17.30 Poročila - 17.35 ZBIS -M.Valjavec: Pastir - 18.00 Pot okoli sveta z osmimi notami: Kočija - 18.30 Obzornik - 18.45 Mladi za mlade: Podvigi za poletno rabo - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Zahodni svet, ameriški film - 21.25 Miniature: Jacques Prevert - 22.00 V znamenju Bi želeli preživeti dopust med starimi Rimljani'?' Ali pa v srednjem veku? Morda celo na Divjem zahodu? Poskusite, pa boste videli, kaj seje na takem počitnikovanju primerilo Yulu Brynnerju ... Lažje vam bo kot njemu, saj boste sedeli doma v naslanjačih, medtem kose bo pred vašimi očmi na malem zaslonu odvijala znanstveno fanatastična zgodba Zahodni svet, ki si jo je zamislil scenarist in režiser Michael Crichton. Kdo ve, če se ni hotel krepkoponorčevati iz organiziranih turističnih popotovanj, na katerih bi petični turisti radi doživeli čim več? Oddajniki II. T V mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 »Jole, jole«, otroška serija - 18.45 Muppet show - 19.30 TV dnevnik -20.00 Filmski večer: Sladka ptica mladosti, ameriški film TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV kledar -18.15 »Jole, jole« - 18.45 Muppet show - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Politični magazin - 21.05 Televizija v go-steh - zabavni program -22.05 TV dnevnik PETEK, 13. AVG. 17.55 Poročila - 18.00 Domači ansambli: Alpski kvintet -18.30 Obzornik - 18.45 Pot v prihodnost: Psiha in maten-la, izobraževalna oddaja -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Fantje s Hill streeta, ameriška nadaljevanka - 20.50 Ne prezrite -21.05 Španske operne zvezde: Angeles Gulin - 22.00 Spremlja jmo - sodelujmo - 22.10 Nočni kino: Dnevnik neke sobarice, francosko italijanski film - 23.45 Poročila Nočni kino nam tokrat ponuja Bunuelov film Dnevnik neke sobarice. Zgodba se odvija leta 1930, ko sobarica Celestine (Jeanne Moreau) nastopi službo na podeželskem posestvu v Normandiji. V vrtines moških želja, zahtev in nasilnosti dekle išče tudi košček osebne sreče če že ne sreče, pa vsaj miren in varen življenjski pristan. Oddajniki II. TV mreice 17.25 Test - 17.40 TV dne vsi v madžarščini - 18.00 T* dnevnik - 18.15 Plavica, otoška oddaja - 18.45 Narodu* glasba - 19.30 TV dnevni 20.00 Koncert simfonične* orkestra gledališča Capital * Toulousa na dubrovnžsfc poletnih prireditvah -Poročila - 20.55 Torišča, * kumentarna oddaja - 21« Nočni kino: Eouus - Sh? konj, ameriški film (do 23 TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 ročila - 18.05 TV kokkr 18.15 Plavica - 18.45 N&ro* glasba - 19.30 TV dnevni 20.00 Fantje s Hill Streco 21.00 Violina • stari prijattŠ zabavno glabena od da i 21.55 TV dnevnik - 2Wr Jutri: Znatne, kulturna * daja - 23.35 Poročila Opomba: Bukarešta: B* kanske atletske igre KMEČKA OHCET I NA BLEDU 5. do 8. avgusta 1982 (NOVO V KINU 1 Šestnajstletna podeželanka pride v Stockholm na obisk k starejši sestri. Tu doživlja številna razburjenja, ki jih ponuja velemesto, tudi prve ljubezenske izkušnje. Film Moram vprašati mamo je ljubezenska drama. Popularni par Bud Spencer in Terence Hill sta v filmu Jaz in nilski konii čuvaja v rezervatu. Da bi napravila konec velikim krajam ilegalnih trgovcev z divjimi živalmi, se spustita v pravo malo vojno, polno smešnih in neverjetnih pustolovščin, proti uglednemu bogatašu, ki mu je turistični safari le maska za nedovoljene posle. Tudi francoski film Še znorel bom je lahkotna komedija, kot nalašč za vroče dopustniške dni. Pripoveduje o zagnanem mladem strokovnjaku, ki ga prijatelj iz šolskih klopi uvaja v doselej nepoznani svet deklet iz sanj in nočnega življenja. Nezahtevnemu sporedu kranjskih kinematografov se pridružuje še Nepremagljivi Oskar, zahodnonemška seksi komedija. Za kakšno zgodbo gre, najbrž ni težko uganiti. KINO KRANJ CENTER 6. avgusta danski barv. erot. SEKS V 100 LEKCIJAH ob 16., 18. in 20. uri 7. avgusta danski barv. erot. SEKS V 100 LEKCIJAH ob 16., 18. in 20. uri, prem. nem. barv. erot. NEPREMAGLJIVI OSKAR ob 22. uri / 8. avgusta nem. barv. pust. MED JASTREBI ob 10. uri, dan. barv. erot. SEKS V 100 LEKCIJAH ob 15., 17. in 19. uri, prem. ital. barv. pust. JAZ IN NILSKI KONJ ob 21. uri 9 10 in 11. avgusta nem. barv. erot. kom. NEPREMAGLJIVI OSKAR ob 16., 18. in 20. uri 12. avgusta mer. barv. erot. drama MORAM VPRAŠATI MAMO ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 6. avgusta prem. franc. barv. kom. SE ZNOREL BOM ob 16., 18. in 20. uri 7 avgusta franc. barv. kom. SE ZNOREL BOM ob 16., 18. in 20. uri 8. avgusta amer. barv. west. SMER MEHIKA ob 14. in 18. uri, franc. barv. kom. SE ZNOREL BOM ob 16. uri, prem. amer. barv. erot. MORAM VPRAŠA TI MAMO ob 20. uri 9 avgusta jap. barv. fant. TEROR MEKA-GODZILE ob 16.; 18. in 20. uri 10. avgusta amer. pust. JUNAKI SHER-WOODSKEGA GOZDA ob 16., 18. in 20. uri 11. avgusta amer. barv. akcij. TIHOTAPCI ob 16., 18. in 20. uri 12. avgusta amer. barv. uiest. MOZ IZ DOLINE ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 7 avgusta amer. barv. akcij. TELO IN nu^A ob 18. in 20. uri, prem. amer. barv. erot. MORAM VPRASAtTMAMO ob22> uri 8 avgusta hongkon. barv. karate N k rti z-MAG LJ IVI IZ PEKLA ob 15. in 19 uri. amer. ban, akcij. TIHOTAPCI ob 17 un, prem nem. barv. erot. kom. NEPREMAG-U1VI OSKA H ob 21. un 9 avgusta nem. ban, erot. kom. krshic-NE ZGODBE I. del ob 18. in 20. uri 10 avgusta franc. belg. ban. PRIPKA VITE ROBČKE ob 18. in 20. un 11 avgusta amer. barv. west. SMLK MEHIKA ob 18. in 20. uri 12 avgusta amer. pust. JUNAKI bntLK-WOODSKEGA GOZDA ob 18. in 20. un KAMNIK DOM 7. avgusta hongkon. bani karate NEPREMAGLJIVI IZ PEKLA ob 18. in 20. uri. prem. itaL ban. pust. JAZ IN NILSKI KO NJI ob 22. uri 8. avgusta nem. ban', pust. MED JASTREBI ob 15. uri, nem. ban. erot. kom. RESNIČNE ZGODBE I. del ob 17. in 19. uri, prem. amer. ban', akcij. TELO IN DUŠA ob 21 uri 9. in 10. avgusta danski barv. erot. SEKS V 100 LEKCIJAH ob 18. in 20. uri 11. avgusta amer. pust. JUNAKI SHER WOODSKEGA GOZDA ob 18. in 20. uri 12. avgusta franc. belg. ban. PRIPRAVITE ROBČKE ob 18. in 20. uri DUPLICA 7. avgusta nem. barv. erot. kom. RESNIČNE ZGODBE I. DEL ob 20. uri 8. avgusta franc. mlad BELA GRIVA ob 15. uri, amer. ban', akcij. TELO IN DUŠA ob 17. in 19. uri 11. avgusta amer. barv. erot. drama MORAM VPRAŠATI MAMO ob 20 uri 12. avgusta ital. barv. pust. JAZ IN NILSKI KONJI ob 20. uri KOMENDA 6. avgusta itaL barv. pust. jaz IN NILSKI KONJI ob 20. uri . ., 7. avgusta angl. barv. vojni POTOVANJE PREKLETIH ob 20. uri ČESNJICA 6. avgusta amer. ban', erot. drama MORAM VPRAŠA TI MAMO ob 20.30 LAZE 7. avgusta amer. barv. ivest. SMER ME HIKA ob 20. uri RADOVLJICA 7. avgusta amer. ban. GLASBI NIKOLI KONCA ob 18. uri, amer. bani krim. ULi VIDEČ ob 20. uri . nn „., . 