VESTNIK 3'""""m""mn'nnmmut)nnunnD"H"'mumn)t)tmnmn^ Poštni urad 9020 Ceiovec = Veriagspostamt 9020 Kiagenturt = = 5 izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenturt ^ = = Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = = ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. nuummnmmnmmmummnnnnnnumuntmnntttmmm!r: LETNiK XXXiV. CELOVEC, PETEK, 21. DECEMBER 1979 ŠTEV. 51 (1948) Konferenca SZDL Siovenije Za predsednika ponovno izvoijen Mitja Ribičič Vsestranska podpora Siovencem v zamejstvu V Ljubijani je v ponedeljek zasedata prva konstitutivna konferenca Sociaiistične zveze deiovnega ijudstva Siovenije, na kateri so pregte-daii in oceniti deio te najboij množične organizacije v pretekii dobi ter ob izvotitvi novega vodstva začrtaii smernice za bodoče deio. Za predsednika SZDL Siovenije je bii ponovno izvoijen Mitja Ribičič. Konference so se med števiinimi gosti udeiežiii tudi predstavniki zamejskih Siovencev iz itaiije in Koroške. V obširnem poročilu je predsednik Ribičič ocenil sedanji družbeni in politični trenutek in pri tem opozoril zlasti tudi na težko gospodarsko stanje tako v svetu kot v Jugoslaviji. Orisat je vlogo in prispevek jugoslovanske zunanje politike pri uresničevanju pravičnejših mednarodnih odnosov in pri utrjevanju miru v svetu. Pri tem je posebej omenil kot viške obisk predsednika Tita v Ameriki, Sovjetski zvezi in na Kitajskem ter letošnjo konferenco neuvrščenih v Havani. Ko je govoril o odnosih s sosednimi državami, je predsednik Ribičič posebej omenil tudi manjšin sko problematiko ter naglasil, da so ljudje in vsa skupnost v Sloveniji in Jugoslaviji zavzeto podpirali boj zamejskih Slovencev v Avstriji in Italiji za njhove elementarne, mednarodnopravno zagotovljene narodnostne In človeške pravice ter za njihov svoboden kulturni in gospodarski razvoj. „To podporo bodo Slovenci v zamejstvu uživali tudi v bodoče, še naprej pa bomo poglabljali gospodarske, kulturne in druge vezi s Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini, na Koroškem in štajerskem ter v Porabju." V tej zvezi je predsednik Ribičič navedel, da sta italijanska in madžarska narodnost v Sloveniji močno razširili svoje zveze z matičnima Okrajna pisarna ZSO Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je v posiopju piiberške Posojiinice odprta področno pisarno za okraj Vetikovec. O otvoritvi pisarne poročamo na 2. strani. narodoma ter obenem poglobili svoje mesto in vlogo na narodnostno mešanih ozemljih. Kot pomemben dogodek pa je omenil tudi začetek del v graditvi karavanškega predora. V svojem govoru je predsednik Ribičič zavzel stališče tudi do najnovejših pojavov širjenja verske nestrpnosti in pozivanja na nekak verski boj v imenu posebnih verskih pravic. To so pravzaprav stare težnje — je dejal tovariš Ribičič - tistih klerikalnih ostankov, ki nikoli niso hoteti pristati na ustavno načelo, da je verski ali ateistični svetovni nazor zasebna stvar človeka in stvar njegove osebne svobode in da je cerkev po ustavi ločena od države in šole; še manj pa so seveda hoteli pristati na to. da bi se cerkev depolitizirala ter se s svojo socialno in moralno doktrino odrekta boju za poiitično oblast. Omenil je nedavno sejo koordinacijskega odbora za odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi (o katerih smo poročali tudi v našem iistu — op. ured.), na kateri so med drugim kritično ocenili tudi pisanje revije „Naša luč", ki jo izdaja Mohorjeva družba v Celovcu. Poročilu predsednika Ribičiča je sledila obširna diskusija, v kateri je več desetin delegatov spregovorilo o posameznih področjih dejavnosti SZDL. V okviru razprave je zlasti član predsedstva Danilo Turk obširneje spregovoril tudi o manjšinski problematiki tako v Sloveniji kot v zamejstvu; njegove glavne ugotovitve objavljamo na posebnem mestu. Ob koncu je konferenca sprejela stališča in usmeritve o nadaij-njem delovanju SZDL Slovenije v delegatskem sistemu in pri razvijanju delegatskih odnosov. Petindvajsetletnica SKGZ v Trstu pomeni četrt stoletja dela in boja za pravice Slovencev v Italiji n s Z mogočno svečanostjo v prenapolnjenem Kuiturnem domu v Trstu je Siovenska kulturno-gospodarska zveza minuto