Po«tniisa plačana v gotovini.
itev,11. ^
X!l. leto
V Ljubljani, dne 28. novembra 19B2.
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posnmei ua šieviika 1 Din. — Naročnina mesečno 1 Din. Rokopisi se ne vračajo Neli«ukirs-na pisma se ne spre j «majo. -- Uredništvo in upravntši-. t v Ljubljani. Ši Peierska voj a-niča Telefon štev'. 50*0
Pri raztritiu invalidske zastav v Beogradu.
Invalidsko udruženje je zopet pokazalo svojo disciplino in nastop.
Dne 5. in 6. novembra t. 1. se je zbralo v Beogradu toliko vojnih invalidov, ua se ceni njihovo število okoli 15.000. Vsak se je odzval svoji organizaciji in vsak je smatral za svojo dolžnost prisostvovati veliki manifestaciji in slavnosti, ko prejmejo iz rok našega Najvišjega zaščitnika Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. invalidsko
Beogradske ulice so se napolnile z invalidi, ki so ogledovali mesto. Nekateri so' bili v narodnih nošah, mnogo pa jih je nosilo različna odlikovanja.
V soboto ob 11. uri dopoldne se je vršil v saborni cerkvi svečan parastos i za padle in umrle borce in člane, kate-: rega so se udeležili vsi člani širšega ; in ožjega Središnega odbora, mnogo j drugih invalidov in predstavnikov vla-1 de, občine ter različnih organizacij in
Množice invalidov, zbrane pred tribuno na beograjskem stadionu s prapori posameznih invalidskih organizacij, poslušajo nagovor Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Zastavo kot naše največje priznanje i Po čaščenje.
Invalidi vseh vrst, šepavi, sključen brez udov, slepi, bolni ob palicah in n vozičkih so bili navzoči. Tudi iz drav ske banovine je bil odziv zelo časter Oblastni odbor je že dolgo pripravlja organizacijo svojih članov za odpoto vanje v Beograd in preskrbo tamka. Krajevni odbori pa so prijavili razn
C.?niC’ kater' so se z malimi izjemam udeležili proslave.
‘ rv’ transport se je odpeljal iz Ma ['bora v petek popoldne ob 14.10 : brzo vlakom direktno proti Beogradu V Zidanem mostu sta se jim pridružili voditelja tov. Vuk in Zore iz Ljubljani Üm Sei ne^a^ drugih udeležencev, ker b
DrevelikfTz	skuDina.iz Ljubljani
,	■ . • Ljubljane pa je odpotova
drugi transport v Petek zvečer oh uri z brzovlakom. Za oba transporta s< bili rezerviram posebni vozovi, da so si mogli voziti invalidi skupaj.
Prvi naš mariborski transport je do spel v Beograd okoli 9. ure zjutraj, kei so ga med potjo priklopili v Novski nekemu posebnemu invalidskemu vlaku Drugi ljubljanski transport pa so žt ^ Zagrebu pridružili vsled prevelikega °toka tovarišev iz Primorja, Like ir v^ih delov Hrvatske tudi posebnerm aku, v grm ji so sprejeli še Banjalu-ne in tako so dospeli skupaj v Beo-p, dkoli 10. ure dopoldne, e J ,°^e 80 na beogradskom kolodvori odh nekat:er' dlani našega Oblastnega «oora, ki so že poprej prevzeli v Beo-hran 1>ren°d'8da in Preskrbeli za pre-
st ^ežkim invalidom je bilo dodeljene v sn°^anie v kasarni Vojne akademije Vota?.! mesta, lahkim pa v izpraznjeni Dedim"0'	podoficirske šole
tiosii, JU’ ki je orecei oddaljeno*. Mm
ki je precej oddaljeno*. Mnog n ja turL Va^8ev pa s' 'e naiel° stanov; Po dob* 1,)r'vatno in po hotelih. Prvi da t. ]. „ odu’ t. j. v soboto* 5. novembi obv’p-7° Se nbeleženci odpočili in ni bil (,Zne?a programa.
dr.,,^an Pa so prihajali transporti i n„„g!“ oddaljenih krajev in v sobot
šbo ° ^ 'e 'gra^a na kolodvoru voja Ka godba k sprejemanju.
društev. Navzoči so bili zastopniki Nj. Vel. kralja, načelnik občine in pravoslavni cerkveni vladika, katere je pri vhodu v cerkev oficijelno pozdravil predsednik Sred. odbora, tov. Nedič.
Duhovščina je opravila parastos. Po obredu je svečenik počastil padle borce in vse heroje, ki so se v vojni žrtvovali za osvobojenje in narodno ujedinjenje z lepim*, vznešenim nagovorom na navzoče. Malo pred poldnem je bil parastos končan. Slovenci smo imeli svoje zbirališče v Delavski zbornici, kjer nam je bila pripravljena tudi hrana. Tamkaj so naši tovariši v soboto opoldne pri obedu dobili vsa navodila za slavnost prihodnjega dne.
Popoldne so se razkropili udeleženci v različne dele meta ter si ogledovali zanimivosti. Ob 17. uri pa je imel širši Središni odbor
plenarno sejo,
katere sta se udeležila naša člana širšega Sred. odbora, tov. Štefe in Tomc. Seja se je vršila v prostorih fonda Sv. Djordje.
Prisotni so bili poleg Središnega odbora vsi člani širšega odbora in še ne- -kateri zaslužnejši invalidski sodelavci.
Po 17. uri je otvoril plenarno sejo j predsednik tov. Nedič približno sledeče:
Čast mi je pozdraviti vas v gostoljubnem Beogradu in da sprejemamo vse naše tovariše, ki so v velikem številu dospeli semkaj, kakor so to zaslužili.
Jutri moramo izvršiti velike posle, treba je dostojno proslaviti, kar smo podvzeli. Šele v drugi vrsti nas čaka delo, ki ga imamo istotako izvršiti v dobrobit naših članov. Zato se zavedajte dolžnosti in bodite složni in strpljivi.
Delegat iz Užic se je oglasil in sporočil pozdrave tudi v imenu njihove organizacije. Kljub temu, da je naše vprašanje skrajno slabo in da še vedno dobivamo negativna rešenja, moramo dati prednost sedaj naši proslavi. Doma so mu naročili staviti predlog: Ker je to svečanost, kakršne še ni biio v Ju-I goslaviji, zato ne moremo ob tej priliki
j siliti na dan z našimi zahtevami. Naše I slabo vprašanje naj bo interna stvar j udruženja, zato ga preložimo za drugič, j ko nas Sred. odbor pozove na posebno j sejo.
Tov. Dušan Ilič: O priliki svečanosti moramo čuvati dostojanstvo in govoriti samo smotreno ograničeno. Ni umestno, da premlevamo interne stvari.
Tov. Nedič: Vprašanje za invalidski zakon je moral Sred. odbor ustaviti za potrebo plenuma, ker so Oblastni odbori stavili take predloge. Vprašanje pa je nujno z ozirom ha spremembo vlade, zato ne moremo več čakati.
