Šport in zdravje 203 Analyzis of health related behavioral patterns among students at the uni- versity of ljubljana – pilot study Abstract The aim of research was to study the nutrition habits, physi- cal activity, alcohol and tobacco consumption, mental health, and motives for lifestyle change among students. The empiri- cal research was carried on the sample of 171 undergraduate and master students at Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. The collected data with semi-structured ques- tionnaire included students’ self-evaluation of their lifestyle across different areas. Data analysis was made with SPSS, based on bivariate statistics analysis. Respondents’ health and care for them were self-evaluated as very good (Mean=4.84). Daily vegetable consumption (Mean=4.19), fruit consumption (Mean=4.02), and regular physical activity, at least 30 minutes per day, mostly in non-organised forms (Mean=3.03), described the lifestyle of students. The data shows us the comparability of similar studies that have been carried out in Slovenia. The conclusions are useful for narrower and wider professional public. Key words: student health, nutrition habits, physical activity, alcohol and tobacco consumption, lifestyle changes, hierarchical cluster analysis. Izvleček Namen raziskave je bil proučiti prehranske in gibalne nava- de, ukvarjanje s športom, uživanje alkohola in tobaka, du- ševno počutje in razloge za spremembo življenjskega sloga pri študentih. Empirična raziskava je bila izvedena na vzorcu 171 študentov študijskih programov prve in druge stopnje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Podatki, pridobljeni s strukturiranim vprašalnikom, ki je vključeval samooceno študentov na različnih področjih življenjske- ga sloga, so bili analizirani v statističnim programu SPSS 20.0 z bivariatno statistiko. Anketirani študenti v povprečju ocenjujejo svoje zdravje in skrb zanj kot zelo dobro (Povp = 4,84), izkazujejo redno uživanje zelenjave (Povp = 4,19) in sadja (Povp = 4,02) ter redno gibalno udejstvovanje vsaj 30 minut na dan, pogosteje v neorganizirani obliki (Povp = 3,03). Dobljeni podatki v veliki meri kažejo na primerljivost podobnih raziskav, ki so bile opravljene pri nas, in so upo- rabni za ožjo ter širšo strokovno javnost. Ključne besede: zdravje študentov, prehranske in gibalne nava- de, ukvarjanje s športom, uživanje alkohola in tobaka, spremem- be življenjskega sloga. Matej Majerič 1 Joca Zurc 2 Analiza vzorcev vedenj, povezanih z zdravjem – pilotna študija pri študentih Univerze v Ljubljani Uvod „ Življenjski slog je lahko zdrav ali nezdrav način življenja, ki ga do- loča skupina izrazitih vedenj v določenem časovnem obdobju. Oblikuje se v otroštvu, pod vplivom izkušenj in življenjskih razmer, nanj vplivajo tako vedenje staršev in ožje družinske razmere kot tudi fizični, socialni, okoljski, ekonomski in kulturni dejavniki, ki so pogosto odločilni (Maučec Zakotnik, 2012). V zadnjem času je zaradi ugotovljenih povezav med pojavljanjem kroničnih nenale- zljivih bolezni (npr. bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen) in nezdravim življenjskim slogom tako pri nas kot v tujini poraslo zanimanje raziskovalcev za raziskovanje na tem področju. Škof (2010) navaja, da se večina raziskav na področju življenjskega sloga posameznikov ukvarja z vprašanjem povezanosti različnega ve- denja in zdravja. Najpogosteje obravnavana področja so socialno- demografski dejavniki, samoocena zdravja, prehranske navade, gibalna dejavnost, uživanje alkohola in tobaka. Posebej rizična skupina so mladi, saj je ugotovljeno, da se vedenj- ski vzorci, ki jih mladi povzamejo v zgodnjem obdobju, prenašajo v odraslo dobo. Po nekaterih podatkih (Klanjšek, 2014) pri nas mladi živijo v majhnih, relativno dobro opremljenih gospodinjstvih; do- stopnost izobraževanja je dobra, to pa je tudi eden od ukrepov, ki omogoča, da mladi sistemsko spoznajo pomen zdravega življenj- skega sloga in osvojijo pozitivne vzorce vedenja, ki so povezani 1 Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani 2 Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor 204 Šport in zdravje z zdravjem. Zavedanje mladih o pomenu zdravega življenjskega sloga je po podatkih Bajta in Jeriček Klanšček (2014) visoko, saj sta avtorja ugotovila, da mladi prepoznavajo tvegane vedenjske vzor- ce za zdravje in ocenjujejo, da so za zdravje najbolj tvegani stres (91,5 %), kajenje (85,7 %), debelost (84,1 %), nepravilna prehrana (83,8 %), alkohol (83,6 %) in premalo gibanja (83,0 %). Zadnje študije samoocene zdravja pri mladih v Sloveniji (Tomšič, 2014) kažejo konstanto izboljševanje samoocene zdravja. Leta 2001 je 69,5 % anektiranih svoje zdravje ocenilo kot dobro, 2004 jih je podobno ocenilo 70,5 %, 2008 76,5 % in 2012 81,2 %. Podob- no kažejo tudi podatki Jeriček Klanšček in Žiberne (2012). Dobra samoocena zdravja je skladna z ocenami nekaterih drugih raziskav pri nas (Klanjšek, 2014), ki kažejo, da je 16,8 % mladih svoje zdravje ocenilo kot odlično, 36,1 % kot zelo dobro in 35,5 % kot dobro. Tomšič (2014) pri tem ugotavlja, da 70,2 % mladih dobro in zelo dobro skrbi za svoje zdravje. Gabrijelčič Blenkuš in Kuhar (2009) sta povzeli raziskave o prehra- njevalnih navadah v Sloveniji in ugotovili, da se večina Slovencev prehranjuje nezdravo. Podatki kažejo, da odrasli prebivalci v Slo- veniji pojedo premalo sadja (povprečni Slovenec poje le en sadež dnevno); relativno premalo sestavljenih ogljikovih hidratov (39 % energijskega vnosa, namesto od 55 do 75 %); premalo vlaknin (20 g namesto 27 do 40 g na dan); preveč maščob (44 % dnevnega energijskega vnosa namesto do 30 %), preveč nasičenih maščob (15 % namesto do 10 %); preveč enostavnih ogljikovih hidratov (sladkarij, sladkih pijač); hrano se tudi preveč soli in uživa preveč kalorično. Avtorici sta ugotovili, da le polovica Slovencev redno zajtrkuje. Povprečen Slovenec običajno popije od 0,5 do 1 liter vode na dan ter 2 skodelici kave. Nekateri drugi podatki (Hlastan Ribič in Kranjc, 2014a) kažejo, da se pri mladih zmanjšuje delež tistih, ki vsak dan uživajo sadje. Leta 2001 je 49,6 % anketiranih uživalo sadje vsak dan, 2004 jih je bilo 48,2 %, 2008 46,3 % in 2012 46,4 %. Še izrazitejši trend upada se kaže pri deležu tistih, ki vsak dan uživajo zelenjavo 64,1 % (2001), 55,1 % (2004), 49,6 % (2008) in 32,0 % (2012). Na drugi strani pa podatki kažejo preveliko uporabo nasičenih maščob in sladkorja. Pomemben kazatelj življenjskega sloga je tudi indeks telesne mase (ITM), ki kaže stopnjo prehranjenosti. Fras in Leskošek (2007) sta ugotovila, da ima 29,1 % Slovencev ITM, ki kaže na prekomerno hranjenost (ITM 25–29,9). Hlastan Ribič in Kranjc (2014b) ugotavlja- ta trend naraščanja debelih ljudi z indeksom telesne mase 30 in več. Takih je bilo leta 2001 15,0 %, leta 2004 14,6 %, leta 2008 16,2 % in leta 2012 17,4 %. Opazila sta tudi trend naraščanja zelo debe- lih ljudi z indeksom telesne mase nad 35 (2001: 2,4 %, 2004: 2,6 %, 2008: 3,5 %, 2012: 3,5 %). Trend preiskovancev z normalno telesno maso ostaja nespremenjen. Leta 2001 jih je bilo 32,0 %, leta 2004 31,0 %, leta 2008 32,8 % in leta 2012 30,8 %. Delež mladih, pri kate- rih ITM kaže na debelost (ITM 30 in več), je bil leta 2001 8,3 %, leta 2004 7,6 %, leta 2008 9,7 % in leta 2012 10,9 %. Pregled primerljivih raziskav na področju gibalne dejavnosti mla- dih kaže, da se delež redno športno aktivnih povečuje. V letih 1979–80 (Petkovšek, 1980), 2001–02 (Majerič, 2002), 2006 (Majerič in Markelj, 2010) in 2012–13 (Majerič, 2015) se je delež redno špor- tno aktivnih najprej povečeval, nato pa z uvedbo bolonjske refor- me – verjetno zaradi ukinitve redne športne vzgoje na fakultetah – nekoliko zmanjšal (1979: 56,0 %, 2002: 70,3 %, 2006: 81,2 %, 2013: 77,9 %. Kot meni Djomba (2014) lahko v splošnem med mladimi ugotovimo pozitivni trend naraščanja deleža redno športno ak- tivnih študentov. Po podatkih raziskave Koprivnikar (2014) je delež kadilcev v spre- mljanih letih relativno enak. Leta 2001 je bilo 27,5 % anketiranih kadilcev, leta 2004 jih je bilo 26,5 %, leta 2008 23,1 % in leta 2012 25,4 %. Ugotovitve študije Koprivnikar in Macura (2015) pa kažejo, da je kadilcev med mladimi v zadnjem času nekoliko več. Ugoto- vili sta, da kadi 