GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVIII. KAMNIK, 4. APRILA 1988 • S seje OK ZKS Kamnik Pri urejanju prostora poudarek strokovnosti in zakonitosti S poročilom, ki ga je izvršni svet predložil občinski skupščini v zvezi z urejanjem prostora in problemi, ki se pojavljajo na tem področju, člani občinskega komiteja ZKS niso bili zadovoljni. V poročilu bi bilo po njihovem mnenju treba bolj podrobno razčlemb vzroke za zastoje pri oblikovanju prostorskih aktov v naši občini. Nihče še ni pojasnil, kje so razlogi za neusklajenost naših prostorskih aktov z republiškimi usmeritvami. Urejanje prostora je tako pomembno vprašanje, ki ima lahko hude posledice za razvoj na posameznih področjih, zato ga ni moč odpraviti z nekaj splošnimi, načelnimi ugotovitvami. Zagotoviti moramo, da bodo delegati občinske skupščine dobili zelo določna pojasnila na odprta prostorska vprašanja. Primer Novega trga se ne bi smel več ponoviti, pač pa bi se morali iz njega naučiti vsaj to, kako bi morali v bodoče prostorska vprašanja predstavljati delegatom. Temeljito je treba analizirati vzroke sedanjih zapletov in ugotoviti, ali gre za nestrokovnost ali namerno izigravanje zakonov. Komite se je zavzel tudi zato, da bi morali izvršni organi in strokovna služba občine posvetiti večjo skrb hitrim, jasnim in razumljivim odgovorom na vprašanja, ki jih postavljajo delegati v občinski skupščini. Povod za to je bilo delegatsko vprašanje delegacije KIK, ki že nekaj mesecev čaka na odgovor, pa ga tudi V gradivu za marčevsko sejo občinske skupščine ni dočakala. Potem se pa vprašujemo, zakaj nam vse bolj upada aktivnost in v zadnjem času tudi udeležba, tudi v zboru združenega dela. F. S. Kurirčkova pošta pri predsedniku 24. marca so pionirji naše občine v Komendski Dobravi prevzeli kurirčkovo pošto od šišenskih pionirjev. Štiri dni je torbica potem potovala med pionirji vseh kamniških osnovnih šol in njihovih podružnic. Pionirji - kurirčki - so si dajali med sabo različne naloge (malo spremenjen koncept kurirčkove torbice). Niso več pisali pisma z fco(/ ali manj podobno vsebino, ampak so pionirji odgovarjali na vprašanja, ki jim jih je zastavila šola, od katere so prevzeli pošto. Seveda so potem tudi oni zastavili vprašanje naslednji šoli. 28. marca so ob 12. uri na Črnivcu kurirčkovo torbico predali pionirjem mozirske občine, istega dne zjutraj pa so pionirji Osnovne šole Frana Albrehta torbico s posebnim sporočilom za pionirje sosednje obči' ne prinesli v podpis tudi predsedniku skupščine obeme Kamnik. Foto: R. GRČAR • S seje združenega dela in zbora krajevnih skupnosti »Kje pa piše, da moramo sprejeti prav vsak odlok?« • S seje izvršnega sveta Čeprav je kazalo, da bo glavna tema tokratne skupščine kultura, se je zadnja skupščina pred volitvami iztekla čisto drugače. Že na seji zbora združenega dela, kjer naj bi kot četrti zbor tokrat pri obravnavi zgoraj omenjene teme sodelovala tudi skupščina kulturne skupnosti, se je izkazalo, da je slednja nesklepčna, ker je kar štirinajst delegatov kulturne skupnosti manjkalo. Tako so se odločili, da obravnavanje problematike v kulturi prestavijo na eno naslednjih sej skupščine, vsekakor pa do takrat, ko bo pripravljena natančna strokovna analiza vseh elementov, ki se v kamniški občini profesionalno ali amatersko ukvarjajo s kulturo. Analizo naj bi pripravila delovna skupina v kateri bodo predstavniki izvršnega sveta, kulturne skupnosti, sodeloval pa naj bi tudi novoustanovljeni Svet za kulturo, znanost in izobraževanje pri občinski konferenci SZDL. Prav omenjeni svet pri socialistični zvezi je na osnovi razprave o problematiki in uspešnosti delovanja kultuie v Kamniku predlagal, daje Pri gradnji zdravstvenega doma se še zatika Dograditev zdravstvenega doma Kamnik je ena od prednostnih na-'°g v družbenem planu naše občine v tem srednjeročnem obdobju (preračun za II. fazo je ocenjen na 2-193.667 dinarjev), a direktor zdravstvenega doma, Vladimir °Kznik, je na zadnji seji izvršnega sv«a povedal, da je v tem trenutku fajvečji problem zemljišče in gradbeno dovoljenje. »Ker ne moremo pokrivati celotne finančne konstrukcije, smo se °rve izboljšave že vidne. Ob zadnjem obisku smo namreč opazili delavca, ki je nasipaval cesto do gradu, v zgradbi pa ljudi, ki so vneto pobirali smeti in jih zunaj tudi zažigali. Kaj to pomeni, smo vprašali SVETOZARJA STJEPANOVIČA: »Tako kot vi vsi, tudi sam upam, da bo gostišče na Starem gradu z mojo pomočjo spet zaživelo. V najem sem ga namreč dobil za dobo tridesetih let, kar je do- volj dolgo doba, da Staremu gradu vsi skupaj povrnemo sloves, ki ga je nekoč že imel. Nanj bi rad privabil vse sprehajalce, ki so ga nekoč že obiskovali in morda mi bo to uspelo že do začetka poletne sezone. Da se razumemo: letos bodo gostje postreženi le z osnovnimi okrepčili, ki jih zahteva tako lepa izletna točka, kaj več jim bomo ponudili v naslednjih letih.« Stari grad torej prihodnost ima, kako pa vidijo njegovo sedanjost naključni in ne-naključni sprehajalci, pa preberite v anketi! VALENTIN PRNAVER: »Slišal sem, da so v objekt ha Starem gradu že začeli vlagati. Zadnji čas, saj so se ga ljudje začeli že skoraj izogibati; pred-vem zaradi zelo zanemarjenega izgleda. Menim pa, da brez podpore občinskih struktur ne bo šlo. Če smo v Kamniku končno spregledali, lahko na dečo nežo ljubljanske televizije. Kot kaže niti nasveti niti graje ne pomagajo in zato je težko biti pameten. Skratka, Stari grad je nekakšno ogledalo kamniške občine.« ANKA LAH: »Situacija nikakor ni rožnata, kar se lahko vsak, ki pride sem gor, prepriča na lastne oči. Z možem vsak teden vsaj enkrat prehodiva to Starem gradu spet pričakujemo prvomajski golaž.« DANILO BELŠAK: »Zelo lepa izletna točka, a preveč zanemarjena. Izpustili smo jo iz rok, pa je podivjala. Mene boli, da je tako lep kraj že več kot dvajset let praktično odtujen od občine, kljub izredno ugodni legi in dobri dostopnosti. Vendar, Stari grad je legenda in mene pritegne - kakršenkoli je.« BARBARA JANČAR: »Lahko rečem, da mije narava tu gori všeč, vse ostalo pa je obupno zapuščeno in zato s fantom ne zahajava često sem gor. Danes sva slučajno tu, vzrok pa je slaba volja, ki jo je lažje pregnati v naravi, kot pa v mestu, ki mi je kljub rahli neurejenosti zelo blizu. Mislim, da se edino v njem počutim res doma.« VOJKO (priimka nam ni zaupal): »Kaj naj rečem; vse skupaj je velika svinjarija in neodgovornost. Objekt miruje že dolga leta, nagrajen je bil z bo- pot in moram reči, da je slika vedno bolj, recimo motna. Vsak teden je nekaj na novo razbito ali razdejano in prav ugibava že, kdaj se bo to nesmiselno uničevanje končalo. Predvsem bi bilo treba pridobiti sposobnega človeka, ki bi znal ponuditi več, kot svež zrak in prelepo okolico ter urediti cesto, ki pelje na vrh.« IZIDOR PERHAVEC: »Zaradi razno raznih vzrokov nas pot ne zanese več tako pogosto sem gor, kot nas je včasih. Ta neurejenost nas ne pritegne, pa tudi »ponudba« je kaj slaba. Na vsak način je bilo bolje pred leti, ko je Planinsko društvo upravljajo s Starim gra- dom'in je vsako soboto in nedeljo napolnilo ta prostorček. Takrat je bilo tu vzdušje, kakršno je zdaj na Šmarni gori. Kaj pa danes, tovorne žičnice ni več, cesta je slaba, sem gor zaidemo le še po nedeljskem kosilu, da se znebimo odvečnih kalorij.« To je bilo le nekaj utrinkov iz živahnega nedeljskega popold1 neva na Starem gradu. Ljudje so radi govorili o njem, predvsem o njegovi preteklosti in to dokazuje, da ga imajo še vedno radi, da je še vedno kamniški simbol, čeprav se v svoji goloti nič kaj radostno in ponosno ne dviguje nad mesto. Raje se je skril za smreke! MATIC ROMŠAK Novi karti V veliko zadovoljstvo nam je predstaviti kar dve kartografski deli hkrati: »Pregledno karto občine« in »Načrt mesta Kamnik«. Karti je kartografsko obdelal Geodetski zavod SRS v Ljubljani, založil Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, tiskalo pa časopisno podjetje DELO. Karti imata turistično izvedbo, zloženi sta v priročni format in se vključujeta v enotno oblikovanje za vse občine Slovenije. Karta občine se razlikuje le v imenu in obrisu občine od tovrstnih kart. Druga dopolnjena izdaja Občinske karte (prva iz leta 1978) je v merilu 1:50000. V primerjavi s predhodno, ki ima predvsem standardno vsebino, se nova ponaša s poudarjenimi turističnimi prvinami. Brezprašne poti se lepo ločijo od ostalih. Dodana so Športna igrišča, označeni spomeniki NOB ter kulturne, arhitektonske, sakralne, umetnostne in druge naravne znamenitosti in objekti. Označene so gostilne, kmečki turizem in drugo. Uporabna je tudi za strokovno delo, saj vsebuje mejo KS, katastrskih občin, višinsko predstavitev. Načrt mesta Kamnik je tretja dopolnjena izdaja (prva leta 1978, izdanega leta 1980). Načrt je po obsegu večji od prejšnjih: južno sega od Šmrace in Volčjega potoka, severno do Vrhpolja in Mekinj. Zaradi tega obsega je uporabljeno merilo 1:8000. Ima označena stavbe, imena ulic in krajevne skupnosti. Barvno se ločijo stanovanjske od javnih in industrijskih zgradb. Posebej so označeni kulturni in zgodovinski spomeniki, športna igrišča, predvidene pozidave itd. V tekstualnem delu je kratka predstavitev mesta in njegovih kulturnih znamenitosti ter abecedni seznam vseh ulic. Zanimiv je ovitek, na katerem je helikopterski posnetek Titovega trga s Frančiškanskim samostanom in lipov list, znak vključevanja Kamnika v turistično ponudbo Slovenije. Za posebno strokovno rabo so petstotim izvodom dodane še hišne številke, ki sicer karto obremenijo, vendar ji ne vzamejo lepote. Zal imata obe karti, mestna kot občinska, hkrbtni strani ne-potiskani, zaradi skopo odmerjenih sredstev, kljub temu pa bosta našli mesto med ostalimi tovrstnimi publikacijami in v knjižnih policah in žepih obiskovalcev in ljubiteljev Kamnika z okolico. