ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
AVGUST—SEPTEMBER 1978
Mladinska delovna brigada „Steklarji Jugoslavije“ prvič v Sloveniji
Mladi iz jugoslovanskih steklarn se že deveto leto organizirajo v mladinsko delovno brigado »Steklarji Jugoslavije«. V letošnjem letu je organizator te specifične brigade mladinska organizacija Steklarne Hrastnik, pokroviteljstvo nad brigado pa je prevzela OZD Steklarna Hrastnik. V
goslovanskih krajev, sem povsem zadovoljen s sedanjimi rezultati. Vesel sem, da se znotraj brigade dobro razumemo, pa tudi sodelovanje z ostalima dvema brigadama V IH. izmeni je na zadovoljivem nivoju. Prepričan sem, da bo brigada dobra ravno tako kot prejšnja leta in da se bomo na
Mladinske delovne brigade steklarji Jugoslavije, tik pred odhodom
na akcijo
»steklarski, brigadi« so še zbrali mladi iz' naslednjih steklarn: Pa-račin, Zaječar, Skopje, Pančevo, Pula, Lipik, Samobor, Straža, Rogaška Slatina in Hrastnik. Brigada dela na izgradnji primarnega vodovoda na MDA Slovenske gorice ’78 v III..izmeni od 16. julija do 6, avgusta 1978.
Nekaj dni pred zaključkom akcije smo obiskali brigadirje in ob tej priliki zabeležili naslednje:
■ Rajko Žagar, Hrastnik, komandant brigade:
Glede na to, da je brigada sestavljena iz mladih iz desetih ju-
koncu akcije poslovili- kot najboljši prijatelji z željo, da še naslednje leto- spet' zberemo v isti brigadi na eni izmed ostalih delovnih akcij v Jugoslaviji.
Jovo Rukavina, Pančevo, tra-ser:
Na delovnih akcijah sodelujem že; sedmič, četrtič pa v MDB Steklarji YU. Lahko rečem, da šo rezultati na delovišču precej dobri. V prvi dekadi smo bili na trasi najuspešnejši, saj smo dosegli povprečno normo 180 %. Tudi na udarni dan se je brigada izkazala, saj je dosegla normo z
219%. Prepričan sem, da bodo rezultati v drugi dekadi ravno tako dobri.
Zoran Spasič, Skopje, predsednik brigadne konference:
Zadovoljen šem, da se brigadirji iz naše brigado poleg dela na; delovišču angažirajo tudi na področju popoldanskih aktivnosti. Večina brigadirjev obiskuje enega od štirih tečajev, ki so organizirani na akciji, prav tako pa se" u-dejstvujejo na področju brigad-nih aktivnosti v naselju. Sem spadajo predvsem idejno-politič-no delo,, kultura, šport in informiranje.
Pohvalno je to, da nas mladi iz Steklarne Hrastnik večkrat obiščejo in nam po potrebi tudi pomagajo. Sicer pa so naš doslej o-biskali tudi predstavniki pokrovitelja — Steklarne Hrastnik — kulturno-umetniško druš tvo mladinske organizacije iz Pančevske steklarne in , tudi predstavniki pokrovitelja Steklarne Hrastnik,-kulturno-umetniško društvo mladinske organizacije iz pančevske. steklarne in tudi predstavniki nekaterih drugih steklarn in organizacij.
Marica Tepeš, Rogaška Slatina:
Življenje ha akciji mi je Zelo všeč, saj poleg tega dela Sloveni-
Dopisujte v Glas mladih
je spoznavamo tudi naše vrstnike iz vseh krajev Jugoslavije. Mogoče imamo popoldne malo premalo prostega Časa, saj se skoraj vsi vključujemo v katero od mnogih možnosti za: izobraževanje in seveda delamo na področju interesne dejavnosti. Omenim naj, da smo organizirali tudi razstavo steklenih izdelkov,, s katero smo predstavili asortirhan naših steklarn ptujskemu prebivalstvu. Tudi odnosi z domačini so zelo dobri, saj večkrat skupno z njimi organiziramo popoldanske udarniške delovne akcije. Kar žal mi je, da se bomo morali čez nekaj dni že posloviti.
