KamwanWGok
I Uprava Klagenfurt, PoetCacb 115 / UrednUtvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) meeeCno z dostavo na dom RM l,— (vključno HM 0,20 za dcma&aice) / Odjavo oaroOM
tega Jlate za prihodnji mesec aprejme uprava samo pismeno in le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter etolpee
Stev. 81.	Krainburg, 14. oktobra 1942.	l^eto 2,
Od 10. oktobra strankine formadje v Olierkrainu
Gauleiter pri glavnem apelu NSDAP v Klagenlurlu - „Magna carta" za Oberitrain Zahvala Wehrmannsdiaflom
Klagenfurt, 13. oktobra.
V nedeljo se je vršil v Landhaushofu v Klagenfurtu glavni apel NSDAP, na katerem je Gauleiter dr. Rainer podal smernice ill naloge za bodoče mesece. V svečano okrašenem Landhaushofu se je zbralo celokupno vodstvo Gaua s častnimi oddelki formacij in priključenih zvez. Svečano sliko so še povečale krasne narodne noše iz Alt-gaua in vprvič tudi iz Oberkraina.
. Burno pozdravljen od množic se je pojavil Gauleiter dr. Rainer z Reichs-Bportfiihrerjem SA-Obergruppenfilhrerjem Tschammer und Os ten, ^^-Gruppen-fuhrerjem in Generalleutnantom der Waf-fen-ff Hoffmannom v zastopstvu Reichsflihrerja Himmlerja, z vodjo Hauptpersonalamta NSDAP, Hauptdienst-leiterjem Marrenbachom v zastopstvu Reichsleitunge NSDAP, Pg. V o g e 1 o m v zastopstvu Reichsbeamtenfiihrerja, ^^-Grup-penfiihrerjem in Generalleutnantom der Po-lizei Rosenerjem, SA-Gruppenfiihrer-jem N i b b e o m, NSKK-Gruppenftihrer jem DSrflerjem, NSFK-GruppenfUhrerjem K r il g e r j e m, f^ -Brigadefiirerjem in Ge-neralmajorjem der Polizel Knofejom in z zastopniki naie zmagovite vojske.
Gauleiter dr. Rainer je podal obširno računsko poročilo na podlagi velikega številčnega materiala o celokupnem delu NSDAP . v. Gauu Kirnten v preteklih 12 mesecih, iz katerega se je jasno in nedvoumno videlo, je stranka hodila po nalogu Filhrerja, da se domovina na znotraj drži enotno, da fronta tokrat dobi domovino, ki je vr^na njegovih slavnih del.
Stališče Oberbralna
Izčrpno je poročal Gauleiter o vprašanjih Oberkraina in je dobesedno izjavil:
>1. januarja 1942. je bila v Oberkrainu ustanovljena NSDAP. To sem odredil v sporazumu s strankino pisarno in Reichs-Bchatzmeistrom v spoznanju, da se more gorenjsko prebivalstvo voditi v smislu Rei-cha in nemštva samo z izkušenimi organizacijami pokreta NS, ki sloni na vodilni nemški plasti tega ozemlja. Doživeli smo težke čase v Oberkrainu, stranka pa je izpolnila svojo dolžnost in izvršila svojo nalogo. Krvavo strahovanje komune je bilo zlomljeno z nemškim orožjem, prebivalstvo M vedno bolj pozitivno zadržuje in se po krvi dobri deli priključujejo aktivno na našo stran. Naša naloga se glasi: s političnimi mredstvi voditi ljudi tega mejnega ozemlja, skrbeti za nje v socialnih tekvah in človeških skrbeh, pridobiti njihovo zaupanje, jim dati pojem velikosti in moči Reicha in da se beovrženo ukorenini pravica moči nemškega reda med prebivalstvom. Prvo vzgojno in ivodstveno sredstvo je lastno brezhibno zadržanje. Motnje od komunistične strani bodo še zmeraj prišle, dokler ne bo ugonob-Ijen zadnji ostanek balkanskih običajev. [Vkak Nemec v Oberkrainu je stražnik, pade, če to mora biti, toda svojega mesta R# zapusti.
Kraioburška proklamaclla
Dne 27. septembra 1942. sem na Adolf-Bitfer-Platzu v Krainburgu v tisoč let stari ^^f^lnjavi Reicha Krainburgu pred 10,060 Gorenjci in GorenjKami objavil zakon Rei-eha in sprejel udanostno zaobljubo prebi-[»•Istva. Fiihrer je mojo javitev sprejel z ^j^ljem in hvaležnostjo. Naše ravnanje v Oberkrainu je pravno, ker Je nemško državno ozemlje.
^ tej evezi je opozarjal Gauleiter na nemško agodovlno Oberkraina, Id j# stara kot nemški Reich sam. 9ele a humankrniom
^ЦЦЦЈа Ж romantiko se je,iz nemškega. : tlovnoptro, narvrnoet oioetna '
vzgojitev slovenske narodnosti in pismenega jezika. Zgodovina kranjske preddežele je tragično spominjajoče predstavljanje preki-povečajoče nemške strasti za osrečenjem sveta v zvezi nacionalno politično nezavest-nostjo. Versajaki produkt Jugoslavija, ki je s srbskim gospodstvom tudi slavofilmskim ljubljanskim politikom prinesla slabo prebuditev, je bila že vnaprej obsojena na smrt. Z ^postavitvijo naravnih zvez je razmerje Gorenjske do nemštva in do Reicha določeno s sledečimi dejstvi:
1.	toeoČletna povezanost Oberkraina z nemštvom in s tem povzročeni nemški od-tisk njegovega plemena;
2.	presežno germansko in v celem pozitivno krvno dedstvo gorenjskega prebivalstva;
3.	Državna naloga, ki jo ima izpolniti ta krajina v zvezi z Reichsgauom Karaten. S temi ugotovitvami je objavljena Magna
carta za Oberkrain in je odločilna za bodoče delovanje stranke.