8. avgusta amer. barv. krim. OČIVIDEC ob 18 uri amer. ban'. GLASBI NIKOLI KON CA ob 20. uri . „ __ „ . ., . 9. avgusta kanad. ban. NOČI STRIPTIZA °bfo. avgusta amer. ban GLASBI NIKOLI KONCA ob20. uri . ___rD-f 11. avgusta kanad. barv. NOČI STRIPT1 ZA ob 20. uri mtA ,7 * \rrn 12. avgusta brazil. ban. DAMA V AVTO BUSU ob 20. uri BLED 6. avgusta zap. nem. ban. MONIKA UU-BEZEN PRI 16 ob 20. uri () 7. avgusta amer. ban. SLADKE pustu LOVSČ1NE ob 18. uri, zap'nem. ban mv NIKA LJUBEZEN PRI 16 ob 20. urt 8. avgusta amer. ban. fant BL < A GERS t JUNAK VESOLJA ob 18. nem. barv. MONIKA LJUBEZEN rm °%2°avgLta amer. ban. krim. OČIVIDEC °b10. avgusta amer. ban. krim. OČIVIDEC ifavgusta amer ban, GLASBI NIKOLI KONCA ob 20. uri BOHINJ - BOH. BISTRICA 7. avgusta amer. ban. fantast. BUCK ROGE RS - JUNAK VESOLJA ob 20. uri 8 avgusta amer. ban. zab. SLADKE ? STOLOVSČINE ob 18. in 20. uri 12. ai'gusta kanad. ban. NOČI STRI?* ZA ob 20. uri SKOFJA LOKA SORA 6. avgusta amer. grozlj. SHOW GROZE v STRAHU ob 18. in 20. uri 7. in 8. avgusta amer. avant. BARAKI ob 18. in 20. uri 10. avgusta hongkon. kung fu 3g CKL-1 SHAOLINA ob 20. uri 11. avgusta hongkon. kung fu 3g raji SHAOLINA ob 18. in 20. uri 12. avgusta amer. triler PLAZ ob 20. in ŽELEZNIKI OBZORJE 6. avgusta amer. avant. BARA KUD.* ' 20. uri 7. avgusta amer. grozljiv. SHOW GRC~~ IN STRAHU ob 20. uri 8. avgusta ital. kom. POLETNE Pl*" LOVŠCINE ob 18. in 20. uri 11. avgusta amer. vojni NA ZAHODI v NOVEGA ob20. uri POLJANE 6 avgusta ital. kom. POLETNE Pt>~' LOVŠCINE ob 20. uri 8 avgusta amer. vojni NA ZAHODI > NOVEGA ob 18.30 10. avgusta amer. triler PLAZ ob JESENICE RADIO 6 avgusta amer. ban. ČLOVEK PROTI ZMAJEM ob 17. m 19. uri 7 m 8. avgusta hongkon. kung > v USTRAŠNI ZMAJ ob 17. in 19. uri 9 in 10. ai'gusta amer. bari, ISVA^ TRFTJIH BITIJ ob 17. in 19. uri 11 avgusta angl. ban, DOKTORJI *C - GOLE ob 17. in 19. un JESENICE PLAVŽ 6. avgusta amer. JABOLKO ob 1$. ts Ur'7 in s. avgusta amer. ban. fNVAl*' TRETJIH BITIJ ob 18. in 20. uri a in 10. avgusta hongkon. ban v USTRAŠNI ZMAJ ob 12 avgusta angl. ban, L>UA TO RJI GOLE ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 7 avgusta amer. ban, ALI JE PtLl LETALUob20. un 11 avgusta amer. ban, IN > A ZIJA JIH BITIJ ob 20. un DOVJE 7 avgusta amer. ban, BEG 12 Al* TTovglsta Zrr. ban, AU JE Pil? LETALU ob 19.30 __—mmm— PETEK, 6. AVGUSTA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN O LAS t> JELOVICA JELOVICA ŠKOFJA LOKA vam iz svojega proizvodnega programa nudi: — program oken JELOBOR (vezana okna) TERMOTON (zasteklena izolacijska okna) — polkna s fiksnimi in gibljivimi lamelami, rolo omarice in žaluzije — hrastova in mahagonijeva notranja vrata, hrastovi in mahagonijevi vidni podboji z ali brez nad sve ti obe — hrastova in macesnova vhodna vrata, stranske svetlobe in garažna vrata Za vse podrobnejše informacije se obrnite poslovalnici SKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. 064 61-185 NUDIMO VAM: _ SEZONSKI POPUST ZA STAVBNO POHIŠTVO JELOVICE ZA 12% - ZA VEČJI NAKUP STAVBNEGA POHIŠTVA JELOVICE VAM PRIZNAVAMO TUDI DEL TRANSPORTNIH STROŠKOV Z JELOVICO BOSTE USPELI KOM PAS JUGOSLAVIJA Crna gora - peščene plaže - 30/8,5/9, - 7 dni, letalo Vis - letni'oddih -- 14/9, 8 dni Ohrid - letni oddih - 20/8 . Bosna in samostani Srbije - 9 dni -f>'? 6-dnevne počitnice v septembru-na Ohridu in Visu Praga - 3dni - 8. in 10/10 - avtobus - letalo Budimpešta - 3 dni - 24/9,1 /10, 8/10 Moskva^- Leningrad — Kijev - 8 dni - letalo 15/9 KOKSOVA ^alti^n izTet2 - Visoke Tatre, Slo- vaška, 8 dni - 21/8 Bogat program letnega oddiha turistična potovanja, strokovna potovanja, tečaji angleškega jezika. .. . , .. • „-n«-,,,«« dobite tudi v novi nosloval- Vse mformacne in nroirrame a«» . telefon niči KOMPASA v Kranju, na KcroSki cesti z, leieion 28-472,28-473. KIT - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ TOZD KOMERCIALNI SERVIS Kranj z n. sol. o. GRADITELJI! Skladišče gradbenega materiala Hrastje, tel. 26-371 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material Posebno priporočamo celotni program STAVBNEGA POHIŠTVA INLES KOMBI VAK Izkoristite ugoden nakup! TURISTIČNO DRUŠTVO JEZERSKO vas vabi na tradicionalno prireditev »OVČARSKI BAL« ki bo v NEDELJO, 8. avgusta ob PLANŠAR-SKEM JEZERU NA JEZERSKEM. Program s prikazom starih planšarskih običajev se bo pričel ob 11. uri. Ogledali si boste lahko tudi razstavo ovac, ki jo bo pripravil Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske. Za zabavo in prijetno vzdušje bo poskrbel ansambel »VESELI PLANŠARJI«. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 6. 8. do 13.8. 82 za občini Kranj in Tržič LOKAR FRANC, dipl. vet., Kranj, Zanova 12, tel. 23-916 VEHOVEC SREČKO, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, telefon 22-405 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel. 77-639 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. GOLICA JESENICE TO ZARJA Titova 1, Jesenice Vam na 32. gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 16. 