Političen list za slovenski národL P« polti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 (Id., za pol leta 8 (ld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 (id. 40 br. T administraciji prejeman vel.j;!: Za celo leto 12 (ld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 (Id., za en mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 br. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 br. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne. štev. ra. V Ljubljani, v soboto 30. marca 1889. Letnik XVII. Gabilo na liaročbo. „SLOVENEC", edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Doiuoljnb" vred veljii za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jedeu mesec ... 1 „ 40 . SC Nnrofuje se laliko vsak dan, a list se dobi še-le z dnem narofbe. „DOMOLJUB" sam brez „Slovenca" stoji do konca 1. 1889. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novdičev. jjV Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" opravništvo in pa „Katol. Bukvama". VredniStvo in opravništvo „Slovenca" in „Domoljuba Kranjska hranilnica. Kranjska hranilnica, prvi denarni zavod v deželi, posluje že 68 let. Ne da se tajiti in vsakdo mora priznati, da nje uprava in gospodarstvo bilo je dobro. Zaupanje slovenskega občinstva izročilo ji je 25 milijonov 719.672 gld. 98 kr. v denarnih vlogah, pomnožilo so se torej proti letu 1887 za 1 milijon 559.484 gld. 1 kr. Rezervni zaklad njen ponaša se s svoto 2 milijonov 390.525 gld. 21 kr.; čistega dobička za leto 1888 po odpisanih darovih, podporah in volilih v občekoristne in dobrodelne na- mene ima hranilnica: 95.713 gld. 54 kr. Na hipoteke ima izposojenih 12 milijonov 146.667 gld. 83 kr., torej skoro 53% vseh vlog. Vkupe se je leta 1888 izposodilo znova 965.833 gld. 86 kr. Zastavnica izgubila je zopet v minulem letu 5699 gld. 44 kr., istotako oddelek kreditnega društva 977 gld. 84 kr. Umrla sta tekom upravnega leta 1888. predsednik A. Dreo in podpredsednik L. Burger, minule dni pa člen vodstva K. Deschmann. Nerada se spominja nemška gospoda, ki ima v svojih pesteh denarni zavod, da so hranilnico založili pošteni, domoljubni kranjski možje, in še ne-mileje jih dirne, ako poudarjamo, da je ogromna večina 26 milijonov vlog slovenskega kapitala. V tem oziru je kranjska hranilnica prava sestra onima v 0. Budjejovicih in v Pragi, vse slično na las. Nemška gospoda naša se pa bolj poslužuje hranilnice kot dolžnik nego kot vlagatelj. Glavni vlagatelj in štednik je slovensko kmetsko ljudstvo. Kaka je neki prevaga slovenskega kapitala v upravi tega zavoda? Upraviteljstvo, vodstvo in urad-ništvo sestoji iz samih Nemcev in Jjutih nemčurjev, istotako je v kreditnem društvu, katero je privesek hranilnice. Slovenske pripise in liste sicer vspre-jema hranilnica, toda rada je in skoro izključ-1 j i v o rešuje v nemščini! Kak razloček je med slovenskimi in nemškimi denarnimi izposojevalci, ni nam nadrobno' znano. Osobito ne vemo, koliko odpisanih dolgov pripada na Slovence in koliko na politične njih ne-prijatelje. Istotako ostane pač tajno, kakim osebam je hranilnica dajala zaloge na osebni kredit, ker je vsa uprava nekako „en famille". Kitko je pa nadzorstvo v notranjem poslovanji in kake so notranje agende, pričujeti nam najbolj aferi Pressnitz in Flack-Schan. Barvo svojo in politično mišljenje uprava hranilnice razodeva najbolj pri razdelj evanj i svojih znatnih darov. Tu in tam se trudi sicer prikrivati svoje dvojno merilo, navajujoča, kar je možno, vkup ne svote ali pa zamolči namišljeni namen. Račun kreditnega društva (vdeležencev je 187), spojenega s hranilnico, zagrinja v svojih številkah marsi-kako tajnost; da bi bil voljen med to nemško upravo in vodstvo kak Slovenec, gotovo bi lepo pojasnil in obelodanil marsikako stvar. Jasen pojem si vsakdo lahko napravi sam o tem zavodu iz nastopnega: Lepo in hvale vredno je, da je hranilnica darovala svoto 60.000 gld. za novo deželno bolnišnico, s tem darom ustregla je stolnemu mestu v zdravstvenem oziru, pa tudi v razširjenje mesta, a pomisliti je, da je kranjska hranilnica tudi deželni ustav! Dalje darovala je hranilnica fi I h a r m o n i č n em u ("nemškemu) društvu za zgradbo društvenega doma „Tonhalle" svoto 20.000 gld., društvoma za zgradbo „Narodnega doma" in „Sokolskega doma" nič; glasbeni šoli napominanega nemškega društva 600 gld., „Glasbeni Matici" 200 gld.; šolskemu društvu „Deutscher Schulverein" v Ljubljani veliko svoto 5000 gld. — in ubogim slovenskim šolam? —• Hranilnica je dalje darovala nemškim šulferajnskim otroškim zabaviščem v Kočevji, Tržiči in Zagorji ob Savi po 50 gld., — slovenskim nič; nemško-avstrijskemu planinskemu društvu 300 gld. ; nemškemu vseučiliščnemu ustanovnemu zakladu v Gradci 50 gld., podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce na Dunaji: nič! Pokojnemu Deschmannu postavi nadprsni kip v muzeji „Rudollinum", in za Vodnikov, Bleiweisov, Vilharjev, Levstikov in druzih za narod in deželo velezaslužnih mož spomenike dala ni hranilnica „počenega groša" ! In če hranilnica vendar podpira sloveuske dobrodelne zavode in društva, stori to samo s kislim obrazom. Toda količina teh svot, s kojimi jih obsipa, pravi nam, da so ti darovi za parado računskega poročila. Cena ta parada je špekulacija na dobiček. Zviti nemški gospodje Luckmanni, Plautzi, Baumgartnerji et tutti quanti dobro vedô, da je le na ta način možno slovenske stranke ohraniti ustavu in pridobiti si novih. Slovensko občinstvo je pa Ž9 davno prestalo smatrati te podpore za dostatne in primerne svojim vlogam. Upravljajo naj nemški gospodje ta zavod i na- LISTEK. S v i f t i j a d a. (Dvainpetdeseti spev.) Slovenci moramo biti v istini zanimivi v sedanjem 60cijalnem življenji avstrijskih narodov. Aristo-kratje, ki so imeli nekdaj svoj „nobel pasijon" in pa svoj „plaisir" le s konji, z lovom in stvarmi, ki ugodno vplivajo ua njihove navadno zaspane živce, bavijo se v novejšem času s prav resnimi zadevami, namreč z dolgočasno iilologijo in pa z nami ponižnimi Slovenci. Nekdaj je nosil le zadnji kranjski vitez, slavni Anastazij Zelenec, vse naše leposlovje v svojem z zaničevanjem in nemškim strupom par-fumovanem žepnem robcu, a sedaj je prodaje že njegov še bolj slavni potomec baron Dumreicher v državni zbornici kar za dvajset goldinarjev na leto. Najbolj zanimivo v tej aristokratski javni knp-čiji z našo literarno revščino je vprašanje, ali za-bogati pri tem g. Dumreicherja ime na nepričakovani svoji duhovitosti, ali pa pride celo vsa dose- danja jezikoslovna veda po svojem najnovejšem učenjaku na boben. Učeni g. baron Dumreicher trdi namreč, da smo iznašli Slovenci stoprav pred dvajsetimi leti svoj sedanji jezik, kateri oslavljamo odslej vsako leto z literarnimi prevodi za dvajset goldinarjev vrednosti. In vendar doslej Slovenci še nismo imeli smole, da bi bili zadeli v svojem prevodoljubji na kakov duševni zaklad barona Dumreicherja, kajti v istem slučaji bi niti za dvajset goldinarjev ne bili obogatili svojega slovstva. Ako smo vestno poučeni, doslej g. Dumreicherjeva muza ni bila v nevarnosti pred Slovenci, na svojo najnovejšo slovstveno oceno v državni zbornici pa on in sicer na svojo korist tudi 6melo napiše svarilo: „Vor Weiterverbreitung wird gewarnt." Nekemu pristnemu nemškemu romanopiscu pa vendar izvrstno tekne naša lepoznanska revščina, kajti preve) je, kar smo že povedali, „ad verbum" Jurčičev roman: .Mej dvema stoloma", ter ga prodal