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Garsonjero najame tzoura-ženka. Tina Arnež, Preddvor 64, 64205 Preddvor, tel. 831-142. Ugodno prodam bas kitaro »tajfun«. Matjaž Balantič, Županje njive 8a, 61242 Stahovica. Na kamniških Žalah prodam grob. Nuše Škrjanc, Aljaževa 22, Ljubljana. Imamo zahtevno vodovje Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava bo zabeležila prihodnje leto 15 let obstoja. Je največja območna vodna skupnost v naši republiki. Sega od Kolpe do Kamniških planin ter od Cerkniškega jezera do vključno občine Hrastnik. Tako kot je po obliki raznoliko ozemlje, na katerem deluje s svojima izvajalskima organizacijama VGP Hidrotehnik in Podjetje za urejanje hudournikov, je svojsko tudi vodovje, ki prihaja na dan na njenem ozemlju ali pa priteče od drugod. Z vodnogospodarskim svetovalcem OVS Ljubljanica--Sava, dipl. inž. Štefanom Horvatom, smo se pogovarjali o nalogah, ki jih je ta samoupravna interesna skupnost materialnega značaja - zajema 18 občin - uresničila v letu 1987 ter izpostavili še nekatere aktualne zadolžitve, S kolikšnimi sredstvi je razpolagala vaša skupnost v letu 1987 za svoj in slovenski program? »Prejeli smo 15,177 milijard dinarjev prihodka. To nam je omogočilo redno združevanje sredstev pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije ter izvedbo vzdrževalnih del'na vodotokih in razdelitev dotacij nekaterim zunanjim uporabnikom vodnogospodarskih sredstev.« Omenili ste le vzdrževalna dela. Kako pa je bilo z investicijskimi zadolžitvami? »Lani smo zaključili največjo naložbo preteklega srednjeročnega obdobja in sicer dovodni rov ter pregrado v Prigorici pri Ribnici. Oba objekta sta vredna ogleda. Imata tudi uporabno dovoljenje. Dovodni rov nas je stal 605 milijonov dinarjev, pregrada pa 450 milijonov dinarjev. Cene so seveda iz časa gradnje. Objekta varujeta pred poplavami Ribnico in Kočevje ter obsežno ozemlje med obema mestoma. Podobno pregrado nameravamo zgraditi tudi v občini Ljubljana Vič-Rudnik in sicer na Božni nad Polhovim Gradcem. Ta naj bi varovala pred visokimi vodami jugozahodni del Ljubljane. Vreme-noslovci namreč napovedujejo deževna leta. Lani smo uredile tudi glavno odvodnjo na melioracijskem območju Radomlja I v domžalski občini. Dela potekajo sedaj že na _drugem delu tega melioracijskega področja. Prva so stala 860 milijonov dinarjev.« Kako pa je bilo z realizacijo programa vzdrževalnih del? »VGP Hidrotehnik in Podjetje za urejanje hudournikov sta v skladu s predlogi zelo delavnih občinskih delegatskih konferenc opravila v glavnem vse dogovorjene naloge. V ta namen je potrošil VGP Hidrotehnik 2740 milijonov, PUH pa 980 milijonov dinarjev.« Pogosto mešajo pojma vodno in komunalno gospodarstvo. Prvo skrbi za vodovje, drugo pa tudi za vodovode. Kakšno je sodelovanje med tema dvema panogama? »OVS Ljubljanica - Sava je lani po svojem pravilniku sofinancirala tudi objekte za oskrbo s pitno vodo. Zanje je namenila 1603 milijone dinarjev. Z veseljem ugotavljamo, da so bile realizirane vse potrebe krajevnih skupnosti.« Podoben (ne)sporazum kot pri oskrbi z vodo je tudi pri čiščenju voda. Kakšno pa je tu razmerje ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN OBČINE KAMNIK 6.-9. april 1987 Program: SREDA, 6. aprila ob 19. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik Gledališka skupina ŠKD SENŠRM, Kamnik Moliere-Vildrac: PRILOŽNOSTNI ZDRAVNIK Režija Tina Romšak ČETRTEK, 7. aprila ob 19. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik Gledališka skupina KD Srednja vas H. Brighouse: HOBSON V ŠKRIPCIH Režija Zdenka Klančnik PETEK, 8. aprila ob 10. uri Kulturni dom, Duplica Dramska skupina SKD OŠ Komenda-Moste F. Milčinski: BUT ALCI Režija Tanja Balantič ob 16. uri Velika dvorana kina DOM, Kmanik Gledališka skupina KD Ivan Cankar, Šmartno Moličre: PRILOŽNOSTNI BOLNIK Režija Franc Hribar ob 19. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik Gledališka skupina KD Janez Čebulj, Komenda Š. Jarko: GOSPOSKA KMETU A Režija Valter Horvat SOBOTA, 9. aprila ob 16. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik Gledališka skupina KD Zgornji Tuhinj L. Štandekar: PREVARA Režija Marija Kadunc ob 19. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik Gledališka skupina DKD Svoboda, Duplica M. Mikeln: Satirični kabaret ZARADI INVENTURE ODPRTO Režija Franc Štebe Po zadnji predstavi bo slovesen zaključek srečanja s podelitvijo priznanj. Vstopnice za vse prireditve bodo naprodaj pred vsako predstavo pri blagajni kina DOM (tel. 831-440 zvečer), rezervirate pa jih lahko tudi na ZKO Kamnik, Titov trg 20, tel. 831-616, kjer vam bomo za ogled vseh predstav ponudili tudi abonmajsko vstopnico po ugodni ceni 5.000 din. ★ ★ ★ NASLEDNJA REDNA PREDSTAVA GLEDALIŠKEGA ABONMAJA: ČETRTEK, 14. aprila '88 ob 14.30 in 20. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik Dominik Smole: ANTIGONA. (...) »Na kaj se v svetu pod praznim nebom sploh še lahko sklicuje Antigona, na kateri višji kriterij in na katero moralo med ljudmi, ki so - kot govori Smoletovo besedilo - .prepametni, da bi ohranili vero v bogove', a tudi .prešibki, da bi verovali vase'«? (A. Inkret) Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja. Režiaj Matjaž Zu- • pančič. Za popoldanski in večerni gledališki abonma TER ZA IZVEN. Zaradi prireditev, organiziranih v Kamniku v okviru programa II. otroškega turističnega festivala Slovenije (petek, 15. aprila), sta gledališki gostovanji IZJEMOMA V ČETRTEK! * * ★ SOBOTA, 16. aprila '88 ob 20. uri Velika dvorana kina DOM Kamnik SKUPNI LETNI KONCERT ŽENSKEGA IN MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA DKD SOLIDARNOST KAMNIK Zborovodkinji: Karla Urh in Ivica Ropaš ★ * ★ SREDA, 20. aprila '88 ob 20. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Otvoritev razstave slik HANDUA BEHRIČA. Razstava bo odprta do4. maja, vsak dan od 10.-12. in 17.-19. ure, sobota le dopoldne. VLJUDNO VABLJENI! med vodnim in komunalnim gospodarstvom? »Postopamo podobno kot pri objektih za oskrbo z vodo. Lani smo za sofinanciranje (do 30%) čistilnih naprav porabili 1,661 milijard dinarjev. Največ denarja smo dali za ljubljansko osrednjo čistilno napravo in sicer 691,8 milijona dinarjev. Toliko, kot je Ljubljana potrebovala. Sofinancirali smo tudi začetek gradnje čistilne naprave v Vnanjih Goricah. Z našo akcijo pa smo realizirali že del naloge, ki jo Zvezi vodnih skupnosti Slovenije nalaga prvo dopolnilo k njenemu srednjeročnemu planu. To opredeljuje sofinanciranje (do 60%) industrijskih in komunalnih čistilnih naprav v porečju Save pred hidroelektrarno Vrhovo pri Radečah. Iz naših sredstev in denarja IUV Vrhnika smo postavili industrijsko čistilno napravo v IUV TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji.« Ta čistilna naprava je že narejena. Kaj pa druge? »Poleg omenjene čistilne naprave v porečju Save so lani prejeli denar še investitorji I. faze modernizacije mokrega postopka separacije REK Zagorje, čistilne naprave v ISKRA Trbovlje ter I. faze reciklaže odpadne vode pri farmi Ihan.« Kako pa ste bili zadovoljni z delavnostjo delegatskih konferenc za skupščino OVS Ljubljanica-Sava? »Mislim, da smo ena redkih samoupravnih interesnih skupnosti, ki je lahko ponosna na svoje delegate. Resnično tvorno sodelujejo pri nastajanju in izvrševanju planov. Če je pri tem svoj čas nekoliko klecala ljubljanska delegatska konferenca, moram reči, da se je tudi ta krepko postavila na noge in da intenzivno sodeluje v naši dejavnosti.« STANE JESENOVEC Od besed k dejanju Če so se krajani Nevelj in drugi Kamničani leta in leta hudo vali zaradi nezainteresiranosti odgovornih za postavitev spominske table na Mamutovem mostu, to od 18. marca ne bo več mogoče. SO. obletnica odkritja edinega v celoti ohranjenega okostja mamuta v srednji Evropi, je namreč spodbudila Turistično društvo Kamnik in Krajevno skupnost Nevlje k skupni akciji. Njen mane« je bil - primerno obeležiti kiaj najdišča in še enkrat obuditi spomin na velike može, ki so sodelovali pri odkopavanju in re-stavriranju okostja. Po uvodnem govoru predsednika TD Kamnik, dipl. ing. Slavka Ribaša, nam je vsa dela še enkrat pričaral dr. Miloš Levič-nik, takrat študent prava in vodja izkopa okostja. Slovesnost, ki se je udeležilo veliko krajanov in še več osnovošolcev iz Nevelj, Mekinj in Kamnika, se je nadaljevala z odkritjem spominske plošče. Odkril jo je predsednik KS Nev-lje, Jože Rak, potem pa mikrofon prepustil mladim Nevljanom, ki so se predstavili s prikupnim kulturnim programom. Še nekaj besed o zgodovini Nevelj, ki se omenjajo že leta 1287. Po ustnem izročilu je bil nekoč svet do Kamnika pod jezerom in se je zato tukajšnja cerkev imenovala Sveti Jurij ob jezeru. Zgrajena je bila najbrž že v 12. stoletju in je bila prvotno kamniška župna cerkev. V njej sta dve grobnici, v katerih so pokopani graščaki s Starega gradu. Zanimiva je tudi krstna kapela, ki jo je uredil mojster Plečnik. Ko je 1563. leta v Kamniku razsajala kužna bolezen, so v Nevljah zgradili infekcijsko bolnišnico, ki je pokrivala potrebe celotnega okraja. Še po nemški okupaciji, leta 1941, pa je v Medmeševi hiši nekaj časa delovala partijska ciklo-stilna tehnika, ki sta jo pred vojno ustanovila Ludvik Pezdir in Roman Potočnik. Naj teh nekaj skopih podatkov obogatim še z opisom odkritja groba, leta 1928, na Romaškovi njivi. Najpomembnejša najdba je bila čelada negovskega tipa. Izkopal jo je delavec Kregar, ki je imel to parcelo takrat v najemu. Povedal je, da je čelada ležala približno 70 centimetrov globoko, skupaj z dvemi suličnimi ost- mi in