/Isf CRiSk/i Domovi ima
OClOCE
am€»u^/ i m mm im tANouAoe oms>

NO. 29
Suvana hotel v Hansi
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO. WEDNESDAY MORNING. FEBRUARY 11,. 1970
žlovčniiam
a&SaiKMG M€W$WLWi&
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Predsednik laoške vlade je javno ponudil Hanoiu razgovore o končanju vojskovanja, pa ostal vsaj za enkrat brez jasnega odgovo-
ir-nr- rrmUKS’^sa—
BANGKOK, Taj. — Ko so postali pretekli teden glasovi o veliki rdeči ofenzivi na Planoti vrčev na osrednjem Laosu vedno glasnejši in številnejši, je predsednik vlade Laosa princ Suvana Fuma ponudil javno Hanoiu razgovore o končanju spora. Pripravljen je sprejeti nevtralizacijo Planote vrčev, ki so jo lansko poletje zasedle vladne čete.
Če bi Severni Vietnam umaknil svoje čeite iz Laosa in pustil, da ta svoje spore sam spravi v red, bi Suvana zatisnil oči pred rdečo rabo Hočiminhove poti in to prepustil Severnemu Vietna-nou in ZDA.
Suvana je s svojo ponudbo iz nenadil večino diplomatov, saj je v preteklosti ponovno zahte Val umik Severnih Vietnamcev rz Laosa. Trdil je, da jih je v Laosu do 60,000. V Hanoiu Suva-nove ponudbe niso naravnost odklonili, izjavili so le, da morajo najprej prenehati letalski napadi na rdeče postojanke, nemara tudi na Hočiminhova pota, predno se bo mogoče razgovar-jati o Suvanovi ponudbi.
Med tem so letala prepeljala večino civilnega prebivalstva s Planote vrčev, skupno okoli 18,000, v glavnem žena in otrok. Čete, ki so lani Planoto vrčev iztrgale rdečim, v glavnem so to prostovoljci plemena Meo, ki jim poveljuje gen. Vang Pao, se ne bodo umaknile brez boja. Skušale bodo rdečim, če bode Planoto vrčev res napadli, zadati čim več izgub, pa se postopno Umikale na bolj ugodne o-brambne polož.aje.
Položaj v Laosu je težaven, bo Pa se težavnejši, če rdeči dejansko Planoto vrčev zasedejo in začno pritiskati dalje proti glavnemu mestu Laosu Vientianu in meji Tajske.
KT—— 1
Tovarna vohunskih letal v Burbanku skoro zaprta?
BURBANK, Calif. — Letalske iovarne Lockheed imajo tu hangarje, kjer je gradil znani Kelly Johnson vohunska letala U-2 in nato SR-71. Ta letala so v glav-nem svojo vlogo opravila in jo Prepustila vohunskim umetnim satelitom raznih vrst. Tako sc Postali hangarji in naprave v njih odveč. Ker je Kelly Johnson dosegel že blizu 60 let, se Pripravlja na pokoj.
Letalska družba Lockheed se le odločila delo v teh hangarjih Ustaviti, kakor hitro bo K. John-f° končal s svojimi deli na iz-njjšanju znanega jet-lovca ~l04, če bi se Letalske sile ^azočarale nad F-15, ki ga gradi sedaj McDonnell, glavni tekmec ]c^Ckheeda pri gradnji vojnih
(C
Oblačno in mrzlo z možnostjo naletavanja snega. Naj višja temperatura do 30.
Novi grobovi
John F. Stark
V San Franciscu, Calif., je umrl bivši Clevelandčan 46 let stari John F. (Jack) Stark, mož Marion, roj. Fickel, oče Johna, Jeffreyja, Joel, Christopherja, Todda, Jennifer, Paula in Roberta, sin Johna J. (prodajalca nepremičnin v Cuyahoga in Lake okraju) in Jane K., roj. Žele, brat Richarda, Donalda L. in Ralpha A. Starka. Po gradua-ciji na Cleveland Heights High School 1. 1941 je končal na Wes-terrn Reserve University študij poslovnega upravljanja. Bil je v armadi, se boril v njenih vrstah v Franciji, Nemčiji in na Filipinih. Bil je okrožni upravnik Massachusetts Mutual Insurance Co. Pokojnikovo truplo bo prepeljano za pokop v Cleveland. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 9.30 dopoldne na Ali Souls pokopališče. Na mrtvaškem odru bo jutri zvečer od 7. do 9.
gaperji imajo prednost
SAIGON, J. Viet. — Saperji so pri rdečih posebne enote, ki skušajo z nenadnimi napadi napraviti čim večjo škodo in zmedo med sovražnikom. V preteklih letih so izvedli nekaj prav uspešnih napadov na ameriška vojaška letališča in na druge a-meri.ške in zavezniške vojaške oostojanke v Južnem Vietnamu.
Saperji so .odlično izvežbani in jih je za napad treba soraz-nerno malo. Tiho se splazijo skozi sovražnikove straže in u-ničijo z razstrelivom, kar morejo, predno jim napadeni more Jo živega, nato pa zbeže, če je seveda čas in možnost za to. Večji del napadpv saperjev se konča z velikimi izgubami za napadalce.
Rdeči, se ne spuščajo že dolgo / velike bitke, dajejo sedaj orednost napadom saperjev. Do-;lej so vedno napadali neposredno, sedaj so dobili na razpolago nrenosne rakete, da bodo lahko napadali iz določene daljave in ;ako lažje po napadu ušli, ko se no napadeni znašel.
Južnovietnamske čete so bile napletene v ponedeljek in včeraj r hude boje z rdečimi na področju Plain of Reeds zahodno od Jaigona, da bi preprečile 88. j e v e r n o vietnamskemu polku orehod iz Kambodže v delto re-
Francoski komunisti se ognili notranji krizi
ied Moskvo in Bukarešto odnosi baje zopet napeti
BUKAREŠTA, Rom. — O tem
,	. tso se vodilni komunisti po svetu
Glavm partijski ideolog se je že ncj!aj Sasa pogovarjolL Sepe.
fari z vodstvom KPF Vara- lanjI! se je zaMo k[Ju obi. d, sovjetskega n a s i Inejra ^ prednika Nlx0na v Bukare. nastopil v ČS .	t |£ti in ni hotelo nikoli popolnoma
PARIZ, Fr. — Francoska ko- ponehati. Sedaj je dobilo zopet munistična partija je druga naj- gradivo v nekem govoru, ki ga večja KP v Evropi, prva je ita-je imel vodnik romunskih ko-lijanska. Obe imata dosti težav munistov Ceausescu pred ro-z notranjimi spori, ki vsi izvira-1muiiskimi vojaškimi krogi.
V njem je na kratko rekel:
NIX0N POSUL KONGRESU NAČRT 0 ČISTOČI OKOLJA
Predsednik R. M. Nixon je poslal včeraj Kongresu svoj načrt boja za čistočo voda, zraka in vsega okolja. Obsega 37 točk in poudarja nujnost nagtega napora vseh razpoložljivih sil za ohranitev okolja primernega za človekovo življenje.
jo iz svojeglavne sovjetske politike, ki ne vpošteva vidikov in želj drugih partij. Kriza je hujša v francoski partiji kot v italijanski. To se je videlo tudi na sedanjem 19. kongresu partije, ki je trajal pet dni v Parizu.
Razpoloženje na kongresu ni
Romunske oborožene sile imajo samo enega gospodarja v partiji, vladi in vojaških poveljnikih; drugih gospodarjev ne poznajo in ne smejo poznati.
Za to kratko in jasno izjavo tiči govorica za kulisami, da je
bilo ravno razveseljivo. Od vseh .Moskva pritisnila na Bukarešto, strani so štrlela cikanja na no- [ naj bi zopet postala zavedni član tranje spore, na dan je pa butni- Varšavskega pakta, to se pravi,
la le zadeva s tovarišem Garau-dyjem. Garaudy je glavni ideo-
da bi romunske čete videle svojega gospodarja tudi v povelj-
loški voditelj francoskih komu-jstvu oboroženih sil Varšavskega nistov. To £e pravi, to bi bil, če; pakta. Ceausescu očitno tega no-bi mu vodstvo partije to dovoli- če.
lo. Med pjim in vodstvom je| To je že verjetno, ni pa jasno spor res globok, kajti vodstvo 2a]caj so v Kremlju prav sedaj misli o komunizmu eno, Garau- prišli na misel; da spravijo Ro_
dy Pa	drugega.	munijo v položaj navadnega sa-
Bistvo razlike je v tem, da telita. V diplomatskem svetu se Garaudy misli, naj ima vsak na- lahko slišijo različne razlage, rod svoj komunizem, kot pač toda nobena ni posebno verjet-odgovarja njegovim ciljem in na. Je bolj domneva kot verjet-željam, dočim misli vodstvo, da nost.
mora biti moskovski komunizem	_______
dosti dober za vse tovariše, kar!
jih je po sveta. Garaudy ie je1 V8M|J*<U ™SlleS radi tega sprl ne samo z Mo- WASHINGTON, D.C. — Viri skvo, ampak tudi s francoskimi v Pentagonu potrjujejo vesti, da komunisti, zato pa ima prijate- so Rusi preskusili vesoljsko volje v Beogradu in sedaj med o- žilo — rušilec, ki je sposobno u-pozicijo tudi v Pragi, kajti je bil ničiti druga vesoljska vozila, in je hud nasprotnik sovjetske Vesoljski rušilec je del < vrste invazije v ČSR.	jKosmosov, ki so jih Rusi poslali
Garaudy je imel pravico, da v vesolje že okoli.300. Kosmos se udeleži kongresa, da tam za- 248, kot se je vesoljski rušilec u-govarja svoje misli. Njegova iz- radno imenoval, je poslala v ve-vajanja niso omehčala tovariše: solje raketa SS-9, ki jo uporab-lahko je še ostal v partiji, toda Ijajo Rusi kot glavno medcelin-tam je zgulpil vse funkcije in se- sko raketo. Sposobna je ponesti veda vse časti. Tolaži se lahko s nad 6000 milj daleč vodikovo tem, da ima v partiji še zmeraj bombo z uničujočo močjo 20 me-nekaj prijateljev, morda celo gatonov z izredno točnostjo, več, kot misli partijsko vodstvo.' Kosmos 248 ni bil prvi svoje Cenijo, da ima partija v Fran- vrste. Pred njim naj bi bili vsaj ciji 300,000 do 350,000 organizi- štirje slični preskusi in po njem ranih članov. Njena trdnjava je še dva.
še zmeraj pariška okolica.