Prvič sodelujem v mladinski delovni brigadi, sodelovanje na MDA Slovenske gorice ’78 pa še mi šteje kot obvezna počitniška praksa, saj sem štipendist Stek-larne-Hrastnik. Zame je ta akcija veliko doživetje, Saj . Si ha akciji dva dneva nista enaka. Po dopoldanskem krampanju in lopatanju nas čakajo tečaji, športna tekmovanja,. razna predavanja, kultur-no-zabavhi večeri...
Akcija nista samo kramp in lopata, ampak še vse kaj drugega. Če bom imel naslednje leto možnost, se'bom spet udeležil kakšne delovne akcije.
Brigadirjem smo se zahvalili za odgovore in jim zaželeli še veliko uspehov na vseh področjih v Zadnjih dneh akcije. HOO-RUK!
tone b.
LJUBO JASNIC
O REVOLUCIONARNOSTI MLADIH
Mladina je vedno nosila zastavo revolucije. Tako je bilo med NOB (socialistično revolucijo), tako je bilo v povojni graditvi, tako mora biti danes. Mlad človek mora biti revolucionaren. »Ziheraštvo« pomeni pristajati na kompromise, to ni več revolucionarnost. To je stagnacija, če ne nazadovanje — mladi pa želijo naprej, hočejo biti svobodni, prevzeti odgovornost za svojo svobodo in zato ni in ne more biti zihera-štvo odlika svobodnega človeka, najmanj člana organizacije, še manj pa člana zveze komunistov.
O MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH
Mladinske delovne akcije pomenijo aktivno sodelovanje mladih v družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije. Zveza socialistične mladine mora š politično akcijo doseči, da postanejo sestavni del razvojnih načrtov na vseh ravneh samoupravnega in družbenopolitičnega organiziranja tako združenega dela kot družbenopolitičnih skupnosti. Družbeni dogovor o MDA je dobra osnova za takšno vsebinsko afirmacijo-prostovoljnega dela, samoupravno organiziranega in vodenega.
O INFORMIRANJU V ZSMS
Nismo še uspeli vzpostaviti sistema informiranja znotraj organizacije, ‘sistema, ki bi zagotovil pravočasne, objektivne, vsestranske informacije, od osnovne organizacije do republiške konference in obratno.
O DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH
Družbene organizacije so subjekt interesnega združevanja občanov, demokratično organizirane v delegatskem sistemu, ki so nastale kot objektivna notranja potreba in sila, na katero moramo računati v programih dela Zveze socialistične mladine. Potrebno je izdelati sistem enotnega programiranja in izvajanja skupnih akcij in rešiti vprašanje, kako uresničevati dogovorjeno politiko skozi družbene organizacije. Na'štiriletnih izkušnjah je potrebno graditi naprej, treba je preseči togost v razumevanju kolektivnega članstva.
o politiki Štipendiranja
Štipendije niso samo stvar zveze socialistične mladine, temveč vseh podpisnikov družbenega dogovdra o izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Zveza socialistične mladine pa mora biti prva pri uresničevanju dogovorjene politike.
O VLOGI SOCIALISTIČNE MLADINE
Zveza socialistične mladine je samostojna družbenopolitična organizacija. Vendar to najmanj pomeni, da mora delovati v svojem krogu, pomeni pa, da mora organizirano uresničevati svojo vzgojno, družbeno vlogo kot subjekt in neposreden udeleženec samoupravnega odločanja o vseh družbenih vprašanjih.
O ZVEZI KOMUNISTOV IN MLADIH
Koliko bo ZSMS nova organizacija (po devetem kongresu) ne samo po imenu, temveč po vsebini ter množičnem delovanju mladih na poti ustvarjanja samoupravnih socialističnih odnosov, je v veliki meri odvisno tudi od zveze komunistov. Člani ZK morajo biti vzor mladi generaciji, s svojo revolucionarnostjo, doslednostjo, iskrenostjo, delom, s svojim etičnim in moralnim likom. Posebna pa je tu naloga mladih komunistov. Mi moramo predvsem med mlado generacijo neprenehoma delovno potrjevati našo komunistično opredelitev in zavest. Postati moramo aktivistično .jedro ZSMS in s svojim vedenjem, delom in etiko reafirmirati vse tiste, tako globoke ljudske in resnične vrednosti, ki jih je v sebi nosila Zveza komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ).