cevasto železno sekiro. Leta 1935 je najditelj čelado, s spremnim materialom vred, izročil svetniku Sadnikarju, ki jo je potem hranil 23 let. Ob slovesni otvoritvi ceste I. reda Ljubljana - Zagreb pa je ta italsko - etruš-čanski predmet še zadnjič zamenjal lastnika. Podarili so ga namreč tovarišu Titu, ki je otvoril cesto. Danes je čelada v Muzeju 25. maj v Beogradu. Po tej kratki predstavitvi delčka zgodovine Nevelj, naj omenim še razstavo, ki bo od 23. marca odprta v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Kasneje bo prenesena tudi v Kamnik, povedala pa vam bo marsikaj o prazgodovini in mamutih, kar smo mi, zaradi pomanjkanja prostora, morali izpustiti. MATIC ROMŠAK Mladi fotografi razstavljajo v Ideji Sodelovanje oziroma pomoč nekaterih delovnih organizacij, trgovin, gostinskih lokalov umetnostnim tvorcem postaja vse bolj običajna. Prenos umetnin iz galerij, koncertnih dvoran, gledališč, ipd. v vsakdanje okolje postaja tako del našega vsakdana in Približuje umetnost širši publiki. Tako je tudi kamniška Ideja * svoji novi prodajalni na Kidričevi ulici omogočila mladinskemu kulturnemu društvu Pedenj-možic razstavo mladih kamniških amaterskih totografot. Otvoritveni govorec Janez Majcenovič je nanizal nekaj podatkov, ki so zanimivo naključje v zvezi s stavbo, kjer je razstava Postavljena. Arhitektonsko izredno zanimivo hišo, ki odpira vhod v staro mestno jedro Kamnika oziroma Šutne, je Ideja okusno prenovila za poslovne, trgovske in gostinske namene. Tako se je ohranila starodavna kamniška hiša, ki so jo takozvani »urbanisti« že hoteli porušiti. Tu je bila nekoč znamenita gostilna Pri Krištofu. Nekako v tem času je prav tu, na Šutni, kaplanoval Janez Pu-har, vsestransko izobražen mož, ki se je ukvarjal z literaturo, glasbo, slikarstvom, posebno pa s fiziko in kemijo, ki sta ga privedli v fotografske raziskave. Okrog leta 1841 je odkril epohalen izum, postopek fotografiranja na steklene plošče. Njegova skromnost in pomanjkanje sredstev sta glavni vzrok,.da so o njegovem izumu zvedeli javno šele leta 1849, medtem ko njegovo ostalo delo še danes ni popolnoma raziskano. Za Puharjem je ostalo komaj nekaj fotografij in spominov, kdo ve, morda si je kdaj pogasil žejo v tej hiši na Šutni...? Na razpis MKD Pedenjmožic so se javili mladi fotografski en-tuziasti, daljni Puharjevi nasledniki in tako razstavljajo: Brane Bičanič, Nejka Drolec, Stane Kočar, Martina in Matjaž Ozi-mek, France Štele, Marko in Primož Trobevšek ter Miha Zabret. Razstavljene fotografije zastopajo skoraj vse klasične žanre (portret, akt, krajina). Izstopajo zanimivi detajli aktov in študijski portreti, med temi celo en barvni, avtorice Martine Ozimek. Ostali motivi so predvsem različni izseki iz narave v razponu od drobnega detajla do krajinske panorame, v klasičnem fotografskem pristopu do že tudi eksperimentiranja. DUŠAN LIPOVEC Zlati glas Predstaviti želim mlado, 19-letno Brigito Vrhovnik. Mnogi je sicer še ne poznajo: je članica ansambla »NAGELJ«, kjer prepeva nekaj manj kot leto dni. In zakaj želim predstaviti ravno njo, čeprav pri nas prepeva mnogo deklet? Zato, ker ima izreden pevski talent in smisel za vse zvrsti petja. Brigita prepeva odkar pomni, vendar pa je vedno pela le zase, v javnosti je prvič nastopila nekako pred 4 leti. Takrat je pričela Peti v cerkvenem zboru v Nev-'jah, kjer je njen izreden talent odkril tamkajšnji organist Franc Berlic in ji predlagal, naj se izpopolni s šolanjem. Brigita je njegov nasvet upoštevala in se vpisala v Glasbeno šolo v Kamniku, kjer je v letu dni končala dva letnika teorije, sedaj pa študira solo petje pri prof. Paulinovi. Svoj glas bi namreč rada izšolala Za operno petje, in ker sem jo sama slišala peti, mislim, da ji bo to gotovo uspelo. Njena uspešna pevska pot se pravzaprav že pričenja in ostaja ji zelo malo prostega časa, pa še tega porabi za petje, pisanje pesmi in igranje na kitaro, ki se je je naučila igrati sama. Z ansamblom »NAGELJ« gosfujejo po vsej Sloveniji in marsikdaj mora izkoristiti tudi svoj dopust, da se gostovanja lahko udeleži. Sicer pa imajo v »Utoku«, kjer je zaposlena, dovolj razumevanja za njeno petje. V ansamblu prepevajo predvsem narodno-zabavno glasbo, predstavijo pa se tudi z lastnimi skladbami, jeseni nameravajo izdati svojo kaseto. Drugače pa se Brigita ukvarja tudi s samostojnimi nastopi na raznih kulturnih prireditvah v krajevnih skupnostih in šolah, kamor jo povabijo. Sodelovala je tudi na prireditvi »Glas mladih 85«, kjer so jo opazili člani nekaterih ansamblov, ki sojo povabili k sodelovanju. Brigita se je odločila za »NAGELJ« in pravi, da ji ni žal, ker se resnično dobro razumejo. O tremi, tej večni nadlogi vseh, ki javno nastopajo, pravi, da tremo sicer ima, a le-ta z nastopi mine. Njeno petje je zaenkrat sicer še amatersko, čeprav se njena pevska kariera že začenja; za profesionalno petje je namreč potrebna akademija. Ampak z vztrajnim delom ji bo tudi to uspelo in gotovo bomo še slišali o njej. MAJA Srečanje z indijsko glasbo Telovadnica, polna otrok. + * * Hrup je nenadoma zamrl. Slišalo Se je samo še silno šepetanje. Naš Bost, Martin Lumbar, je začel govoriti. Zanimanje je vedno bolj naraščalo in tudi tistega šepeta ni "ilo več. Ta človek, ki je živel v nam čisto tuji deželi, je po Indijancih povzel mnogo stvari. Pripovedoval nam je o indijskih navadah, izrekih in seveda o indijski glasbi, ki je bistvo njegovega življenja. Predstavil nam jo je skupaj z značilnimi indijskimi nacionalnimi instrumenti. Osupnili Srno nad neverjetnim posluhom m nežno ubrano indijsko glasbo, zadrževali smo dih, da ne bi preslišali niti najtišjega zvoka. Marsikaj, kar se učimo v šoli, "itro pozabimo, tokrat pa smo °dnesli s seboj nepozabno srečale z indijsko glasbo. MANCA 1RT Novinarski krožek OŠ Duplica Namesto vsakoletne proslave ob kulturnem prazniku, je letos naš program popestril Martin Lumbar, ki nam je pobliže predstavil indijsko glasbo. »Indija je dežela nasprotij. Ob ravnini, brez konca, so visoka gorovja, ob puščavi tropski pragozd, ob bogastvu revščina«, je povedal Martin Lumbar, študent indijske glasbe, ki nam je predstavil tudi dva indijska inštrumenta. Prvi se imenuje sitar in je v daljnem sorodu z našo kitaro. Narejen je iz poljske buče. Za izdelavo tega inštrumenta sta potrebna dva meseca dela. Drugi instrument so table, indijski bobni. Nanje nam je nekaj zaigral in dokazal, da moraš biti za igranje na table kar precej spreten. V drugem delu programa nam je zapel pesem, ki je pripovedovala o stvarjenju sveta. Pel je z lepim, visokim glasom in z njim očaral tudi najzahtevnejšega poslušalca. Ko je pel, je sedel na rdeči preprogi in božal strune sitarja, iz katerega je izvabljal čudovite zvoke, ki so se zlivali v značilno indijsko melodijo. Na koncu nas je naš gost pozdravil z indijskim pozdravom. V tej uri smo spoznali, da so Indijci drugačni kot mi, Evropejci, da imajo povsem svoje običaje in poglede na svet. Zahvaljujemo se vsem, ki so omogočili, da smo spoznali nekaj novega o življenju na drugem koncu sveta, še prav posebej pa Martinu Lumbarju, ki nas je. s svojim obiskom lepo presenetil. NATAŠA ŠKORJANC .novinarski krožek OŠ Frana Albrehta NEGOVSKA ČELADA, NAJDENA NA ROM ŠAKO VI NJIVI.' TABLA, KI BO ODSLEJ SPOMINJALA KRAJANE IN TURISTE NA NAJDENO OKOSTJE MAMUTA dr. MILOŠ LEVIČNIKJE ŠE ENKRAT OBUDIL SPOMIN NA DOGODEK PRED 50. LETI Očiščevalna akcija Neveljski osnovnošolci smo imeli akcijo. Ob pot osmih smo se zbrali pred šolo. Obuti smo bili v gumijaste škornje. S seboj smo imeli palice, ki so imele na koncu žebelj nekateri pa so prinesli grablje. Imeli smo tudi dve samokolnici in mnogo pridnih rok. Ko smo bili vsi zbrani, smo odšli proti Mamutovemu mostu. Ena skupina učencev je očistila oba bregova Nevljice od mostu proti Kamniku, druga pa od mostu navzgor proti Vrhpolju. Deklice smo pobirale odpadke na desnem Bregu, dečki pa na levem. Očistili smo skoraj do Doma upokojencev. Odpadke smo znesli na več kupov. Tovarišica jih je sproti sežigala. Večje kose smo naložili v samokolnico in jih odpeljali v zabojnik. Joj, kaj vse ljudje mečejo v vodo! Nevljica bi se zjokala, če bi lahko povedala, kaj vse mora »požreti«. Škoda, ker so ljudje tako malomarni in se jim voda prav nič ne smili. Voda je vir življenja, Če bi vsi ljudje pazili na okolje in nosili smeti v smetnjake, ne bi bilo tako onesnažene narave. Akcija je dobro uspela. Tovarišica nas je pohvalila. Bili smo zadovoljni, da smo vsaj del narave olepšali in očistili umazanije. Dobre volje smo odšli proti šoli. Temeljito smo ši umili roke, potem pa pomalicali. Po malici so dečki pobrali še papirje okrog trgovine, deklice pa pred šolo. Nato je vsak zavil proti svojemu domu- Ema Štrajhar 3. r. OŠ Nevlje Center vabljiv za šolanje Za vso Slovenijo je bil sredi marca informativni dan za osmošolce in dijake 4. letnikov srednie šole. Skrb za izobraževanje novih kadrov narekuje vsakoletno organiziranje informativnih "dni na srednjih, višjih in visokih šolah. Vse večje zanimanje je tudi za našo srednjo šolo v Kamniku. Leta 1986 se je informativnega dne udeležilo 243 osmo-šolcev, leto kasneje 363, dokler ni letos število naraslo na 405 učencev. Naraščanje števila otrok v kamniško-dom-žalskem okrožju vpliva tudi na povečanje zanimanja za vpis (po statističnih podatkih se največje število predvidenih dijakov napoveduje za leto 1990). Srednješolski center v Kamniku je bil vsako leto prisiljen odpirati nove oddelke, kar se bo najbrž zgodilo tudi v šolskem letu 1988/89. Primerjalno s prejšnjimi leti narašča zanimanje za nara-voslovno-matematično in ekonomsko usmeritev, kar vsako leto povečuje presežke (v naravoslovno-matematični usmeritvi letos za 12, v