8.1982 NUDI vse za dom, gradnjo in opremo poslovnih prostorov: • pohištvo • bela tehnika • gospodinjski strojčki • akustični aparati • gradbeni material • stavbno pohištvo • pisarniška oprema J Dostava do doma Strokovna montaža Sejemske ugodnosti Obiščite razstavne prostore ZARJE V HALI Al Osnovna šola PREŠERNOVE BRIGADE Železniki Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge: na podružnični Soli Selca (COS) - UČITELJA za razredni pouk, nedoločen čas - VZGOJITELJICE nedoločen čas - VARUHINJE v VVE Selca in Železniki, nedoločen čas - KV KUHARICE nedoločen čas na centralni Soli Železniki - UČITELJICE RAZREDNEGA POUKA (nadomeSčanje delavke na porodniškem dopustu od 1. 9. 1982 dalje) Nastop dela za vse 1. 9. 1982. Pismene prijave s potrebnimi dokazili poSljite v 15 dneh po objavi v tajništvo osnovne iole Prešernove brigade Železniki_ ALPETOUR TOZD Hoteli Bohinj po sklepu delavskega sveta prodaja na licitaciji: TOVORNI AVTO 1500 SERVIS, leto proizvodnje 1972 SNEŽNI PLUG ZA UNIMOG RAZNO OPREMO (stoli, mize, jogiji, Štedilniki, pomivalni stroji, delovni pulti itd.) Licitacija bo 28. 8. 1982 ob 8 uri v restavraciji Triglav v Stari Fužini. Ogled je istega dne med 7. in 8. uro. LIP, lesna industrija BLED Delavski svet DO razpisuje prosta dela in naloge VODJE SEKTORJA ZA AOP Pogoji: — visoka ali višja Šolska izobrazba organizacijske ali druge ustrezne smeri ter tri oziroma pet let delovnih izkuSenj, — aktivno znanje angleškega jezika, — opravljen tečaj o programiranju in tečaj enega programskega jezika, — tečaj operacijskega sistema Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: LIP, lesna industrija Bled, splošni sektor, Bled, Ljubljanska 32. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. etiketa žiri Odbor za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: OBRATNEGA ELEKTRIKARJA ZA JAKI TOK Za delovno nalogo se zahteva izobrazba obratnega elektrikaria in 2 leti delovnih izkušenj. Za prosta dela in naloge se bo sklenilo delovno razmerje za nedoločen čas Stanovanj DO nima na razpolago. Prijave z dokazili o Šolski izobrazbi pošljite na naslov: »Odbor za delovna razmerja« Etiketa Žiri. p.o. Dobračeva 212, 64226 Zin. Razpis velja 15 dni po objavi. Sklep o izbiri kandidate vam bomo posredovali v 30 dneh po zaključnem razpisu. OLA8 18. STRAN OBVESTILA OGLASI OBJAVE Ob boleči in nepričakovani izgubi naše drage žene, mame in babice ZOJE METAJ se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Kliničnega centra Ljubljana, zdravstvenemu osebju zdravstvenih domov Radovljica in Bled, posebno dr. Šolarju. Zahvaljujemo se delovnim kolektivom Vezenine Bled, hoteloma: Golf in Park Bled, Elmont Bled in SDK Kranj ter vsem ostalim za poslovilne besede, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se Pogrebnemu zavodu Radovljica, posebno tovarišu Tonetu, kakor tudi celotnemu kolektivu Integral Ljubljana. ŽALUJOČI: mož Ramuš, otroci Nuša, Djevat, Mira, Monika in tašča Djuka ter drugo sorodstvo MALI telefon | 27-960 nasproti porodnišnice C. JLA 16 uprava komerciala 28-463 iPRODAM ZAHVALA Ob boleči izgubi drage in dobre mame ALOJZIJE GORENC roj. RIHTERŠlC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala sosedom, ki ste jo tako v velikem številu pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili besede sožalja. Zahvaljujemo se dr. Udirju in dr. Kadunc-Repič za dolgoletno zdravljenje, kakor tudi za poslovilne besede tov. Sedej Venclu ter pevskemu zboru upokojencev iz Kranja. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mož Lojze, hči Sonja z družino Kranj, 26. julija 1982 ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice in prababice ANTONIJE BENEDIK . Jaklčkove mame se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala 00 ZB Stražišče in stražiškim pevcem. HVALA! VSI NJENI Stražišče, 18. julija 1982 Prodam povečevalnik KROKUS-3, maska 6x9 cm. Brane Oblak, Oprešniko-va 16, Kranj, tel. 25-798 VODNI INSTALATERJI POZOR! Prodam tlačno ČRPALKO za preizkus tlaka do 15 atmosfer. Naslov v oglasnem oddelku 7553 Prodam 3000 STREŠNIKOV kikinda. Partizanska 23, Šenčur 7554 Prodam nov ŠTEDILNIK kiippers-busch in nove VRATCA za kmečko peč. Zg. Lipnica 14, Kamna gorica 7555 Prodam ŽAGO venecijanko za razrez hlodovine. Koselj, Doslovče 21, Žirovnica 7556 Prodam sedem mesecev brejo TELICO. Šutna 21 7557 Prodam DALJNOGLED 7x50 (nemški). Visoko 91, Šenčur 7558 Prodam dobro ohranjena OKNA. Gol-niška 5, Kokrica, Kranj 7559 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO BCS. Peter Stare, Povije 2, Golnik 7560 Prodam ustrojeno GOVEJO KOŽO. Naslov v oglasnem oddelku 7561 Prodam ELEKTROMOTOR 10 kW, ročni VOZIČEK - DERCO in motorno SLAMOREZNICO. Vilfan, Zg. Bitnje 43, Žabnica 7562 Prodam KRAVO s prvim teletom ali brez. Suha 7, Kranj 7563 Prodam GRAMOFON iskra HI-FI in ZVOČNIKE iskra HI-FI 2X50W. Telefon 064-27-707 7564 Prodam lepe suhe borove PLOHE in COLARICE (3 kub. m), 4,20 m dolgo »TRAVERZO« in DOMAČE ŽGANJE, cena 150 din (v bližini Kranja). Naslov v oglasnem oddelku • 7565 Prodam OSTREŠJE za hišo, dolžina špirovcev 5,70 m. Golnik 11 7566 Prodam 1800 kosov rabljene cementne STREŠNE OPEKE. Hudobivnik, Zasavska 52, Kranj, Orehek 7567 Prodam IZRUVAČ za krompir lanz, KOBILO, vajno vseh kmečkih del, ki se ne boji avtombilov, staro 7 let, kupim ali zamenjam za staro 1 do 2 let. Zg. Bitnje 44, Žabnica (Češnar) 7568 Prodam dve toni APNA v vrečah. Voglje 67, Šenčur 7569 Prodam GRAMOFON tosca 10 in okrog 60 PLOŠČ za 4.000 din. Informacije po tel. 24-963 7570 Prodam 7 tednov starega BIKCA za rejo. Lahovče 27 7571 Prodam AVBE, ZAVIJAČKE, RUTE. PASOVE in »MARELE« za narodno nošo. Kati Urh, Breg ob Savi 77, Mavčiče 757£ Prodam KOKOŠI za zakol. Pivka 17, Naklo 7573 Prodam 6 ton CEMENTA. Papirnica 7, Škofja Loka. Informacije zjutraj ah zvečer po tel. 47-365 7574 Prodam rabljeno cementno STRhbINU PEKO. Hafner, Godešič 25 7575 Ugodno prodam DESKE za opaž (»fob-ion«) 1,6X9,5X400. Telefon 064-61-439 J 7376 Prodam večjo količino navadne ZIDNE OPEKE 1/1. Preddvor 16, tel. 45-369 7577 Prodam PRAŠIČKE mesnate sorte. Golniška 1, Kokrica, Kranj 7578 Prodam BIKA simentalca, starega 10 mesecev. Sr. Bela 29, Preddvor ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete TEREZIJE ROZMAN Kladvove mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, predvsem Ukčovim, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in nam izrazili sožalje. Lepo se zahvaljujemo tudi vsem tistim, ki so darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala dr. Hnberniku za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za opravljen obred, organizaciji ZB in krajevni skupnosti Stražišče, pevcem Društva upokojencev, osnovni šoli Simon Jenko iz Kranja, govorniku Tonetu Bajžlju za ganljive poslovilne besede ter prapoiščakom. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Kranj, Celje, Podbrezje V SPOMIN A dan je črn moral priti, bridkosti dan in dan solza, težko bilo se je ločiti, a solze so bile zaman 4. avgusta je minilo dve leti, odkar nas je zapustil sin JERNEJ SREBRNJAK iz Čirč Hvala vsem, ki se ga še spominjate ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Prodam enkrat rabljene BANKINE, lahko za ostrešje. Naslov v oglasnem 'oddelku Ugodno prodam »VAGO« za tehtanje živine. Vimik, Zg. jezersko 139, telefon 24-448 7579 Prodam TRAKTOR ferguson IMT 533. Pipanova 38, Šenčur 7580 PSIČKE, 2 meseca stare, majhne rasti, dobite zastonj. Čirče 32, Kranj 7581 Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO, cena 12.0000 din. Polde Rozman, Stara c. 15, Kranj 7$82 Ugodno prodam DIMNIK za centralno kurjavo z dvema zračnikoma, premera 25 cm. Franc Plevel, Velesovska 34, Šenčur 7583 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Bojan Nastran, Ul. Tončka Dež-mana 2, stanovanje 3, Kranj 7584 Prodam brejo OVCO in sveže ovčje meso. C. na Klanec 17, Kranj 7585 Prodam BETONSKO ŽELEZO, premera 6, PUNTE in BANKINE. Hraše 52, Smlednik, tel. 061-627-100 7586 ŠOTOR za 4 osebe, trikrat rabljen, prodam za 7.000 din. Telefon 061-612-300 1 7587 Prodam 9 tramov 12x14, dolžine 5 metrov, 200 kosov OPEKE - zidak HB 19X28 in rabljeno zakonsko SPALNICO. Telefon 064-77-887, Hrastova 3, Bled 7588 Prodam belo POROČNO OBLEKO št. 36. Ogled popoldan. Mojca Draksler, Kovor 10, Tržič J5® Ugodno prodam PUNTE in BANKINE. Telefon 24-204 7590 Prodam OVNE in predeno domačo VOLNO. Pristava 9 (pri Primožku), Tržič 7591 Prodam novo hobi blakebeker TRAČNO ŽAGO, cena 1,2 SM. Inforamcije po tel. 064-57-045 - Stane Mešič. Pristava 77, Tržič 7592 Prodam 3 trodelna in 4 dvodelna rabljena OKNA z vgrajenimi žaluzijami in nova intro BALKONSKA VRATA. Jaka Kristan, Zg. Otok 14, Radovljica 7593 Prodam ČOLN maestral 9 s prikolico, z motorjem TOMOS 4. Kosmač, Tavčarjeva 1/A, Jesenice 7594 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka. Telefon 24-008 7595 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Telefon 83-295 7596 Prodam ŠIVALI STROJ bagat jadran-ka ter MIZO in 4 STOLE. Informacije po 19. uri po tel. 21-783 759/ Prodam LETVE in PUNTE. Bohinjska Bela 52 7598 DEMIT FASADO - lepilo, emuizijo, suho malto, stiropor in mrežico prodam. Telefon 60-026 od 18. ure dalje 7599 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO, 410-litrsko gorenje, Reinhart, Tavčarjeva 1 / A, Jesenice, tel. 82-713 7600 Prodam DNEVNO SOBO florida. Telefon 47-221 ^ 760' Prodam športni VOZIČEK PEG za dvojčka. Rabič, Dovje 16, Mojstrana / 602 Kompletno KUHINJO, bele barve, prodam tudi po kosih. Ivanka Oman, Alpska c. 22, Lesce (vhod - dvonšče levo) 7603 Prodam prašiče, težke od 40 do 100 kg. Posavec 16 7666 Ugodno prodam zložljiv gumijast ČOLN Sport Beograd in MOTOR za čoln Tomos T-4. Škofja Loka, Partizanska 27, telefon: 60-357 _ 7667 Prodam globok otroški VOZIČEK. Su-bic Ksenija, Ješetova 32, Kranj 7668 SPALNICO ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. Ogled od 18. do 19. ure ° 7669 Prodam lesene VILE in LESTVE. Za-> bukovje 13 _ ^ 7670 Prodam še stoječo KMEČKO PEČ, kromirana pečna vratca, in 5 KOLES za gumivoz (16 col). Zg. Besnica 44 (6/1 Prodam mlado KRAVO 9 mesecev Drejo. Marija Galjot, Lahovče 57 7672 Prodam 5 tednov staro TELIČK«/-Zalog 61, Cerklje 76,3 Prodam prvovrstnega NEMSKbOA OVČARJA mladiča, starega štiri mesece Fani Cuderman, Britof 320 7674 Prodam nove GAJBICE za krompir. Tupaliče 59, Preddvor 76 / 5 Prodam 3 tedne starega BIKCA za rejo. Voglje št. 64 ^^ ^ /676 Prodam rabljeni DVOJNI POGRAD s trodelnimi blazinami. Ogled ob ponedeljkih od 14. do 16. ure v Ulici Mladinskih brigad 2, Kranj 'J/7 Prodam rabljeno ZMRZOVALNO OMARO 260 1. Zupan, Oldhamska 3, telefon 26-705 (zvečer) 767« Prodam KRAVO s teletom ali 5 tednov staro TELIČKO od izredno dobre mlekaQ rice. Sp. Brnik 60, Cerklje Prodam 2 meseca staro PSICKO z rodovnikom - posavski gonjič. Tel.: 70-l SHARP s cannsko deklaracijo in OdA ČEVALEC 2X40 W. Tel.:' 28-436. Cfcfe JLA 35, Kranj 71i Prodam 3 kub. metre smrekovih in PLOHOV in kupim rabljen 1 LEC. Pšata 9, Cerklje Prodam PUNTE in BANKINE. V vak, Apno 3, Cerklje Prodam večjo količino CEMENTA raj, Zg. Brnik 47, Cerklje Prodam KRAVO. Zalog 38, C«ii* Prodam 80 kosov »ŠKOPNIKOV« s slamnato streho. Šmartno 14, Cak* fl* Prodam TELIČKO simentalko, staK pet tednov. Sp. Brnik 37, Cerklje Prodam KRAVO po izbiri. Rof* Apno 9, Cerklje Prodam: ELEKTROINSTALACt S KI MATERIAL za stanovanjsko k* KARDANSKO GRED za naklada* cca. 500 komadov STREŠNE OPEKI robniki, rdeče barve »Dravograd«; ta* beli TV »Topaz« Gorenie in krmo* kokoši (večjo količino). Oblak, Cerklje T r2 Prodam KRAVO po izbiri. Grilc, A£ 8 Cerklje Prodam TELICO simentalko (vm* brejo) ali frizijko — po izbiri. Ponaa Crnogrob 5, Žabnica Prodam mlado, jalovo KRAVO- ali * menjam za brejo KRAVO. Zbilje H Medvode __ Prodam nov ŠOTOR za 3 osebe. Rs? 12, Kranj Prodam 3 kub. metre