NOVO VODSTVO OBČINSKE KONFERENCE ZSMS HRASTNIK
Konec junija so se mladi delegati iz aktivov in OO ZSMS sestali na volilni in programski seji Občinske konference ZSMS Hrastnik. Na seji smo razpravljali o delu v preteklem obdobju in sprejeli akcijski in okvirni program delovanja Občinske konference ZSMS Hrastnik za naslednje mandatno obdobje, ki je sestavljen na osnovi programov aktivov in osnovnih organizacij ZSMS. Na seji je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo OK ZSMS Hrastnik: PREDSEDSTVO OK ZSMS Tone Bezgovšek, Helena Čeper-lin, Slavko Gornik, Anita Greben, Samo Klemen, Viktor Knaus, Leopold Majes, Jotže Medvešek,
Darja Ramšak, Franc Romih, Zdravko Romih, Helena Rotar, Antonija Šoster, Miroslav Zorec in Vili Zaletel. Za sekretarja OK ZSMS je bil izvoljen Slavko Gornik iz Steklarne Hrastnik, za predsednika OK ZSMS pa Jože Medvešek iz TOZD Rudnik Hrastnik.
DELEGATI ZA X. KONGRES ZSMS
Jože Medvešek, Helena Rotar, Slavko Gornik, Nada Žagar in Tone Bezgovšek. Za člane republiške konference ZSMS pa je bil izvoljen Tone Bezgovšek iz Steklarne Hrastnik.
Janez
O delu med kongresoma
V soboto, 15. julija so se v Ljubljani sestali delegati republiške konference ZSMS. Na seji so obravnavali poročilo o delu ZSMS med IX. in X. kongresom ter sprejeli sklep o sklicu X. kongresa ZSMS, ki bo od 12. do 14. oktobra 1978 v Novi Gorici, na njem pa bo sodelovalo več kot 700 delegatov.
PREDLOG KANDIDATOV ZA VODSTVO ZSMS
Republiška konferenca je na . svoji zadnji seji sprejela prvi predlog možnih kandidatov za vodstvo Republiške konference ZSMS po X. kongresu ZSMS.
Za predsednika RK ZSMS je predlagan Boris Bavdek, 28 let, diplomirani pravnik, član CK ZKS, dolgoletni družbenopolitični delavec iz Kranja. Za podpredsednico RK ZSMS je predlagana Vida Mikuž, - 27 let, po poklicu administratorka iz Nove Gorice. Je predsednik ene najuspešnejših občinskih konferenc ZSM v Sloveniji, ki so ji zaupali tudi pri-
pravo in izvedbo desetega kongresa ZSMS. V drugem mandatnem obdobju delegatske skupščine SRS ji je ZSMZ zaupala mesto delegata v družbenopolitičnem zboru.
Za sekretarja RK ZSM je predlagana Nevenka Grgič, 25 let, pravnica iz Maribora, sekretar Občinske konference ZSMS Maribor. Svoje organizacijske sposobnosti je dokazala v vsej pestri aktivnosti 470 osnovnih organizacij mariborske občinske konference, v medobčinskem svetu štajerske regije, uveljavila se je kot članica predsedstva ZSM J.
ČLANI ZSM OD 13. DO 29. LETA
Na minuli seji predsedstva ZSM J je največ razprav spodbudil alternativni predlog v osnutku novega statuta ZSMJ, ki govori o tem, da naj bi mladince ¡sprejemali v Zvezo socialistične mladine že v šestem razredu osnovne šole, njihov staž pa naj bi trajal do 29. leta starosti ali pa še dlje. Osnutek gre seveda v javno razpravo.
DVA IN DVA JE — ŠTIRI!
Zemlja je okrogla. Dva in dva je štiri. Plima zamenja oseko. In tako naprej. Vse to je res.
Se sprašujete, kaj mi je.
Pravzaprav mi ni nič. Zdrav sem, kolikor se le dg in kar tudi vam od srca želim. Tele zgornje resnice sem napisal samo zaradi tega, da bi bil vsaj enkrat prepričan, da se nisem kje zmotil.
Pišem jih pravzaprav zato, ker se »kregamo« zaradi tega, ker govorimo — resnico.
Za kaj pravzaprav gre?
Na naših sestankih, pa tudi v sredstvih informiranja, velikokrat slišimo in preberemo resnico. Resnice, ki morda niso tako banalne kot tiste v uvodu,- pa tudi tako
nove niso, da bi jih iz dneva v dan prenašali iz enega na drug sestanek, iz enega v drug članek. Ne govorim na pamet. Preberite, lepo vas prosim, tole:
»Izredno pomemben je odnos družbenopolitičnih organizacij do delegacij...«
»Naš družbeni sistem, katerega temelj je nova Ustava ...«
»Socialistična zveza delovnega ljudstva kot fronta organiziranih socialističnih sil...«
In tako naprej...