V slučaju, kot ga zahtevata predgovornika, je potrebno, da se Središni odbor pooblasti, da stavi predloge, kakršne smatra za mogoče.
Tov. Perič: Ljudje so željni, da bi prišli v Beograd, a jim ni mogoče. Oni bi radi marsikaj izjavili, kar jim je ab-soluto potrebno za današnje stanje.
Nujno potrebujejo zboljšanja, zato se ne more več zavlačevati. Načrt so naše organizacije zavrgle, vendar pa v teh razmerah skoro ne more biti boljše. Zato je najbolje, da se brez daljne diskusije pooblasti Središni odbor za ugotovitev in predložitev.
Tov. Nedič je rekel: V svojem imenu častno izjavljam, da bomo naredili za zakon vse, kar je mogoče in plenum naj potem kontrolira.
Oglasil pa se je še tov. Kan iz Sarajeva, ki je poudarjal, da je treba z ozirom na zelo stvarne predloge Oblastnih odborov le poudariti oziroma opozoriti na nekatere točke, ki naj pridejo v načrt, ker ne tangirajo nobenega budžeta, vendar pa so za vojne žrtve velikega pomena. V tem smislu naj se sklene pooblastilo Sred. odboru s tem dodatkom. Plenarna šeja je nato sprejela predlog iz Užic, da se za končno redakcijo in predložitev načrta invalidskega zakona pooblasti Središni odbor, ki mora upoštevati vse stvarne slučaje iz predloga tov. Kana.
Nato je tov. Nedič podal vsa navodila predsednikom Oblastnih odborov, ozir. članom Središnega odbora, kako naj svoje skupine zberejo, vodijo, postavijo na prostoru in v sprevodu. Tudi
Tako je minul dan pred slavnostjo.
V nedeljo, dne 6. novembra so se že j zgodaj zjutraj pripravljale skupine in-I validov na zbirališčih. Z vlaki od raznih strani so dospele šele v nedeljo zjutraj glavne skupine invalidov iz bližnjih krajev.
Število udeležencev se je pokazalo naravnost ogromno.
Središni odbor je izdal vsega skupaj 17.700 legitimacij za vožnjo, vendar pa je 420 invalidov plačalo vožnjo. Če prištevamo še pešce iz okolice in Beograd-čane ter drugo prebivalstvo, lahko cenimo
20.000 udeležencev pri proslavi.
Za hrano je bilo izdanih 22.000 nakaznic in še 75.000 Din v gotovini.
Že od* 6. ure zjutraj so se zbirali invalidi na glavnem* zbirališču- pred pisarnami udruženja v Vidinski ulici. Ob 7. uri je bilo tam okoli 8000 članov.
Naravno je, da se vsi niso mogli zbirati v Vidinski ulici kot je bilo ta prvotno določeno. Oni, ki so stanovali na Dedinju, so imeli zbirališče kar tam. Tudi drugod v različnih delih mesta so bila zbirališča.
Glavna skupina Slovencev se je zbirala pred Delavsko zbornico v Njegu-ševi ulici. Na čelu je nosil tov. Maček zastavo našega Oblastnega odbora, ki smo jo prinesli s seboj; tov. Gosar pa tablo z napisom našega Oblastnega odbora. Za njima je bil nek invalid, ki se je vozil v vozičku, nato pa 4 Blejci v gorenjskih narodnih nošah-
Za temi so sledili naši invalidi in sicer najprej lažji, težki pa posebej 'zadaj, ker so morali med potjo izstopiti, da so se peljali z avtobusi in tramvaji.
Vsi so imeli na prsih trobojnice z napisom: »Dravska banovina«.
Skupine so imele ob strani reditelje, zadaj pa so šli naši bolničarji, ki so bili določeni za slučaj, če bo treba komu pomoči. Bolničarji so nosili na rokah križe ter so imeli s seboj zdravilne pripomočke za prvo silo.
Naša skupina je odšla proti slavnostnemu prostoru okoli 8. ure zjutraj. —
Velikim invalidskim svečanostim v Beogradu je preteklo nedeljo prisostvovalo okrog 15.000 invalidov iz vse Jugoslavije. Slika predstavlja prizor, ko je Nj. Vel. kralj poklonil invalidom prapor v znak zahvale za njihovo žrtvovanje v vojni.
je označil natančen potek in dal vsa druga navodila za slavnost.
Predsedniki Oblastnih odborov so skupno s Središnim odborom podpisali na plenarni seji tudi
spominsko knjigo,
ki jo je Udruženje o priliki slavnosti poklonilo Njegovemu Veličanstvu kralju. Spominska knjiga je lepo umetniško delo.
Pred hotelom Slavija so izstopili težki invalidi, ki so se potem pripeljali z avtobusi in tramvaji do slavnostnega prostora, ostala skupina pa se je počasi pomikala naprej peš po dolgi ulici Svobode ter je okoli pol 10. ure dospela na približno 2 km oddaljeno igrališče športnega kluba Jugoslavija.
Okoli tega prostora se je zbralo že nebroj invalidov, ki so čakali na razpored. Naša skupina je zavila okoli
prostora do južnega vhoda, kjer je vstopala v prostor.
Vojaška godba 2. peš. polka je ves čas dohoda invalidov igrala koračnice. Ob prihodu vsake skupine je zaigrala komad iz dotičnega kraja, tako je tudi nam Slovencem zaigrala koračnico — »Triglav«.
Na ogromnem športnem prostoru so se postavljale došle skupine v čelne skupine proti tribuni, na čelu jim zastave. Naša skupina je bila tik pred tribuno. Ko so prišle vse skupine na prostor, je bila množica nepregledna.
Težki invalidi in civilno prebivalstvo je napolnilo sedeže na tribunah-
Vhod za Njegovo Veličansvo in za druge predstavnike in goste je bil glavni, to je pod tribuno. Nad njim je bila razvita 10 metrov dolga jugoslovenska trobojnica z napisom »Živeo kralj! Živela Jugoslavija!« — Skozi dohod so bili položeni tepihi, in istotako pokrita kraljevska loža ter ozaljšana z venci.
Na več mestih je tvrdka »Philips« montirala mikrofone za oddajo po radiu, kakor tudi zvočnike za prenos. Zvočniki pa so bili postavljeni tudi po vseh glavnih ulicah Beograda, da je moglo občinstvo po celem mestu poslušati potek slavnosti.
Tik pred glavno tribuno je stal zastavonoša z invalidsko zastavo. Okoli nje pa so stali gostje in sicer člani Udruženja francoskih bojevnikov iz solunske fronte, delegati vojnih invalidov carske ruske vojske ter zastopniki vseh humanitarnih in kulturnih društev. Bila je tudi zastava četnikov. Pod tribuno je bil tudi celokupni Središni odbor.