suhih buke« DESK 30 in 50 mm. Tel.: 74-808 poldne Prodam 5 let starega KONJA. Kapus, Zagoriška 16, Bled Prodam pevsko OZVOČENJE Moc«. bo 200. W. Jevšek, Britof 209, Kranj, «* ton: 61-201 H Prodam SEDEŽNO riuuaiii u» ------- garnitis- program TG Vrbas (dvosed, trosed. * peščene barve. Zapuže 2 ^^ KUPIM Kup m ohranjen kombiniran OTfc' ŠKI VOZIČEK. Ponudbe po tel ~ Kupim enovrstni IZRUVAC : pir Janez BeŠter, Podblica 1, Zg. tel. 40-595 Kupun rabljeno POMIVALNO KOČ TO, po možnosti z dvema koritoma. V slov v oglasnem oddelku Kupim še dobro ohranjeno »PU1: VAGO« od 200 do 300 kg nosilnosti F* dam 40 kv. metrov »FABJONA«. Nas-' v oglasnem oddelku Kupim OTROŠKI ŠPORTNI VC£ ČEK. Tel.: 28-191 VOZILA Ugodno prodam FIAT 124 spectaL * zen. Janez Krmelj, Sv. Andrej 14, Skop . Loka (Hrastnica) T^r>„bU. Prodam OPEL KADETT (B), pooe ben manjšega kleparskega popravi* France Obrulk, Moste 63, Kamnik "3* Prodam ŠKODO 120 LS, staro tn registrirano do junija 1983. Jože Mrgc* Struževo 10/A, Kranj Prodam ZASTAVO 101, letnik 1?* Sr. Bitnje 64 Prodam novega belega »FICKA«. C* nik 38, tel. 57-095 . Prodam MOTOR jawa 350 m del« » prinza. Zg. Brnik 136, Cerklje Nujno in ugodno prodam PEUGEf -404 Mlekarska 10, Čirče, Kranj VW 1200, letnik 1976, dobro ohrani prevoženih 70.000 km, prodam. B Lazič, Staretova 34, Kranj, Cirče Prodam osebni avto 126-P, letnik f Zapoge 16, Vodice Predam ŠKODO Š-I00 v nevofl* stanju, cena 8.000 din. Kaurin, MU»; jeva 59. Šenčur Ugodno prodam zastavo 101, , 1973, karoserija letnik 1977. Sredn« ^ 1 39 Šenčur ' Prodam tomos cross junior. sn*%" v okvari. Pemuš, Hotemaže 57, Predi* 7617 Prodam zastavo 750, stroj bo* 1979, školjka letnik 1978, za 3,5 s M. T* f°pS£2 AMI 8, letnik 1972, ** ohranjen. Informacije po tel. 28-54? v £ tek od 19. do 21. ure, soboto ves dan ^ Prodani karambolirano ZASTAVO Visoko 66. Šenčur Prodam FIAT 850, motor po gener** Vončina, Ul. XXXI. divizije 50. Prodam ZASTAVO 1300 po ** 7a Bitnie 44, Žabnica (Češnar) Prodam ZASTAVO 101 med««* staro 3 leta. Brajič, Zlato polje t* ^prodam škodo 1000 MB, letnik U* registrirano do aprila 1983, ™rno»* gan les 12 X 12 cm, dolžine 4 m. Krti* HTA'^Va registracij, ugodno prodam. Bojan Šimnovec. Kr£ 9k7ASTAV0 101, letnik 1976, pro** f InfoSV ^n64-™92 ^ in So^PRlKK1^ m 08e^ofvt>:' 0 j PRIKLJUČEK za vleko Pr*o£. * Z-750, ugodno prodam. Kranj, Knln< "fitfMSE ohranjeno avto Cg reT^^StanUešič.Priau^ Zastavo 101. ^ ^ Ljubo Sušnik, Nomenj 4& Bohinjska* strica PETEK, 6. AVGUSTA 1982 OBVESTILA OGLASI OBJAVE 19. STRAN GLAS Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Jagič, Kropa 3b. Prodam dobro ohranjen FIAT 125 PZ, registriran do 5.7.1963. Toporiš, Sr. vas 21. Goriče p. Golnik Prodam FORD CAPRI 1300, letnik 1969. Ogled popoldan. Franci Košir, Ko-krški odred 2, Lesce 7630 Prodam VW1500, starejši letnik, celega ali po delih. Tomo Prpič, Gubčeva 16, Radovljica 7631 Prodam osebna avtomobila R-4 in R-8. Ogled od 15. do 19. ure. Poljšak, Radovljica, Triglavska 36 7632 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1973, registrirano do maja 1983. Razinger, Žirovnica 77, tel. 89-400 7633 Prodam ZASTAVO 101, prva registracija oktobra 1976. Informacije po telefona 064-45-145 7634 125-P, letnik 1976, temno-modre barve, registriran za celo leto in TOMOS avtma-tic, ugodno prodam. Kličite zjutraj do 9. ure in zvečer po 20. uri po telefonu 064-74-142 7635 Prodam ŠKODO S-100, letnik 1971. Jože Rozman, Moše 26, Smlednik 7636 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do julija 1983. Tel.: 60-347 7637 Ugodno prodam MOSKVlC, letnik 1979. Informacije po tel. 064-83-835 popoldan 7683 Prodam MOTOR cross sachs m ZASTAVO 101. Ogled od 16. ure dalje. Knaflič, C. v Vintgar 6, Bled 7639 Prodam dobro ohranjenega GOLFA, letnik 1977. Zg. Otok 10 A pri Radovljici Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, registrirano do avgusta 1983, ali menjam za plemensko ali jalovo govedo. Vir-(42, Skofja Loka 7691 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Veleaovo 33, Cerklje 7692 Prodam ZASTAVO 750, Sp. Bela 4, Preddvor 7693 FORD TURNER 1500 caravan prodam. Friič Jože, Tončka Dežmana 8, Kanj 7694 Prodam MOPEDA: Tomos T-12 in MS50. Zasavska 28/B Kranj, telefon: 27-544 7695 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjeno. Kranj, St. Žagarja 52 7696 Ugodno prodam ZASTAVO 750 de lux, letnik 1974, delno karambolirano v voznem stanju. Tel.: 45-039. Anton Bukov-vmk, Tupaliče 24, Preddvor 7697 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Avgupštin, Reteče 5, Skofja Loka 7698 Ugodno prodam pol leta staro, malo k*i»mbolirano karoserijo za zastavo 750. TeL: 064-62-514 . 7699 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do julija 1983 in skoraj nov MOPED Tomos •rtotnatic. Resman, Frankovo naselje 52, Skofja Loka 7700 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do julija x 1963 - tel.: 41-062, v popoldanskem času Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, Bwja, Za gradom 7, Bled, tel.: 77-902 ^ prodam dobro ohranjen TeL: 61-688 . 