ISSN 2712-4479

1





Pisateljski izzivi Celjskega literarnega društva

Kolofo

Pisateljski izziv 6:

Izziv: Dedek Mraz



Urednik zbirke

Bojan Ekselenski

n





Avtorji proze in poezije

Alenka Kokalj, Bojan Ekselenski, Matej Krajnc, Nada Tržan-Herman, Renata Cigler Gandolfo, Terezija Cvikl

Oblikovanje

Bojan Ekselenski

Naslov uredništva

Celjsko literarno društvo,

Gledališki trg 4

3000 Celje

literarno.drustvo@outlook.com

Izdajatelj

Celjsko literarno društvo

Transakcijski račun

05100-8010642929

Zbirka

Izzivi

V Celju, 2022, 1. elektronska izdaja Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 102745347

ISBN 978-961-6458-20-7 (PDF)





Kazalnik

Uvodnik 6 Bojan Ekselenski

6

Dela 8 Alenka Kokalj

Dedek Mraz

8

Bojan Ekselenski



Trije dobri možje

9

Matej Krajnc





Dedek Mraz se razpoči od

14

togote,



Ko vidi Kranjčevo sivo brado



(Kučme pa Krajnc nima tako

lepe)



Nada Tržan-Herman

Zimska poskočnica

16

Renata Cigler Gandolfo



Božiček versus Dedek Mraz

18

Terezija Cvikl



Dedek Mraz

21

Razpisi 32 Vsesledje 41/2022

24

Supernova

25

Fanfest

27



Mednarodni razpis

30

Pisateljski izzivi

31

Zadnja

stran

Matej Krajnc

4





5





Bojan Ekselenski

(predsednik društva)

Dedek Mraz je kar nekako v ozadju Božička. V časih bivše države pa je bil »glavni« dobrotnik ob novoletnem času. V Celjskem literarnem društvu smo se odločili, da sivo kučmo in belo brado nekako literarno »rehabilitiramo«. Pisateljski izziv je zahteval, da avtorice in avtorji spišejo kratko prozno ali pesniško delo, kjer ima pomembno vlogo Dedek Mraz. Na razpis se je odzvalo pet avtoric in avtorjev. Zbirka pa je precej pisana, saj vsebuje prozo, poezijo in dramatiko.

Udeležba na pisateljskih izzivih in sodelovanje na Druženjih z lepo besedo je tudi pomembna motivacija za pisanje. Bolj, ko na osnovi ključnih besed odprete pot domišljiji, boljša dela nastanejo.

Nekaterim bolj, drugim manj leži pisanje na osnovi ključnih besed ali tematike. Najpomembneje je širjenje lepe besede, druženje z njo in osebno zadovoljstvo ob stvaritvi nečesa lepega.

Kaj je na jedilniku tokratne publikacije?

6





Alenka Kokalj se je predala nostalgiji, spomnila se je otroških časov in duha dedka Mraza. Bojan Ekselenski je z dramsko igro, ki je bila uprizorjena na prireditvi ob obdarovanju otrok v Cinkarni Celje, pripravil malce izobraževalne note in jo začinil s ščepcem popularne kulture. Dedek Mraz Mateja Krajnca je precej razigran in v verzih nosi tudi določena aktualna sporočila. Nada Tržan-Herman je popisala, kaj se je zgodilo z dedkom Mrazom v sodobnem času. Renata Cigler Gandolfo je v pripovedi soočila Dedka Mraza z Božičkom.

Za zaključek pa prisrčna pesem Terezije Cvikl. To je tudi primeren zaključek zbirke o dobrotniku, na katerega so mnogi skoraj pozabili.



Za konec še SIVA KUČMA, legendarna pesmica od Janeza Bitenca:

Siva kučma, bela brada,

topel kožuh, zvrhan koš.



Joj, že prišel je med nas

stari, dobri dedek Mraz.



Rdeče žoge, knjige, zvezke,

punčke, sanke in še kaj.



Joj, že prišel je med nas

stari, dobri dedek Mraz.