nedetjo proslavila 25-letnico svojega obstoja. V besedi in pesmi je prireditev izpričata, da pecindvajset-tetnica SKGZ predvsem pomeni četrt stotetja požrtvo-vatnega deta in vztrajnega boja za pravice slovenske narodnostne skupnosti v Itatiji. Prireditve v Kutturnem domu so sc udeležili tudi številni častni gostje, med njimi tudi predsednik deželne-ga sveta Mario Cotli z drugimi predstavniki oblasti in političnega življenja dežele; iz Siovenije pod vodstvom predsednika SZDL Mitje Ribičiča detegacija, v kateri so biti številni predstavniki družbenopolitičnega življe-nja ter raznih organizacij in ustanov; Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem je zastopata tričtanska detegacija pod vodstvom predsednika dr. Francija Zwittra, za Narodni svet koroških Stovencev pa je bit navzoč postevodeči tajnik Franc Wedenig. Tudi števito predstavnikov, ki so zastopati obtastvene forume, najrazličnejše organizacije in ustanove, je bito merilo, kako važno vtogo igra SKGZ v življenju Stovencev v Itatiji in kakšen pomen pripisujejo njenemu detu na domačih tteh v deželi Furtaniji-Jutijski krajini in tudi preko njenih meja, zlasti v matični Stoveniji. Osrednji det prireditve je bit stavnostni govor pred- S# s S 53 s# & SM-ž ZADOVOE/NE PRAZNIKE /N MNOGO DSREE/OV V NOVEM EETH vsem Pralcem, naročnikom in sotradniPom VESTNIK UREDNIŠTVO - UPRAVA sednika SKGZ Borisa Raceta (nekaj misti iz njegovih izvajanj objavtjamo na 2. strani — op. ured.), ki je potem podeli) tudii odtičja in ptakete boja in deta, s katerimi je SKGZ ob svojem srebrnem jubiteju prvič od-tikovata vrsto osebnosti in organizacij za požrtvovalno deto in posebne dosežke. V pestrem kutturnem sporedu pa so pevski zbori iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, torej s celotnega področja, kjer prebivajo Sto-venci, skupaj s čtani Stovenskega statnega gtedatišča, z narodno in borbeno pesmijo ter z recitacijami predstaviti tamkajšnji stovenski živetj v zgodovini in v današnjem trenutku, njegovo živtjenje v vesetih trenutkih in v času trptjenja in boja. Tako je prostava 25-tetnice SKGZ prepričtjivo manifestirata nedeljivost stovenske narodnostne skupnosti v Itatiji ter izpričata njeno odtočno votjo, da si na svojih domačih tteh izbojuje narodnostne pravice in vsestransko enakopravnost. Potrebo po čimprejšnji uresničitvi teh pravic pa sta na kositu, ki ga je priredita SKGZ za goste in nagrajence, poieg predsednika Raceta poudarita tudi predsednik dežetnega Sveta Cotti in predsednik SZDL Slovenije Ribičič. Stovenski kutturno-gospodarski zvezi ob njenem jubiteju čestitamo tudi koroški Stovenci in ji žetimo mnogo uspehov pri njenem nadaljnjem -detu! Tudi v no vem iefu nasmorafa vodifipridno deio in zdrav opfimizem Pred nam; so prazniPi, je novo leto, torej čas, da razmislimo o sePi, o dragip, o dela- in da se poveselimo v domači sredini. OP prePoda starega v novo leto pa je tadi prav, da pogledamo nazaj in analiziramo prepojeno pot; da se veselimo doseženjp aspePov, pa razmišljamo tadi o tem, PaPo se Pomo lotili nalog, Paterim v pretePlosti nismo Pdi Pos. Zveza slovensPiP organizacij na KorošPem si je na aspeiem oPčnem zPora v Železni Kapli in na predPodniP seminarjiP zastavila oPvire deio-* vanja v naslednjem mandatnem oPdoPja. KonPretni pomemPni dbje^P^^' so Pili Prež dvoma začetep delovanja vrtca v Hentprimoža, otvoritev ^d.^ tarnega doma na RadišaP, izgradnja nove Posojilnice v EliPerPa, predvsem pa oPranitev deiovniP mest v tovarni celaloze na RePerci; Pope/ Korotan je Pii v tem leta deino prenovijen, tadi športna dejavnost je v porasta, giasPena šoia pa že postaja trajna oPiiPa Paitarno-vzgojnega deia na podežeija. Rezaitati oPčnega zPora Narodnega sveta PorošPiP .Slovencev oPetajo, da tadi v Podoče iaPPo pričaPajemo aspešno Poordinacijo, Padar gre za člen 7. KorošPi nacionalisti s Neimatdienstom na čeia so s tem, da so se iotiii sociaino-gospodarsPiP proPiemov na jažnem KorošPem v svojem zlo-giasnem nacionaiističnem sloga, doživeli v PiiPerPa prvo pošteno Piojato. Na avstrijsPem notranjepolitičnem p-rizorišča so v tem leta odločilno prevladovale volitve in to na vseP ravneP. Ee-tc so močno vplivale na to, da so se na KorošPem