Resnica zraven resnice, povedane in predložene za objavo.
Ko se- vse te resnice povedo na nekem sestaku ni nujno, da bodo (Nadaljevanje na 3. strani)
IX. kongres slovenskih sindikatov bo v Mariboru
Odbor za pripravo IX. kongresa Zveze sindikatov Slovenije je . sklenil, da bo IX. kongres Zveze sindikatov Slovenije, 25. in 26. oktobra v Mariboru.
Ta odbor je za razpravo in skle-■ panje na kongresu pripravil in že objavil naslednje kongresne dokumente:
—	poročilo o delu Zveze sindikatov Slovenije med VIII. in IX. kongresom;
—	sklepe IX. kongresa ZSS, in
—	statut zss.
Gradivo je bilo objavljeno v Sindikalnem poročevalcu, prilogi Delavske enotnosti, št. 11 z dne 8.
7.	t. 1. Pripravljalni odbor je pozval vse organizacije zveze sindikatov in odborov sindikatov v Sloveniji, da o teh dokumentih razpravljajo, tako da bi lahko izoblikovali pripombe in stališča, ki jih bodo zbirali pa jih bodo posredovali za posamezna občinska območja republiškemu svetu ZSS.
Poročilo o delu slovenskih sindikatov od zadnjega kongresa pa do današnjega dne je izredno bo,-gato. Govori o razvijanju samoupravljanja delavcev v TOZD in drugih organizacijah združenega dela, delovanju sindikatov na področju planiranja in družbenoekonomskega sistema, pridobivanju in razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov, delovnih in življenjskih razmerah delavcev, vzgoji, izobraževanju in usposabljanju sindikalnih delavcev, Samoupravnem obveščanju delavcev, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, aktivnosti slovenskih sindikatov pri razreševanju problematike naših delavcev _v tujini, mednarodni dejavnosti ter pravni pomoči, prošnjah in pritožbah.
Zakaj se delavci združujemo |§ zvezo sindikatov? Združujemo se zato, tako pravi statut ZSS, da bi v njej organizirano delovali za u-resničevanje oblasti delavskega razreda v celotni družbi, zlasti pa pri odločanju v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Politično organizirani v sindikatih, se delavci vključujemo tudi v samoupravne interesne skupnosti in samoupravno in politično življenje krajevnih skupnosti, da bi tako neposredno uresničevali svoje skupne in posebne interese. Zato pa je potrebno, da se sindikati prizadevajo za pospeševanje uveljavljanja delegatskega sistema, spodbujanje politične aktivnosti delavcev, sode-lavo prek delegatskih teles, zavzemajo stališča o vsebinskih vprašanjih, zavzemajo stališča, na podlagi katerih je možno uskladiti različne interese, predlagajo in določajo kandidate za delegate
v organih upravljanja, utrjujejo enakopravnost, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, razvijajo patriotizem in zavest delavcev o pomenu obrambe naše države, pospešujejo in organizirajo politično usposabljanje delavcev in delegatov ter nenehno demokratizirajo svoje notranje življenje in na delegatskih načelih gradijo svojo politiko in stališča.
Sindikat je v okviru določil statuta organiziran v osnovni organizaciji sindikata, ta pa se povezuje v konferenco osnovnih organizacij, ki je stalni organ na ravni delovne organizacije in sestavljene organizacije. Naloge teh konferenc so predvsem v usklajevanju stališč, sprejemanju stališč o raznih vprašanjih, usklajevanju aktivnosti in drugih vprašanj in dogovarjanju o povezovanju v sindikate dejavnosti. Nadalje ima I še občinske organizacije ZSS, ki jih sestavljajo osnovne organizacije sindikatov, ki imajo sedež v občini. Občinske zveze se povezujejo še v zvezo sindikatov Slovenije in ta v zvezo sindikatov Jugoslavije. Pomembno je tudi delovanje sindikatov v krajevnih skupnostih, v posebnih družbenopolitičnih skupnostih, na medobčinskem območju in v posameznih dejavnostih. Sindikati delavcev: so pri zvezi sindikatov Slovenije organizirani v 18 sindikatov delavcev. Med temi je tucji sindikat energetike, ki ima svoj republiški odbor in naštete naloge, ki jih mora po statutu izvajati. V tem odboru so vključeni tudi rudarji.
