Vsem pionirjem ,
in še posebej
Timovim nagrajencem

.■Prepustimo besedo kar Šparovčku. Takole pravi: »Res hudo žal mi je,
vendar mi, dragi, Timovci, niste preveč radi pomagali v tem, da bi mi našli-
nekaj novih tovarišev šparovčkov. Uredništvo Tima je v peti številki vaše
revije objavilo mojo željo, da bi nam poslali načrte in predloge za nove
obljke hranilnikov. Uredništvo Tima in Mestna hranilnica Ljubljane sta mi
zagotovila, da bosta nagrad>la najboljše predloge, jaz'sam pa sem se pošteno
veselil,- da se bo pričela moja osebnost pojavljati tudi v drugih oblikah. No,
le poglejte, kako žalosten je bil vaš odziv. Le štiri predloge smo prejeli.
Pečnik Fanika iz Sevnice ob Savi je poslala predlog za hranilnik v obliki
žabice, Koščak Lojze iz Žalne pri Grosupljem bi želel imeti hranilnik kot
velik votel dinar, prejeli smo tudi pismo iz Hruševice na Krasu,, v katerem

hranilnik v obliki avtomobila. Najboljši predlog je poslal Miran Rijavec iz
Ajdovščine, ki je podrobno narisal, kako naj izdelamo hranilnik \v Obliki-
knjige.' ■ '

Predlogov je to^ej veliko premalo, da bi mogli povabiti pionirje, ki bi
nam pomagali določiti najboljšega med njimi. Zato smo se‘odločili, da nagra¬
dimo , vse štiri. Timovce, ki so pokazali zanimanje in skušali pomagati pri
iskanju novih oblik šparovčkov. Vsak Od pjih bo prejel nagr-ado po pošti.

Sicer pa varh vsem skupgj želim prijetne počifnice in upam, da je
večina od vas sledila zgledom mojih prijateljev, o katerih ste brali v Timu.«

Špar o v ček bi rad dobil tovariše!

nam eden od Timovčev, ki žal ni poslal svojega imena, pošilja načrt za

Vaš Sparovček

t

Revija za tehnično in znanstveno
dejavnost mladine

IZDAJA REVIJA »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA« — DIREKTOR IVAN
SPOL AR — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK
DUŠAN KRALJ — REVIJA IZHAJA DESETKRAT LETNO — LETNA
NAROČNINA 600 DIN — NASLOV: TIM, LJUBLJANA, LEPI POT 6
— TEKOČI RAČUN 600-18-603-177 — TISK IN KLIŠEJI TISKARNA
»JOŽE MOŠKRIC«

Dragi naročniki TIM-a

Dvojna, deveta in deseta števil¬
ka TIM-a, ki jo imate pred seboj,
je poslednja v prvem letniku naše
revije. Prepričani smo, da ste bili
s tem prvini letnikom zadovoljni
in da ste ob prebiranju ter ure¬
sničevanju zamisli, ki smo jih ob¬
javili v reviji, našli marsikaj kor
ristnega, zanimivega, uporabnega
in prijetnega.

Na začetku izdajanja smo mo¬
rali kajpak premagati vrsto težav,
kar ste morda opazili predvsem v
nerednem izhajanju TIM-a. Te
začetne težave pa smo končno ven¬
darle prebrodili, nadomestili za¬
mujeno ter uspešno zaključili
prvi letnik. Naročnikom se ob tej
priliki zahvaljujemo, da so vse to
sprejeli z razumevanjem. Sicer pa,
kaj bi govorili o teh stvareh; vsak
začetek je vendar težak.

Sedaj smo, kot pravijo — na
konju! Iz številrtih pisem ter vpra¬

šanj bralcev in naročnikov smo se
prepričali, da ste z revijo TIM za¬
dovoljni. Vemo tudi, kaj želite in
kaj pričakujete od nje. Uredništvo
si bo prizadevalo, da bo v čim večji
meri ustreglo vsem vašim željam.
Zato bomo v reviji objavljali samo
take članke in načrte, ki vam bodo
najbolj koristili pri delu v šoli ter
vas razvedrili v prostem času
doma.

Seveda bo revija TIM tudi v
prihodnjem šolskem letu redno iz¬
hajala. Predvsem želimo, da bi jo
v naslednjem letu še bolj približali
širokemu krogu pionirjev in mla¬
dine. Prva številka drugega letni¬
ka TIM-a vas bo čakala že na za¬
četku šolskega leta. Dobili jo boste
takoj prvi dan, ko pridete po po¬
čitnicah v šolo. Kar oglasite se pri
svojem poverjeniku, pa vam jo bo
izročil. Zato vam priporočamo, da
se že ob koncu letošnjega šolske-

198

iPiHiTHE npiiTs

ga leta naročite na revijo ter si
tako zagotovite celoten letnik 1963-
64. Naročila sprejemajo poverjeni¬
ki in prav na osnovi njihovih za¬
htev bomo tudi določili naklado
naslednjega letnika TIM-a. Revijo
priporočajte tudi svojim prijate¬
ljem, sošolcem in znancem, da jo
bodo lahko pravočasno naročili.

Ob koncu vam želimo, da bi pri¬
jetno preživeli počitnice, da bi vi¬
deli ter izvedeli veliko novfcga, se
prijetno zabavali ter se zdravi in
spočiti vrnili na delo v šolo.

Uredništvo in uprava

V zadevi »ZD«

Med številnimi odgovori, ki
smo jih prejeli na našo na¬
gradno uganko, objavljeno v
7. številki letošnjega letnika
TIM-a, je bil žreb naklonjen
naslednjim desetim »znanstve¬
nim detektivom«:

Ireni Tartelj iz Tešanovcev,
Borisu Zajcu iz Izole, Bojanu
Novaku iz Ljubljane, Tomažu
Podpečanu iz Kamnika, Anici
Kotnik iz Čečovja, Tonetu Ce¬
rarju iz Ljubljane, Nadi Šmon
iz Domžal, Jožetu Božiču iž
Trbovelj; Janezu Knezu iz Tr¬
žišča in Slavku Staretu iz
Koprivnika.

Vsakemu nagrajencu bomo
po pošti poslali lepo knjigo!

Mlinsko kolo

Mnogi ste se že igrali z mlinskim
ali vodnim kolesom, ki ste ga sami
izdelali. Večji plutovinasti zamašek,
ki ga nataknemo na pletilno iglo kot
os, predstavlja preprosto telo kolesa,
v katerega vtaknemo tenke lesene
ploščice, ki jih na eni strani priostri¬
mo, da jih lažje zataknemo v pluto¬
vinasti zamašek. Pri izdelavi dveh
' stranskih nosilcev mlinskega kolesa
se ravnamo po velikosti samega ko¬
lesa. Takšno preprosto mlinsko kolo,
ki ga vsakdo lahko izdela v pol ure,
prikazuje slika 1.

Opisati pa hočemo tudi izdelavo
nekoliko večjega mlinskega kolesa,
ki bo lahko poganjal ali dinamo od
kolesa, ali pa kaj podobnega. Predno
se lotimo izdelave, moramo poiskati
primeren potok in mesto, kjer bomo
kolo postavili. Na izbranem mestu
mora biti struga potoka široka 40 cm,
voda pa globoka najmanj 10 cm. Če
je struga širša, jo bomo zožili z ilo¬
vico in zemljo.

Iz 1,5 do 2 cm debele deske iz-
žagamo z žago rezljačo dve stranski
plošči (S) s premerdm 40 cm. Plošči
na sredini prevrtamo oziroma izža-
gamo luknjo s premerom 3 cm. Pri¬
pravimo si še osem deščic — lopatic

SPRETNE ROKE

199

kolesa, ki jih izžagamo iz lem de¬
bele deske. ' Velikost lopatic znaša
30 X12 cm. Te lopatice (B) namesti¬
mo med okrogli stranici v enaki raz¬
dalji drugo od druge. V središčno
luknjo vtaknemo okroglo leseno pa¬
lico (W) s premerom 3 cm in dolgo
okoli 90 cm, ki predstavlja os mlin¬
skega kolesa. Na eni strani kolesa
pustimo os nekoliko daljšo ter na tej
strani zabijemo dva žeblja (D), dolga
7 do 8 cm in to 'tako, da sta drug od
drugega oddaljena 5 cm. Na konceh
osi zabijemo po en močnejši žebelj

(N), ki služi za lažjo namestitev ko¬
lesa na stranska nosilca (Li). Stran¬
ska nosilca pa izdelamo iz 2 cm de¬
bele letve ter ju na eni strani pri-

200

SPRETNE ROKE

ostrimo, na nasprotni strani pa izža-
gamo trioglati utor. To je ležišče za
os kolesa. Stranska nosilca zabijemo
na obeh bregovih potoka in sicčr
toliko globoko, da je -kolo trdno na¬
meščeno med njima in da le^to sega
najmanj 5 cm globoko v strugo po¬
toka.

Kot je razvidno iz slike 2 in 3,
poganja naše kolo dve stopi — kla¬
divci, ki tolčeta po nakovalcih. Za
premikanje stopinih kladivc skrbita
dva, pravokotno drug na .drugega V
os kolesa zabita žeblja ^(D). Držaja
(H) kladivca, ki sta nameščena na
železni osi (T), izdelamo iz letve s

presekom 1,5 X 2 cm. Za kladivca
(K) pa uporabimo primerna vijaka
s štirioglatima glavama in ju z ma¬
ticama utrdimo na držajih. Držaja
kladivc na nasprotni strani 4 cm
pred koncem prevrtamo s svedrom
enakega premera kot je os (T). Za
primerno razdaljo med kladivcema
..skrbi leseno tuljavno telo od su¬
kanca (Z), dolgo 3 cm. Stopi sta na¬
meščeni na dveh stranskih nosilcih
(L»), ki ju izdelamo na podoben na¬
čin kot nosilca za kolo, le da sta
precej manjša. Ker sta stopi precej
težki in da ne bi dvignili os iz ležišč
na nosilcih, skrbita dve kovinski plo-

!

SPRETNE ROKE

201

ščici, ki ju s po dvema žebljičkoma
pribijemo nad os. Iz primerno debele
okrogle palice izrežemo dve nako¬
vali, ki ju v zemljo zabijemo pod
kladivcema.

Naše vodno kolo je tako veliko
in njegova moč takšna, da nam
lahko poganja še kaj drugega kot
samo stope. Slika 4 kaže, kako preko
na osi nameščene ročice (1), premika
dva žagarja, ki žagata hlod. Dele 4
in 5 izžagamo z žago režij ačo iz ve¬
zane plošče debeline 5 do 10mm, kar
je odvisno od velikosti žagarjev. Del
6 (roke pod laktmi in žaga) izžagamo
iz tanjše vezane plošče (3 mm) in jih
med seboj premično spojimo z vijaki
(na sliki 5 desno je prikazano spa¬
janje premičnih delov). V enega od
delov 5 izvrtamo luknjo, v katero
vstavimo žico (7), ki jo na drugi
strani zakrivimo, na nasprotni strani
pa izdelamo ušesce. Stojalo (8) sesta¬
vimo iz tankih letvic in ga pritrdimo
na leseni podstavek (10). Tja pritr¬
dimo tudi oba žagarja. V hlod (9) na
stojalu napravimo z žago zarezo do
polovice, po kateri bo tekla žaga (16).

Bri izdelavi žagarjev si pomagaj¬
mo z mrežo, kot nam to pokaže
slika 5. Ne bo odveč, če bomo naša
žagarja primerno obarvali z oljna¬
timi laki, da ju zaščitimo pred vlago.
Na podoben način lahko izdelamo
tudi druge premakljive like. ,

Če Smo se odločili, da bo mlinsko
kolo poganjalo dinamo od kolesa

(slika 6), potem mora le-to meriti
v premeru najmanj 60 cm, medtem
ko morajo biti lopatice široke 35 cm.
Seveda bo to kolo lahko poganjala
le primerno globoka in hitro tekoča
voda.

Na že opisano, toda večje mlinsko
kolo, moramo pritrditi z vijaki še
dodatno žlebasto kolo (A). Iz vezane
plošče debeline 5 mm izžagamo dve
okrogli plošči s premerom 40 cm in
eho s premerom 39 cm. Vse tri plošče
meil seboj spojimo z žeblji, tako da
je plošča z manjšim premerom na
sredi. V žleb dobljenega kolesa (A)
vstavimo okroglo pogonsko jermc-
nico,-debelo 5 mm (usnje ali pla¬
stika)!

202

SPRETNE ROKE

Za pogon dinama potrebujemo še
prenosnik vrtljajev, ki ga postavimo
skupaj z dinamo na desko (E), po¬
stavljeno med oba brega potoka.
Prenosnik je sestavljen iz manjšega
žlebastega kolesa (B) s premerom
4  cm, sestavljeno tako, kot večje žle-
basto kolo (A), ki ga nepremakljivo
pritrdimo na 2 cm debelo leseno kolo
(C) s premerom 12 cm. Za os upora¬
bimo 8 mm vijak dolžine 6 cm. Os
namestimo med dvema železnima
kotnikoma — nosilcema (D), ki ju
z dvema vijakoma pritrdimo na
desko. Dinamo (F) pa skupaj, z drža¬
lom pritrdimo na trikotno izobliko¬
vani nosilec (G) iz primerno debe¬
lega in močnega ploščatega železa.
Dinamo privijemo na nosilec tako,
da kolesce tesno sede na rob kolesa
C, ki ga preoblečemo z gumo (npr.
od stare zračnice od kolesa). Na

Motorni čoln

Tehnologija materiala je zelo važ¬
na tehnična panoga. V zadnjih letih
je izredno napredovala in dala 'in¬
dustriji celo vrsto novih snovi. Mar¬
sikatera med njimi je uspešno za¬
menjala klasične materiale.

Tehniškim panogam sledijo mo¬
delarji, ki pa danes v glavnem še
vedno uporabljajo iste konstrukcij¬
ske materiale kot pred desetletji. Za
nekatere nove snovi morda zares
velja, da za modelarstvo niso pri¬
merne, toda polivinil in stiropor sta
nedvomno izjema. Še posebej poli¬
vinila imamo pri nas dovolj na raz¬
polago.

Zato smo za naše konstruktorje
pripravili model motornega čolna,
zgrajenega iz 1 mm polivinilne fo¬
lije. Prednosti oblikovanja modela
iz polivinila so naslednje:

Po istem modelu lahko izobliku¬
jemo. poljubno število enakih mo¬
delov; .

deski montirane dele »električne
centrale« prebarvamo z oljnatim
lakom.

Pri velikih mlinskih kolesih pa¬
da voda na lopatice, ki imajo ob¬
liko celic (slika 7). Pri tem se celice
napolnijo z 1  vodo, izpraznijo pa se,
brž ko pridejo v najnižji položaj. Pri
takih kolesih voda ne deluje samo
s silo padca, ampak tudi s težo. Se¬
veda moramo za pogon takih koles
speljati vodo od jeza po koritu do
najboljšega mesta nad kolesom, tako
da opravi voda maksimalno delo.
Takšno kolo lahko izdelamo v mi¬
niaturi — slika 8 — tako da med
stranski plošči kolesa s pomočjo treh
deščic izoblikujemo korčasto lopa¬
tico. Kolo postavimo pod manjši slap
ali pa vodo speljemo nad kolo s po¬
močjo žleba.

korito čolna je popolnoma ne¬
propustno za vodo;

. površinska obdelava je odveč, saj
je površina polivinila že gladka in
obarvana.

Glavna pomanjkljivost takšnih
modelov pa je, da jih moramo od¬
tisniti pri pravilni temperaturi, ki ne
sme biti ne previsoka ne prenizka.
Če odtisnemo premalo segret polivi¬
nil, se nam na vročem soncu zvije,
če . pa polivinil predolgo segrevamo,
ga lahko prežgemo.

Segrevanje v vroči, vodi ni pri¬
merno, ker. se material premalo se¬
greje. Zato ga segrevamo nad kuhal¬
nikom. Pri tem ga stalno premikamo,
tako, da se povsod enakomerno se¬
greje. Lesen okvir s pribito polivi-
nilno folijo držimo 5 do 10 cm nad
kuhalnikom. Ko se . folija toliko
zmehča, da se rahlo pobesi navzdol,,
in ko zaduhamo značilni vonj polivi-
nila, je tempera!ura pravilna. Tedaj

SPRETNE. ROKE

203

j/^c  /

hitro stisnemo model v ustrezno od¬
prtino in počakamo, da se polivinil
ohladi. Da so hitreje ohladi, si po¬
magamo z mokro krpo ali gobo, s
katero zmočimo nastali odtisek.

Naš motorni čoln bo na pogon z
elektromotorčkom, ki ga napajamo
s 4,5-voltno baterijo. Celotni čoln je
sestavljen iz osmih delov in nekaj
okrasnih dodatkov. Glavni deli so
korito čolna, paluba, kabina in ohiš¬
je Za baterijo. Te dele moramo od¬
tisniti, ostale pa izrežemo iz polivi¬
nila ali vezane plošče.

Začnimo najprej s koritom čolna
(1). Za model potrebujemo obliko.
'To si lahko izdelamo iz lesa ali pa
iz mavca. Za oblikovanje iz lesa je
seveda najboljša lipovina. Tisti, ki
nima dovolj orodja, se bo lotil rajši
oblikovanja iz mavca (sl. 1). Vzame¬
mo 8—10 mm debelo vezano ploščo,
veliko 20 X 45 cm. Na sredino te plo-

204

SPRETNE ROKE

šče narišemo po načrtu obliko pa¬
lube čolna, ki jo nato pazljivo izža-
gamo (A). Zunanji del spravimo, ker
ga bomo potrebovali kasneje.

V srednji del zabijemo nekaj” žeb¬
ljičkov dolgih okoli 20 mm in z ve¬
likimi glavicami. Zabijemo jih tako,

da gledajo iz lesa še kakih 10 do
15 mm (B). Potrebujemo jih zaj;o, da
dobro drže mavec, ki ga bomo nalili
na deščico. Naslednje naše delo je,
da okoli palube pribijemo 5 cm širok
trak lepenke (C), tako da dobimo
prostor, v katerega nalijemo gosto

1

SPRETNE ROKE

^05

tekoč mavec (D). Ko se mavec strdi,
ga začnemo oblikovati s starim no¬
žem.

Da bo oblika čolna pravilna, si
pomagamo s preseki, ki so podani
v načrtu. Preseke izrežemo iz 4 mm
vezane plošče in jih pri. obdelavi

primerjamo z obdelanim koritom
(E), Ko mavec točno izdelamo, ga
še zgladimo in naš model je gotov.
Sedaj vzamemo zunanji del in odpr¬
tino V’njem tako obdelamo 'in zgla¬
dimo, da nastane med njim in mo¬
delom čolna špranja, široka okoli

2C6

SPRETNE ROKE

\ . ,/ \

2 mm (F). Sedaj lahko pričnemo z
odtiskanjem polivinila.

Na sliki 2 vidimo postopek, kako
odtisnemo polivinilno folijo. Slednjo
pribijemo z žebljički na zunanji del
okvirja, iz katerega smo izžagali ob¬
liko čolna. Paziti moramo, da nam
ne poči. Nad kuhalnikom jo segreva¬
mo in ko je folija mehka, pritisnemo
vanjo model. Počakamo, da se poli¬
vinil ohladi, izvlečemo model, popu¬
limo žebljičke in obrežemo odtisnje¬
no korito čolna. Zaradi trdnosti pu¬
stimo 3 do 4 mm roba.

S tem smo dobili prvi in glavni
del našega čolna. Na enak način iz¬
delamo še palubo (2) in vanjo odtis¬
nemo odprtino, katere velikost je
podana v načrtu. Prav tako izdela¬
mo tudi kabino (3). Pri kabini zadnjo
stran izrežemo, tako da lahko vloži¬
mo baterije. Za baterije odtisnemo
ohišje (7) na ta način, da iz vezane
plošče, debele 8 do 10 mm, izrežemo
obris baterije in preko baterije odtis¬
nemo polivinilno folijo. Za kontakte
nam lahko služijo torbarske zakovi¬

ce. Pritrdimo jih tako, da se pol ba¬
terije dotika ene zakovice (slika 3).
Na zakovice kasneje prieinimo žico
za vezo do motorja. Izrežemo še stre¬
ho kabine (4), oba dela za jambor

I

SPRETNE ROKE

207

i

(5, 6), vložek za pritrditev motorja
(8) in pričnemo s sestavljanjem. Za
lepljenje uporabljamo lepilo »Ju-
fix«. Kako model sestavljamo, vidi¬
mo na sliki 4.