------o------
— Največji akvamarin, kar so jih kdaj našli, tehta 220 funtov.
re Mekonga. Rdeči naj bi imeli* 1 nih.
v zadnjih dneh na tem področju v bojih 117 mrtvih, Južni .Vietnamci pa 17 mrtvih in 19 ranje-
Združene države so se ukvarjale s sličnimi načrti že pred leti. AM so jih uresničile in v kaki meri, ni v javnosti nič znanega. Govore le, da imajo Letalske sile raketo Thor, ki je sposobna z zemeljske površine doseči in u-ničiti vesoljske ladje krožeče o-koli Zemlje.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik ZDA poslal Kongres posebno poslanico z načrtom boja za čistočo okolja s podrobnimi predlogi za čistočo veda. Celoten predlog razpravlja o čistoči voda, zraka in celotnega okolja, o ohranitvi prirode in ureditvi Amerike tako, da bo čim boljša za prebivanje in čim bolj vabljiva za človeka. Pozval je k skupnemu popolnemu naporu vseh za očistitev okolja. V posebnem predlogu je očrtal boj za čistočo voda, h kateremu bo zvezna vlada prispevala v naslednjih 4 letih 4 bilijone dolarjev, 6 bilijonov pa naj bi v isti namen določile državne in krajevne oblasti.
Nixonov načrt obsega vrsto zakonskih predlogov, ki naj prisilijo podjetja, da bodo skrbno pazila na čistočo odpadnih voda, da ne bodo odpadkov enostavno spuščala v reke ali jezera, da bodo pazila, da ne bodo puščala v zrak nesnage in škodljivih plinov. Za vse kršitve predvideva visoke kazne.
Posebno pozornost posveča predlog avtomobilom in njihovim izpušnim plinorit. Gasolin naj bo brez dodatka svinca in treba je poskrbeti za motorje, ki bodo čim manj onesnaževali zrak. Taki motorji naj bi bili pripravljeni za splošno rabo v 5 letih.
Treba je poskrbeti za vseh vrst odpadke, ki se kopičijo okoli naših mest. Posebej je treba spraviti s poti milijone starih, nerabnih avtomobilov.
Predsednik je naročil pregled 750 milijonov akrov površine, ki je last ZDA, kako bi se mogla ta v bodoče čim boljše uporabiti v splošno korist.
Zvezna vlada bo povečala čvoje delež napora zlasti v državah ob Velikih jezerih, kot je na primer Ohio. Jezero Erie je od vseh Velikih jezerih najbolj onesnaženo in je že skoraj “mrtvo”.
Zvezna vlada bo podprla raziskavanja za izdelavo papirja in drugih sredstev za zavijanje
in shranjevanje blaga s ciljem, da bodo taki izdelki čim lažje uničljivi kot odpadki.
Zo oceno draginje so vazni sistemi ocene in ne le številke
CLEVELAND, O. — Federalno tajništvo za delo nam poroča vsak mesec o nihanju cen in navezuje na te podatke še sodbo, kako se spreminjajo življenski stroški za posameznike in cele družine. Ti mesečni podatki so navadno tudi podlaga za cenitve, kako propada od meseca do meseca kupna moč dolarja in kako se nam s tem draži življenje. Pri primerjavi s preteklo dobo stabilnih cen velja za podlago povprečje 1957-1959, ki se na-nahaja na koncu obdobja Eisenhower j evega režima, znanega po svoji stabilnosti cen in življenskih stroškov. Ti niso sicer čisto mirovali, toda nihanja niso nikoli presegala 37«. To je pa tista meja, ki po tradiciji velja za dopustno. To se pravi, dokler cene in stroški nihajo v okviru 3% na leto, je gospodarstvo konsolidirano, gospodarski napredek pa samo posledica napredka v
tehniki gospodarjenja inj ne morda v inflaciji. Ta metoda je dognala, da so cene in;življenski stroški rastli primeroma zmemo prvih 10 let po
1. 1957-1959, potem so se pa začeli hitro dvigati.
Kako hitro so rastli po letu 1967, kaže nazorno drugo poročilo Federalnega urada za delavsko statistiko, ki je bilo objavljeno te dni. Poročilo o-pozarja, da je urad za delavsko statistiko že 1. 1967 zbral podobne podatke kot v 1. 1969. Metoda je ostala nespremenjena. Urad je nabral 39 mest po vsej deželi, v njih pa tipične družine iz treh različnih plasti našega mestnega prebivalstva. Tipična družina je obstojala iz očeta — dobro plačanega delavca —, njegove žene brez posla zunaj doma in dveh otrok, starih 13 in 8 let.
Letni življenski stroški za tako družino v Clevelandu so
znašali 1. 1967: za družino iz prve plasti $12,462, iz druge $9,262, iz tretje pa $5,811; leta 1969 pa za prvo $14,749, za drugo $10,453 in za tretjo $6,651.
To so suhe številke, ki pa odkrivajo .marsikaj.
Najbolj pade v oči, da se je življenje podražilo za vse tri vrste družin za približno isti odstotek, nekaj pod 13%. Vprašanje je, ali so se za isti odstotek dvignili tudi njihovi dohodki. Ker teh podatkov ni, nimamo nobene možnosti primerjave, za koliko odstotkov težje so živeli ti trije tipi povprečnih clevelandskih družin.
Zanimivo je, da se položaj ni dosti spremenil za podobne družine v drugih 38 ameriških mestih. Iz tega bi se dalo sklepati, da je draginja rastla e-nakomemo po vseh mestih naše dežele. Razlike bi se da-
na
le verjetno ugotavljati le deželi zunaj večjih mest.
Ni pa pravila brez izjeme. So med 39 mesti tudi taka, kjer so življenski stroški veliko večji, na primer mesto Anchorage na Aljaski. Tam je porabila družina najvišje kategorije na leto $19,035, v Clevelandu pa, kot rečeno, le 14,794; to je vsekakor precej velika razlika.
Opozoriti moramo, da podatki ne vključujejo naraščanja življenskih stroškov v velikem delu lanskega leta. Ako bi ko vpoštevaL bi dobil za okroglo 6-7% višje številke. To je za primeroma kratko dobo veliko, pove pa tudi, kako malo vrednost imajo številke in . ocene, ako kupna moč dolarja ni stabilna. Stabilna gotovo ni bila zadnja tri leta. Saj gornje številke pričajo, da so cene v zadnjem letu rasitie hitreje kot v obeh letih pred njim.
Zadnje vesti
MUENCHEN, Nem. — Arabski teroristi so vrgli včeraj ročno bombo med potnike, ki so na letališču Riem čakali na izraelsko letalo, ko je pristalo tu pa letu iz Tel Aviva v London. En potnik je bil mrtev, 11 pa ranjenih. Ranjeni so
bili tudi trije arabski teroristi, pilot, njegov pomočnik in en policaj. To je bil v zadnjih 30 mesecih že peti napad arabskih teroristov na izraelsko potniško letalo.
ST. LOUIS, Mo. — Podpredsednik ZDA S. T. Agnew si je na sinočnji večerji republikancev privoščil demokrate, ki so izgubili “leve in volkove, kot so bili Roosevelt, Truman, Ache-son, Kennedy in Johnson”, na njih mesta pa so stopile “muce in psički”. Posebej si je Agnew privoščil sen. Fulbrighta, ki naj bi bil pred meseci rekel, da “bodo naši najboljši mladi ljudje v Kanadi”, če bo vojna v Vietnamu še dolgo tiajala. Agnew je dejal, da prepušča Fulbrightu, da išče nove vodnike za demokratsko stranko med dezerterji v Kanadi, republikanci jih bodo iskali drugod.
AMAN, Jord. — Vodniki gverilske skupine A) Fatah so zagrozili danes kralju Huseinu, da bodo začeli državljansko
vojno v Jordaniji, če bo skušal omejiti njihovo delovanje, kot je to napovedal.
TUNIS, Tun. — Ameriški državni tajnik W. P. Rogers je odletel v Abesinijo, kjer sc bo razgovarjal s cesarjem
Hajle Selasijem, pa tudi s Titom, ki je tudi na poti po Afriki. Rogers se prvotno ni nameraval srečati s Titom, pa je kasneje svoje mnenje spremenil. Trdijo, da bo razpravljal s Titom ne le o a neri-ško-j ugoslov an skih zadevah, ampak tudi o Srednjem vzhodu, Afriki in o — Nixonovem obisku v Jugoslaviji. Kot znano je Tito Nixona povabil ▼ Jugoslavijo, ta pa se za tako pot še ni odločil.
SAIGON, J. Viet. — Vladne čete so prestregle v večdnevnih bojih dva bataljona rdečih, ki so hoteli iz Kambodže v področje delte Mekonga. V bojih naj bi bilo padlo skupno 207 rdečih bojevnikov.
VAL DTSER, Fr. — Plaz, ki je udaril včerqj zjutraj na hotel, kjer je bila večja skupina mladih smučarjev pri zajtrku, je pokončal 42 oseb. Ker obstoja nevarnost novih plazov, so reševanje morali začasno prekiniti.
TOKIO, Jap. — Japonci so pognali včeraj na pot okoli Zemlje svoj prvi umetni satelit, ki bo proučeval vreme.
------o-----
V različni višini različen
BOSTON, Mass. — Zračni pritisk na morski ravni je 22,116 funtov na kvadratni čevelj, v višini 50,000 čevljev pa le še 280 funtov.
Iz Clevelanda in okolice
Danes je Pepelnica—
Danes je Pepelnica, začetek 40-dnevnega posta, ki pa je po novem omejen na popoln post (zdržek in post) samo d^nes na Pepelnico in na Veliki petek, na zdržek od mesa pa vse petke v postu. Cerkev priporoča prostovoljno postenje, delitev miloščine, molitev in druga dobra dela kot pripravo na Veliko noč. Zlata poroka—
Mr. in Mrs. Andrew Blatnik, 886 E. 76 St., bosta 16. februarja obhajala 50-letnico svoj^ poroke. Za to priložnost bo v nedeljo, 15. februarja, v Slov. nar. domu slavnostno kosilo, ki ga pripravljajo hčerke zlatoporočencev Mrs. Richard Kirschner, Mrs. John Rusick in Mrs. Edward Ljubi. — Zlatoporočencema čestitamo in jima želimo še obilo lepih in prijetnih obletnic!
Papir bodo zbirali—
Sola sv. Vida zbira 13. in 14. feb. papir. Kdor ga ima, je prošen, da ga pripelje tja. Vstopnice za Home &
Flower Show—
V Starčevi cvetličarni, 6131 St. Clair Avenue, imajo naprodaj vstopnice po znižani coni za vsakoletno razstavo cvetja in domov, ki se bo vršila od 28. februarja do 8. marca v clevelandskem Mestnem avditoriju. Pri Starčevih prodajajo tudi bonbone in seveda cvetlice.
Iz bolnišnice—
Ga. Katarina Homar, 826 E. 140 St., se je vrnila iz bolnišnice in se zdravi doma. Zahvaljuje se za obiske, darila in pozdrave.