Organizacija in aktivnost zveze sindikatov se financira s članarino in z drugimi dohodki. Članarina je enotna za Slovenijo in SFRJ in znaša 0,60 % od neto osebnega dohodka člana, plačuje pa se v osnovni organizaciji sindikata. Načela za uporabo in kriterije za razdelitev članarine med organizacije in organe zveze sindikatov sprejema republiški svet po prejšnji razpravi v osnovnih in občinskih organizacijah zveze sindikatov. Ta pa morajo zagotavljati posameznim sindikalnim organom sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje.
V predkongresnih razpravah bomo še naprej ugotavljali, da je vse naše delo in prizadevanje podrejeno poglavitnemu cilju: doseči moramo, da bo sindikat resnično družbenopolitična organizacija delavcev v najširšem pomenu besede, da bo politika zveze sindikatov odsev resnične volje delovnih ljudi in da bomo tako prispevali svoj del k uveljavljanju obisti delovnih ljudi.
Širše meje mladosti
Otroci vedno hitreje odraščajo, televizija jih spoznava >s problemi odraslih. Zato je prav, da se meja sprejema v mladinsko organizacijo zniža na 13 let. Odprto pa ostane vprašanje, ali naj zgornja meja ostane 26 let, ali pustiti možnost tudi starejšim, da so člani ZSM — če to želijo, in če se strinja osnovna organizacija. Vendar, če se to sprejme, je po-
trebno onemogočiti »mladim«, da bodo konec četrtega desetletja izbrani za mladinskega funkcionarja.
Čeprav so se na zadnji seji predsedstva Zvezne konference ZSM odločili, da je zgornja meja 29 let, morajo zadnjo besedo reči mladinci v javni razpravi o spremembah in dopolnitvah statuta mladinske organizacije. Do-
kument odpira možnost krepitve vloge osnovnih organizacij z organiziranjem manjših celic povsod tam, kjer se zbirajo mladi.
Med številnimi novimi rešitvami, ki jih prinašajo dopolnitve in spremembe statuta, se poudarja vloga mladinske organizacije v konkretnem usposabljanju članstva za sodelovanje v samoupravnih organih, v delegacijah in delegatskem sistemu, v družbenopolitičnem življenju.
Na seji so govorili še o sodelovanju naše delegacije na enaj-
stem svetovnem festivalu mladine in študentov na Kubi. V Havano potuje, 168 fantov in deklet. Razen mladinskih funkcionarjev, bo v delegaciji zelo reprezentativna kulturnoumetniška'Skupina, v kateri bodo Bjelo diigme, zbor Collegium' muzicum, instrumentalna skupina igorja Savina, Izrazni ples zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane, recitator Rale Damjanovič, pevci Mi-ladin Šobič, Gasmen Palaska in Janko Uzunov.
Tu je še velik prepih
Počitnice... Letovanja ob morju, potepanje po tujih krajih, po gorah... Počitnice so tudi kot nalašč, da se dijaški in študentski žep vsaj malo odebelita. Denar je danes pač nuja. Tisti občutek, da si ga prislužil sam, s svojim lastnim delom, je veliko vreden. Tako se mnogo mladih odloča za
Je denar edini namen počitniške prakse?
prakso, ne le tisti, ki je zanje obvezna. Prakso imajo predvsem srednješolci v drugem, oziroma tretjem letniku. Obvez"ha praksa traja najmanj štirinajst dni. Zaželeno je, da bi se mladi’v tem kratkem času vključili v neposredno proizvodnjo: Vseeno pa jih še veliko preveč zahaja v pisarne in razne urade. Seveda je tudi to delo! Vendar — samoupravljanje
kot proces, mnogo bolj kot med raznimi akti, za pisalnim strojem in telefonom, doživljaš, in čutiš med delavci v tovarni. Tudi tam lahko, kolikor je pač mogoče, povezuješ v šoli pridobljeno teorijo s prakso. O tem namreč toliko govorimo. To pa je tudi, oziroma bi moralo biti, eden glavnih namenov tovrstnega počitniškega dela.
Nemalokrat pa pozabljamo na to, tako mi kot naši učitelji in starši. Kje pa! Saj se niti ne vprašamo, kaj je namen vsega skupaj!