Najprej na zadnjo stranico v ko¬
ritu čolna z notranje strani vlepimo
vložek za pritrditev motorčka. Vlo¬
žek je iz 4 mm vezane plošče. Nato
prilepimo krov. Nalepimo še kabino
ter streho in čoln je gotov. S'škar¬
jami še poravnamo rob čolna in nanj
nalepimo po dolgem prerezano po-
livinilno cev s premerom 3 mm
(slika 5). Za konec prilepimo še jam¬
bor in razne okrase po svojem oku¬
su. Okna izrežemo iz polivinila, ali
pa tudi iz filma.

Čoln naj se suši vsaj dve uri, da
se lepilo dobro strdi, potem pa lahko
privijemo motorček in ga zvežemo
preko stikala z baterijo. S tem je
naš čoln že pripravljen za vožnjo.

Udomačimo si čmrlje

Čmrlje prav gotovo vsi poznate. Vso
pomlad in poletje do jesenskega! mraza
brenčijo in letajo s cveta na cvet, na¬
birajo cvetni prah ter spotoma oprašu¬
jejo cvetove. Gnezda si grade v zemlji,

toda pošteno se boste morali potruditi,
če jih boste hoteli najti. Skrbno skrita
so na travnikih in njivah.

Ker se čmrlji hitro privadijo gnezdu,
jim lahko pripravimo novo domovanje,
tako da jih vsak dan opazujemo.

Najprej izdelajmo majhen lesen za¬
bojček. Ce bo 12 do 15 cm dolg, 8 do
10 cm širok in 7 do 9 cm visok, se bodo
čmrlji v njem dobro počutili. Spredaj
izžagamo vhod, ki naj bo 2 X 2 cm velika
odprtina. V zabojček dajmo seno, suhi
mah ali pa kar vrečevino. Hišico za
čmrlje lahko obesimo na vrtu na drevo,
ali pa jo postavimo na okno ali balkon.
Čmrlje nalovimo šele tedaj, ko bo do¬
movanje zanje pripravljeno. Lovimo jih
lahko z metuljnico, ali pa kar s škatlico
za vžigalice. Ko se čmrlj ustavi na cvetu,
se mu z odprto narobe obrnjeno škatlico
tiho in previdno približamo. Ko tiči pod
škatlico, jo urno zapremo. Doma damo
čmrlje v hišico, vhod pa zapremo z vato
ali cunjico. Nekaj dni jim novega doma
ne odprimo, da se bodo nanj navadili.
Nato pa jih kar spustimo. Vse poletje
se bodo vračali v svojo hišico. Jeseni
čmrlji poginejo, zimo prežive le matice,
ki spomladi poskrbe za nov zarod. Le-te
pa si bodo že našle varen kotiček, kjer
bodo prezimile. Ce matica ne bo ostala
čez zimo v hišici, si bomo pač naslednjo
pomlad Čmrlje znova nalovili.

208

SPRETNE ROKE

Kegljišče

Mnogokrat ne najdemo v naši
okolici dovolj velikega prostora, da
bi si uredili primerno dolgo progo
za navadno kegljišče. Pomagamo si
tako, da si zgradimo tako imenova¬
no rusko kegljišče. Krogla za podi¬
ranje kegljev je pri tem obešena na
vrvici in visi točno nad sredino pod¬
stavka, na katerem so razvrščeni
keglji.

Prednost takega keljišča je v
tem, da ga lahko postavimo v sobi
ali pa na prostem. Z malo dobre vo¬
lje ga denimo pripravimo tudi na
taborjenju, iz materiala, ki nam je
na razpolago v okolici (les, okrogle
palice in podobno). Če igramo v so¬
bi, moramo v strop pritrditi kavelj,

na katerega privežemo vrvico. Ker
pa je omet na stropu preslab, da bi
sam držal kljukico, si najprej pri¬
pravimo podlogo. Potrebujemo smre¬
kov ali lipov vložek kvadratne ob¬
like (stranica kvadrata naj meri pri¬
bližno 2 do 3 crii). Debel naj bo do
2 cm. Z dna mu 'posnamemo stranice,
tako da je zgornja stranica kvadrata
za 5 mm krajša od spodnje, V sredo
manjšega kvadrata zabijemo tanjši,
15 mm dolg žebelj, ki naj sega kakih

5 mm v les (slika 1). Na stropu nato
označimo mesto, kjer bomo pritrdili
kavelj. Točno na sredino položimo
pripravljeni kvader in ob njem za-

Slika 2.

rišemo na strop po vseh štirih stra¬
nicah. Sedaj vzamemo sekač ali iz¬
vijač, ki mu kovinski del gleda do
dna ročaja (v nasprotnem primeru
bomo verjetno polomili ročaj izvija¬
ča) in po narisanem kvadratu izse¬
kamo omet kakih 2,5 mm globoko.

Pri izsekavanju naprosimo neko¬
ga, da nam drži pod odprtino star,
navzgor obrnjen, odprt dežnik, ki
nam bo prestregel izdolben omet.
Tako odpade nepotrebno čiščenje tal.
V nastalo odprtino pomerimo naš
leseni vložek in jo enakomerno ši-

SPRETNE ROKE

209

rimo toliko časa, da ga z lahkoto po¬
stavimo vanjo. Nato leseni vložek
potopimo v vodo in ga pustimo, da
se dobro namoči. Tudi luknjo v stro¬
pu dobro ovlažimo. Pripravimo si ne
pretrdo mavčevo kašo, zapolnimo
mokro odprtino v stropu in vtisnemo
lesen vložek, tako da samo žebelj
gleda iz stropa. Odvečni, izstisnjeni
mavec prestrežemo,. z njim lepo za¬
mažemo. še morebitne špranje med
ometom in vložkom ter izgladirpo
površino pod vložkom z ravnino
stropa. Ko se v nekaj urah mavec
posuši, izderemo žebelj in v nastalo
odprtino zabijemo ali zavijemo klju¬
kico.

Pri betonskem stropu si pomaga¬
mo s plastičnim vložkom, kupljenim
v trgovini. V beton zavrtamo luknjo,
enako premeru vložka, zabijemo va¬
njo vložek in ko privijemo kljukico,
pritisne slednja vložek ob steno
luknje, da ne more izpasti.

Kadar pa gradimo -kegljišče na
prostem, lahko uporabimo kot no¬
silec .vrvice dovolj močno vejo dre¬
vesa, ki pa naj bo okoli 2 m od tal.
Lahko pa si tudi sami postavimo no¬
silno letev, na katero potem obesi¬
mo kroglo. Potrebujemo močnejši
kol, dolg 2,5 m. Spodnjega pol me¬
tra premažemo s katranom ter ga
zabijemo v tla. Na vrhu kola pri¬
trdimo prečno letev, tako da sega
njen konec do 1,20 m daleč. Podpreti
jo moramo še z oporo. Na zunanji
konec prečne jetve pritrdimo klju¬
kico (slika 2).

Napraviti 'si moramo še devet
kegljev, osnovo, na katero jih po¬
stavljamo, ter zbijalno kroglo.

V sobi narišemo osnovo kar na
pod, in sicer tako, da stoji obešena'
krogla točno na sredini osnove. Še
zanimivejša pa je igra takrat, ko je
krogla obešena točno nad prednjim
kegljem. Osnovo in njene velikosti
podaja slika 3. Za igro na prostem
napravimo osnovo iz deske, ki jo
pribijemo na štiri v tla zabite ko¬
ličke. Izdelamo jo toliko večjo, da
na njo z lahkoto postavljamo keglje.

seveda mora osnovna deska ležati
vodoravno.

Za naše kegljišče lahko uporabi¬
mo kupljene otroške keglje, ali pa
si jih naredimo, sami. Omenili smo
že, da jih je devet, osem enakih in
eden, postavljen na sredo osnove, ki

je, drugačen ‘ter ga imenujemo kralj.
Za iždelavo potrebujemo: 9 kosov
okrogle bukove palice premera
30 mm, dolgih 200 mm, dalje 9 ko¬
sov okrogle bukove palice premera
20 mm, dolgih 50 mm ter 1 leseno
kroglice premera 15 mm.

210

SPRETNE ROKE

Najprej spojimo po en tanjši in
en debelejši kos okrogle palice, in
sicer tako, da zabijemo v vsako pri¬
bližno 15 mm globoko žebelj, iz tanj¬
šega ga' izderemo, v debelejšem pa
odščipnemo žeblju glavico, tako da
ga gleda iz lesa še 15 mm.

Spojno mesto pomažemo z lepi¬
lom in nabijemo tanjši valj na od-
ščipljeni žebelj (glej sliko 4). Tako
naredimo z vsemi devetimi dvojni¬
mi palicami. Ko se lepilo posuši, za¬
okrožimo zgornje in vmesne robove.
Vzamemo en tak zlepljen kos ter mu
na podoben način na tanjši konec
pritrdimo še kroglico.

Ta kegelj bo predstavljal kralja,
to je srednji kegelj na osnovi. Pa¬
ziti moramo, da bo. spodnja stran
kegljev odrezana ravno, še bolje pa
je, če jim dno izdolbemo proti sre¬
dini in nato zgladimo s steklastim
papirjem samo zunanji rob dna.

Za zbijalno kroglo uporabimo
lahko manjšo, staro, kroglo za bali¬
nanje, (Za otroško kegljišče naj ima
premer približno 50 do 60 mm). V
kroglo zavijemo kljukico, na to pri¬
vežemo vrvico, ki jo na drugi strani
pritrdimo v že pripravljeni kavelj
na stropu ali stojalu. Dolžina vrvice
naj bo tolikšna, da bo krogla udar¬
jala v stoječi kegelj nekje v sredini
debelejšega dela keglja. In še način

zbijanja kegljev: kroglo primemo v
roko tako, da je vrv napeta, ter jo
spustimo po desni ali 'levi strani mi¬
mo kegljev, postavljenih na osnovi.
Nazaj grede bo krogla rušila keglje.
Pri ocenjevanju podrtih kegljev je
dovoljen samo en nihaj krogle (sli¬
ka 5).

Pravila igre si z malo iznajdlji¬
vosti izdelajte sami. Štejemo lahko
npr., kdo podre' največ kegljev de¬
nimo v 10 lučajih, ali pa je zmago¬
valec tisti, ki najprej doseže 100
točk.

Pri tem velja vsak kegelj pb 1
točko, kralj (srednji kegelj) pa npr.
2 (ali 5) točk.

Drsalica

Prav vsakdo med vami uporablja
svinčnik in sleherni si želi, da bi
bila njegova konica vedno ostra.
Toda kolikokrat se grafit po bruše¬
nju na koščku steklastega papirja

raztrese po prtu! Z našo drsalico vse
takšne nevšečnosti odstranimo. Izde¬
lamo pa si jo takole:

Vse dele (glej načrt) moramo po¬
večati na -še enkratno velikost, od
tod tudi merilo 1:2,  ki pomeni, da
je v resnici drsalica še enkrat večja,
kot pa jo kaže slika. Posamezne dele
nato prerišemo na 3 mm debelo ve¬
zano ploščo ter jih izžhgamo in zgla¬
dimo. Dele sedaj med seboj zlepimo,
ker je vezan les pretenak za žebljič¬
ke. Na ta način dobimo korito z dve-
mi prostori. V večji prostor zalepi¬
mo diagonalno ploščico vezanega
lesa, na katerega smo poprej prile¬
pili steklasti papir št. 0 ali pa št. 1.
V manjši prostor pa vstavimo košček
umetne penaste mase, ki ga odreže¬
mo od gobe za umivanje.

Tako je drsalica narejena. Na
steklastem papirju konico svinčnika
obrusimo, na koščku ’ penaste mase
pa jo - nato obrišemo. Ves grafit bo
ob priliki brušenja ostal v koritu.
Prt in miza bosta tako vedno ostala
čista, svinčnik pa bo vselej ostro
ošiljen.

-pip-

Različne metalne kije so pdznali
tudi stari narodi Indije, Afrike in
Južne Amerike. Do današnjih dni pa
se je ohranil.samo bumerang, za ka¬
terega ste verjetno že slišali. Bume¬
rang je orožje in športno orodje av-

D

SPRETNE ROKE I 211

štralskih domačinov. Njegova poseb¬
nost je v tem, da se v primeru, če
ne zadene cilja, vrne k metalcu. Iz¬
urjen metalec ga zažene celo do
100 m daleč. Bumerang izdelujejo
Avstralci iz posebnega lesa in ima
lahko različiio obliko. Kan poglejte
si avstralske bumerange na sliki.

Doma si lahko izrežete majhen
bumerang iz kartona. Z njim se bo¬
ste prav prijetno zabavali. Lahko
izdelate takšnega, ki bo imel dva
kraka, ali pa takega s tremi kraki.
Pri bumerangu z dvema krakoma
naj bo vsak krak, dolg približno 5 cm
in širok 1 cm, oklepata pa naj kot
60°. Bumerang zataknite za noht le¬
vega palca, nato pa ga z desno roko
frcnite. Bumerang bo zletel in se
vrnil v vašo bližino.

(Nadaljevanje na naslednji strani spodaj)

212

SPRETNE ROKE

Čoln iz avtomobilske zračnice

Za tiste, ki bodo šli na počitnice
na morje, ali jih bodo preživeli v
kraju poleg jezera ali večje reke,
objavljamo načrt in opis gradnje
majhnega čolna iz avtomobilske
zračnice. Od velikosti zračnice je
odvisno, ali bo v čolnu prostora za
eno ali dve osebi. Če imate staro
avtomobilsko zračnico, ki pa seveda
ne sme spuščati zraka, bodo stroški
gradnje majhni.

Kar oglejmo si, kaj potrebujemo!
Najprej 'moramo imeti avtomobilsko
zračnico s premerom 90 do 95 cm.
Tolikšna mora biti zato, da bo v
čolnu prostora za dva. Če bo premer
manjši, potem bo v čolnu prostora
le za eno osebo. Staro pravilo je, da
jc v dvoje vedno lepše, torej je zato
tudi naš načrt napravljen za čoln za
.dve osčbj. Ž zmanjšanjem mer pa
nam ne bo težko istega prilagoditi
za manjšo zračnico. Poleg tega po¬
trebujemo še, nekaj smrekovih desk
debelih 10 in 12 cm, nekaj medeni¬
nastih vijakov, malo pocinkane plo¬
čevine in belega oljnatega laka. To
je vse!

Kot je iz načrta razvidno, je čoln
sestavljen iž treh glaVnih delov:
spodnje lesene ploskve ali dna, zrač¬
nice,. ki je z zgornje strani privezana
na dno, In iz krmila. Da bomo hitreje
pluli, si bomo naredili še veslo.

Izdelava spodnje lesene ploskve
nam ne bo delala težaV. Izbrati mo¬

če pa si boste naredili trikraki
bumerang, morate najprej na kar¬
ton narisati krog s polmerom 3 cm,
v njem pa tri krake, ki bodo široki
8 do 10 mm. Kot mčd dvema krako¬
ma naj bo 120°. Bumerang izrežite
in ga polpžite na malce nagnjeno
knjigo, tako da bo en krak segal
čez njen rob. Ob t k  krak udarite s
svinčnikom in bumerang bo poletel,
potem pa se vrnil nazaj.

ramo primerne deske, ki jih nato z
žago obdelamo na želene oblike' in
mere. Posamezne deske med seboj
spojimo s prečnicama — z latama B,
dimenzij 80 X 50 X 1,5 cm. Vsako po¬
samezno desko spodnje lesene plo¬
skve privijemo na prečnici s po
dvema medeninastima vijakoma, ker
bi navadni vijaki prehitro zarjaveli.

Na podoben način, sestavimo tudi
krmilo, ki istočasno opravlja nalogo
gredlja, kar daje čolnu večjo stabil¬
nost. Na spodnjo ploskev čolna ga
pritrdimo s štirimi kovinskimi kot¬
niki F, dimenzij 15 X 80 X 10 mm.
Kotniki so priviti na spodnjo plo¬
skev prečnic B, ki naležeta v utora
E na krmilu.

Za izdelavo vesla potrebujemo
230 cm dolgo okroglo palico s pre¬
merom 30 mm in dve leseni deski
10 X 200 X 300 mm za lopatici vesla.
V držaj vesla naredimo na vsaki
strani 10 cm globoko zarezo, v kateri
bomo vstavili lopatici vesla, ki ju v
zarezah utrdimo ž medeninastimi
vijaki.

Mnogo boljše pa bo veslo, ki si
ga bomo naredili iz aluminija. Dalj
časa nam' bo služilo, lažje je in ni
nevarnosti, da bi se nam pri krep¬
kejšem udarcu ob skalo, zlomilo.
Za držaj vesla potrebujemo dve po

1 meter dolgi aluminijasti palici s
premerom 20 mm. Cevi na sredi se¬
stavimo na isti način, kot se sestav¬
ljajo aluminijasti podporniki pri šo¬
toru. Tudi lopatici vesla sta iz alu¬
minijaste pločevine debeline 1,5 do

2 mm.

Ko siho izdelali vse osnovne dele
čolna, pritrdimo, zračnico z vrvjo na
spodnjo • leseno ploskev, v katero
moramo, zato izvrtati osem lukenj na
mestih, ki jih kaže slika. Skozi te
luknje speljemo vrv, ki Veže dno
čolna z zračnico. Ne bo odveč, če
spodnjo leseno ploskev prebarvamo
večkrat z oljnatitn lakom.

SPRETNE ROKE

213

Trud, ki ga bomo vložili v izde¬
lavo čolna; se nam bo bogato obre¬
stoval, saj nam' bo čoln v času po¬
čitnic voveliko veselje. Se posebej pa
je opisani čoln pripraven za pod¬
vodne ribiče, saj se z njim lahko pri¬

peljejo v najbolj skrite in težko do¬
stopne obalne predele.

In na koncu še majhno opozorilo!
Naš čoln je varen samo za tiste, ki
znajo plavati. Neplavalcem ga ne
priporočamo.

Viseča škatla za drobne dele

Vijake, matice, podložne ploščice,
žeblje, lesne vijake ter vso ostalo
drobnarijo, zelo okusno namestimo
na steno naše delavnice v posebne
škatlice, ki so nanizane druga pod
drugo. Ko potrebujemo vijak dolo¬
čene velikosti, samo zavrtimo izbra¬
no škatlico od stene proti sebi in že
je vijak pri roki. Škatlice in stojalce
pa izdelamo po spodaj navedenih po¬
datkih in skicah.

Škatle: Lahko uporabimo podol¬
govate, višje ali nižje škatle od sar¬
din, lahko pa jih naredimo sami iz
vezanega lesa. Ce smo' se odločili za

lesene, zbijemo ali zlepimo škatlo
brez pokrova (slika la), ki naj bo
za približno 30 mm daljša, kakor jo
potrebujemo za našo drobnarijo, -^la
zgornji strani zalepimo ali pribije¬
mo samo 30 mm dojg kos pokrova,
nanj pa nalepimo iz iste debeline ve¬
zanega lesa odrezan krog (2r =
= 30 mm) točno na sredino tega po¬
krova. Enak krog prilepimo tudi na
dno (slika 1 b). Na rob pokrova po¬
stavimo v škatlo navpično steno, ki
sega do dna (slika 1 c). Skozi zaprti
_del škatle, v sredini nalepljenih lese¬
nih krogov pa zvrtamo luknjo, ki

214

'71ETNE ROKE

ima premer nosilne palice stojala
(0  = B).

Pri pločevinastih škatlah pa pri-
spajkamo na sredino ožje stranice
cevko, ki ima enak notranji premer
kot nosilna cev. Cevka naj sega pri¬
bližno 5 mm iz škatlinih robov (sli¬
ka 1 d).