vodilne politične straPtare otepale manjšinsPega vprašanja in Par naprej poadarjaie, da je člen 7 dopončno izpolnjen. Na zvezni ravni pa za taPa „maia" vprašanja tadi ni Pilo časa. PoiitičniP procesov proti tistim, Pt' so se zavzemali za izpolnitev člena 7, se niPče ni apal doPončno aPiniti. TaPo je slovensPa narodna sPapnost na Ko-rošPem v tem leta spet stala pred dejstvom, da si je morala predvsem sama atirati pot v smeri večje enaPopravnosti. Z ozirom na D. maj 79#0, Po Po minilo 23 let od podpisa avstrijsPe državne pogodPe, sta osrednji organizaciji PorosPiP Slovencev naredili Po-rap v smeri izdelave ^operativnega Poledarja".' zvezni vlad: smo predložili vrsto PonPretniP zaPtev za rešitev vprašanj, Pi se jiP zaPon o narodniP sPapinaP sploP ne dotiPa. Sicer pa splop IaPPo rečemo, da smo se v celem leta 1979 vsepovsod in na vsaPem PoraPa srečavali z nezadovoljivim pravnim stanjem, Pi ga je astvarii zaPon o narodniP sPapinaP. Po aspešno PončaniP volitvaP se je Pancler KreisPy lotil tadi Pila-teralnip odnosov s sosednjo /agoslavijo. OPisP jagoslovansPega zananjega ministra VrPovca in predsedniPa jagoslovansPe vlade Djaranoviča v Avstriji smo PorošPi Slovenci pozdravili. Prež dvoma so tadt avstrijsPo-ja-goslovansPi PontaPti prispevali P tema, da so Pili zadnji razgovori s Panclerjem Kreispym na Danaja le nePo/iPo Polj PoustraPt;vm. SamoPritično pa moramo agotoviti, da smo se tadi v iztePajočem leta vse premalo povezovali z Ijadmi na podežeija. SpioP je opaziti, da se nePatere naše organizacije in astanove naravnost zapirajo pred potrePami ijadi na terena. Zato prav v tem, da Pomo na vseP področjip moPiiiziraii deio in povezavo s podeželjem, vidim v leta, v Paterem Pomo oppajaii 33-ietnico zmage nad jašizmom in 23-ietnico podpisa državne pogodPe, našo glavno nalogo. EEPrati pa Pomo morali normalizirati in asposoPiti vse tiste Panaie, Pi so neoPPodno potrePni za nadaljnji razvoj siovcnsPega zadraž-nega, dražPenega in privatnega gospodarstva. Torej Pomo v novem leta z jasno opredeljenimi političnimi in aPcij-sPimi programi aspešno nadaljevali pot samopomoči. Morda pa Po tadi na avstrijsPem notranjepolitičnem prizorišča v priPodnjem leta malo več po-slaPa za naše proPleme. V to sicer verjamejo le največji optimisti; mi pa pravimo.' pripravljenost za požrtvovalno in pridno delo in zdrav optimizem naj nas vodita v leta 19#0/ dipl. ini. Feliks Wieser tajnlk^ZSO ZSO JE ODPRLA PiSARNO V PLiBERKU: Potrebna j e živa povezava med ljudstvom in narodno organizacijo „Osnovna naioga pisarne za okraj Veiikovec, ki jo danes odpiramo, je prav v tem, da išče in izgradi trdne obiike sodeiovanja med našo osrednjo organizacijo ter prebivaistvom širšega podjunskega zaiedja. Pisarna bo na razpoiago predvsem našim ijudem, pa tudi vsem tistim nemško govorečim sodežeianom, ki bodo prišii k nam po nasvet. Njena naioga bo. da svetuje in pomaga v narodnopoiitič-nih, gospodarskih, davčno-pravnih in drugih zadevah." Tako je poudari) tajnik Zveze stovenskih organizacij na Koroškem dipi. inž. Feiiks Wieser, ko je minuio nedeijo v posiopju Posojiinice Piiberk otvarjai novo področno pisarno ZSO za okraj Veiikovec. Ob začetku skromne svečanosti v prostorih pliberške Posojilnice je v pozdrav zapel moški zbor Slovenskega prosvetnega društva „Edinost", ki ga je vodil Fotti Hartman. Član nadzornega odbora ZSO Jože Patri pa je izrekel dobrodošlico udeležencem, med katerimi je posebej pozdravil generalnega konzula SFRJ v Celovcu Milana Šam-ca in konzula Alfonza Naberžnika, Pliberškega župana Franca Miku-scha in podžupana Mirka Kumra, predsednika Zveze slovenskih zadrug v Celovcu in podpredsednika ZSO župana Hanzija Ogrisa, pred- sednika Zveze koroških partizanov Karla Prušnika-Gašperja, podpredsednika NSKS Ignaca Domeja, vodjo manjšinskega oddelka pri kulturnem referatu deželne vlade višjega vladnega svetnika dr. Pavla Apovnika in druge častne goste. Tajnik ZSO Feliks VVieser se je najprej spomnil pravkar umrlega Pavleta Kernjaka in navzoči so njegov spomin počastiti z enominutnim molkom. V nadaljevanju svojega izvajanja se je tajnik ZSO dotaknil aktualne problematike slovenske narodnostne skupnosti na Koro- Nespoštovanje