ekonomski smeri pa bo potrebno preusmerjanje učencev, saj je presežek glede na razpisana prosta mesta za 66 dijakov). Nekaj razpisanih mest mora ostati za repetente, ki jih je vsako leto kar nekaj. Tudi prizadevanja za večje zanimanje za lesarsko usmeritev že rojevajo sadove. Lani se je informativnega dne udeležilo 33 učencev, letos pa 43. Vsekakor bo lesarski oddelek zapolnjen. Kljub statističnim podatkom in možnosti odpiranja novih oddelkov moramo najprej upoštevati, naj bodo na Šoli znosne razmere za normalno življenje in delo, zato najbrž ni naš namen zapolniti šolo do zadnjega kotička. Razširjanje in odpiranje novih oddelkov bi sprožilo nemalo težav, npr.: šolska prehrana, sanitarije, interne dejavnosti, pouk v dveh iz-" menah... Organizatorji in demonstratorji informativnega dne na SNEŠ RM imajo nedvomno velike zasluge za množično zanimanje za vpis na našo šolo. Ne nazadnje je tudi zunanjost šolskih prostorov na marsikaterega bodočega dijaka prijetno vplivala. Skratka - kamniško srednje šolstvo je v svojem razcvetu! Irena Grofelnik novinarski krožek SENŠ RM SOBOSLIKARSTVO Franc Hvale Podjelše 4a, Kamnik Opravljam vsa soboslikar-sko-pleskarska dela in ter-moizolacijske plastične fasade za privatni in družbeni sektor. Cenjenim strankam se priporočam! Leta 1987 je bilo v Ljubljani ustanovljeno felinološko društvo (društvo vseh vrst pa-semskih muck - kratkodlake in dolgodlake). S to ljubiteljsko dejavnostjo želimo seznaniti tudi občane Kamnika, zato organiziramo razstavo pa-semskih in domačih muck, v soboto, 23.\ aprila 1988 v OŠ Toma Brejca Kamnik od 10. do 17. ure. Vse informacije o vašem sodelovanju na razstavi dobite pri Tomažu Ferjucu na Groharjevi 12, Kamnik, ali na tel. 832-831. Vabimo vas. občani Kamnika, da sodelujete na razstavi bodisi kot razstavljalci ali kot gledalci-obiskovalci! • Črna kronika Vlomilci spet aktivni V mesecu marcu smo zabeležili reč vlomov v stanovanjske hiše in osebne avtomobile, kot kdaj-koliprej. Prav posebna tarča vlomilcev so radijski sprejemniki v avtomobilih, ki so preslabo zavarovani in parkirani na odročnih krajih. Zanimivo je, da je bilo samo v noči od 19. na 20. marec vlomljeno v tri avtomobile pred diskoteko Hobi v Komendi, iz katerih je bilo odneseno kup stvari; tudi trije avtoradijski sprejemniki. Še bolj žalostno je dejstvo, da kar nekaj storilcev ostane neodkritih zaradi pomanjkanja dokazov. Samozaščitna zavest občanov je namreč prej slaba kot dobra, saj nihče nič ne ve, nič ne vidi in nič ne sliši, dokler ni tudi sam oškodovan. VOJKO DROSK, se strinjate z menoj? »Prav gotovo vaša trditev drži. Kot vodja varnostnega okoliša sem tudi sam že obravnaval nekaj podobnih primerov. Še posebno težko je KD dokazati tistim, ki kradejo les in drva po gozdovih, prevažajo nežigosan les in ga potem tudi na črno žagajo. Storilca moraš dobesedno zalotiti pri delu, da mu lahko kaj dokažeš. V mojem varnostnem okolišu imamo tudi veliko prime,-rov, da ljudje kradejo že nažaga-no hlodovino, za katero se potem izgubi vsaka sled, čeprav je bila nedvomno prepeljana na eno od številnih žag v okolici Most, Komende in Brnika. Včasih sicer odkrijemo kršilca, vendar je to le neznaten odstotek. Zaradi premajhne osveščenosti občanov torej prihaja do začaranega kroga, iz katerega s trenutno kadrovsko zasedbo na naši postaji ne vidim kratkoročnega izhoda. Še nekaj besed o problemu, ki postane posebej pereč vsako pomlad. Gre za objestno vožnjo otrok in mladoletnikov s kolesi z motorjem in motornimi kolesi po naseljih. Zato še enkrat opozarjamo starše, naj nikar ne nasedajo željam in zahtevam svojih otrok po motornemu kolesu, če ti še niso dopolnili 14 let. Šele, ko otrok postane mladoleten, namreč lahko opravlja preizkus o znanju cestno prometnih predpisov in tako dokaže, da je vešč vožnje po naših, vse bolj prometnih cestah. Tisti, ki tako vozilo že imajo in ne mislijo upoštevati naših svaril, pa naj vozijo previdno, saj ceste skrivajo veliko pasti. Na postajo dobimo tudi številne pritožbe o motenju nočnega počitka s strani »motoriziranih otrok,« ki z vozila snamejo izpušno cev, da bi bil motor hitrejši. Hitrejši sicer ni, je pa hrupnejši. Proti vsem kršiteljem bomo tudi letos ustrezno ukrepali, čeprav so kazni še vedno izrazito sibmo-lične in največkrat ne dosežejo pravega učinka. Nesreče in kali-tve nočnega miru bomo preprečili le s skupno akcijo organov javne varnosti in staršev ter tako uredili razmere, ki so nam že pomak'm ušle iz rok.« Prometne nezgode — 21 Čeprav se bencin zadnje dni ni podražil in je na cestah še vedno enako število vozil, je bila v zan-djem mesecu prometna varnost zavidljiva. Zgodile so se le tri hujše nesreče, ki pa na srečo niso zahtevale človeških življenj, niti pustile težjih poškodb. Zanimiv, opozorilni dogodek, ki ne spada med PN. Milivoj M. iz Komendske Dobrave je v gospodarskem poslopju blizu stanovanjske hiše z varilnimi aparatom varil svoj avtomobil. Že majhna nepazljivost je bila dovolj, da se je avto vžgal in veselo zagorel. Ogenj, ki se je prenesel še na streho poslopja, je mojster s pomočjo sosedov sam pogasil. Vseeno je nastala precejšnja materialna škoda, ki pa bi bila neprimerljivo večja, če amaterski gasilci ne bi pokazali toliko zbranosti. • Franc M. iz Podgorja je prijavil neznanega voznika, ki je prav pred njegovo hišo nenadoma zapeljal na levo, naravnost v zaščitno ograjo. Po preizkusu, ki ga je zaščitna ograja dokaj dobro prestala, je odpeljal naprej.' Počakala pa je njegova registrska' tablica, s pomočjo katere nezna-^ nega preizkuševalca zaščitnih ograj ne bo težko odkriti. • Iz Zdravstvenega doma so sporočili, da je bila v Mostah PN in da so »ranjenca« že odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer celita duševne in telesne rane. Moža v modrem sta dodala še nekaj ugotovitev. Voznik motornega kolesa, Marko Ž. iz Zbilj, je prehitro peljal skozi Moste, čeprav je to ugotovil šele na koncu naselja, ko ga je v ostrem, desnem ovinku zaneslo na levo, naravnost v znak, ki označuje naselje. Poškodoval se je tudi njegov sopotnik, na motorju pa je nastalo za dva milijona škode. Neprevidnega in nenamernega uničevalca družbene lastnine so prijavili. • Tine A. iz Zagorice pa je na svojem BMW-ju jezdil sam, iz Godiča proti Stahovici. Že na ravnem delu ceste je jekleni konjiček pokazal prve znake ne-ubogljivosti, ko pa ga je Tine zapodil v udarno jamo, ki so na naših cestah vse prej kot redkost, je odpovedal poslušnost, zapeljal na bankino in jahača vrgel iz sedla. Da pri padcu hitrost ni bila ravno majhna, dokazuje poda- itek, da sta Tine in motor drsela kar 30 metrov po cestišču. Ko bo Tine pozdravil poškodbe, se bo spet lahko lotil krotenja »poskočnega konjička.« Kazniva dejanja — 29 Tokrat »lumparije« lahko omejimo na vlome in kraje. Prve smo že omenili, kraje pa sedaj. Kradejo vse, kar poželjive oči vidijo in spretni prsti otipajo. Izgi- nevajo drenaže cevi iz zemlje, okrasni pokrovi z avtomobilskih koles, denar iz samskih sob, ladijski pod iz garaže itd. Spet je bilo tudi deset kraj koles, kar je dokaz več, da je prišla pomlad. • Telefonsko obvestilo, in akcija je stekla. Miličniki so se podali v lov za dvema moškima, ki sta po Bakovniku prenašala nek material. Sum, da je material last DO Titan, se je potrdil, ko so našli štiri kartone vodovodnih kolen, medtem ko sta storilca odnesla pete. Material so prinesli na postajo in pričeli z zbiranjem obvestil o storilcih. Ne bomo spraševali, kako deluje varnostna služba v DO. • Patrola je na Ljubljanski cesti med kontrolo prometa ustavila voznika Franca M. in opravila rutinski pregled. Ta je pokazal, da ima Franc vgrajen v avtomobil avtoradio neznanega izvora. Njegov izvor je bil kmalu odkrit - izhaja iz DO Utok ali natančneje ukraden je bil iz njihovega službenega avtomobila. Po svoje je imel Francelj še srečo, da so ga odkrili ravno, ko se je podražila naročnina, ki mu je sedaj ne bo treba več plačevati. Tokrat so iz Titana hoteli odnesti kar deset škatel vodovodnih kolen. K sreči jih je, skrite ob notranji ograji, našel delavec in obvestil odgovorne. Menda ne bodo prihodnjič neznanci poskušali ukrasti kar celotnega obrata za proizvodnjo vodovodnih kolen. Ne dvomimo, da bodo takrat »neznani vodovodarji« nemudoma odkriti. ,. _Da je človekova lahkovernost res brezmejna, dokazuje naslednji primer. Zorislava F. iz Podgorja je svoj R-18 dala v uporabo »prijatelju« Rajku K. iz Ljubljane. Ta je želel postati taksist, kljub temu, da ni imel niti osnovnega sredstva. Zorislava mu ga ni samo priskrbela, ampak je tudi prijavila, da stanuje pri njej, da ja ne bi imel težav. Res jih ni imel, imela pa jih je dobrotnica, ko je njen prijatelj izkoristil lažno kupoprodajno pogodbo in avto prepisal nase. Kasneje ga je tudi prodal, povsem na svojo roko, Zorislavi pa ni dal denarja, ki ga je iztržil zanj. To spretno goljufijo bodo poskušali razrešiti odgovorni z ustreznimi ukrepi, čeprav zvonenje po toči ne pomaga kaj dosti. Iz podjetja Emona so sporočili, da je bilo iz ograjenega skladišča na Grabnu ukradenih več rogov za obračalnik. Miličnik je ugotovil še to, da je neznanec plezal čez žično ograjo med 1. in 21. marcem. V skladišču je nasilno odprl lesen zaboj z opremo za obračalnik, iz njega vzel 21 rogov kovinske barve in Emono oškodoval za 70.000 dinarjev. Ker se ne da ugotoviti niti tega, kdaj je bila kraja, je vprašanje, če bo »rogonosec« kdaj odgovarjal za povzročeno škodo. Javni red in mir - 25 Iz gostiln in drugih javnih mest so se kršitve reda in miru preselile skoraj povsem v domove. Morda je vzrok tudi to, da kršitelji ne žele prevelike publicitete. Vendar so danes stanovanja še preslabo zvočno izolirana, da hrupa ne bi slišal vsaj sosed. Ta