Stojalo: Stojalo sestavljajo nosil¬
na cev ter dve konzoli, s katerima
cev pritrdimo,na steno. Nosilna cev
naj ima zunanji premer okoli 10 do
15 mm, odvisno od števila škatel, ki
jih bomo obesili nanjo. Debelina ste¬
ne cevi pa naj bo 1 do 1,5 mm. Na
zgornji strani cevi, 10 mm pod vr¬

hom zavrtamo skozi cev luknjo pre¬
mera 3 mm, pretaknemo skoznjo na
trdo čep, ki naj sega na vsaki strani
iz cevi približno 5 mm (slika 2 a).

Konzoli izdelamo iz 1 do 1,5 mm
debele pločevine po sliki 2, kjer po¬
meni dolžina označena s črko »A «
polovico dolžine krajše stranice škat¬
le, črka »B« pa premer nosilne cevi.

Sestavljanje, (slika 3): Seštejemo
skupno višino vseh predvidenih ška¬
tel; odmerimo na steni približno to
dolžino in (s pomočjo lesenega vlož¬
ka v steni) pritrdimo spodnjo kon¬
zolo z vijaki za spajanje lesa. Pre¬
taknemo skozi luknjo zgornje kon¬
zole nosilno cev, in nanjo nanizamo
vse škatle', ter- jo zataknemo v spod¬
njo konzolo. Zgornjo konzolo nato
pritrdimo z vijaki v drugi (zgornji)

215

SPRETNE ROKE

vložek v steni. Škatle opremimo še
z ustreznimi etiketami oziroma ozna¬
kami, ter jih napolnimo'z vijaki in
podobnim.

Na. enak način izdelamo lahko
tudj prenosno stojalo, tako da ko¬
nec cevi s čepom postavimo v večjo
škatlo, ju jo zalijemo s svincem. Te¬

ga oblikujemo v podstavek. Nad
'zgornjo škatlo pa nataknemo na cev
15 mm dolg kos cevke, ki ga prevr¬
tamo na sredini skupaj z nosilno
cevjo,- pretaknemo dovolj dolgo za¬
kovico in zakovičimo. -Ta cevka pre¬
prečuje, da bi škatle izpadle.

JA

POTAPLJAČI

216

Počitnice na morju — to pot malo drugače

Z naslovom ne bi hotel povedati,
da niso vsakršne počitnice na morju
vesele in koristne. Vendar nič ne bo
narobe, če si jih uredimo malo dru¬
gače ter se opremimo za opazovanje
morja in njegovega življa, ki skriva
neštete lepote, doživetja in celo pu¬
stolovščine. Velikokrat sem že-ome¬
nil besede velikega ameriškega bio¬
loga Beebeja, ki se je prvi spustil
z dokaj preprosto jekleno kroglo —
batisfero — v globino 900 m in ki je
začel svojo slavno pot s preprosto
podvodno masko. To ga je tako oča¬
ralo, da je napisal: »Ne umri prej,
preden nisi napravil, kupil, sl izpo¬
sodil ali kako drugače dobil masko
in z njo pogledal v novi, čarobni
podmorski svet.,.« Izdatek' za pot
v ta svet res ni takšen, da: bi ga ne
zmogli/. Zato bom najprej opisal
opremo, ki jo bomo letos vzeli s se¬
boj na morje. Seznam je morda malo
dolg, vendar je namenjen krožkom
in šolam, ki bodo organizirale po¬
morske izlete in taborenja. Kdor
pa bo 'potoval sam, se bo odločil
za skromnejše in najvažnejše kose
opreme.

Podvodno okno

Ta preprosta reč nam sicer ne
služi za potapljanje, prihrani pa nam
precej kalorij, saj z njeno pomočjo
lahko kar s čolna pregledujemo plit¬
vejše morsko dno, ko iščemo primer¬
na lovišča. Najpreprostejše okno si
lahko izdelamo kar iz večje kon-
servne doze s premerom 25 do 30 cm
in višino 25 cm. Dno izrežemo tako,
da od njega ostane de 1 do, 2 etn ob¬
roča. Tega moramo ravno zatolči,
steklar pa nam ureže 5 mm debelo
stekleno* ploščo, ki se skoraj prilega
notranjemu obodu doze. Steklo po¬
ložimo na notranjo stran obroča,
nanj pa pritiska obroč iz 4 mm de¬
bele prožne žice. Z notranje strani ■
zalijemo rob stekla z raztaljeno ka¬

transko smolo najtrše vrste. Seveda
je dobro, če na koncu vse razen ste¬
kla, prebarvamo s primerno barvo.
Na podoben način si lahko izdelamo
tudi štirioglato leseno okno. Visoko
-je 25 cm, zasteklena stranica meri
20 X 20 cm, gornja odprta stranica

.-STfclCDO

■'C. '"

pa 26 X 26 cm. V tem primeru bomo
vložili steklo tako, kot da bi zaste¬
klili običajno okno, le da bomo na¬
mesto kita uporabili že omenjeno
smolo. Prednost lesenega okna je v
tem, da z njim laže plavamo.

Maska

Teh dobimo na prodaj celo vrsto.
Seveda se bomo odločili za najpri¬
mernejšo', ta pa ni tista, ki jp tako
priporočajo,’ ker ima vse mogoče ro-
.žičke in drugo'šaro. Tudi očala z
dvemi stekli, ki nista v isti ravnini,
sp slaba, ker pod vodo pačijo sliko.
Izplača se kupiti le tako masko, ki
ima, mehak in obrazu prilegajoč se
rob, spodnjo gumasto steno pa tako
ukrivljeno, da si lahko s prsti za¬
tisnemo nos. Če ne moremo najti
take maske v trgovini, je mnogo pa¬
metneje, da si jo izdelamo sami.

-v


POTAPLJAČI

217

I

r>

■ar


Oglejte si sliko 2. Za pojasnilo na¬
vajam kar dobesedno navodila izu¬
mitelja tega prepostega pripomočka,
dr. J. Kuščerja: »Izrežeš jo (masko)
iz 26 cm dolgega kosa avtomobilske
zračnice, ki počez stisnjena meri
17 do 18 cm. Izrežeš masko najprej
tako, da ostane povsod 1, 2  do 1 cm
več gume kot je na sliki narisano,
nato pa reži tam, kjer te tišči, da bo
izgotovljena maska primerna tvoji
glavi. Sipa je lahko okrogla (preme-

\

%jy-

,PLAU(ČN& ctv


ra 15 do 16 cm), še. boljša pa je
ovalna, 18 cm široka ih 14 cm visoka.
Pod nosom naj bo rob šipe nekoliko
bolj izbočen. Rob obrusi s smirkom.«
Svetujem tudi, da si daste za vsa¬
kršno masko pred potovanjem izrfe-
zati rezervno steklo.

Dihalna cev

Ta nam pomaga pri plavanju na
površini, ko iščemo po dnu najlepše
primerke, do katerih se bomo poto¬
pili. Tako nam ni treba pri vsakem
vdihu obračati glave. Tudi dihalno
cev boste dobili v trgovi, spet takšne
z raznimi patentnimi ventili, ki pa
so vse več ali manj neupolabne. Do¬
bra dihalna cev je sestavljena iz
ustnika, kosa rebraste cevi in 40 cm
dolgega ravnega dela plastične cevi,
ki je na koncu odprta. Takšno cev
siA kgj enostavno sestavimo sami.
Ustnik lahko izrezljamo iz lesa, re¬
brasto cev dobimo od stare plinske
maske, kos plastične cevi pa stane
nekaj dinarjev. Da bo rebrasta cev
polkrožno-ukrivljena, bočno v njeno
notranjo stran vstavili kos pocinkane
žice z zankama ng konceh.

Plavuti

Te so se, posebno pri podvodnih
ribičih močno uveljavile in so na
moč koristna iznajdba, niso pa ne¬
izogiben del opreme ljubitelja morja
ali mladega raziskovalca, ki mu ni
treba plavati v velike globine ali pg
tekmovati z ribami. Stare- gumaste
copate proti ježkom in ostrim robo¬
vom pa so včasih prepotrebne. Če pa
boste-kupovali plavuti, kupite samo
italijansko uvoženo blago; žal so
domače popolnoma neuporabne.

N  Potapljaška obleka

Ta je predraga, ali pa jo celo ne
dobimo. Morali se bomo' zadovoljiti
kar s starim, sicer nerabnim pulo¬
verjem ali majico, ki.naj se kar naj¬
tesneje -prilega, čez pas pa se bomo
prepeli še s pasom ali vrvico. To

218

POTAPLJAČI

vsaj nekoliko preprečuje kroženje
vode ob telesu in precej podaljša
čas našega bivanja v vodi. Mraz je
namreč največji potapljačev sovraž¬
nik.

Potapljaške naprave

O teh ne bom obširno govoril.
Vzrokov zato imam več. Tudi naj¬
preprostejše .stanejo nekaj denarja,
načrte zanje in navodila pa najbolj
trmasti lahko dobijo-'tudi iz Proteu¬
sa, letnika 7 in 8, ali pa tudi pri
Centru za podvodna raziskovanja,
Ljubljana, Lepi pot 6. Ta razpolagi
že tudi z gotovimi napravami, ki jih
bo z yeseljem, kakor tudi potapljaške
inštruktorje, odstopil večjim izletom,
taborom • ali drugim letoviškim sku¬
pinam. Vsekakor mora biti potaplja¬
nje v večje globine, še posebej če so
potapljači iz -vrst pionirjev in mla¬
dincev, samo pod strokovnim vod¬
stvom inštruktorja.

Podvodne puške

Med opremo ljubitelja in opazo¬
valca podmorskega življa ta naprava
pravzaprav niti ne sodi, res pa je,
da se včasih prileže ribja pojedina,
ki si jo lahko sami nalovimo. Seveda
si- lahko tudi puško izdelamo sami
in to od podvodne prače do puške
na zračno blazino, kar pa ne spada
v okvir tega članka. "Prav dober na¬
črt za puško je v knjigi I. Ulepiča
»Izdelajmo opremo za športno po¬
tapljanje«, ki je izšla 1. 1961 pri DZS.
Kaj več navodil in pa tudi narejene
dobre puške boste dobili pri Podvod¬
no ribiškem društvu, Ljubljana, Lepi
pot 6. Ta vam bo tudi oskrbel vsa
potrebna dovoljenja za ribolov.

Pripomočki za nabiranje morskih

bitij

Morska bitja lahko nabira po¬
tapljač mnogo laže kot kdorkoli, kL
dela-to s kompliciranimi napravami
s čolna ali obale, saj jih gre sam
iskat. Večino stvari bomo nabrali

kar z roko, zato je dobro včasih roko
zaščititi s staro tanko rokavico, da
nas nč bi nekateri ožigalkarji opekli.
Zelo hvaležen pripomoček je poseb¬
no oblikovan kos železa (gl. sl. 4),
podoben tistemu, ki ga uporabljajo
v mehaničnih delavnicah za snema¬
nje avtomobilskih gum, le da ima
konce dletasto zaostrene. Z njim lah-

^•PL£TA^TI D€rL

.V

fc&Nl&AVri m.

ko praskamo cele sloje živali s pod¬
vodnih sten, obračamo kamenje in
kopljemo po'pesku. Seveda, ga bomo
med potapljanjem nosili privezanega
na pas. Posebno za prebiranje peska
in mulja, in za lov hitrejših živalic
nam služi lahko stara zajemalka, kar
se da velika, kot jo uporabljajo go¬

spodinje za precejanje juhe. .Mrež
in drugih naprav za sedaj ne bomo
uporabljali, razen planktonske, ki je
lahko prav ista kot ste o njej čitali v
zadnjem Timu. Kako- pa jo uporab¬
ljamo, prečitajte v tejle., številki.
Dvakrat prav nam bo prišel poseben

POTAPLJAČI

219

sak, ki ga nosimo vedno s seboj na
podvodne izlete, saj nam služi lahko
tako za lov ribic, meduz in podobno,
kot za shranjevanje nabranega v
vodi.'Štirioglat bakreni obroč, debel
7 mm in dimenzij 20 X” 12 cm ima
našito 40 cm dolgo vrečo, katero se-
šijemo najbolje iz dobre ribiške
mreže, ki ima okenca široka 4 mm.
Na prvi tretjini od obroča prišijemo
na zunanji strani mreže po obodu
nekaj bakrenih rinčic, skozi katere
poteka vrvna pentlja. Ta nam. služi
tako za zapiranje mreže, da nam
plen med plavanjem ne pobegne, kot
tudi za nošenje.

Nabrani plen bomo- prenesli do
taborišča ali počitniškega doma naj¬
bolje kar živ v velikih plastičnih
vrečkah s svežo morsko vodo. Kar
pa bomo sušili, je najbolje, da takoj
ob morju očistimo in shranimo v
platnenih vrečkah ali škatlah. .

Pripomočki za nadaljnja

opazovanja plena

Res smo že med zbiranjem mor¬
skih bitij posvetili največ časa opa¬
zovanju, vendar smo s tem opravili
le delček našega raziskovanja. Vse
- zbrano bomo še natančno pregledali
An  skušali ohraniti kar najdalj živo
V naši sobi ali šotoru, V ta namen
nam lahko služijo že kar večji ko¬
zarci za vlaganje, še bolje pa je, da
vzamemo s seboj štirioglate posode
iz litega stekla, ali kar prave, manj¬
še akvarije. Seveda ne smemo poza¬
biti na manjše, plitve steklene poso¬
de, kot jih poznajo v trgovinah pod
nazivom petrijevke; v njih oddvoji¬
mo posebno zanimive manjše živali
ali rastjine. V njih lahko kar z vrha,
seveda s predlečo ali vmesnimi ob¬
roči, dobro fotografiramo naš plen.
Podobno, še posebej pa za prebira¬
nje materiala,/ nam pride prav emaj¬
lirana kadica, kakršno uporabljajo v
fototemnicah. Z malo dobre volje si
lahko uredimo pravcati morski akva¬
rij,! seveda le pri uporabi prezrače-
valca, ki ga poznate že iz člankov o
ureditvi akvarija v tej reviji, tam

kjer pa so potapljači, se da prezra¬
čevanje urediti kar iz-jeklenk s stis¬
njenim zrakom. To pa naredi lahko
seveda le inštruktor, saj je v jeklen¬
kah zrak Dod tlakom 200 at.

Lupa, močna in fina pinceta, nož,
britvice, igle, star kirurški nož-skal-
pel, stara zobna ščetka, škarjice,
dnevnik, svinčniki in fotoaparat ter
seveda posode za shranjevanje plena
s formalinom, spadajo v nahrbtnik
vsakega mladega raziskovalca. Brez
tega ste kot krojač brez šivanke in
sukanca. Če pa bp potovanje pripra¬
vil vaš krožek ali pionirski odred,
bo seveda vodja vzel s seboj tudi
mikroskop s priborom. O njegovi
uporabi smo že pisali v Timu.

Za shranjevanje nabranega gra¬
diva moramo seveda imeti s seboj
primerne posode, bolje več kot manj,
da nam ne zmanjka prostora. Kako
bi nam bilo žal pozimi, ko bomo
daleč od morja, za všako žival ali
rastlino, ki je nismo mogli vzeti s
seboj domov. Tiste preparate, ki jih
bomo napravili enostavno s suše¬
njem na soncu, shranimo kar v raz¬
ličnih, čim močnejših škatlah, zašči¬
tene z lesno volno in bombažno vato.
Težje je s preparhti v tekočinah. Te
shranjujemo najbolje v steklenih po¬
sodah, ki dobro tesnijo. Za večje or¬
ganizme uporabljamo kozarce, ki
služijo^ sicer za vkuhavanje sadja,
in to različne od l, 2  do 21 prostorni-

220

] POTAPLJAČI

ne. Za manjše organizme in še po¬
sebej za vzorce nabranega planktona
pa bomo uporabili steklene tube z
- ravnim, dnom, visoke 8 cm, in pre¬
mera 2 cm, z dobrimi plutovinastimi
zamaški. Za prenašanje steklovine
si bomo izdelali lesene zabojčke, ka¬
terih notranjost bo predeljena s pre¬
dalčki, tako da je vsak kos steklo¬
vine še posebej zaščiten z lesno vol¬
no in ločen od drugih.

Kot sredstvo proti razpadanju
preparatov ali strokovno rečeno, za
fiksativ, nam’ bo služil formalin, ki
ga bomo kupili, najbolje s pomočjo
profesorja ali očeta, v lekarni, in
sicer 40°/o raztopino. Če bo skupna
prostornina naših kozarcev 101, ga ~
potrebujemo 11, zakaj, bomo kasneje
izvedeli. Formalin bomo nosili s se¬
boj v posebni, najbolje plastični ste¬
klenici. Ob tem se to, da je formalin
zelo hud strup in moramo zato pa¬
ziti, da nikakor ne pride v stik s
kožo, še manj’ seveda z usti. Stekle¬
nica mora imeti vedno oznako in
napis »Strup«.

Sedaj smo menda pripravljeni za
pohod na morje in lahko pričnemo
z izleti.

Vaje v potapljanju '

Z njimi bomo pričeli že kar prvi
dan naših počitnic na morju, in sicer
najbolje v kakšnem zaščitenem za¬
livu brez valov. Seveda ni treba
poudarjati, da morate prej temeljito
obvladati plavanje.

Vsedemo se v plitvo vodo do pa¬
su, zmočimo plavuti in si jih preu¬
darno obujemo, da se ne trgajo ali
ogrebejo kožo. Masko namočimo in
ji steklo znotraj in zunaj dobro pre-
drgnemb z njenim gumastim pasom,
spet izperemo, pljunemo na notranje
steklo in spet izperemo; vse to služi

za to, da se ne bo maska pod vodo
rosila. Nadenemo si jo na obraz; pa¬
sek mora priti med teme in zatilje.
Pri desnem ušesu pretaknemo pod
maskin pasek dihalno' cev, tako da
moli kakšnih 10 cm nad glavo, ust¬
nik pa pride med zobe. Lahen odriv
in že plavamo popolnoma uleknjeni
na morski površini; če imamo pla¬
vuti v kravl stilu, sicer pa po žabje.
Dihamo skozi cev, obraz je ves čas
obrnjen proti dnu. Najbolje bo, če
posvptimo tej vaji kar celo popoldne.

Drugi dan pride na vrsto prvi po¬
top, a ne globlje kot dva metra. Iz¬
beremo si za cilj kakšen kot glava
velik kamen. Nad njim pritegnemo
noge k telesu, kot da bi hoteli na¬
praviti kozolec ali salto naprej in se
prekucnemo naprej za 70 do 90°, pri
tem pa hitro Vleknemo telo. Močni
zamahi nog v stilu kravl nas pože¬
nejo hitro in navpično v globino.
Primemo kamen, se odrinemo in
prav tako navpično plavamo k po¬
vršini. Pri tem nam je seveda voda
zalila dihalno cev in moramo imeti
zato pri prihodu na površino vedno
še toliko sape, da s sunkovitim iz¬
dihom poženemo vodo iz cevi, nato
lahko spet normalno dihamo po cevi.
Čeprav se danes potapljamo samo
do dveh metrov globine, naletimo
na dve neprijetnosti. Voda nam pri¬
haja v masko prav tedaj, ko najbolj
vneto lovimo urnega raka. Zaradi
tega ne bomo izplavali, ampak le
obrnili obraz proti gladini, močno iz¬
dihnili skozi nos v masko, ki jo bomo
istočasno ob nosu s prsti nekoliko
odmaknili, da bo šla voda ven; Že
v malih globinah nam tlak stlači
masko na nos; ko pihnemo vanjo, je
spet vse v redu.