Normalizacija razmer
»Mir, ki je nastopil v veliki meri,« tako je nadaljeval Gauleiter, »je omogočil podelitev preklicljivega državljanstva pozitivno usmerjenemu prebivalstvu in postopno raz-veljavo izvanrednih ukrepov. Normaliziranje razmer bo napredovalo do popolnega izenačenja s Kamtnom, pri čemur bo postranskega pomena vprašanje formalnopravne priključitve, ki se določa raz nad-krajevnih vidikov. Kot nov ukrep za izenačenje objavljam s tem in odrejam za Oberkrain, da se imajo z veljavnostjo od 10. oktobra 1942. ustanoviti formacije stranke. V prvem času so se Gorenjci pod zaslužnim vodstvom SA organizirali v Wehrmannschaften. Tam so dobili osnovne pojme o nemški odgoji in disciplini, spoznali prve nemške pesmi. Spričo trdih ukrepov,
Obkoljena skupina soijelskih sil 1 seiernem Kai/kazn nniCena
Nasprotni napadi ob Tereko so spodleteli - V Stalingradu le ngonobljena sovražna skupina - Bombardiranje letališč na Malti se nadaljule
Oberkommando der Wehrmacht je dne 42. oktobra objavilo:
Skupina sovražnikovih sil, ki je bila obkoljena ob cesti proti T u a p s e, je bila uničena. V hudih gorskih bojih smo s tem razbili maso neke sovjetske gardne divizije ter del neke strelske divizije, zavzeli nad 400 bojnih postojank in pripeljali številne ujetnike ter uplenili mnogo orožja. Pragozdu nalikujoče ozemlje. Se čistimo od zadnjih odpornih gnezd.
Južno od Tereka so spodleteli naaprotnl napadi ob visoki hsovražnikovih zgubah.
V Stalingradu je bila ugonobljena neka sovražna skupina. Topništvo vojske je potopilo neko večjo ladjo na Volgi. Sile bojnih letalcev so nadaljevale razdejanja važnih železniških prog vzhodno od Volge.
Ка fronti ob Dons 90 zavezniške čete zavrnile več krajevnih napadov Sovjetov in njih poskuse prepeljati se čez reko.
Na srednjem in severnem odseku fronte smo pri uspešnih podvzetjih izvidnih in udarnih čet uničili številne bojne položaje sovražnika in uničili njih posadke. Vzhodno od Leningrada smo vrgli nazaj zadnje ostanke sovjetskih sil, ki so prodrli čez reko Nevo.
Skupine nemških bojnih letal so včeraj nadaljevale bombardiranje britanskih letalskih oporišč na otoški trdnjavi Malti. Opazile so obsežne požare na pristaniščih in letalskih hangarjih. V zračnih bojih nad otokom so nemški lovci zbili tri britanska lovska letala na tla, dva druga so pa sestrelile posadke bojnih letal.
Ganleiler pri generalnem apeln ШЛР Karmen
v nedeljo popoldne /« dut Gauleiter dr. Rainer na generalnem apelu pred vodstvom Gaua ra-iunsko poročilo o storitvah NSDAP Kirnten v zadnjih dvanajstih mesecih in smernice za bodo-ie delo, uvažujoč zlasti naloge v Oberkrainu s tem, da je t veljavnostjo od 10, oktobra odredil postavitev strankinih oddelkov. Kot najvainejSe delovno področje za leto 1943. je določil narodno politično izenačenje bivSega glasovalnega ozemlja v КЏпЛпи, da M ion-čno veljamo odpravi takozvano koro-tko vpruiatt}»k

ki 80 bili potrebni v teku zadnjih mesecev, je bilo delovanje Wehrmannschaften začaa* no ustavljeno. Med tem pa so bili poetav« Ijeni Fuhreratamme (voditeljski rodovi)] strankinih formacij SA, ff, NSKK in NSFK in je bila napravljena prosta pot za ustva^* ritev formacij. Ko danes odrejam postavite^ formacij stranke, razpuščam hkrati gorenj« ske Wehrmannschaften z nalogo vodstvu, da prevede moštvo v sporazumu z Gaustabsw amtom in uvažujoč tovariška načela v row dove formacij, ki jih je postaviti na nova. Na naslov Wehrmanschaften in zlasti nji« hovega vodstva iz SA izrekam zahvalo iit priznanje za njihovo izredno važno delo ob« nove in pionirsko delo v Oberkrainu.
»Danes« je zaključil Gauleiter, »se nahaja Nemčija v boju. Življenjski prostor se je razširil, pomanjkanje prostora je končno* veljavno premagano. Izstradan je naroda ia izčrpanje surovin ni več mogoče, strahopetne nakane svetovnega židovstva so s tem razdejane. Sedaj odločuje le še boj s hladnim orožjem. V tem boju pa odločajo boljše vodstvo in trdnejši narod, in zato bo Nemčija popolnoma gotovo izšla iz njega kot zmagovalka.