t Lipskem za več nego dvajset goldinarjev kot svoje izvirno nemško delo. Poslednji izvirni in izvrstni nemški umotvor priporočamo g. baronu Dumreicherju za berilo pri njegovih jezikoslovnih ocenah, morda ga kupi kdo njegovim koroškim volilcem za piruhe. saj takovi plagiati niti koroške nemščine in ukusa pokvariti ne morejo. Kako izvrstni in dosledni jezikoslovni kritiki so naši učeni Nemci, dokazuje najbolje slučaj, da je baš nekaj dni pred baronom Dumreicherjem trdil poslanec Meuger v državni zbornici in sicer ako-ravno nas prišteva Slovence „inferijornim", da so Nemci preokretni, da bi se naučili slovanskih jezikov in sicer zaradi njihovega neizmernega bogastva v formah in izrazih. Naposled nam je baron Dumreicher in sicer nevede tudi precej koristil ne s svojo, temveč s Cervantes-ovo kritiko o prevodih. Cervantes trdi namreč, da so prevodi podobni slikam na zadnji strani španjskih preprog, kamer odsevajo sprednji umotvori le skozi obile niti. Navzlic vsej tej nezgodi so vendar smelo tolaži knjiga naše slovstvene zgodovine t odkritosrčnim Heinejevem izrekom: „Wenn ein Kopf und ein Buch zusammenschlagen und es tönt dabei hohl, so ist nicht immer das Buch daran schuld." -»„ dalje sami, kajti vzajemno ž njimi delovati in združeno poslovati ni možno, a tudi ne prijetno. Toda navadijo naj se, iz ¿istega dobička dartžljiveje postopati nasproti slovenskim narodnim iu cerkvenim namenom, nego doslej. Ne čudijo naj se, da se bode v prihoduje slovenski kapital trudil z vso silo z dovoljeno mestno hranilnico ljubljansko otresti so teli nemških pristašev iu strankarjev. Pokazalo se bode na Kranjskem, kaka je moč nemškega kapitala, s kojim se naši neprijatelji tako radi ponašajo; na noge torej, slovenski možje! Skoro pričnite delo, v koje Vam: Bog pomozi! „Citta fedelissima — najzvestejše mest»/4 Minoli ponedeljek se je vršilo v Trstu razkritje spomenika v spomni petstoletnega združenja Trsta z Avstrijo, ko se je prvo primorsko mesto na obalih sinje Adrije pred 500 leti prostovoljno izročilo v varstvo avstrijskega vojvode Leopolda Pobožnega. Prisustvovali so slavnosti: namestnik, bar. Sterneck, načelniki uradov, konzuli, mestni zastop, odposlanstva, društva in velika množica. Slavnostne govore govorili so: baron Morpurgo, cesarjev namestnik in znani tržaško-italijanski prvak Luzzato. Lep spomenik upodobil je mojsterski slovanski umetnik Rendic. Navdušenje bilo je baje velikansko. Toda bolj nego to navdušenje, budii pozornost petarde, koje so spremljale to slavnost s svojim pokanjem. Od leta 1382, izvzemši male presledke, ko so se mesta polastili Francozi, dalje nemški „bund" in neapolitansko kraljestvo, pripada Trst k Avstriji. Vsled cesarjevega odloka z dne 2. oktobra 1. 1849. proglašeno je bilo mesto s svojim ozemljem za samo-stalno in podano cesarstvu posredno. Trst imel je vselej večje pravice in užival večjo naklonjenost od strani vladarjev, nego marsikaka druga in večja mesta v Avstriji. Cesar Franc I. podelil je Trstu zaradi bed in nadlog, koje jo pretrpel tekom 17 let za vlade francoske, leta 1816 častni naslov „citta fedelissima — najzvestejše mesto". Največji razvoj in procvitanje zahvaliti ima Trst naklonjenosti avstrijskih vladarjev, in zaradi tega bi bilo i še tako nepopisno navdušenje povodom razkritja spomenika samo opravičeno. Ni še minulo petdeset let od one dobe, ko je bil Trst slovensko mesto, kajti Slovenci tvorili so večino stanovnikov. Za dobe absolutizma in ustavo-vernih vlad nastali so, kakor drugod v državi, tudi v Primorji in Trstu Slovencem hudi časi, kajti Italijane podpirala je vsaka vlada. Kar so severni bratje naši od patntiveka, isto-tako bili smo Slovenci na jugu vselej najtrdnejša gradba avstrijski državi zoper tuje življe in tujo grabežljivost. Slovenci, z dušo in telom udani Avstriji, kojo so s svojo krvjo iu imetjem branili proti tujim navalom, Slovenci so bili, ki so s svojo lojalnostjo priborili Trstu častno ime „najzvestejše mesto". Toda žal, malo hvaležnosti želi so za svojo udanost in požrtvovalnost. Da, celo pokorili so se in bili ponižani za svoje vrlo obnašanje v prospeh države. Komu ni še Da se naši levičarji v poslednjem času tako ljubeznjivo zanimajo za našo solnčno in senčno stran, zahvaliti se moramo le rodoljubnim Mlado-čehom in pa slavnemu Gregrovemu govoru, ki je zamenil kar čez noč svoj husitski „buzdovan" za nemške podplate, s katerimi tepta zdaj svoje nekdanje prepričanje. „Sic fata tulere." Tudi strup je večkrat izvrstno zdravilo. Mladočehi so namreč s svojo solidarnostjo z nemškimi liberalci mnogo več koristili slovanski stvari, kakor z vso sedanjo narodno radikalnostjo. Stoprv zdaj se je jel namreč tajati led gosp. ministra Gautscha, o katerem moremo vsklikniti: „e pour se muove", akoravno smo sodili, da je kremen, kateremu ne izvabi jeklo devetnajstega odstavka niti najmanjše iskre. Sviftijanec sodi, da je jel vs!ed tega nabirati g. Gautsch baš zdaj svoji ustni nam v prijazen posmeh, da se zabavajo njegovi skrivni prijatelji liberalni Nemci v bodoče vsaj z Mladočehi —, ker si jih ne upa sam razveseljevati dalje s svojo dosedanjo politiko. Sviftijanec. v živem spominu razpuščenje „Narodnega bataljona" slovenskega 1. 1S6S, ki jo imel v prvi vrsti skrbeti za red in varnost v mirnem iu vojskiuem času, zlasti pa povodom znanih tržaških izgredov, katere provzročujejo pri vsaki priliki Italijanissimi, največji neprijatelji Slovanov. Razpuščenje bataljona slovenskih okoličanov je čin ustavoverne stranko, ki se je ponosno imenovala „državnopravno", in ta čin je črni mejnik v zgodovini tržaškega mesta. Vsak hip dokazoval jo časa zob, da je pod vsakim udarcem, ki je zadel slovanski živclj, krvavela država. Žalostne so zasluge, koje so si stekli neprijatelji Slovanstva za našo državo vsled nekrivičnega in neumestnega laskanja z laško narodnostjo na škodo primorskih Slovanov. llydra „Italia irredonta", ki vzrašča na slovenskih razvalinah in je žo često prestrašila državo, oglasila se je tudi v ponedeljek povodom razkritja patrijotičnega spomenika ter pokazala, da ji no gi-nejo glave. Komaj je podžupan za vršil svoj govor, rekoč: „Bil jo čin politične modrosti prednikov — ko so združili Trst z Avstrijo," — vže poči zopet petarda prav blizu, v trenotji, ko je kurirni vlak odhajal z dunajskimi vdeleženci slavnosti, ter jo vzbudila v „najzvestejšem" mestu velik strah in bojazen, ki so je brzo razširil po vsem cesarstvu. Bil je to zopet glas one stranko, kateri so zgra--dili Slovenci na slovenskih obalih mesto. Pri tej patrijotični slavnosti imeli so torej „irredentovci" zadnjo besedo, kojo jo vsak umel. Na mesto slovenskega „narodnega bataljona" stopajo in se utrjujejo petardisti. Quousque tandem! Verska šola. Govor princa Liechtenstein-a v držav, zboru dne 19. marca 1889. Gospoda moja! Nasprotniki in zavezniki v visoki zbornici mi bodo gotovo priznali, da sem s po-četka svojega političnega življenja vedno odkrito in brez ozirov zagovarjal nazore svoje stranke. Naša taktika je bila vedno napad iz lica v lice. Velika nasprotja se ne morejo zvijačno prikriti, temveč izbojevati in le tako moremo priti do trajnega in častnega miru, ki ga vsi želimo. „Pa\ quaeritur bello." Kolikor večja pa so nasprotja, tembolj se moramo varovati, da jih umetno ne množimo. Ko je g. poslanec za trgovsko zbornico v Hebu v generalni debati prešel na ljudsko šolo, zdelo se mi je najprvo, da hoče rabiti priljubljeno in hvaležno govorniško