Tretji dan naših vaj se spustimo
tja do treh metrov globine in spo-

POTAPLJAČI

221

lini imamo namreč zrak pod tlakom,
ki vlada na gladini, tlak v, vodi pa
se je toliko povečal, da pritiska' na
naš bobnič in ga upogiba navznoter
ter lahko ta zaradi tega poči in to
že v malih globinah. Ko začutimo
pritisk ali bolečino v ušesu, se pri¬
memo z dvema prstoma za nos in
srednje močno pihnemo, kot da bi se
hoteli usekniti. S tem poženemo zrak
iz ustne votline po evstahijevem ka-
nalčku v srednje uho in izenačimo
tlak v vodi z onim v ušesni votlini.
Bobnič zaradi podobnih vzrokov lah¬
ko poči tudi kadar se vračamo na
gladino in da se to ne bi -zgodilo, ne
smemo pri potapljanju nikdar nositi
ušesnih čepkov ali. tesno oprijetih
plavalnih kap.

Sedaj, ko poznamo vse osnovne
nevšečnosti, lahko povečamo vsak
dan naših vaj globino za Vs m, vfen-
dar preko globine 6 m. ne bomo šli
nikdar; globlje nastopijo druge,
smrtno nevarne motnje v mladem
organizmu. Sicer pa bomo v prvih
petih metrih globine našli .toliko za¬
nimivega, kai* preveč, da bi si lahko
na enem letovanju vse ogledali.
Kdor se bo bolj zanimal za‘globin¬
sko potapljanje z aparati, pa sc bo
priključil Potapljaški šoli, ki jo vsa¬
ko 'leto prireja že prej omenjeni
Center.

Prepariranje in konserviranje
plena

Postopki, ki nam Omogočajo, da
ohranimo živali in rastline trajno v
kar se da nespremenjenem stanju,
so zelo številni, .mi se bomo seveda
omejili le na najboij preproste, ki
jih lahko izvedemo brez posebnih
stroškov in znanja.. Preden govorimo
o samih postopkih, naj povem samo
še načelo, ki velja prav za vse vrste
prepariranja in konserviranja —
preden objekt sušimo ali ga vlagamo
v fiksativne tekočine, mu moramo
dati s pomočjo vrvic, bucik itd. naj¬
bolj naravno obliko, kajti brž ko
pride objekt v stik s fiksativom ali
pa se posuši, trajno in skorajda ne¬
spremenljivo otrdi.

Rastline, torej v našem primeru
alge, lahko sušimo, podobno kot ste
čitali o herbariju v Timu, vendar'le
med pivniki, ki jih kar najpogosteje
menjamo. Tiste alge, ki smo jih na¬
menili za mikroskopske ali druge
vaje pozimi, bomo lepo izprane vla¬
gali v kozarce in tube, kjer imatno
pripravljeno zmes 10 prostominskih
v deIov čiste morske vode in 1 prost,
del 40°/o formalina.

Planktonske vzorce zlijemo v tu¬
be in dolijemo še enkrat toliko čiste

222

POTAPLJAČI

morske vode ter dodamo za 1 /10  skup¬
ne prostornine 40% formalina. V
istih raztopinah, torej iz 10 pr. delov
morske vode in 1 pr. dela formalina,
bomo hranili tudi vse finejše morske
živali, ki nimajo trdnih oklepov.

Za ostale večje živali, ribe ali
tudi manjša, bitja s trdnimi oklepi,
pa bomo uporabljali raztopino 1 pr.
dela formalina v .8 do 9 pr. delih
morske vode. Za konserviranje rib,
večjih rakov itd. je dobro imeti tudi
zdravniško" brizgo z debelejšimi
iglami, da omenjeno raztopino lah¬
ko vbrizgamo (ne štediti) v notra¬
nje dele živali, preden jo vložimo v
kozarce z isto raztopino.

Prepariranje školjk in polžev je
enostavnejše, ker vzamemo s seboj
navadno le njihove hišice in lupine.
Školjke se na soncu same odpro in
nato lahko odstranimo vse mehke
dele, polže pa nekaj časa pustimo v
mlačni morski vodi, da se izprožijo,
nato pa jih hitro vržemo iztegnjene
v krop. Na ta način mnogo laže z
železnim kaveljčkom izvlečemo vse
mehke dele iz hišice. Razno obrast
pa odstranimo s ščetko in nožem,
vendar moramo paziti, da ne ranimo
hišice. Le lepo ohranjena hišica pol¬
ža, ki smo ga ujeli živega, ima fes
svojo pravo vrednost.

Tudi nekatere druge organizme
lahko suho prepariramo, se pravi
sušimo, vendar ne na prehudi vro¬
čini, najbolje kar v senci. Pred sa¬
mim sušenjem pa jih moramo seve¬
da očistiti in razpeti na deščicah, da
ohranijo pravo obliko. Najraje su¬
šimo vse iglokožce, razen brizgačev,
ki so za to premehki. Ježke odpremo
na spodnji strani le toliko, da lahko
vanje nasujemo peska, ki ga pome¬
šanega z vodo toliko časa stresamo,
da z njim raztrgamo vse mehke dele
• in jih odplaknemo z vodo. Zvezde
navadno ne odpiramo, razen največ¬
jih, pač pa vse krake injiciramo s
formalinom in pritrdimo z bucikami
pred sušenjefh. Rake je najbolje
skuhati ter nato lahko s pinceto iz¬
vlečemo vse mehke dele, seyeda mo¬
ramo oklep na spodnji, strani neko¬

liko razrezati; navadno bodo pri
sušenju odpadle okončine, ki pa jih
-lahko doma natančno zlepimo. Sploh
so raki najbolj hvaležni za suho pre-
paraeijo. Suho prepariramo tudi vse
trde koraljnake in mahovnjake. Pu¬
stimo jih na soncu kakšen dan, nato
pa jih zakopljemo 2 m pod vodo
v mulj in jih tam pustimo en teden,
da bakterije razkrojijo vse mehke
dele, ki so pri teh živalih v drobnih
cevkah, nato pa jih izperemo v moč¬
nem curku, doma pa jih bomo po
potrebi lahko obelili še s 17% raz¬
topino vodikovega prekisa.

Sprehod ob obali

Zanj si' bomo izbrali zgodnje ju¬
tranje ure ob sončnem vzhodu, ta¬
krat ko je morje najlepše in vročina
ne ubija našega raziskovalnega po¬
leta,. saj ta izlet še ni namenjen po¬
tapljanju. Ogledali si bomo le tisti
del, kjer si kopna zemlja in morje
podajata roko. Izmerili bomo kar na
korake do kod segajo običajne pri¬
morske rastline; prvič na izpostav¬
ljenih krajih, kjer burja daleč nosi
slano pršavico in drugih v zaščitenih
zalivih. Videli boste pri tem, da sega
neka rastlina z mesnatimi listi in
belimi kobuljastimi cvetovi mnogo
bliže k morju kot ostale. Tej rastlini
pravimo 1  Chrithmum maritimum. Ali
bi znali s pomočjo slovarja (grškega
in latinskega) razložiti, zakaj tej in
še nekaterim drugim rastlinam, ki
jih boste našli in jeseni opisal}, pra¬
vimo halofilne?

Prav do morja pa tudi te ne se¬
žejo, vmes je razjeden skalnati pas
rjavočinikaste barve. Zakaj je razje¬
den in od koci belemu apnencu ta
temna barva? Pokličite mikroskop
na pomoč! V tem pasu bomo nale¬
teli tudi na razne kadunje, nekakšne
bazene, ki jih morska voda napolni
le ob največji plimi ali visokih ytfe*..
lovih in zato podnevi sonce la£RMty
vodo izpari do take mere, da se že *'•
tvorijo solni kristali, temperat}||^2L.
vode pa je" lahko tudi 4(P C. Pa ven-

POTAPLJAČI
\ ■

223

Poseben del obale je šest ur za¬
lit z morjem, šest ur pa izpostavljen
soncu. Če "ne verjamete, lahko blizu
taborišča namestite v tem pasu nav¬
pično lato, razdeljeno z oznakami po
5 cm in vsako uro opazujte in seve¬
da napišite, do kod sega vodna gla¬
dina. Razložite ta pojav! V tem pasu
boste našli po skalah polno bradavic,
to so oklepi rakov vitičnjakov. Po¬
topite se z masko k njim ko bodo
zaliti z vodo in vzemite s seboj ka-
palko napolnjeno s tušem ter kap¬
nite pod vodo 1 do 2 cm proč od
bradavice nekaj kapljic. Kam gre
tuš in .zakaj? V isti soseski živita
tudi polž, prilepek in rdeča vetrnica.
Zakaj ju tako težko odtrgamo od
podlage in zakaj sta v suši tako stis¬
njena k skali? Prilepek je kar surov
odlična in vitaminov polna hrana in
tako bomo lahko prijetno združili s
koristnim. Zberite nekaj i prilepkov z
močno hrapave in nekaj z gladke
podlage, položite jih v dveh vrstah
na papir in jim natančno izrišite
obode! Razložite, kar boste videli na
skici! Zbirajte tudi ostala bitja iz

tega bibavičnega področja in nam
na jesen pošljite vaše opise!

Zanimiv bo tudi sprehod ob pe¬
ščeni .ali muljasti obali. Tu je morje
nanosilo vse mogoče reči. Tu so kupi
rjavih alg, nekatere so kot velik,
malo bodičast mah in jim pravimo
cistozire. Srečali jih bomo pogosto
pri potapljanjih na skalni obali, dru¬
ge pa živijo malo globlje in nosijo
polno mehurjev ter jim pravimo sar-
gasum. Ali bi vedeli zakaj imajo me¬
hurje in če je njihovo ime v kakšni
zvezi s Saragaškim morjem?.Kaj ve¬
ste o tem morju? Med algami čaka
na nas pravcata živa zbirka raznih
rakovic, malo dalj od alg v belem
pesku pa zbirka naplavljenih polžev
in školjk pe še kakšna, kot sneg bela
sipina kost. Prav gotovo boste kdaj
kasneje našli v ribarnici ali pa celo
sami ujeli pod morjem kakšno sipo,
pa jo secirajte, da boste videli, kje
skriva to kost, ali so njene čeljusti
res tako hude in od kod tinta, ki
jo spušča v nevarnosti.

224

POTAPLJAČI

Sem in tja po peščeni obali

Predvsem ne zamenjajte te obale
s plažo ali javnim kopališčem. Tam
ne boste našli dosti, zanimivega, vsaj
pod vodo ne. Morske živali so nam¬
reč kaj občutljive, celo prepogostna
človekova prisotnost jih moti in še
ježki se umaknejo, če jih ni že ko¬
pališki oskrbnik prej spravil s poti.
Ne bo vam težko najti na naši obali
mirnih, neobljudenih zalivčkov, saj
bodo ti tudi za naše potapljaške vaje
najprimernejši.

Blizu obale boste najbrž našli
precej širok pas proda in tam kjer
ta prehaja v muljasto dno se prične
naše lovišče — pod kamni: Nebroj
rakovic, iglokožci — kačjerepi, črvi,
ki prekrasno spreminjajo barvo za¬
radi kristalčkov v koži, pa na spod-
nj6 stran kamnov pritrjeno morsko
uho z debelo plastjo biserne matice
in še in še. Prav gotovo boste nale¬
teli tudi na školjko, pravimo ji lima,
ki prav hitro plava; prinesite jo živo
v akvarij, ure in ure boste lahko
opazovali in fotografirali njeno po¬
četje. Malo globje, na vrhu večjega
karhna, ždi kup nekakih zelenkasto
belih dežničkov; mikroskop vam bo
povedal, ali je to žival ali rastlina.
Včasih pri morskih bitjih to kaj tež¬
ko ugotovimo. Stavim, da ne bi uga¬
nili, da izgledajo jajca polža volka
kot nekaka umivalna goba (prav go¬
tovo jo boste našli v istem pasu), ali
pa, da je jajce morske mačke paki¬
rano kot šampon v plastičnih bla¬
zinicah.

Na mulju, kakšne tri metre glo¬
boko, smo našli nekakšen grad žve¬
plene barve. Potegnemo ga na kopno
pa kaj hitro spremeni svojo barvo
v zeleno modro kot strupena goba.
To je spužva spremenljivka. V nje¬
nih votlinah bomo našli, če jo raz¬
režemo, spet celo vrsto raznih živa¬
lic, ki imajo tu svoje zavetišče. Ne¬
katere živali si celo vrtajo luknje v
kamen, saj ste že videli, da je vsak
kamen iz morja poln drobnih lukenj,
ki jih s kislinami delajo spužve vr¬
tavke. Razbijte nekaj večjih kamnov,
globoko v notranjosti boste našli za
prst debele rove, na dnu pa rjavo
datljasto školjko prstec,' ki je surova
zelo okusna hrana.

Mulj izgleda navidezno popolno¬
ma mrtev, treba je le malo potrplje¬
nja, da ugotovimo, kako je poln živ¬
ljenja. Izplača se nam tudi izkopati
nekaj veder mulja —• kaj vse se skri¬
va v njem. Prav najlepše školjke
živijo vedno zakopane v mulju, le
največja med njimi, leščur, moli iz
njega svojo rožnato pahljačo. Gotovo
ga bomo vzeli s seboj za našo zbir¬
ko, povem vam pa še eno skrivnost
—‘ precej pogosto lahko najdete ne¬
kje pod gabanico (učbenik zoologije
v roko) prav lepe okrogle biserčke.
Naj vas pa pri prvem uspehu ne po¬
pade zbirateljska strast; bodimo za¬
dovoljni z enim in ne. uničimo celih
naselij leščurjev, biseri so sicer brez
vrednosti, le lep spomin so, ki pa po
mesarjenju ni več tak.

Se skok do zelenega gozdiča, se¬
stavljenega iz dolgih trakastih listov,

POTAPLJAČI

225

ta rastlina je cvetnica, le da njen
pelod ne raznašata veter in žuželke,
ampak morski tokovi in razne mor¬
ske živali, pravimo ji pa zostera. V
tem gozdičku boste lahko našli mpr-
ske konjičke in šila, vendar boste
morali za to dobro napeti svoje oči,
saj se živali zelo dobro prilagodijo
svoji okolici in se v njej skrijejo.

Skalnata obala

Ta je nedvomno najpestrejša od
vseh, posebno tam, kjer se strmo
ali pa navpično spušča v globine. V
skalnih zarezah in podvodnih jamah,
pod spodmoli in pod vsakim kam¬
nom, ki ga bomo obrnili, čakajo na
nas prelepe skrivnosti morja, odete
v vse odtenke sončnega spektra. Le
pogumno do njih, tudi strah pred
morskim psom in hobotnico nas ne
sme ovirati, vse govorice o teh ne¬
varnostih so zelo, zelo pretipane. Naj¬
večja nevarnost, ki vam preti pod
morjem tiči v vas samih; če se boste
hoteli nasilno in trmasto potapljati,
kot smo se dogovorili v poglavju o
potapljaških vajah. Vam prepuščam,
da sami odkrijete prelesti tega 'pod¬
vodnega sveta med skalnimi zaje¬
dami, najboljši tolmač vam bo pa¬
rava sama, ne bo pa slabo, če si za
to priliko vsaj izposodite kakšno
knjigo iz spodnjega seznama, poseb¬
no toplo pa vam priporočam zadnjo
v seznamu. Če se kdo izmed vas
za kaj prav posebno zanima, mi bo
pisal na Center za podvodna razisko¬
vanja. __

Za konec pa še potapljaški srečno!

Seznam primernih knjig

Proteus, letniki 7, 8, 9.

Miroslav Zei: Življenje našega
Jadrana, DZS, 1947.

Miroslav Zei: Morski svet, Mla¬
dinska knjiga, 1956.

Miroslav Nikolič: Pod morsko
gladino, Mladinska knjiga, 1958.

Ivan 'Kuščer idr.: Sprehodi pod
morjem, DZS, 1963.

Sončna ura

Sončno uro so poznali že v Sta¬
rem veku. Vsak pa si lahko na dvo¬
rišču, travniku ali morda na ravni
strehi stanovanjskega bloka izdela
sončno, uro.

Vemo, da je tam, kjer Sonce
vzhaja, vzhod in zahod tam, kjer
Sonce zaide. Ko je Sonce v zenitu,
tj. v najvišji točki, imajo predmeti
na zemlji najmanjšo senco. Zato
moremo po Soncu določiti strani
neba, po senci predmeta pa tudi ko¬
liko je ura.

Prav gotovo šte že opazovali
senco nekega predmeta, npr. tele¬
grafskega stebra in 'ste opazili, da
njegova senca v teku dneva menja
svoje mesto in svojo velikost. Že po
tem bi mogli »na prvi pogled« dolo¬
čiti koliko je ura. Da bo naša dolo¬
čitev časa točnejša, si moramo izde¬
lati sončno uro.

Vzeli- bomo kos kartona, na ka¬
terega zarišemo večji polkrog. Od
središča polkroga do loka potegnemo
črto, ki označuje smer sever-—jug.
Premica, ki spaja konca loka, pa
kaže smer vzhod—zahod. Polkrog
razdelimo-na 12 enakih delov, ki
predstavljajo pravzaprav dvanajst
dnevnih ur.

V središče, tam kjer smo zabodli
šestilo; ko smo risali polkrog, name¬
stimo kovinsko iglo- in sicer pod ko¬
tom 45°..

Sončno uro moramo postaviti
tako, da je igla stalno obrnjena proti
jugu, smer vzhod—zahod označena
na uri, pa se mora skladati' z dejan¬
sko smerjo v naravi.

Sončno uro moremo narisati tudi
na zidu hiše, vendar mora biti zid
obrnjen proti jugu. Namesto geome¬
trijsko konstruirane sončne ure, lah¬
ko oznake za ure dobimo s poskusom
in sicer tako, da smer sence ob do¬
ločeni uri označimo na kartonu. Tako
izdelana ura bo morda še točnejša od
zgoraj opisane geometrično iz del ane
sončne ure.

228

TIMOV NAČRT MESECA

Tekmovalni jadralni model »CET-761« (kategorije A-1)

Izdelava tega modela je slična
izdelavi »Albatrosa«, katerega na¬
črt smo objavili v 6. št. »TIM-a«.
Načrt povečamo na naravno veli¬
kost, rebri', obloge nosilca, »vagi-
cc« in štartno kljuko pa direktno
prerišemo na material iz načrtov.

KRILO

Krilni nosilec sestavimo iz treh
delov ter na pregibih ojačamo z
oblogami iz vezanih plošč 2 mm.
Z bucikami pritrdimo prvo in zad¬
njo letvico na šablonsko desko,
vstavimo rebra na svoja mesta in
zalepimo. Ušesi krila izdelamo
skupaj s sredino krila.

Izdelani nosilec vtaknemo v
njegove utore na rebrih. To velji
za sredino krila,^pri ušesih pa vlo¬
žimo v zareze letvici iste dimenzi¬
je, kateri pa ne zalepimo. Ko se
nam krilo posuši, odstranimo iz
ušes pomožni nosilec. Z britvico
zarežemo prvo in zadnjo letvico
na mestu loma in privzdignemo
ušesi krila toliko, da, se nosilec
prilagodi v rebra, se pravi za
96 mm. Počakamo, da se krilo po¬
suši, nato pa vstavimo še letvici

2 X 2 v njune utore na koncu kri¬
la pa še krilno krivino iz lipovega
furnirja 1,2 mm in vse zalepimo.
S tem je krilo izdelano in moramo
ga samo še prekriti.

VODORAVNI REP

Izdelava vod. repa je v bistvu
ista, vendar je mnogo enostav¬
nejša.

SMERNI REP

je izdelan iz letvic. Spodnji rep
je izdelan iz dveh delov ter spojen
z dvema krpicama v celoto in se
lahko giblje.

TRUP

Letvici 2X7 ukrivimo po obri¬
su trupa, vstavimo prečke in nos
trupa iz polne lipovine, debeline
7 mm. Tu si pomagamo z bucikami.
Počakamo, da se nam lepilo po¬
polnoma posuši, nato pa odstrani¬
mo bucike in letvice na zgornjem
delu premažemo z lepilom. Položi¬
mo lipov furnir nekoliko večje di¬
menzije ha ogrodje in ga obtežimo.
Čez nekaj ur na isti način prekri-

TJMOV NAČRT MESECA

229 '

jemo še drugo stran, še prej pa
vložimo med dve prečki na nosu
trupa nekaj dkg, svinca.

SMERNI AVTOMAT

Z namenom, da bi se model pri
startu vzpenjal premočrtno, po
njem pa krožil, izdelamo tako
imenovan smerni avtomat.