Rokoborba—
Jutri ob 8. zvečer bo v Areni trajna zanimivost. Nastopila bosta The Sheik in Veliki Igor, nato pa še štirje “veliki” v skupinski borbi.
Odbor za 1. 1970—■
Balincarski klub SDD na Waterloo Road ima za 1. 1970 sledeči odbor: predsed. Tony Novak, podpredsed. Mark Vesel, 2. podpredsed. Frank Grk, taj. Joseph Korošec, blag. Joseph Ferra, zapis. Mary Božič, nadzor. L. Petrač, J. Habat in A. Božič, ref. L. Barbish, kuharice Johana Perko, Albina Mršnik in Rose Zavbe. poročevalca Mary Božič in Joseph Ferra, vratar Duš, natakarice Rose Čebul in Rose Ribar.
S pokritim stadionom ne bo nič—
Posebna študija, ki je stala Ohio, okraj Cuyahoga in mesto Cleveland $120,000, je dognala, da bi bil velik pokrit stadion za ■Cleveland neekonomičen in zato neprimeren, pa tudi meizvedljiv. Gradnja takega stadiona s preko 65,000 sedeži bi stala 60.5 milijonov, njegovo vzdrževanje pa bi bilo treba letno podpirati z okoli 3 milijoni dolarji iz javnih sredstev. V sedanjem stadionu, kjer igrajo Indians in Browns, je prostora za 80,000 gledalcev, pa je star in potreben obnove. Ta naj bi bila predraga. Študija sodi, da bi bilo mogoče zgraditi in vzdrževati le stadion-areno za kakih 35,000 gledalcev.
Je bil Berns sam?—
Policija ne mara nič povedati, ali je bil Martin Berns sam pri pripravljanju razstrelitve mestnega sodišča in policije na Shaker Heights ali je imel pri tem kakega pomočnika. Ugotovila je med tem, da je M. Berns kupil pri Austin Powder Co. 100 funtov razstreliva. Raziskava se nadaljuje.
I
i' BMUmSKA DOMOVINA, FEBRUARY 11, 1970
Ameriška Domovina
/V.v» «	HI,—nofv'li
dii7 ct. Clair Avtnue — 431-062S — Cleveland, Ohio 44103
National and international Circulation
• uhlishtd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA:
«-* Združene države:
(16.00 na leto; (8.00 za pol leta; (5.00 za 1 meseca Kanado in dežele Izven Združenih držav:
'	(18.00 na leto; (9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
(16.00 per year; $8.00 for 6 months; £5.00 for 3 months »rulada and Foreign Countries:
(18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 29~ Weds., Feb. 11, 1970
Peru in general Velasco Alvarado
Amerika je postala pozorna na peruvanskega generala Velasca Alvarada v oktobru 1968. Takrat je namreč spravil z oblasti predsednika Belaunda Terryja. Terry je moral iti v begunstvo, general Alvarado pa je šel v predsedniško palačo. Ko je Alvarado prevzel oblast, je peruvanska javnost vedela, da to ni general stare vrste, ki se bo opiral na sedanje družbene stebre med petičnimi Peruvanci, ampak da bo hotel ustvariti neko novo svojo gospodarsko politiko. Mož je napravil v začetku tak dober vtis, da je premotil celo Nixonovega delegata guvernerja Rockefellerja, da je v njem videl novo peruvansko politično zvezdo. Zvezda se nahaja na peruvanskem nebu že od 1. 1968, toda prav zasvetila pa še ni. Zato se lahko zgodi, da sploh ne bo nikoli igrala posebne vloge v tej deželi. Vsekakor je zanimivo, odkod je general Alvarado pobral svoje politične in socialne ideje in zakaj jih je moral pobrati.
Alvarado se je žie kot vojak zanimal, kaj pomenijo in kaj delajo diktatorji v Latinski Ameriki. Skušal je poznati delo vseh, še predno se je lotil politike. Zato je vedel, kaj počne na primer Castro na Kubi, Peron v Argentini, Perez v Venezueli, Franco v Španiji itd. Ni se v nikogar čisto za-veroval, pri vsakem pa našel le nekaj dobrega. Od tod izvira del njegove politične filozofije. Alvarado je tudi opazoval delo edine peruvanske levičarske stranke APRA (A-meriška ljudska revolucinarna zveza). Je tipičen južnoameriški političen pojav, usmerjen na levo, prepojen z levičarskimi gesli, ki jih po svoje razume in zasleduje.
APRA ima naravno svoj političen program z lepim številom gospodarskih in socialnih reform. Agrarna reforma in “socializacija” industrije stojita naravno na prvem mestu. Ostali del programa obstoji iz političnih obljub. APRA se je znala prikupiti peruvanskemu proletarijatu in kmetijski revščini, zato ni bilo brez temelja upanje, da bo zmagala pri predsedniških volitvah v juniju 1. 1969. To so vedeli peruvanski generali, med njimi tudi Alvarado. Ker so pod Terryjevim režimom dobro živeli in vedeli, da se jim pod režimom APRE ne bo več dobro godilo, so se združili in pod vodstvom Alvarada pregnali Terryja.
Novi režim je takoj začel izjavati svoje reforme, v glavnem se je pa omejil na agrarno reformo in na podržavljanje nekaterih industrij. S tem je seveda prišel v spor s tujimi lastniki peruvanskih investicij. Spor še do danes ni poravnan.
In tako je prišlo samo po sebi, da je Alvarado vodil politiko, generali so si pa znova uredili udobno življenje v li-manskih klubih. So danes pravi tip privilegiranega družbenega stanu, ki mu ničesar ne manjka. V njegove roke se steka petina peruvanskega državnega proračuna.
Med tem pa Alvarado skuša vladati, kakor se pač da. Ni nobena močna politična osebnost zato mora sklepati kompromise na vse strani. Odrekati mu ne more nihče dobre volje, pa tudi ne uspehov, kar jih je dosegel. Agrarna reforma se sicer tudi ne more pohvaliti z blestečimi rezultati, toda je boljša kot nič. Podržavljena podjetja so taka kot povsod po Latinski Ameriki. Povsod se jim pozna, da so bila navajena na boljše čase, ki jih pa sedanji oblastniki ne razumejo.
Ker se Alvarado da voditi po prirodnemu nagonu, se rad ne zaleti in stopica počasi na poti napredka. S tem naravno niso zadovoljni mlajši oficirji, ki bi radi dočakali burnejše čase in razburljivejše navdihe. Iz tega bi se dalo naslutiti, da bo morda prišlo do razpok v sedanji diktaturi, toda tega se še ne da opaziti. Seveda pa izključeno to ni.
Da bi nekoliko pomiril svoje “revolucijonarje”, je Alvarado sestavil na novo najvišje sodišče, obenem pa objavil nov dekret o tiskovni svobodi, ki pa dejansko pomeni smrt za svobodno časopisje. Sedaj je konfiskacija nepokornega časopisa brez nadaljnjega mogoča.
Alvaradov režjm ni pri ljudeh ravno osovražen, jim je simpatičen, toda veljave pa nima v javnosti. Na splošno ni slabši od drugih podobnih režimov v Latinski Ameriki. Po svoji kvaliteti ne dosega ne sedanjega ne čilenskega ne venezuelskega, ki sta oba demokratična, kar je sicer v Latinski Ameriki redkost.
Za politično bodočnost dežele se zanimajo le še ostanki prejšnjih strank. Drugega dela pač nimajo. Besedičijo in čakajo, kaj bo. Zunaj dežele pa Alvaradov režim ni ravno slabo zapisan. Grmi v besedah, v resnici se pa noče čisto spreti s stvarnostjo. To se kaže posebno lepo v odnosih z ameriškim kapitalom. Seveda mu je režim napravil velike sitnosti, pa tudi dosti škode, toda do drastičnih ukrepov se vlada ZDA ne more odločiti. Tako se ameriški podjetniki in peruvanski generali nahajajo v nekem stanju prividne-ga miru. Oba nasprotnika Alvarade čakata, kdaj se bo ponudila prilika za spravo, nihče pa trenutka ne pospešuje.
Ameriški kapital ima za tako taktiko šc poseben raz-
log. Kar ima do sedaj skušenj s sedanjim režimom, ne more zaključiti, kako daleč bodo generali držali besedo. Morda jo bodo, morda pa tudi ne. Zato je najbolj čakati in gledati, kako bodo izvršeni dosedanji delni sporazumi. Povrhu mora biti ameriški kapital previden. V režimu je še zmeraj dosti nacionalističnih oficirjev, ki so nezadovoljni, da sploh obstojajo sedanji dogovori, in ki bi jih najrajše znova “preklicali”, nakar bi sledilo stanje, ki bi bilo še slabše od prejšnjega. Torej je boljše potrpeti in počakati. Večno to stanje ne bo trajalo, kajti ne samo večnost, tudi dolgotrajnost sta že davno izginili iz Latinske Amerike.
I BESEDA IZ NARODA |
Vinku Vovku v spomin
SEATTLE, Wash. — Vest o Vinkovi smrti nas je hudo prizadela. Za božič nas je še obvestil, da bo šel iskat zdravja v Evropo, upali smo, da se bo popolnoma popravil, zdaj nas je presenetila novica, da je odšel za vedno.
Marsikdo na St. Clairju ga je poznal, malokdo je vedel kaj več o njem. Pred 14 leti smo skupaj prišli v Ameriko, skupaj iskali novih poti v novem svetu, kmalu nato smo se raztepli po kon.ti-netu in se kazneje le od časa do časa srečavali; zadnjikrat, ko smo mu na poti iz Evrope pred letom in pol prinesli pozdrave številnih znancev in nekdanjih študentov.
Za Vinka Amerika ni bila šele začetek uveljavljanja. Za seboj je imel že deset let uspešnega dela pri ustvarjanju in u-rejanju slovenskih srednjih šol v Trstu. Realni licej v Trstu in temeljita izobrazba, ki so jo študentje tam dobili, sta bila predvsem Vinkovo delo, ki ga je začel v jeseni leta 1945, ko ga je prof. Baraga komaj 25-letnega postavi za ravnatelja višje gimnazije. Mi smo Vinka spoznavali pri delu, ob tem smo postajali prijatelji, drug na drugega navezani smo iskali sebi in drugim poti v bodočpost in v svet.