sredstvo: nasprotniku podtakniti bedasta načela in tako vstvarjeni fantom pobijati in uničiti. Prišel pa sem takoj na drugo misel, da mu je popolnoma nejasen namen konservativcev in šolskega vprašanja, nejasno bistvo verske šole, da ni podučen o vredbi verske šole, kakeršna je v inozemstvu in prav dobro deluje, (Smeh na levici — prav dobro! na desnici) in da ne pozna namenov, ki so, žal, razširjeni med delom liberalnih učiteljev. (Prav dobro! na desnici.) Moja dolžnost in naloga je, da Vam jasno določim namen konservativne stranke glede ljudske šole, in srečen bodem, ako razodenem pravo preporno točko med nami, ki je zakopana pod kopico zmot in predsodkov. (Prav dobro! na desnici.) Kot vspeh svojega govora pričakujem, da me razumite. Na to pač ne mislim, da bi Vas pridobil za svoje nazore. (Veselost in prav dobro ! na desnici.) Tega ne zmorejo v političnem boji dokazi jednega govornika, to premore le politična nadsila, ako je pokazala gotova in neovrgljiva dejanja. Kaj je namen naše stranke? V tem oziru je še danes velika zmota, kateri moram pripisovati veliko onega vznemirjenja, ki ste ga pokazali v svojih peticijah, govorih in časnikih o priliki našega predloga. Te zmote pa niste ne Vi, ne mi krivi, temveč izvira naravnost iz zgodovinskega razvoja šolskega vprašanja v Avstriji. Ker smo mi konservativci takoj sprva napali novo šolo zaradi verskih pomislekov, akoravno je nikakor popolnoma ne obsojamo, predbacivajo nam, češ, da hočemo zopet vpeljati staro šolo in da iz diplomatičnih ozirov skrivamo svoje namene. To nikakor ni resnično. Stara šola, katero napačno imenujete konkordatsko, je cerkvi dala posebne pravice, katerim se ne sme odreči, pa ji naložila poleg njenega poklica tudi mnogo bremen in dolžnosti; stara šola, katero je pred letom 1868 država v denarnem oziru zelo zanemarjala, ni več zadostovala. Pravih, zavednih katolikov teorija namerava, da morate cerkev kot božja naprava in država kot zastopnica krščanskih starišev v ljudski šoli splošno iu enakomerno voditi poduk in vzgojo. Ako pa je država krščanska — kar tudi bo z božjo pomočjo bolj kakor sedaj v svojih organih in postavah — potem ji katoliki tudi več priznamo kakor le enakopravnost, priznamo ji najvišje vodstvo in nadzorstvo v ljudski šoli, ker je zastopnica starišev, ki plačujejo troške za ljudske šole. Le samo-vladarstva ne bodetno nikoli priznali državi, ker mora cerkev šoli kakor v življenji po svoji božji nalogi ljudi vzgojevati za kristijane in duše pridobivati za nebesa. (Dr. Pscheiden: Prav res!) Mi torej ne želimo stare šole, katero Vi napačno imenujete konkordatsko, temveč versko šolo, ne stare šole, katere pogoji so že zuavuej in za vse čase zginili, temveč versko šolo, ki je vpeljana v vseh soseduih državah. To želimo. Dovolite, da Vam najprvo ob kratkem označim versko šolo in naštejem njena znamenja. Verska šola je tista, ki ne podučuje samo otrok v veri njihovih starišev, temveč tudi vzreja, in njena znamenja so trojna: Najprvo morajo biti otroci kolikor m6či ločeni po verah pod učitelji, ki so tudi njihove vere in so bili temeljito v veri podučeni. Jaz rečem: kolikor moči ločeni, ker v vsaki državi z mešanim prebivalstvom mora biti veliko štovilo vkupnih (simultannih) šol. Drugič dovolj poduka v veri, ki mora biti dogovorjen z verskimi oblastmi. Podučevati mora duhovnik, ponavljati in dostavljati pa učitelj. Pobožnosti, molitve iu služba božja morajo biti določene v dogovoru s cerkveno oblastjo ter se jih vdeležiti tudi učiteljstvo, ki naj otrokom daje lep vzgled. (Prav res! na desuici.) In tretjič se mora vse odstraniti iz šolskih sredstev, obnašanja učitelja iu pouka, kar bi škodovalo veri otrok, in vse pospeševati, kar utrjuje in krepi vero otrok. V ta namen iu v tem ozkem okviru morajo se veroizpovedanjem dovoliti nadzorovalni organi znotraj in zunaj splošnjega državnega nadzorovalnega aparata. Vprašam sedaj, ali je taka šola, katero sem zdaj opisal, v kateri moderni državi vresničena? Zagotavljam Vas, ko bi poslušal le svoje srce, ne stavil bi tega vprašanja; če je namreč katera reforma dobra, pravična in potrebna, ponosen bi bil, da bi jo Avstrija prva uvela. (Prav dobro!) Pa mi parlamentarci se držimo stare navade, ker za vsako večje postavodajalno delo se oziramo drugje po vzgledih in analogijah. Ako bo prišel sodnji dan in se bo sesulo ozvezdje, mislim, da bodo parlamenti tudi tedaj iskali enakih slučajev, da bi zvedeli, kaj jim je storiti. (Veselost na desnici.) Na našo srečo nam ne manjka glede verske šole vzgledov in analogij. Skoraj vsa srednja in severna Evropa ima verske šole. Niti vera prebivalcev, ne državna oblika, celo ne stranke, ki so na krmilu, ne delajo razločka glede verske šole. Absolutna Rusija ima versko šolo, kakor svobodna republikanska Švica. Protestantska Prusija, kakor katoliška Bavarska; Ogerska, kjer je od nove ustave liberalna stranka na krmilu, kakor nemške države, kjer so se liberalci in konservativci vrstili na državnem krmilu. V Nemčiji ste le dve mali državi, Hesensko in Ba-densko, ki imate, kakor Avstrija, medversko ali brezversko šolo, ki pa več stori za vero, kakor naša šola. Vse druge nemške države imajo versko šolo: Virtemberška, Hanoveransko, Šlesvik-Holstin, Brun-svik in Oldenburško so versko šolo dosledno razvile. Na Bavarskem in v Prusiji pa je verska šola tako razvita, da hočem njeno organizacijo obširneje opisati po treh znamenjih. Kar se tiče ločitve po veri, je v Prusiji 22.800 protestantskih in 9400 katoliških šol; otroci in učitelji so ene in iste vere. Vkupnih šol za katolike in protestante je lo 715. Te vkupno šole pa niso take kakor pri nas, marveč so tako vrejeue, da more vsako veroizpovedanje otroke v svoji veri temeljito podučevati in vzrejati. Tudi te šole torej zavarujejo manjšini veronauk in vzrejo, in mnoge so v nižjih razredih enakopravne, v gorenjih razredih pa ločene po veroizpovedanji. Kako pa je z učiteljišči v Prusiji? Ta so vre-jena po veroizpovedanjih, in sicer je 53 protestantskih, 21 katoliških in 4 izraelska, in povsod skrbi za temeljit verski pouk. In kar se tiče druzega znamenja verske Šole, namreč dovoljnega verskega poduka, imajo v Prusiji štiri do pet ur v tednu za veronauk, torej še enkrat več kakor pri nas. Duhovnik podučuje veronauk in JPriloga 73. štev. „Slovenca" dnö 30. marca 1889. učitelj ukazuje, da se otroei uče in ponavljajo naloge duhovnikove, on torej večinoma ponavlja, pa tudi pomaga. Dve uri na teden je petje in od teh je jedna ura odločena za cerkveno petje. Otroci pojo pri službi božji ob nedeljah in vsak dan med šolsko mašo po povzdigovanji, učitelj je vodi in stariši so po členu 23. šolskega reda primorani pod kaznijo otroke pošiljati o pravem času k sv. maši. Po členu 19. se šola pričenja in konča z versko molitvijo. Tretja točka v Prusiji je šolsko nadzorstvo. Šolsko nadzorstvo je bilo do 11. marca 1872, to je do kulturnega boja, s cerkvenim uradom zvezano. Umevno je, da je državna oblast delila v cerkveno šolsko nadzorstvo. V kulturnem boji pa je prusko postavodajalstvo iskalo sredstvo, da ne bi škodovalo protestantski cerkvi, dočim se je bojevalo s katoliško cerkvijo. Šolska postava o nadzorstvu z dne 11. marca 1872 pod ministrom Falkom je to razmero tako premenila, da je država prosto imenovala krajne in okrajne šolske nadzornike, kar prej ni bilo. Vendar nalaga za nadzorstvo opravičenim duhovniškim uradom, da na povelje države izvršujejo nadzorstvo; temu se