Kadar vlečemo štartno vrvico,
s tem potegnemo tudi obroček, ki
je preko ,ny!ona povezan s smer¬
nim krmilom. V tem trenutku
mora biti smerno krmilo v smeri
vzdolžne simetrale modela. Ko pa
se štartna vrvica loči od modela,
potegne gumica zaradi svoje ela¬
stičnosti krmilo v določen odklon.

S tem dobimo po premočrtnem
štartu kroženje, kar je edini pogoj
za izkoristek termičnih tokov.

PREKRIVANJE

Vse elemente (tudi trup) pre¬
krijemo ' z japonskim papirjem.
Krilo impregniramo 3 krat, za vod.
in viš. rep pa zadostuje dvojni
premaz laka. Na prekrit vodoravni
rep prilepimo še jeklene kljukice,

\ t

kakor tudi na trup.

REGLAŽA

V prazni prostor na nosu;trupa
vsujemo toliko šiber, da bo\ teži¬
šče 66 nun od spodnjega roba kri¬
la. Krilo ima vpadni kotU*. Model
spustimo -proti vetru, nekoliko
navzdol in ko model, leti v redu ga
lahko potegnemo na visoki start.
Kroženje po štartu določimo s
smernim krmilom in ta žtaj bo to¬
likšen, da bo model delal kroge
30 do 50 m premera.

—-_-—____ —mm

Rebro vod. repa lip, fur. d m/n

lisSš^

vez.pl. 2/m

\  ^

obloga nosilca

uuu/yu. f/vouo u -

vez. pl. 2m - 4 kom. vez.pl z m

230

FOTOAMATERJI

S fotoaparatom na počitnice

Zakaj fotografija?

Pred nami je dolga vrsta .sončnih
dni, polnih veselja, izletov, kopanja,
iger, smeha. Mnoge lahko skozi te
dni spremlja fotografski aparat, ki
jim pomaga, da zajamejo v slike
nešteto lepih spominov. Zato smo
skušali prav /Zgoščeno zbrati nekaj,
najosnovnejših pravil, ki nam pri
fotografiranju pomagajo preko prvih
težav. Seveda smo se morali omejiti
le na slikanje in izpustiti izdelavo
slik. Ce naš/ fotografija zares veseli,
bomo. že posegli po dobri strokovni
knjigi. Za prve korake pa je dovolj
precej manj.

S sodobno fotografsko opremo
more slikati vsakdo, brez posebnega
znanja. Nekaj osnovnih pravil pa
nam pomaga do boljših Slik, ki niso
le začetniški zmazki.

Prav zaradi tega je fotografija
danes menda najbolj razširjeni »ko¬
njiček«. Vsakemu omogoča, da si
ohrani vtise, ki bi jih sicer pozabil
in da s sliko tudi pove, kaj je pri
tem občutil.

Kako nastane fotografija

Svetloba prodira od prizora ali
predmeta, ki ga slikamo, torej od
motiva, skozi vrsto natančno izraču¬
nanih in skrbno izdelanih leč v foto¬
aparat. Tam nastane na fotografskem
filmu pomanjšana slika motiva. Film
prekriva emulzija, plast posebne
snovi, ki je občutljiva za svetlobo.
Na svetlejših 'mestih, ki seveda
ustrezajo svetlejšim mestom na mo¬
tivu, se ta emulzija spremeni bolj,
na temnejših pa manj.

Kako nastane slika v fotoaparatu,
si zlahka predstavljamo, če vzamemo
povečevalno steklo in kos belega pa-
pirja. Lečo obrnemo proti svetlemu
predmetu (žarnici, oknu) in premi¬
kamo papir za njo, dokler ne do¬
bimo na njem pomanjšane in obr¬
njene slike.

Spremembe na fotografski emul¬
ziji postanejo vidne šele potem, ko
poslikan film okopljemo v posebni
tekočini, razvijalcu. Bolj osvetljena
rpesta na emulziji pri tem potemnijo,
manj osvetljena pa potemnijo manj.
Svetlim ploskvam na motivu ustre¬
zajo torej temne ploskve na filmu in
nasprotno. Iz razvijalca potuje film
v drugo tekočino, v fiksir, ki sliko
ustali, jo napravi neobčutljivo za
svetlobo. Potem film izperemo in po¬
sušimo — običajno pa razvijanje
filma prepustimo fotografu, ki ga
opravi za mal denar.

Slednjič prenesemo sliko s filma
na fotografski papir. V zatemnjenem
prostoru pada v fotografskem pove-
čevalniku pramen svetlobe skozi film
in leče na fotografski papir, kjer

FIKSIRANJE

FOTOAMATERJI

231

I

nastane povečana slika. Papir je
enako kot film prevlečen z emulzijo.
Mesta na njem, kamor pade več
svetlobe, pa v razvijalcu potemnijo
in nasprotno. Svetli ploskvi na mo¬
tivu ustrezaj torej temna ploskev na
filmu in spet svetla ploskev na pa¬
pirju. Slika na filmu je negativna,
na papirju pozitivna. Tudi papir po
razvijanju ustalimo in izperemo, po¬
tem pa mnogokrat še posušimo na
gladki, ogrevani plošči v sušilniku
za slike.

Prenos slik s filma na papir
zahteva precej opreme in vaje. Zato
ga v začetku prepuščamo fotografu,
kasneje pa se, če moremo, osamo¬
svojimo. Zato se tu zadovoljimo s
tem, kar smo pravkar čisto na kratko
opisali.

Nekoliko podrobneje se lotimo
dejstev, ki jih moramo poznati, da
znamo uporabljati fotoaparat in ga
vsakokrat prav nastaviti.

Čas osvetlitve, razdalja in

zaslonka

Da nastane na filmu uporabna
glika, moramo nanj v fotoaparatu
prenesti ustrezno svetlo sliko motiva.
Ker so slednji zelo različno osvet¬
ljeni, določamo množino svetlobe, ki
prodre do filma, z zaklopom in za¬
slonko.

Zaklop je nekakšno okence med
lečami (objektivom) in filmom v
fotoaparatu. Vsakokrat, ko pritisne¬
mo na prožilec, se zaklop za kratek,
vnaprej določen čas odpre in spusti
svetlobo do filma. Najčešče najdemo
na sodobnih zaklopih te-le osvetlit-
vene čase: 1 , ‘/j, Vv 1 /«, Vis, Vso, Veo,
V12S, V250, Vsot sekunde.

Z zaslonko pa ožimo ali širimo
odprtino, skozi katero pada svetloba.
Zaslonke so najčešče označene s šte¬
vilkami 2,8 — -4 — 5,6, — 8 — 11 —
16 — i2.  Pri zaslonki 2,8 je odprtina
najbolj odprta, pri 22 najbolj zaprta.

Zlahka razumemo, da pade na
film ista količina svetlobe, če slika¬
mo z bolj odprto 'zaslonko in krajšim
časom, ali pa z bolj zaprto zaslonko

in daljšim časom. Zaslonke in časi
so medsebojne prilagojeni, tako da
dobimo isto osvetlitev na primer pri
slonki 8 in času ‘/bo, ali pa pri za¬
slonki 22 ih času ‘/is. Isto osvetlitev
torej dobimo, če' istočasno zaslonko
za eno stopnjo odpremo (zapremo) in
čas za dno- stopnjo skrajšamo (po¬
daljšamo).

Na videz je vseeno, kakšno za¬
slonko in čas izberemo, da le sodita
vkup glede na osvetljenost motiva,
V resnici pa vpliva na čas gibanje
motiva, pač zato, ker se med časom,
ko je zaklop odprt giblje tudi slika
na filmu. Zato mora biti čas prilago¬
jen hitrosti gibanja in tako kratek,
da se slika na filmu sploh ne pre¬
makne toliko, da bi to mogli opaziti.
Pomagamo si-z razpredelnico: x

Osvetlimo

Motiv  največ

sekund

Sedeči in mirno stoječi ljudje
v mirnem pogovoru, počivajoče
, živali in podobno; V 10

Človek in živali- pri mirni hoji,
otroci pri mirni igri, listje v
zmernem vetru, bežeči oblaki,
stoječe skupine; V 30

Sprevodi, r  tržni prizori, težka
vozila, živali na paši, zastave
v zmernem vetru, splavi, kole¬
sarji, otroci pri igri; Vcio

Živahen promet na ulicah, ži¬
vahno korakanje, kopališča, ži¬
vali v počasnem teku, drevesa
irrzastave vi močnem vetru; Viss.
Delo .ob strojih, velemestni
promet, železnice, telovadci,
počasnejši športi, plesi, lovski
prizori, kolesarji in avtomobili
v hitri vožnji, teki, plavanje,
smučanje, -sankanje, vrtiljaki; V 250
Skoki, kolesarske in konjske 1
dirke, tenis, motorna vozila na
prosti cesti, smuške tekme,
dirkalni čolni, hitri cirkuški
prizori; l /.wo

Najhitrejši športi, letala (ne
preblizu!), ptičji.let; V 1000

232

fotoamaterji

Preden pritisnemo na prožilec,
globoko vdihnemo in trdno primemo
fotoaparat. Če slikamo s časi, dalj¬
šimi od %o sek., vsekakor pritrdimo
fotoaparat na stativ, saj naše roke
niso dovolj trdne in bi šlikp zama¬
jali-

Preden povemo kaj o izbiri za¬
slonke, si oglejmo še vlogo razctalje
med aparatom in motivom. Pono¬
vimo poskus z lečo in listom papirja;
naravnajmo si ostro sliko, potem pa
se svetlemu predmetu nekoliko pri¬
bližamo. Ugotovili bomo, da' moramo
razdaljo med lečo in papirjem po¬
večati, da bo slika spet ostra. V foto¬
aparatu nastavljamo razdaljo med
objektivom in filmom običajno z
vrtljivim obročem, na katerem so že
zapisane razdalje med aparatom in
motivom. /

Če pa nastavimo na aparatu raz¬
daljo na 3 metre, bo na sliki ostro
tudi še nekaj tistega, kar je v naravi
bližje in nekaj tistega, kar je dalj,
kot tri metre. To , področje imenu¬
jemo področje globinske ostrine. Da
moremo vselej razbrati od kod in do
kod sega, je na večini fotoaparatov
poleg skale za razclajjo še dodatna
skala, ki za vsakokratno razdaljo
med fotoaparatom in motivom ter
za i vsakokrat nastavljeno zaslonko
pove, od kod in do kod sega globin¬
ska ostrina.

Nasploh velja: globinska ostrina
je tem večja, čim bolj zaptemo za¬
slonko; področje globinske ostrine se
oži, čim bolj se približujemo motivu.

Če hočemo dobiti na sliki ostro
vse, kar je zanjo bistveno, moramo
izbrati zadostno zaslonko. Če se mo¬
tiv giblje, moramo zadosti skrajšati
čas. Oboje pa omejuje množino svet¬
lobe, ki pade na film in ki mora biti
za dobro sliko vselej enaka. Zato-
moramo vselej najprej izmeriti
osvetljenost motiva.

* Merjenje osvetlitve

Kako osvetljen je motiv, le skraj¬
no negotovo ugotovimo na oko.
Osvetljenost motivov je namreč sil¬
no različna — razlike ena proti tisoč
niso nič posebnega —■ naše oko pa
se svetlobnim razmeram tako prila¬
gaja, da z njim osvetljenosti ne mo¬
remo niti 'približno ocenjevati.

Poleg tega niso vsi filmi, ki jih
uporabljamo, enako občutljivi za
svetlobo. To občutljivost označujejo
navadno v DIN stopnjah — uporab¬
ljamo najčešče filme z občutljivostmi
od nekako 14 pa do 30° DII^, najpo¬
gosteje med 17 in 21° DIN. Za vsake
tri stopnje DIN se občutljivost filma
podvoji; če je pri, 17° DIN filmu
ustrezala zaslonka 11 in čas V125, mo¬
ramo vzeti pri 20° DIN filmu zaslon¬
ko 16 in čas f/125, ali pa zaslonko 11
in čas 'Vžso.

Če film osvetlimo premalo, dobi¬
mo na njem silno prozorno sliko
brez črnin, na pozitivu pa bledo, ne¬
izrazito sliko. Če osvetlimo preveč,
je film ves črn in slike na papirju
so spet zanič.

Zato moramo osvetljenost motiva
meriti. To, storimo z električnim
svetlomerom, ki ga usmerimo proti
motivu. V svetlomer pada svetloba
z rfaotiva enako kot pri slikanju v
fotoaparat. V svetlomeru pa se svet¬
loba spremeni v električni tok in ta
odkloni kazalec. Kazalec pokaže za
film, ki ga uporabljamo (po občut¬
ljivosti v DIN stopinjah), čas in za¬
slonko. Vse ostale čase in zaslonke
zlahka določimo sami, saj vemo v
kakšni medsebojni zvezi so.

/

FOTOAMATERJI

2^3

V nekatere fotoaparate je svetlo-
mer že vgrajen. To predstavlja sicer
dodatno udobnost. Ker pa je svetlo-
mer občutljivejši od fotoaparata, ga
imajo mnogi raje posebej.

Če svetlomera nimamo, si za silo
lahko pomagamo tudi z razpredelni¬
co, ki pa seveda ni niti približno za¬
nesljiva, o čemer nas izkušnje brid¬
ko pouče.

seti odstranimo iz fotoaparata in ga
nadomestimo z medlico. Nato nasta¬
vimo razdaljo, spet zamenjamo med¬
lico s kaseto, jo odpremo in slikamo.
Pri novejših kamerah menjave niso
potrebne. Pri dvookih zrcalnih ka¬
merah je nad objektivom, skozi ka¬
terega slikamo, še en objektiv, ki
ves čas daje sliko, enako posnetku,
na medlici (Relleicord, Rolleiflex,

ur po sončnem vzhodu do dveh ur
pred sončnim zahodom in za polet¬
ne mesece. Če uporabljamo 21° DIN
film, vse zaslonke za eno stopnjo
zapremo, ali pa uporabljamo čas 4/ oo
in podobno.

Merjenje razdalje

med objektivom in zaklopom zrcalo,
ki vse dotlej, ko pritisnemo na pro-
žilec, meče sliko navzgor, na medli¬
co, potem pa se odmakne in sprosti
pot za svetlobo, ki pada na film
(Exacta, Exa, Praktica, Pentacon
Edixa in podobno).

Razdaljo med fotoaparatom in
motivom sicer lahko ocenimo in ker
je globinska ostrin^ pri običajno
uporabljenih zaslonkah dokaj izdat¬
na, ne zgrešimo kaj preveč. Za toč-
nejše in zanesljivejše delo pa raz¬
daljo merimo z ustrezno napravo na
fotoaparatu. Najčešče sta dva na¬
čina.

Pri prvem vidimo sliko pred sne¬
manjem na na pol prozorni stekle¬
ni ploščici, medlici. ■ Potem sučemo
obroč za nastavljanje razdalje toliko
časa, dokler se slika ne izostri. Na
medlici vidimo, od kod in do kod
sega globinska ostrina. Pri starih in
nekaterih specialnih kamerah pred
slikanjem film v posebni zaprti'ka-

Pri drugem načinu vidimo v
iskalcu fotoaparata sliko, pri kateri
je osrednji kos premaknjen v ne¬
pravo lego vse dotlej, dokler ne na-

234

FOTOAMATERJI

stavimo prave razdalje. To so dalji-
nomeri na rezano sliko:

Kamere z medlico omogočajo si¬
cer zares najtočnejše nastavljanje
razdalje in globinske ostrine. Sodijo
pa med dražje kamere, so amaterju
težje dosegljive in pri delu dokaj
počasne. Zato se amater običajno po¬
služuje daljinomera na rezano sliko,
ki daje za povprečne zahteve docela
zadovoljive' rezultate.

Seveda pa je mogoče slikati in
napraviti dobre slike tudi brez da¬
ljinomera, ki predstavlja pravzaprav
le dodatno udobnost za fotografa.

Izbira časa, zaslonke, razdalje

Ker moramo te tri osnovne po¬
datke pred vsakim posnetkom na -
novo nastaviti, je prav, če si izbiro
še enkrat na kratko ponovimo. Naj¬
prej ugotovimo, da določajo izbiro:

— časa: osvetlitev motiva,

gibanje motiva;

— zaslonke: osvetlitev^ motiVa,

globinska ostrina;

— razdalje: razdalja med kamero
in motivom.

Vselej ravnamo po temle vrstnem
redu:

—■ odmerimo ali ocenimo razdaljo
in jo riastavimo, ^

— izmerimo osvetljenost motivh
in prilagodimo:

— pri hitrih motivih čas gibanju
motiva in zaslonko času,

— pri počasnih ali negibnih mo¬
tivih zaslonko zaželeni globinski
ostrini in čas zaslonki.

Iz izbrane zaslonke'ali časa seve¬
da nujno izvira ustrezen čas ali za¬
slonka. Mnogokrat se nam zgodi, da
časa zaradi gibanja motiva ne mo¬
remo več skrajšati, zaslonke pa ne
bolj odpreti zaradi globinske ostrine,
ali pa zato, ker je' že do kraja od- 1
prta.

Takrat pomaga le več svetlobe: v
počakamo, da oblaki odstrejo sonce,
odložimo slikanje na drug dan ali
drugo uro, prestavimo motiv v svet¬
lejše okolje, poskrbimo za umetno

razsvetljavo z močnimi žarnicami ali'
bliskovno napravo. Več o slednjih
najdemo v knjigah.

■ Mnogokrat za celotno izbiro in
presojo nimamo, časa. Zato po vsa-
. kem slikanju nastavimo na fotoapa¬
ratu naslednje vredhosti:

ČAS Vso sek.

RAZDALJA 6 metrov

ZASLONKA 11

V sili potem samo pogledamo
skozi Iskalec in pritisnemo. V pov¬
prečnih svetlobnih razmerah rešimo
tako marsikateri prizor, ki bi ga si¬
cer zamudili.

Kakšno sliko zajame fotoaparat

Objektiv je okence v fotoaparat

in skozenj, kot skozi vsako okno,

vidimo le del okolice. Kaj zajema
objektiv, nam pokaže iskalec na
fotoaparatu. To je najčešče okence
na zgornjem delu., kamere .ali pa
medlica pri fotoaparatih, ki jo imajo.

Fotoaparat , zajema pravokotno
sliko. Kot me'd diagonalnima voga¬
loma pravokotnika in fotografovim
očesom. za iskalcem imenujejo sli¬
kovni kot. Pri običajnih fotoapara¬
tih.se giblje med 47 do 56°, objek¬
tivu, ki ga’zajema, pravijo normalni
objektiv. Če je slikovni kot manjši,
dobimo manj na sliko ■— oddalje¬
nejši predmeti so videti večji; ob¬
jektiv te vrste imenujemo teleob¬
jektiv. Če je slikovni kot večji, pa
dobimo več na sliko in objektivu
pravimo širokokotni objektiv.

Teleobjektive uporabljamo pred¬
vsem za slikanje iz večje razdalje,
kjer se motivu ne moremo dovolj
približati — zlasti v živalskem svetu,
pri lovu in i podobno. Širokokotni ob¬
jektivi nas rešijo’ iz stiske pri slika¬
nju razsežnejših motivov, kadar se
ne moremo od njih. dovolj oddaljiti:
velika zgradba ob tesni ulici, večji
motivi v zaprtih prostorih in po¬
dobno.

Pri- popolnejših fotoaparatih je
mogoče objektive zamenjati, sicer pa

!

FOTOAMATERJI

235

je vsaka kamera normalno opremlje¬
na z normalnim objektivom.

Slike na filmu so različno velike
— kakršna je pač kamera in .kakršen
film uporabljamo. Najcešče uporab¬
ljamo velikosti slik 24 X 36 mm (lei-
ca fortnat in leica film — ali tudi
maloslikovni format in film, ki je po
širini enak filmu za kinoprojektorje),
pa 6 X 6 cm in 6 X 9 cm (6-centime-
trski film v posebnih zvitkih za 6
posnetkov formata 6 X Q cm ali 9 po¬
snetkov formata 6 X 6 cm).