Iz skupin britanskih letal, ki so včeraj v velikih višinah priletela na severno francosko in nizozemsko obalo, so nemški lovci brez lastnih zgub sestrelili pet sovražniko-,vih letal.
Pri podnevnih motilnih poletih posameznih britanskih letal nad seremonemškim: ozemljem je imelo civilno prebivalstvo majhne zgube. Nad Severnim in Vzhodnim morjem smo sestrelili ponoči tri britanska letala. Nemška bojna letala so v zadnji noči X dobrim učinkom napadlo neko pomemb* nejšo pristaniška mesto v sevemovzhodni AnglijL	______
Poziv rdeči armadi k morltvl
Stockholm, 13. oktobra. Nov dokaz zve* rinskega načina boljševiškega vojskovanja daje sovjetski radio в svojim pozivom Rdeči armadi, v katerem se pozivajo boljševiki, da se bojujejo brez vsake prizanesljivteti. »Ne more preteči zadosti nemške krvi«, м glasi v tem. pozivu.
Angleške prehranjevalne skrb!
Pred hudim skromjem obrokov pri naših nasprotnfliih
Lidxma, 13. oktotra. »Angleži pred vi« devajo to zimo drastično skrčenje prehra« ne, da prihranijo ladijski prostor«, se glasi v nekem iz Anglije datiranem članku y Montrealu (Kanada) izhajajočem časopisu »Standart« z dne 29. avgusta. V Angliji bodo imeli v četrti vojni zimi pomembno manjše obroke kot zadnje leto. Meso, šunka, jajca, presno maslo, sir, leča in rii ne bodo več na razpolago v oni količini kot doslej. Ko bo sedanja zal(%a izčrpana, ne bo tudi več kondenziranega mleka in posušenih ali vkuhanih sadežev. Vpeljano meso bo obstojalo skoro v celoti iz poeu« šenih in brezkoetnih mesnih vrst. Angle* Ski poljedelski minister je istočasno odredil nadaljnje varčevanje pri izreji prašičev in perutnine. Od 1. oktobra dalje bo veliki večini Angležev doaeljen samo jajčni prah. Izgubljenih bo to leto 700 milijonov jajc s tem, da mali petrutninarji ne bodo v Angliji dobili več piče. Rlž, špageti in drug«, hranila te vrste bodo do zime zginila. Gospodinje bodo morale zelo premišljati, d* bodo pripravile jedila. Zaključno ugotavlja članek, da mora študij angleških obrokov prepričati Amerikance o tem, da ljudje v Angliji nimajo več zadosti jesti. Ravno angleška stran Je vedno in vedno opozarjala na dozdevno pomankljivo prehranjevanje v Nemčiji in o s tem v zvezi močno upali na »generala lakoto«. Sedaj pa mora Anglija radi uspešne nemške podmomiike vojne računat! z močno skrčltvijo živilskih obrokov, dočim dobi nemško prebivalstvo • prihajajočo mimo poviiaee ebrnAft ' -
50 gramov mesa tedensko
Znižanje obn^ov ^Sovjetski uniji
Stockholm, 13. oktobra. Upravne oblasti v Sovjetski imiji so bile prisiljene, da od 1. oktobra dalje občutno znižajo obroke za meso, presno maslo, margarind in sladkor. Ža meao in mast znaša znižanje 30%. Oni, ki niso zaposleni v vojni industriji, dobe radi t6ga na glavo in teden 50 gramov mesa, 50 gramov masti in 50 gramov sladkorja.
Racionlranje krnim т šylGl
Bern; 13. oCLtobra. V Švici stopi dne 16. oktobra v veljavo racionlranje kruhS. Po tej dobe normalni potrošniki dnevno 225 gramov kruha, mali otroci 112.5 gr, mladoletniki in delavci pri težkem delu 325 gr in delavci pri najtežjem delu 42$ gr kruha.
Presenetljiv Stalinov odlok
Berlin, 13. oktobra. Predsedstvo vrhov« nega sovjeta je odredilo odločilno spremem« bo v vodabvu boljSeviške oborožeme sUe:
Dosedanja ločitev med vojaškimi in političnimi poveljniškimi oblastmi se odpravlja. Dosedanji politični komisarji bodo prestavljeni na vodilna mesta in dobe enake čine in znaJce kakor dosedanji častniki.
Na prvi pogled bi navidezno prenehalo delovanje političnih komisarjev. Dejstvo pa, da so politični komisarji sedaj povišani celo v vojaške poveljnike, daje zadevi popolnoma drugo obličje. Očividno je Stalin pod pritiskom velikih porazov in nenadomestljivih ozemeljskih zgub v tem poletju zgubil vsako zaupanje v zmožnosti in zanesljivost svojega vojaškega poveljniškega zbora, ki se je v resnici tudi izkazal za popolnoma nezmožnega, da se zoperstavi nemški oboroženi sili. Diktator v Kremlju upa, da mu bodo zvesto udani politični kemisarji boljše služili.
Sueški pas zaprt
Rim, 13. oktobra. Angleške vojaške oblasti v Egiptu so označile vso obalo Rdečega morja in pas sueškega prekopa za zaprto ozemlje ta inozemce katere koli narodnosti. Tudi egiptovski državljani, ki jih označijo krajevna angleška poveljstva kot »sumljive«, morajo to zaprto ozemlje zapustiti. Zoper odločbo angleških vojnih oblasti ni dopustna pritožba.