Desno od kraljevske lože so bili na sedežih člani kraljevske vlade. Navzoči sb bili vsi ministri razim min. socijalne politike, g. Ivana Puclja, ki je bil odsoten iz Beograda.
Dalje so bili navzoči predsednik senata g. dr. Pavelič, predsednik narodne skupščine g. dr. Kumanudi, guverner Narodne banke g. Bajloni, predsednik občine beograjske g. Petrovič, nadškof g. Rodič, narodni poslanci, senatorji, delegat Narodne odbrane general v p. g. Milič, odposlanci Udruženja rezervnih oficirjev, admiral v p. g. Priča, odposlanec ministra socijalne politike, načelnik g. Hofmanovič in mnogo drugih odličnih zastopnikov in zastopnic. Levo od kraljevske lože so bili predstavniki zavezniških držav in sicer (Francije, Anglije, Amerike, Italije, Poljske, Čeho-slovaške ter predstavnik ruske emigracije.
Točno ob 10. uri je dospel na prostor maršal dvora, general g. Dimitri-jevič.
Kmalu nato je voditelj slavnosti, član Središnega nadzornega odbora, g.Djur-kovič razglasil skozi mikrofon povelje: »Invalidi, spremite se za doček Njegovog Veličanstva kralja!«
Zaorilt so klici »Živel kralj!«
Glasilo se je drugo povelje: »Vrste naj se pomaknejo nekoliko nazaj!« kar se je izvršilo.
Kmalu pa je zadonelo povelje; — »Mirno!«
Godba je zaigrala državno himno, kape in klobuki so bili naenkrat sneti in skozi glavni vhod je dospelo Njegovo Veličanstvo kralj.
Tisoče klicev je vzklikalo:	»Živio
kralj! Živio Jugoslavija!« Zadovoljno in z dopadajenjem je pozdravljal kralj nekdanje borce iz vseh strani naše prostrane domovine s salutiranjem. Predsednik Središnega odbora tov. Božo Nedič je pozdravil Njegovo Veličanstvo v )menu celokupnega Udruženja vojnih invalidov.
Kralj je stopil v ložo, pred katero sta ^Stala predsednik vlade g. Milan Srskič ter minister Vojske in mornarice
blagoslovitev zastave.
Beogradski episkop g. dr. Vikentije Vujič ob asistenci treh svečenikov je pričel opevati obred. Godba je zaigrala molitev in odpevalo je Prvo beogradsko pevsko društvo.
Nad slavnostni prostor je priletel velik avion Aero-kluba ter ga je parkrat obkrožil.
Po svečani blagoslovitvi sta stopila predsednik Središnega odbora tovariš Nedič in zastavonoša g. Žika Todorovič pred Njegovo Veličanstvo v ložo in mu podala na krožniku zlat žebelj, ki ga je
domovine. Vojni invalidi Jugoslavije so vedno pripravljeni na največje žrtve. Kot verni čuvarji zapuščine hrabrih borcev, padlih za svobodo in ujedinjenje našega naroda, so pripravljeni v vsaki nevarnosti potrditi z delom ljubezen in brezmejno vdanost kralju in domovini.
Vaše Veličanstvo!
Srečni in ponosni, ker so bili do sedaj vedno počaščeni z brižnim prizadevanjem svojega vzvišenega zaščitnika, izkoriščajo vojni veterani to priliko, da še enkrat manifestirajo svojo globoko ljubezen napram Vašemu Veličanstvu.
Tisoči vojnih invalidov, zbrani danes na tej impozantni svečanosti, se zaob-Ijubljajo, da bodo od sedaj, kakor do sedaj, verni čuvarji svojega ljubljenega kralja in svoje domovine Jugoslavije, pripravljeni, da v vsakem trenotku svojo zaobljubo izvedejo z največjimi žrtvami!
Vaše Veličanstvo!
Našo radost in našo ljubezen dele z nami odsotni invalidi, vdove naših hrabro padlih tovarišev in vojne sirote, sto tisoč naših članov, ki v tem trenotku pošiljajo tople molitve k Bogu za dolgo in srečno življenje Vašega Veličanstva in cele Kraljevske Družine! (Živela!)
Večno hvaležni svojemu vzvišenemu zaščitniku za brigo in očetovsko • skrb, hočejo živeti in umreti v verni službi kralju in domovini in izrekajo globoke zahvale Vašemu Veličanstvu za ta visoki dar in za pazljivost, katera je vzbudila srca vseh starih bojevnikov, ki kličejo iz dolbine src:
Naj živi Vaše Veličanstvo!
Živela Jugoslavija!«
Med tem govorom, ko je predsednik izgovoril »zaobljubljamo se!« je mogočna masa navzočih dvignila prste in zaklicala: »Zaobljubljamo se!«
’jCjfovor tov. Nediča je bil burpp aklajmiran.
$#0 ).e Nj. Vel- kralj zapusti) slav-nosM pastor s srčnim pasmeiiom in pozdravljanjem.
Množica mu je prirejala mogočne
ovacije.
Skozi zvočnik se je oglasilo povelje »Mirno! Slavnost se bo še nadaljevala.«
Tov. Nedič je spremljal Nj. Veličanstvo do izhoda.
Ko se je vrnil, mu je čestital predsednik Udruž. ruskih invalidov na odlikovanju, ki so ga deležne jugosloven-ske vojne žrtve.
Tov. Nedič se je prisrčno zahvalil za čestitke, nato pa je nagovoril člane kraljevske vlade sledeče:
»Vaša prevzvišenost! Gospodje člani kraljevske vlade, gospodje poslanci narodnega predstavništva in ostali dragi gosti!
Vojni invalidi Jugoslavije smatrajo kot osebno čast in srečo, ker je ta svečani dan posvetitve naše zastave opravljen z blagoslovom poglavarja pravoslavne cerkve in v navzočnosti ostalih veroizpovedi. Nič .manj niso veseli, ker je ta divna svečanost opravljena v prisotnosti članov kraljevske vlade, ki nas je ob vseh prilikah vpoštevala z veliko hvaležnostjo. Vojni invalidi smatrajo za čast, da se ob tej priliki toplo zahvalijo na pažnji poslancem našega narodnega predstavništva, predstavnikom naše divne vojske, vojaškim odposlancem naših zaveznikov, častništvu,, občini prestolice, ki nam je izkazala srčno gostoljubnost, predstavnikom na-cijonalnih, kulturnih in prosvetnih društev ter ustanov, tiska, in vsem ostalim gostom, kateri so z osebno navzočnostjo poveličali našo redko svečanost in na ta način zopet dokazali svojo ljubezen napram vojnim žrtvam.
Pazljivost, ki nam je ob tej priliki izkazana, naj nam Jio ponos ter nam daje nove moči, da vztrajamo v službi kralja in domovine do konca svojega življenja.