7



Alenka Kokalj

Dedek Mraz

Tega gospoda sem pa poznala –

leta nazaj je bil Dedek Mraz.

Otroke v vrtcu obiskoval je

in pri tem kazal vesel je obraz.



Mnogo poučnih je zgodbic povedal,

otroke pobožal, v naročje jih vzel ...

Potlej še z njimi več pesmi zapel je, razdelil darila – je vsak bil vesel ...



So leta minila – gospod oslabel je, ne more hoditi – ves čas le leži.

Igranje pogreša – le stežka sprejema, da svet gledališča odmaknjen se zdi.



Ampak spomini še vedno so žívi,

še vedno v mislih vloge živí.

To mu pomaga, ko je otožen,

ob mislih na igro lažje zaspi.



Ko sem povedala, da se ga spomnim

in da je zares bil lep Dedek Mraz,

so zažarele stare oči mu,

spet v mislih podal se nazaj je v čas.

8





Bojan Ekselenski

Trije dobri možje

Liki v igri:



Miklavž



Parkelj



Božiček



Dedek Mraz



Darth Vader



(Najprej na oder pride Miklavž v družbi enega od parkljev.)

MIKLAVŽ:

»Dober dan!«

(načeloma vsi pozdravijo)

MIKLAVŽ:

»Me poznate? Kdo sem?«

(Pozove nekoga iz publike, da odgovori.) (Miklavž se obrne k parklju.)

MIKLAVŽ:

»Sem res?«

PARKELJ:

»Pravzaprav ste Nikolaj iz Mire. Preden ste šli v penzijo in prevzeli honorarno delo, ste bili škof v Miri v Turčiji. Potem ste postali zavetnik mornarjev in ribičev. Danes pa ste res dobrotnik Miklavž, nekakšen uvod v veseli december. Doma ste v nebesih. Imam prav?«

MIKLAVŽ:

»Seveda. Darove pripravljajo sami angeli in, ker sem prvi, sem zagotovo najpomembnejši dobri mož decembra. Se strinjate?«

(Obrne se k otrokom, ki načeloma odobravajo) (Tedaj na oder pride Božiček.)

9



BOŽIČEK:

»Hej ti! Čakaj malo! Kako si lahko najpomembnejši, če pa obdaruješ na delovni dan in še smrečice nimaš? Tebe vozijo konji, a jaz imam jelenčke in me vozijo po nebu! Otroci pišejo pisma meni!«

(Obrne se k publiki).

BOŽIČEK:

»Imate radi darila pod smrečicami?«

(Otroci prikimajo, odobravajo).

(Miklavž se namrdne in odkimava).

MIKLAVŽ:

»Ja, uboge otroke pred prazniki siliš v delo. Baje ne sprejemaš SMS

-ov in e-mailov! In še original nisi, saj so te kot hitro hrano naredili Američani. Si stopil pred ogledalom in se pogledal?«

(Božiček pokaže presenečenje.)

BOŽIČEK:

»Ne verjamem.«

(Miklavž se naredi, da poučuje.) MIKLAVŽ:

»Božiček, jaz sem tvoj oče. Če ti ne veš, jaz zagotovo vem.

Nizozemci so praznovali v mojem imenu in potem k temu za popestritev dodali še nekaj iz vikinških dežel. Nastal si v pesmi Noč pred božičem leta 1823. Hja, proti meni si otročiček, brada gor ali dol.«

(Božiček naredi malce zmeden izraz).

BOŽIČEK:

»Je to res?«

(Parkelj poudarjeno prikima.)

PARKELJ:

»Res je. Leta 1931 so te oblekli v rdeč kostim in ti prilepili napis Coca Cola, a mene vsakokrat pred božičnimi prazniki začarajo v jelenčka. Še roge so mi pustili, da imajo lažje delo.«

(Obrne se k občinstvu.)