Sowjeli \ Kaikaiu wrzeni nazaj
Močne skupine zračnega orožla so bombardirale Grosnl - Velikanski požari
Oberkommando der Wehrmacht je dne 11. oktobra objavilo:
V	severozapa^nem delu Kavkaza so nemške gorske čete, ki so jih podpirale skupine zračnega orožja, vrgle sovražnika iz nadaljnjih višinskih položajev. Sovražna skupina sil, o kateri je bilo javljeno, da je obkoljena, je bila, ko je zaman poskušala prodreti, stisnjena na najožji prostor in je tik pred uničenjem. .
Ob Tereku smo odbili močne sovražne nasprotne napade.
Združeni in ponočj nadaljevani napadi močnih sil zračnega orožja proti G r o s n e-mu, ki je važno za sovjetsko pridobivanje in predelavanje kamenega olja, so povzročili najtežja razdejanja in velikanske požare.
V	Stalingradu, kjer je neprestano boj v teku, smo z učinkovitim topniškim obstreljevanjem razbili sovražnikova zbirališča. Sovjetski razbremenilni napadi severno od mesta so se izjalovili. Na fronti ob
Donu smo s krajevnim podvzetjem uničili številne sovražne bojne postojanke in pripeljali ujetnike ter uplenili orožja.
V	času od 29. septembra do 9. oktobra smo v zračnih bojih sestrelili 356 sovjetskih letal, 66 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo zračnega orožja, 19 pa skupine vojske, na tleh uničenih je bilo 18, tako da znašajo skupne nasprotnikove zgube 459 letal. V istem razdobju smo na vziodni fronti zgubili 36 lastnih letal.
V	jugovzhodni Angliji smo podnevi napadali vojaške naprave in preskrbov^ne obrate z bombami težkega kolibra. Britansko zračno orožje je v času od 1. do 10. X. zgubilo 127 letal, od teh 54 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V istem razdobju smo v boju proti Veliki Britaniji zgubili 23 lastnih letal.
V	mostišču pri Voronešu se je pri uspešnih obrambnih bojih zadnjih tednov posebno odlikoval 11. bataljon nekega me-klenburškega pehotnega polka.
22 ladij s 141.000 brl poloplfenUi
Presenečenje pred Eapstadtom - Napadi za zmehčanje Stallngrada se nadaljujejo - Ponosni uspehi pri zračnih bojih
u
Oberkommando der Wehrmacht je dne 10. oktobra objavilo:
Nemške podmornice so prizadejale težek udarec britansko-amerikanski plovbi pred južno Afriko. Tik pred luko Kapstadt so v bliskovitih presenetljivih napadih potopile 12 trgovskih ladij s skupno 74.000 brt.
Druge podmornice so potopile pred severno obalo Afrike pred britaneko.ameri« kanskim oporiščem brodovja Freetovmom, pred južno amerikansko otalo v zalivu sv. Lovrenca in ob težki burji v severnem Atlantiku deset ladij s 67.000 brt. Med temi se je nahajala 15.000 brt velika britanska hladilna ladja »Andalucia Star«, ki je bila natovorjena z vi'sokovrednimi živili, pred vsem z zmrznjenim mesom in je bila na« menjetna v Anglijo.
Pel xowjelshlb diiizij uničenih
Veliko število njelnlliov In plena
Oberkommando der Wehrmacht je dne 9. oktobra objavilo:
V	kavkaškem ozemlju eo napredovale napadne čete v boju in v ogorčenih gozdnih bojih zavzele nadaljnje gorske grebene.
Na fronti ob Donu so se romunske In italijanske čete ubranile sovražnikovih napadov.
V	srednjem frontnem odseku smo pri uapeinih podvzetjih udarnih čet, uničili številne bunkarje in bojne postojanke z njihovimi posadkami Vred in pripeljali večje število ujetnikov.
Jugoyzlwdno od Ilmenskega j^ra so čete vojake. Waff en in poljeke'edi-nice zračnega orožja, ki bo jih odlično pod. pirate leteče skupine zračnega orožja, v večdnevnih težkih napačnih bojih pridobile važen odsedt ozemlja in pri tem razbile od. noeno uničile pet sovjetskih divizij in dve brigadi strelcev. Od 27. septembra naprej smo pripeljali 3288 ujetnikov in uplenili
20.000 brt potopllenlh
Italijanka podmomica je v Atlantiku težko poškodovala še 17.000 tonski parnik
Rim, 13. oktobra. Italijansko vojno poročilo od sobote ee glasi:
Na fronti pri E1 Alameinu močnejše topniško delovanje.
V	zračnih bojih je Izgubilo sovražno letalstvo tri letala po nemških in tri po italijanskih lovcih. Od zadnjih je dva sestrelil neft naš letalec, ki je sovražni oddelek treh sovražnih letal drzno napadel v posameznih poletih.
Pri bombandiranju za vojno vožnih ciljev na Malti so sesrelili naši lovci dva angleška letala. V obeh zadnjih dneh se niso štiri naša letala vrnila s poleta proti sovražniku.