Vojni invalidi Jugoslavije se zave-
dajo težkoč, katere so postavljene proti napredku in preporodu naše domovine. Zavedajo se značaja vseh potreb, ki so po intencijah Nj. Vel. kralja od 6. januarja 1929 podvzete v cilju ureditve naše domovine. Srečni so, ker se usoda domovine nahaja v sigurnih rokah vrhovnega državnega poglavarja in njegovih sodelavcev in vojni invalidi so gotovi, da v vsakem trenotku posvete vse svoje moči v dobrobit kralja in naroda. Oni imajo samo eno željo in ideal, da se dragocena pridobitev, plačana z neštevilnimi žrtvami, obdrži neokrnjena za naše potomce.
Vojni invalidi Jugoslavije so najboljši zastopniki miru, iskreni boritelji za idejo mednarodnega zbližanja, sodelovanja in solidarnosti. Noseči na sebi vse posledice strahote vojne, delujejo že cele decenije — v skupnosti z vojnimi žrtvami drugih držav — na trajni pridobitvi miru med narodi.
Toda na svojo veliko žalost opažajo, da strah vojne še ni odpravljen.
Mi smo bili že nekolikokrat primorani, da obrnemo pažnjo civiliziranega sveta na nevarnosti, ki močno ogrožajo mir v tem delu Evrope. Z raznih strani se neprenehoma vodi odvratna tiha akcija, ki ima za cilj, da v naši zemlji za vsako ceno izzove nemir in prepir. Podprti z eno roko izrodka, napravljajo • sovražniki naše države tajne kartale, skozi katere vedno silijo preko meje Jugoslavije tajne agente in provokatorje, ki se trudijo, da nas , ogroze in napravijo nemire in krvopreiitje.
Polni dela na ojačanju dižave v dobi te težke krize, ob tej priliki pqsyecamo pažnjo pošteni javnosti in treznim jjlu-hovom celega sy;eta na nevarnosti, ki prete miru v Evropi pred glpčjpj 'sovražnikov ngšg dotnoGne.
Nanašajoč se na svojega ljubljenega kralja, kateri jih je vodil do slave sjrozi vse borbe in težke izkušnjave, invalidi voj.ni veterani Jupjsjav^e, ponos jpgo-s|ovenske 'pacij .■ šo pripravljeni na pove žrtve v dobrobit Njegovega y,eli-iMfftf- ifeÄ. PbffidflC djpastjje Ka-
radjordjevičev m pjrospienranje Jugoslavije.
Živijo Nj. Vel. kralj Aleksander L!
Živela Jugoslavija!«
Končno je godba zopet zaigrala državno himno in oficijelni del slavnosti je bil končan.
Po končani slavnosti so se začele takoj grupirati skupine po alfabetnem redu Oblastnih odborov in odkorakale zopet nazaj v mesto.
Povorka je bila nepregledna.
Pod tribuno so stali veliki leseni ščiti za zabijanje žebljev, katerih je bilo nebroj. Posamezni za zabijanje so prišli šele čez par dni na vrsto.
Skozi mesto se je počasi vila povorka mimo mase gledalcev.
Pred našim oddelkom je bila vojaška godba, prva vojaška godba pa je igrala na čelu povorke, kjer so korakali vsi zastavonoše okoli nove invalidske zastave.
Sprevod je šel mimo dvora, kjer so invalidi navdušeno vzklikali »Živel naš kralj! Živela Jugoslavija!« Dalje je zavila povorka po Terazijah proti gledališču in naprej proti Vidinski ulici, kjer je bil razhod. Zadnji oddelki pa so se morali raziti že pred Ratničkim domom, ker je bila ura že pol 15 popoldne.
Nato so se invalidi porazdelili po restavracijah h kosilu.
Popoldne je bil pred kavarno Moskva na Terazijah koncert vojaške godbe, zvečer pa je bila velika razsvetljava z raketi na Kalimegdanu.
Z večernimi vlaki so pričeli bližnji invalidi zopet odhajati domov.
Tudi naši Slovenci so se po večini odpeljali v nedeljo 9. novembra ponoči, ker sta bila zanje pripravljena dva posebna brzovlaka.
Slavnost bo marsikdo obdržal v večnem spominu, ker je bila to največja in najlepša prireditev, kar smo jih doživele jugoslovenske vojne žrtve.
Preskrba volnih žrteh v Grčiji.
blagovolil zabiti v drog zastave. Nato je Njegovo Veličanstvo zavezalo tudi na drog trak z napisom »Ratnim invalidima —- Aleksadar«.
Kralj je izročil zastavo predsedniku Središnega odbora, tov. Božu Nediču, kateri jo je poljubil, nato pa se je kralj obrnil k invalidom in imel sledeči
govor:
Junaki!
Prepojeni z nacionalnimi ideali in vzgojeni v čistem rodoljubju ste pokazali, ko je nastopil usodni čas, kdo da ste. V svoji skromnosti vi ne kažete tega, toda to kažejo vaše težke rane, ki se komaj pregledajo.
Polki in armade, katere so pod vrhovno komando blagopokojnega kralja Petra (živahni klici »Slava mu!«) ter pod mojo vrhovno komando (zopet dolgotrajno navdušeno vzklikanje »Živio kralj! Živela Jugoslavija!«) prinesli slavo srbsko-jugoslovenskega orožja skozi širni celi svet, so vas videli na delu!
Vi ste oni, v katerih rokah je bila za obrambo zemlje in časti vsaka puška smrtonosna.
Predolga so bila leta vojne in samo-odrekanja, preveč je bilo sovražnikov, ki so zahtevali naše nacionalno zasuž-njenje in iztrebljenje, toda obstojala je vaša vera v Boga in uspeh naše pravične stvari, vaša ljubezen napram domovini in vaše zavedanje dolžnosti.
Zato ste brez mrmranja dali moč, kri, očesni vid, sebe.
Dostojno in častno ste bili svoj veliki boj za kralja in očetnjavo. (Dolgotrajni klici »Živio kralj! Živio Jugoslavija!«)
Bili in prebili!
Z milostjo božjo ter silno in izdatno pomočjo svojih velikih zaveznikov (Živio zavezniki!) je srbska vojska ter ju-goslovenski dobrovoljci s svojo vztrajnostjo in hrabrostjo, pri kateri ste vi vedno prednjačili, uspela ustvariti svobodo in ujedinjenje Narodne države, velike in močne nam kraljevine Jugoslavije. (Živela Jugoslavija!)
V	požrtvovanju, s katerim $e je ona ustvarjala, in s kakršnim je treba da je čuvana, ste vi živ pripier in učitelj mlademu pokolenju, a vašjm tovarišerp, katere je neusnjiljena zgodovina prikovala do ujedinjenja na tujo stran, uaj bo najboljše sporočilo in nauk, s kolikim trpljenjem je bilo treba odkupovati okove usode, dokler nisjno došli do tega, da nas ne razdvajajo piti več nobene meje, niti nas ne bodo razdvajale.
t(Tako je; Živio kralj! Živio Jugoslavija!)