Matematik in fizik po poklicu in osnovni izobrazbi se je med vojno v Bariju dokopal do doktorata iz ekonomskih ved, študiral tudi takrat, ko je stradal in se ubijal z ročnim delom, da se je preživel. Po koncu vojne se je ustavil v Trstu, ker je hotel malo bolj od blizu videti, če bi kazalo iti domov. Ustavil se je za deset let. Z njim in ob njem je rastel prvi kader tržaških študentov, ki jim je bil ravnatelj, učitelj, spodbudnik in prijatelj. Vinko poklicnega dela ni jemal samo kot “zaposlitev”. Vedno in povsod se je boril za kvaliteto, za resen študij, zato tudi ni poznal pravega počitka in popolnega oddiha. Uveljaviti se je hotel zase in za ljudi, sredi katerih je živel. Naprezanje za kvaliteto ni bilo lahko ne v šoli ne izven nje. Vinkovo poučevanje v primitivnih razmerah tedanjih tržaških šol, njegov trud za visoko kvaliteto vsega, kar so Slovenci v Trstu ustvarjali, mu je pridobilo polno prijateljev, a tudi obilo nasprotovalcev. Bil je ,pionir v kvalitetnem kulturnem delu, ko je s študenti in prijatelji organiziral prvo dijaško akademijo, kot dokaz, da Slovenci v Trstu znajo ustvariti tudi kaj več ko le ljudske prireditve. Bil je pionir v organiziranju skupin študentovskih počitnic v Žabni-cah in na Tirolskem, brez zunanje finančne podpore in izven obstoječih organizacijskih okvirov. Vinko je bil naravno obdarjen s čudvitim organizacijskim čutom, a je zavračal organiziranje, ki bi bilo samo sebi namen.
V Ameriko je prišel, ko v Trstu ni imel več bodočnosti po .prihodu Italijanov. Podjeten in sposoben, kot je bil, je bil trdno uverjen, da se bo v Ameriki o-samosvojil, da bo začel novo življenje in se otresel tesnobe tržaške napetosti in nejasne bodočnosti. Prva leta pri General Electric so mu posredovala stik z Ameriko, a brez pravega zadoščenja. Bolj po naključju kot po načrtu se je osamosvojil in u-stvaril lastno gradbeno podjetje.
A avtomobilska nesreča pred leti mu je zavrla njegovo ustvarjalnost. Po njej se ni več popolnoma popravil. V tem času smo se že razšli. Držal se je Clevelanda, nas je pot vodila preko Amerika do Pacifika. Vinko ni rad pisal. Vendar smo dokaj pogosto slišali o njem.
Zdaj se mu je življenje utrnilo. Prezgodaj zanj, prezgodaj za njegovo družino. Prezgodaj zato, ker mu ni bilo dano ustvarjati; kot si je želel, graditi še dalje, saj bi bil sposoben. Vinko je bil del tiste generacije, ki jim je najprej vojna, nato razburkana povojna doba preprečila, da bi se mogli polno uveljaviti v svetu, za katerega so rastli. Utesnjenost, ki se mu je ovijala o-krog njegovega mladega življenja, ga je izžemala.. Amerika, odprta in prostorna, mu ni pokazala svoje svetle strani v polni luči.
Povojna slovenska zgodovina Trsta ne more mimo ravnatelja Vovka. Mi, ki smo ga poznali od blizu, smo živeli z njim in njegovimi načrti, o katerih je malo govoril, še manj pisal. Ko jih je bilo treba izvesti, je zagrabil za delo s polno silo. Z nami o-staja spomin nanj, svetel spomin na zvestega, doslednega prijatelja, spomin na skupne poti po tirolskih hribih in po kraških gmajnah, na sprehode po tržaški obali in miljskih hribih, po clevelandskih cestah in po goščavah pri Chardonu. Atlantski viharni ocean ga je spremljal v Ameriko, v mrzlem New Yorku je oživel ob srečanju s starimi znanci. Prijazni Maple Heights in zaspani St. Clair sta mu le na ozko odprla Ameriko, velika Amerika se ni dovolj okoristila z njegovimi sposobnostmi. Vase zaprt ni trobil v veliki rog o sebi in svojih načrtih.
Ko bodo znanci, številni znanci po svetu izvedeli o njegovi smrti, se bodo čudili in bodo prizadeti, kot smo mi sami. V Trstu in na Goriškem, v Argentini in Kanadi, na Štajerskem in v Ljubljani bo spomin nanj spet zažarel v polni svetlobi, spomin na prijatelja, ki ga je široki svet zajel in izžel, ki mu je več vzel, kot dal. Vidim ga pred seboj, kot sem ga videl ob zadnjem srečanju pred letom in pol, ko je pestoval bolečo roko in zatrjeval, da mu je zdaj bolje, še je imel v očeh žar ustvarjanja, a si skoro ni upal priznati, da mu je ustvarjanje vedno bolj potisnjeno iz realnosti v sanje.
Strašno težko nam je, ker z Vinkom izgubljamo del svojega življenja, mnogokrat veselega, pogosto bolečega, a vedno polnega; silno težko nam je, ker smo nemočni ob tem, da bi o-živili življenje, ki se je izteklo daleč oid nas in ga nismo mogli spremiti na njegovi zadnji poti.
Naj mu bo ameriška zemlja lahka vsaj na njegovi zadnji postaji.	Jože Velikonja
------o-------
¥ afoHre fiamerae
BRIDGEPORT, Conn. — V spomin svojega pokojnega zvestega prijatelja in zavednega Slovenca g. Alojzija Tratnjeka je g. Armin Kurbus daroval Slovenski gimnaziji v Celovcu'$200, Sloveniku v Rimu $2007 slovenskim očetom salezijancem za vzgojo duhovniškega naraščaja $2(10, Slomškovi 7/vezi $100, Baragovi zvezi $100 in slovenski
kapeli v Washing tonu $250, hkrati pa za to kapelo nabral med bridgeportskimi Slovenci $1,068.	S. M.
------o-------
Lepo je potovati v Slovenijo, toda težav je pri tem več, kot treba
SALEM, O. — Predragi bralci Ameriške Domovine! Večkrat sem že čitala v našem listu, da si bralci žele potopisov.
Ker sem bila lansko poletje 3 mesece v Sloveniji, kjer sem rojena, se mi zdi prav, da napišem o svojem obisku par vrstic.
V torek, 3. junija 1969, sem odletela iz Clevelanda z mojima dvema otrokoma. Vožnjo do New Yorka je bila kar prijetna. V New Yorku na letališču smo čakali na nadaljno zvezo dve uri, v Amsterdamu na Nizozemskem pa eno uro in smo bili kar hitro v Ljubljani.
Jaz sem doma na Dolih pri Litiji, ki so še precej oddaljeni od Ljubljane. Zato sem se najprej podala k sestri v Zagorje ob Savi, čez nekaj dni pa odšla domov v Dole k očetu, sestri in svaku. (Spet videti rodni dom, o-četovo hišico in svoje drage, je nekaj zelo lepega.
Po nekaj dneh smo se podali na naše lepo morje, v mesto Koper, Strunjan. Razgledovali smo se tudi po drugih krajih naše lepe Slovenije. Vozili smo se večinoma z avtobusi. Večkrat sem se odpeljala v Ljubljano, da bi si nakupila kakih lepih spominčkov, toda nisem našla tistega, kar bi bila rada imela. Zelo se mora človek paziti, da ga po trgovinah ne “opeharijo”. Jaz sem nameravala kupiti štiri kozarčke. Bilo je že vse zavito in urejeno, samo plačati bi še morala. Ko je prodajalka slišala moja dva otroka angleško govoriti, je sklepala, da smo iz Amerike in j ih je takoj računala 14 tisoč dinarjev. Ker se mi je zdela cena pretirana, sem rekla, toliko pa ne dam za nje in sem jih jim pustila. Že moja sorodnica me je opozorila, naj bom v Ljubljani pri nakupih previdna, da je strašna draginja in da deset tisoč dinarjev prav nič ne zaleže. Denar imajo stari in novi. da je še večja zmešnjava in da se človek še lažje zmoti. Moje mnenje je tako, da za dva ali tri tedne je še kar lepo iti malo pogledat domače, tri mesece je pa predolgo, človek se naveliča in ima že vsega čez glavo.
Ker sem bila že več let vdova in vdovam tudi v Ameriki ni lahko, sem se v Sloveniji poročilo. Konzulat ZDA v Zagrebu je moževe dokumente kmalu o-dobril in mož ni imel prav nobenih težav. Težave in glavobol nama je povzročala le; potniška pisarna v Clevelandu, potom katere sem potovala in kjer sem natočila letalski listek tudi za moža, da bi prišel za menoj. V potniški pisarni so mi obljubili, da bodo uredili vse potrebno za potovanje, da bo mož pravočasno obveščen, da bedo mene en teden pred njegovim prihodom obvestili. Jaz sem vse pošteno plačala in se na to obljubo zanesla. Naš pregovor pravi: “Obljuba dela dolg.” Kaj šele plačana obljuba?
Od potniške pisarne nisem prejela prav nobenega sporočila, oziroma so mi rekli, da moj mož ne bo prišel, ko je bil ta že v New Yorku na letališču. Vsa v skrbeh in čakanju sem ob devetih zvečer poklicala sorodnico v New Yorku, naj gre pogledat na Kennedy Airport, če je mož le prišel. Seveda je bil revež tam in brez znanja angleščine ni mogel nikamor. Sorodnica mu je v New Yorku uredila, da se je pripeljal ob dveh zjutraj v Cleveland, kamor sem ga šla iskat ;z mojo dobro prijateljico.
To sem napisala zato, da bi tisti, ki bodo letošnje poletje potovali, dobro premislili in si izbrali potniško pisarno, ki ne bo le vzela denar, ampak tudi
poskrbela za vse, kot bo dogovorjeno.
Najlepše p o z d r a vljam vse bralce Ameriške Domovine, listu pa želim veliko uspeha.
Mary Ramovš
------o------
Slovenskim materam, ženam in dekletom!
CLEVELAND, O. — Matere, žene in dekleta župnije sv. Vida so organizirale zadnjo nedeljo v župnijskem šolskem avditoriju veliko prodajo domačega peciva in vrste drugih kuhinjskih dobrot, ki so jim samo one kos. Svojo prodajo so pripravile pod okriljem svojih župnijskih ženskih organizacij prvenstveno v gmotno dobro naše lepe sveto-vidske župnije. Dobro so uspele. Vsa župnija se veseli njihovega uspeha, posebno pa naš gospod župnik, ki najbolj občuti gospodarsko skrb za župnijske ustanove, kot so cerkev z župniščem in šola s sestrskim konventom.
Podobno kot so se prejšnji teden obračale farne ženske organizacije na plen\enita srca naših mater, žena in deklet, tako se danes obrača Slovenska šola pri Sv. Vidu na vse nje, prav posebej pa seveda na tiste, ki imajo svoje otroke ali ki so jih nekoč imele ali pa ki jih, upajmo vsaj, nekoč bodo imele v tej šoli, za pomoč in podporo v obliki domačega peciva. Kot je znano, pripravlja Odbor staršev Slovenske šole za prihodnjo nedeljo v šolskem avditoriju domače kosilo, katerega dohodek pojde v gmotno dobro te naše skupne in tako važne kulturne ustanove.