PARKELJ:

»Imajo jelenčki roge?«

10

(vsi potrdijo, tudi Božiček in Miklavž) PARKELJ:

»Imam jaz roge?«

(vsi potrdijo, tudi Božiček in Miklavž) (Parkelj pokaže jelenove roge)

PAKELJ:

»Vidite, to si nadenem, ko končam pri Miklavžu in grem za honorarca k Božičku.«

(Božiček se naredi ogorčenega)

BOŽIČEK:

»Ampak zdaj sem najpomembnejši. Otroke zanimajo predvsem darila, ki so pod smrečico. Vsi me imajo radi! Je tako otroci? Me komaj čakate?«

(otroci potrdijo)

(Potem na oder vskoči Dedek mraz) DEDEK MRAZ:

»Name ste vsi pozabili. Jaz sem najpomembnejši dobri mož! Mene niso naredili kot reklamo in moje obdarovanje prinese novo leto in ne samo še enega dneva v decembru. Moj dom je resnično na severu in ne v tovarni Coca Cole. Da ne omenim, kako je Coca Cola nezdrava.«

(Božiček odkimava.)

BOŽIČEK:

»Žal se nisi prilagodil trgu! Vprašaj trgovce, kdo je večji frajer? Ti ali ja?«

(Miklavž rahlo udari s palico.) MIKLAVŽ:

»Čakaj Božiček! Tole je pa nizek udarec! Največji frajer sem jaz, saj sem prvi! Vidva mi le sledita.«

DEDEK MRAZ:

»Jaz sem edini od vas normalen dobri mož. Imam ženo Starko Zimo. Na parceli imam čisto prave palčke in ne tiste porcelanaste. Z

mano potujejo snežinke. Imate radi pozimi sneg?«

(Obrne se k publiki, ki naj bi potrdila.) 11

(Božiček naredi gesto posmehovanja.) BOŽIČEK:

»S snegom se ne bi hvalil? Vsako leto ga je manj. Ko bom jaz dobil franšizo za sneženje, ga bo o ho, ho, ho.«

(Miklavž naredi gesto nezadovoljstva.) MIKLAVŽ:

»In med sneženjem se bodo predvajale reklame. Kdo si želi sneg z oglasi? Ker sem prvi, sem največji! Pika.«

(Dedek Mraz se naredi jeznega.) DEDEK MRAZ:

»Žal pa živim v Rusiji, ki ni marketinško pokrita. Ampak dragi otroci, v meni je tudi nekaj slovenskega, saj imam vikend na Triglavu.

Prvi sneg na gorah je od mene, ko pridem na začetku jeseni na Aljažev stolp. Jaz sem glavni! Vprašajte dedke in babice!«

( Zatem vstopi Darth Vader in v roki ima škatli s piškoti. Najavi ga glasba iz filma – Imperial march)

DARTH VADER:

»Vi dobrotniški telebani! Jaz sem največji, tudi med dobrotniki! Vi trije ste samo dekoracija. Dragi otroci, pridite na lahko stran sile, mi imamo piškote! Vidite?«

(Božiček, Miklavž in Dedek Mraz odkimavajo. Parkelj se približa Darthu Vaderju).

MIKLAVŽ:

»O ja, preveč piškotov pošlje črve na zobe in potem boli.

DEDEK MRAZ:

»Ko bo škatla prazna, bo Darth Vader samo še en od množice zabavljačev.«

(Parkelj se pridruži Darthu Vaderju, vzame eno od obeh škatel.) PARKELJ:

»Uči me mojster veščine lahke strani in peke piškotov!«

(Darth Vader namigne Parklju in skupaj gresta med otroke.) DARTH VADER:

»Pridi vajenec, greva zdaj obdariti svoje nove učence!«

12

(Piškotov hitro skoraj zmanjka, saj jih ne sme biti veliko. Božiček povabi otroke.) - žalostinka

Parkelj se po izpraznitvi škatle s piškoti vrne k Miklavžu, se pokloni: <glasba žalostinka iz SW >

»Dobri mož, vrnil sem se. Sprejmi me nazaj.«

MIKLAVŽ:

»Sprejmem te nazaj.«

DEDEK MRAZ:

Vsi smo mi dobrotniki velikega srca.«

MIKLAVŽ:

»Vsi enako smo pomembni.«

BOŽIČEK:

»Vidite? Lahka pot je kratka. Bi zdaj otroci imeli prava darila od pravih dobrotnikov?«

(Otroci seveda potrdijo).