pravic manjšin bremeni odnose med sosednimi državami Ma konditutivni žeji repubtitke konference SZDL Slovenije, o kateri poročamo te po:ebej, je bito govora tudi o narodnodni oziroma manjiinzki probiematike. Ztadi je o teh vpraianjih :pregovorit tovorit Danilo TUrk, ki je uvodoma poudaril, da je bila narodnodna problematika ena datnih in OMednjih :e:tavin aktivnodi SZDL tudi v minulem obdobju. „To je tudi razumljivo, kajti narodnostno vpraianje je za nato družbo že od narodnoosvobodilnega boja dalje eno osrednjih političnih vpraianj, kajti v procesu osvo-banjanja človeka in dela, ki poteka z razvojem samoupravnega socializma, je krepitev popolne narodnostne enakopravnosti eden bistvenih elementov." Orisal je dosedanje dosežke pri uresničevanju enakopravnosti italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji ter menil, da ti dosežki seveda te ne pomenijo, da so že dosegli končne cilje. ..Pomenijo pa osnovo, na kateri bomo nadaljevali z akcijo, usmerjeno k takim odnosom, v katerih se bo narodnost počutila kot subjekt v polnem pomenu besede in kot samostojen soustvarjalec narodnostnega sožitja in družbenega razvoja na vseh področjih." Ko je govoril o sodelovanju s sosednimi državami, je tovarii Turk naglasil, da posvečajo položaju slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu posebno pozornost, in to na temelju datitča, da je položaj narodnosti v zamejstvu ena bistvenih sestavin sosedskega sodelovanja. ..Nespottovanje pravic manjšin in neuresničevanje njihovega mednarodnopravno določenega položaja neizbežno ovira razvoj sosedskega sodelovanja in bremeni odnose med državami. Ravno tako pa je pomembno, da konstruktivni demokratični pristop lahko bistveno vzpodbuja razvoj dobrososedskih odnosov in plodnega sodelovanja med državami." , Vendar pa tudi danes opažamo pojave — je dejal tovariš TUrk — ki so izraz iluzije, da je dobre sosedske odnose mogoče razvijati tako, da se odprti problemi prikrijejo ali prezrejo ali pa enostavno ne rešujejo. ..Takšna politika pa ne more biti dolgoročna perspektiva, kajti nerešena vprašanja ne morejo izgubiti ostrine in ne bodo prenehala obstajati samo zato, ker se ne rešujejo. Me s poskusi zavlačevanja ali ignoriranja, ampak z vztrajnimi in stalnimi napori za urejanje odprtih vprašanj bo mogoče odpravljati vzroke navzkrižij in krepiti dobre odnose sosednih držav in narodov, tstočasno pa izhajamo iz spoznanja, ki ga je praksa že velikokrat potrdila: da so dobri sosedski odnosi pomembna osnova za krepitev položaja manjšin, širjenje sosedskega sodelovanjo pa povečuje prostor za uveljavljanje manjšin kot sub jektov in za uresničevanje njihovih pravic." škem. Posebej je navedel zadnje razgovore z avstrijsko vlado oziroma predstavniki parlamentarnih strank ter omenil tudi zahteve in predloge, ki so jih predstavniki posredovali vladi. Poudaril je, da je prav ta razgovor ponovno potrdil, da zakon o narodnih skupinah ne pomeni izpolnitve člena 7 avstrijske državne pogodbe. Zavrnil pa je stališče zveznega kanclerja Kreiskega, češ da ni mogoče ukiniti političnih procesov proti slovenskim aktivistom, ker da je Avstrija pravna država. V tej zvezi je opozoril na dejstvo, da ta „prav-na država" nikdar ni v nevarnosti, ko nemški nacionalisti ali razni neonacisti neovirano razvijajo svojo protizakonito dejavnost. „Zato je ukinitev političnih procesov slej ko prej ena temeljnih političnih zahtev do avstrijske vlade," je naglasil tovariš VVieser, ki je še menil, da kljub temu, da nimamo nobenega vzroka za veselo praznovanje 25-letnice podpisa državne pogodbe, ob prehodu v novo leto vendarle upamo, da bo leto 1980 prineslo večjo pripravljenost vlade za sodelovanje z manjšino pri reševanju odprtih vprašanj. Udeležence je v imenu domače Posojilnice pozdravil Lipej Kolenik, ki je spomnil, da je bila v Pliberku že enkrat podobna pisarna — namreč takoj po drugi svetovni vojni področna pisarna Osvobodilne fronte. Izrazil je prepričanje, da bo tudi nova pisarna služila vsem krogom prebivalstva — mladini, prosvetašem, občinskim odbornikom Enotne liste, glasbeni šoli in drugim. Prireditev sta obogatita s kratkim kulturnim sporedom tudi Sonja Ban in Marjan Srienc. Sonja