Normalni objektiv spoznamo po
žariščni razdalji, označeni na objek¬
tivu s črko »f« in številko poleg nje.
Največkrat- je: x

Objektivi z daljšimi žariščnimi
razdaljami so teleobjektivi, š kraj¬
šimi pa širokokotni objektivi.

Na- objektivu je še ena oznaka,
na primer 1 :2,8, pomeni pa relativ¬
no odprtino. Malce bolj po domače
to pomeni tisto vrednost zaslonke,
do katere moremo zaslonko v danem
objektivu najbolj odpreti. Čim nižja
je ta .številka — objektivi pod 1 :2
so že dokaj redki — tem več svetlobe
prepušča objektiv pri docela odprti
zaslonki, v tem slabših svetlobnih
razmerah še moremo delati z njim.
Večja relativna odprtina pa pomeni
tudi večji premer leč v objektivu in
zato mnogo višjo ceno, ki je za ve¬
čino amaterjev mnogo previsoka.

Črno-beli posnetki skozi barvne.

filtre

Ker se v začetku z barvno foto¬
grafijo že zaradi visokih cen ne bo¬
mo' ukvarjali, skušamo vselej moti¬
ve, polne najraznovrstnejših barv,
preliti v čim bolj uspele čmo-sivo-
bele slike. Žal tudi najboljši filmi
niso epako občutljivi za vse barve.
Zato pogrešamo na sliki oblake, ki
so pri snemanju bili na modrem ne¬
bu, zato je sočna trava na marsika¬
teri sliki skoraj črna in podobno. Da
pa bo slika lepša, natikamo pred
objektiv ravne ploščice iz obarvane¬
ga stekla v primernih okvirčkih. To
so. barvni filtri — in za preprosto
rabo si zlahka pomagamo s kratkim
»•receptom«, ki pove, kdaj in katere
filtre .najcešče uporabljamo:

FILTRA Y PLIV NA  SLIKO IN UPORABA

Rumen Rumeni, pa tudi zeleni,
rdeči in oranžni predmeti
na sliki postanejo svetlejši,
, modri in vijoličasti pa tem¬
nejši. Značijna uporaba:
oblaki na modrem nebu, ki
jih sicer na sliki kar noče
biti; snežne pokrajine, ki so
sicer rade kredasto bele in
podobno.

236

FOTOAMATERJI

VPLIV NA SLIKO IN UPORABA

Rdeč Rdeči, rumeni, oranžni deli
motiva so svetlejši, zeleni
in modri temnejši. Upora¬
ba: kadar slikamo ob za¬
strtem nebu ali megli v
svetlobi, ki da brez filtra
premalo sočne slike.

Zeleno-

moder Zelene in rumene ploskve
v motivu so svetlejše, rdeče
temnejše. Uporaba: zelenje
v naravi, ki je sicer, na sli¬
ki pretemno.

Vsak filter pa zadrži nekaj svet¬
lobe, zato moramo čas pri snemanju
nekoliko podaljšati. Za koliko po¬
daljšamo čas, izvemo iz podatkov, ki
jih prejmemo skupaj s filtrom pri
nakupu, običajno pa za dvakrat do
šestkrat.

Nakup in izbira fotoaparata

Predvsem kupujmo fotoaparat po
možnosti v specializirani veliki trgo¬
vini s fotomaterialom, kjer nam bo¬
do tudi strokovno in nepristransko
svetovali. Te trgovine prodajo naj¬
več amaterjem, zato jih dobro ra¬
zumejo in jim rade ustrežejo. Pose¬
bej se pri nakupu zanimamo za ga¬
rancijo in za servisne delavnice ter
seveda za preskrbo z rezervnimi
deli.

Če kupujemo star fotoaparat, naj
ga najprej pregledajo v strokovni
specializirani delavnici za popravila
fotoaparatov in nam povedo svoje
mnenje in oceno. Tako si prihranimo
marsikatero bridko razočaranje.

Cena je običajno kar dobro vodilo
pri presoji kakovosti aparata. Po ce¬
nah lahko fotoaparate zato tudi pre¬
cej grobo in približno razdelimo na
tri velike skupine.

V prvo, najcenejšo skupino sodijo
tako imenovane boks-kamere, ki sta¬
nejo le nekaj tisočakov. Grajene so
praviloma za format 6X6 cm ali
6 X 9 cm, imajo le preprost iskalec,
samo en ali dva časa in eno ali dve
zaslonki. Dodatnega udobja — svet-
lomera, daljinomera, izmenjljivih
objektivov in podobno tu seveda ni.
V dobrih svetlobnih razmerah pa
lahko s ceneno boks-kamero' delamo
prav dobre ali celo odlične slike,
prav gotovo pa se prav ob takšnem
fotoaparatu najtemeljiteje prebijamo
skozi začetne težave.

Drugo skupino tvorijo fotoaparati
srednje kakovosti, ki stanejo od ne¬
kaj tisočakov pa do nekaj desettiso¬
čakov. Cenejši imajo manj časov in
optike z manjšimi relativnimi odpr¬
tinami, so brez svetlomera in dalji¬
nomera. Nekoliko dražji imajo več

i

/

/

FOTOAMATERJI

237


časov in boljše optike, še dražji
svetlomer ali daljinomer in najdražji
oboje. Pri dražjih kamerah lahko
tudi zamenjujemo normalni objek¬
tiv s teleobjektivom ali širokokotnim
objektivom, ki pa ju moramo seveda
kupiti posebej.

V tretjo skupino sodijo fotoapa¬
rati za posebne namene, ki jih upo¬
rabljajo le poklicni fotografi. Ker
stanejo tudi več sto tisočakov, nas
ne zanimajo posebno. Zares so teh¬
nično izredno popolni, vendar more
prednosti, ki jih nudijo, izrabiti le
človek, ki mu je fotografija poklic.

Če moramo pri nakupu izbirati
med možnostjo, da kupimo fotoapa¬
rat s svetlomerom ali fotoaparat z
daljinomerom, se seveda odločimo za

prvega — če nimamo svetlomera
morda že posebej.

Tako nam preostaja še ena izbira:
'med fotoaparatom za leica format
in fotoaparatom za format 6X6 cm
ali 6X9 cm. V prid leica formatu
govori nizka cena filmov, saj stane
maloslikovm film za 36 posnetkov
približno prav toliko kot 6-centime-
trski film za štirikrat manj posnet¬
kov; poleg tega so fotoaparati za
maloslikovni format tudi priročnejši.
x Zato se številni amaterji odločajo za
leica format, čeprav začenjajo z
boks-kamero na 6-centimetrski film.
Mnogi pa se kasneje spet vrnejo k
6-centimetrskemu filmu pač zato,
ker omogoča izdelavo mnogo boljših
slik. gelo priljubljene so zato tudi
dvooke zrcalne kamere za 6-centime¬
trski film, ki trošijo sicer dražji film,
so nekoliko okornejše in počasnejše
pri delu, zato pa omogočajo izdelavo
vrhunskih slik.

Od začetniškega zmazka do dobre

fotografije...

... je dolga pot, ki je tu ne mo¬
remo prehoditi.' Tudi svetovne zgo¬
dovine ne moremo zapisati na sto
strani. Zato se omejimo le na nekaj
pičlih, zelo splošnih navodil. Več nas
naučijo knjige o fotografiji, morda
še več pa skrbno opazovanje moj¬
strskih fotografij na razstavah, v re¬
vijah in drugod.

Prvi pogoj je seveda zadostna
spretnost in vajenost pri delu s foto¬
aparatom. Nastavljanje razdalje, za¬
slonke in časa preskusimo stokrat,
dvestokrat na praznem fotoaparatu,

, vendar ravnamo tako, kot če bi imeli
vložen film.

Sele potem se lotimo pravega fo¬
tografiranja.

Za začetek je najprimernejše sli¬
kanje mrtve narave, predvsem po¬
krajin. Naše slike naj ne bodo raz¬
glednice^— te dobimo' v vsaki tra¬
fiki — temveč zgovorni spomini na
tis\o, kar nam je najbolj ugajalo, kar
je na nas napravilo najmočnejši vtis.

238

FIZIKI

Pokrajinska slika naj ima ospredje
— morda je to človek, ki pa naj ne
zija v objektiv, morda žival, morda
zanimivo drevo. Ospredje prinaša v
sliko občutek, prostornosti, same pla-:
nine v ozadju so premalo, saj jih
mnogokrat najdemo na sliki le kot
tanko črto.

Posebno znanje, zahteva slikanje
ljudi. Skaženo sliko zanesljivo na¬
pravimo, če zbašemo skupino ljudi
pred objektiv, jih pustimo, da' vsaj
pet minut čakajo, preden .zmoremo
tistih borih pet prijemov, vmes pa
jih. še posebej opozorimo naj pazijo
in potem pritisnemo. Takšnih pre¬
plašenih, otrplih, puščobnih slik je
nič koliko v albumih začetnikov. Ni¬
kar tako — ljudi slikamo pri vsak¬
danjih opravilih, po_ možnosti tako,
da se tega sploh ne zavedajo, tako
da so na .sliki docela naravni, takšni,
kot so v resnici.

Izredno zahtevna je reportažna
fotografija: tekme, dirke, manifesta^
cije. Takšna slika lahko tudi ni teh¬
nično vzorna, podajati pa mora ob¬
čutek dogodka. Zato izberemo vselej
nekaj zares' značilnega, nikjer ni za¬
pisano, da bi moral biti na sliki ves
stadion s sto tisoč gledalci, sodniki,
tekmovalci in sladoledarjem vred.
Ce so dogodki izredno hitri — avto¬
mobilske, kolesarske dirke .— in za¬
radi slabe svetlobe ne moremo poseči
po dovolj kratkem času, nastavimo
V 125 , sledimo-v iskalcu s fotoapara¬
tom motivu in pritisnemo: ozadje bo
razmazano, motiv pa — če smo
spretni — dokaj oster in • slika zelo
živa.

Pisati bi morali še .6 slikanju v
snežni pokrajini, o slikanju vode, ki
je s .kratkim časom ne smemo za¬
mrzniti v led, o fotografiranju iz ne¬
posredne bližine, pa o kompoziciji
slike, o uporabi umetne svetlobe in
še in še.

Žal nam. tega prostor ne dopušča.
Brž ko pa nam fotografija, čudežna
umetnost za vsakogar, odpre vrata
v svoj svet, si bomo nadaljnje poti
že našli — z odprtimi očmi in srcem.

Pritisk v vodi in zračni

pritisk

Gotovo'ste že slišali, da je v mor¬
skih globinah velik pritisk. Sila,
s katero pritiska voda na dno, dela
potapljačem velike preglavice. Cim
globlje je morsko dno, tem večji je
tudi pritisk vode nanj. V globini
11 000 m je pritisk na vsak kvadratni
centimeter celih = 1100 kg.

Da res narašča pritisk z globino,
se lahko prepričate z želo prepro¬
stim poskusom. V steno stare ploče¬
vinaste posode. — zelo uporabna je
prazna konservna škatla — zvrtajte

več enakih lukenj eno pod drugo. V
posodo nalijte vodo in z dolivanjem
poskrbite, da bo ves Čas polna. Skozi
odprtine bo voda odtekala v neena¬
kih curkih. Pri dnu bo curek naj¬
večji, pri vrhu pa najmanjši. Pritisk
vode je torej pri dnu res večji kot
na tistem mestu, kjer se nahaja zgor¬
nja odprtina.

Ne le voda, temveč tudi zrak pri¬
tiska na podlago. Zrak, ki nas ob¬
daja, sega nad Zemljino, površino
300 km visoko. Zračni pritisk je ob
morski gladini največjf, čim višje
gremo, tem manjši je. Zračni pritisk
merimo s posebnimi pripravami —
barometri. Cim večji je zračni pri¬
tisk, tem višje se dvigne živo srebro
v stekleni cevki, ki je sestavni del
barometra. Barometer pa nam nape¬
ve tudi vreme. Kadar živo srebro
v barometru pade, se nam obeta dež,
kadar pa narašča, tedaj lahko priča¬
kujemo lepo vreme.

Sami si bomo naredili nekoliko
drugačen barometer. To bo vodni
barometer, ki sicer ne bo tako na¬
tančen kot živosrebrni, vseeno pa
nam bo povedal, kdaj bo zračni pri¬
tisk višji in kdaj nižji. Deloval pa
bo prav nasprotno kot živosrebrni.
Kadar bo pritisk večji, bo voda v
stekleni Cevki nižje, če pa bo pritisk

Raztapljanje snovi

Najbrže vsakdo med vami kaj
rad natrese v čaj veliko sladkorja.
Ko to opazi mama vas seveda
opomni: »Že zopet bo v skodelici
ostal sladkor na dnu. Saj se toliko
sladkorja v čaju sploh ne more.raz¬
topiti. »No, kar lotite se nekaterih
poskusov, ki vam bodo povedali,
kako prav je imela.

Vsaka snov se v tekočini — topilu
— raztaplja le do neke mere. Po¬
vejmo še to, da je topnost snovi
odvisna tudi od temperature. V 100 g
vode in pri 20" £ se topi, denimo 36 g
kuhinjske soli, 200 g sladkorja, 23 g
modre galice ali pa le 0,2 g sadre.
Pri 100° C pa se v 100 g vode lahko
raztopi 39 g kuhinjske soli ali pa kar
73,6 g modre galice.

Ko se v topilu ne topi nič več
snovi, pravimo, da je raztopina na¬
sičena. Spomnite se na čaj, ki ste
vanj dali preveč sladkorja. Ni se

manjši, tedaj se bo voda v cevki
dvignila.

Lotimo se torej dela. V steklenico
nalijemo približno do polovice obar¬
vane vode, nato pa steklenico zapre¬
mo z zamaškom, v katerem tiči ste¬
klena cevka. Cevka naj bo tako dol¬
ga, da bo v steklenici segala v vodo,
iz zamaška pa naj sega približno
30 cm visoko. Tudi v cevko bomo do
polovice nalili obarvane vode. Ce bo
zračni pritisk nižji kot .v steklenici,
se bo voda v cevki dvignila, če pa
bo zračni pritisk višji, se bo vodni
stebriček zmzal. Za cevko pritrdimo
še kos kartona ali deščico in nekaj
dni natančno opazujmo delovanje
našega barometra. Ugotovili bomo,
kje bo vodni stebriček ob. lepem
vremenu in kje, če bo deževalo. To
si bomo zaznamovali na papirju ali
deščici in tako bo naša priprava, ki
nam bo napovedovala vreme, na¬
rejena.

stopil, saj ste nehote naredili nasi¬
čeno raztopino sladkorja.

Pa se lotimo poskusov! Pripra¬
vimo si kozarec s 100 g vode (kar je
1 dl, saj veste, da tehta 1 era 1  vode
1 gram) in kuhinjsko sol (kemiki ji
pravijo natrijev klorid in ga napi¬
šejo s formulo NaCl). Odtehtajte 36 g
in še posebej 3 g kuhinjske soli. Po¬
časi stresajte sol v vodo ih mešajte^
Sol se bo topila toliko časa, dokler
ne. boste stresli v kozarec zadnjih
kristalov odtehtanih 36 gramov. Ko
boste začeli dodajati še os,tale 3 g
soli, se sol ne bo več topila — raz¬
topina je že nasičena. Vseh 3 g ne
porabite, približno polovido prihra¬
nite za kasneje. Torej ste naredili
nasičeno raztopino kuhinjske soli pri
20“ C. Sedaj pa raztopino segrejte,
Malo pred tem, ko bo zavrela, boste
opazili, da o preostali soli ni ne duha
ne sluha. Raztopila se je, seveda, saj

240

FIZIKI

i

se v 1 dl vode pri 90° C lahko topi
več kot 37 g NaCl. Pa stresite sedaj
vso sol in segrevajte do vretja. Opa¬
zili boste, da se bo pri 100" C razto¬
pilo vseh 39 g kuhinjske soli. Če pa
boste dodali še malo soli, boste vi¬
deli, da se bo neraztopljena nabrala
na dnu.

Sedaj pa naredimo še nasičeno
raztopino modre galice (bakrovega
sulfata, CuSOd). Modro galico upo¬
rabljajo za škropljenje vinske trte
in jo lahko kupite v trgovinah, kjer
prodajajo gnojila, škropiva iri po¬
dobno. V 1 dl .vode pri 15° C se bo
raztopilo 19,3 g modre galice, ko pa
bomo vodo segrevali, bomo videli, da
bo pri 20“ C nasičena raztopina s 23 g
modre galice, pri 100° C pa bo raz¬
topina nasičena šele tedaj, ko bomo
vanjo stresli 73,6 g CuSCh.

Kaj pa se zgodi, če ohlajamo
vročo nasičeno raztopino? Kristali
raztopljene snovi se bodo izločali.
Če bomo raztopino ohlajali počasi,
se bodo izlpčili večji kristali, ki pa
jih bo le malo. Če pa se bo raztopina
hladila hitro' in jo bomo mešali, se
bo na dnu nakopičilo mnogo majh¬
nih kristalov. To lahko prav lepo
vidimo pri poskusu z modro galico.
Vročo nasičeno raztopino modre ga¬
lice, ki smo jo naredili, bomo raz¬
delili v dve posodi. Ena naj ima
večje dno (uporaben je tudi krožnik).
Raztopiho v tej posodi 'bomo. pustili'
in čakali, da bo voda počasi izhla¬
pela. Raztopino v drugi posodi pa
bomo mešali in jo postavili v večji
lonec hladne vode ter tako dosegli,
da se bo hitro ohlajala, .Ko bomo
primerjali izločene kristale v obeh
posodah, l^omo v prvi opazili lepe,
velike kristale modre galice, v drugi
pa bo dno pokrito z mnogimi majh¬
nimi kristalčki..

Povedali smo že, da se večina
trdnih snovi topi v tekočini bolje,
če je temperatura topila višja. Pa
omenimo še to, da se plini obnašajo
prav nasprotno. Čim hladnejša je
namreč tekočina, v kateri se neki
plin raztaplja, tem več se ga bo raz¬
topilo. Pa dokažimo še to!

V epruveto nalijemo do vrha vo¬
dovodno vodo, nato pa damo odprti¬
no z vpdo napolnjene epruvete v ko¬
zarec vode (dobro si oglejte sliko).
Drugi konec epruvete segrevamo,

toda voda naj. ne zavre. Zaradi tega,
ker se bo voda segrevald, se bodo
izločili zračni mehurčki in le-te bo¬
mo opazili v zgornjem delu epruvete.

Nenevarna igra z elektriko

Kadar stJe se česali, ste gotovo že
slišali prasketanje v laseh. Če pa ste
pri tem stali pred zrcalom, ste lahko
tudi opazili, da so se lasje vedno
približali glavniku tedaj, ko ste glav¬
nik odmaknili. V temi ste takrat
lahko celo videli majhne iskrice. S
česanjem ste namreč glavnik naelek¬
trili in zato je lase privlačeval. Lah¬
ko pa naelektrimo.-gl.avnik tudi tako,
da ga riekajkrat podrgnemo s krpo.

Ce si pripravimo na mizo koščke
tankega papirja in se jim z naelek¬
trenim glavnikom približamo, se tao-
do papirnati koščki glavnika oprijeli.
S' takim naelektrenim glavnikom se
lahko približamo tudi vodnemu cur¬
ku in glavnik ga bo pritegnil. Pazite
pa, da se z glavnikom ne boste do¬
taknili vodovodne pipe ali Vode,
kajti tedaj bo glavnik elektriko iz¬
gubil.

Elektrika bo tudi povzročila, da
se bo stene prijel suh list papirja,
ki smo ga nekajkrat podrgnili z
dlanjo. Napihnjen baloh, ki ga na¬
elektrite z drgnjenjem, pa bo obvi¬
sel na stropu ali ob steni toliko časa,
da se razelektri.

Poizkusi s toploto

Zaradi dovajanja toplote se trdne
snovi spreminjajo v tekočine, teko¬
čine pa prehajajo v plinasto stanje.
Snov je sestavljena iz molekul, vezi
med posameznimi molekulami pa so
lahko bolj ali manj trdne. Najtrdnej¬
še so vezi med molekulami trdnih

snovi, rahlejše med molekulami te¬
kočin, še bolj zrahljane pa so pri
plinih. Toplotna energija je tista, ki
vpliva na 'sile med molekulami.