In če je že stvar obvezna in jo tako napihujemo, si. mislim, potem ji res posvečamo premalo pozornosti. Navadno se tik pred dvanajsto spomnimo na vse skupaj. Velikokrat skrbne mamice, pa tetke in strički vrtijo telefonske številke, Stopajo od »prijatelja« do »prijatelja« in priskrbe sipu ali hčerki.delo, ki. je pač zanj, kot rečejo. In ob tem hote ali nehote v prvi vrsti mislijo na denar, Denar in spet denar. Vsaj tokrat ne bi smel igrati poglavitne vloge, saj smo glavni namen vsega že našli.
Vse preveč nas tudi misli, da se obvezna praksa konča s tistim zoprnim dnevnikom, ki ga je treba pisati in v jeseni oddati v šoli.
Pa najbrž ni tako...
DVA IN DVA JE — ŠTIRI
(Nadaljevanje z 2. strani) pokala ušesa. Toda imamo osnovo za razmišljanje o tem, če so. veliko koristnejše od naštevanja najbanalnejših resnic, ki jih ne govorimo za govorniškim odrom, pa so prav tako resnice.
Hočem povedati, da imamo v našem družbenopolitičnem slovarju precej' premalo pravih besed, s katerimi bi lahko izrazili polnost in pestrost resničnega življenja in vse preveč že znanih miselnih konstrukcij, ki ne povedo nič novega, a nas vendar naredijo —. »pametnejše«.
Da se razumemo, nisem proti' tistim, ki bi razširjali določene izkušnje in spoznanja. Sem za to, da še bolj koristimo naučeno iz literature, nisem proti tujim besedam in abstraktnim pojmom, kadar so potrebni. Nisem pa za to, da mikrofone na delovnih srečanjih zlouporabljamo, da bi v nedogled brezbrižno ugotavljali resnice in ponavljali splošno znane stvari.
Mi nismo »abstraktni politični ljudje«, pa tudi naše življenje ni abstraktno. V naši družbi je v tem trenutku vsesplošnih dogovorov in razgovor, kako bi socializem napravili še bolj živahen, potreben slovar konkretnega človeka, kate-
remu, kot pravi tovariš Kardelj »srečo ne more prinesti ne država, ne sistem, ne politična partija«, ampak jo lahko usta vri samo on sam v družbi, ki ustvarja pogoje, da lahko človek »na osnovi družbene lastnine sredstev za proizvodnjo — svobodno delati in ustvarjati za svojo srečo«.
Tone B.
NA KRATKO
Prvi brigadirji iz Steklarne Hrastnik so v letošnjem letu sodelovali na zvezni MDA POSOČJE '78. V brigadi BRATSKIH MEST sta sodelovala Drago ŠKOFIČ iz TOZD-5 in Tone BEZ-GOVŠEK iz TOZD-4, ki sta se. z akcije vrnila z naj višjimi brigadirskim priznanjem — udarniškimi značkami.
Precej mladih iz Hrastnika letošnje poletje preživlja na mladinskih delovnih akcijah. Največ jih je vsekakor v hrastniško-mla-dinski delovni brigadi (3. JULIJ), v kateri je poleg 35 hrastniških brigadirjev in brigadirk tudi pet mladih iz pobratene občine RAŠKA* Pokrovitelj brigade je SGP HRASTNIK, brigada pa dela na urejanju ceste MARŠALA TITA na zvezni MDA KOZJANSKO ’78.
Kaj je to enotnost mladine?
V soboto, 15. 7. 1978 smo bili priča konferenci ZSMS, ki je bila v celoti eden zadnjih širših delovnih dogovorov za pripravo kongresa ZSMS, ki bo oktobra v Novi Gorici. Ob vsej resnosti dogodka je konferenca potekla dokaj počitniško — brez vnetih razprav in debatiranj, kar je bilo odraz tega, da je bila dobro pripravljena in so biii delegati s stvarmi dobro seznanjeni.
Toda še vedno ostaja za kongres nekaj osnovnih problemov, ki jih ni zamolčal v svojem uvodnem govoru predsednik komisije za pripravo poročila; o delovanju ZSMS med kongresoma pri odboru za pripravo X. kongresa ZSMS, tovariš Robi Kovšca. Moramo reči, da je Kovščin govor ob materialih za pripravo poročila gotovo določen obet za možnost, da bo na in po kongresu ZSMS bolj »našla samo sebe« v tokovih naše družbene stvarnosti. : Zdi ,se, da je eden od ključev do jedra problemov v ZSMS vprašanje enotnosti delovanja.