po svoji volji ne morejo upirati. Ta postava torej je posledica kulturnega boja ter je protestantski cerkvi pustila vse pravice, za katoliške šole pa je morala začasno posebej skrbeti, ker so bili duhovniki prognani, zaprti ali pa so bili v boji z državno oblastjo. Navadno so jih nado-mestovali gimnazijski učitelji; toda po kulturnem boji se je zopet poleglo. Danes ima duhovščina skoraj praviloma krajno šolsko nadzorstvo, in tudi okrožno šolsko nadzorstvo, katero so imeli dekani, nalagajo zopet počasi katoliškim duhovnikom, in za to sem si nabral statistiških podatkov. Že leta 1884 je bilo 181 stalnih, večinoma duhovniških okrožnih nadzornikov, 720 duhovniških in le 32 posvetnih, ki so ob jednem bili okrožni šolski nadzorniki. Krajnih šolskih nadzornikov je že 9668 dnhovnikov in le 1270 posvetnih. Od istega časa pa se je še mnogo zboljšalo. Torej je „de facto" šolsko nadzorstvo zopet v rokah duhovnikov. Kako je na Bavarskem glede ločitve veroizpo-vedanj v šoli? Na Bavarskem občine določajo, ali so šole verske ali vkupne. Vsled tega so večinoma verske. Akoravno so veroizpovedanja bolj mešana kakor pri nas, vendar je prav malo vkupnih šol. Učitelji so iste vere kakor otroci. Učiteljišč je 24 katoliških, 11 protestantskih in 3 mešana. Cerkvena oblast ima nadzorstvo nad versko in nravno vzgojo pripravnikov, Glede dovoljnega verskega poduka so odločene v prvem in drugem razredu po štiri ure na teden, v tretjem in četrtem razredu po šest ur, v petem, šestem in sedmem razredu po pet ur, torej skoraj po trikrat več kakor pri nas. Glede šolskega nadzorstva ima država najvišje vodstvo, katero hočemo tudi v Avstriji priznati. Toda že v naučnem ministerstvu sta katoliški in protestantski referent. Okrožno nadzorstvo je v rokah duhovščine, za katolike dekani. Krajno nadzorstvo ima v krajih brez magistrata župnik, ki v vsem nadzoruje učitelja. Pomaga mu krajni šolski svet, toda le v vnanjih stvareh. V krajih z magistratom in versko šolo je župnik predsednik v krajnem šolskem svetu, v katerem so župan in štirje svetovalci. V krajih z magistratom in vkupno šolo so iste osebe z dotičnimi duhovniki v krajnem šolskem svetu in najstarejši je predsednik. Šolsko nadzorstvo na Bavarskem je popolnoma v duhovniških rokah. Seveda so tudi na Bavarskem nekateri učitelji proti cerkvenemu, in sploh vsakemu šolskemu nadzorstvu. (Ve-selost na desnici.) Tega ue moremo zameriti nobenemu stanu, ako hoče biti neodv:sen; vendar ne smete misliti, da katera stranka uvažuje to gibanje. Tudi liberalna stranka ga ne podpira, in ravno liberalen minister, dr. Lutz, je nedavno rekel v zbornici, da ue more pogrešati duhovniškega nadzorstva. In najhujši liberalec v zbornici — njegovo ime sem pozabil — ni več zahteval, kakor da je prosil ministra, da bi izjave učiteljev na učiteljskih shodih proti verskemu nadzorstvu ne škodovalo v prihodnje. Ta podpora ni ravno velika. (Veselost na desnici.) Kako pa se godi v nam bližnji državi, na Ogerskem? Tukaj je verska šola uvedena v vseh vrstah pouka, od ljudske šole do gimnazije in pravnih akademij. Verskih je na Ogerskem 83 odstotkov ljudskih šol, in 4 odstotki državnih šol so vkupne in 11 odstotkov občinske šole. O Belgiji niti ne govorim, ker tam so take razmere, kakeršne pri nas niti ne morejo biti. Tam si je katoliško prebivalstvo ustanovilo proste šole z duhovniškimi učitelji, ker niso več hoteli obiskavati brezbožnih državnih šol. Gospdda moja! Severna in srednja Evropa ima versko šolo, Avstrija pa je osamljena v tem ozemlji in je, kar bi lahko dokazal, izjema brez prihod-njosti; kajti pri nas niti ni onih vnanjih političnih vzrokov, ki n. pr. v Franciji in Italiji sicer ne opravičijo verske šole, pač pa pojasnijo. Kakor veste, bliža se Francija vsled prenapetega radikalizma anarhiji, in republikanska stranka misli, da je katoliška vera braniteljica monarhiških tradicij nesrečne dežele, in zato jo proganja. Italijanskih razmer ne bodem primerjal s francoskimi. V Italiji je še vedno razpor med svetno in duhovniško oblastjo, ki bode tako dolgo trajal, da se bodo na kak način stare pravice sv. Stola poravnale v soglasji z italijansko edinostjo. V teh dveh deželah ne moremo opravičevati, pač pa umeti, da stranka na krmilu skuša oslabiti verski čut ljudstva. Toda, gospoda moja, v Avstriji je pod sedanjo vlado najboljše sporazumljenje med vlado in škofi. Mi torej ne moremo te šole ne opravičevati niti razložiti; tudi sence povoda nimamo, da bi ohranili določbe, ki žalijo verske čute prebivalstva, dokler jih ne oslabe. (Pohvala na desnici.) Gospodje, mi nimamo nobenega vzroka, da bi deset let po padcu liberalne stranke njeno največjo napako kot drago zapuščino hranili v svojem inventarji. (Pritrjevanje na desnici.) Primerjajte naš sistem z verskim, vzglednim nemških držav. Liberalni voditelji, ki radi zagovarjajo našo šolo proti vsaki reformi, trdijo sicer, da se v naši šoli mnogo zgodi za vero. Da, gospoda moja! V avstrijski ljudski šoli skrbe za vero kakor v nehvaležni družini za nadležno starko, kateri odkažejo stransko sobico in ji odločijo kot, ker se sramujejo, da bi ji pokazali vrata njene hiše. (Pohvala na desnici.) Niti jednega znamenja verske šole pri nas ne najdemo. Z ozirom na prvo znamenje Vas opozorim na to, da se načeloma pri nas ne smejo otroci ločiti po veri, tudi tam ne, kjer bi bilo koristno za šolo in mogoče iz praktičnih vzrokov, da učitelj ni vere šolskih otrok in tudi ne večine učencev, in da smo stoprv s šolsko novelo 1. 1882 v tem oziru nekoliko popravili. Ne bodem se spuščal v podrobnosti, temveč le površno pojasnil namero našega predloga. Mi nikakor ne nameravamo enostransko in svojeglavno ločiti učencev po veri tam, kjer so le neznatne manjšine proti velikim večinam iu kjer bi bili veliki stroški brez posebne koristi. Dobro umemo, da mora biti katoliška šola povsod tam, kjer je velika večina katoliška, in da moramo skrbno varovati ter braniti žaljenja vero manjšin. Kar pa se tiče Galicije, kjer je krščansko uči-teljstvo zabranilo večino slabih nasledkov naše šolske postave, vredno je poskusiti, da tamošnje židovsko prebivalstvo s krščansko šolo odtrgamo iz kulturne osamelosti, akoravno je dovoljen pomislek glede ko-nečnega vspeha. Z ozirom na drugo znamenje verske šole opozorim Vas, gospoda moja, na to, da v Avstriji niti polovica ur ni dovoljenih veronauku, kakor v nemških državah. (Prav res! na desnici.) Pa tudi te dve uri krščanskega nauka ste večkrat le na papirji, ker manjka duhovnikov, in ker so na drugi strani verski pomisleki glede učiteljev, ki so poklicani pomagati pri verskem poduKu. V tem oziru hoče naš predlog le to doseči, kar že imajo v Nemčiji, in kar je izrečno povedano v nemških postavah, da mora biti veronauk kot glavni predmet središče učnega sistema. Molitve, pobožnosti in božja služba so pri nas skrčene na najmanjšo mero. Zaradi nekaterih otrok druge vere brezverska molitev nadomešča „Oče naš" in „Češčena si Marija", to je zaničevanje božjega češčenja. (Prav res! na desnici.) Zgodi se zaradi malega Žida, da tudi izostane znamenje križa. Na tak način šolska birokracija izumlja neko povprečno vero (Prav res! na desnici.), namesto da bi nekaj drugoverskih otrok za časa molitve peljali iz šolske sobe in je zopet po molitvi pripeljali v sobo. Gospoda moja, ali se s tem otrokom ne vcepija boječnost pred ljudmi na mesto moške odkrito- srčnosti, ki se povsod in vedno poteguje za vero očetov? (Prav dobro! na