V imenu nad 160 učencev se obrača Odbor staršev na Vas, matere, žene in dekleth, obenem pa seveda tudi na vse naše slovenske očete, može in fante, ds šoli kar se da izdatno priskočijo na pomoč. Prosim, odzovite se njeni prošnji!
Naj ne nstane Slovenska šola naša slovenska Sirota Jerica1 Podobno kakor povezuje župnija vse farane v eno veliko duhovno skupnost, za katero duhovno kakor tudi gmotno dobrobit je odgovoren, njen župnik, tako po drugi strani na svoj način povezuje naša Slovenska šola našo slovensko naselbino v posebno slovensko šolsko skupnost, katere glavni smoter in skrb je, kako ohraniti v naši mladini slovenskega duha, slovensko besedo. V tem pogledu je njen vsakokratni skrbnik Odbor staršev, izvoljen na občnem zboru Staršev na začetku šolskega leta. V imenu le-tega prosim vse, v prvi vrsti pa Vas, matere, žene in dekleta, za pomoč v domačem pecivu.
Prosim, nikar ne pozabite na to prošnjo Slovenske šole! Bog blagoslovi Vas in Vaše družine! Hvala Vam!	J. S.
------o------
Wewyorsko zbiižafsje
NEW YORK, N.Y. — Cerkev sv. Cirila v New Yorku ima mnogo napak. Ne bom jih našteval in opisoval. Ima pa eno odliko, ki je druge cerkve nimajo, to je, da je majhna in zaradi tega bolj približa duhovnika in svete obrede vernikom. Težko je biti tako nepozoren in raztresen, da bi ti ušlo dogajanje na oltarju in okrog njega. To odliko smo posebno občutili v nedeljo, 1. februarja, ko se je v cerkvi brala maša za pokojnega Andreja Glušiča.
Ta nedelja je postala po zaslugi organizatorjev in našega župnika zgodovinski dogodek.
Prvič smo v tej cerkvi slišali molitve v staroslovanskem jeziku, prvič je v tej cerkvi nastopil kot svečenik prota tukajšnje srbsko-pravoslavne c e r k ve sv. Save.
Mnogi so prišli v cerkev, ker so hoteli moliti za dušo pokojnega Andreja, mnogi so prišli, kakor pridejo vsako nedeljo, iz Brooklyna, Queensa, Manhatt-
na, ker jim je tedenski obisk slovenske cerkve postal del njihovega življenskega reda. Mnogi niso niti vedeli, da se bo svete maše udeležilo zastopstvo Srbov in Hrvatov in da bo pred sveto mašo blagoslovil žito in odmolil del parastosa pravoslavni duhovnik.
Pred obredom so naši “Fantje z Osme” pod vodstvom našega neumornega dr. Delaka zelo dobro zapeli Gallusovo “Glej, kako umira pravični”.
Prvi znani slovenski skladatelj je s svojo staro pesmijo pripravil pot bogoslužju v še starejšem jeziku, staroslovenščini, jeziku, ki sta ga uvedla v bogoslužje sv. Ciril in Metod.
Za mnoge je bilo presenečenje, za vse v cerkvi pa globoko doživetje, ko je pravoslavni duhovnik v polnem ornatu in ob asistenci katoliškega duhovnika in slovenskih ministrantov pel molitve za dušo pokojnega Andreja.
Videl sem solze v očeh, čutil, kako vsa cerkve sledi v globoki zbranosti molitvam in nagovoru v srbščini in angleščini. Proti Vejnoviču se je videlo, da je ganjen in vsi smo čutili, da mu prihajajo res iz srca in bratske ljubezni besede zahvale (ker ga je naš župnik povabil,) prošnje (naj tudi mi obiščemo njegovo cerkev) in upanja, da bomo enkrat zopet eno.
Zamislil sem se v zgodovino. Pravoslavna vera je bila edina uteha in unanje Srbom v stoletjih turškega jarma, krščanska vera in duhovnik sta bila dolga stoletja edina, ki sta ohranjevala naš slovenski rod. Gallus je bil verjetno duhovnik, Primož Trubar je bil duhovnik, Valentin Vodnik je bil duhovnik. Zamislil sem se, zaradi kakšnih malenkosti je prišlo do razkola med našo in vzhodno cerkvijo.
In ko sem videl, kako je pravoslavni prota pred oltarjem polj ubil našega župnika, sem želel, da bi ta poljub ne bil zadnji.
Tudi naš župnik je lepo govoril. Bil je vesel srečanja s sobratom, duhovnikom sorodne cerkve, sinom sorodnega naroda.
In naši ljudje? Pustimo na strani intelektualce, ki so vedno skeptični, prenapeteže, ki jih vsaka nova stvar moti, nergače, ki bodo vedno nekaj kritizirali. Za mene je bila najbolj pomembna izjava stare Slovenke, ki je poznala Jugoslavijo samo z obiskov, ko je rekla: “Joj, kako je bilo lepo, ali ni lepo, če se imamo radi!” Da, radi! Ce ljubimo in spoštujemo svoje krščanske in krvne brate, ker samo krščanska ljubezen in bratsko spoštovanje nas bosta združila.
Dragi Andrej, tvoja smrt je povzročila to zbližanje. Hvala Ti za to doživetje.	Kako
Služkinj vedno manj
WASHINGTON, D.C. — Komaj štiri odstotke domov v Združenih državah ima zaposleno stalno gospodinjsko pomočnico.
--i frp iimiL.ni in m\ r- —	^	^
—v ■■	..........
/Z NAŠIH VRST * V
Cleveland, O. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam naročnino za pol leta. Z Ameriško Domovino sem res zadovoljna. Želim Vam mnogo novih in stalnih naročnikov.
Najlepše pozdrave uredništvu, upravi in vsem naročnikom lista.
S spoštovanjem
Anna Urbančič
V
Toronto, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Tukaj Vam pošiljam naročnino za Ameriško Domovino, ki mi poteče 9. februarja. Z listom smo zadovoljni in ga zelo radi beremo.
Želimo Vam mnogo naročnikov in uspeha pri izdajanju lista. Vse najlepše pozdravljamo!
Družina Frank Ahlin
AMERIŠKA. DOMOVINA,
S
KRIŽ NA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar
Zdramila se je samo napol, ozrla se je nanj z motnim pogledom.
“Ostaniva!”	-
V dvorani je zasvirala vesela godba. Vstajali so izza miz in vstala sta tudi Mate in učiteljica. Z urno roko si je popravila, frizuro, pritrdila si je rožo v laseh in odšla sta v dvorano.
Prihitel je učitelj in je prijel; Hanco za roko.
‘“Če niste že oddani!”
Hanca je vstala. Tone jo je Prijel okoli pasu in jo je potisnil na stol.
“Ne pojde; slabo ji je!”
“Slabo mi je!” je ponovila Hanca in učitelj je hitel dalje.
“Zdrami se, Hanca!” je prigovarjal Tone. “Spametuj se, drugače te pustim tukaj samo, Pa napravi, kar ti je drago!” “Pojdi!” je odgovorila Hanca mirno.
“Znorela si, to je in drugega nič! ... Zaradi takega — no, Bog z njimi! Tiste ženske bi se °gnil na cesti na deset korakov ■— Bog mu jo blagoslovi... Pij, Hanca, reci vsaj besedo, da bom vedel, če si živa ali ne!”
“Ali jo ima resnično rad?” “Kaj vem? Nisem ga vpiašal!
• • • Ampak zdi se mi, da ni človeka na svetu, ki bi imel tisto žensko resnično rad — vsaj njenih oči ne! ... Kar on počne, mi nič mar, nisem mu varuh!... Samo doli na cesti bi ga rad dobil, da bi ga malo pretresel, njega in tisto žametno kamižolo!” Hanca ga je pogledala prestrašena.
‘“Ne stori mu žalega! Ne reci mu besede!”
Nič se ne boj! V žido ti ga
zavijem!”
Poskočna godba je donela iz dvorane, slišalo se je drsanje n°g po gladkem parketu. Za minami so ostali samo še starejši gospodje. Zmerom glasnejši so bili, obrazi so rdeli zmerom bolj.
“To je Mate Kovač, mlad Umetnik. Časopisi pišejo o njem; pravijo, da je velik talent.”
Suh gospod s sivim obrazom in kozjo brado je stresel neje-voljno z glavo.
“Velik talent — kdo ve! Lepo število smo že imeli takih talen-*0v, pa so se vcčjidcl izpridili in naposled so bili družbi in Uurodu v nadlego. Naš narod ne rabi talentov — delavcev rabi!” “Malo prehudo je to!” je ugo-Varjal rejen gospod. “Zakaj bi ne rabili talentov? Dobri so.
2a nedelje in praznike...” Kozjebradec je stresel z brado bolj zlovoljno.
“Kar je nepotrebnih novota-vse so zanesli k nam tisti fukoimenovani talenti. Življenje baže, da jih ni potreba: še nobenemu izmed njih se ni godilo ^ebro. Rastlina, ki je naturi v Prid, ne usahne! . .. Tudi ta fant s° mi zdi lahkomiseln; že nje-g°va kamižola ga izdaja: spo-b°bni ljudje ne nosijo takih bamižol!”
Družba se je zasmejala. De-Pela gospa, ki je sedela poleg kozjebradca, pa je končala razgovor;
"Lep fant je!”
Htihnila je godba, pari so se Vračali iz dvorane z razgretimi Zardelimi obrazi in bleščečimi nemi. Prva sta prišla Mate in Učiteljica; on je šel nekoliko sklonjen, kodri so mu bili padli gioboko na čelo, smehljal se je ‘S Polodprtimi ustnicami. Nikoli ka še ni videla Hanca tako le-P°ga in strah jo je bilo njegove °Pote, trepetala bi in bi nc mo-kki govoriti, če bi se nenadoma
°2rl, stopil k njej ter jo ogo-Voril.
Stopila sta k mizi, roka je 0stala v roki, prijel je kozarec z cvico in je pil. Nekdo se je zas-jr'ujal za mizo, izpregovoril je °sedo, roki sta se izpustili in
zasmejala sta se tudi sama, zvonko in veselo.
“Z njo bi hodil po ulici in ne bilo bi ga sram!” je mislila Hanca.
Učiteljica je vzela s stola čipkasto ruto, ogrnila si jo je tesno okoli in napotila sta se po mostovžu.
Tone je stisnil Hanco trdo za roko.
“Glej sem in pij!”
Šla sta počasi, tesno drug ob drugem; z lahkimi drobnimi koraki je stopala ona, zibalo se je vitko, polno telo in glava se je nagibala k njegovi rami.
Mate se je nasmehnil, vzel je rožo iz njenih las in si jo je vtaknil v gumbnico.