33,3 % mladih, bivših kadilcev je 18,8 %, 47,9 % pa je tistih, ki niso nikoli kadili. Podatki Kirbiš in Zagorc (2014) kažejo, da se je v letu 2013 v primerjavi z letom 2010 odstotek "nekadilcev" povečal s 54 % na 60 %. Hovnik Keršmanc, Zorko in Macura (2015) so ugotovili, da 3,2 % mladih pije alkohol 4-krat na teden ali pogosteje, 15,2 % pije 2- do 3-krat na teden, 43,7 % pa pije 2- do 4-krat na mesec in 37,9 % pije 1-krat na mesec ali redkeje. Po podatkih Lovrečič in Lovrečič (2014) je delež prekomernih pivcev alkohola med mladimi relativ- no enak. Leta 2001 je bilo takih 10,6 % anketiranih, 2004 9,1 %, leta 2008 8,4 % in leta 2012 9,4 %. Na osnovi predstavljenih izhodišč je bil namen naše empirične raziskave proučiti prehranske in gibalne navade, uživanje alkohola in tobaka, ukvarjanje z gibalno dejavnostjo, duševno počutje in pripravljenost na spremembe življenjskega sloga pri študentih. Metode „ Predstavljena empirična raziskava je bila izvedena kot pilotski pro- jekt v novembru leta 2012 z naslovom »Življenjski slog študentov Fakultete za družbene vede«, s katerim smo želeli ob analizi ve- denj študentov, ki so povezana z zdravjem, preučiti tudi merske značilnosti anketnega vprašalnika ter ga hkrati testirati za uporabo na reprezentativnem vzorcu študentov Univerze v Ljubljani. Opis vzorca merjencev V raziskavi je sodelovalo skupaj 171 študentov Fakultete za druž- bene vede Univerze v Ljubljani, ki so v študijskem letu 2012–13 izbrali predmet športna vzgoja. Od tega je bilo 122 (71,3 %) štu- dentk in 49 (28,7 %) študentov. Glede na smer študija je v raziskavi sodelovalo 37,6 % študentov komunikologije (14,0 % tržno komu- niciranje in odnosi z javnostmi, 12,1 % medijske in komunikacijske študije, 11,5 % novinarstvo), 35,6 % študentov sociologije (14,0 % upravljanje organizacij, človeških virov in znanja, 10,8 % analitska sociologija, 10,8 % družboslovna informatika) in 23,6 %, študen- tov politologije (8,9 % obramboslovje, 4,5 % politična teorija, 3,8 % evropske študije, 3,2 % analiza politik in javna uprava, 3,2 % mednarodni odnosi) in 3,2 % programa kulturologija. V raziskavi so tako sodelovali študenti večine študijskih programov prve in druge stopnje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Povprečna starost anketiranih je bila 21,5 ± 2,0 let, najmlajši udele- ženec je bil star 19 let, najstarejši pa 33 let. Opis vzorca spremenljivk in merskega instru- menta Podatki za raziskavo so bili zbrani s strukturiranim anketnim vpra- šalnikom, ki smo ga sestavili na osnovi rezultatov dosedanjih raziskav (Majerič, 2002; Markelj, 2004; Majerič in Markelj, 2004). Vprašalnik je bil sestavljen iz več tematskih sklopov: demografski podatki anketiranca, ocena zdravja in zdravstvenega stanja, tele- Šport in zdravje 205 sne meritve, prehranske navade, gibalna aktivnost, obštudijske dejavnosti, duševno počutje ter pripravljenost na spremembe ži- vljenjskega sloga. Uporabljene so bile v večini intervalne merske lestvice (1–4, 1–5, 1–6, 1–7), v manjši prisotnosti pa tudi numerične (minute gibalne aktivnosti/dan, merice alkohola/teden), ordinalne (ure gibalne aktivnosti/teden) in nominalne (kajenje, uživanje al- kohola) spremenljivke. Za potrebe analize podatkov smo nekatere intervalne merske lestvice obrnili (npr. prehranske navade, dušev- no počutje), da so vse kazale enako smer boljšega vedenjskega sloga, povezanega z zdravjem, in sicer je višja ocena na lestvici po- menila boljši vedenjski slog. Nekatere spremenljivke pa smo zdru- žili v skupno spremenljivko (npr. organiziranost gibalne aktivnosti, kajenje, število meric alkohola na teden). Izračun Cronbachovega koeficienta alfa je z vrednostjo 0,447 za oceno zdravja, 0,032 za gibalno aktivnost, 0,442 za prehranske navade, 0,582 za duševno počutje ter z 0,701 za oceno razlogov za spremembo življenjske- ga sloga pokazal na manjšo zanesljivost uporabljenega merskega instrumenta. Potek izvedbe raziskave in etični vidiki Zbiranje podatkov je bilo izvedeno v mesecu novembru leta 2012 v Ljubljani na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Študente so anketirali usposobljeni študenti Fakultete