desnici.) Kar se tiče tretjega znamenja verske šole, bo-dete mi priznali, da v Avstriji ne moremo govoriti o duhovniškem nadzorstvu in verski vzgoji; nekaj duhovniških oseb je le na videz pridejanih državnemu nadzorstvu in nimajo vpliva. (Prav res! na desnici.) (Dalje «ledi.) Govor poslanca Ferjančiča v državnozborski seji dne II. marca 1.1. (Dalje.) Ako se mora slovensko prebivalstvo boriti z začetkoma navedenimi naravnimi odnošaji, ako se mora bojevati zoper nenaklonjenost vseh oblastnij, ako se mora boriti zoper časopise, mora se pač smatrati za pravo junaštvo, da slovenski narod še semtertje nastopa z vspehom zoper silo teh faktorjev. Treba je, da dobi slovensko prebivalstvo katero zastopstvo, in ko smo že prej napominani predlog stavili v visoki zbornici, zdelo se je poslancu za beljaško okolico, ko je omenjal ta predlog, potrebno tako-Ie govoriti (čita): „To vmešavauje gospodov iz Kranjske jim ne bo nič koristilo. Tu na Dunaji v državnem zboru morejo staviti predloge, kakor je oni gospoda poslanca Ferjančiča, ako si ne store nič iz tega, da zopet proti temu ugovarjajo koroški Slovenci. Ne svetoval pa bi jim priti v deželo, (čujte, čujte! na desnici.) Naši „bindišarji" so jako pohlevni, ako bi pa zapazili, da jih hočejo zunanji agitatorji nahuj-skati zoper nemške sodeželane, potem bi pa jeden-krat utegnili postati prav neuljudni." (Cujte, čujte! na desni.) Gospoda moja! Ako bi se kaj takega čitalo v „Freie Stimmen", ne čudil bi se; ondi sem tudi zares že nekaj takega bral. Da se pa to govori tukaj v zbornici, kjer smo na popolnoma postavnih tleh vložili predlog, kateri morejo gospodje podpirati ali pa odkloniti prav po lastni volji, da nam pridejo na teh postavnih tleh nasproti z dokazi pe-stij in kolov ter ž njimi prete, ako pridemo na Koroško, tega bi pa ne bil nikdar pričakoval. Ako bodemo prišli na Koroško, in to nameravamo tudi storiti — (Pritrjevanje na desnici. — Poslanec dr. Steinwender: Le pridite! le pridite!) — prišli seveda ne bodemo k gospodu poslancu in njegovim pristašem, marveč k prosilcem za slovensko ljudsko šole, k onim, ki so nam hvaležni za naše postopanje (Poslanec Ghon: Da bodete krepko huj-skali!) in k onim tisočerim, ki dobivajo in čitajo knjige od družbe sv. Mohorja, in pač ne verujem, da bodete imeli tedaj žalostni pogum, motiti z nahuj-skanimi četami naše občevanje z našimi rojaki in somišljeniki ter sklicavati se na pesti in kole. (Poslanec Šuklje: Mi se tudi ne bojimo. Hvala Bogu! Poslanec Trojan: Lepo je pa vendar to! — Živahna veselost na levici.) Predno se poslovim od Štajerske in Koroške, usojam si oživiti že začetkoma sproženo misel, da namreč ni bilo dobro, toliko časa nebrižno čakati, vsaj največje zapreke bi se bile morale odstraniti, katere se stavijo sporazumljenju. Ekscelenca gospod ministerski predsednik je rekel, da vlada skuša tako vrediti položaj, da se bode ugladila pot takemu sporazumljenju. Ako pa vlada že leta pušča tako postopati uradnikom, ugovarjati moramo, da je to prizadevanje malo pokazala v dejanjih. Ako sedaj preidem na Kranjsko, dokazati bi mogel, kako malo vzroka imajo Nemci za pritožbe. Dokazal bi, kako se jim daje pravica v uradu, šoli in javnem življenju, in sicer bolj, kakor nam Slovanom samim. Temu nasproti pa bi se lahko skliceval na to, kako malo se brigajo za § 19. pri uradih, posebno pri političnih in od njih odvisnih uradih. Nemci so res imeli na Kranjskem stališča, katerih niso mogli obdržati, odkar se je vzdramil slovenski narodni duh. Ta stališča so dejanjski izgubili in nič drugega, to jim je povod za pritoževanje, in prepričan sem, da bo ondi zavladalo vzorno sporazumljenje, kakor hitro bodo preboleli to izgubo. Jednega pa ne morem prezreti; tiče se mojega volilnega okraja ter ima javno kakor krajevno korist, takö, da se ne sme nadalje prikrivati javnosti. Na čelu okrajnemu glavarstvu postojinskemu je mož, kateremu se niso prav po volji vršile zadnje državno-zborske volitve; akoravno mu je odsvetoval njegov predstojnik, mešal se je veudar v volitve, in ko je videl, da se vzlic temu ne vrši zadeva po želji, spozabil se je tako daleč, da se je javno zakrivil razžaljenja časti (Čujte, čujte! na desnici), psoval je slovenske vodje v njihovem delovanji, pso-val je tudi posamezne osebe. Slovenski vodje seveda niso mogli zahtevati zadoščenja, kajti nikdo ne bo sam od sebe rekel, da je vodja, toda druge osebe so iskale pomoči pri kazenskem sodniku, ki je okrajnega glavarja obsodil v globo, oziroma v zapor, (čujte! na desnici.) Vzlic temu pa še vedno okrajni glavar uraduje* v tem okraji, (čujte! na desnici. — Poslauec Vitezič: Comme ehez nous! V Istri je ravno tako!) Vprašam, kakov vpliv morejo imeti kazenske razsodbe, katere mora večkrat izreči okrajni glavar, ako si misli kaznovanec: Jaz vendar nisem slabši od okrajnega glavarja. (Prav res! na desnici.) To je vzbudilo tako razdražeuost v okraji, da se je smelo pričakovati, možu bodo odkazali drug delokrog. Gospod okrajni glavar je tu na lastne troške skrbel za razburjenost v okraji, skrbi pa tudi pre-mnogokrat za razburjenost na tuje troške. Malen-kostij, ki tudi niso dostojne, ne bodem navajal iz njegovega delovanja, akoravno bi se nikakor ne smele dogajati pri uradniku, kateremu je mar dostojanstvo in službena stopnja, izpregovoriti pa hočem le nekaj besed o upravi gotovo mnogim gospodom znane postojinske jame. Postojinska jama se oskrbuje na podlagi od poljedelskega ministerstva potrjenih in od poljedelskega ministra podpisanih pravil. V tem statutu so natanko označene pravice in dolžnosti upravne komisije. Jako važna določba teh pravil je, da mora komisija predlagati račune deželni vladi. Okrajni glavar pa že več let ni sklical nobene seje, komisija ne dobiva uobenih račnnov, tedaj tudi ni mogla nobenih predložiti. Ko so sklenili pri deželni vladi zadevo nekoliko pospešiti, sklicala se je v istini seja. Namen tej seji pa je bil, da bi pregovoril ko-misijne člane, naj podpišejo zapisnik seje, ki je bila že pred jednim letom. Nekateri so se tega branili, in posebno tega ni hotel storiti jeden, ki je tudi deželni poslanec, rekoč, da bo le tedaj podpisal, ako se pove v zapisniku, kdaj se je predložil v podpis. Ker pa s tem ni bil okrajni glavar in predstojnik upravne komisije zadovoljen, dostavil je dotičnik svojemu podpisu ob jednem leto in dan. Dalje je zelo dragocena pravica upravne komisije, da določuje tarif za obisk jame ter dovoljuje olajševanja in prednosti v ozira vrednih slučajih. Tu pa postopa okrajni glavar s tako brezobzirnostjo, ki sploh označuje njegovo delovanje. Enkrat dovoljuje, ako pride večja množica obiskovalcev, znižano vstopnino, pri drugem obisku pa zopet ne, ako mu ne ugajajo vdeleženci itd. Z nastopnim, gotovo zanimivim dogodkom hočem označiti njegovo postopanje glede vstopnin. Pred blizu dvema letoma so prišli visoki angleški gostje z mornaričnim oddelkom v Trst. Hoteli so obiskati jamo. Marljivi okrajni glavar, katerega menda še nadleguje hrepenenje po redovih, hitel je v Trst povabit visoke goste k obisku ter naročil pri posestniku „Adelsbergerhoi"-a — velikega hotela, ki je gotovo marsikateremu izmed Vas znan — visokim gostom primeren obed. Družba se je jako čudila gostoljubnosti okrajnega glavarja, toda morali so si jo dati dopasti, ker se je odločno izjavil okrajni glavar, da ne sprejme nobenega plačila. Okrajni glavar je moral konečno misliti na poravnanje računa — bilo je kakih 800 gld. Vedel