Ban je recitirala kratek odlomek iz pripovedovanja Hudabivške Mete iz Prežihovih ..Samorastnikov", Marjan Srienc je prebral Prežihovo črtico „Grelnica", za zaključek pa je Sonja Ban predvajala še Kajuhovega „Kralja Matjaža". Ob skromnem prigrizku se je razvil še živahen razgovor, ki je velja) najrazličnejšim vprašanjem domačega kraja in naše narodne skupnosti. Živahno pa naj bi bilo življenje v novi pisarni tudi v bodoče, ko bo izpolnjevala svojo važno nalogo. vsem članicam in članom, sodelavcem, prijateljem in somišljenikom želijo Siovenska prosvetna zveza Zveza koroških partizanov Siovensko šoisko društvo Zveza stovenskih žena Siovensko pianinsko društvo Zveza siovenske miadine Siovenska kmečka zveza Zveza stovenskih izseijencev Siovenska športna zveza Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ^ Gradiščanski Hrvati si utirajo pot do lastnih radijskih oddaj Dolgoletne vztrajne zahteve gradiščanskih Hrvatov po uvedbi rednih radijskih oddaj v hrvaškem jeziku so - kakor smo že svoječas-no poročali tudi v našem listu — letos rodile prve, čeprav še zelo skromne sadove. Deželni studio za Gradiščansko v Železnem je pred meseci uvedel prve oddaje v hrvaščini, ki so bile časovno dokaj skope (le enkrat v mesecu pot ure) in tudi vsebinsko vse prej kot zadovoljive. Gradiščanski Hrvati se z njimi nikakor niso mogli zadovoljiti, vendar so jih pozdravili kot prvi korak in predvsem kot znamenje, da se je na merodajnih mestih, kjer so poprej vse tozadevne zahteve odklanjali, končno le začelo premikati v pozitivno smer. Drugi znak tega premika je sledil meseca septembra, ko so bile uvedene kratke infotmativne od- TUD! SLOVENC! V !TAL!J! ne morejo v nedogled čakati na uresničitev svojih pravic V slavnostnem govoru na proslavi 25-letnice Slovenske kulturno-gospodarske zveze minuto nedeljo v tržaškem Kulturnem domu je predsednik Boris Race najprej orisal nastanek in razvoj te napredno usmerjene osrednje organizacije slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Povedal je, da so SKGZ in v njej včlanjene organizacije odprte vsem pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti ne glede na njihovo strankarsko ali ideološko pripadnost. Med temeljna načela, ki so vodila delovanje SKGZ in njene članice, pa je navezanost na matični narod, kajti „skupno narodnoosvobodilno gibanje, ki je v boju proti naci-fašizmu združevalo vse Slovence ne glede na predvojne ali medvojne meje, je stkalo trdne vezi, ki jih povojne teritorialne razdelitve niso načele". Še posebej pa je — kot je dejal predsednik Race — k temu prispevala zavest, da vsaka narodnostna skupnost, ki je odrezana od svoje matice, vegetira in je izpostavljena nenehnemu raznarodovalnemu pritisku, torej ..postaja potreba po tesni naslonitvi na matični narod in na njegove ustanove vprašanje obstoja." Kakor v teh načelnih pogledih, tako še zlasti tudi v vsem delu in boju SKGZ ni mogoče prezreti naravnost frapantne sorodnosti z delom in bojem, ki ga za pravice in enakopravnost manjšine pri nas na Koroškem vodi ZSO. Saj bi lahko v polni meri veljalo tudi za naše razmere, ko je predsednik Race poudaril: „Naše vztrajno sklicevanje na interese naše skupnosti nima le namena, da stalno opozarjamo na negativne posledice za našo skupnost, ki jih lahko povzročijo določeni ukrepi; gre nam tudi za to, da prodre v zavest italijanskih sodržavljanov objektivna resnica, da tu živi tudi slovenska narodnostna skupnost z vsemi svojimi posebnostmi in interesi, mimo katerih ne sme nihče. Sprememba miselnosti mora vplivati, da se bodo deklarativne izjave o potrebi po zaščiti naše skupnosti spremenile v pravo in iskreno prepričanje, da to terjajo elementarna demokratična načela. Miselnost je treba spremeniti do take mere, da bo brez začudenja, ali celo zgražanja Sprejeta konkretizacija načet o pravicah slovenske skupnosti v normativi in v praksi." SKGZ je bila najprej ustanovljena v Trstu in po) leta zatem tudi še v Gorici, na skupnem občnem zboru leta 1958 pa sta se obe zvezi združili v eno, ki je tako povezala vse Slovence na narodnostno mešanem ozemlju v Furlaniji-Julij-ski krajini. S tem je bila dana možnost, da se vodi boj za narodnostne