S to željo podarim vašemu udruženju kot vrhovni komandant (navdušene pozdravljanje) to zastavo in jo razvijam s prepričanjem, da se bo pod njo vedno negovalo jugoslovensko bratstvo, viteštvo in edinstvo.«
Navdušeno pozdravljanje kar ni hotelo pojenjati, ko je kralj končal svoj govor.
Predsednik Središnega odbora, toy. Nedič, se je obrnil do Nj. Vel. kralja s sledečo
zahvalo:
Vaše Veličanstvo!
Za ta svečani dan, ko iz rok Vašega Veličanstva sprejemajo kot protidar to divno zastavo, znamenje viteške časti in dostojanstva vojni invalidi Jugoslavije, preživljajo najradostnejše trenotke svojega življenja. Oni vidijo v njej najvišje in najlepše priznanje za vse svoje napore in trpljenje za svojo vdano in verno službo kralju in očetnjavi.
Osvobojeni yseh zablod prošlosti, od ujedinjenja, zvezani z nerazdvoj^-nim bratstvom, morejo vojni invalidi Jugoslavije pokazati svoje dosedanje delo, svoje iskreno prizadevanje, da v vsakem trenotku služijo v korist države in njenega vladarja, da se ohranijo dragocene zasluge, plačane s krVjo najboljših izmed nas.
V	prepričanju, da se morejo nadomestiti strašne žrtve vojne samo s složnim delom v miru in da na tem danes sloni bodočnost celega sveta, se s častjo prištevamo med zavedne pijo-nirje novega življenja, katero se pojavlja na poprišču vojnega krvoprelitja. Mi oznanjamo delo, slogo in mir.
Prepričani, da s takim delom ustvarjamo iskrene želje svojega kralja in naroda, ne pozabljamo niti za trenotek na svoje dolžnosti vojakov in branilcev
Tudi Grčija s SVe milijoni prebivalcev ima razmeroma veliko število vojnih žrtev. Njihova preskrba spada v ministrstvo dela in javne pomoči.
Tamkajšnje vojne žrtve imajo dva udruženja; eno je na nacijonalistični podlagi, drugo pa na socijalnih tendencah. Veliko število invalidov je organi-
zirano v drugonavedenem udruženju.
Med vojne žrtve v Grčiji spadajo tudi begunci, ki so morali pribežati iz svoje domovine, ako so utrpeli škodo na zdravju.
Invalidi se dele v 4 kategorije, po katerih prejemajo pokojnino in sicer so 1. kategorija 25% invalidi, 2. katego-
rija 50% invalidi, 3. kategorija 75% invalidi, 4- kategorija pa 100% invalidi.
Pokojnina znaša v 1. kategoriji 650 Drahem, v 2. kategoriji 1200 Drahem, v 3. kategoriji 1800 Drahem, v 4. kategoriji pa 2500 Drahem letno. Vdovske pokojnine so za 25% nižje. Z ozirom na razmere so te pokojnine zelo nezadostne. Po posebnem zakonu so vezani delodajalci zaposliti 10% svojih uslužbencev z vojnimi invalidi. Ker pa se večina prebivalstva peča s kmetijstvom, s tem ni veliko pomaganega. In-validom-kmetom pa se tudi ne more pomagati z dodelitvijo zemlje, ker je ni na razpolago. Vendar pa je bila že mnogim invalidom dodeljena zemlja.
Za zdravljenje invalidov je ustanovljenih nekoliko bolnic ter zdravilišč, posebno za tuberkulozne. Zdravilišči za tuberkulozne sta v Atenah in Solunu, ki sta moderno opremljeni z vsemi tehničnimi in higijeničnimi pripomočki.
Tudi je nekaj invalidskih domov, v katere se sprejemajo v oskrbo invalidi, hi imajo nad 75% delanezmožnosti ter si ne morejo vstvariti nikake eksistence v javnem življenju.
V invalidskih domovih dobivajo hrano, obleko, zdravila in vso potrebno I
oskrbo, zato pa dobivajo za 50% manjšo pokojnino.
Družine teh oskrbovancev pa dobivajo poleg tega ravnotako pokojnino kakor vojne vdove in sirote.
V	invalidskih domovih je približno 7000 invalidov. Po možnosti se tudi v invalidskih domovih zaposlujejo s pletenjem in izdelovanjem krtač itd., toda delo dobe plačano. Imajo tudi več drž. domov, specijelno za vzgojo vojnih sirot, kjer se iste po svojih sposobnostih izobražujejo.
Po končanem učenju se jim preskrbi službe.
Invalidske organizacije imajo svoje sedeže po vseh večjih mestih. V svojih lokalih imajo tudi knjižnice in čitalnice.
V	zadnjem času je mnogo pritožb protezarjev, da so postale njihove proteze slabe in apelirajo na vlado, da temu odpomore.
Vlada je leta 1931 otvorila Državno protezno delavnico, kjer bodo dobivali invalidi v bodoče vse proteze.
Število grških vojnih žrtev znaša:
Invalidov je 2200 s 100%, 9600 s 75%, 17.850 s 50% in 36.200 s 25%,
Vdov je 44.350, polsirot 88.960, popolnih sirot pa 23.000.
Vprašanja in odgovori
Vprašanje K. O. Ptuj. Prosimo, da podaste natančna pojasnila v »Vojnem invalidu«, kako se bo moralo postopati glede nabave novih železniških legitimacij.
Ali bodo veljale še nadalje stare slike ali ne?
Ali bo treba stare legitimacije od-dai s slikami vred ali ne. Ali bo treba sploh legitimacije oddajati, ker to moramo vedeti radi poštnin. Objavite to čim najbolj popularno, tako da bo vsak lajik razumel.	Odbor.
Odgovor. Ker veljajo železniške legitimacije samo za dobo petih let, bo morala večina invalidov, ki so dobili pred 5 leti prve legitimacije, dobiti — nove.
Za vsako legitimacijo bo treba slike ' 'n 10 Din v gotovini, kakor prvotno.
Seveda dotičnim, kateri pa legitimacij nimajo še pet let in imajo v njih še Prazne liste za potrdila ob letu, ni treba novih, temveč bodo dali podaljšati še stare.
Opozarjamo pa, da ako kdo ni dal legitimacijo vsako leto potrditi, da ima
na ta način še od prejšnjih let prazne liste, da dotični listi ne veljajo za prihodnja leta. Vsako leto se vpošteva kot porabljeno, čeprav dotičnik ni dal legitimacijo potrditi in se ni vozil.
Stare legitimacije je treba oddati nazaj in v zameno za staro dobi vsak novo. Slike iz starih legitimacij se lahko iztrgajo.
Invalidom bodo vpoštevali tudi stare slike, iztrgane iz starih legitimacij, ako so še dobro ohranjene.
Tekom meseca decembra lahko Krajevni odbori zberejo legitimacije za obnovitev ali podaljšanje ter jih pošljejo Dravski finančni direkciji v Ljubljani, da jih bodo ob novem letu lahko takoj dobili, ker bo po novem letu najbolj i naval zanje.