Rokujejo se. Pridruži se jim Darth Vader:

»Sprejmite me na dobro stran.«

Skupaj mu odvrnejo:

»Dobrodošel na naši strani, strani vseh dobrih ljudi.«

(Rokujejo se med sabo in obrnejo k otrokom)



Konec

13





Matej Krajnc

DEDEK MRAZ SE RAZPOČI OD

TOGOTE,

KO VIDI KRANJČEVO SIVO

BRADO (KUČME PA KRAJNC

NIMA TAKO LEPE)

krajnc je neskončno oblečen

krajncu gledajo špice iz čizem

gleda če je kje kaj popackano

odloži puding želi si reprize

dedek pridi ne odlašaj

če sem priden bil me vprašaj



dedek mraz ima druge težave

dobava te dni nekolikanj peša

kučmo ima rahlo potlačeno

nima ne epa ne gilgameša

dedek pridi ne odlašaj

če sem priden bil me vprašaj



krajnc si pušča dolgo sivo brado

dedek mraz renči da je to prepovedano dedek mraz dedek mraz kaj boš storil iz mraka mu nekaj zašepeta pusti to dedek pridi ne odlašaj

če sem priden bil me vprašaj



14



a petje otrok je močnejše od togote petje otrok prevpije cepetanje nog

dedek mraz pridi med nas

dedek mraz dali ti bomo cigarete in grog dedek pridi ne odlašaj

če sem priden bil me vprašaj



radi imamo dedka mraza

raje od onega kurca s sanmi

ojoj otroci tako ne smete govoriti

konkurenca vas ne sme slišati

dedek pridi ne odlašaj

če sem priden bil me vprašaj



res je petje otrok je močnejše od togote petje otrok prevpije cepetanje nog

dedek mraz pridi med nas

dedek mraz dali ti bomo cigarete in grog dedek pridi ne odlašaj

če sem priden bil me vprašaj

15





Nada Tržan-Herman

ZIMSKA POSKOČNICA

Tam daleč pod Triglavom

je stari Dedek Mraz

na klin obesil kožuh,

ni ga več med nas.



Slovenec je pozabil,

kje dobri Dedek spi,

poklical je Božička,

da trosi mu laži.



Rdeči ta možicelj,

bradati mali bog

je zrasel s Coca-Cole,

znorel ljudi povsod.



There must be Santa* reče

sloviti Dylan Bob,

a tudi on se moti -

Miklavž je to povsod!



Santa Claus - Miklavžek

zatiska nam oči,

ves mesec prepričuje,

16



naj um naš v dnevu spi.



Slovenec je pozabil,

da luč je mali bog,

ki v našem srcu rase,

ko mir je vsepovsod.



Ko polni smo svetlobe,

pride Dedek Mraz,

pripelje nam darove

in pozlati nam čas.



Božiček ta rdeči,

peklenščkov bratec je.

Trga misli, ude,

samo v denarce zre.



Zapojmo torej pesem,

ki ni le cin, cin, cin!

zapojmo pesem Dedku:

»Pridi k nam s planin!«



*https://www.youtube.com/watch?v=a8qE6WQmNus

Bob Dylan - Must Be Santa (Official Video) 17





Renata Cigler Gandolfo

Božiček versus Dedek Mraz

Vsi, staro in mlado, vemo, da Božiček živi na severnem polu. Njegovemu

kraljestvu ni ne konca ne kraja. Vsako leto dobi na tone pisem z željami in prošenj za darila.

Na pisma sicer odgovarja sila redko, lahko rečemo, skoraj nikoli, zvesto pa izpolnjuje želje, pa naj bodo še tako skrite.

Rekli bi lahko, da živi že od pamtiveka, se pravi, odkar ljudje verujejo vanj, to pa je od začetka srednjega veka dalje, vse do današnjih dni.