Šla sta mimo, poslala sta, on se je sklonil in ji je zašepetal v uho ljubeznivo besedo. Ko je vzdignil glavo, se je ozrl mimogrede po mostovžu, strepeial je in je prebledel v obraz. V tistem trenotku je izpustil njeno roko in je stopil korak' v stran. Ona se je ozrla začudena nanj...
Hotel se je pmekniti njenemu pogledu, žarečemu jasno iz polu-mraka, ali ukovan je bil vanj; ni ga izpustil.
Ustnice so se zgenile, glasu ni bilo, toda Mate je slišal. Strc-petal je vzklik, bolesten, očitajoč.
“Mate!”
Naslonil se je ob zid.
“Kaj ti je, Mate?” je vprašala učiteljica.
“Domislil sem se . ..” je zaječal. “Idiva!”
Odšel je po stopnicah z urnimi, omahujočimi koraki, da ga je učiteljica komaj dohajala...
“Dobro je, Hanca, vse je dobro ... Pij!” je prigovarjal Tone; njegov glas je bil prisiljeno vesel, oči pa sp glpdale temno izpod obrvi.
Hanca je vzdignila kozarec in ga je izpraznila do polovice. Prijetna toplota se ji je razlila po životu in mukoma, sunkoma se je izvil vzdih iz prsi.
IV.
Mate in učiteljica sta sedla v mračno razsvetljen kot gostilnice.
“Kaj se je zgodilo s teboj?” Ustnice so se mu zategnile, prikazal se je prisiljen, spačen smehljaj.
“Pomisli: povrne se včasih preteklost, vsa razločna, kakor da pozneje ni bilo ničesar več. In to me vznemiri zelo!” Začudila se je, ni ga razumela. “Prej si bil bolj kratkočasen.” “Saj sem povedal: dokler se ne vrne preteklosti... Ampak rečem ti, zelo je bila lepa in toži se mi po njej, kadar sem sam.” Nejevoljno je strnila obrvi. “Govori pametno!”
Mate jo je pogledal in je zapazil, da si je bila z belim prahom potresla obraz. Zazdelo sc mu je tudi, da si je bila pobarvala obrvi in ustnice. Ali v tistem hipu se je dotaknil njene tople bele roke in izpreletelo ga
je.
“Oprosti — vznemirilo me je in treba je še par minut, da se spametujem...”
Prijel je njeno roko, da bi jo vzdignil k ustnicam toda ugledal je tanke žilice, ki so sc svetile in križale pod kožo in ni mu bilo pogodi.
“Povej natanko: kje je bila tista preteklost in kakšna je? Majhna? Velika? Ali je lepša od mene? Črnolasa ali plavolasa?”
Mateju so bila zoprna njena vprašanja; bilo mu je, kakor da bi mu kdo odpel telovnik ter se zasmejal svetinjici pod vratom. Pogledal ji je kljubovaje v obraz in takrat se mu je tudi zazdelo, da si je bila napravila preveč koketno in neokusno frizuro.
Starogorski:
Kruh s sirovim modrim maslom
(Prosto po Langford Reedovi pravljici)
Bilo je to davno, tako davno, kakor so sploh bili davni tisti časi, ko so se še lahko godile pravljice. In godilo se je to v eni iz številnih dežel turkestanskih, starodavnem mestu Samarkandu. Cvetel je urjuk, ki mu mi pravimo marelica, tisti drobni sladki, ki se ves razteče v u-stih. Vsa pokrajina je bila kakor z mladim snegom posuta, na katerem so se lomili žarki jutranjega sonca in blesteli v lahno rožnati barvi. Zakaj pomlad je obiskala Turkestan.
Tisti čas je živela v Samarkandu princesa Ak Supurgi, imenovana Beli venec, še sonce se je obradovalo, ko jo je obsijalo, takšna je bila njena lepota.
Ko je dorasla v svoja dekliška leta, so se jeli oglašati snubci iz vseh dežel velikega Turke-stana in še preko mej tja v Kir-gizostan in se ji klanjali. Zakaj žar njenih modrih oči je bil ka-vor modrina neba, kadar sonce vzhaja.
Očka, kralj, ji je rekel:
“Glej zrasla si in priroda te kliče, da osrečiš junaka, bodisi iz dežel, ki so v Turkestanu, bodisi iz dejel, ki so v Kirgizo-stanu, bodisi iz katerihkoli dežel, kjer prebivajo junaki in se ti klanjajo.”
Ak Supurgi, princesa, imenovana Beli venec, pa je odgovorila:
“Ne bom se možila, očka. Če pa zahteva korist dežele, da se moram poročiti, bom vzela tistega za moža, ki mi bo znal prinesti kruha z modrim sirovim maslom — s tako modrim, kakor so moje oči.”
Kralj je pogledal hčerko in začudenje je bilo v njegovih očeh, ko je rekel:
“Z modrim sirovim maslom? Nikoli še nisem slišal,' da se dobi kje modro maslo. Vendar,” je rekel po kratkem premisleku, “mladost se rada norčuje in zahteva nemogoče stvari. Če je tvoja sreča odvisna od modrega sirovega masla, ne ugovarjam.” Potem je šel in ukazal, da se razglasi po vsem velikem Turkestanu in še preko njegovih mej, da princesa Ak Supurgi, imenovana Beli venec, vzame za svojega moža junaka, ki ji prinese kruha, namazanega z mo-
drim sirovim maslom.
Mnogo jih je bilo, ki so prihajali. Prišli so z vzhoda na velblodih, z juga z ladjami, s severa na saneh in z zapada na konjih, zakaj vsi bi radi imeli za ženo Ak Supurgi, imenovano Beli venec. Ali zaman je bil ves trud. Vsaj tako se je zdelo. Prinašali so sicer kruh, namazan je tudi bil z modrim maslom, ali dišal je tako neprijetno, da jim ga je princesa z obžalovanjem pometala v glave. To sicer ni pričalo o njeni dobri vzgoji, vendar ne smemo pozabiti, da je bilo to davno, davno, ko ljudje še niso bili tako skrbno vzgojeni, kakor so dandanes.
Neki dan, ko se je že zdelo, da ne bo mogoče dobiti kruha z modrim sirovim maslom namazanega, se je pojavil mlad princ iz daljne j utrne dežele. Prijezdil je na samo enem velblodu s samo enim služabnikom, ki mu je pa bil bolj prijatelj kakor služabnik. Na hitri pogled je bil videti zelo prikupljiv, zakaj preprost je bil njegov poklon. Telo pa je bilo visoko in prožno kakor bambus. Črne, globoke oči so se zdele kakor zrcalo, v katerem se zrcali modrost njegovih prednikov.
Predstavil se je kralju in rekel:
“Kinčkintaj Džigit, imenovan Mali dečko, se ti klanja. Slišal sem v svoji deželi tam na Jutr-nem, kjer sonce zgodaj vzhaja, tvoj razglas. Zadnji odstavek tvojega razglasa govori:
‘Sirovo maslo mora imeti modrino oči princese Ak Supurgi, imenovane Beli venec, ki je moja hčerka.’
Ali dovoliš, da študiram barvo v očeh tvoje hčerke? Zakaj ni skrivnosti, ki bi se ne dala odkriti.”
“Dovolim,” je vzkliknila princesa Ak Supurgi, imenovana Beli venec, še preden je mogel kralj odgovoriti. “Koliko Časa bi potreboval za ta študij?”
Kinčkintaj Džigit, imenovan Mali dečko, je pogledal s svojimi črnimi očmi princeso v njene modre oči in rekel:
“Štirinajst dni bo zadostovalo, o, Ak Supurgi.”
“Dobro,” je rekla princesa. “Nečem biti krivična. Prihajaj
'torej od ponedeljka dalje vsak dan ob pol petih k meni južinat. Ukazala bom, da bo južina posebno dobro pripravljena. Zakaj študij potrebuje krepčila.” In tako se je zgodilo, da je Kinčkintaj Džigit, imenovan Mali dečko, gledal dva cela tedna v sladke in modre oči princese Ak Supurgi, imenovane Beli venec, in jih študiral. In naj se komurkoli zdi vse to še tako neverjetno: ko je minilo tistih štirinajst dni, ni princ nič več vedel kakor prvi dan svojega študija.
“Ne morem dognati,” je rekel, ali so oči modre kakor vijolice ali so modre kakor modriš, čeprav sem si tega v svesti, da so tvoje oči najlepše oči na svetu.” “Zdi se mi, Kinčkintaj Džgit,” je rekla princesa z glasom, v katerem je bilo priznanje, “da si vztrajno študiral. Morda pa misliš, da bi potreboval še kakšen dan ali dva, da se odločiš?” Kinčkintaj Džigit se je nalahno poklonil in njegove črne, globoke oči so pobožale obraz princese Ak Supurgi.
Dva dneva bi zadostovala, o, Ak Supurgi,” je rekel princ.
“Dobro,” je odgovorila princesa. “Pravična hočem biti. Naj
bo še dva dni!----------
Ko je napočil dan preizkušnje, je stopil princ Kinčkintaj Džigit pred kralja. Podal mu je kos kruha okusno in vabljivo namazanega s sirovim maslom.
Kraljevska visokost,” je rekel in v glasu mu je drhtelo zmagoslavje. “Poglejte in povejte po pravici ali nisem držal svoje oesede?”
“Da, natanko takšna barva je na tem sirovem maslu, kakršno sem želela,” je rekla princesa z nežnim glasom, preden je mogel kralj sploh kaj izpregovoriti.
“Ali... ali...,” se je spotikalo kralju na jeziku, ko se je nekoliko opomogel od nepričakovane osuplosti. “To vendar ni modro maslo, to je čisto navadno belo sirovo-maslo!”
“Motiš se, očka,” se je nežno privila princesa k očetu. “Zagotavljam te, da je modro. In ker je Kinčkintaj Džigit tudi mojih misli, sva tako dva, ki enako misliva, ti si pa sam, kar priča, da je najina prava.”
Stari kralj je objel hčerko Ak Supurgi, imenovano Beli venec, se nasmehnil in rekel: “Razumem, razumem... sedaj razumem. Ej, mladina ... In kljub vsemu je to sirovo maslo
vendarle belo. Ali kaj mi mar. Vzemita se, kakor sta se našla, in bodita srečna!”
“To tudi storiva,” je rekla princesa. “Zakaj tisti, ki je videl v mojih očeh samo mene, in ne kraljestva, je znal pričarati moje hrepenenje, našel je skrivnost modrega sirovega,masla. In od njega — resnična, očka, je bila tvoja opazka — je bila odvisna moja sreča.”
Wallace postaja nadlega za obe glavni stranki
BIRMINGHAM, Ala. — V Mobilu so se pretekli teden zbrali štirje demokratski guver nerji, da se posvetujejo, kako bi se borili s skupnimi silami proti integraciji v šolstvu južnih držav. Je to zadnje trd oreh, kajti stojijo pred nevarnostjo, da pridejo v spor s federalnimi sodišči, kar je pa zanje nevarna stvar.