Nefca naša podmomica v Atlantiku, ki ji je poveljeval kapitanaki poročnik Guido Saocardo, j« potopila angleški prekomorski рашЉ »Ironside« (20.000 brt) # tor* pe^iimi zadetki in je z nadaljnjimi toipedi težiko poškodovala angle&ki pamik »Nor Htlla#«, ki so ga piej na/ivaii »Tusca-niM ilT.OOO
ali uničili 13 oklopnjakov, 108 topov, 400 strojnic, 123 met^cev granat in števibia druga orožja pehote. Nevpoštevaje druge krvave zgube, so zgolj prešteti sovjetski mrtveci prekašali več kot trikratnik števila ujetnikov.
Po neučinkovitem podnevnem motilnem napadu nekega britanskega letala na ozemlje v Saarpfalzi so v pretekli noči priletela posamezna sovražna letala nad nemški zaliv. Eden izmed njih je bil sestreljen. Nek drugi bombnik je bil pri napadu na zapadni francoski obali zbit na tla. V jutranjih urah današnjega dne je nekaj sovražnih letal preletelo zaipadno nemško ozemlje. Majhno število odvrženih razstrelnih bomb ni povzročilo nobene škode.
Brazillanska ladja torpedirana
Buenos Aires, 13. oktobra. V bližini pri« stanišča Paramaribo je torpedirala neka podmornica brazilljansko ladjo, katere imena in nosilnosti ne povedo. 24 preživečih so spravili na suho.
s tem so naše podmornice zopet na daW razprostirajočili se l)ojiščih potopile 22 ladij s 141.000 brt.
Poleg predsto ječega posebnega poročila je Oberkommando der Wehrmacht še objavilo:,
V	kavkaškem ozemlju smo ob gorskem prehodu proti Tuapse obkolili večjo sovražnikovo bojno skupino in pri tem zavzeli 47 bojnih postojank.
V	boju za Stalingrad je topništvo vojske potopilo na Volgi dva sovražna topniška čolna in poškodovalo še nekega drugega. Udarne čete so v obmestju razstrelile nek nebotičnik. Ski^ine strmoglavcev so nadaljevale .svoje napade v svrho mehčanja sovražnih odpornih gnezd in napadala skupine hiš, sile bojnih letal so še nadalje razdejala proge za nove pošiljke in pristaniške naprave v okolišu ob spodnji Volgi. Sovjetski razbremenilni napadi proti na severu zapirajoči fronti so ostali brez uspeha.
V	srednjem in severnem odseku fronte smo izvršili uspešna podvzetja lastnih udarnih čet.
Visoko na severu so nemška bojna letala v pretekli noči napadala sovražna letališča v kolaškem zalivu.
V	severni Afriki je zračno orožje napadalo motorizirane skupine, topniške položaje in šotorišča Britancev na srednji fronti ob el Alameinu ter pristaniške naprave in doke v Aleksandri ji in doeeglo pri tem dobre zadetke. V zavarovalni službi nahajajoči se nemški lovci so v zračnih bojih brez lastnih izgub sestrelili šest britanskih letal. Britanci so, ko so napadali z močno mešano skupino letalcev naša poljska letališča, po združeni obrambi nemških in italijanskih lovcev ter po protiletalskem topništvu zgubili 48 bombnikov in lovskih letal. Pri teh zračnih bojih smo zgubili samo eno lastno lovsko letalo, pri čemer se je lovski letalec mogel rešiti s skokom v padalu.
Pri podnevnih napadih mešanih sovražnih letalskih skupin na sevemofrancosko in belgijsko ozemlje eo se vneli silni zračni
Novm uspehi brzth čolnov
Brd čolni so potopili brez lastnih zgnb 11.500 brt In eno stražno lađlo
Berlin, 13. oktobra. V noči na 7. oktober je potopil, kakor poroča OKW poročilo, od-delek nemških ^rzih čolnov na angleški vzhodni obali na višini Comer iz po rušilcih in etražnih ladjab močno zavarovanega konvoja štiri pamike в skupno 11.500 brt, kot tudi eno večjo etražno ladjo in poškodoval m torpednimi zadetki nadaljnjih pet pamlkov, katerih potopitve ee radi močne obrambe ni moglo opazovati.
Nemški oddelek brzih čolnov, ki je odplul v večernih urah, da napade konvoj, katerega je ugotovilo mračno isvidniitvo, in ga raddje, j# prvotno plul predaleč na Mveru. Nate mu je pm uspele, da j« imledil konvoj, ki je bil sestavljen iz dragocenih preskrbo-Wj. M piedril 9М^ nm*
valnih ladij in so po pogumnem zaletu lahko lahko ustrelili iz več ccvi.
Na eni ladji z okoli 3000 brt so opazili po torpednem zadetku visok sikajoč plamen. Pet nadaljnjih detonacij je kazalo na uničujočo moč nadaljnjih zadetkov na drugih ladjah in eni večji strašni ladji, katera je bila z ozirom na tip najbrž kakšen ru-šilec.
Daleč viden ogenj hitro se vrstečih detonacij je priklical angleške rušilce, ki so opravljali varnostno službo. S kleščnira prijemom so poskušali nemške brze čolne od dveh strani obkoliti. Toda ta namera je ixpodletela. V hitri vožnji ao odbrcell brzl Solni po uepaino iavedeni aalogi aopat У svoja oporišče. Zgubm 11.500 brt in ene ■tražne ladje pomeni za angleško piettki'bo-vAlao plovba bud udare«.
FUhrer je Wang-Chlng-Welu brzojavno sporočil avoje Ceetltke o priliki kitajskega narodnega dneva.