In, kot vse stvari na svetu minejo, je minila tudi neskončna Božičkova moč. Ampak zakaj, kako, boste rekli. Hja, zato, ker je Božiček dobil tekmeca.

Ja, točno tako. Vsemogočni Božiček je dobil tekmeca, ki ga ljudje kličejo za Dedka mraza. Prišli smo celo tako daleč, da marsikdo misli, da sta Božiček in Dedek mraz ista oseba. Ampak, nista.

Dedek mraz se je pojavil šele pred osemdesetimi leti, to je, tam nekje 1940 leta.

Svet je takrat bil razdeljen na vzhod in zahod, vzhod je bil komunističen, zahod pa je pripadal kapitalistom.

Komunisti niso bili verni, niso verjeli v boga in niso praznovali Jezusovega rojstva, kot so to počeli kapitalisti. Izmislili so si svojega

»Božička«, ki so ga imenovali Dedek mraz, in kateri obišče vse dobre ljudi na zadnji dan v letu, to je 31. december. No, k sreči je vsaj Novo leto isto tako za komuniste kot za kapitaliste.

Ker pa so bili kapitalisti bolj bogati, je posledično tudi Dedek mraz bil bolj reven od Božička.

V bistvu, je bila njuna oprema enaka od škornjev do kapice rdeče z belim cofom, ki je krasila njuno belolaso glavo. Edina opazna razlika je bila, da je bil Božiček bolj okrogel od Dedka mraza, ki še ni imel trebuščka.

18



Potem, se je Božiček spuščal v huše skozi dimnik, pustil darila pod okrašenim drevescem in se posladkal s piškoti in jajčnim likerjem, ki so mu jih puščali ljudje v zameno za darila.

Dedek mraz pa je v hišo prišel po lestvi, čez balkon in nato skozi na pol odprto okno v sobo. Darila je puščal v praznično okrašenih škornjih iz blaga, ki so jih otroci obešali na kamine.

In, treba je povedati, da so bila njegova darila veliko skromnejša in manj okrašena od Božičkovih. Le-ta je imel veliko, dvonadstropno hišo, pa zraven razkošno stajo za severne jelene in polno malho z darili na svetleči kočiji. Imel pa je tudi tovarno, kjer so mali zeleni škratje eskimi izdelovali in zavijali darila.

Pri Božičku je bilo vse lepo usklajeno, samo zamahnil je z roko in čarobna kočija se je z jeleni dvignila v nebo in poletela po svetu. V eni noči so bili vsi obdarjeni.



Ko je Dedek mraz, ki je nedavno prišel na severni pol, videl moč in bogastvo Božička, je postal malce ljubosumen. Sam ni imel drugega kot temačno dvosobno leseno kočo, kjer se je grel pri odprtem ognju in moral je presneto dobro paziti, da mu ognja ni odneslo, saj je v hiši pihalo z vseh strani. Tudi se je moral precej potruditi, da je lahko kupil vsa darila, saj ni imel tovarne s pridnimi škrati.



Nekega dne, malce pred božičem, pa je imel dovolj svoje revščine in se je odpravil na obisk k Božičku. Vrata mu je odprla Božičkova žena, ki ga je skoraj zamenjala za svojega moža: »Ja, zakaj pa trkaš, če so vrata odprta?« mu je rekla, ko je opazila, da je bil možak pred vrati brez okroglega trebuščka.

»Oh, saj jaz nisem Božiček,« je pojasnil. »Ime mi je Dedek mraz in bi rad govoril z Božičkom.«

»Božička trenutno ni doma, ampak prosim, izvolite naprej, ga boste počakali v sobi, na toplem.«

V kaminu je prijetno prasketalo, Dedek mraz je sedel v naslonjač ob ognju. Imel je priložnost okusiti božanske piškote, ki jih je pekla Božičkova žena.

»O, tudi jaz bi imel okrogel trebušček, če bi imel takšno ženo,« je pomislil, in že je prišel Božiček.