pa ni prav, kdo naj plača; storil je nekaj zanimivih potov, toda brez vspeha; konečno je posegel v oskrbništveno blagajnico jame — ima namreč pravico nakaza — vzel 400 gld. in jih poslal lastniku hotela z nastopnim pismom (čita nemški): „Vaše blagorodje! V prilogi Vam pošiljam znesek 400 gld., s katerim želim imeti račun povodom" — tu se navajajo gospoda, ki je bila navzoča—„poravnan. Prepuščam Vam, da me kot predstojnika upravni komisiji jame tožbenim potom pozovete za ostali znesek, ter Vas tu pismeno še enkrat opozarjam, ako bi Vam ne kazalo ustreči moji opravičeni in pravični želji, da bi bil neljubo primoran zoper Vas silo povračevati s silo (Čujte, čujte! na desnici. — Poslauec grof Lažan6ky: Turško gospodarstvo! — Poslanec doktor Vitezič: Zloraba uradne oblasti!), navajajoč Vam izmed svojih sredstev le to, da bodem vsem gostom „Adlersbergerhof"-a zabranil obisk v jamo. (Čujte, čujte! na desnici. Poslanec dr. Trojan: Lep okrajni glavar!) Ako tedaj še danes ne poravnate zadeve, pričakovati smete, da bodo že v ponedeljek tržaški, ljubljanski in dunajski listi obsegali izjavo jamske upravne komisije v napominanem smislu. (Klici na levici: Aha I Grozno ! Nasilstvo!) Potem se bo kmalu pokazalo, ali je bilo Vaše postopanje praktično. V Postojini, dne 5. novembra 1887." To pismo je bilo objavljeno v nekem listu, a ni vzbudilo one pozornosti, katero zaslužuje. Prašali so hotelirja, kaj misli storiti na to izzivauje. No, pametni Francoz — ali prav za prav Švicar — je rekel: Odprtih mi je mnogo in gotovih potov, toda nastopil ne bodem nobenega, kajti našla se bo že priložnost, da bodo na višjem mestu zvedeli o tem nespodobnem postopanji uradnika, ki mora vendar varovati čast in koristi dežele, in ne dvojim, da bodo spoznali, v kako napačnih rokah je uprava postojinske jame. Dostavil je, da Postojinčanje niti ne vedo, kaj imajo s postojinsko jamo. Ko bi mi, ménil je, imeli kaj takega v Švici, obogateti bi moral ves kraj. Ne prihajalo bi na leto 3—4000 obiskovalcev, marveč 30—40.000 in ž njihovim denarjem bi bilo pomagano trgovini, malemu obrtu in kmetijstvu. Postojina pa, kraj brez vseh pomočkov in dohodkov, postati bi morala biser Krasa. Tako Švicar. Poslavljam se od tega dejanjskega dogodka, omenil pa bi vendar še dva slučaja uradnega delovanja tega gospoda, ker imata javno pravno korist. Neki okrajnjan je prišel nedavno v preiskavo. Ta okrajnjan je bil tožnik v poprej napominani pravdi proti okrajnemu glavarju zaradi razžaljenja časti. Pri volitvi sami, katero sem zgoraj omenjal, je nasprotoval okrajnemu glavarju. Ta okrajnjan je prišel tedaj v preiskavo. Priznavam, da je iahko ménil okrajni glavar, da ima po § 83. kazenskega pravdnega reda pravico vedeti, da je okrajnjan v preiskavi. Toda mož ni bil zadovoljen s tem faktom, ki mu je bil itak znan, marveč je poslal dotičnemu okrajnemu sodišču noto, zahtevajoč, naj se mu natanko naznanijo okoliščine slučaja, dokazila, nagibi sumnje itd. Okrajno sodišče si je mislilo, da to vendar ne gré in se nikakor ne vjema z načelom ločitve pravosodja od uprave, ako se povprašuje za take stvari, ter je prav dobro odgovorilo okrajnemu glavarju, da je državno pravdništvo pristojno presojati dokazila in vzroke sumnje, in da le tej oblastniji pri-stuje nadaljno postopanje. Ne omenjal bi te zadeve, ko bi ne bila velike važnosti, kajti če se politični organi vtikajo na ta način v pravosodje, utegnilo bi biti to državnemu pravdništvu povod, da v stvari bolj kakor sicer postopa z vso strogostjo zakona, ker se hoče izogniti očitanju, da gleda skozi prste. Ne rečem, da se je to tukaj zgodilo, ter navajam le dejanjski fakt, da se je vložila zatožba in da jo je zavrglo še-le nad-sodišče. Povdarjam pa, da sta ta in drugi slučaj, kateri bodem še navedel, že popolnoma rešena, da tedaj ne nasprotuje nobeni določbi, ako se o njiju govori. (Konec sledi ) Politični pregled. V Ljubljani, 30. marca. Notranje dežele. „Tagespost" poroča: V prihodnjem zasedanji štajerskega deželnega zbora se bo predložil postaven načrt, ki bo izključeval mesta Maribor, Celje in Ptuj iz dotičnih okrajnih zastopov, da bodo tedaj zavzemala ono stališče, na katerem stoji sedaj Gradec nasproti okrajnemu zastopu. Začetkoma se je nameravalo delegacije sklicati začetkom maja. Zaradi dolgotrajne razprave o orožni predlogi v ogerskem državnem zboru pa se je preložil rok na konec maja ali začetek junija, vendar pa ni nič določenega v tem oziru, kajti mogoče je celo, da se bodejo delegacije sešle še-le v jeseni. Hrvatska regnikolarna deputacija je pričela predvčeraj posvetovanje svoje pod predsedstvom Vukotinovičevim. Prečitalo se je več vladnih dopisov manjše važnosti, ob enem pa se je predložila poravnava o načinu, kakô se bo v bodoče po-računovalo. Sklenilo se je, da se dâ ta listina tiskati ter se jo prihodnja seja napovedala na danes, soboto, ob 10. uri dopoludne. Seje se bodo nepretrgano vršile ter se bo že v tem zasedanji konečno sklenilo prvo poročilo. Poleg bana jo bilo osem članov navzočih. O preosnovi ogerskega ministerstva poroča „Pol. Corr.": „Ostavka trgovinskega ministra grofa Szechenyi-ja se je že sprejela; njegov nasled-pik bo grof Julij Czapary, ki se je tudi že izjavil, da je pripravljen prevzeti trgovinski portfelj. Kdo bo novi pravosodnji minister, odločilo se bo jutri ali pojutršnjim (29. in 30. t. m.); skoraj gotovo bo postal načelnik temu ministerstvu Desider Szi-lagyi. Dognano je tudi že, da bo postal državni tajnik AVeckerle linančni minister." Ogerski naudni minister Czaky jo ukazal vsem vodstvom srednjih šol, naj strogo pazijo na to, da se ne bo mladina vdeleževala izjav. Odredil je ob enem, da se mora pričeti stroga preiskava zoper vseučiliščnike v Kološu, ki so so vdeležili demonstracij, ter jo zapretil, da bo dal vseučilišče zapreti, ako se bodo ponavljalo izjave in izgredi. Tnanje države. Državni svetnik Vaziljevic, katerega je poslalo srbsko regentstvo h kraljici Nataliji, se bo v kratkem povrnil v Belgrad. Kraljica mu je rekla, kakor poroča „Corr. de 1'Est", da nikakor ne namerava napravljati regentom ali ministerstvu zadreg; strinja se z vsem, kar se je gledd njene osebe sklenilo na podlagi ustave. Kakor piše „N. Fr. Pr.", sprijaznil se je Milan že z mislijo, da bo prišla Natalija v Srbijo obiskat svojega siua. Minister notranjih zadev je namreč kralja Milana prepričal, da se na podlagi ustave ne more postavno prepovedati kraljici vhod v Srbijo. — „Wr. Allg. Ztg." se javlja iz Be-legagrada: Vest, da bo prihoduje dni prišel črnogorski knez Nikita v Belgrad, se zopet preklicuje. Vzlic temu pa velja srbsko-črnogorsko približanje za dognano in za prvi korak k vresničenju balkanske konfederacije. — Dne 27. t. m. se je ministerskemu sovetu konečno posrečilo, s prihranitvami znižati v proračunu primanjkljej od sedmih na tri milijone dinarjev. — Kralj Milan se je včeraj opoludne s posebnim vlakom odpeljal v Niš, potem pa odtod v Carjigrad, kjer bo gost turškega sultana. Regentje in ministerski predsednik so spremili kralja do Niša, potem pa so se vrnili nazaj v Belgrad. Dne 28. t. m., to je dan pred odhodom, je priredil turški poslanik v Belemgradu kralju na čast slavnosten obed, katerega so se vdeležili kralj Milan, regentje, ministerski predsednik in tuji poslaniki. Bolgarski politik čankov se mudi sedaj v Belemgradu, kjer ga je večkrat na odličen način sprejel ruski diplomatski zastopnik Persiani. Cankov bo ostal še nekaj dni v