obvesti policijo in stvar pride na dan. Kaj pa, če bi se poskušali vzdržati ali pa prepir rešiti z mirnimi besedami? Dobri ljudje so sporočili, da na železniški postaji na Grabnu leži moški... in čaka vlak Obvestilo je bilo le ha pol resnično. Branko M. iz Orehove vasi je res ležal na postaji, vendar zaradi tega, ker se ga je nalil, ne pa čakal vlak. Pomagali so mu. Pavle K. se je prišel pritožit na postajo, češ da doma nimajo miru pred podstanovalcem Isme-tom G., ki jih neprestano nadleguje. Kasneje se je izkazalo, da domači in podstanovalec nimajo urejenih pravic glede kopalnice. Prav ko je bil v njej Pavletov zet, je vanjo želel tudi Ismet. Zet njegovih zahtev zaradi slabega sluha ni slišal, niti upošteval; pa jih je dobil, za posladek pa je Ismet »čofnil« še 84-letno Pavlino. Zaradi neupravičene uporabe fizične sile so ga prijavili, ostale spore pa bo moralo reševati sodišče. Užaloščeni Milan M. iz Borovnice je potožil, da mu bivša žena Nada M. iz Duplice noče dati njegove vojaške uniforme, dokler na sodišču ne bo obravnave glede njunega skupnega premoženja. Napotili so ga na oddelek za ljudsko obrambo, kjer so se prav gotovo potrudili, da bo Milan spet lahko opravljal svojo dolžnost. Mareka M. je prijavila moža, ki jo je prejšnji večer brez vzroka pretepel, potem pa iz preventivnih razlogov še zaklenil v stanovanje. Res se je upravičeno bal, da ga bo prijavila. Mareka je povedala še, da se to ni zgodilo niti j prvič, niti zadnjič in prosila milič-i nike, naj se okrog 20. ure oglasi-i jo pri njej, ker bo najbrž spet ; zaklenjena v stanovanje! Najditelji - Najdeno Matjaž Kjuder iz Šmarce - denarnica s 5.000 dinarji, Andrej Petek iz Kamnika - verižica, Veterinarski zavod Kamnik - nemški ovčar, Anica Kometar iz Soteske - nalog za vpis v hranilno knjižico, Janko Lubej iz Cerkelj - denarnica s 180.000 dinarji, Meta Močnik iz Kamnika — denarnica z 2800 dinarji in dokumenti. MATIC ROMŠAK Kviz »Kaj veš o prometu« Statistični podatki o prometni varnosti v letu 1987 opozarjajo na poslabšanje prometno varnostnih razmer na naših cestah. .Tako se je v letu 1987 na območju občine Kamnik pripetilo 111 prometnih nezgod, v katerih je bilo 42 oseb hudo telesno poškodovanih, 60 oseb lahko telesno poškodovanih, 7 oseb pa je izgubilo življenje. V teh prometnih nezgodah so bili udeleženi v 17 primerih tudi otroci oz. mladoletniki, kolesarji, pešci ter vozniki koles z motorjem. Z namenom, da se v letu 1988 vsaj delno izboljša prometna varnost in zmanjša krvni davek na naših cestah, si je SPV občine Kamnik v svojem programu dela zadal vrsto nalog in aktivnosti, ki bi jih lahko razdelili po sledečih področjih: I. PROMETNA VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK - največ pozornosti bo posvečeno prometni vzgoji predšolskih otrok in predstavlja stalno nalogo ŠPV, ki se bo izvajala skozi celo leto 1988. Predvidene so sledeče akcije: - izvedba tekmovanja s skiroji - risbami - predvajanje filmov s prometno vzgojno tematiko - predavanje članov SPV in delavcev PM Kamnik (pomen in vloga miličnika v cestnem prometu ter v družbenem okolju). - organiziranje predavanj za starše. II. PROMETNA VZGOJA V OSNOVNI ŠOLI - predvidene so sledeče akcije: - kolesarski izpiti - priprave za izvedbo občinskega tekmovanja »KAJ VEŠ O PROMETU« z udeležbo na republiškem tekmovanju - »BREZHIBNO KOLO JE VARNO KOLO« - »PRIDOBITEV PROMETNE ZNAČKE« - otroci v prometu v času šolskih počitnic - »VARNA POT V ŠOLO IN IZ ŠOLE« - »UPORABA RUMENIH RUTIC IN KRESNIČK« III. PROMETNA VZGOJA V SREDNJIH ŠOLAH - predvi dene so sledeče akcije: - občinsko in republiško tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU« - pregled koles in koles z motorjem - predavanja o prometni kulturi IV. PREVENTIVNA DEJAVNOST V KS IN OZD - predvidene so sledeče akcije: - uporaba varnostnega pasu - »BREZHIBNO KOLO JE VARNO KOLO« - »BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO« - izvedba predavanj - novitet v prometu in prometnih predpisih. Kot uvod v svoje delovanje v letu 1988 bo SPV občine Kamnik pripravil KVIZ »KAJ VEŠ O PROMETU«, katerega je uspešno organiziral že v letu 1986. KVIZ bo potekal v četrtek, 7.4.1988 ob 15. uri v veliki dvorani KINA DOM KAMNIK. Na tem KVIZU, ki po eni strani predstavlja nadaljevanje vzgojno izobraževalnega programa, po drugi strani pa naj bi tudi preko takih oblik poskušali vplivati na večjo varnost in izboljšanje prometne kulture vsakodnevnih udeležencev prometa, se bodo pomerili oz. prikazali znanje s področja poznavanja cestno prometnih predpisov učenci OŠ, SENŠ Rodolfa Maistra Kamnik in SAŠ. Na KVIZ ste vabljeni vsi občani, ki boste s svojo prisotnostjo in bodrenjem ekip pripomogli k tekmovalnemu vzdušju. TAJNIK SPV Dušan ŽUMER Mladi odbojkarji lepo napredujejo Februarja je bilo v veliki športni dvorani v Kamniku zopet polno najmlajših odbojkarjev. Rekordno število, kar 17 ekip, se je zbralo na letošnjem občinskem prvenstvu šolskih športnih društev. Fantje so tekmovali v dveb skupinah: selekcije osnovnih šol iz 7. in 8. razredov posebej in, letos prvič, tudi selekcije posameznih ŠŠD, sestavljenih iz igralcev iz 5. in 6. lazredov. Med starejšimi pionirji je nastopilo kar 7 vrst. Med temi, razveseljivo, prvikrat tudi ekipa iz OŠ Komenda - Moste. Prvaki so, tokrat prvikrat, postali odbojkarji iz OŠ T. Brejca v postavi: Luka Pušnik, Janez Mušič, Matevž Stanovnik, Andraž Debeljak, Aco Kramar, Tomaž Rems in Danici Habjan, ki so premagali vse nasprotnike. Na tej šoli so resneje začeli delati v odbojki pred dobrimi dvemi leti. Fante sta trenirala Milan Windšnurer in sedaj Grega Podobnik. Najnevarnejši nasprotniki so jim bili igralci iz OŠ Kamniškega bataljona iz Stranj, ki so v finalu s T. Brejcem podlegli tesno z 2:1 (11, -3, 7). Pod vodstvom prof. Jemca so Stranjam zelo napredovali, tako da jih bodo v OK Kamniku kot mlajše mladince v jeseni zelo radi sprejeli. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so imeli v Stranjah tudi najboljše pogoje za trening. V zelo lepi telovadnici so lahko trenirali trikrat tedensko, medtem ko imajo fantje na OŠ T. Brejca in tudi F. Albrehta ter na Duplici na voljo telovadnico le za en trening tedensko. Še slabše pogoje pa imajo na OŠ Komenda - Moste, kjer imajo na voljo mnogo premajhno telovadnico. Resnejši trening je možen le na zunanjem igrišču, ki pa sev«da v zimskih mesecih ni uporabno. Te prostorske težave so verjetno tudi glavni vzrok, da je bila kvaliteta pri fantih letos nekoliko slabša kot v prejšnjih letih. Lepo so tudi letos presenetili Dupličani. saj so si v finalu za tretje mesto z 2:0 (13,11) zagotovili proti dosedanjim večletnim prvakom iz OŠ F. Albrehta častno tretje mesto. Albrehtovci so bili tako le četrti. Pri dekletih so bile tudi tokrat ponovno najboljše igralke OŠ. F. Albrehta, ki sta jih trenirali Polona Štele in Mojca Lipovsek. V finalu so pre- magale sicer solidno vrsto OS Kome-neda-Moste z 2:0 (6, 8), ki jo je tudi letos pripravljala prof. Alenka Loboda. Za zmagovalke so igrale: Boltarje-va, Isteničeva, Štrajharjeva, Grzinči-čeva, Lapova, Jenčičeva in Ajdovče-va. Tudi pri odbojkaricah je tretje mesto pripadlo OŠ Duplica. V boju za tretje oz. četrto mesto so Dupličanke slavile nad ŠŠD T. Brejca z 2:0 (7,7). Pri odbojkaricah sta letos nastopih, razveseljivo, prvikrat kar.dve novi vrsti in sicer iz Stranj in z Duplice. Na mesta od 5. do 7. so se uvrstile vrste Komenda Moste II, Stranj in Frana Albrehta II. . Pri mlajših pionirjih (iz 5. in 6. razredov) pa so bili najboljši igralci iz OŠ F. Albrehta, kar daje slutiti, da se tam zopet pripravlja nov dober rod mladih igralcev, za kar ima največ zaslug Polona Steletova. Drugo mesto so zasedli veiovanci trenerja Mirana Marka iz OŠ T. Brejca in tretje varovanci Nives Novakove iz OŠ Duplica. Rezultati najmlajših: T. Brejca - Duplica 2:1 (-1,14,10), T. Brejca - F. Albrehta 0:2 (-11. -4), F. Albrehta - Duplica 2:1 (12, -13, 14). Za zmagovalno vrsto F. Albrehta so igrah: Mitja Vadnav, Grega Orel, Jaka Ličen, Renato Sovec, Kočan Haj-radin, Nenad Markuš, Primož Simon-čič, Mersed Begdanovič. Janez Mušič, Danilo Dunov, Janez Ščimec, Robi Zore. Rezultati ostalih tekem: Dekleta: Pretekmovanje 1. skupina - T. Brejca - Stranje2:l (4, -7,14), Komenda Moste I - F. Albreht II 2:0 (I, 0), T. Brejca - Komenda Moste I 1:2 (11, -3, -7), Stranje - F. Albreht II 2.0 (8, 1). 2. skupina - Duplica - Komenda Moste II2:1 (4, -9, 14), F. Albreht I - Duplica 2:0 (13, 13), F. Albrehta I - Komenda Moste 112:1(1,-9,3). Starejši fantje: Predtekmovanjc: 1. skupina - Duplicae - Stranje I 2:0 (9, 4)P, T. Brejca I - Komenda Moste 2:0 (3, 4), T. Brejca I - Duplica 2:0 (6,13), Komenda-Moste - Stranje I 2:0 (14, 10). 