19



Ta je že poznal Dedka mraza in je bil kar malce jezen nanj, saj ni bil več edini, ki bi obdaroval in izpolnjeval ljudske želje.

»Ho hoj,« ga je vseeno pozdravil. »Kaj je pa tebe prineslo naokoli?«

In Dedek mraz mu je razložil svojo revščino in mu predlagal, da bi združila svoje moči: »Zagotovo je nekaj, kar lahko storim jaz in ti ne moreš,« je rekel.

Božiček je pomislil: »Ja, res je. Jaz bi ti pomagal pri obdarovanju z darili iz moje tovarne, ti bi se pa spuščal po dimnikih, saj nimaš okroglega trebuščka, ki bi te pri tem oviral.«

Rečeno, storjeno. Segla sta si v roke, nazdravila z jajčnim likerjem in zaplesala kazačok sredi sobe.

In od tistih dni dalje so bili vsi ljudje po svetu enako obdarjeni z razkošnimi darili.

Nekateri na božično noč, drugi zopet na novoletno noč, oba, tako Božiček kot Dedek mraz pa sta širila mir in ljubezen.

20





Terezija Cvikl

Dedek Mraz

Ti si res dober mož,

saj prihajaš vsako leto tisti čas,

ko se staro leto poslavlja od nas.

Vsi se te po svoje veselimo,

saj nas vse razveseljuješ

in nas vse rad obdaruješ.

Moža Miklavža dobro smo poznali,

ta še danes otroke razveseljuje,

prvi je, ki otroke obiskuje.

Božiček, ta je mož tapravi, ta

pa na božično noč ne pozabi.

Ko božično smo smrekco okrasili,

darila od Božička smo dobili.

Vsako leto obišče nas

in ima darila za vse nas.

Nam sreče, zdravja vsem želi

in se hitro poslovi.

Dedek Mraz se pa namuči,

preden staro leto zaključi.

Rad bi vse nas obiskal,

vsem vse najlepše dal,

da bili bi srečni, zdravi,

v novem letu vsi se radi imeli

in srečno živeli.

21





Oglejte si pisateljske izzive na YouTube!

22





Naslednji, 7. pisateljski izziv:

Ključni besedi:

Arhitekt, dan Zemlje

Napišite prozo ali poezijo, kjer igrata arhitekt in nekaj v zvezi z dnevom Zemlje glavno vlogo

23



Razpisi Celjskega literarnega društva za 2021/22

Celjsko literarno društvo ima nekaj stalnih in tematskih razpisov.

Vsesledje - za številko 41 (letnik 2022) Revija Vsesledje je splošna revija za kulturo in literaturo. Izhaja 1x letno, praviloma oktobra, ko je predstavitev, ki je ena od osrednjih prireditev Celjskega literarnega društva.

Odgovorni urednik revije je dr. Zoran Pevec.

V reviji objavljamo:



poezijo (zaželeno je nekaj pesmi, da ima urednik določen izbor)



prozo (kratke zgodbe)



esejistiko



recenzije



dramatiko (kratka dramska besedila) Pomembno o pripravi besedila za objavo:



Besedila morajo biti v elektronski obliki (wordov format) poslana po elektronski pošti kot priloga.



Tipkanih ali pisanih besedil po pošti ne sprejemamo.



Besedil ne okrašujte, naj bo samo navadno besedilo.



Slike, ki jih želite vključiti v besedilo, pošljite posebej in v besedilu označite, katero sliko kam vstaviti. Slike, vključene v Wordov dokument so neuporabne za tiskano publikacijo.



Vsako besedilo mora vsebovati tudi ime in priimek avtorja(-ice) in zaželeni so kontaktni podatki (gl. varovanje zasebnosti).



Prispevki se honorirajo samo izjemoma



Rok za pošiljanje za tekoče leto je 1. junij. Prispevki, ki prispejo kasneje, se objavijo samo po dogovoru z urednikom.

24

38



Poseben del revije je Mlado Vsesledje, kjer objavlja osnovnošolska in srednješolska mladina.