Ako bo Dravska finančna direkcija kot običajno tudi letos izdala svoja navodila, jih bomo objavili.
Ako pošiljajo Krajevni odbori legitimacije preko Oblastnega odbora, naj napravijo sezname legitimacij s kopijami ali duplikati, da ostane en izvod ža Oblastni odbor.
Kazni invalidov.
bb&i» iz Celja.
gjÄ-Ä*«
razložimo vsebino točke 7, § 42 ir zakona od leta 1929.
s smH.-°Ckame glasi: >>Ce se kaznt
s smrtjo, robno, zatočenjem ali če gube civilno ali vojaško čast bodis r^šem sodni sodbi, bodisi p0 z5
Invalidski zakon od 4. julija 1929 Žira m mora bazirati na kazenskem konu od 27. januarja 1929.
§ 1 tega kazenskega zakona pr »svekako nihče ne sme biti kazno zaradi dejanja, za katero ni predi zakon, preden je bilo storjeno, po: Kaznovanja«.
V III. poglavju so točno navec rste kazni in minimalno ter maksit Rajanje istih.
1 u vidimo, da robija in zatočen ji rial-6 k’ti krajše od enega leta in stJS+ 0C*	te kazni se pa ]
iaJata v posebnih kazenskih zapc R strogi zapor ne sme biti krajši dru m ne dalji od 5 let. Strogi ze ego enega leta se pa prestaja v eüj1’h kazenskih zavodih.
SI iz. avstrijskih časov imamo mn rac]Caiev’ da 80 bili invalidi kazno^ secev?eža sličnega z ječo par okrr»'; 'n 80 kazni prestali v zap .j, ^9ga sodišča.
Čenju f3 kazen n' nikdar enaka z; lidskih 6r domneva posameznih ir kot 7.4,SUdov. da ic icča še večja ka Podla 06enie krez vsake zakon noveif6, 'n se more v smislu naš kot ef kazenskega zakona smatrat mu \.rog zaP°r> ki pa nikakor ne m oviran pravic invalida.
il je že slučaj, da je invalidsko
dišče osporilo invalidu invalidnino, ker je bil pogojno radi koristoljubja kaznovan, in to vzlic temu, da zadnji odstavek § 68 kazenskega zakona od 1. 1929 pravi: »Ko preteče preskusna doba, za katero je izvršitev kazni določena, pa sodišče ne odredi njene izvršitve, se smatra, da obsojenec niti ni bil obsojen na kazen«.
Resnici na ljubo moramo pa priznati, da je višji invalidski sud na našo pritožbo, ki se je sklicevala na § 68, takoj odredil ponovno sojenje.
Nerazumljivo pa je, zakaj se v nekoliko slučajih ni ugodilo § 90 kazenskega zakona, ki določa: »Po preteku 5 let se na prošnjo osebe, ki je bila kaznovana ozir, prvič obsojena, zbriše udi obsodba z vsemi njenimi zakonitimi Posledicami«.
V interesu naših tovarišev bi bilo, a se naši oblastni odbori in osrednji odbor na merodajnem mestu zavzame, da se bode ta določba kazenskega zakona tudi za invalide upoštevala, ker izrek nekega invalidskega suda, ki se glasi: »če tudi je kazen izbrisana ni izbrisano dejstvo, da je bil invalid kaznovan«, je brez vsake zakonske podlage in naravnost v protislovju z zakonom.
Tragedija invalidske družine v Nariboru.
Dne 12. oktobra t. 1. je na Koroški cesti v Mariboru Ana Viherjeva ustrelila svojega moža-invalida in sebe.
Zakonca Viher Ana in Anton sta živela že kakih 10 let v nesoglasju. Istega dne Zvečer je prišel Anton kot običajno iz delavnice, ki jo je imel kot mizarski mojster.
Povečerjal je, nato pa sta se začela zopet prepirati. - ši0 je za nek večji
dolg. Anton Viher se je začel oblačiti z namenom, da gre v mesto. Ženi menda
tudi iz ljubosumnosti ni bilo všeč, da gre mož ven, ker je bil nekoliko mlajši in je izgledal še mlajši kot je bil. Očitala mu je razne stvari in se razburjala; ker pa se mož ni hotel na to ozirati, je stekla v sobo in vzela s 5 patronami nabit samokres.
Anton Viher ni ničesar opazil ter se je mirno oblačil dalje, ko je naenkrat počil strel. Krogla ga je zadela le v dlan leve roke. Sledil je drugi strel, ki ga je pogodil v desno stran prsi. Viher je bežal na dvorišče in 40 m daleč od hiše se je zgrudil. Krogla mu je obtičala v prsih. Žena še ni mirovala in je tekla za njim ven. Ko ga je našla ležečega v nezavesti, je nastavila samokres še na levo sence in sprožila. Viher je bil nato mrtev.
Ko je videla strašno dejanje, je nato Ana Viher ustrelila še sebe v sence. Strašno dejanje je opazil 6-letni vnuk,
ki je poklical iz delavnice 24-letnega sina imenovanih. Ta ie obvestil policijo ter reševalno postajo, ker je bila Ana Viher še živa. Odpeljali so jo v bolnico, kjer pa je kmalu podlegla.
Pokojni je želo slovel kot dober obrtnik. Zakonca sta imela troje hčera in enega sina, ki so vsi že stari preko 20 let.
Slučaj je vzbudil v Mariboru veliko sočustvovanje.
Pokojni Viher je bil vnet član našega udruženja in je posebno rad pomagal pri kakih naših prireditvah.
Pri pogrebu je bilo opaziti mnogo občinstva in videlo se je, da je bil pokojni obče spoštovan in priljubljen. Dobil je mnogo vencev in šopkov. Tudi Krajevni odbor v Mariboru mu je poklonil venec s trakom. — Naj počiva v miru, preostalim pa naše globoko sožalje.
Naše gibanje.
Zagorje. — Po nalogu komandanta Celj. vojnega okruga br. 30765 od 7. novembra t. 1. obvešča sresko načelstvo v Litiji z dopisom z dne 8. nov. 1932 br. 1990/1 vse vojne invalide v tukajšnji občini, ki posedujejo legitimacije za vožnjo po železnici, sledeče:
Osebe, katere se po invalidskem zakonu smatrajo kot vojni invalidi, imajo brezplačno vožnjo na železnici, kadar jih pristojne oblasti pokličejo na zdravniški pregled, zdravljenje, radi proteze ali drugih ortopedskih sredstev in kadar se od tam vračajo zopet na svoj dom, in to v onem razredu osebnih in brzovlakih, kateri jim pripada po vojaškem činu.
Vsak invalid mora imeti legitimacijo (železniško) z osebno fotografijo, kdor pa je nima, naj isto zahteva od pristojnega vojnega okruga, ker v nasprotnem slučaju bo moral, kadar bo poklican na pregled ali zdravljenje, plačati celo karto za vožnjo.