Ožje predsedstvo elo^'aike ljudske stranke
je zasedalo. Razpravljali so o vladnem zakonskem predlogu, da se uvede vodetveni princip v (itrankl.
Duce je sprejel dva profesorja bolonjekega , vseučilišča, ki sta mu poročala o uspehih novega izkoriščanja visokovrednega nijavega premoga.
Velesile trojnega pakta eo dosedaj v celem potopu? 17 bojnih 1аШј anglosakega bloka.
židovska posestva bodo stavljena na razpolago ogrskemu junaškemu redu. Razdeljenih bo okoli 75.000 ha zemljd.
Angleško poveljstvo V Palestini je premestilo indijske polke v Sudan, ker eo portali vojaki uporni in nezanesljivi.
Po odredbi aagleiUdh oblaeti Je bila brez
vsake utemeljitve zaprta meja med Sirijo Int Tr&nsjordanijo.
Severnoameriški urad za vojno proizvodnjo ' je sklenil ustaviti pridelovanje zlata v Zedinje-n(h državah, da na ta način pridobijo delovnfi moči in material.
Indijsko prebivalstvo je od leta 1931. naraslo za več kot 55 milijonov ljudi. Znaža 388 milijonov ljudi.
boji, med katerimi je bilo sestreljeno večje število večmotorskih bombnikov, med temi taki amerikanskega porekla, dočim smo ml imeli le eno zgubo. Francosko civilno pre* bivalstvo je imelo zgube mrtvih in ranjenih. Po razstrelnih bombah povzročene stvarne škode so majhne.
Na južni angleški obali so lahka nemška bojna letala v podnevnih napsCdih potopila šest britanskih čolnov za izkrcanje in dva druga težko poškodovala.
So svetu
Boksarske tekme ■ emrtnim Iridom. Se drugi primer smrtnega Izida boksarske tekme ee je pripetil tekom 10 dni na Španskem, prej pa je bilo nekaj primerov v Bel^ji. 26 let stari Ronald Gomež (lahka te2a) je bil v Sestćm krogu pobit na tla, In je zdravnik ugotovil potres možganov. Boksar je umrl še v isti noči. Sllčen primer se je dogodil pred desetimi dnevi v Valencljl, kjer je znani Spanec Benjamin Rodrigez (težka teža) umrl za posledicami udarca K.-o.
%vdJčk#r Mјећа V razifcnm' ihMMb. тмш-stvenl dogodek, da dvojčka nista bila rojena na istem kraju, se je pripetil v izsušenem pon-tinakem močvirju v Italiji. Neka kmetica je aprila meseca porodila enega otroka. Ker Je bilo pričakovati Se drugega otroka, a se porod ni mogel gladko vršiti, eo prepeljali porodnico v Llttorljo. Tam je žena kmalu nato porodila svojo drugo dekle.
Nova zvezda pepatlca na \idlku7 Profesor astronomije Murnos-Ferrado v chilenskl republiki je v Santiago de Chile objavil, da je odkril novo zvezdo repatlco, ki je baje desetkrat večja od Halleyevega kometa. Nova velikanska repatica bo baje vidna ob pričetku bodočega leta.
115 letni brivec. Nek 115 letni portugalski brivec izvršuje še danes v nekem servemopor-tugalskem mestecu svojo obrt. Brivec brije Se danes svoje stranke brez očali. Le kadar striže lase, mora vzeti naočnike.
Po .SO letih Je našla evoj poročni prstan. Pred 90. leti je neka ob Rhelnu stanujoča žena pri mlatvl zgubila svoj zlati poročni prstan. Kakor vse kaže, je . prstan takrat z gnojem prišel na njivo s krompirjem. Sedaj, točno po 30 le^, so ga sorodniki žene našli, ko so kopali krompir.
StJri generacije ped eno atreho. V We«t-hausenu, predmestju Remscheida, je zakonska dvojica Ei-nst Kind praznovala svojo biserno poroko. Stara dvojica pa ni le skupno preživela 6 desetletij, ampak se je zvesto držala trdi male gorske ekrllaste hišice, v kateri sta/-nuje ves čaa. Ta rodbinska tradicija je podkrepljena nadalje Se ■ tem, da živijo tam ša tri nadaljnje generacije Iste rodbine, torej prababica, babica, mati in otrok, pod isto streha
Nek mož Je nenadoma zginil, V Wuppertalu je zginil nek mož, ki je šel po pločniku, nenadoma s površja. Pogreznll se je v šest metrov globoko jamo, ki se je tvorila pod pločnikom. Očividno je voda radi počenja vodovodne cevi Izprala apnenčevo zemljo pod pločnikom, tako da se je sedaj tenka plast zemlje radi obtežitve zrušila. Mož se je močno poškodoval.
Otroka obAtrelll, nato pa zabodel. Nek 13-
letnl mladenič, ki je bil pri nekem kmetu v Llmberganu (Hannover) zaposlen kot pastir, se je Igral z lovsko puško. Pri tem se je puška sprožila in je strel zadel g-letnega domačega sina v truplo. Namesto da bi obvestil odraščene ali poklical zdravnika. Je zavlekel mladi storilec Iz bojazni pred posledicami težko poškodovanega v gozd. Tukaj je skril dečka pod nek grm In je odšel. Ko se je kasneje vrnil, je videl, da deček še živi. Nato je nesrečneža dvakrat zabodel v vrat, tako da Je 9-letai deček kmalu podlegel ranam. Mladoletnega storilca so Mprii.