Pošiljanje prispevkov:



celjsko.literarno@outlook.com (društvo)



zoran.pevec@gmail.com (odgovorni urednik) Obiščite tudi spletno stran http://cld.si in http://cld.si/Vsesledje.html

Supernova

Revija Supernova je edina slovenska revija za fantazijsko književnost. Izhaja 2x letno in sicer aprila in septembra.

Glavni urednik Supernove je Bojan Ekselenski.

Objave v Supernovi:



Proza – dolžina do 7500 besed (45.000 znakov s presledki -

standard za kratko zgodbo). V primeru, da je prispevek del večjega literarnega dela, je priporočljivo navesti naslov izvirnega dela.



Esej – obseg do 3500 besed (21.000 znakov s presledki) –

vsebina naj bo povezana s fantazijsko književnostjo.



Recenzija fantazijskega literarnega dela (prednost imajo domači avtorji, lahko je tudi recenzija prevoda) - obseg do 3500 besed (21.000 znakov s presledki)



Poezija – obseg je omejen na 300 verzov. Priporočamo pošiljanje več pesmi, da ima urednik izbor in dobi vpogled v avtoričino (avtorjevo) ustvarjanje

Tehnične zahteve:



Obvezno v elektronski obliki, brez oblikovanja (doc, docx, txt, odt)



V enem dokumentu je lahko več literarnih del.

25



39





Vsak dokument mora biti opremljen z imenom in priimkom avtorja(-ice), zaželeni so še kontaktni podatki (gl. varovanje zasebnosti)



Dokumenti morajo biti poslani po elektronski pošti



Morebitne slike naj bodo poslane posebej, v dokumenti naj bo navedeno, kam katero sliko vstaviti.



Besedila, ki presegajo predviden obseg, se objavijo samo po dogovoru z urednikom.



Rok za pošiljanje za spomladansko številko: 1. 2. (tuji) oz. 1. 3.

(domači).



Rok za pošiljanje za jesensko številko: 1. 8. (tuji) oz. 15. 8.

(domači).



Besedila, ki pridejo po datumu, se shranijo za naslednjo številko.



Besedila, objavljena v Supernovi, so lahko (ali bila) objavljena tudi v drugih revijah ali drugih publikacijah.



Besedil na papirju ne sprejemamo.



Vsak avtor je upravičen do avtorskega izvoda. V Supernovi objavljene zgodbe gredo v nabor kandidatov za nagrado supernova.



Honorarjev praviloma ne izplačujemo.

Pošiljanje prispevkov:



bojan.ekselenski@gmail.com (glavni urednik



celjsko.literarno@outlook.com (društvo – obvezno pripišete v mail – Za Supernovo, saj besedila privzeto gredo za Vsesledje).

Spletna stran: http://cld.si posebej Supernova: http://cld.si/

supernova.html



26





Fanfest

Fanfest, slovenski festival fantazijske književnosti je edini takšen dogodek v Sloveniji in je del povezave sorodnih festivalov v regiji.

Stalni gost festivala je prof. dr. Zoran Živković, eden najpomembnejših svetovnih pisateljev in priznani esejist, teoretik in pedagog.

Tradicionalno vodi literarno delavnico na Fanfestu.

Praviloma se odvija predzadnji ali zadnji septembrski vikend.

Gostje festivala so domači in tuji avtorji(-ice), ki so pomembni za razvoj slovenske fantazije.

Na vsakem festivalu objavimo mednarodni tematski razpis. Tokrat sta aktualna kar dva razpisa, ki vsak zase odražata duh časa, ki ga životarimo.





27





Pravljična bitja iz središča Zemlje Čisto po naključju odkrijejo brezno, ki se nikakor ne konča. Ne čisto priseben znanstvenik (delovno ime: dr. Retep Peter Frustrič) najde pot, ki gre vse globlje in globlje, dokler se ne znajde v deželi ob središču Zemlje. Tam živijo vsa mogoča pravljična bitja - vilinci, škratje, volkodlaki, vampirji, zmaji, ajdi, vile (tudi rojenice), lesni duhovi ipd. (priporočam mitološka bitja domačih krajev). Znanstvenik se pobrati z njimi in jih vodi na površino.