pravice z enotnostjo pogledov na vsa vprašanja ne glede na pokrajino, zato skupna SKGZ pomeni tudi odločen odpor proti delitvi Slovencev na tri različne kategorije. „SKGZ se je od svojega nastanka najdosledneje zavzemala, da postane slovenska narodnostna skupnost subjekt, s tem da ji je dana možnost soodločati o vseh vprašanjih, ki se je posredno ali neposredno tičejo," je dejal predsednik Race in poudaril, da je „v tem prelomnem trenutku enotnost Slovencev v Italiji še zlasti pomembna, kajti zavedati se moramo, da samo združeni lahko dosežemo svoje pravice. Zavedati se moramo, da smo pod pritiskom sil, ki skušajo zavlačevati rešitev naših vprašanj in omejevati naše pravice, hkrati pa pod pritiskom nacionalistične desnice". Govoreč o današnjem položaju in o boju za uresničitev globalne zaščite, je tovariš Race odločno zavrnil tezo, po kateri naj bi Slovence šele ugotavljali ali preštevali, preden bi jim odmerili kako pravico. „Za našo skupnost je nesprejemljiva teza, da je za Slovence v videmski pokrajini šele treba ugotoviti, če so pripadniki slovenske manjšine, če jim torej sploh gredo manjšinske pravice," je dejal govornik. „Prav tako nesprejemljivo pa je, da je treba tržaške in goriške Slovence ponovno razdeliti na kategorije s teritorialno in vsebinsko diferencirano zaščito, kajti po njej bi Slovenci tam, kjer predstavljajo manjši del prebivalstva in so torej še bolj izpostavljeni asimilacijskemu pritisku, uživali manj pravic kot tam, kjer predstavljajo kompaktnejšo skupnost." V tej zvezi se je izrekel proti poskusom, da bi s splošnim ali posebnim štetjem ugotavljali število in odstotek Slovencev, nato pa jim na podlagi teh rezultatov priznali večje ali manjše pravice — v razmerah, v katerih je živela in še živi slovenska manjšina, bi vsako štetje pomenilo dejanje proti njenim najosnovnejšim interesom. Odločno pa se je izrekel tudi proti omejevanju pravic na področju šolstva in jezikovne enakopravnosti ter naglasil, da mora manjšina imeti možnost, da enakopravno vpliva na odločitve na vseh področjih in v vseh vprašanjih, ki jo zadevajo. Svoja izvajanja je predsednik Race zaključil z ugotovitvijo, da jim slovesnost ob 25-letnici SKGZ sicer narekuje optimizem, ki pa naj izzveni kot poziv, da vlada pristopi k temu vprašanju z razumevanjem in naklonjenostjo, ki naj bo v skladu z demokratičnimi pridobitvami in demokratičnim razvojem italijanske družbe. Hkrati pa je nedvoumno povedal, da Slovenci v Italiji na rešitev svojih narodnostnih pravic ne morejo več čakati v nedogled. daje v hrvaščini enktat tedensko; konec tega tedna pa naj bi postale oddaje v hrvaškem jeziku vsakodnevne. Tem oddajam bo odmerjen skrajno pičel čas - saj bodo trajale le štiri minute dnevno in bodo omejene zgolj na notranjepolitične dogodke. Kljub temu gradiščanski Hrvati tudi v tem vidijo določen napredek, zlasti ker bo studio v Železnem poleg teh dnevnih oddaj tudi v prihodnje pripravljal že uveljavljene tedenske radijske oddaje z naslovom „Naši ljudje", medtem ko naj bi sredi prihodnjega leta spored oddaj v hrvaščini popestrili še z glasbenimi oddajami po željah poslušalcev Tako si gradiščanski Hrvati vsaj po malih korakih utirajo pot do lastnih radijskih oddaj. Pri tem pa gre enako kot pri koroških Slovencih tudi pri njih zahteva po pravici in možnosti soodločanja pri oblikovanju njihovih oddaj, ki morejo biti resnični odraz življenja in dela narodne skupine samo tedaj, če jih bo le-ta sama ustvarjala, ne pa nekdo — kot to v zadnjem času doživljamo pri nas — ki si domišlja, da lahko vzvišeno deli nauke o tem, kakšna naj bo politika naših narodnih organizacij. Ustanovljena je bila avstrijsko-jugostovanska banka Kakor je poročata jugodovantka titkovna agencija Tanjug, :o konec prejinjega tedna v Beogradu podpi-:ati pogodbo o udanovitvi meiane av-drij:ko-jugodovan:ke banke : :ede-žem na Dunaju. Mova banka bo podovata kot det-niika družba. Začetni kapitai 80 miii-jonov iitingov. Jugodovan:ki deiei, ki ga bodo zadopaie Združena tjubtjan-:ka banka, Združena beograj:ka banka in Zagrebika banka, bo znaiat 64 oddotkov, medtem ko boda deiež av-dri:kega partnerja v vidni 36 oddof-kov zadopaii ZentrahparkaMe in Kom-merzbank