srbski prestolnici. Belgrajski polititčni krogi pripisujejo veliKo važnost tem njegovim obiskom pri Persianiju. — Princ Ferdinand se je povrnil iz Plovdiva v Sofijo. Takoj po svojem prihodu je poklical k sebi pravosodnjega ministra Tončeva, ki je hotel odložiti svoj ministerski posel, ter ga je pregovoril, da bo še ostal v službi. Minoli torek je priredil nemški državni kancler parlamentaren obed, katerega se je vdeležil tudi cesar Viljem. Cesar je prinesel seboj red radečega orla druge vrste, osebno ga izročil poslancu plem. Huene-ju, članu centruma, ter rekel pri tem, da ga odlikuje na takov način zaradi njegovih zaslug za vojaške zadeve v državnem zboru. „Post" piše, da je to odlikovanje vzbudilo zaradi tega veliko pozornost v parlamentnih krogih, ker je to prvi slučaj, da se parlamentarne zasluge poplačujejo s podelje-njem reda. „Vossische Zeitung" pravi: Centrum si je pridobil prvo mesto v vladarjevi naklonjenosti, namestu \Vindthorsta pa stojita tu na čelu pruska častnika Huene in Schorlemer; konservativno-kleri-kalna zveza je vlada bodočnosti. Kakor hitro pa postane centrum sposoben za vlado, prenehali bodo to biti narodni liberalci. — Z druge strani se iz Berolina poroča: Odlikovanje Huene-jevo je napravilo velik vtis v poslaniških krogih, prvič ker se je tudi prvi pot tako priznalo parlamentarno delovanje, drugič pa, ker zadeva označuje predrugačeno stališče centruma. Približanje centruma konservativni stranki vidno napreduje. Nizozemski ministerski sovet je sklical obe zbornici k skupni seji v 2. dan aprila, da jima poroča o nezmožnosti kraljevi glede nadaljnega vladanja. Švicarski stanovski sovet je s 24 proti 13 glasovom potrdil enotno konkurzno postopanje za celo Švico. Štirje člani niso glasovali. Pripravljavua dela za ta postavni načrt so trajala deset let. O položaju francoskega ministerstva se poroča: Vest. da so v kabinetu navstale razprtije, ni resnična. Ministerstvo bo izpolnilo svoj nalog do konca, ter tudi ni res, da namerava vlada zasedanje zbornice odložiti. Vlada bo sicer zahtevala, da se kolikor moč hitro reši proračunska zadeva, vendar pa ministerstvo ne bo stavilo zaupnega vprašanja, marveč se bo pokorilo zborničnemu sklepu. Podpredsednik angleške zgornje zbornice, vojvoda Buckinghamski, je dne 27. t. m. umrl. — Vsi listi brez izjeme obžalujejo smrt Johna Brighta. MorIey je rekel v spodnji zbornici: „Anglija je ž njim izgubila velikega govornika, jako modrega svetovalca in pristnege rodoljuba." John Bright je bil jeden izmed prvih ustanovnikov sedanje liberalne stranke na Angleškem. Porodil se je leta 1811 v grofiji Lancaster. Leta 1839 je nastopil prvi pot v javnem življenji. Do leta 1846 je živahno in vspešno deloval za prosto trgovino. Leta 1843 je bil voljen v Durhamu kot poslanec v parlament, leta 1847 so ga v zbornico poslali volilci v Man- chester-u. Bil je vsigdar odločen prijatelj miru, pro-tivil se je napovedbi vojske Rusiji, ter je s svojo zgovornostjo mnogo pripomogel, da se je leta 1854 odposlala k ruskemu carju deputacija, ki naj bi poravnala razprtije. V parlamentu je bil visoko čislan ?&radi zmožuostij in poštenosti. Trgovinska pogodba a Francijo (1860) je bil velik vspeh zanj ter mu je (){int(> loj^-o klobukov in slamnikov najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpožnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne čepice po najrazličnejših cenah. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna = knzflarska dela? = ter shranjujem kožuhovino čez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar in krznar. Kongresni trg št. S v Ljubljani. ('(/• dijakom dovoljujem prednostne cene. (15-1) AV m Proda 1. Das Buch der Erfindungen, Gewerbe u. Industrie, 78 zve/., gl. 12. 2. Handbuch der specialen Methodik von R. Nicdergesäss, 38 zvezkov za.......gl. 4. 3. „Novice" 1860—83, za . . gl. 6. Pisma pod: A. Ii. v Cerknico (Notranjsko) l>ost. vest. (3-2) ¡18 k. 1 S» cl 1» €> r. (»re^orija Itiliarja dobivajo se še vedno v Gosposkih ulicah Št. 4. (3-2) X X X I II Z II XXX X X X IX Za pranje in popravljanje vsake vrste se priporoča in tudi kožuliovino sprejema v shrambo čez poletje Andr. Taškar, krznar in popravitelj slamnikov. Frančiškanske ulice štev. 8. Ljubljana. (2_d XX XX XX x x i x x x x x x i lopoMfitnjk izdelovatelj V» cerkvene posode itd. Hl)nuu h t. Petru cest« fit. 27. Priporoča svoje izdelko pročastiti duhovščini in p. n cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. (7) Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. Na prodaj jo v Dolu (Ijiisttlial) ta ■ s posestvom vred oboje vkup ali pa vsako posebej. Hiša stoji na lepem prostoru poleg župnijske cerkve, je pripravna za gostilniško obrt ali za pro-dajalnlco ter obseza dve veliki in dve majhni sobi, dve kuhinji, dve kleti in hlev za G glav. Poleg hiše je prostoren vrt deloma obsajen s sadnim drevjem. Vse zemljišče meri okoli šest oralov. Natančneje pove posestnik Franc Ilabjan v Dolu št. ii4. (3-i) Gosp. G. PICCOLI-ju, lekarnarju v Ljubljani. g V I 3 ■>• a. CT it. O 3 cz: ft> rt> arq 5a v v o ® CO '--N< g ® £. a> 2.E-3Í •"C T3 «.j ° S, 2 s® . 'IL^ íí rr* ■■c -i rt» re O -I Í7- Ci« Z? rt> 3 » » ' N o ™ rt> O. , , 5- = 3 3 3' .Í2 O —• 1 rt) 2 " 2 g" • " 2 m O S- < ® n as S £ £ S 5" 5. ° Ü ^ -81 s g 3 w 3 N -t o — • S-S-.B s S . ® o g-^s 3 5 t: ? = 2 - N (t> »9 »9 • 3 CC o o -a 5* 2 ° 5. '£- S S — ~l ET»' 85 3 2 oo P 3.®„ Cu H 71 P . 3 S. I—. I—' O C » S- 3 13 «5-3 g.s-• 3 0 - S ° 0 ¿L Ö ? K sl P 3." ? o 8is. Odlikovan: 1873, 1881. Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na ]>unaji VII., ZicglergaHMe 27. Zastopnik Franc Krüekner. Proti gotovi naročbi se naj točneje i z v r š u j e j o vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi eell ®m®tl® o e C/3 t ! U O M d H H G ci ^ ril •M h CS >7] • M O •4-» Cj M I f zanesljivo kaliva. Velikansko peso, nemško in doinaeo deteljo, vsake vrste trave, ribniški i krompir ill fižol itd. priporoča [to na j- ^ liliji ceni i mm PHHDAN i (31) V LJUBLJANI. ' Poštna naročila se hitro razpošiljajo. [i II I ) ÍI Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani im vollltc»» Mestnem trsu, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Truk6czy]euh firm so: Na l)u-naji dve (in kemičua tovarna), v Gradci (na Štajarskem) ena, pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodec, Z W»Hf«. MARIAaZEU£R| TROPFEN« MURO ECHT BEI APOTHEKER TRNKOCZH' LAIBACH 1 STÜCK zo* katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeli pri vseli boleznih v želodcu in so neprckosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodce, uriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, kri v želode», bitjo srcu, zabasanje, (liste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl. Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite marijaceljske kapljice dobivajo farno v lekarni Trnkdczj-ja < raven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. Cvet zoper trganje (Gicht), je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter rermatizem, trganje po udih, bolečine v l;riži ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo Časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cret zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat j. , . 