7703 „Športno ŠKODO letaik 1974 prodam, kan, Podlubnik 296, Skofja Loka, telefon: 62-927 7704 Vodarn ZASTAVO 750 L. C. letnik 1980. Glinje 1, Cerklje , 7705 Prodam VW 1600 caravan, celega ali po deKh. Tel.: 27-555 , ™ Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirana do julija 1983. Ambrožič, Knrica 12, Zg. Gorje 7707 Prodam ZASTAVO 101, letnik 19'« 4, neregistrirano, cek> ali po delih. Cena po dogovoru. Ogled mogoč vsak dan od .11. do 1& ure. Leon Nflakar, Lesce, Aljaževi 10 7708 Prodam RENAULT 12, letnik 1975 Dolenc, Partizanska 33, Šenčur 7709 Prodam osebni avto PEGUET 304, 4 nove gume za isti avto, 5 malo rabljenih gum 186x 14 Z x radial, zadnja VRATA za AUDI 100, letnik 1972. Tel.: 24-333 7710 Prodam DIANO LC 6, letnik 1979. Informacije po telefonu: 064-75-706 popoldne 7711 Prodam HUSQARNO 250 ccm MOTO-CROSS, letnik 1978, generalno obnovljeno. Rupa 12, tel.: 21-038 7738 Prodam 850 SPORT, letnik 1969, nere-*i*triran, potreben manjšega popravila. Ijizar, Ul. Tuga Vidmarja 10, Planina II, Hntnj 7739 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letmk I974 s prenovljenim motorjem, delno Uhko na kredit, naslov v oglasnem oddelku oddelku 7740 Prodam LADO 1600, letnik 1978. Telefon: 22-296 7741 Ugodno prodam ZASTAVO 750, registrirano. Zofka Bregar, Nazorjeva 10, Kanj 7742 Prodam CITROEN GS X 1200, letnik 1978. Stara Loka 22, Skofja Loka 7743 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, m SKDO 100 L, letnik 1972. Zbilje 1/c, Medvode 7744 Prodam WARTBURG, letnik 1976. Internacije po tel.: 22-667 7745 tf^m STANOVANJA = GARSONJERO ali enosobno S TANOVANJE išče samska intelektualka. Po- ganjali po tel. 25-288 . J640 Oddam SOBO a kopalnico in kuhinjo Minskemu moškemu. Informacije po telefonu 064-57-033 , .7641 Bodoča zakonca brez otrok iščeta ŠOBO z možnostjo kuhanja in pranja v Skobci Kranja. Zaželjeno v smeri proti Ljubljani. Ponudbe pod:-Jesen 7642 Prodam troaobno STANOVANJE z taažo v Skofji Loki. Naslov v oglasnem Oddelku. Od 19. ure dalje in v soboto popoldan " 7643 Samsko dekle išče STANOVANJE v "Centru Kranja ali v bližini zaradi nujnih Službenih sprememb. Ponudbe pošljite na t*»lov: Mirijana Cupač, Gorenjesavska «.57, Kanj 7644 Starejša ženska išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Informacije po tele-^ 23-636 7715 Dvosobno STANOVANJE s centralno in telefonom oddam (najraje tujemu strokovnjaku). Ponudbe pod: Opremljeno 7645 Najboljšemu ponudniku oddam delno opremljeno GARSONJERO na Planini, centralno ogrevano (telefon). Lahko tudi družini z otrokom. Pismene ponudbe pod: Navedite ceno 7646 Samska, po poklicu ekonomistka, nujno išče GARSONJERO za dobo od 2-3 let. Ponudbe pod šifro: Kranj-II 7647 Mlad par brez otrok nujno išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju in okolici. Ponudbe pod šifro: Dogovor 7648 Mirnim fantom oddam opremljeno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 7649 V okolici Kranja oddam trosobno STANOVANJE. Ponudbe pošljite pod šifro: Avgust 7650 V času šolanja nudim možnost bivanja srednješolcu(ki). Informacije po telefonu 60-030 7651 Oddam v najem stanovanjsko HISO. Informacije: (sobota, nedelja), Krajevna pot 1, Stražišče I POSESTI i Prodam starejšo HIŠO ali zamenjam za enosobno STANOVANJE. Racovnik 16, Železniki 7652 Prodam PARCELO (1500 kv. m) s staro kmečko hišo v slabem stanju. Možnost nadomestne gradnje v Selcih nad Škofjo Loko. Ponudbe pod: 25 SM 7653 Kupim zazidljivo gradbeno PARCELO v bližnji okolici Kranja ali na relacijah iz Kranja proti Golniku, Preddvoru, Dupljam, Zab niči in Bregu ob Savi. Ponudbe pod šifro: Nujno 7654 GARAŽO ali majhen PROSTOR v Kranju a)i okolici najamem. Ponudbe pod: Garaža * 7655 Prodam enosobno STANOVANJE (40 kv. metrov) v Šorlijevem naselju za gotovino. Ponudbe poslati na šifro: Vseljivo decembra 1982 7747 __ZAPOSLITVE I Zanesljivo in pridno delavko, sprejmem takoj. Šin-a: Normirano delo 7534 Iščem redno zaposlitev v Škofji Loki ali Kranju, najraje v lesni stroki (ni pogoj). Naslov v oglasnem oddelku 7656 VOZNIK B-kategorije z lastnim avtom išče honorarno zaposlitev (dvoizmensko). Zglasite se v večernih urah. Naslov v oglasnem oddelku 7657 DELAVKO za montažo plastičnih izdelkov sprejmem. Ponudbe pod šifro: Plastika 7658 OBVESTILA: ~ IZDELUJEM BETONSKE STEBRE za kozolce. Telefon 47-144 7103 Opravljam VRTANJE in DOLBLJE-N.IE (ŠTEMANJE) s kompresorjem. Franci Triler, Puštal 103, Skofja Loka rran 7659 graditelji! Kompletne načrte za vse vrste gradenj naročite po telefonu 061-322-502 ali 061-321-809 ali na naslov v oglasnem oddelku 7660 KERN - MODNO ČEVLJARSTVO Kranj Partizanska 5, obvešča, da bo delavnica od 10. do 30. avgusta 1982 zaprta! 7661 Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica zaradi letnega dopusta zaprta od 9 do 28. avgusta. NflZARSlVO, ogris"Andrej, Trojarjeva 9, Kranj 7662 Na otoku Braču, Pučišče, vam nudimo od 20. 8. dalje prijeten dopust v lepem borovem gozdu, samo nekaj metrov od morja. Cena polpenziona 560.- din. Krčma LUČICA, Eterović, 58412 Pučišče, otok Brač OSTALO GRADITELJI! Industrijska prodajalna Ljubljanskih opekarn vam nudi ves gradbeni material za vašo hišo: MB, strešnik »Novoteks«, dimnik schiedel, betonski bloki in razne druge izdelkeVse informacije vam nud.jo. Andrej SMOLE J Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579 m Šoferja • Radovan Kondič, Kranj, Britof 20 in Slavko Cebulj, Vopovlje 16, Cerklje na Gorenjskem. Na željo kupca dostavljamo vse na gradbišče 5466 Dekle gre pomagati stareiši ženski v okolici Kranja ali Škofje Loke. Ponudbe pod šifro: Stanovanje 7535 48-letna slabovidna upokojenka išče dobro žensko, ki bi jo vzela na hrano in stanovanje. Nudi maihno pomoč v gospo-- • „[g jj-..— 7664 ---- t • jj 11 dinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku Proti plačilu odstopim telefonsko številko. Tel.: 28-661 od 19. do 20. ure 7665 4. avgusta je ušel v Gostečah pri Skofji Loki PAPAGAJ. Je modre barve, pri kljunčku ima na obeh straneh-vijoličasto liso Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči po tel.: 62-802 7714 Opravljam vsa SOBOSLIKARSKA in PLESKARSKA DELA. Omejc, Sorlijeva 21, Kranj 7737 IZGUBLJENO 1 Izeubil se je rjav KODER. Proti nagradi javite po tel. 25-597 7663 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 7. avgusta bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček - Duplje, Krvavec - Cerklje, Hrib - Preddvor, Kočna - Zg. Jezersko. 