Prav takrat se je oglasil v Birminghamu bivši guverner Wallace, ki je kar na svojo roko kandidiral za predsednika in pozival javno guvernerje, naj se uprejo sodnim odlokom. Odprejo naj zaprte šole, ustavijo naj prevoz šolarjev z avtobusi, nastanijo naj na svojo odgovornost učne moči po svoji uvidevnosti.
Udeleženci na shodu so urno odobravali, govornikove predloge, politiki so se pa spraševali, kaj hoče pravzaprav Wallace, ali hoče kandidirati za guvernerja v Alabami ali 1. 1972 za predsednika ali pa oboje.
Wallace se je po svoji stari navadi izmikal jasnim odgovorom. Le Nixonu je zagrozil, da bo 1. 1792 kandidiral za predsednika, ako Nixon ne uredi “godlje” v federalni prosvetni politiki. Splošno mnenje je bilo, da bo Wallace poskusil kandidirati za guvernerja in za predsednika ZDA.
Evropa se spreminja v velika, zanikrna mesta
STRASSBOURG, Fr. — Znani evropski svet, kjer so včlanjene svobodne evropske države, ima poseben Odbor za obrambo prirode in prirodnih lepot. Ta odbor je sklical štiridnevno konferenco v Strassbourg, da se posvetuje, kako rešiti Evropo pred ‘ameriško bodočnostjo”. Nobenega posnemanja vredna “ameriška bodočnost” tiči po mnenju strokovnjakov iz Evrope v razvoju ameriških mest, če to, kar se godi v Ameriki, sploh moremo tako imenovati.
Amerika je toliko na boljšem, da ima dosti zemlje in lahko dela poskuse z urbanizacijo. V Evropi je položaj drugačen; tam prevladuje pregosta naseljenost, sedanji razvoj mest pa sili na sklep, da se bo v evropskih mestih prebivalstvo podvojilo že v 15 letih. Zato postaja iskanje prostora za večji obseg sedanjih mest problem št. 1 za vse evropske države.
ti $30. Teh ne dobi vrnjenih, četudi je njegova prošnja za priznanje patenta odklonjena.
Patent je izdan v imenu Združenih držav s pečatom Patent Office-a za dobo od 3 in pol leta do 17 let.
VISOK DIMNIK — V Varšavi na Poljskem gradijo 147 čevljev visok dimnik. Spodaj ima 17 čevljev debelo steno, da bo dovolj čvrst. Višina dimnika naj bi varovala okolico pred prehudim onesnaženjem siwdnjih zračnih plasti.
Zvezni patentni urad
Zvezni patentni urad izhaja iz začetkov v kolonalni dobi. Prvi patenti so bili izdani leta 1641 od kolonialnih vlad. Kongres ZDA je s posebnim zakonom le-: ta 1790 uredil to vprašanje v o-kviru ustave. Zakonska določila so bila tekom let spremenjena in dopolnjena. Nekaj časa je bil patentni urad pod notranjim tajništvom, nato je prešel pod trgovinsko tajništvo.
Sedaj določa zakon, da mora biti priznan patent vsaki osebi za iznajdbo ali odkritje kake nove umetnosti, stroja, izdelka, njegove izdelave ali njene izpopolnitve.
Patent je izdan samo na temelju posebne prošnje, ki jo mora tisti, ki želi patent dobiti, vložiti na: Cornmissioner of Patents, Washington, D.C. V prošnji mora podrobno opisati svoj izum ali odkritje, posebej opozoriti na posebnosti in zahteve. Pri vložitvi prošnje mora plača-
V Peipingu se pridno vadijo v letalski zaščiti
PEIPING, Kitaj. — Peiping je veliko mesto. V njem se da marsikaj skriti, le vaje proti letalskim napadom se ne dajo. Te ugotavljajo lahko tudi tujci, ki se dobro spominjajo, da se Kitajci vežbajo v letalski zaščiti. Letos so imeli že parkrat take vaje, ki jih pa mestno prebivalstvo mora vzeti zelo resno. Vaje se namreč vršijo pod nadzorom policije in vojaštva. V mestu nastajajo tudi zmeraj nova zaklonišča, ki so v stalni pripravljenosti. Opazovalci pa ne morejo ugotoviti, da bi bili prebivalci posebno razburjeni radi protiletalskih vaj.
Med diplomati so opazili, da je k ruskemu delegatu na konferenci o obmejnih sporih Kuz-necovu prišla žena na obisk. Iz tega sklepajo, da bodo pogajanja še dolgo trajala. Udeleženci konference imajo tedensko praviloma po tri seje. Poročil o sejah pa ni nobenih. Da razgovori ne napredujejo, to trdijo le neuradna poročila. Padlo je dalje v oči, da so nekateri ruski delegatje dobili v Peiping kar cele družine t. j. žene in otroke.
Opozorilo dopisnikom in društvenim tajnikom
Ker poštni zakon prepoveduje vsako oglaševanje kakršnegakoli sreo&anja v listih, prosimo vse dopisnike, ki oglašajo prireditve društev ali pa kako drugo akcijo za zbiranje denarja, naj v svojih porečilih ne omenjajo srečk ali srečkanja, kakor tudi n* kartnih ali tombolskih zabav, ako je zanje določena vstopnina. Poštna uprava zahteva od nas, da ne sme biti nobenege takega oglašanja v liafcu.
DELO DOBIJO
Moški ali ženska
dobi delo za čiščenje novih uradov v soboto, samo en dan v tednu.
GOLIJ MEDAL FOODS 3820 Lakeside Ave. 431-6535
(32)
£enske dobijo delo
Gospodinjska pomočnica
Iščemo žensko za hišno delo. Ce mogoče, da bi stanovala pri nas ali samo podnevi, štirje solski otroci. Vse moderne naprave. Kličite 247-4592.
—(33)
Čistilka
Iščemo čistilko za lepotični salon, 5 dni v tednu. Kličite CH 1-8383.
PIERRE’S BEAUTY SALON 210 Buckley ‘Bldg.
1501 Euclid Ave.
(10,T1,'!2,17,18,19 feb)
Help Wanted Female
ASSEMBLERS
Small growing east side concern requires women lor day shift light sub-assembly and line assembly type employment. No experience required, will train. Company paid benefit program. For interview apply in person at personnel department.
THE ANTENNA SPECIALISTS CO.
12435 Euclid Ave.
(32)
MALI OGLAS?
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja dobro 6-sobno hišo v st. clairski slovenski okolici. Vsa podkletena, ima plinski ogrcv. Kličite po 5. uri pop. 881-y9i0-	(mvvf feb 27)
JAN PLESTENJAK:
H E R O D E Z
Pri večerji so se že razgovar-jali, kot da bi bili že zdavnaj, zdavnaj skupaj in da med njimi nikoli ni zazijal prepad.
“Jej, jej, Neža! Vem, da so ti doma bojje kuhali, toda nič se ne boj, kmalu bo bolje,” se je dušal in silil v Nežo. In zdaj se ji je zdel tako domač, nič narejen, nič prikrit in vzljubila ga je kot prve dni po poroki, ko ga je bila sama dobrota.
“O, to pa že ne. Prav navadne reči je kuhala mati,” je hitela in ga silila, naj je.
Takih večerov je bilo malo v Nežinem življenju. Lice se ji je razjasnilo in še zmenila se ni, če je pod streho zaškripalo, če se je v kašči kaj premaknilo, ali pa če se je veter zagnal v vežna vrata. Le to je zaskrbelo, če je krava zamukala.
“Pojdi pogledat, če se ji ni kaj zgodilo!” ga je vselej poprosila in ni se obotavljal. Spremljala ga je do praga in ga na pragu čakala.
“Nič ni, nič!” ji je zatrjeval in najrajši bi jo pograbil z močnimi rokami in jo nesel v hišo in ji rekel:
‘“Viš, kako te imam rad!”
“Dolgčas ji je!” je zinila Neža, ne da bi pomislila, da bo Toneta zabolelo. Na praznoto v hlevu se še spomnil ni. Zdelo se mu je, da je v njem že zato polno življenja, ker je notri Adamov-čeva, njena krava.
“Hm!” je zamomljal in skrival obraz, da Neža ne bi opazila temnih lis, ki so se razvlekle po njegovem obrazu.
Tonček je kmalu zaspal in položila ga je v kamri na skrinjo, plevnico in rjuhe mu je že prej pripravila.
Tisto noč se ji je Tone izpovedal kot še nikoli. Ničesar ni zamolčal, čeprav je vedel, da Neža ne bo mogla vsega razumeti, vedel je le, da bo kljub temu odpustila. In odpuščanja si je tako želel in tako lahko mu je bilo pri srcu, ko se je bil izpovedal.
“Ali si še huda name?” jo je vpraševal še in še.
“Nisem!” mu je zatrjevala še in še in zdelo se ji je, da se zanjo pričenja novo življenje. Zal ji je bilo, da se sama ni domislila na vrnitev in kar čakala, da so se in0J
nalahno je dihal in okrog usten
“ ~ - - - - — 1 v STARČEVI CVETLIČARNI
St. Clair Avenue, na vogalu Norwood
se mu je zdaj pa zdaj razvlekel ? nasmešek kakor vselej, kadar ga je sreča pobožala.
Prebudil se je, ko je po veži že vse dišalo po močniku in je sonce metalo velike rdeče snope svojega blagoslova v kamro, kjer je Tonček še zmerom spal in sanjal o dobrem možu, ki mu bo od Žužka žemelj prinesel in od Mohorja fig. Obljubil mu je in ne bo umanjkal.
“Za božjo voljo, zakaj me pa nisi zbudila? še lenuhi ne spe tako dolgo!” je okregal Nežo ljubeznivo, božajoče, kot bi ji govoril: “Preveč si dobra z meda si mi privoščila toliko
imajo v predprodaji vstopnice za Home & Flower Show. Običajna vstopnina za to edinstveno vsakoletno razstavo je $2, ee pa jih kupite v predprodaji do 24. februarja pa samo $1.25. Pohitite!
PODARITE FLORA MIR BONBONE ZA VALENTINOVO! KRASNE CVETLICE SO NAJLEPŠE DARILO ZA VSAKO PRILIKO!
Kupujte v Starčevi cvetličarni - Zadovoljni boste!
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO
4*'l’4’•i*'t*'i’'f’'l14’'l’»l’'l'^ 4*414’'l’'l’'l’4''t*'f*'1*'l''l14* 4’•l’4’4’»i’'J’4’'1’'i’4'4’4’'l*'l*'l'•J?»l''I?