R. Kovšcaje dejal: »Tako na primer enotnosti našega delovanja, ki je predpogoj za naše uspešno delo, še vedno jemljemo kot enotnost forumov, v statističnem oz. organizacijskem smislu, nismo pa dovolj vztrajni v zagotavljanju tako rekoč vsakodnevne enotnosti mladine do bistvenih vprašanj v našem družbenem delovanju. To hromi našo akcijo in pušča velik del mladine ob strani ne samo v pogledu izjasnjevanja,« .
Od tega nedvomno pravilno kritičnega stališča je samo še korak
k razdela vi strategije oblikovanja enotnosti delovanja organizacije. Vprašanje, ki se nam ob tem zastavlja, predpostavlja, da problema enotnosti ni mogoče reševati mehanično in samo po formalni plati, kajti gre za nekaj več: za enotnost različnosti torej za dialektično enotnost. Mladinska organizacija V naših pogojih mora dokončno opustiti vse preostanke klišejev organizacije mladih kot integracijskega faktorja glede na potrebe vladajoče strukture, kakor je še vedno na Vzhodu. V naši družbeni strukturi namreč ZSMS (skupaj s celotno jugoslovansko ZSM) lahko odigra svojo vlogo predvsem kot fronta mladih z izrazitim razrednim predznakom. Enotnost različnosti torej ne more biti samo povezava različnih interesov v nekakšno povprečje, ampak se v naših družbenih pogojih mora preko konkretne problematike različnih kategorij mladih oblikovati kot boj za re-volueioniranje družbenih odnosov. Za kaj torej gre, če omenjamo konkretnost?
ZSMS naj bi se namreč oblikovala kot prostor soočanja konkretnih problemov na tistih področjih družbene prakse, ki najbolj zadevajo mlade, pri čemer ne sme prihajati do tega, da se zdi, da problemi mladih v izobraževanju ne zadevajo n. pr. mladih delavcev in obratno. V naši družbi so se namreč že dokaj izkristalizirala stališča o potrebi P° idejnem boju, po uveljavljanju samoupravljanja v kontekstu realni oblasti delavskega razreda
itd. Zdi pa se, da je v minulem obdobju ZSMS vse prevečkrat ostala ob strani pri vprašanjih, ki vitalno zadevajo ne samo mlade »kot takšne«; ampak tudi zgodovinsko perspektivo celotnega oblikovanja družbe, ki je socialistična in samoupravna. Dovolj zgovorna ilustracija takšnega stahja je n. pr. izobraževanje (lahko pa bi govorili tudi o kmetijstvu, kulturi itd.). V času ko potekajo priprave na eno izmed daljnosežnejših sprememb celotnega sistema izobraževanja, smo iz ZSMS le redko slišali o temelj ne j ših kritičnih prispevkih na tem področju, čeprav ne moremo govoriti o tem, da si v RK ZSMS niso Ze-
lo prizadevali. Ostane pa vprašanje, ali je ZSMS dovolj mobilizirala vse svoje potenciale, ki bi tako jasno oblikovali stališča, da bi sami ‘Udeleženci v procesu izobraževanja imeli dovolj smernic za aktivno’ borbo na tem področju, da ne govorimo še posebej o tistih, ki so zunaj tega procesa, a jim ne more biti vseeno kako ta razvoj poteka.
Očitno je, kar je pokazala tudi pravkar minula konferenca, da bo kongres moral poiskati tudi temeljne odgovore na vprašanja smisla obstoja in delovanja ZSMS kot revolucionarne organizacije, ki se vedno samokritično preverja.
Vstaja
V železno so kletko ptico zaprli, gnezdo, nje delo in dom ji razdrli.
Prepovedali so ji, da bi pela.
Petje bi privabilo druge in čela bi jata jih priletela.
Moč jate: to jih je plašilo.
Ptica pa ni molčala.
Ni mogla molčati.
Samo peti je znala, morala je bol izjokati.
Hrepenenje, ogorčenje jih je združilo, v vetru spoznale koristno so silo.
Vse in ž vso močjo so v vrata.se uprle, majhne, a po srcu velike, so vrata odprle.
S polomljenimi krili so poletele, svobodo in dom so zopet imele.
Bili smo kot ptice.
Morali smo biti.