V«rt«g ав4 DfoAi N8 -GtUTfrtVf out DnickrrM UiabH KU|(olun - VirUMltlttii Oi tfflU Htll|*o. -> tU^chrltUdun riMrlA Bontaua (ж. Ik L i. .WUk. Kukf). . ХшиИ M ry-rf"Mi ft • I*'"*
Naloge Landesbauemschaft Karnten
Stftalssekretar Badie svetno olvoril Landesbauernsdiaft
Ustanovitev Landeebauernschafte Karaten, katero je odredil Reichsbauernfiihrer 17. aprila 1942, se je izvršila v spoznanju, da naj se področje kmečke samouprave pre-DAse načeloma na upravna področja stranke in države in da se je Reichsgau Karaten kot kmečki Gau s priključitvijo Oberkraina Znatno povečal in dobil tudi več nalog.
Landesbaueraschaft Karaten vidi svojo Halogo v tem, da ustvari domačo kmečko Bamoupravo, ki naj služi namenu, da po« maga Gauleiter ju in Reichsstatthalterju, da izvrši agrarno politične in agrarao gospodarske ukrepe in da stoji karatnerskemu kmetu v vseh vprašanjih svojega življenja in gospodarstva pomagajoč in svetujoč ob Btrani. Pri tem mora biti načelo, da mora biti organizacija čimbolj enostavna — kot sredstvo za cilj — in da težišče vsega dela preloži v okraje — Kreisbauernschaf-ten — kajti le na ta način se more ustvariti čimbolj živa zveza kmetov s svojo organizacijo.
Priključujoč in zidajoč na ono, kar je bilo v bogati preteklosti zgrajenega, se mora kmetstvo Reichsgaua kot del Reicha vedno bolj znajti v velikih nalogah, ki so kmetij-Btvu v bodoče postavljene. Naselitev [Vzhoda je neizmerno velika naloga. Njo lahko izpolni močno kmetstvo v Reichu. Gorsko kmetijstvo s svojo ljudsko močjo ве mora ohraniti. Delo za in na Gorenjskem pomeni za Karaten posebno dolžnost. Lan-deabaueraschaft mora zastaviti vse svoje moči za ustvaritev kmečkega življenja.
Obeežna ekrb za kmečko ljudstvo
Poklicna izobrazba je ena izmed najvažnejših nalog, saj gre vendar pri tem za to, da damo našim bodočim kmetom in kmeticam, naseljencem, posvetovalcem in posve-tovalkam podeželskega ljudstva odgovarja-■ joče pripomočke. Izgradnja poljedelskega strokovnega šolstva v najožji* zvezi z Reichsgauom je ena njegovih največjih nalog. Ureditev delovnega življenja na kmetiji v smislu razvoja ozke kmečke in družinske skupnosti je za bodočnost nemškega poljedelskega ljudstva odločilne važnosti. Z državnim zakonom o dednih kmetijah je bilo ustvarjeno novo kmečko in zemljiško pra-vo, ki se ntwa stalno razvijati. Naloga naseljevanja" z novim nemškim kmetijstvom je ona naloga, katero bo nemški narod moral izpolniti v bližnji bodočnosti. Pri tem ne
(Sfa^oslov deta
z dovoljenjem koroškega pesnika Josefa Friedricha Perkoniga pri-bbčujemo nastopno poglavje iz njegove globoko zasnovane knjižice > L a n d -liches Lebenc (Življenje na kmetih«) (Iz založbe Albert Langen — Georg Miiller, MUnchen).
Kadar me poneso misli v ono vas, v kateri sem že kot mož prebival celih deset let, mi v duhu oživi zopet ona velika truma ljudi, ki so prihajali na vrata moje hiše. Bilo je med njimi pač veliko klatežev, ki so pokušali preslepiti dobrodušne ljudi, da jim ni bild treba ravno beračiti, plunkarji, citrarji, lajnarji in vsi oni popotniki, ki so se zdeli za eno stopnjo bolj meščanski, brusači, prodajalci mišjih pasti, sitarji in krošnjarji. Več kot enkrat sem imel J)riliko opazovati, da niti pravi proejaki, ki niso znali nič drugega ko beračiti, niso hoteli vzeti dAru, ne da bi opravili kakšno delo z rokami. Vse, kar prehaja tu po deželi, zapade onemu zakonu, ki se ne zadovolji zgolj s tihim ponižanjem, ampak zahteva dejanje. Ta pa je krepko kmečko pravilo: Seet dni je Bog ustvaril za delo in nikomur ni bilo dovoljeno, da bi le enega izmed njih napravil za nedeljo. Posvečevati pa je treba sedmi dan, da bo blagoslovljeno delo rok.
Pozivam vse one, ki menijo, da poznajo kmečki svet, naj povedo, ali niso nikoli naleteli na dečke, ki so bili že v rani mladosti hlaipci, na dekleta, ki so svojim mate-Mm nadomestovale deklo? In ali nimajo tam mlade žene obraz matron? O, zemlja je stroga gospodinja. 2e od nekdaj sem imel občutek, da so počivajoči kmetje potrti, kot da bi kaj zamudili; in resnično počivajo prav za prav le, kadar epe. Veliko truda jim je namenjenega kot prvi in zadnji smisel njihovega življenja, pa najsi imajo dovršiti to ali ono, v hiši, v gozdu in na njivi.