2. skupina: F. Albreht - T. Brejca II 2:0 (6,9), Stranje II - T. Brejca II 2:0 (4,13), Stranje II - F. Albrehta 2:1 (-10, 12, 13). -AN Y**> duu... S£.. Prvakinje - odbojkarice ŠŠD OŠ F. Albrehta Blagovnica Kamnik Kidričeva 35/a tel. 061/831-326 mmmmmmam © metal k: a Lepa, zdrava in radodarna narava, negovana z orodjem iz Metalke! Titan Kamnik Popravek razpisa štipendij za šolsko leto 1988/89 srednje usmerjeno Izobraževanje — 3 letni program poklic število ročni orodjar 4 višješolska in visokošolski študij poklic število diplomirani ekonomist štipendija ni razpisana Kadrovsko-socialni oddelek Turistični krožek Osnovne šole Frana Albrehta vabi vse, ki imate radi Slovenijo na TURISTIČNI FESTIVAL ki bo v Kamniku v petek, 15. aprila 1988 Program: ob 9. uri pred Oš Frana Albrehta igra gasilska godba PGD Kamniška Bistrica - Godič ob JO. uri v OŠ Frana Albrehta otvoritev razstave Slovenija in njeni kraji ob 11. uri pod Malim gradom turistična prireditev Lipa ob 11.30 v sejni dvorani SO Kamnik okrogla miza Turizem in mladi - vodi Manca Košir ob 14. uri v mali dvorani kina Dom Kamnik komedija Namišljeni zdravnik - gostuje dramska sekcija SENŠRM Kamnik ob 15. uri v veliki dvorani kina Dom Kamnik tekmovanje finalistov turističnih podmladkov Slovenije na prireditvi TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA; Igra ansambel Krt, nastopa Folklorna skupina Kamniška Bistrica in Anka Urankar s citrami. Vabljeni! Zda/ v grobu mirno spiš, na naš klic se ne zbudiš, v naših srcih za vedno živiš. ZAHVALA Ob boieči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta STANISLAVA PIVCA z Duplice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem iz DO Stol, Utok in Alpetour za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govorniku za izbrane besede slovesa in g. župniku za opravljeni pogrebni obred. žalujoči: žena Marija, sinova Stane in Drago z družinama, hči Ana in drugi Duplica, Kamnik, marec 1988 Živilska industrija Fructal TOZD Alko, n. sub. o., Ljubljana Frankopanska 9 Razpisna komisija delavskega sveta TOZD razpisuje v skladu s 139. členom statuta TOZD dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi koordinatorja obračunov med TOZD in DSSS Za opravljanje teh del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še haslednje pogoje - višja šola finančno ekonomske smeri - najmanj tri leta delovnih izkušenj - poznavanje finančnih predpisov Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: Živilska industrija Fructal, TOZD Alko, Ljubljana, Frankopanska 9, s pripisom razpisna komisija. Izbrani kandidat bo za opravljanje razpisnih del in nalog imenovan za dobo 4 let s tem, da je po poteku mandata lahko ponovno imenovan. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po razpisu. ZAHVALA V komaj 46. letu nas je mnogo prekmalu zapustila naša draga žena, mami, hčerka, sestra in teta REZI ŠMIDOVNIK Tkalske poti 2 v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njenim sodelavcem iz DO Titan, mojim sodelavcem iz DO Svilanit, Marjanovim prijateljem in Damjanovim sošolcem in tovarišici 7b razreda OŠ Toma Brejca za vso pozornost in pomoč v najtežjih trenutkih, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in dar za druge namene ter številno spremstvo na njeni poslednji poti. Hvala pevcem za ganljivo zapete pesmi in gospodu župniku iz Nevelj za lepo opravljeni poslovilni obred. Še enkrat iskrena zahvala sosedom za izkazano nesebično pomoč. Žalujoči: mož Andrej, sinova Marjan in Damjan, mama, ata, sestre in brata z družinami Kamnik, Nevlje, Zduša, Loke v Tuhinju, marec 1988 Zakaj usoda posega tja, kjer je nezaželena, vzame d, kar si imel najraje in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov (PreSercn) ZAHVALA Ob nepričakovani, mnogo prerani izgubi dragega moža, ata in starega ata JANEZA HACINA iz Mlake 29 pri Komendi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem, sorodnikom in sodelavcem za vso nudeno pomoč, vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, mu darovali cvetje, nam izrazili pisno in ustno sožalje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikom iz Stola, GD Komenda in ZB Komenda za poslovilne besede ob odprtem grobu in pevskemu zboru Janez Cebulj za zapete žalostinke. Iskrena zahvala tudi zdravstvenemu osebju ZK Kamnik za hitro pomoč, Nevrološki kliniki UKC Lj. in g. župniku Niku Pavlicu za spremstvo in lep pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Mlaka, marec 1988 ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša mama in stara mama MARIJA PAVLIC iz Buča 29 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Kamnik za vso pozornost v času njenega bivanja v domu, predstavniku zveze borcev za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: sinova in hčerka z družinami Buč, Kamnik, Kanada, marec 1988 Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti upravnih organov in strokovne službe občine Kamnik ' razpisuje dela in naloge 1. tržnega inšpektorja 2. sanitarnega inšpektorja 3. požarnega inšpektorja Pogoji: 1. VII. stopnja, živilska tehnologija ali ekonomska smer, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit s področja dela; 2. VII. ali VI. stopnja medicinske ali sanitarne smeri, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit s področja dela; 3. VII. ali VI. stopnje tehniške smeri, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit s področja dela. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še druge pogoje, ki se preverjajo v postopku izbire. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni. Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Občina Kamnik - Kadrovska služba, Titov trg 1, Kamnik. Komunalno podjetje Domžale TOZD Centralna čistilna naprava Domžale- Kamnik Študljanske 91, Domžale obvešča vse uporabnike storitev čiščenja odplak s področja Kamnika, da velja od 4. 3. 1988 nova višja cena čiščenja. Čiščenje odplak ER + RR gospodarstvo, negospodarstvo, obrt s tehnol. odplakami indeksna točka 34,15 din čiščenje odplak ER + RR gospodinjstvo m3 51,24 din Sklep o povečanju cene je sprejel delavski svet TOZD CČN v sestavi z delegati uporabnikov 4. 3. 1988 in se uporablja od istega dne. Industrija platnenih izdelkov Induplati p. o. Jarše 61230 Domžale razpisuje kadrovske štipendije za šolsko leto 1988/89 Program oz. poklic Stopnja zaht. Št. štip. Let. štip. v šol. I. Tekst, mehanik I - strojni predilec II Pomoč, tekst, mehanika - strojni tkalec I Pomoč, tekst, mehanika - previjalec Pomoč, tekst, kemik - barv. pomoč. Tekst, mehanik I - strojni tkalec II Tekst, kemik I - opreter tekstilij Tekst, kemik I - barvar tekstilij Tekst, mehanik II - tkalec Tekst, mehanik II - predilec Tekst. obrt. konfek. - krojač Tekst. obrt. konfek. - šivilja Tekst. konf. tehnik - tekst. konf. tehnik Pomoč, tekst. konf. - konf. pomočnik Računalništvo - dipl. ing. računalništva pok. 86789 III 2 2 II 1 2 II 2 2 II 2 2 III 1 2 lil 1 2 III 1 2 IV 4 3 IV 1 2 IV 1 3 IV 1 3 V ^1 ' 2 II 1 2 VII 2 1 Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave oz. vloge do 15. julija na naslov: Industrija platnenih izdekov Induplati p. o. Jarše, p. Domžale, Kadrovska služba Zg. Jarše 20 61230 Domžale K prijavi oz. vlogi za štipendijo (obr. DZS SPN - 1 »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«) je treba priložiti: - potrdilo o vpisu v šolo - overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala - potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine), - potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Starši upokojenci priložijo odrezek od pokojnine za mesec december 1987. Opozarjamo kandidate, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega mesečnega osebnega dohodka zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (271.063 din) Kadrovska štipendija bo izjemoma podeljena tudi mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojnoizobraževalne programe ne bo dovolj usteznih kandidatov, o čemer se morajo sporazumeti udeleženci samoupravnega sporazuma v občini. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob. izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavskih in kmečkih družin. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 15. avgusta 1988. Če vseh razpisanih štipendij v rednem roku ne bomo podelili, bomo do 30. avgusta sprejemali naknadno prijave za nepodeljene štipendije. Te kandidate bomo o izboru obvestili do 15. septembra 1988. Vse ostale štipendije za prve letnike so bile objavljene v začetku marca v časopisu Delo. Kolona planincev pred zadnjim vzponom Zimski pohod na Povezen Kamniški planinci so se v nedeljo, 27. marca podali na vsakoletni spominski pohod na Porezen. Petina članov planinskega društva se je odpeljala iz Kamnika in Mengša s trdnim namenom, da bodo osvojili vrh, kljub obilici snega in zimskim razmeram. S Petrovega brda so se zagrizli v hrib. Po dobri uri hoje so prispeli do snega. Kolikor strmejša je bila pot, toliko več je"bilo snega, na vrhu več kot 1 meter. Po strmini pred končno ravnino na Poreznu se je vila dolga kolona pohodnikov. Prihajali so iz smeri: Petrovega brda, Davč in Podbrda ter Cerknega. Obiskovalcev je bilo zelo veliko. Tudi vreme je bilo pohodnikom naklonjeno. Sonce je kar prijazno ogrevalo okolico. Do vrha so potrebovali dve in pol uri hoje. Pohoda na Porezen se Kamničani udeležujejo vsako leto in jc organiziran v spomin na zadnje boje pred končno osvoboditvijo leta 1945. Na Poreznu in v bližnji okolici je padlo veliko borcev, ki so se spopadli z nemško vojsko. Nekateri pohodniki-planinci so Porezen obiskali v zimskih razmerah že večkrat. Posamezniki so prejeli bronaste, srebrne in zlate značke. Za 10-kratni pohod pa so tokrat prejeli posebne plakete: Ivan Kovač iz Godiča. Emil Kukanja iz Duplice in Aliana Golob iz Kamnika, ki je komaj dopolnila 16 let kar pomeni, da se je prvič podala na to zahtevno pot s svojimi starši že pri šestih letih starosti. Vsi udeleženci tega pohoda so srečno prispeli na vrh in se zadovoljni vračali na svoje domove, pri tem pa se že odločili, da se bodo udeležili tudi pohoda na Blegoš, 8. maja. STANE SIMŠIČ Prvenstvo šolarjev v streljanju V soboto, 26. marca, je r organizaciji Občinske strelske zveze r Kamniku potekalo republiško prvenstvo šolskih športnih društev SRS v streljanju s serijsko zračno puško za pionirke in pionirje. Tekmovanja se je udeležilo 41 pionirk in 62 pionirjev iz 26 krajev Slovenije. Otvoritve tekmovanja se je udeležil tudi predsednik Strelske zveze Slovenije, general Kosta Bizjak, ki je pozdravil vse navzoče in jim zaželel lepih uspehov. Predsednik Skupščine občine Kamnik, Anton Ipavic, je uradno otvoril tekmovanje, Jože Jeras, vodja tekmovanja, pa je v imenu Občinske