£
morali zganiti možje. In je jela brskati po tistih dneh in zazdelo se ji je, da se je prenaglila. Prespala naj bi bila pod kozolčevim plaščem, zjutraj pa šla pred ognjišče in delala, kot da se nič ni zgodilo. Prav gotovo bi se Tone še zmenil bil ne in bi se delal, kot da se nič ni zgodilo. Spomniti bi ga ne bilo treba in bi bil danes grunt cel — in hiša ne bi bila razvalina, ki je v pohujšanje in v sramoto vsem gruntarjem in še bajtarji se spotikajo. Ni tako slab Tone, kot mislijo, in najbolj jo je pogrelo, ko se je domislila imena Hero-dež, ki mu ga je dal Macafur, ta pretrganec lačni, ki je na oh-ceti za štiri svate pojedel in popil, in črni nehvaležnež gre pa za hrbtom blati človeka in mu daje sramotne priimke. Le prikaže naj se grdavš, z loparjem ga bo napodila in s pomijami polila. No, če pa prideta Vodnik in Rožnik, do zadnjega bi postrgala iz predala, da jima bo postregla. To sta možakarja! Nikoli ju ne bo pozabila. Smrtni greh bi bil, če bi bila le za trenutek nehvaležna.
Težko je čakala jutra, ko bo Tonetu pomagala, ko bo ves dan pri njem in počasi celila rane na gruntu. Marsikatera je zakrvavela zaradi nje, zdaj prav dobro ve, tudi zaradi nje.
Še preden se je do dobra zdanilo, se je Neža že sukala pred ogjnjiščem, kravi je pokladli, pomolzla jo je, zdaj pa zdaj pogledala, če se Tonček morda ni pre-biidil. Bala se je, da se bo preveč ustrašil, ko se bo znašel v neznatnem prostoru, na skrinji. Pa je spal in se v spanju smehljal in. tudi Tone se ni premaknil,
spanja. Nak, nisem vedel, da si taka zlata duša.”
“Danes vendar še ni posebnega dela, zakaj bi vstajal!” se mu je nasmehnila Neža in dobro jutro so mu voščile njene oči, njene ustnice, čeprav pozdrava niso izrekle, iz vsega obraza je bral eno samo željo: dobro jutro, njegove oči so pa odgovarjale: Bog daj ... Bog daj .. .
Tone je pospravljal pred hišo, Tonček pa je vekal na skrinji in ni mogel dognati, kje da je. Vse mu je bilo novo in tuje in
a
■
*
■
I»
m
m
m
M
■
B
Prošnja in obvestilo uprave
Naše naročnike v st. clairski okolici lepo prosimo, da bi do nadaljnega poravnali naročnino direktno, osebno v uradu ali po pošti potom denarne nakaznice. S tem nam boste olajšali delo, dokler ne najdemo druge rešitve.
Tudi v zadevi smrtnih naznanil, zahval in obletnic, prosimo, da se poslužujete telefona ali pošte, če Vam ni mogoče osebno priti v urad.
Prosimo, sporočajte osebne in splošne domače novice, da bo list bolj pester in zanimiv. Telefonska številka Ameriške Domovine je: 431-0628.
Se priporočamo za nadaljno naklonjenost in vse lepo pozdravljamo!
AMERIŠKA DOMOVINA
“Neža! Neža!” jo je klical, v klicu je bilo spraševanje, je bilo očitanje in je bilo usmiljenje.
“Neža! Neža!” je moledoval, ko se ni oglasila, ampak ga samo gledala.
“Mama, mama!” je vzklikalo šumelo po glavi, da je na Tončka izpod Qdeje y kamri in šele ta
pozabila, niti ni videla, da je klic jo je docela odtrgal od da_
močnik prekipel in ni ovohala, ve£e namišljenosti: “... nesreča
DlinBBHHBBBBHHBHRSaSIBnii
ko je vekal, se mu je zde'o, da L	jej ko|. da j0	sti_ je pa režal še potem, ko je z ve-
vekanje nekam stiašno odmeva, I ka za gri0 Tone jo je prijel za liko leseno žlico zajemal močnik kajti zgubljalo se je v praznino |roko. je vro£a in drhtela je. iz oškrbljene lončene posode, in skozi okno v grapo pa prav Razi0£n0 je £util, da se je kri po do Konškarjevih goličav in ko- njej sunkoma pretaka]a. stanjevih parobkov. Zadušil je jok in se pokril čez glavo. Dobrega moža in mame se je spomnil, zakričal bi bil rad:
“Mama!” pa se je bal, da bi priklical strahove.
Mama ga ni slišala ... “Nesreča je za petami...” to ji je
ČE LE NE MORE POGREŠITI — Za vnete “domače obrtnike” je izdelala neka tovarna miniaturno električno orodje. Orodje je prirejeno za baterije. Na sliki vidimo takega navdušenca pri delu s tem orodjem.
da se je prismodil.
Na pol sede je gledala v ogenj, stresala jo je mrzlica, s čela ji je pa curljal pot.
“Mama! Mama!” je zavpil Tonček izpod odeje, zavpil tako pretresljivo, da ga je slišal še Tone, ki je pred skednjem dohod zravnaval.
| je za petami...”
Posiljen smeh se ji je razlezel čez lica in delala se je, kot da |ni bilo nič.
“Dim se mi je zaletel v grlo!” se je zlagala in je goltala, oči so ji bile pa res kalne, kot da jih j je omamil dim.
, .. . Tone je podvomil, potem pa “Marija pomagaj!” je krenil |verjel) ker ni bil vajen) da bi :
mu Neža lagala. Odvadila se je
in planil v kamro.
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER - Cook. Live in, own rm. and board and .salary. Companion to older woman.
Vic. S.W. Chgo.	CL 4-5164
(29)
BABY SITTER, 2 small children in my home. Full time. Diversey and Central Ave.
Phone 237-3560
FEMALE HELP
BEAUTICIAN and MANICURIST Experienced. Day and Evening. Excellent salary plus commission. Paid vacation.
Call 259-9214
(29)
Neža je še zmerom slonela na |pe^j kostanjeva drva se tako ognjišču in bila tako zaverovana kot tako rada čimžajo. v ogenj in tako zelo jo je prev-	nič ne ve_ ,
žela obupna misel:	. . .nesreča saj ^ tu!„ je hitela v kam_
ro, za njo pa Tone, tudi njega je zaskrbelo, kaj da se je zgodilo. Tonček je bil od joka in so-
predramil Tone, jo 'začndeno |pa~ P<xl °«*.'« **!**“’
gledal. Bila je zmedena in ooi so p° Sa le ^c/'a 0 rl a 11 < u ena
ji čudno begale.	i° P°filedal' potem “ pa,sre<il
ustavil in sg nasmGjal, kot
“Nič, nič!” je hitela in sku- da Pred neka-< sekundami ni šala prikriti rdečico, ki jo je jokal Tonček, ampak nekdo dru-oblila. Srce ji je glasno nabijalo gi, prav nič Tončku podoben.
Nasmejal se je tudi Tonetu m
je za petami... to pove tudi srčni fant... ne slišala.
“Neža, Tonček te kliče!” jo je
tt&AL ESTATE FOR SALE
BY OWNER—Like New BrK. and Stone. 3 bedim., 2 bath tile plus ceramic firs. Full fin. bsmt. Gar., Large lot. Vic. Archer-Cicero. $30,000.	LU 5-5839
(29)
MALE HELP
•Lst' On*
tngineenng Minions Available with Jacobsen
A Leading Employer In This Area
SR. PROJECT ENGINEERS DRAFTSMEN PROJECT ENGINEERS
Above Average Opportunity For Industrial Technology Graduates
For A Personal And Confidential Interview Apply To Employment Office, Or Call
Mr. W. A. Spangenberg: (414) 637-6711
JACOBSEN Manufacturing
1721 Packard Avenue, Racine, Wisconsin An Equal Opportunity Employer
jftyvAv v.v.-w .v/ryr* v.w.s--.r»
ga pocukal za brke, češ tli še nisi šel k Moharju po fige in k | Žužku po žemlje.
“Tonček, je priden bodi, danes Iti prinesem fig in žemelj,” ga je Iogovarjal Tone, Tonček se mu
Kako ureja Andre Duval Vaše lase po lako nizkih cenah!
KRASNO!
A,
STRIŽENJE 1.95/BARVANJE IN FRIŽIRANJE 5.95/
SINTETIČNE, RAZTEGLJIVE LASULJE S POČASI OŽEČIM SE HRBTOM . . . lahke, pralne, trajno nakodrane. Najnovejše .... $24.50
V valovih ali kodrih ali gladko in pritisnjeno
S strokovno spretnostjo.
Z najnovejšim izgledom.
In vse to vrši v prijetnem ozračju s tiho eleganco.
Umivanje in česanje samo 2.45.
Ljubke Vanity Pair trajna Izredna opora, ki jo potrebujejo vaši lasje za trajnejšo pride-ško. Jamstvo tudi za tenke, suhe ali sive
lase. Skupaj ..............-	5*95
Znana $20 Vita Cremc trajna
Mehki valovi in prirodni kodri, ki trajnjo in trajajo. Skupaj ......... / »jjU
Helene Curtis nenavita trajna
Nobenih navijačev!
Nobenih vlasnic! Nobene jeze več!
Vrzite proč navijače in ne Hprostite to poletje s tem kotiranjem, ki no zahteva večje nepe Ne potrebuje nikdar pričeake. Skupaj
10.00
vedno
PROGANJE IN FRIŽIRANJE 11.95
Pet., sob. pred prazniki pričeske, barvanje, trajne samo 50c več
AREAS EAST • Downtown, 781-3161; 406 Euclid, 2nd Floor AREAS WEST (EVE. APPTS.)
•	Opposite Southgate, 661-6340, 5304 Warrensviile Center Kd.
•	Opposite Eastgate, 4 49-34 35, 3 44 8 SOM Center Rd.
•	Severance Center, 382-2600, 382-2569
•	Shoregate, 94 4.6700, Lake Shore Blvd at E. jooth
•	Mentor, 255-9115, Next to Zayre’s, Mentor Ave.
©Opposite Westgate, 333-6640 Center Ridge Rd. o Opposite Southland, 845-3400, 6883 W. 130th St. 9 North Olmsted, 777-8686, 26406 Lorain Rd.
© Parmatown, 884-6300
© Midway Mall, Elyria, 324-5742; Lorai,n 233-8020
TUDI LAHKO NA JEZERU ERIE — Tale slika je bila posneta v Vladivostoku v Sovjetski zvezi na obali Tihega oceana. Prav lahko bila posneta tudi ob obali jezera Erie v Clevelandu, kjer letos mraza in ledu ni manjkalo.
MESTNO OBZIDJE — Zgradili so ga Kitajci pred več kot 600 leti na področju kitajske celine, ki je sedaj del britanske kronske kolonije Hong Kong.