na Dunaju. Meiani banki, ki bo pričeta z de-tom tekom teta 1980, :e bodo pozneje tahko pridružite te druge avdrijtke in jugodovan:ke banke. Avdrij!ko-jugodovan:ko banko :o udanoviti z citjem, da bi te:neje povezati gotpodarzko :odetovanje med obema :o:ednjima državama. Naše tvorno vktjučevanje tudi na področju književnosti in zaiožništva V kratkem času te nekaj tednov smo pred dnevi že tretjič pokazati, da se koroški Siovenci tudi na področju književnosti in za-tožništva tvorno in samonikto vktjučujemo v vsesiovensko kutturno dejavnost. Najprej je zatožniška družba Drava predstavita najnovejšo pesniško zbirko Andreja Kokota, ki jo je zatožita v sodetovanju s Cankarjevo zatožbo v Ljubijani. Potem je „Au!a stovenica" izdata svoj tradicionatni umetniški kotedar v treh jezikih, ki je tokrat posvečen koroškemu umetniku Marku Pernhartu. Prejšnji teden pa je bita v knjigarni „Naša knjiga " predstavitev kar treh novih pubtikacij: Spominov znanega koroškega potitičnega detavca dr. Franca Petka, dvojezične stikanice Marice Kutnik in Zorke Loiskandi-Weiss „Tinček ujame sonce " ter Koroškega kotedarja za teto 1980. Knjige so bite predstavtjene v navzočnosti številnih častnih gostov, med katerimi so bili tudi ju-gostovanski generalni konzut v Celovcu Milan Šamec s soprogo in konzul Alfonz Naberžnik, predsednik Slovenske matice v Ljubljani akademik prof. Bogo Grafenauer, gtavni urednik Mladinske knjige v Ljubljani Borut Ingotič, avtorici stikanice mag. Marica Kulnik in mag. Zorka Loiskandl-VVeiss, Petkova hčerka mag. dr. Anica Petek in sin dr. Franci Petek ter predstavniki narodnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev. SPOMINI dr. Franca Petka, ki so izšli v sodelovanju Slovenske matice v Ljubljani in založbe Drava v Celovcu-Borovljah, predstavljajo izredno zanimiv in dragocen prispevek k zgodovini slovenske narodnostne skupine na Koroškem, k skupni zgodovini stovenskega naroda in ne nazadnje tudi k zgodovini Koroške ter njene narodnostne potitike. Saj je bil dr. Petek — kot ga predstavlja zapisovalec njegovih spominov univ. prof. dr. Janko Pteterski - skoraj pol stoletja ..stalnica v iskanju in življenjskem boju slovenskega ljudstva na Koroškem", in to prav v tistem usodnem obdobju koroških Slovencev - kakor je v uvodni besedi zapisal dolgoletni najožji Petkov sodelavec dr. Franci Zvvitter — „ko so se morali prvič v zgodovini ločeni od matičnega naroda formirati in uveljavljati kot manjšina na avtohtoni domači zemlji". Pobudo za zapisovanje Petkovih spominov je dala ZSO in zahtevno, naporno in odgovorno delo je prevzel takratni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani dr. Janko Pleterski; februarja 1960 se je teden za tednom vsak dan vozil iz Celovca v Velikovec na dom dr. Petka, kjer je posnel na magnetofonski trak njegova po-mnenja, ki jih je le-ta pripovedoval v prostem pogovoru. Tako zbrano gradivo je potem ..prevedel" iz pogovornega podajanja v strnjeno pripoved, pri čemer si je prizadeval ohraniti značilnosti Petkovega načina izražanja, narečja in besednega reda, tako da je podkrepljena dokumentarnost besedita in povečana njegova jezikovno kulturna zanimivost. Po časovnem obdobju segajo objavljeni spomini dr. Franca Petka na njegovo željo samo do dneva, ko je nacistična Nemčija po napadu na Jugoslavijo prešla k politiki neposrednega izbrisanja slovenske narodnosti na Koroškem; priložnostno pa segajo po posameznih omembah tudi še v čas narodnoosvobodilne borbe in v dogajanje po letu 1945. Knjiga je razdeljena na 16 poglavij, v katerih govori dr. Petek o posameznih področjih in dogodkih, vendar je knjiga njegovih spominov celota, kakor je bil on po svojem zanimanju in svoji dejavnosti prisoten v celotnem narodnem dogajanju — od političnega boja preko gospodarskega uveljavljanja do kulturnega snovanja. Spomini dr. Franca Petka sodijo med temeljna dela za spoznavanje položaja koroških Slovencev v ča- su med obema svetovnima vojnama, torej obdobju, ki je doslej najmanj raziskano in zelo skopo dokumentirano s pričevanji sodobnikov. Ta okolnost daje knjigi poseben pomen in naravnost značaj ekskluzivnosti. Važno dopolnitev predstavljajo tudi zelo obsežne in izčrpne