4 gl. 50 kr. «...jujma . ('¡e ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. Planinski zeliščni sirup krojiti, zn odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, liri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr., 1 tueat 5 gld. Samo ta sirop za 5G kr. je pravi. JW~ Kričistilne krogljice ne smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznili, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj. ž? Zdravila za živino. Stujni za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bo-leznlj.knšlja,pljučnih in vrnthlli bo-lcznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. C1 vet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-licujl vboku,vkriži itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, Izviiijcnjl, tiSčanjl od sedla iu oprave, pri suSlei itd. s kratka pri vseh vnanjlh boleznih in hibnh. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 itekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineSkega srebra in iz medenine najnovejšo oblike, kot m@iilüi% MSbof » v itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da so delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi jo predložil načrt. Staro reči popravim, ter jih v <>{¿-11 ji pozlatim in posrebrim. Čč. gg. naročniki naj mi blagovoli poslati iste nefrankovane (21) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ¡Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!| » a ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije, — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. (32) I Vinko Čamernik, 1 kamnosek v Ljubljani, Parne ulice štev. 9, I (začasna podružnica poleg mesarskega mostu) j prosi prečastito duhovščino za naročila vsega I v njegovo stroko spadajočega j cerkvenega dela in gosp. stavbinske podjetnike za raznotera stavbiiinka tlela. Slavnemu občinstvu priporoča veliko zalogo najokusneje iz različnih marmorjev izdelanih nagrobnih spomenikov po jako nizki ceni. ■_•«»«■..=». j je tudi ravnokar krasno izdelan, nad tri metre visok prostostoječ 3*rnagTol»iii spomenik od kajnahtalskega kararskega in domačega črnega marmorja, dostojen vsakega odlič-njaka. Obljubuje čč. naročnikom po najnižjih cenah in s trpežnim blagom postreči. S spoštovanjem Vinko Čamernik, (3—2) kamnosek. ^ Tuj ci. 2S. marca. Pri Atali&u: And. Gram-povčan, trgovski pomočnik iz Kranja. — liroziner, Tempes, Sciinatz, Volk in Prigelhof,, trgovci, z Dunaja. Pri Slonu: Frančiška Jurca iz Postojine. „THE GRESHAM" i i ,73 za mm v j j Podružnica za Avstrijo: Podružnica za Ogersko: Maj, Giselastrasse 1, i Pešta, Franz-JosefDlatz v hiši društva. št 5 in 6, v hiši društva. frank. 102,840.222-47 19,161.29S'7S 207,158.040'— 50,971.150'— 1.561,757.680'— Društvena aktiva dne 30. junija 1888 .......... Letni dohodki premij in obresti............. Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (1848)......... V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb.......... Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno «lavni zastop v Ljiil>ljaiii (12-4) pri Gvidu Zeschko-tu Tržaška cesta, št. 3. ) Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, lestni trg 10, v velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, Morje za štokadoranje, drat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši, kamniški Portland- in lto-man-ccment, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezna dela. ■ » I* JI. ** t a» H» 5» ■ ■ , kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za leseno cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. Z» |«i«l_«:i-lir«rmr» x (13) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. ¡flifT Tudi se dobiva »mirom sveži dovski mavec (Lengenfelder Gtjps) »a gnojenje polja. Franc Kokalj, sol»ni slikar. Rožne ulice štev. 21 v Ljubljani, se priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu v izvrševanje vsakovrstnega slikanja sob po navadnem in tudi najfinejšem okusu. Dela izvršuje lično in trpežno v mestih, kakor po deželi po prav primerni ceni. (10—9) Zobozdravnik Schweiffei stanuje pri Maliču (hötel Stadt Wien), II. nadstropje št. 23. Ordinira od V210. do '/„L ure zjutraj in od 2. do 5. ure popo-ludne. Ob nedeljah in praznikih od 7a10. do 1. ure. (7) Tonononofl JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO W naznanilo in priporočilo, "^f Preč duhovščini, kakor slavnemu občinstvu izrekam svojo najtoplejšo zahvalo za doslej izkazano nji zaupanje in se priporočam tudi v bodoče za izdelovanje vseh MltlinUl in pozlatarskiii de), ^ kot: prenovljeuja altai-jev, tabernakeljnov, lec, ~ krstnih kamnov in podob. Prenavijara vsake vrste okvire, križeva pota, sv. razpela, svečnike itd. Tudi na novo izgotavljain vsa ta dela v vsakem slogu prav okusno in trpežno, V zalogi imam sv. razpela od 4" do 3', na križu in brez križa, s stojalom in brez stojala, pozlačene, slikane in iz trdega lesa. Kristusi so do 2 čevlja po 2" znarazen, 4, 6, 8, 10, 12" itd. Cofi za svetilnice — za spodaj in 7goraj dobe se od 80 kr. do S gld.. krogle za vrvi pri svetil-nieah in svečnikih, palice za okvire (Goldleisten), slike itd. Vsako delo izdelujem zanesljivo, dobro, in kar mogoče po nizki ceni. (6—5) Franjo Toman, podobar in pozlatar v Ljubljani, sv. Petra cesta it. 4-, v Mayer-jevi hiši. IOOOOOOOOOOOOOOOOOB 3 Jeden šop šagrin - usnja g »d divje koze 9 0 t>i•> V IO po pošti ali železnici proti povzetju. (o—z; a ooooooooooooooooh x Brata Eberl, x X izdelovalca oljnatih barv. flrnežcv, lakov X X in napisov. K X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £ g za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. J II priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse fl K v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot Jt ^ znano reelno fino delo in najnižje cene. y W Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ f^ v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem ^ lanenem oljnatem firneži najfinoje naribane in boljše nego vbo te vrste v prodajalnah. ^ fiV Ocnilco mi ziihtovanje. "Vg xxxxxxxxxxxxxxxxxi Brnsko blago za elegantno spomladansko ali poletno obleko v odrezkih po 310 m, to je 4 vatle vsak kos, za gl. 4.80 iz fine gl. 6.— iz finejšo gl. 7.75 iz izborno fine gl. 10.50 nepresegljivo fine pristne volne, kakor tudi blaio za zgornje suknje, s svilo pretkani „kamgarni", poletno surovo sukno, blago za livrče-je, pralno-pristno sukančno blago, fino in najfinejše črno sukno za salonsko oprave itd. razpošilla proti povzetju izneska kot poštena in solidna znana tovarniška zaloga sukna Siegel-Imliof v Brnu, Pojasnilo: Vsak odrezek je 3 10 m dolg in 130 cm. širok, tedaj popolnoma za-dostujo za popolno moško (15-7) obleko. Tudi se pošilja, kolikor kdo zahteva na metre. Jamči se, da se pošlje blago natanko po izbranem vzorcu. Vzorci gratis in franko. Razprodaja.^! ANTON JENTL, trgovec mariniakturnim blagom, Špitalske ulice št. 6, proda vso svojo zalogo po zopetno znižanih cenah. Piiporoča posebno še raznovrstno jegerndorfsko blago, meliran, kariran in rudeč pristni barhent, tiskane kotone, volnate in svilnate rute, črni in raznobarvni baržun (žamet) za okrašenje obleke, raznovrstne nogevice za gospe in otroke, istotako tudi velllto množino raznovrstnega mnuuiUktur-nogfa. l>ln«*-a. (3—3) ' S 91 i» 9J® »«f m v Ljubljani, Stolni trg št. 6 se priporoča za pr aa.ar©dil©, "•i vsakovrstnih tu- in inozemskih časnikov, teolo-gičnih in drugih del. Diseldorfske oljnate £ barve v tubah. £ Akvarelne barve mokre in suhe. L, -t r ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna grfroljiiatili barv, tirnem in laka v Ljubljani. t £ Pisarna in zaloga: Holmlti drevored