za šport. Raziskava temelji na upoštevanju etičnih vidikov raziskovanja, ki vključujejo raziskave na ljudeh, v skladu z načeli Helsinško-Tokijske deklaracije. Udeleženci so pred začetkom izvedbe raziskave po- dali zavestno privolitev za sodelovanje v raziskavi. Anketiranje je bilo prostovoljno. Skladno z zakonodajo smo upoštevali varovanje osebnih podatkov in anonimnost udeležencev. Metode analize podatkov Zbrani podatki o vedenjskem slogu študentov na področju zdrav- ja so bili analizirani s statističnim paketom SPSS 20.0 (SPSS Inc., Chi- cago, Illinois, USA) z vidika opisne statistike (frekvence, odstotki, povprečne vrednosti, standardni odklon). Razlike v vedenjskem slogu na področju zdravja med skupinami študentov glede na izbrane socialno-demografske značilnosti (spol, starost, ITM) smo testirali s hi-kvadrat testom, t-testom za neodvisne vzorce in Spe- armanovim koeficientom ranga korelacije. Za statistično značilne smo upoštevali rezultate s stopnjo statistične značilnosti na ravni 0,050 in manj. Rezultati „ Tabela 1 prikazuje, da so anketirani študenti ocenili svoje zdravje kot zelo dobro (Povp = 4,84), podobno so ocenili tudi poznava- nje sebe z vidika odzivanja v različnih situacijah (Povp = 4,86), za oceno nižje, vendar še vedno z visoko povprečno oceno 4,11, pa so študenti ocenili skrb, ki jo posvečajo svojemu telesnemu in du- ševnemu počutju. Na področju prehranskih navad izstopa redno oziroma 3- do 5-krat tedensko uživanje zelenjave (Povp = 4,19) in sadja (Povp = 4,02). Večkrat na teden anketirani študenti uživajo tudi ocvrto hrano (Povp = 3,56) in vsaj 1-krat na teden sladkarije (Povp = 2,92). Med analiziranimi prehranskimi navadami so štu- denti najnižje ocenili uživanje rib, in sicer manj kot 1-krat na teden (Povp = 2,29). Gibalna aktivnost je v življenju študentov pomemb- na (Povp = 4,42), pri čemer so gibalno aktivni od 2- do 3-krat na teden (Povp = 4,99), v skupnem obsegu od tri do pet ur na teden (Povp = 2,13) in pogosteje v neorganizirani obliki samostojno, s prijatelji ali v krogu družine (Povp = 3,03). Povprečen čas dnevne gibalne aktivnosti, ki se ne izvaja v športnih aktivnostih, a pospe- ši srčni utrip in dihanje (npr. prevoz s kolesom, hoja na fakulteto, dnevna opravila), je 31 minut. 80,7 % študentov se je opredelilo, da uživa alkohol, pri čemer povprečno popijejo 3,67 meric na teden. Merico predstavlja kozarec ali pločevinka piva (3 dcl), vina (2 dcl), aperitiva (0,5 dcl), likerja (0,5 dcl) ali mešanice (3 dcl). Samo 26 % študentov ni nikoli kadilo. Kadilci so se opredelili, da so kadili pred- vsem v preteklosti, danes pa ne kadijo več tako pogosto ali sploh več ne kadijo (Povp = 3,72). Na področju duševnega zdravja rezul- tati kažejo, da so študenti najboljše ocenili občutek samozaupanja (Povp = 3,34), večjih težav pa v zadnjem obdobju tudi niso imeli s spanjem (Povp = 3,06), pozornostjo (Povp = 2,98) in občutkom ne- prestanega pritiska (Povp = 2,90). Povečalo se je njihovo splošno zadovoljstvo z življenjem (Povp = 2,68). Najpomembnejši razlog za spremembo življenjskega sloga je pri anketiranih študentih iz- boljšanje duševnega počutja (Povp = 4,94), sledi izboljšanje tele- snega počutja (Povp = 4,88) in motiv, da bi bili bolj zdravi (Povp = 4,73). Bivariatna analiza je pokazala statistično značilne razlike med štu- denti in študentkami v skrbi, ki jo posvečajo svojemu telesnemu in duševnemu počutju (p = 0,001), pogostnosti uživanja ocvrte hrane (p = 0,005), pitju alkohola (p = 0,019) in številu meric užitega alkohola na teden (p = 0,019), pomenu, ki ga študenti pripisujejo gibalni aktivnosti v življenju (p < 0,001), pogostnosti (p < 0,001) in številu ur gibalne aktivnosti na teden (p < 0,001) ter vključeno- sti v organizirane oblike gibalnih aktivnosti (p = 0,011), kjer so si v vseh spremenljivkah življenjskega sloga višje samoocene prisodili študenti v primerjavi s študentkami. Študentke pa bi v primerjavi s študenti statistično značilno prej spremenile svoj življenjski slog zaradi boljšega duševnega počutja (p = 0,002) in splošnega zdrav- ja (p = 0,022). S starostjo študentov statistično značilno narašča pogostnost (p = 0,019) in število ur gibalne aktivnost na teden (p = 0,033) ter število minut vsakodnevne gibalne aktivnosti izven športnih aktivnosti, ki pospeši srčni utrip in dihanje (p = 0,021). S starostjo statistično značilno upada pogostnost uživanja ocvrte hrane (p = 0,031) in sladkarij (p = 0,028). Vrednost Spearmanovega koeficienta ranga korelacije za navedene povezave se giblje med 0,164 in 0,180 ter kaže na šibko povezanost spremenljivk življenjskega sloga s sta- rostjo. Indeks telesne mase (ITM) je razmerje med telesno maso in kva- dratom višine (kg/m 2 ). Normalno hranjeni imajo ITM med 18,5 in 24,9 kg/m 2 . ITM pod 18,5 kg/m 2 pomeni podhranjenost. Prekomer- no prehranjenost označuje ITM z vrednostmi med 25,0 in 29,9 kg/ m 2 , ITM, večji od 30 kg/m 2 , označuje debelost, pri čemer ITM med 30,0 in 34,9 kg/m 2 pomeni debelost I. stopnje, med 35,0 in 39,9 kg/ m 2 debelost II. stopnje in nad 40,0 kg/m 2 debelost III. stopnje ali ekstremno debelost (Grmek Košnik, 2011). V naši raziskavi je bil za celoten vzorec (n = 169) izračunan ITM s povprečno vrednostjo 22,88 kg/m 2 , kar pomeni normalno hranjenost anketiranih študen- tov. Kljub navedenemu pa najnižji izmerjeni ITM z vrednostjo 17,40 kg/m 2 kaže tudi na prisotnost podhranjenih študentov in najvišji izmerjeni ITM z vrednostjo 48,00 na prisotnost ekstremno debelih študentov. Standardni odklon z vrednostjo 3,77 kg/m 2 opredeljuje, da je bila večina anketiranih študentov normalno hranjenih z vre- dnostjo ITM med 19,11 in 26,65 kg/m 2 . ITM je statistično značilno pozitivno povezan s številom ur (p = 0,007) in vključenostjo v or- ganizirane gibalne aktivnosti (p = 0,039). 206 Šport in zdravje Tabela 1: Opisna statistika porazdelitve spremenljivk življenjskega sloga študentov na področju samoocene zdravja, gibalne aktivnosti, prehranskih navad, duševnega zdravja, uživanja alkohola in tobaka ter testiranje razlik glede na spol, starost in ITM N Povp (SD) Spol t (p) Starost ro (p) ITM ro (p) Ocena lastnega zdravja (1 – najmanj dobro / …/ 6 – zelo dobro) 169 4,84 (0,81) 0,770 (0,442) -0,014 (0,859) -0,065 (0,402) Skrb za telesno in duševno počutje (1 – nobena / …/ 6 – zelo velika) 169 4,11 (0,94) 3,347 (0,001) 0,034 (0,662) 0,081 (0,297) Ocena poznavanja sebe in odzivanja v različnih situacijah (1 – sploh ne / …/ 6 – zelo dobro) 169 4,86 (0,89) 1,655 (0,100) -0,045 (0,560) 0,008 (0,917) Pogostnost uživanja sadja (1 – redko ali nikoli / …/ 5 – šest ali večkrat na teden) 171 4,02 (0,86) -1,408 (0,161) 0,026 (0,735) -0,027 (0,726) Pogostnost uživanja zelenjave (1 – redko ali nikoli / …/ 5 – šest ali večkrat na teden) 170 4,19 (0,95) -0,594 (0,553) 0,059 (0,443) -0,031 (0,695) Pogostnost uživanja rib (1 – redko ali nikoli / …/ 5 – šest ali večkrat na teden) 170 2,29 (0,85) 0,033 (0,974) 0,025 (0,744) 0,071 (0,362) Pogostnost uživanja ocvrte hrane (1 – šest ali večkrat na teden / …/ 5 – redko ali nikoli) 171 3,56 (0,92) -2,853 (0,005) 0,165 (0,031) -0,021 (0,784) Pogostnost uživanja sladkarij (1 – šest ali večkrat na teden / …/ 5 – redko ali nikoli) 170 2,92 (1,08) 0,475 (0,636) 0,168 (0,028) 0,018 (0,813) Pomen gibalne aktivnosti v življenju (1 – ni pomembna / …/ 6 – zelo pomembna) 171 4,42 (1,23) 4,296 (<0,001) 0,064 (0,409) 0,071 (0,361) Pogostnost gibalne aktivnosti (1 – nikoli / …/ 7 – vsak dan) 170 4,99 (1,02) 4,506 (<0,001) 0,180 (0,019) 0,132 (0,087) Število ur gibalne aktivnosti na teden (1 – nič ali manj kot 3 ure / …/ 4 – več kot 10 ur) 171 2,13 (0,92) 6,357 (<0,001) 0,164 (0,033) 0,206 (0,007) Število minut gibalne aktivnosti na dan, ki pospeši srčni utrip in dihanje (izven športa) 166 31,35 (22,84) 0,871 (0,385) 0,179 (0,021) 0,064 (0,415) Organizirana gibalna aktivnost (1 – zelo redko ali sploh ne / …/ 6 – zelo pogosto)* 149 2,03 (0,72) 2,654 (0,011) 0,045 (0,588) 0,171 (0,039) Neorganizirana gibalna aktivnost (1 – zelo redko ali sploh ne / …/ 6 – zelo pogosto)** 151 3,03 (0,99) 1,653 (0,100) -0,015 (0,851) 0,001 (0,994) Pozornost (1 – precej slabše kot običajno / …/ 4 – bolje kot običaj- no) 164 2,98 (0,42) -1,155 (0,252) -0,060 (0,444) -0,050 (0,530) Težave s spanjem zaradi skrbi (1 – precej več kot običajno / …/ 4 – manj kot običajno) 166 3,06 (0,95) 0,573 (0,568) -0,070 (0,367) -0,086 (0,271) Občutek neprestanega pritiska (1 – precej več kot običajno / …/ 4 – sploh ne) 168 2,90 (0,89) 0,163 (0,870) -0,044 (0,573) 0,029 (0,712) Občutek izgubljanja samozaupanja (1 – precej več kot običajno / …/ 4 – sploh ne) 167 3,34 (0,86) 0,853 (0,395) -0,088 (0,261) -0,116 (0,140) Zadovoljstvo z življenjem (1 – sploh ne / …/ 4 – precej večje kot običajno) 167 2,32 (0,67) 1,235 (0,219) 0,091 (0,240) -0,069 (0,377) Razlog za spremembo življenjskega sloga zaradi boljšega telesne- ga počutja (1 – ni pomembno / …/ 6 – zelo pomembno) 171 4,88 (1,27) -0,699 (0,486) 0,056 (0,464) 0,048 (0,535) Razlog za spremembo življenjskega sloga zaradi boljšega duševne- ga počutja (1 – ni pomembno / …/ 6 – zelo pomembno) 171 4,94 (1,25) -3,200 (0,002) -0,104 (0,175) -0,088 (0,256) Razlog za spremembo življenjskega sloga zaradi boljšega zdravja (1 – ni pomembno / …/ 6 – zelo pomembno) 171 4,73 (1,48) -2,339 (0,022) 0,014 (0,858) -0,081 (0,296) Število meric alkohola na teden 171 3,67 (8,71) 2,415 (0,019) -0,068 (0,376) 0,052 (0,500) Kajenje (1 – vsak dan / …/ 5 – ne kadim) 160 3,72 (1,48) 0,403 (0,688) 0,009 (0,909) 0,046 (0,563) n % χ2 (p) t (p) t (p) Uživanje alkohola – da Uživanje alkohola – ne 138 33 80,7 19,3 5,468 (0,019) -0,894 (0,373) 0,546 (0,586) Kajenje kadarkoli – da Kajenje kadarkoli – ne 125 44 74,0 26,0 0,942 (0,332) -1,129 (0,264) -1,014 (0,312) Legenda: n – število odgovorov, % – delež odgovorov, ITM – indeks telesne mase, Povp – povprečna vrednost, SD – standardni odklon, t – koeficient t-testa za neodvisne vzorce, ro – Spearmanov koeficient korelacijskega razmerja, χ2 – vrednost hi-kvadrat testa, p – vrednost statistične značilnosti, * – sestavljena spremenljivka iz šestih vprašanj različnih oblik organizirane vadbe, ki so se ocenjevale na šestopenjski lestvici, ** – sestavljena spremenljivka iz štirih vprašanj različnih oblik neorganizirane vadbe, ki so se ocenjevale na šestopenjski lestvici. Šport in zdravje 207 Razprava „ Strnjene ugotovitve kažejo, da so dobljeni rezultati skladni z ne- katerimi podobnimi študijami, ki so bile opravljene pri nas. Pri samooceni zdravja smo podobno kot Jeriček Klanšček in Žiberna (2012), Klanjšek (2014) in Tomšič (2014) ugotovili zelo dobro samo- oceno zdravja študentov. Pri prehranskih navadah smo ugotovili nekatere podobnosti s prehranjevanjem povprečnega Slovenca (Gabrijelčič Blenkuš in Kuhar, 2009; Hlastan Ribič in Kranjc, 2014a). Tudi v našem primeru študenti premalokrat jedo sadje in zelenja- vo ter ribe, prevečkrat pa ocvrto hrano in sladkarije. Analiza ITM je pokazala, da je največ študentov normalno hranjenih, med anke- tiranimi pa so bili tudi podhranjeni in ekstremno debeli. Glede na to, da je bila samo petina študentov prekomerno prehranjenih, so te značilnosti bolj primerljive s stanjem hranjenosti pri otrocih in mladostnikih do 19. leta starosti (Grmek Košnik, 2011; Hlastan Ribič in Kranjc, 2014b) kot odraslih (Fras in Leskošek, 2007). Podobno kot ugotovitve raziskav Majerič (2002), Majerič in Markelj (2010) in Majerič (2015) smo ugotovili, da je gibalna aktivnost v življenju štu- dentov zelo pomembna. Največ jih je gibalno aktivnih v neorgani- zirani obliki (samostojno, s prijatelji ali v krogu družine) 2- do 3-krat na teden v skupnem obsegu od tri do pet ur na teden. Pri analizi kajenja je zanimivo, da le 26 % anketiranih študentov ni nikoli ka- dilo. Ta podatek je višji kot pri ugotovitvah v raziskavi Koprivnikar (2014). Kadilci so se v naši študiji opredelili, da so kadili predvsem v preteklosti, danes pa ne kadijo več tako pogosto ali sploh več ne kadijo. To daje slutiti, da se delež mladih kadilcev vseeno zmanjšu- je, kar sta ugotovili tudi Kirbiš in Zagorc (2014). Ugotovitev, da 80,7 % študentov uživa alkohol (pri čemer povprečno popijejo 3,67 meric na teden), je zaskrbljujoče. Ta delež je večji, kot kaže primer- ljiva študija (Hovnik Keršmanc, Zorko in Macura, 2015). Pri oceni duševnega zdravja in stresa lahko povzamemo, da približno polo- vica anketiranih študentov doživlja stresne