2ivila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, Moše Pijade 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina - Center, Ul. Gorenjskega odreda 12, PC Klanec, Likozarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Emona market — Prešernova 1 a Jesenice in Rožca — samopostrežna trgovina na Javorniku, O. Novaka 8 SKOFJA LOKA SP Podlubnik BOHINJ Špecerija market Boh. Bistrica BLED Špecerija market Kajuhova 3, Živila Delikatesa, Ljubljanska GORJE Živila market zgornje Gorje LESCE Špecerija market Finžgarjeva RADOVLJICA Živila Center LOTERIJA Srečka din Srečka din št. št. 0 40 375664 20.000 18440 6.040 400294 500.000 21230 6.040 24790 2.040 115 200 122380 20.040 945 200 356080 1,000.040 05165 2.000 87845 8.000 91961 6.000 99325 4.000 068371 20.0000 217495 20.000 299501 20.000 235975 20.000 489141 100.000 16 80 02 60 46 120 812 160 2096 400 6462 600 00916 4.080 05422 6.000 14536 8.000 98562 2.000 19506 8.000 017392 20.000 26936 2.000 100852 20.000- 253526 20.000 361366 20.000 13 80 425146 50.120 43 60 53 60 07 60 93 60 0127 800 69213 2.080 9007 460 051257 20.000 215432 20.000 101077 20.000 262882 20.000 211387 20.000 413602 20.060 446572 20.000 8 40 7688 440 14 100 16058 8.040 34 80 16118 4.040 84 100 98778 2.040 3564 600 4344 1.000 19 80 9264 400 79 60 28844 4.000 759 160 ...... olmuci Alpska modna industrija Radovljica obvešča, da je Center za pospeševanje domače in umetne obrti v Grimščah odprt vsak dan od 13. do 19. ure, vključno sobote in nedelje. Urejena je tudi prodajal-na. TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 40 do 50 din, špinača 60 do 65 din, cvetača 70 din, korenček 40 din, česen 100 din, čebula 50 din, fižol 40 do 50 din, pesa 40 din, kumare SO din, paradižnik 30 do 40 din, paprika 50 do 60 din, slive 40 din, jabolka 50 din, hruške 60 din, grozdje 100 din, lubenice 30 din, ajdova moka 80 din, koruzna moka 30 do 35 din, kaša 80 din, surovo maslo 340 din, smetana 140 din, skuta 100 din, sladko zelje 30 din, klobase 60 din, orehi 480 din, jajčka 6 do 6,5Q din, krompir 20 din, breskve 50 do 60 din. JESENICE Solata 50 din, cvetača 80 din, korenček 40 din, česen 107,50 din, čebula 35 do 45 din, fižol 40 din, pesa 30 din, kumare 20 din, paradižnik 40 din, paprika 70 din, slive 60 din, jabolka 40 din, hruške 60 din, grozdje 100 din, ajdova moka 54,: 1 din, koruzna moka 25 din, kaša 61,60 din, surovo maslo 270 din, smetana 110 din, skuta 85,70 din, sladko zelje 17 do 20 din, orehi 450,30 din, jajčka 6,30 do 7,50 din, krompir 13 din. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nepozabnega očeta, tasta in starega očeta FRANCA PREMROVA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom iz Martinjaka pri Cerknici in prijateljem iz Bohinja. VSI NJEGOVI Kranjska gora, Koprivnik nad Bohinjem ZAHVALA Ob težki in nepričakovani izgubi moža in dobrega dedka JOŽETA RIBIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala našim dobrim sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Prisrčna hvala g. Kunčiču za tople in ganljive besede, enako tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi Bled, 2. avgusta 1982 ZAHVALA Ob kruti resnici, da ni več med nami našega zlatega sončka KLAVDIJE MLAKAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način lajšali težke trenutke. Posebno zahvalo smo dolžni osebju kardiološkega oddelka Kliničnega centra, da ne bi ugasnilo njeno kratko življenje. Iskrena hvala tudi delavcem TOZD PTT Kranj in Iskra Kranj za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred. Žaluj o6i: mami, ati, sestrica in ostalo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dobri mož, ata, brat in stric VALENTIN-TINE KRISTAN elektro inženir v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 7. avgusta 1982 popoldne od 15. uri na kranjskem pokopališču! Žalujoči: žena Anica, sin Boštjan, pastorka Sonja, sestre: Marinka, Ivanka in Slavka z družinami in drugo sorodstvo. Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustila naša nadvse dobra žena, mama, stara mama in sestra IVANA MRAVLJE iz Dobračeve 97 pri Žireh Pogreb pokojnice bo v petek, 6. avgusta 1982 ob 16 uri na pokr pališču v Žireh. Vsi njeni Žiri, 4. avgusta 1982 GLASOVA ANKETA NESREĆE POVOZIL OTROKA Kranj — V križišču Kidričeve ceste, obvoznice in Koroške ceste je v ponedeljek, 2. avgusta, voznik osebnega avtomobila na prehodu za pešče zbil otroka. Voznik Jaroslav Honcu, Ceh, ki začasno stanuje v Naklem, je peljal po obvoznici proti Naklemu in na prehodu za pešce zbil 8-letno Dunjo Jezeršek, ki je pri zeleni luči prečkala cesto. Otrok na srečo ni utrpel hujših poškodb. MOTORIST IZSILJEVAL PREDNOST Železniki — Motorist G vido Blaznik, star 28 let, iz Železnikov, je v ponedeljek, 2. avgusta, z dvorišča zapeljal na regionalno cesto. Pri tem je trčil v osebni avtomobil, ki ga je v smeri proti Škofji Loki peljal 32-let-ni Marko Šolar. Motorist si je pri padcu poškodoval nogo in so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Materialna škoda znaša 60.000 dinarjev. D. Z. Zgorela avtomobila . Ko je v ponedeljek, 2. avtusta, voznik osebnega avtomobila Miloš Štrunkelj iz Tržiča vozil za avtomobilom avstrijske registracije, je opazil, da mu pod prtljažnikom avtomobila gori. Goreči avtomobil je vozil Dragomir Brankovič, jugoslovanski državljan na začasnem delu v Avstriji. Ko je Brankovič na Štrun-kljev znak ustavil, sta skušala požar pogasiti, vendar je nenadoma eksplodiral bencinski rezervoar in plamen je takoj zajel vse vozilo. Zgorela je tudi vsa prtljaga, tako da je gmotne škode za 90.000 dinarjev. Naslednjega dne, 3. avgusta, je 28-letni Ivan Grganič iz Preddvora v .znančevi garaži propravljal avtomobil. Ko je z avtogenim aparatom varil spodnjo stran karoserije, se je notranjost avtomobila vžgala. Ogenj je avtomobil uničil, še preden so prišli na pomoč gasilci. Gmotna škoda znaša 100.000 dinarjev. Tatjana Nikolić iz Šenčurja je stara 13 let: »Že osmo leto pobiram krompir pri KŽK. Zaslužek je dober, čeprav je treba pridno delati in še vroče je. Lani sva s sestro zaslužili 16.000 dinarjev. Stanujemo zraven posestva pa nam upravnik vsako leto pove, kdaj se začne delo. Denar porabiva za šolske knjige, za obleko pa še za kaj drugega. Nekaj denarja pa je lepo imeti tudi prihranjenega, da ni treba vedno prositi mamo za žepnino.