opombe, ki sta jih prispevata strokovnjaka, kt sodita brez dvoma med najboljše poznavalce te problematike — zapisovalec spominov dr. Janko Pteterski in dr. Tone Zorn. Ne nazadnje pa je treba omeniti še slikovno gradivo, ki ima prav tako svojo dokumentarno vrednost. Zanimivo novost predstavlja tudi slikanica TINČEK UJAME SONCE (Tino fangt die Sonne ein), ki sta jo sozaložili Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in založba Mladinska knjiga v Ljubljani. Slikanico sta ustvarili dve naši rojakinji: besedilo v slovenskem in nemškem jeziku je napisala Marica Kulnik, ilustracije (poleg platnic in naslovne strani še sedem celostranskih barvnih slik) pa je prispevala Zorka Loiskandl-VVeiss. Vsebina besedila, namenjena najmlajšim bralcem, je preprosta in lahko razumljiva; zgodba o malem Tinčku, ki s pomočjo lastovk pripleza do sonca, ki mu napolni s svojimi žarki velik koš in še vse žepe, pa je lahko tudi povest današnjega človeka, ki v popolnoma stehniziranem in zindustrializira-nem svetu vedno težje najde trenutek miru v čedalje redkejših oazah čistega in zdravega okolja, kjer je lahko vesel in srečen ter hvaležen, kakor ljudje v mestu, ki jim je Tinček podaril vsakemu po en sončni žarek. Kot prispevek k iztekajočemu se mednarodnemu letu otroka pa ima slikanica še svojo posebno vrednost zaradi dvojezičnosti, saj je kot taka namenjena otrokom obeh narodnosti - da jo bodo lahko brali v obeh deželnih jezikih in hkrati vsak v svojem materinem jeziku. Mislimo, da v tem pogledu predstavlja res izjemen prispevek k medsebojnemu razumevanju in spoznavanju, in to že v dobi otroštva, ko se začenja oblikovati človekov značaj. V tem smislu sta jo založnici tudi poklonili otrokom obeh narodnosti — z željo, da bi pomagala otirati pot k iskrenemu sosedstvu in enakopravnemu sožitju. Končno je bil predstavljen tudi še KOROŠKI KOLEDAR za leto 1980, ki je že trideseti letnik tega priznanega almanaha koroških Slovencev. O bogati vsebini in pestri opremi Koroškega koledarja poročamo na drugem mestu, kjer predstavljamo tudi še ostale knjige letošnje knjižne zbirke SPZ. Vsi prisrčno vabijeni na tradicionatni 29. StovensM p!es ki bo v soboto 12. januarja 1980 s pričetkom ob 20. uri v Delavski zbornici v Celovcu. Tokrat bosta za ples igrata znana in priljubljena # plesni ansambel „ŠOK" — RTV Ljubljana # narodno zabavni ansambel „Fantje treh dolin" # v kutturnem detu bo nastopil vokalni ansambei „RiBN)ŠKi OKTET " Vstopnice po 50 šiiingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni „Naša knjiga", v pisarni Slovenske prosvetne zveze in pri večerni blagajni. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Spet bomo obiskali tradicionalni Slovenski ples Zagotovo ni slovenske prireditve, pa zaigra tudi kakšno moderno sklad-ki bi imela tako dolgo tradicijo, kot bo. jo ima Slovenski ples v Celovcu. Iz Torej bo priložnosti za ples dovolj, leta v leto Slovenska prosvetna zve- kakor bo tudi dovolj možnosti za za vabi ljubitelje vesele družabnosti prijateljsko kramljanje in za naveza-širom naše zemlje, pa tudi iz oddalje- vo novih osebnih stikov. Slovenski nih krajev, zlasti iz Slovenije in Pri- ples je res prireditev, na kateri vse morske, da obiščejo to priljubljeno poteka sproščeno in zabavno, prireditev. Odziv je vedno zadovoljiv- Seveda pa je SPZ tudi za 29. čestokrat ima prireditelj probleme s Slovenski ples poskrbela za kratek prostorom, kar za slednjega sicer pomeni nekoliko več skrbi, zato pa tudi potrdilo, da naši rojaki na to prireditve računajo. Z' marsikoga je to edina družabna prireditev, ki jo tekom leta obišče. Pridejo namreč kulturni spored. Tako bo uvodoma nastopi) ..Ribniški oktet" iz Ljubljane in zapel nekaj prav za to prireditev primernih pesmi. Imenovani vokalni ansambel je sicer še mlad, vendar sodelujejo v njem pevci, ki so po zato, da se na Slovenskem plesu sre- svoji pevski kvaliteti znani tudi pri čajo s svojimi prijatelji, se z njimi nas na Koroškem. Če tu omenimo poveselijo in spregovorijo o tej ali samo ime Tone Kozlevčar, Jože Ko-drugi stvari. res, Dragiša Ognjanovič in Andrej m ct ) Štrukelj, je to že samo po sebi jam-Tud, na bhzn,em 29. Slovenskem ^a bodo Stelji ,^