Invalidska tombola. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru je imel dne 2. oktobra 1932 na Trgu Svobode v Mariboru svojo redno letno dobrodelno tombolo, katera pa je bila letos malo bolj slabo obiskana, kakor običajno. Saj pa tudi ni čuda, ker so razna društva prirejala skozi celo leto vsak mesec tombole. Tako dobiček ni bil tako sijajen, kakor smo računali, akoravno je bil obisk precej lep. Uvi-devati pa seveda moramo, da je povsod kriza, ki jo čutimo vsi. — Navajamo vse one srečne, ki se jim je sreča nasmehnila:	od glavnih je zadela prvo
tombolo Din 3000 v gotovini branjevka Steinacher Ceciiija iz Studencev pri Mariboru, drugo tombolo, šivalni stroj, je zadel kolarski pomočnik Leopold Reisch, kateri je pripomnil: »stroj že imam, samo šivat ne znam«. — Tretjo tombolo, kompletni Radio-aparat, hoče montirati in- poslušati Alojz Kacjan, tkalec iz Ruš, četrto tombolo, moško kolo. Pa je odpeljal Marini Friderik, kmetski sin iz Bezene, peto tombolo, fantovsko kolo, je odpeljal Kozel Franc, železniški delavec iz Goč, šesto tombolo, gramofon s ploščami, ima Anton Berginc iz Maribora, sedmo tombolo, voz premoga, bo rabil za zimo Pertinač Adolf, trgovski pomočnik iz Maribora in osmo tombolo, en voz bukovih drv, bo kuril Legvart Anton, železničar iz Studencev pri Mariboru.
Tudi ostali dobitki, razne športne potrebščine, živila, oblačila in razno, je bilo srečnim v popolno zadovoljstvo, i tako da se je slišalo od množice, da je i invalidska tombola res najboljša in nai- | lepša Prireditev.
Tem potom se Kraj- odbor udruže- [ nja vojnih invalidov v Mariboru celokupnemu občinstvu prav srčno zahvaljuje za udeležbo; zlasti najsrčnejša zahvala vsem dobrotnikom in darovalcem za financijelno in materijelno pomoč in vsem, ki so pokazali sočutje in socijalno umevanje do vojnih žrtev. Priporočamo se v bodoče za pomoč in naklonjenost.
Počastitev žrtev svetovne vojne. V
soboto, dne 29. oktobra 1932 ob 9. uri je Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Mariboru priredil v stolni ; župni cerkvi žalno mašo ali parastos o ! spomin tisočim žrtvam svetovne vojne. : Razen zastopnikov Krajevnega odbora | je prisostvovalo od povabljenih veliko ' število višjih in nižjih oficirjev maribor-
ske garnizije ter sreska načelnika za levi in desni breg, kakor tudi mnogo ostalega občinstva. — Le od članstva in preostalih vojnih žrtev se je opazilo jako majhno udeležbo, zato prosimo v bodoče malo več pietete do preminulih članov in vojnih žrtev.
Ptuj. Tukajšnji »Foto Central« Maks Kores, fotograf, nam je obljubil, da bo delal slike ža legitimacije vojnim invalidom zelo poceni, tako da bo lahko vsak dobil 3 slike za 15 Din. To pa le tedaj, ako bodo prišli po trije in trije skupaj. To se pravi: g. Kores bo slikal po tri naenkrat in ravno radi tega bo slikanje tako poceni. — Zberite se torej po trije in trije in lahko greste kar naravnost k fotografu Koresu Maksu v Ptuj, Prešernova ulica 19, t. j. tam, kjer stoje ob petkih Špeharji pri studencu.
Odbor.
Krajevni odbor UVI v Šoštanju poživlja vse one naročnike, ki imajo naročnino za list »Vojni invalid« na dolgu, da isto do 15. decembra t. 1. poravnajo. Ako tega ne bodo storili, bomo zaostankarje v prihodnji številki pozvali po imenu in jim nato list odpovedali, zaostalo naročnino pa od njih sodnim potom iztirjali.
Oni naročniki pa, ki trdijo, da so list plačali direktno upravi »Vojnega invalida«, naj se pri temu odboru s poštnimi priznanicami izkažejo, ako ne, se jih bo istotako pozvalo po imenu.
Krajevni odbor v Murski Soboti poziva vse one tovariše in tovarišice, ki še niso poravnali članarine in naročnine za list, da to čimprej storijo. Nadalje opozarja vse prizadete, ki še niso prejeli rešenj od invalidskih sodišč, da kakor hitro kdo dobi rešenje, naj se nemudoma zglasi z njim pri tajništvu, ker se je že dostikrat dogodilo, da je bil vsled nevednosti ali napačnega tolmačenja zamujen 15-dnevni prizivni rok. Torej pridite z rešenjem takoj, da vam bo tajnik vse natančno razložil ter po potrebi tudi pravočasno vložil priziv.
Pozivamo sledeče člane, da pridejo po članske knjižice: Vitez Rozalija, Moravci; Mencinger Marija, Pertoča; Horvat .losip, Bogojina; Malačič Marija, Kukeč; Gorčan Marija, Kukeč; Vrečič Ane. Geriča; Hašaj Alojzija, Gederov-ci; Lach Marija. Korovci in Kranjec Rozalija, Gederovci.
Narcčrjpe Ralnega h^a'idb!
riredišni odbor apelira na tovariško pomoč, da bi podpirali njegovo glasilo »Ratni invalid« s teni, da bi sc priglasilo čim več naročnikov. List je pisan v cirilici in deloma v latinici ter prinaša prav zanimive in točne informa-ciie kot centralni organ, ki ima najprej informacije v sedežu prestolice. Okoli -:50 organizacij v ceii državi bi moglo imeti najmanj 74.000 naročnikov.
»Ratni invalid« izhaja tedensko. Našihorganizacij dolžnost je, da ga imajo vse, posamezniki pa, ki čitajo cirilico in lahko utrpe vsaj v obrokih naročnino, naj tudi naroče »Ratnega invalida« preko našega Oblastnega odbora.
Ljudska samepotreč vas vabi k pristopu. Velike važnoj ti za ssak.ga je,, ča je zavarovan za slučaj smrti. Plačila so majhna, ker je društvo namenjeno ravno revnim slojem. Priglasitve spre-iema p jverjenik Stanko Tomc pri Oblastnem odboru udruženja vojnih inn-ralidov v Ljuhbani.
NE POJDIMO MIMO!
Slovenci imamo slavno, obširno ter pomembno zgodovino; saj pa tudi skoro ni naroda, ki bi se bil moral kakor Slovenci boriti s tolikimi težkočami za svoj obstoj, razvoj ter končno za svojo svobodo. Neprecenljivo vrednost in sladkost svobode bi nedvomno še bolj od nas znali ceniti naši predhodniki, ki so trpeli mnogo venomer pod tujim pritiskom; stiskal in tlačil jih je knez in grajščak, vrival jim svoj jezik in šege tuj pohlepnež, osvajal si njih imetje barbar ter tiral v sužnost dečke in deklice kruti Turek. Držati je moral Slovenec v prošlih vekih tako rekoč z levico za plug, z desnico pa za meč in puško, da je branil in ohranil nam naslednikom najboljšo doto — našo lepo, milo1 in sveto slovensko zemljo.