« Darko Bukovnik je star 12 let: »Doma sem iz Travnika v Bosni in sem na počitnicah v Vogljah pri očetu. Ker gredo na polje drugi otroci, sem se jim pridružil. Včeraj sem začel popoldne ob petnajstih. Ker sem se še malo privajal, sem do večera nabral osem gajbic. Danes pa sem od jutra do devetih nabral že 6 gajbic. Normo sem si postavil vsaj dvajset gajbic dnevno, če mi bo pa uspelo nabrati 30, bo pa še Janez Ajdovec iz Še_ je star 11 let: »Prijatelj mi je vedal, da pobira krompir Kmetijsko živilskem kon pa sem se odločil, da bom sil zaslužiti kakšen dinar, dobro mi gre od rok in Vsak bom nabral kakih 20 gajbic. bom dokler bo treba, razen dni, ko bomo pri mami pospravljali krompir. Takrat pomagal doma. Ker nas j« polju veliko, je laže delati. Do*|_ pobiralcev je starih pribliiD toliko kot jaz in zato delo ni tak: dolgočasno.« L. Bogataj V Preddvoru irradijo - PreddvorČani so se vneto lotih gradnje no*' turistične poslovalnice. Po dobrem mesecu je bila poslovalnica že pe? streho. Pričakujejo, da bo do krajevnega praznika Se nared. - P Stražišče - Pred dnevi so odprli prenovljeno pošto v Stražišču. Stara pošta je v Stražišču poslovala preko štirideset let inje bila v tem času le enkrat prenovljena. Od lani je zaradi večjega prometa odprta ves dan, saj v KS Stražišče živi že okrog 4500prebivalcev. Obnova pošte je imela veliko podporo pri krajevni skupnosti v Stražišču in podjetju Domplan. Izvajalec del je bil PTT servis iz Ljubljane. Delavci so vsa dela opravili prej kot v enem mesecu. Foto: V. Primožič Turistični kamen spotike Tržič - V času turistične sezone se je val turistov, kot vsako leto, zgrnil tudi na nič hudega sluteči Tržič. Vanj namreč zapelje kar precej tujih gostov, ki zaradi zastarelih avto-% kart in nepoznavanja prometnih smeri iščejo pot do Ljubelja skozi Tržič. Čeprav sodobna cesta Podtabor—Ljubelj le na daleč pomaha Tržiču, je na marsikateri tuji karti še vrisana skozi mesto. Tujci se torej zaradi lastne nerodnosti znajdejo v Tržiču, a s tem se jim ne obeta nič dobrega. V križišču pred avtobusno postajo so v veliki dilemi: naravnost ali levo? Navada je, da popotnik domačine povpraša o pravilni smeri. A med po vprašanimi Tržičani so tudi šaljivci, ki turiste radi pošljejo naprej proti Slapu in Jelendolu ali levo na Ravne. Naj se malo vozijo, saj imajo cenejši bencin kot mi, pravijo takšni »kvazi« turistični vodniki. Slej ko prej turisti ugotovijo, da so zašli ter se vrnejo nazaj do Bistrice in nekako, ob prijaznejših nasvetih drugih Tr-žičanov, najdejo pravo pot na Ljubelj. Vse pa kaže, da razen slaboumnih šal o »pravi poti« do Ljubelja v Tržiču ne mislijo kaj dosti na tiste tujce, ki jih pot slučajno ali namenoma zanese v njihovo mesto. Turistična ponudba v Tržiču je, žal, takšna, da zadrži le kakšnega prestradanega ali obupno žejnega turista, ki ima dober želodec in utrjene noge, da sploh kaj najde za pod zob. O reklamnih tablah, ki bi turiste vabile v sicer zanimiv in privlačen Tržič, seveda ni duha in sluha. In tako se, žal, največkrat sodobnim nomadom Tržič vtisne v spomin kot precej negosto-Ijuben kraj ob poti na Ljubelj, v katerega so bolj zašli kot prišli. BLAGOVNICA FUŽINAR — Jesenice Gorenjski sejem od 6. 8. do 16. 8. 1982 hala A široka potrošnja ogrevalna tehnika sejemske cene dostava do doma potrošniško posojilo LTH — toplotne črpalke Telefon na razstavnem prostoru 064-28-392 Obvestilo Kinološkega društva Bled Kinološko društvo Bled — Lesce prireja pod pokroviteljstvom TD Bled nastop šolanih psov 14. avgusta 1982 ob 17. uri na nogometnem igrišču na Bledu. Kinološko društvo Bled-Lesce Julka Fortuna iz Podlipe pri Vrhniki je prav gotovo ena izmed čipkaric, ki veliko dela posveča čipkarstvu, učenju mladih in popularizaciji te domače umetnosti. Navdušuje se nad tem, da se mladi vedno bolj vključujejo v čipkarske krožke. V Žireh in Gorenji vasi je poučevanje že tako zaživelo, da se prijavi v krožke več učenk, kot jih lahko sprejmejo. Ker je v začetku primanjkovalo kleklarskega pribora, je sama pričela izdelovati »punkeljne«, spoznala pa je tudi izdelovalca »klekel-nov« in košaric, tako da sedaj pri njej vsak lahko dobi pribor za kle-klanje Izdeluje tudi majhne spominke v obliki punkeljčkov na katerih je tudi ročno izdelana čipka. Dela ji ne zmanjka. V dneh pred kmečko ohcetjo je pripravila razstavo svojih izdelkov v Ljubljani. Vsem, ki so kdaj znali klekljati, pa svetuje, naj del svojega prostega časa ponovno posvetijo izdelovanju čipk, ki so še vedno najlepši okras vsakega stanovanja. V. Primožič Svečanost pod Blegošem Poljane — Lovska družina iz Poljan nad Škof j o Loko bo v nedeljo, 8. avgusta počastila spomin partizanov, ki so padli leta 1942 v nemški ofenzivi na Blegoš. Zbor udeležencev, na katero so posebej vabljeni borci Poljanske čete, bo ob 9. uri na Kalu pod Blegošem. Prireditev se bo začela s položitvijo vencev k spomenikom na Ožbirjevih robeh in na Kalu. Slavnostni govornik bo predsednik občinske skupščine Škofja Loka Matjaž Cepin. Kulturni program bodo pripravili nonet Blegoš, recitatorji iz osnovne šole v Gorenji vasi in partizanski harmonikar. Po slovesnosti se bodo navzoči povzpeli do koče na Blegošu, kjer bo nastopila folklorna skupina iz Javonj. . __ L. B. bolje. Za gajbico plačajo narjev in bo zaslužek kar Za denar bom kupil potrebščine in mogoče še gega. Ne vem še, kaj si b< zaželel.« Na poljih Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske so začeli pospravljati krompir. Letina je dobra. Ker pa je na nekaterih E oljih zemlja preveč pomešana s amenjem, morajo na pomoč poklicati pobiralce. Predvsem so se odzvali šolarji, zlasti iz okolice Kranja in Šenčurja, ki bodo tako v počitniških dneh zaslužili denar za šolo, za žepnino ali za izpolnitev želja, ki so za žepe staršev prevelike.