Sovražnik je bil premočen in nas premalo.
Združeni smo vstali iz okov.
Tega je zdaj že dolgo.	AlojŽija Zupan
liiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiii
HUMOR
NAGRADNI KVIZ ZNANJA MLADIH
1. Kako se imenuje versko gibanje za obnovo cerkve, po Zgledu prvotnih krščanskih načelih. Na nastanek in razvoj je vplivalo: socialna nasprotja med sloji, omajan vpliv katoliške cerkve, nasprotje med plemstvom in cerkvijo. Gibanje je trajalo od leta 1560 do 1595. V tem času smo dobili dve pomembni knjigi: Abecednik; in Katekizem
svojem znanem potopisnem eseju Popotovanje od Litije do Čateža opisuje narodne posebnosti Dolenjske, oriše ljudske tipe An predlaga nadaljnji razvoj. Pisal j e: pesmi, satire, tragedije, drame.
Kdo je bil ta slovenski pesnik?
§ BASEN
= »No, zdaj, ko veste, kaj naše = razprave je predmet,
= le Z besedo na dan, kaj bi se bali, = saj smo vendar samoupravljala,
= tovarišice in tovariši =	ovce in zajci«,
| so tulili volk, lisica in medved, i ki vodili so OZD Gozdne živali.
1 .KARIERA
a)	reformacija
b)	renesansa
c)	razsvetljenstvo
2.	To ni samo literarna smer, ampak širše dfužbend-ideološko, kulturno gibanje. Meščanstvo se je uprlo absolutni in posvetni oblasti. Temeljna merila so bila:1 racionalizem, sett-zualizem, empirizem (izkustvo). Zavzemajo se za svobodno mišljenje (pri Slovencih). V tej dobi, ki je trajala od 18. stoletja pa do začetka 19. Stoletja so sodelovali znani pisatelji Marko Pohlin, Žiga Zoiss, Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart.
Katera doba je to bila?
a j r azsvetlj enstvo
b) romantika
č) protireformacija
3.	Slovenski pisatelj se je rodil 1831 v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah. Šolal se je v Ljubljani, nato se je leta 1854 vpisal v bogoslovje, vendar ga je moral zapustiti zaradi pesmi, ki so- jo označili za bogokletno. V
4.	Kako se imenuje moštvena igra s palico
in trdo žogico, ki jo igrajo ha prostem med =j rešetkastimi vrati. Izvira iz Anglije in od tod = se je razširila v Avstralijo do Japonske. Glav- .	=
na nasprotnika sta Anglija in Avstralija, ki -že dolgo tekmujeta med seboj: za prvenstvo.- = Že leta 1766 so začeli igrati prvenstvene tek- = me med izbranimi moštvi angleški grofi.	i
a)	Kriket	,	§
b)	Golf '	|
: c) Hokej	=
5.	27. aprila je bila ustanovljena OF na	|
pobudo KPS. Ustanovnega sestanka so se ude- | ležili člani KPS, predstavniki krščanskih sp-	=
Cialistov, predstavniki SOKOLA, predstavniki	E
kulturnih delavcev. To so bile ustanovne sku-	=
pine OF, ki so tvorile IO OF. Kasneje še je	|
OF pridružilo še 20 političnih in kulturnih	£
skupin, iz katerih' predstavnikov So ustanovili	=
vrhovni plenum.	=
Kje je bila ustanovljena OF?	§
iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiNiuiimHiiiHuiHimiiuiiiiiHimiuiiimiiiimimmimimiimiiiiiiimiiiiimmimmimiuimnimiimiuimimmimmmmmmimmimnmmimni
Ko nasprotoval je in kričal, še dalje v blatu je tičal.
Zatem pa za njiih je šel in še v višine povzpel.
Namreč, spoznal je naš Peter, kaj mlin je na veter.
Nagrade v našem OZD
so. podeljene
Naše samoupravljanje
je za režijo: dobilo Oskarja,
naš zaslužni režiser pa še posebej
avto, dva vikenda in vilo.
KAM NAJ GREM?
Hotel nekaj sem postati, šole.so zaprli mi.
Hotel sem po svetu še podati zame ni bilo poti.
Kamorkoli se obrnem,
Vidim polno le ljudi, ko približati se hočem, kakor da nikogar ni.
Zdaj mi, prosim, vi povejte, kam naj grem, kakor živim? Ker, če sam ostal bom, še sredi ceste obležim.