Kraj dogajanja: Celje.

Lahko potujete v preteklost, prihodnost ali ostanete v današnjih časih. Pomembno je, da na zrak spravite pravljična in mitološka bitja.





28





Kaj, če so teorije zarote čista

resnica?

Zemlja je ploščata, s cepivom nam

vgrajujejo nanočipe, da nas daljinsko upravljajo, svetu vladajo reptili s pomočjo svojih služabnikov. S 5G nas programirajo ...

Dobrodošli v družbi alternativne

resnice!

Priporočeno je del dogajanja postaviti v Celje.

Pogoji?



Forma: Poezija ali proza v elektronski obliki (docx, doc, rtf, txt, odt).



Dolžina besedila: do 20.000 besed (60.000 znakov s presledki)



Obvezno dopišite: ime, priimek, domači naslov (zaradi pošiljanja tiskovine), e-mail,



Neobvezno: spletno mesto, če ga imate, GSM ipd.



Seveda se zavezujemo, da bomo osebne podatke uporabili zgolj za potrebe razpisa (gl. varovanje zasebnosti).



Rok za oddajo vaših del: 15. julij 2022. Kasneje prispela dela se uvrstijo v dogovoru z urednikom.



Besedilo mora biti v elektronski obliki, opremljeno s podatki o avtorju(-ice) - ime, priimek, e-mail, naslov bivališča (zaradi pošiljanja Supernove) in po želji GSM, spletna stran ipd.



Prispevkov v tiskani obliki ne bomo upoštevali. Časi ročnega pretipkavanja so nepreklicno minili.



29





Pošiljanje besedil:



fanfest.festival@gmail.com (e-mail festivala)



bojan.ekselenski@gmail.com (organizacijski vodja festivala in urednik festivalske zbirke)



celjsko.literarno@outlook.com (društvo – obvezno pripis – Za fanfest)

Fanfest na spletu:



http://fanfest.si



Mednarodni literarni natečaj »Balkan ekspres« -

Krononavt

Literarni natečaj poteka v več državah bivše Jugoslavije (Slovenija, Hrvaška, BiH, Srbija, Črna gora in Makedonija). Koordinator projekta je Bojan Ekselenski (Celjsko literarno društvo).

Temeljna rdeča nit projekta:

30



V naš čas pride časovni potnik (krononavt) z nalogo, da spremlja otroštvo osebe, ki v prihodnosti naredi pomemben preboj in s tem usodno vpliva na človeško civilizacijo.

Ta potnik ne more na noben način vplivati na dogajanje, lahko le pasivno opazuje dogajanje.

Avtorice in avtorji pošljejo kratke zgodbe (7500 besed - 45000

znakov s presledki) ali poezijo na naslov koordinatorja v posamezni državi. Za Slovenijo je naslov:



bojan.ekselenski@gmail.com

Zgodbo pošljete v materinem jeziku.

Rok za oddajo v elektronski obliki (rtf, doc, docx, txt: 15. 7.

2022

Pisateljski izzivi

Spremljajte našo spletno stran in sodelujte na pisateljskih izzivih, Na osnovi predlaganih ključnih besed ipd. spišite kratko zgodbo (do 1000 besed, tudi če je malenkost več, vas ne bomo zavrnili) ali pesem (do 50 verzov, lahko je tudi kakšen več) in pošljite na:



celjsko.literarno@outlook.com

Vsako prispelo delo (datume roka za oddajo spremljajte na spletni strani) je dobrodošlo in upamo, da se boste udeležili tudi Druženja z lepo besedo, ko se prispela dela preberejo. Sledi objava na YouTube in brošurici, kot je ta.

Naj vam steče lepa beseda!

31





ZADNJA STRAN



res je petje otrok je močnejše od togote petje otrok prevpije cepetanje nog

dedek mraz pridi med nas

dedek mraz dali ti bomo cigarete in grog dedek pridi ne odlašaj

če sem priden bil me vprašaj

Matej Krajnc

32