Spomnimo se na vodo. Pri nizkih
temperaturah je voda zledenela, če
je topleje, se led stali v tekočino, če
pa vodo segrejemo, se spremeni v
vodno paro.

Če neko snov segrevamo, se njena
prostornina tudi veča. S prav pre¬
prostim poskusom lahko dokažemo,
da se snovi res širijo zaradi toplote.
Dokazali bomo na primer, da zavze¬
ma topel zrak večjo prostornino ka¬
kor hladen zrak. Na prazno stekle¬
nico — v njej ,bo edinole zrak —
bomo nataknili gumast balonček.
Potem postavimo steklenico v toplo
vodo, pri tem pa moramo paziti, da
ne bo voda prevroča. V vroči vodi
bo namreč steklenica počila. Ko se
bo zrak v steklenici segrel; še bo
razširil in napihnil balonček.

Pa dokažimo še, da se tudi teko¬
čine širijo zaradi toplote.

,Epruveto napolnimo z obarvano
vodo, nato. pa jo zaprimo' z zama¬
škom, v katerem tiči steklena Cevka.
Cevka naj ima premer do 3 mm.
Obarvana voda naj sega približno
do polovice cevke. Nekaj časa drži¬
mo epruveto v roki, voda v njej se
, bo počasi segrela,, vodni stebriček v
cevki se bo nekoliko dvignil in nam
tako dokazal, da se tekočine zaradi
toplote res širijo.

Dobri in slabi prevodniki toplote

, Nekatere snovi prevajajo bolje
toploto in med take sodijo kovine.
-Če bomo ključ ali velik žebelj zavili
v papir in nato s plamenom trske
ali sveče skušali papir zažgati, bomo
nekoliko presenečeni. Papir bo zgo¬
rel šele tedaj, ko se bo ključ, Oziroma
žebelj, segrel .'Kot smo že omenili, so
kovine dobri prevodniki toplote, za¬
to bo kovinski predmet toliko časa
odvzemal papirju toploto, da se bo
segrel. Sele potem bo papir zgorel.

- 242

t

GEOLOGI

Po slovenski obali kot geolog

Bližajo se šolske počitnice. Težko jih
čakamo. Razšli se bomo na/vse vetrove.
Brez dvoma bo marsikoga pot zanesla
na slovensko obalo, saj so ob njej tako
prijetni letoviški kraji. Zlasti če si bomo
ob slovenskem morju privoščili daljše
počitnice, ne bomo vse dni ležali na vro¬
čem soncu, ampak bomo šli kdaj pa kdaj
tudi na izlet. Med prijetnim potovanjem
ne pozabimo na geološke zanimivosti.
Slovenska obala jih ima namreč precej.

'Če smo pridno prebirali dosedanje se¬
stavke v »TIM-u«, bomo odšli na po¬
čitnice opremljeni, z osnovnimi pripra¬
vami, -predvsem pa ne bomo • pozabili
doma kladiva.

FLISNE KAMENINE

Največji del slovenske obale sestavlja
fliš. To so značilne tanke plasti, ki jih _
vidimo nad cesto med Portorožem in
Piranom, dalje v obalni steni med Pira¬
nom in Strunjanom, nad cesto med Izolo
in Koprom, na obali Miljskega polotoKa
in drugod. Skratka, razen majhnih izjem
je vsa naša obala iz flišnih kamenin.

Osnovna značilnost fliša je izredno
hitro menjavanje plasti. Če pogledamo
obalno steno malo bliže, vidimo nekaj
centimetrov ,ali največ 1 do 2 decimetra
debele pole, med katerimi spoznamo od¬
pornejši peščenjak in mehkejši lapor.

Svež peščenjak je siv, preperel pa rjav.
Razbijmo kos peščenjaka! Večkrat bo¬
mo videli, do kam je seglo preperevanje.
Pogosto je namreč v sredini peščenjak
še siv, medtem ko je na robovih rjav.

^ peščenjaku je mnogo kremenovih zrn.

Zato pušča pri drgnjenju na kladivu
ostre raze. Kapljica solne kisline na_
peščenjaku zašumi. To se pravi, da vse¬
buje mnogo apnene primesi. Pri prepe-
revanju se apnena komponenta hitro iz¬
loči, zato navadno preperel Hišni pešče¬
njak na solno kislino sploji ne reagira
več.

Flišni lapor je siv in navadno mehak.
Vsebuje precej karbonatne primesi, tako
da pod silno kislino zašumi. Seveda za¬
radi manjše odpornosti lapor hitreje raz¬

pada. Zato je profil v flišu skoraj vedno
stopničast (slika 1).

Pri pozornem opazovanju bomo med
fliš.em našli Še druge kamenine, ki pa so
mnogo redkejše od opisanih. Največkrat
se pojavljajo tudi do 1 meter debeli bre-
časti, peščeni ali apnenčevi skladi.
Takšno plast, ki jo vidimo na primer
takoj nad cesto v začetnem delu obalne
Stene pri Kopru, poglejmo'malo natanč-

Slika il: Približno 50 cm debel znači¬
len profil flišnih kamenin. Pikčasto
je označen peščenjak, črtasto pa
lapor

j

geolog:


243

neje. Ugotovili bomo, da jc v spodnjem
delu kamenina debeleje zrnata kot zgo¬
raj. S tem smo spoznali glavne značil¬
nosti flišnih kamenin. Najbolj tipično je
hitro menjavanje laporjev in peščenja¬
kov. Takšen razvoj fliša imenujemo tudi
sovdan. Poleg tega so vse flišne plasti
v spodnjem delu debeleje zrnate kot
zgoraj. Izjeme so samo tam, kjer so
skladi zaradi premikov v zemeljski
skorji obrnjeni. V takem primeru leži
spodnja stran kamenine, torej debeleje
zrnati del plasti, zgoraj. Princip razpo¬
reditve delcev velja tudi za hitro se me¬
njavajoče laporje in peščenjake. Pešče¬
njak leži spodaj, lapor zgoraj. To doka¬
zujejo postopni prehodi peščenjaka v
lapor, medtenj ko je lapor v zgornjem
delu ostro omejen od naslednje peščc-
njakove plasti. Vendar je takšne pojave
pri tankih plasteh s prostim očesom na¬
vadno nemogoče videti.

TEKTONIKA V FLISU

Flišne kamenine so sorazmerno pre¬
cej plastične. Zato se lahko gubajo, ne
da bi se prelomile, V obalni steni so
ponekod lepi primeri takšnih tektonskih
premikov ali gubanj. Najzanimivejše

Slika 2: Shematski prerez dela obale
pri Strunjanu. Ob dveh prelomih so
plasti premaknjene in upognjene

gube so ob cesti med Izolo in Strunja¬
nom že na strunjanski strani malo pod
motelom.

Opazujmo takšne pojave in narišimo
nekaj skic. Ce smo že pripravili geološki
kompas, poskusimo z meritvami. Flišne
kamenine so za prve poskuse izredno
primerne (slika 2 in 3).

Pri svojih pohodih opazujmo obliko
obalne stene. Tako navpična je, da kosi
peščenjaka radi odpadajo. Pot iz Pirana
v Fieso je ob nevihti neprehodna, to¬
liko kamenja odpade. Valovi butajo v
obalno steno in jo izpodjedajo. Marsikje,
zlasti med Fieso in Strunjanom, pa tudi
na Miljskem polotoku in drugod, naj¬
demo bolj ali manj izrazito teraso, ki
jo ob plimi morje prekrije. Pod steno je
različno velik iirevis, v katerega še bu¬
tajo valovi. To je značilna oblika morske
obale, najenostavnejša oblika morskega
delovanja ali abrazije. Strmo obalno
steno imenujemo učeno klit, lepo slo¬
vensko ime pa je brežina. Narišimo ne¬
kaj primerov brežine!

GEOLOGI

244

/

Slika 3: Sledovi tektonike v obalni
steni med Fieso in Strunjanom.
Skladi so ob prelomu premaknjeni
in nekoliko upognjeni

na lov za okameninami

Sončimo se na peščeni obali. Pred
nami butajo valovi. Material, ki ga za¬
liva voda, je morje deloma prenašalo,
deloma pa so kosi kamenine prileteli iz
obalne stene ter obležali na mestu. Ko
brskamo po drobnem pesku, najdemo
veliko pisanih polžev ali lepih školjk.
Zamislimo se v geološko preteklost, ko
je podobno morje bučalo ob obali in so
v njem živele najrazličnejše živali in
rastline. Po smrti organizma so mehki
deli propadli. Ostal je samo trden skelet.
Ta je — prekrit z blatom in drugim ma¬
terialom — ostal ohranjen do danes kot
fosil ali okamenina. Iskanje ostankov
okamenelih živali ali rastlin nudi mnogo
zadovoljstva in veselja. Zato se napotimo
na lov za fosili.

V obalni steni pri Fiesi je zelo iz¬
razita, morda kak meter debela plast, od
katere se lomijo in padajo v morje vča¬
sih velikanske skale. V spodnjem delu
te plasti je na tisoče okoli centimeter
velikih, diskom podobnih hišic. To so
trdni deli zanimivih praživali — numu-
litov. Na površini imajo nežne hišice,
različno oblikovane okraske, v prerezu
pa se vidijo zavoji. Hišica je namreč
spiralno zavita in pregrajena s števil¬
nimi prekati. Zato je v pravilnem pre¬

rezu čez sredino videti spiralno pote¬
kajočo črto, od katere se odcepljajo šte¬
vilne pregrade — septa (slika 4).

Numulitov v omenjeni plasti pri Fiesi
je toliko, da jih res ni težko najti. Iskati
jih moramo zlasti v spodnjem delu
plasti, torej med debelejšimi delci. Nu-
muliti nastopajo v flišnih kameninah ob
slovenski obali še na mnogih mestih,
vendar jih ni nikjer drugje toliko kot
pri Fiesi. Zato jih bpmo drugod našli
šele po potrpežljivem iskanju v debelo-
zrnatih, navadno brečastih kameninah.

Se doma bomo imeli z numuliti ve¬
liko veselja. Prepariramo, to je razpo¬
lovimo jih s segrevanjem in hitrim ohla¬
janjem. Seveda bomo marsikatero hišico
uničili, vendar ni posebne škode, ker je
okamenin v Fiesi toliko. Numulitovo
hišico držimo v ognju špiritovega ali
plinskega gorilnika tako dolgo, da za¬
žari. Nato jo vržemo v posodico z mrzlo
vodo. Navadno se že pri prvem poskusu
odpre čez polovico. Lahko pomagamo s
prav rahlim udarcem.

Slika 4: Po sredini prerezan numulit,
kakršen je zelo pogost pri Fiesi. Nje¬
govo latinsko ime je Nummuli-
tes millecatfut.  Na sliki je
10-krat povečan. V prerezu je videti
spiralno potekajoč rob zavojev, od
katerega se odcepljajo številna septa,
ki delijo hišico v prekate

i

KEMIKI

245

OKOLICA IZOLE

V okolici Izole bomo našli kamenine,
ki jih drugod neposredno ob obali ni.
To so svetli, sivi ali nekoliko rjavi
apnenci. Na njih stoji mesto Izola, izko¬
riščajo pa jih tudi v kamnolomu poleg
glavne ceste. Pobrskajmo malo po kam¬
nolomu. Našli bomo lepe prereze nurau-
litov. Poleg njih so velike asiline, ki so
numulitom v prečnem prerezu tako po¬
dobni, da jih ne bomo ločili. Za to je
treba posebnih opazovanj. V apnencu so
še foraminifere, ki se ločijo od numu-
litov po bolj porcelanastih hišicah. To
so alveolihe.

Pri Izoli je tudi opekarna, ki izko¬
rišča flišne kamenine. \  dnu flišne stene
je modrosiv skrilav lapor, debel nekaj
metrov. Nad njim se začne sovdan. La¬
por je uporaben za opekarske izdelke.

KECNI NANOSI

Seveda ne bomo zamudili obiska
solarn v Sečovljah, Portorožu ali Stru¬
njanu. Zanimajmo se in pridni delavci
nam bodo povedali podrobnosti o nji¬
hovem delu. V zalivih, kjer pridobivajo
sol, se iztekajo v morje manjši ali večji
potoki oziroma reke. V času počitnic jim
posvetimo nekaj več pozornosti.

Morda se bdmo največ naučili, če se
bomč kak dan potikali po močvirni rav¬
nini med Koprom in Miljskim poloto¬

Dihanje in asimilacija

Vsepovsod okoli nas potekajo ke¬
mični prdcesi. Tudi žive celice niso
izjema. S kemičnimi procesi v njih
se ukvarjajo biokemiki. Pa se še mi
lotimo nekaterih poskusov, ki segajo
na to področje.

O asimilaciji ali fotosintezi ste N
najbrž že slišali. Povejmo še enkrat,
da tako imenujemo, biokemične pro¬
cese v rastlinskih celicah, pri kate¬
rih nastajajo organske snovi. Ma¬
terial za njihovo izgradnjo so. anor¬

kom« Tu se izteka v morje Rižana, ki
pridno zasipa plitvo obalo. Sredi tega
nanosa je ostal izrazit flišni griček Ser-
min. Rižana prinaša iz flišne pokrajine
veliko drobnih delcev, zato je odlaganje
pri iztoku v morje toliko hitrejše.

Na mestih, kjer kopljejo jarke, po¬
gosto najdemo morske školjke in polže,
čeprav smo že precej oddaljeni od obale.
To je ponovni dokaz, da se je morje
nekoč mnogo dalje zajedalo v obalo.
Rižana ga izpodriva bolj in bolj.

Prav tu v okolici Sermina najdemo
različne primere človekove borbe z moč¬
virnim terenom: osuševalni jarki, težave
pri gradnji cest in drugih objektov, za¬
sajanje s kulturami,*ki jim tak svet naj¬
bolj ugaja itd.

Počitnice se bližajo koncu. Poslav¬
ljamo se od lepe slovenske obale. Do¬
mov bomo prinesli skrbno popisan
zapisnik, ki bo pri urejevanju spominov
mnogo koristil. Vzorce kamenin in oka-
menin bomo razpostavili v omaro in po¬
ložili poleg etikete. Svoja opazovanja in
razglabljanja bomo skušali Čim natanč¬
neje pojasniti ali najti primerno raz¬
lago.

Ne bi bilo prav, če bi med počitni¬
cami pozabili na »TIM«. Zato vas vabimo,
da opišete svoja opazovanja in poskuse
razlage. S tem bomo spoznali vaše zani¬
manje in uspehe pri prvih korakih v
geološko znanost.

Rajko Pavlovec

ganske spojine ter ogljikov dioksid.
Važno je tudi to, da poteka asimi¬
lacija s pomočjo sončne svetlobe in
listnega zelenila ali klorofila. Pri
iem pa>se iz rastlinskih celic izloča
kisik, kar lahko ugotovimo tudi s
poskusom.

Pripravimo si precej širok koza¬
rec in ga napolnimo z vodo. Vanjo
potopimo kakršnokoli vodno rastlino,
ki jo nato pokrijemo s. steklenim
lijakom, nad tega pa poveznemo

246

KEMIKI

epruveto. Slednjo moramo najprej
napolniti z vodo ter zamašiti s pal¬
cem, ki ga odmaknemo šele, ko je
vrat epruvete nekaj centimetrov pod
vodno gladino.

Sedaj je vse pripravljeno za naš
poskus. S škarjami prerežemo rast¬
linska stebelca, kozarec z njimi pa
postavimo na mesto, kamor sije son¬
ce. Že čez dobro uro bomo na pre¬
rezanih delih stebelc opazili majhne,
srebrnobele mehurčke. Le-ti potujejo
po lijaku navzgor ter se nabirajo na
vrhu epruvete, od koder izrivajo vo¬
do, Čim dlje Časa bo rastlina ha
svetlobi, tem več. plina bo v epru¬
veti. Če pa rastlino odnesemo v te¬
men prostor, mehurčki ne bodo več
nastajali. Torej rastlina asimilira
samo takrat, kadar nanjo sije sonce.
To je prva ugotovitev, do katere-smo
prišli s pomočjo našega poskusa.
Preostane nam samo, še to t  da do¬
kažemo, da je plin, ki ga izloča rast¬
lina p/i asimilaciji, res kisik.

s~\


Odprtino epruvete bomo pod vo¬
do skrbno zamašili z gumastim za¬
maškom, skozi katerega je speljana
steklena cevka. Se pod vodo zama-

V

BIOLOGI

247

Šimo cevko s prstom, nato pa epru¬
veto potegnemo iz kozarca. Ko jo
obrnemo, lahko opazimo, da še tudi
plin pomakne k zgornjemu delu
epruvete. Ki§ik je namreč lažji od
vode. Sedaj si pripravimo tlečo
trsko, odmašimo cevko, tlečo trsko
pa približamo plinu, ki uhaja skoz¬
njo. Trska bo zagorela s plamenom.
Plin, ki ga je rastlina izločila, je
torej res kisik, saj zanj vemo, da
pospešuje gorenje.

Asimilaciji nasproten proces je
disimilacija — razkroj organskih
snovi, ki poteka v sleherni živi celici,
tako rastlinski kot živalski. Pri disi-
milaciji pa celice ne izločajo kisika,
temveč ogljikov dioksid, kisik pa po¬
rabijo za to, da razgrade organske
snovi. Te snovi torej v celici »zgo-
re«, pri tem pa se seveda sprošča
energija, ki jo organizem uporabi za
svoja življenjska opravila.

Pa dokažimo še to, da celice or¬
ganizma res izločajo ogljikov dioksid.
Vzemimo nekaj vodne raztopine
gašenega apna, ki jo sicer uporab¬
ljamo za beljenje sten. V stekle¬
ničko jo nalijemo približno pol de¬
cilitra, nanjo pa dolijemo prav toliko
vode ter počakamo, da se tekočina
umiri. Ko se trdne snovi v raztopini
usedejo na dno, odlijemo zgornjo bi¬
stro tekočino, apnico, ..v epruveto. Če
vanjo nekajkrat dahnemo, se bo kaj
hitro skalila. V naši sapi je namreč

Raba planktonske mrežice in

Po navodilih iz prejšnje številke
smo naredili planktonsko mrežico.
Danes pa se bomo pogovorili o njeni
rabi in o pripravni posodici za opa¬
zovanje planktona. Odpravimo se na
izlet k bližnji stoječi vodi. S seboj
vzamemo planktonsko mrežico, ne¬
kaj kozarcev, ki imajo dobre zama¬
ške, ter stekleničko 40°/o formalina.
Mrežico vržemo kolikor mogoče .da¬
leč v vodo, počakamo, da malo po-

ogljikov dioksid, iz kalcijevega hi¬
droksida, ki je v apnici ter iz oglji¬
kovega dioksida pa je nastala nova
snov —■ kalcijev karbonat ali apne¬
nec. Prav zaradi slednjega je po¬
stala tekočina motna:

Omenili’ smo že, da tudi rastline
dihajo, da torej tudi njihove celice
porabljajo kisik ter izločajo oglji¬
kov dioksid. Ker pa rastlina zaradi
(  asimilacije izloča veliko ..več kisika
kot pa izdiha ogljikovega dioksida,
na rastlinsko dihanje kar pozabimo.
Pa vendar ga lahko dokažemo z zelo
preprostim poskusom.

V steklen kozarec dajmo pest
grahovih zrn, nekaj mladih zelenih
listov ali rastlinskih popkov. Koza¬
rec nato trdno zaprimo s stekleno
ploščico, tako da vanj ne bo mogel
prodirati zrak. Ko bomo naslednji
dan ploščico odmaknili ter v kozarec
potisnili gorečo trsko, bo slednja
takoj ugasnila. Rastlinska semena in
drugi deli rastlin so namreč pora¬
bili ves kisik v kozarcu, izdihali pa
so ogljikov dioksid, v katerem trska
ne more goreti.