strelske zveze Kamnik izrekel tekmovalcem prisrčno dobrodošlico in jih seznanil s tekmovalnimi pogoji. Kamniški organizatorji so pripravili v veliki športni huli 42 strelskih mest, tako da se je tekmovanje kar hitro odvijalo. To finalno tekmovanje je štelo za ekipno in posamezno zmago in kmalu po 12. uri je vodstvo tekmovanja s sodniškim zborom že objavilo naslednje rezultate: — ekipno pionirke: 1, OŠ Radovljica 503 krogi v postavi: Alenka Kavalar 167, Sandra Milj- • Občni zbor teniškega kluba Nič ni »obvezno« Tina živi z atletiko Glavni povod za predstavitev mlade kamniške atletinje Tine Potrato je bil njen odličen nastop na nedavnem državnem prvenstvu v krosu. Tina je v Titovem Velenju osvojila imenitno tretje mesto v kategoriji mlajših mladink in tako dokazala, da se razvija v odlično tekačico na srednjih progah. Kako si sploh prišla med atlete; nekdo te je le moral navdušiti? »Leta 1986 sem si na šolskem prvenstvu izborila pravico do nastopa na Krosu Dela, kjer sem potem osvojila solidno osmo mesto. To je zadostova- pa jim pomagamo pri nakupu opreme, v mesecu maju pa bomo imeli nekajdnevne višinske priprave na Pokljuki ali na Rogli, ki bodo bistveno prispevale k dobrim uvrstitvam na državnem prvenstvu, v začetku junija. Sodelovali bodo tisti, ki bodo dosegli potrebne norme. Tina jo že ima, tudi njeni rezultati kažejo na visoko kakovost, zato od nje pričakujemo kar uvrstitev med prve tri. Seveda tudi uvrstitev med pet nc bo neuspeh.« Danes, ko je v mod) sponzorstvo, imate prav gotovo tudi vi koga, ki vam finančno pomaga pri vašem delti? »Na žalost ga še nimamo, upamo pa, da nam bo vsaj pri pripravah na državno prvenstvo priskočila na po« moč kakšna delovna organizacija iz naše občine«. Pa še vprašanje zate Tina. Kako so te v klubu nagradili za tretje mesto, dosežemo v Titovem Velenju! »Kupili sb mi dvonadstropno torto, ki smo jo potem na treningu tudi načeli. Moram priznati, da sem bila rahlo presenečena in ganjena nad njihovo pozornostjo in to prijateljstvo s so-tekmovalci in treneijem je tudi največji razlog, da o selitvi v drug klub ne razmišljam!« MATIC ROMŠAK Po dveh letih delovanja pod novim vodstvom so se člani kluba ponovno zbrali na rednem občnem zboru, kjer so pregledali delo (finančna, gospodarska, tehnična in propagandna komisija), poleg tega pa so člani TK na koncu koncev le razčistili nekaj nejasnih stvari. »Čudi me, da imate danes polno kritičnih pripomb, nikoli pa se ni našel nihče, ki bi sam od sebe prišel k meni, vprašal, če mi lahko kaj pomaga oziroma predlagal, kaj bi se dalo bolje narediti in seveda pri tem tudi sam sodeloval,« je na občnem zboru, ki je bil v prostorih Osnovne šole Frana Albrehta 24. marca v večernih urah, dejal bivši predsednik in sedanji podpredsednik teniškega kluba Miran Zebaljec. Za letos predvidevajo, da bodo od ZTKO dobili od 8 do 9 milijonov dotacije, od članarine pa (100.000oziroma 150.000 dinarjev po 1. maju) skupno 10 milijonov dinarjev. Naštejmo tudi nekaj želja teniškega kluba (kako se uresničijo, je vedno odvisno predvsem od denarja in, vsekakor, tudi od pripravljenosti za resno delo v klubu) za letošnje leto: uvrstitev članske ekipe v II. zvezno ligo, pomlajevanje strokovnih kadrov, selekcija perspektivnega teniškega podmladka po osnovnih šolah, zamenjava ograje na zunanji strani igrišč, garderobe, sanitarije in dokončna ureditev razsvetljave. Najpomembnejša pa jc, po besedah člana Bojana Šlegla, vsekakor pridobitev novih teniških igrišč, saj bo ob tako dotrajanih, kot so sedanja, klub lahko samo še životaril. Turnirji se bodo letos začeli že maja (zato jc treba proste vikende čim bolje izkoristiti za usposobitev igrišč za novo igralno sezono). Tako bo tradicionalni teniški turnir za pokal »Hitachi«, na katerem se vsako leto v tenisu pomerijo člani jugoslovanskega ski-pula, predvidoma 15. maja. Člani kluba so na občnem zboru spregovorili tudi nekaj besed o odnosih v klubu, o redu na igriščih (vpisovanje in zatikanje članskih izkaznic) in o tem, da je za letos nujno najeti gospodarja za urejanje igrišč. Izvolili so tudi novo vodstvo teniškega kluba: predsednik bo v naslednjem mandatnem obdobju Silvo Teršek, Miran Zebaljec bo odslej podpredsednik, vodja tehnične komisije je Matjaž Pogačar, v komisiji za objekte bodo poleg Mira Urbanije, ki jo bo vodil, tudi Vladimir Breznik in Marjan Urh, za propagando bo skrbel Edo Cuder, uova člana izvršnega odbora pa bosta tudi Bogomil Kovač in Marjan Urh. »V bodoče moramo več narediti predvsem za dvig zavesti, pripadnosti klubu, ker brez tega klub ne more obstajati. Predvsem pa v klubu ne bi smelo biti nič »obvezno«. Delo v njem je prostovoljno in nobena tragedija ni, če na delovnih akcijah nc delajo, so že s samo prisotnostjo dokazali nekakšno pripadnost klubu. Ne smemo postavljati tako strogih pravil, to odbija! Predvsem pa moramo v klubu več narediti za družabnost. Tudi sam bom kot predsednik naredil vse, da bomo poštah nekakšna velika klubska družina,« je povedal novi predsednik kluba Silvo Teršek. Ob koncu povejmo še, da je članarino - 100.000 dinarjev treba na žiro račun TK Kamnik plačati do 1. maja, po tem datumu pa bo članarina 150.000 dinarjev. ROMANA GRČAR kovic 169 in Nataša Šolar 167 krogov; 2. ekipa SD Mrož Titovo Velenje 483 krogov v postavi: Silva Močivnik 158, Ksenija Gorišek 164, Jana Miklavžin 161 krogov; 3. ŠŠD Cerknica 481 krogov v postavi: Martina Jakopin 149, Bojana Klančar 164 in Nada Branicelj 168 krogov. - ekipno pionirji: 1. OŠ Franjo Vrunč Slovenj Gradec s 516 krogi v postavi: Hubert Potočnik 173, Boštjan Potočnik 168 in Aleš Šta-leker 175 krogov; 2. OŠ Dane Šume-njak M. Sobota s 515 krogi v postavi: Boris Škedelv 174, Tomaž Trplan 170 in Igor Kovačič 171 krogov; 3. ŠŠD Maribor I. s 514 krogi v postavi: Uroš Podlešnik 177, Grega Filej 170 in Matjaž Doberšek 167 krogov. - posamezno pionirke: 1. Lea Bizjak - ŠŠD Janko Premrl Vojko Koper 176 krogov, 2. Vesna Flus-Sokol KDK Ljubljana 173 krogov, 3. Nana Brezovnik - OŠ Heroja Vrunča Slovenj Gradec 170 krogov, 4. Sandra Milkovič - Partizan Julek Radovljica 169 krogov, 5. Darisa Bešter - OŠ Sandra Žagar Lipnica. — posamezno pionirji: 1. Robi Markoja ŠŠD Lendava 181 krogov, 2. Vlado Lavrenčič OŠ Franc Osojnik Ptuj 179 krogov, 3. Andrej Pulko OŠ Hajdina 178 krogov, 4. Uroš Podlešnik OŠ Maribor 177 krogov, 5. Sebastjan Srebrnjak OŠ Adolf Jakhel Zalog 176 krogov. Ekipni zmagovalci so za svoje uspehe prejeli pokale, posamezniki pa medalje in diplome, pa tudi praktična darila, ki so jih prispevale kamniške delovne organizacije in posamezniki. Tekmovanje se je nemoteno odvijalo in sodniška komisija ni prejela pritožb. Organizatorji so tudi to pot, kot že nekajkrat, dokazali svojo vestnost in sposobnost pri organizaciji večjih tekmovanj. Za organizacijski odbor JANEZ TAJČ Predsednik Strelske zveze Slovenije general Kosta Bizjak podeljuje priznanja najboljšim petim pionirkam na tekmovanju šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško. Z leve od prvega do petega mesta: Lea Bizjak, Vesna Flus, Nana Brezovnik, Sandra Miljkovič in Darisa Bešter. Odbojkarji na prvem mestu Odbojkarji, člani OK Kamnik Titan, ki tekmujejo v 1. slovenski ligi, so že^id 14. kola naprej na čelu lestvice. Takrat, 20. februarja, so v Ljubljani, v tej prvenstveni sezoni že drugič premagali njihovega najnevarnejšega tekmeca P. Nar. dom (Lj) z 2:3 (13, 9, —8, —14, —5). Po prvem jesenskem delu letošnjega prvenstva so bili Kamničani z 8 zmagami in 3 porazi na drugem mestu, medtem ko so Ljubljančani s samo enim porazom trdno vodili. Toda že v prvem (oz. 12.) kolu spomladanskega dela,, je Narodni dom najprej doma izgubil proti novincu v ligi Agroplodu iz Ljutomera z 2:3, nato pa še teden dni kasneje na Ravnah s Fužinarjem kar 3:0. Kamničani pa so v tem času »pospravili« najprej Triglav v Kranju s 3:0 (4, 4,4) ui doma Agroplod 3:1 (3, -15,8,11). Vse do 19. kola, do 27. marca, sta nato oba neposredna tekmeca za vrh slovenske Uge dobivala vse tekme. V tem času so kamniški odbojkarji najprej z izrednimi težavami v Izoli ugnali žilave domačine z 2:3 (11, -5, 11, -15,-2), nato pa gladko doma Šempeter s 3:0 (8,4,13) in nato 19. 3. tudi Brezovico 3:0 (5,13,6), kateri so se tako oddolžili za enak jesenski poraz na Brezovici. Pri Brezovici sicer sedaj ne igra več odlični Brume ••, sicer bivši Stavbarjev igralec. Vmes so Kamničani 12.3., premagali še Topol-šico, tudi s 3:0 (5, 13, 6). Številni navijači Kamničanov so s precejšnjo mero zaskrbljenosti pričakovali 19. kolo, ko naj bi se 27. marca na Ravnah Kamnik pomerili z lanskoletnim prvakomi Fužinarjem. Kamničani so namreč, sicer po hudem boju, jeseni s Fužinarjem izgubili doma kar s 3:0. Vse skrbi pa so bile odveč, saj so naši fantje na ravenskih tleh menda prvič v zgodovini premagali tega vselej neugodnega nasprotnika in to kar s 3:0 (5, 1, 11). Ker je v istem kolu v Mislinji izgubil tudi Partizan — Narodni dom iz Ljubljane s 3:1, imajo Kamničani dve koli pred koncem (vmes so odigrah doma še tekmo z Granitom iz Slovenske Bistrice) za- res realne možnosti, da j)ostanejo letos prvaki 1. sloveneke lige in si s tem priborijo nastop na kvalifikacijah za vstop v II. zvezno ligo - zahod. Na teh kvalifikacijah vedno igrajo prvaki 1. bosanske, hrvaške in. slovenske lige. Prvo uvrščena gresta v 2. ZOL, kjer igrajo med 12 ekipami moštva iz BiH, Hrvaške in Slovenije (to sezono Bled, Pionir (N. m.) ter Salonit. V nedavnih dveh trening-sezonah so Kamničani igrah sKanalci (Salonit) 2:2 in eno celo dobili s 3:1. Vrstni red po 19. kolu v 1. SOL: 1. Kamnik Titan 32 točk, 2. P. Nar. dom 28 točk, 3. Misli-nja 24, 4. Brezovica 24, 5. Granit 22, 6. Lik Kočevje 22, 7. Fužinar 20, 8. Topolšica 18,9. Ljutomer 16,10. Izola 12, 11. Šempeter 8, 12. Triglav 2 točki. 