Vsled tega pa ni zgolj lepo in pohvalno, da živi v našem spominu nesmrtno ta njihova presvetla narodna zavest, njih napori in delo, nemalokrat s krvjo oškropljeno, nego dolžnost bodi vsakega zavednega Slovenca, biti tem junakom, značajem in vzorom srčno hvaležen in dosleden. Ker ta zavest gori se ti pomembni dogodki proslavljajo pri nas živo in mnogobrojno; zato zasluge naših prednikov na gospodarskem, prosvetnem in bojnem polju za zlato svobodo žive med nami nesmrtno življenje.
Eden te vrste praznikov se je vršil nedavno na Krškem polju. Spominjal je na velike dogodke pred 360 leti, ko so se naši predniki borili za svojo staro pravdo. Na tisoče in tisoče slovenskih in hrvatskih kmetov je padlo v tej borbi — v borbi za zlato svobodo.
Gostilna pri
SLEPEM JANEZU
se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk.
Ljubljana - Št. Vid
(tramvajska proga)
Kdor začniuje se sam. Podlaga je tujčevi peti!
Ali res ne verujete, da izdeluje
tovarna
Teokarovič, Paračin
najfinejšega sukna iz čiste volne po cenah, ki bodo preprečile uvoz inozemskih izdelkov. Obiščite skladišče tovarne:
Gradišče št. 4.
Na drobno!	Na debelo!
Bržčas je tudi marsikateri invalid dobil te pomenljive članke v svoje roke ter sledil s pažnjo razpravljanju o pomenu pojasnjenim od izvrstnega poročevalca v časopisu. Prežet najboljših utisov je moral biti vsakteri, premotriv-ši izbrane ter vznešene besede raznih častnih in veljavnih govornikov na tem sestanku, v jedru govorečih po večini o vrednosti in lepoti zlate svobode, katera je končno kakor zvezda jutrnica krasno in razveseljivo zasvetila tudi nam Slovencem v naši lepi Jugoslaviji. Kdo pa tudi ne bi ljubil iz srca in duše teh naših v klasju valovečih ravan, kdo se ne bi navdušil za divoto naših bogatih vinskih goric ter šušljajočih zelenih gozdov; kdo bi zamogel brez vneme mimo našega prijaznega, z zlato dušo odličnega slovenskega ljudstva J kdo ne bi zaprisegel zvestobo svoji domači grudi, zaprisegel ohraniti in braniti ta naš biser, čeprav za ceno lastne krvi, V globino slehernega zavednega srca segajoče so osobito besede zaščitnika nas invalidov, g. ministra Ivana Puclja, ki zvene tako vzvišeno in resnično: »Vse dobite na svetu za denar in zlato1, narodne svobode pa ne morete kupiti z denarjem in bogastvom, marveč samo s svežo, vročo krvjo, ki teče na bojnih poljanah.« In kje je vrelo iz ran več te krvi kot ravno v prošli svetovni vojni, Mar ne zrcali iz teh besed g. ministra tako kristalno najboljše in najodličnejše priznanje predvsem našim tovarišem, ki so baš za narodno svobodo prelili svojo srčno kri, samo, da bi bila naša mila domovina oteta in srečna ter bi postal slovenski narod — na svoji zemlji svoj gospod. Odsvit tega priznanja pa pada neoporečno tudi na nas invalide, bivše
FR. ROJ IN A
strugar
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 8 (nasproti hotela Štrukelj).
(zdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, raznovrstna stojala in lestence za električne luči.
Ima v zalogi krogle in kegle za za keglanje in balinanje.
borce, ki smo bili pripravljeni isto tako izkrvaveti za našo očetnjavo in naše osvobojenje. Možu in značaju teh plemenitih idej vsa čast! Ravno to bodi nam revnim invalidom' porok, da še utriplje srce, ki zna in hoče razumeti vse potrebe invalidov-borcev za našo svobodo; da se hoče ublažiti trd položaj zlasti onih nekaterih, ki so se jim pravice in pokojnine brezvestno črtale. V zameno za naše zasluge in žrtve za domovino in svobodo nas vseh pa ne tirjamo bogastva — o ne. Prosimo le zaščite in potrebnega kruha.
Smešnice
Prijatelj mladega zakonskega para občuduje dete: »Komu pa je prav za prav vaš mali podoben?«
Ponosni oče: »Nos ima po meni, oči po moji ženi, glas pa tak kakor hupa našega avtomobila.«
*
Žena: »No, kako je bilo na gostiji?« Mož: »E, ko bi bila juha tako slana
FAB ANI & 3UR30VEC
Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 5
I VELIKR ZALOGA I
I suknenega blaga za moške in žen-I ske obleke Lepa izbira svilenih I
■ ______rut in žepnih šerp.___ |
I Krojači in šivilije, pišite po vzorce! I
Vabimo Vas,
oblecite se pri naši
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin.
Za mal denar — irenchcoate,
suknje, obleke, perilo in drugo.
A. PRESKER
Ljuhiiarca, Sv. Pe^ra c. 14
kot vino, a vino tako staro kot gos, a gos tako debela kot gospodinja — bi bilo morebiti dobro ...«
*
Učitelj: »No, Janezek, kaj z gosko, katero mi je mislil poslati tvoj oče?«
Janezek: »Zdi se mi, da je ozdravela in začela znova zobati...«
*
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Fricko Juvan, Kolodvorska ul 35. Tiska tiskarna „Slovenija“ v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.
Vojni tovariši in invalidi obiskujte prilikom svojih izletov
gostilno
JANKO CIRMAN
MEDNO
kjer se točijo pristna štajerska in dolenjska vina — gorka in mrzla jedila vedno na razpolago.
Benedikt Satler
LJUBLJANA — MOSTE
Pokopališka ulica 5
izdeluje vsakovrstne kipe. relijefe, portrete po lastnih ali danih načrtih ter izvršuje vsa v kiparsko stroko spadajoča dela. — Modeli svetnikov za zvonolivarne. Cene zmerne. Za strokovnjaško izvršitev jamči.
LECjAT — špecerija — delikatesa — zajutrkovalnica Ljubljana — Miklošičeva cesta štev. 28
fCsVel» dnevno sveža iz lastne novodobne pražarne
Dr. Pirčeva sladna kava
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vase otroke.
Vojni tovariši in invalidi!
Priporoča se tvrdka damskih slamnikov in klobukov
Cecilija Bricelj, Ljubljana
Križevniška ulica št. 2 in Vodnikov trg (stolnica)
Vam nudi dobro blago po najnižjih cenah. Sprejemajo se popravila in barvanje vseh vrst klobukov,