Teh nekaj poskusov, ki smo jih
omenili, vam prav gotovo ne bo tež¬
ko narediti. Zelo enostavni so, kljub
.temu pa nam povedo, da je živa ce¬
lica majhen kemični laboratorij, v
katerem pa se dogajajo velike spre¬
membe.

b. m. k.

posodice

tone, potem pa jo s primerno hitrost¬
jo vlečemo h kraju. Če jo vlečemo
hitro, plava čisto na površini, koli¬
kor bolj počasi pa jo vlečemo, v to¬
liko večj h globini plava.

Zelo uspešen je lov planktona v
dvoje za kar pa moramo imeti do¬
volj dolgo vlečno vrvico. Prvi drži
mrežico, drugi pa gre z vrvico naprej
ob obali ustrezno daleč, pri manjših
mlakah lahko na nasprotni breg. Na

248

BIOLOGI

znak vrže prvi mrežico v vodo, drugi
pa jo vleče s primerno hitrostjo k
sebi.

Vsako orodje zahteva pravšnjo
mero vaje, planktonska mrežica ni
izjema. Po nekaj izletih bo vsak že
obvladal tehniko lova s planktonsko
mrežico. Prj,- lovu se je treba izogi¬
bati podvodnih rastlin ob bregu.

. . ..  }

_ _'__ 2

————————ZZ1 1

b-

Slika 1. Planktonska posodica: a) tloris,
b) naris, 1. dno, 2 . polivinilska ploščica,
3. pokrivaika

Med njimi se mrežica zamaši in zelo
rada strga, največja neprijetnost pa
je, da še planktonske rastline in ži¬
vali pomešajo z obrežnimi. Tej ne¬
všečnosti se izognemo tako, da mre¬
žico ob bregu potegnemo zelo hitro
in mrežica priplava do brega čisto
po površini.

Po vsakem vleku izpraznimo zbi¬
ralnik v kozarec. Če lovimo plank¬
ton v različnih vodah, spravimo lovi-
ne ločeno. KO nehamo loviti, s svinč¬
nikom napišemo ha listek ime vode
in datum in ga damo v kozarec. V
beležnico prav tako zapišemo ime

vode in datum, zraven pa po možno¬
sti še temperaturo vode in njene
značilnosti (npr. jezero, mlaka, mr¬
tvica, luža, v gozdu, na travniku,
močvirje, zaraščeno s podvodnimi
rastlinami, zaraščenost brega itd.).

Majhen del planktona oddvojimo
v poseben kozarec, ki je napolnjen
'z vodo največ do dveh tretjin. Ta
plankton bomo nesli domov živ. Če
imamo dolgo pot do doma, npr. ne¬
kaj ur, potem kozarec vmes dva do
trikrat odpremo, da se izmenja zrak
ndd vodo. Na tak način prinesemo
domov tudi občutljivejše plankton¬
ske vrste. Ostali plankton pa zafiksi-
ramo s 40% formalinom tako, da na¬
lijemo v lovino 40% formalina za
približno eno desetino njenega vo¬
lumna. Tako zafiksiran plankton
ostane uporaben tudi več let.

Za pregled in opazovanje plank¬
tona si naredimo enostavne, a zelo
uporabne posodice. Imenujemo jih
planktonske posodice ali kamrice.
Potrebujemo polivinilne ploščice ve¬
likosti 50 X -50 mm ter debeline 1, 2
in 3 mm, stekelca, ki jih uporabljamo
za diapozitive ter lepilo OHO. V po-
livinilske ploščice zvrtamo luknje s
premerom 20 do 30 mm. Po eno stran
stekelca in polivinilne ploščice oči¬
stimo z alkoholom ali vročim deter¬
gentom (če očistimo z detergentom
moramo s toplo vodo dobro splakniti)
in pustimo, da se posuši. Potem
namažemo očiščeno stran polivinil¬
ne ploščice, z lepilom, položimo na
očiščeno ploskev stekelca ter obte¬
žimo. Po enem dnevu je lepilo suho.
Takih posodic si naredimo več z
navedenimi debelinami polivinilnih
ploščic. Iz slike 1 lahko razvidimo
vse potrebno.

Pri opazovanju fiksiranega plank¬
tona ni potrebno pokriti posodice z
drugim stekelcem, pri živem plank¬
tonu pa je to potrebno. Posodico zvr¬
hano nalijemo z vodo, v kateri je
živ plankton, in jo od strani pokri¬
jemo s stekelcem. Tako odstranimo
odvečno vodo, pod pokrivalko pa ne
bo nobenega zračnega mehurčka. Po¬
sodico še obrišemo in tako je plank-

BIOLOGI

249

Slika 2. Pokrivanje planktonske poso¬
dice. Odvisna voda, ki jo s pokrivalko
odstranimo, je označena črno. Spodnja
slika kaže začetek postopka, zgornja pa
pokrito posodico

ton.v njej pripravljen za opazovanje.
Samo nekaj vaje je treba in znali
bomo posodico mojstrsko pokriti. Na¬
meščanje pokrivalke je razvidno iz
slike 2. V tako napolnjeni posodici
se planktonske rastline in živali ne¬
moteno gibljejo in dolgo ostanejo

žive. Višino posodice izberemo po
velikosti planktona. Plankton opazu¬
jemo s pomočjo lupe ali mikroskopa.
Po uporabi posodico in pokrivalko
dobro splaknemo in posušimo.

Za začetnike, in teh bo kar ve¬
čina, naj velja tale napotek. Učite
se spoznavati oblike in rodove plank¬
tona na fiksiranem materialu. Ko
tega dodobra spoznate, šele začnite
opazovati živ plankton. Tako se boste
izognili mnogim nevšečnostim in kar
je najvfeč vredno, spoznali se boste
v neverjetni zmešnjavi, ki jo pred¬
stavlja živ plankton. Le za bičkarje,
ki nimajo trdne ovojnice in nekatere
kotačnike, tak način ni primeren. Te
pa boste lahko spoznali in, opazovali
žive.. Ob začetku novega letnika TIM
pa se, bomo pogovorili o izdelavi pre¬
paratov in nekaterih vrstah plank¬
tonskih rastlin in živali, ki žive pri
naš.„Počitnice izrabite tudi za to, da
boste nabrali dovolj planktona in
imeli jeseni kaj opazovati in prepa¬
rirati.

Dr. Marjan Rejic

favucfi pionirji!

Vsem tistim, ki žele graditi model avtomobila Ford Taunus, omogočamo
nabavo materiala za izdelavo tega modela in sicer: kompeleten material za
Ford Taunus z motorčkom za 1700 din, kompleten material brez motorčka za
550 din in vrečko z mehanizmom in sicer: kolesce, vijaki, osi, zobniki in žico
za napeljavo za 150 din.

Načrte za jadrnico iTIM, ki smo jo objavili v sedmi številki, lahko na
željo pošljemo za ceno 100 din vsakemu, ki' to želi. Hkrati lahko pri upravi
TIM-a naročite jadro in flok za ceno 320 din, oboje skupaj, to je načrt v
razmerju 1 :1 ter jadro in flok pa za ceno 380 din.

Uredništvo in uprava

250

TIMOVA POŠTA

TIMOVA

POŠTA

Dragi Timovci! S to številko za¬
ključujemo prvi letnik TIM-a in se¬
veda tudi »Timove pošte*. Priznati
moramo, da ste nam kar pridno pi¬
sali, mi pa smo vam odgovarjali ko¬
likor smo pač zmogli z ozirom na
prostor, ki ga imamo za »pošto« na
razpolago. Vendar mnogim nismo
uspeli odgovoriti, ker' pač odgovar¬
jamo po vrsti, kakor prihajajo pi¬
sma v redakcijo. Tako smo v prvem
letu izhajanja TIM-a odgovorili 71
bralcem, medtem ko 54 bralcem ni- .
smo uspeli odgovoriti’iz že omenje¬
nega vzroka. V naslednjem 4etu,
upamo vsaj, pa. bomo že kako rešili
to vprašanje in bomo poskušali vsa¬
kemu odgovoriti, ali v TIM-u, ali pa
neposredno po pošti, kar sedaj nismo
delali, Mnogi, ki jih nismo odgovo- ■
rili, sp posredne odgovore že našli
v kasnejših številkah TIM-a, medtem
ko so drugi dobili odgovore na svo¬
ja vprašanja v drugih publikacijah
založbe, saj so mnogi TIM-ovci po¬
stavljali vprašanja, ki ne sodijo ne¬
posredno v vsebinski program TIM-a.

Upamo, da bo pismeni stik, ki smo
ga vzpostavili v prvem letu, še obil¬
ne j šiv naslednjem. Pričakujemo pi¬
sma z vprašanji, predlogi in seveda
tudi s prispevki, kajti TIM je na¬
vsezadnje vaša revija, v kateri bomo
z veseljem objavili prispevke naših
bralcev.

mm-

Viljem Sabotin iz Sela 32, p. Pro¬
senjakovci nam je že nekajkrat pisal
in prosil za načrt jn navodila za sa¬
mogradnjo televizijskega sprejem¬
nika.

Naj nam ne zameri, ker mu ni¬
smo odgovorili takoj, vendar mu
moramo povedati, da njegovi proš¬

nji ne morgmo ustreči. Prvič zato,
ker bi za objavo načrta in navodil
za samogradnjo TV sprejemnika po¬
rabili prostor dveh Timovih številk
in drugič; ker mislimo, da je samo¬
gradnja TV sprejemnika resno delo,
ki zahteva, precej, precej znanja in
prakse iz področja radiotehnike. Je
že tako! Želje nas ne smejo zapeljati,
da precenimo sdmega sebe.

Srečko Vidač iz Maribora, Smeta¬
nova ulica 46, sprašuje, če imamo na
zalogi knjige s področja radiotehnike.

Naša. založba, t. j. Založba »Živ¬
ljenje in tehnika«, je izdala samo-
epo knjigo iz tega področja, in sičer:
E. Aisberg: »Kaj je televizija«, ki
jo lahko naročiš neposredno, pri
upravi založbe. Ce bbš ;  obiskal ka¬
terokoli knjigarno v Mariboru, pa ti
bodo postregli s precejšnjim izborom
knjig s področja radiotehnike in to
v slovenščini, še več pa v srbohrva¬
ščini.

' Stanko Eržen iz Mojstrane 2il išče
pojasnila za navitje svojega omrež¬
nega transformatorja.

Kot smo v uvodu povedali, si tudi
ti verjetno že našel odgovor na svoje
vprašanje v članku: Nekaj nasvetov
za gradnjo omrežnih transformator¬
jev, ki ga je napisal naš sodelavec
ing. Pavle Šegulk. Izšel je v 6., 7. in
8. številki TIM-a.

Alojz Bogme iz Lenardonove ul.
10, Tezno, prosi za načrl radijskega
sprejemnika in oddajnika, ki bi »od¬
dajal in sprejemal vsaj na 100 km«.

lil

Upamo, da se tovarišu Bogmetu
ne bomo- zamerili, ker mu ne more¬
mo ustreči, saj njegovo vprašanje ne
sodi v vsebinski program TIM-a.
Svetujemo mu, da se obrne s svojim
vprašanjem na' časopis Zveze radio¬
amaterjev Jugoslavije »radioama¬
ter«, Beograd, Trg Republike 3/IV.

t

KAZALO

Kazalo

ASTRONOMI

Telurij . .... t  ....... .^ .. ....  92

BIOLOGI

Borut Žener: Akvarij (I—V) .18,  43, 75, 102 131

Jože Štirn: Navodila za praktično delo mladih biologov.100

Srečanje z znanostjo. 122

Tone Wraber: Napravimo si herbarij ..'...  ..159

Dr. Marjan Rejic: Naredimo planktonsko mrežico.192

Dr. Marjan Rejic: Raba planktonske mrežice in posodice ....  247

ELEKTROTEHNIKI

Oprema delovne mize za poizkuse z elektriko. 21

Elektrolitski usmernik za nizke napetosti. 24

N. S- Telefonski aparat. 37

Pirograf — električno pisalo. 53

Obločnica .  72

Naprava Za galvaniziran je (št. 5).117

Akumulator (št. 5).133

Ing. Pavle Šegula: Nekaj nasvetov za gradnjo omrežnih tranfsor-

matorjev . 134, 103, 189

Naprave z elektromagnetom ..    18f>

FIZIKI

N. S.: Kamera obscura. 46

Kartezijev plavač . 48

mm: Segnerjevo kolo . 50

Tehtnica s premično utežjo .....  ^ . .. 67

Mala toplotna turbina (št. 5) ..116

Mavrica na stropti (št. 5)  116

Periskop (št. 5)  122

Kaleidoskop — čarobni daljnogled (št. 5).124

Gostota vode.120

Optični daljinomcr .121

Sesalna črpalka ..  144

252

KAZATJO

Tlačna črpalka s Heronovo bučo

Površinska napetost • ..

Heronova buča in njena uporaba ■
Pritisk v vodi in zračni pritisk •

Raztapljanje, snovi.

Nenevarna igra z elektriko • • • •
Poizkusi š toploto.

FOTOAMATERJI

Električna sušilnica in stiskalnica za visoki lesk (št. 5)

Namizni diaprojektor (št. 5) • ..

Naprava za gledanje negativov in diapozitivov • • •
S fotoaparatom na počitnice . . ...

144

152

175

238

239

240

241

120

122

171

230

GEOLOGI

Rajko Pavlovec: Mladim geologom na pot (št. 5).• - 128

Geološko kladivo, dleta in še kaj • •..130

Rajko Pavlovec: Geološki kompas..161

Rajko Pavlovec: Višinomer, lupa in steklenička za solno kislino 179
Rajko Pavlovec: Nabiranje vzorcev na terenu .........  180

Rajko Pavlovec: Po-slovenski obali kot geolog.242

KEMIKI

Uredimo si kemični laboratorij ■ •. 16

Gorilnik • • . •'■•••  16

Stojalo za epruvete.. • • 16

Naprava za destilacijo vode.•. 51

Trinožno stojalo.   52

Steklene cevke v kemičnem laboratoriju.  '77

Dva poskusa...• • - 91

Poskusi s silicijem ..  132

Nekaj poskusov s škrobom157
Dihanje in asimilacija .. 245

makeTakji ,

Lovsko letalo »Folland Fo. 141 Gndt« ...128

Sud Aviation SE 210 »Caravelle«.150

Desault »Mirage III«.  184

kaz-alo ; 253

MODELARJI

Tone Pavlovčič: »Jastreb« jadralno letalo — drsalec. 41

Ladjica na parni pogon. 63

Vozilo za sneg in led »Arktis«. 63

Parni strojček (št. 5).119

Škatlasti zmaj.• • ..148

Balon na topli zrak.173

FOTAPLJACl

Počitnice na morju — to pot drugače.216

RADIOTEHNIKI

Mali transistorski sprejemnik , •   25

Radijski sprejemniki z diodami in transistorji (št. 5).135

Detektor z diodo (št. '5).  136

Detektor s transistorskim ojačevalcem.137

Transistorski avdion . 165

Transistorski avdion z nizkofrekvenčnim ojačevalcem .166

SPRETNE ROKE

Model peltonove turbine • • 2

Helikopter za mlade modelarje.  4

Čoln iz kartona.. ,. 6

Žerjav • • r .  8

Jekleni črtalnik . 11

Namizni hokej.  12

Naprava za oljno mazanje.' . . . . 13

Ustna puhalka .. 14

Lopar za namizni tenis. 14

Ladja, vlak in letalo.:. 30

Lesena verižica . 32

Krmilna hišica.   33

Miloš Macarol: Vremenska hišica. 34

Stojalo za šivalni pribor.. ■ • ■. 35

ABC o lepilih.  52

Tovornjak, mlin na veter in še kaj.  58

254

KAZALO

Kuža Piki..'v . .. 60

Za razvedrilo — repata puščica. 61

'Živalski vrt iz rafije .. 86

a. h.: Tiskamo svoje male umetnine (I. — II.).89, 118

Za zabavo in spretne roke.  105

Živahna igračka.106

N. S. Namizna košarka (št. 5) . • •...114

Maketa sodobnega stanovanja.. . .^..113

Piščalka . 116

Rezilo za rezanje stiropora..117

Napol detektivska zgodba.141

Letalo iz peres.143

Ladjevje iz zamaškov.146

Optični pripomoček za risanje • .. 146

Modeliramo iz gline. 149

Jadrnica, ki ni za na Vodo.. • • ..170

Mlinsko kolo. 198

Motorni čoln • • ..  202

Udomačimo si čmrlje. 207

Kegljišče *  .........  ,.. 208

Drsalnica ..'.210

Bumerang .211

, \

Čoln iz avtomobilske zračnice • ..212

Viseča škatla za drobne dele..' 213

TIMOV NAČRT MESECA

Ford 1’aunus 17-M. 69

Mercedes Benz .. i ... . . 97

Mig 17 (št, 5).125

Jadralni model »Albatros« .....  . . '. . . . . ... • 125

Tekmovalna jadrnica. »TIM« .. . . ■ 153

»Švrk« — motorni čoln z elektromotorjem EMT-1 »Baby« • • • 181
Jadralni model A-l CET-781 .   226

TIMOVA POSTA

stran 80, 107, 137 (št. 5), 13fl,Af.7,‘L95

(f l|nhtjiu .

a  >

^Pionirji

iti l&Lat^i!

Vemo, da belite tudi sami izdelati medvedka, kužka,
jadralno letalo, jadrnico, avtomobil, parnik in podobno
— vendar brez nekaj denarja ne bo šlo.

Dinar na dinar varčujte in marsikatera želja vam bo
izpolnjena! VASE PRIHRANKE PA VAM BO KOMU¬
NALNA B^NKA V CELJU ALI CELJSKA MESTNA
HRANILNICA SE UGODNO OBRESTOVALA.

Pri “ ložbi  »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA«

LJUBLJANA, Lepi pot 6

lahko naročite vrsto zanimivih knjig, ki bodo prišle prav
slehernemu mlademu ljubitelju znanosti in tehnike. Izberite
vsaj eno izmed naslednjih:

P. Latil: Luna — leto 1 ......  800 din

A. Strojnik: Pogovori o fiziki in tehniki 680 din
2. Kostič: Kemija — malo za šalo, malo >

za res. 360 din

I. Asimov: Jaz, Robot. 300 din

V. Ribarič: Rakete. 250 din

Ing. M. Tavčar: Stroji. 250 din

P. Likar: Skozi tovarno. 250 din

NAROČNIKI TIM-a IMAJO PRI NAKUPU ZGORNJIH
KNJIG 10 ODSTOTKOV POPUSTA!

TRGOVSKO PO D] EDE

TKANINA - GALANTERIJA

VAS VUUDNO VABI, DA Sl OGLEDATE POLETNE
MODNE NOVOSTI

V VELEBLAGOVNICI

LJUDSKI MAGAZINI

CELJE

Vse kar potrebujete za svoje delo pri tehnič¬
nem pouku in za izvenšolsko zabavo, dobite pri
podjetju

GALIS

trgovskemu podjetju z igračami in galanterijskimi
izdelki na debelo

LJUBLJANA, Tržna ulica 8

Obiskovalke krožkov za vezenje lahko dobe tam
tudi vse potrebno za raznovrstna vezenja

KAKOVOSTNI
KINOPROJEKTOR
ZA 16  mm FILM

TIP K0-6

ŠIRŠI POGLED
IZ ŠOLSKIH
KLOPI V SVET

Tovarna

elektromateriala

Črnuče

pri Ljubljani

Pošta Črnuče, železniška postaja Črnuče — Telefoni interurban Ljubljana 382-105
(3 vodi) — Bančni račun: NB 611-15-1-43 Ljubljana — Brzojav: ELMA Črnuče

ELMA, tovarna elektromateriala Ljubljana-Črnuče je prva
začela z izdelavo mikro-instalacijskega materiala. Pro¬
izvodnja tega materiala je v ELMI tako razvita, da daje
tovarna za vsa mikro stikala 5 letno garancijo. Vendar ni
samo kvaliteta edina odlika mikro materiala, temveč tudi
elegantna izvedba in nizka cena, saj je ELMA tem sti¬
kalom že dvakrat znižala cene.