9. aprila Kamničani gostujejo v Kočevju, nato pa bodo imeli 16. aprila še zadnjo tekmo in to doma z Mislinjo. Upajmo, da bodo tudi te zadnje, tekme za Kamničane tako uspešne kot dosedaj. lo, da so me poslali v Atletski klub, ki je tako v svoje vrste pridobil novo članico, trener Marko Rokavec pa enega varovanca več. Rezultati trenerjevega dela so več kot očitni, čeprav njegovi nameti najbrž niso dovolj. Potrebno je še veliko ur napornega treninga, ki ga moraš uskladiti z natrpanim šolskim programom (Tina obiskuje 8. razred OŠ Toma Brejca). Ti to uspeva? »V šoli nimam nobenih problemov, saj treniram v prostem času, ko se tudi drugače ne bi učila. Tudi tekmovanja imamo le ob vikendih, tako da v šoli zaradi atletike nikoli ne manjkam. Skratka, zaenkrat še brez težav usklajujem vse svoje obveznosti.« Res lepo je slišati, da je dober športnik tudi dober učenec. Vprašanje o življenjskih načrtih je še preuranjeno, našim bralcem pa lahko poveš, kakšni »o tvoji cilji v atletiki in če misliš ostati srednjeprogašica? »Kakšnih visoko letečih načrtov nimam. Vse prepuščam času, ki ponavadi prinese svoje. Bomo videli, če mi bo v šoli šlo tako kot do sedaj, bom trenirala še naprej, saj mi je tek res že prišel v kri. Saj se tako reče, kajne! Če bom ostala v atletiki, bom še naprej srednjeprogašica, saj sem kot sprinterica precej slaba.« Še vprašanje n tvojega trenerja. Čim smo Kamničani (pred leti) »pridelali« atleta, ki Je nekaj pomenil v jugoslovanskem merilu, nam g* je pred nosom brez odškodnine, a z veliko lepimi besedami, speljala OUmpija. Primerov ne bom našteval, kako bo tokrat? »Včasih se je to res pogosto dogajalo, saj še nismo imeli Atletskega kluba. Danes je situacija drugačna, saj imajo perspektivni atleti vso podporo s strani ZTKO, sredina, v kateri delamo, je zdrava in če so pogoji, ne vem sakaj naj bi atleti menjali klub!« Kij pa lahko atietou poleg zdrave sredfae še ponudite? »Stipendiramo jih sicer ne, niti jim ne dajemo denarnih spodbud, saj so to le mladi ljudje, ki se z atletiko ne ba.vijo zaradi finančnih koristi. Zato Ljudje in viharji na Lotse Šaru 13. nadaljevanje Potem, ko sta preživela hudičevo noč v taboru tri in napela vrvi do višine 7000 m, sta se Beni in Filip v obupnih razmerah pozno popoldne vrnila v bazo živa in zdrava. Iz pekla v manjši pekel. Tudi v bazi je vihar odnašal vse, kar ni bilo primrznjeno in privezano. Tri dni smo čas preživljali v šotorih. Ne v brezdelju, a tudi pravega dela nismo mogli opravljati. Kar smo lahko počeli, je bilo omejeno na prostor v spalni vreči in kamnite sedeže v jedilnem šotoru, ki je ogiuhujoče frfotal v rušilnih sunkih vetra. »Imam toliko peska v grlu, da bi lahko delal malto,« je Čeha ponujal zidarske usluge. Peščeni vihar je bil vselej presneto nadležen. Zdravnik Peter ni imel preveč dela, le pogosto je moral deliti tablete »ka-šlarjem«, ki so to počeli tudi zaradi svoje krivde, tudi Cenetu se je hitro in lepo zacelila manjša rana na nogi. Ko je Peter objavil redni obrok tablet proti malariji, so se iz šotorov slišale pritajene kletvice različnega pomena: »A dohtar resno misli, da jih bomo še kar žrli. Je že kdo videl komarje v hladilniku?« V soboto, četrtega aprila, smo se prebudili v mrzlem jutru - minus šestnajstih stopinj, pod jasnim nebom. Upanje nam je okrepilo razpoloženje. Bazo so ponovno zapustili: Andrej, Čeha, Rado in dve šerpi. Stena je dva dni samevala, na njej so bili le viharji, saj ljudje ne bi vzdržali. »Šotore na dvojki odkopavamo že vse popoldne«, so fantje zvečer sporočili v bazo. Mi smo tisti trenutek brali novico, da je vrh K2 v Karakorumu višji od Mount Everesta. Ameriška »senzacija«. Bolj neverjetna kot »resnice« skrivnosti bermudskega trikotnika, ki sem jih tisti dan bral v knjigi Charlesa Berlitza - Brez sledu. Pismonoša je prinesel polno vrečo pisem in domača so bila najlepša, čeprav tudi z grenkimi novicami o visokih, previsokih in nesprejemljivih cenah. Doma, v skrbeh za odpravo, še opažih nismo, da se širi epidemija »podražizem«. Končno smo dočakali štiriindvajset ur dobrega vremena, a ne brez vetra. »Baza, poslušaj, govori tabor dva. Dobro se počutimo, odhajamo do tabora tri, ostanite na zvezi!« »Andrej, iz baze pa odhajajo na dvojko: Milan, Silvo in Tomo. Kmalu se oglasite. Srečno!« Šerpe so, kot že mnogokrat pred odhodom na goro, kurile »sveti« ogenj in modri dim svežega brinja se jc kot darilo bogovom visoko dvigal nad bazo. Pemba je hvaležno in glasno molil in v pošvedranih čevljih tekal okrog kuhinje. Vedno je bil priden, zabaven in srečen. Vrh je bil ob dvanajsti uri že v oblakih, razdirali so ga viharji, molitve niso bile uslišane. Ker smo bih vse bližje »peklu«, smo preklinjali; tudi Lucifer je mit. Zvečer so se fantje oglasili iz obeh taborov: »Vihar je pobesnel, na trojki bomo komaj vzdržali. Dosegli smo višino 7000 m,« sporoča Andrej. »V šotoru na dvojki se počutimo kot pod slapom, neusmiljeno nas zasipa sneg. Ta gora je nora...« Beni in Filip sta tegobe vremena v tem masivu preživljala že pred leti, zato sta bila lahko zaskrbljena. »Smo prišli prezgodaj pod steno? Je to le interval slabega vremena? Tu sem bil jeseni in lepo je bilo,« pravi Beni. Ponoči je veter ponehal, jutro je bilo sončno in mrzlo. Iz baze je odšla še tretja naveza: Marko, Filip in Pubi. Ura je bila enajst in zaskrbljen sem pod vršnjim grebenom opazoval napredovanje treh: Radota, Andreja in Ceha. Ob dvanajstih je v steni že gospodaril vihar in snežne zastave so se cefrale na grebenu, ob enih pa je gora, kot že tolikokrat, izginila v oblakih. Dogodki prejšnjih dni So se ponovili. Neznosno vreme, nevarnost, skrb in umik. Z mrakom so se v bazo vrnili: Rado, Andrej, Čeha in Milan, ki je postavil novi tabor tri, na višini 6900 m. »Dosegli smo višino 7170 m in napeli vrvi. Veter nas je hotel razkosati, komaj smo se še pravočasno umaknili.« Silvo in Tomo bosta prespala na trojki. Mogoče bosta imela jutri več sreče. Pa jc nista imela. Sedmega aprila sta se vrnila v bazo. Pošastni mraz in uničujoč vihar je neusmiljeno gospodaril na gori. Na sedemtisoč in več metrih je bil prostor samo za mrtve. Pubi, Marko in Filip so vztrajali na dvojki in z velikim tveganjem le dosegli tabor tri. Osmega aprila so sporočili: »Vreme je lepo. Skušali bomo napeti vrvi do vrha stene in doseči višino 7500 m, kjer naj bi stal tabor štiri.« »Srečno, fantje. Iz baze odhajajo na dvojko: Beni, oba Ceneta in šerpe.« Bil sem srečen in sreča je, če si - srečen ... Z edinim življenjem sem hotel doživeti mik, resnico, strah, napor, spoznati svojo vztrajnost, moč in vest v večni Himalaji. Z vrha Gradu sem s pogledom še enkrat objel vso steno. Ni še bila v oblakih in bila je veličastna kot še nikdar. Na taboru ena sem se poslovil od Ceneta in Benija. Nisem ju hotel ovirati pri hoji. Odšla sta, čeprav to nista želela. Ostal sem sam, le črni krokarji so posedali okrog mene in požrešno čakali na ostanke v taboru in na moj odhod. Moj davni sen je postal resničnost, razgrnjen pred menoj, ogrnjen v beli plašč. Pred menoj je zazijala globoka le-deniška razpoka, brezno brez dna. Še bolj grozljiva je bila potem videti z druge strani. Skoraj neopazno so se nad menoj zbirali oblaki, z Lotsejeve-ga ledenika je po steni navzgor vse močneje pihal veter. Ledena zrna so skeleče udarjala v obraz, vrv je poledenela. Lepota gore se je spremenila v pošast. Objela me je megla in okrog mene je nastala bela noč, mrzla in grozljiva. Bil sem na višini preko 6000 m. Nesramno in v posmeh se mi je oglasila lastna vest, ki je kot senca hodila za menoj in čakala na usodni trenutek moje stiske. »Kaj razmišljaš, Cene,« me je žrla. »Ne bodi reva. Ne pusti, da te ničeva gora ugonobi. Možgane imaš, ona pa jih nima. Stori kaj! Moraš! Seveda, možgane imaš, zato pa se še bolj čudim, da si prišel sem v to prekleto divjino, mraz, nevarnost in pogubo. Saj nočeš umreti! Potem pa si nor, ker ponujaš življenje gori, ki je že toliki) podobnih bedakov zavrnila. Vrni se! Umik ni sramota, če razum zmaga nad norostjo. SUšiš! Šc imaš čas. Postajaš ledeni mož. Drevenijo ti prsti. Brado in brke imaš poledenele. Mrzel postajaš. Hropeš. Komaj še loviš sapo in ledeni pršič ti maši usta. Prvič si na tej gori in ne veš, kaj te čaka višje. Še dvesto metrov višine moraš premagati. Kako boš to zmogel v tem peklenskem vremenu. Ničesar ne vidiš v tem viharju, ne cilja, nc umjka. Sam si. Ubogi nič v kraljestvu belega pekla. Nihče ne ve, kje si sedaj. Ubogaj! Ne bodi trmast! Prijatelji mislijo nate, le pomagati ti ne morejo. To je tvoja in njihova usoda. Trenutki odločitve so tvoji. Mrtvi o ničemer več nc odločajo.« Morečih očitkov me je rešil silovit sunek vetra. Vrglo me je na bok in za trenutek so dereze ostale brez ledene opore. Čvrsto sem zgrabil za vrv in kot opica lahkotno plezal višje in višje. Pod seboj sem slutil silno globino in nad seboj neskončno višino. Kje je tabor? Počutil sem se kot izgubljenec v vesolju. Misel na počitek je bila prazno razkošje, to dejanje ti bilo samomor. Strmina se je stopnjevala in uporabljal sem samo še sprednje okle derez. Moja vztrajnost, volja in moč so bih na izpitu. Bil sem učenec in učitelj hkrati. Meter pred seboj sem zagledal silhueto človeka. Bil je Pubi, utrujen in na poti v bazo. Pred taborom so me pozdravih Cene, Beni, Filip in Marko: »Bravo, barasab!« Odgovoril sem jim: »Star si toliko, kolikor si priznaš, in ko si le priznaš, da si star, storiš veliko napako.« Na višini šesttisoč tristo metrov ni dovoljeno delati napak. CENE GRIUC nadaljevanje prihodnjič Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF-, Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ĆGP Delo v Ljubljani.