situacije, ki pa jih z vidi- ka duševnega zdravja še ne ogrožajo. Podobno sta ugotovili tudi Bajt in Jeriček Klanšček (2014). Pri analizi razlogov za spremembo življenjskega sloga je zanimivo, da je največ anketiranih kot razlog za spremembo navedlo zaradi izboljšanja duševnega počutja, sle- di razlog izboljšanja telesnega počutja in na koncu razlog, da bi bili bolj zdravi. Ta dejavnik pa lahko kaže na to, da študenti danes doživljajo stres pogosteje kot v preteklosti (Bajt in Jeriček Klanšček, 2014). S tega vidika pa predstavlja športna oz. gibalna dejavnost pomemben dejavnik kompenzacije vsakdanjega stresa. Naše ugotovitve so pomembne za prakso, saj kažejo na nekatere vzorce vedenj, ki niso najbolj pozitivni. Zavedamo se tudi omeji- tev te pilotne raziskave, ki je bila opravljena na manjšem vzorcu anketiranih. Izpostaviti velja tudi manjšo zanesljivost uporablje- nega vprašalnika, zlasti v sklopu vprašanj o vedenjskem slogu na področju gibalne dejavnosti. Za prihodnja raziskovanja bomo ta vprašanja in tudi sklope vprašanj na področju prehranskih navad samoocene zdravja in duševnega zdravja izpopolnili ter jih še bolj prilagodili razumevanju ciljnim anketirancem. Zaključek „ Z analizo podatkov smo uresničili namen raziskave, ki je bil pro- učiti prehranske in gibalne navade, uživanje alkohola in tobaka, duševno počutje ter pripravljenost na spremembe življenjskega sloga pri študentih. Dobljeni podatki v veliki meri kažejo na pri- merljivost dostopnih raziskav, ki so bile opravljene pri nas, in so uporabni za ožjo in širšo strokovno javnost. Spremljanje vedenjskega sloga, povezanega z zdravjem, je nuj- no za načrtovanje ciljanih ukrepov na področju krepitve zdravja prebivalstva in spremljanje učinkovitosti njihove implementa- cije. Ugotovitve empiričnih raziskav na tem področju služijo v prvi vrsti politiki in stroki, da prioritetno usmerita svoje strategije in programe v problematike, ki najbolj izstopajo, ter podprejo s svojimi podpornimi ukrepi skupine prebivalcev, ki podporo naj- bolj potrebujejo. Breme nezdravega življenjskega sloga močno ogroža celotno prebivalstvo Slovenije, saj zahteva univerzalne jav- nozdravstvene ukrepe in razvoj podpornih okolij, ki omogočajo zdrave izbire vsem. Presežna obremenjenost ranljivejših skupin prebivalstva z nezdravim vedenjskim slogom zahteva načrtovane dodatne in specifične ukrepe za učinkovitejšo krepitev njihovega zdravja (Tomšič, 2014). Med te skupine nedvomno sodijo študenti, ki bodo svoje pozitivne ali pa negativne vzorce vedenj prenašali tudi na druge skupine prebivalstva. Literatura „ Bajt, M. in Jeriček Klanšček, H. (2014). Negativni stres. V S. Tomšič, T. Ko- 1. fol Bric, A. Korošec, J. Maučec Zakotnik (ur.) Izzivi v izboljševanju vedenj- skega sloga in zdravja. Desetletje CINDI raziskav v Sloveniji (str. 73–80). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Djomba, J. K. (2014). Telesna dejavnost. V S. Tomšič, T. Kofol Bric, A. Ko- 2. rošec, J. Maučec Zakotnik (ur.) Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja. Desetletje CINDI raziskav v Sloveniji (str. 45–51). Ljubljana: Nacio- nalni inštitut za javno zdravje. Fras, Z. in Leskošek, B. (2007). Razširjenost dejavnikov tveganja in srč- 3. no-žilna ogroženost odrasle slovenske populacije – vzpostavitev in izvajanje dejavnosti registra oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bo- lezni. V Z. Fras (ur) Slovenski forum za preventivo bolezni srca in ožilja (str. 17–26). Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije. Gabrijelčič Blenkuš, M. in Kuhar, D. (2009). Prehranjevalne navade in 4. prehranski status – pregled stanja v Sloveniji in svetu. V M. Gabrijelčič Blenkuš Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varo- vanja zdravja (str. 9–25). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS. Grmek Košnik I. Epidemiologija prekomerne prehranjenosti in debe- 5. losti. In: Avberšek Lužnik I, Skela Savič B, Skinder Savić K (ur.). Etiologija in patologija debelosti: zbornik prispevkov z recenzijo: 2. simpozij katedre za temeljne vede, Bled, 13. oktober 2011 (22–7). Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice. Hlastan Ribič in Kranjc, M. (2014a). Prehranjevanje. V S. Tomšič, T. Kofol 6. Bric, A. Korošec, J. Maučec Zakotnik (ur.) Izzivi v izboljševanju vedenjske- ga sloga in zdravja. Desetletje CINDI raziskav v Sloveniji (str. 21–31). Lju- bljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Hlastan Ribič in Kranjc, M. (2014b). Čezmerna hranjenost in debelost. V 7. S. Tomšič, T. Kofol Bric, A. Korošec, J. Maučec Zakotnik (ur.) Izzivi v izbolj- ševanju vedenjskega sloga in zdravja. Desetletje CINDI raziskav v Sloveniji (str. 35–41). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Hovnik Keršmanc, M., Zorko, M. in Macura, M. (2015). Alkohol. V Ko- 8. privnikar, Zorko, Drev, Hovnik Keršmanc, Kvaternik, Macura (ur.) Upo- raba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe (str. 69–110). Ljubljana: Inštitut za javno zdravje. Jeriček Klanšček H. in Žiberna, J. (2012). Trendi v samooceni zdravja. V 9. H.: Jeriček Klanšček, H. Koprivnikar, T. Zupanič, V. Pucelj, M. Bajt (ur.) Spremembe v vedenjih, povezanih z zdravjem mladostnikov v Sloveniji v obdobju 2002–2010 (str. 67–77). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS. 208 Šport in zdravje Kirbiš, A. in Zagorc, B. (2014). Zdravje in zdravju tvegano vedenje. 10. V Str- njeno poročilo. Mladina 2013. Življenje v času deziluzij, tveganja in prekar- nosti (str. 14–15). Maribor: Center za raziskovanje postjugoslovanskih družb (CEPYUS). Zagreb: Maribor Friedrich Ebert Stiftung (FES). Klanjšek, R. (2014). Bivalne razmere in socialno – ekonomski položaj 11. mladih. V Strnjeno poročilo. Mladina 2013. Življenje v času deziluzij, tvega- nja in prekarnosti (str. 4–5). Maribor: Center za raziskovanje postjugo- slovanskih družb (CEPYUS). Zagreb: Maribor Friedrich Ebert Stiftung (FES). Koprivnikar, H. in Macura, M. (2015). Tobak. V Koprivnikar, Zorko, Drev, 12. Hovnik Keršmanc, Kvaternik, Macura (ur.) Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe (str. 48–68). Ljubljana: Inštitut za javno zdravje. Koprivnikar, H. (2014). Tobak. V S. Tomšič, T. Kofol Bric, A. Korošec, J. 13. Maučec Zakotnik (ur.) Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja. Desetletje CINDI raziskav v Sloveniji (str. 55–60). Ljubljana: Nacionalni in- štitut za javno zdravje. Lovrečič, M. in Lovrečič, B. (2014). Tvegana in škodljiva raba alkohola 14. predstavlja resesn zdravstveni problem. V M. Zorko, T. Hočevar, A. Tan- čič Grum, V. Kerstin Petrič, S. Radoš Krnel, M. Lovrenčič, B. Lovrenčič (ur.) Alkohol v Sloveniji. Trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodlji- vega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko (37–53). Ljubljana:Nacionalni inštitut za javno zdravje. Majerič M. in Markelj, N. (2010) Analiza nekaterih dejavnikov ukvarjanja 15. s športom pri študentih. Šport, 57(3-4), 14–17. Majerič, M. (2002). Struktura motivov za športno dejavnost pri študen- 16. tih Univerze v Ljubljani. Magistrsko delo. Ljubljana. Fakulteta za šport. Majerič, M. (2015). Analiza razvoja in pogostost ukvarjanja s športom 17. pri študentih Univerze v Ljubljani. Šport, 63(3-4), 109–113. Maučec Zakotnik, J. (2012). Zborniku na pot. Zdravje in vedenjski slog 18. prebivalcev Slovenije. Trendi v raziskavah CINDI 2001-2004-2008. Str. V.-VI. V J. Maučec Zakotnik, S. Tomšič, T Kofol Bric, A. Korošec, L. Zaletel Kragelj (ur.) Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Trendi v razi- skavah CINDI 2001-2004-2008 (str. V–VI). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Petkovšek, M. (1980). 19. Motiviranost slovenskih visokošolcev za športno de- javnost. Ljubljana. Fakulteta za telesno kulturo. Škof, B. (2010). 20. Spravimo se v gibanje za zdravje in srečo gre. Kako do boljše telesne zmogljivosti slovenske mladine. Ljubljana: Fakulteta za šport. Tomšič, S. (2014). Samoocena zdravja. 21. Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja. Desetletje CINDI raziskav v Sloveniji (str. 55–60). Ljublja- na: Nacionalni inštitut za javno zdravje. doc. dr. Matej Majerič, prof. šp. vzg., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Gortanova 22, 1000 Ljubljana, matej.majeric@fsp.uni-lj.si;