Pri vsej hladnokrvnosti se ml zdi res Junaška ravnoduinoet, m katero vozijo tudi ob najhujši nevihti; tako moker in noben dež, tako žgoče nI nobeno aonce, da bi prt-kVnill setev ali žetev, in oni dokazujejo s JtoB, da i«]« vstrajanje napravi ix storjeoja
gre samo za naselitev vzhoda, ampak tudi zato, da se da kmetijstvu v dosedanjih delih Reicha zdrav zemljiški red. Razvijanje kmečkega ženskega dela in skriD za kmetico je v Karntnu posebno važno.
Grajenje in obdelovanje zemlje Poljedelsko grajenje je področje, Id za« hteva še prav posebne obdelave in ureditve. Pri tem ne gre »samo za to, da s sodelova« njem z onim, ki dela načrt, sodelujemo pri zunanji ureditvi naših kmetijskih naselbin, temveč tudi dobimo pota, kako z najmanjšo uporabo materiala ustvarimo primerne gospodarske stavbe. Tehnika v kmetijstvu ima veliko bodočnost. Razširitev našega življenjskega prostora zahteva, da v bodoče delamo z manj ljudmi. Radi tega je treba, da tehnika dobi dostop na naših kmetijah v pametni obliki.
Obdelovanje zemlje ni samo podlaga za človeško preživljanje, temveč tvori tudi pogoj za pridobivanje živine. Pri tem gre za to, da z ozirom na klimatične ekstreme zboljšamo pridelovanje na domači podlagi in dvignemo povprečne donose. Posebno na področju travništva, pašništva, planšarstva je urediti še veliko vprašanj.
Sadjarstvo in vrtnarstvo je v KSrntnu velike gospodarske važnosti. Sedanje stanje 2,6 milijonov sadnih dreves potrebuje stalnega pomlajevanja in zboljšanja, nasajanje zelenjave pa odgovarjajočega povečanja.
Zboljšanje živinoreje Glavne dohodke pa ima karntnerski kmet z ozirom na naravne razmere iz živinoreje in vedno bolj se razvijajočega se mlekarstva. Karnten je izvozna dežela za konje.
Velika kmečka manifestacija


Staatssekietar dr. Herbeit Backe je govoril 20.000 Kamine r } e m pri veliki m a n i i £ s t a c j j i k m e č k e g a I j u d s t v a na Heldenplatzu v KlajenfuTtu.
(Bilder; Illk und Zuber; Klischee: NS-Gauverlag, Karaten.)
delo. Ta beseda je zgubila dokaj svojega žlahtnega zvoka, ker so jo lahkomiselno rabili, in zaradi pomena, ki mu ga je podtaknila ta nemirna doba; ni vse delo, kar se tako imenuje, večkrat je le pridobivanje, le resnejša igra, povezanost z minljivo dobo, žalostna tlaka. Pravo delo je pa le tam, kjer se pogumno upa, zastavi življenje, često tudi premaga smrt. Ali ni nikoli pobilo drevo moža, ali ni ubil žreibec ali bik hlapca? Strela je treščila v kosca, pastir se ni več vrnil z gore in prst na njivi je dekli zastrupila rano. Umrli so tiho v samoti, nobena junaška pesem jih ne opeva, nekaj črk na nagrobnem križu in v mrtvaški knjigi je edina listina o njihovem življenju.
Vprašam vas pa, ali ne zasluzi tak na tihem hraber človek, da se ga spominjamo z večjo gorečnostjo? Odgovorite mi, če ste stali na kakšnem mostu, in je spodaj deroče vodovje premetavalo kak splav med polarni mostu. Ti trdi splavarji so bratje drvarjev, ki jih odpošiljajo proti silam gorovja. Pojdite za njihovim sledom, če hočete biti pri možeh, ki ne vprašajo že zjutraj, kdaj bo konec večera, ko ima preveliko moč vsaka ura sedanjosti. Ce primerjamo z njihovim delom, je skoro igrača delo tistega, ki sedi pri statvah, drsi na saneh do žage, bdi pri kopišču, puka tulje — d asi ima vsako izmed teh opravil zopet nekaj skrivnostnega, sncyalnico in platnico, preslico, ogenj in dim.
Ni treba zavidati nobenega izmed njih, nobenega pomilovati, njih usoda je čudovito iztehtana, na nobenih ramah ne sloni več, ko morejo nositi, in vedno ee razprostira košček sinjega neba nad njihovo nadlogo, tiho brenče tkalci pri statvah, žene pri kolovratih, hlapec prepeva ob delopustu, sladkejša ko drugim je nedelja splavarju, drvarju in kot plačilo dobe tudi ljubezen; in čudovitejše od vseh drugih je življenje smolarjev, korenlnarjev, zeliščarjev. Kakor ti, so blil ie pred tisoč leti In Se prej vedno in vedno ljudje v gozdu doma; njihove dule prliepetavajo potomcem in ti gledajo z očmi že davno pokojnih; kar raste Iz zemlje, »i 2» nje 1« teles&a Erikazoik
Izginile so mnoge reči, ki jih je mogla pričarati prejšnja doba, utihnilo je razbijanje fužin na hladnem dnu, opustošene so steklarne, in podoba je, kot da bi kuga pobrala vse statve. Ti ljudje so se nekoliko bolj nastanili, nič več ne hodijo kot nekdaj na delo izven dežele, tkalci in zidarji, ple-vice in žanjice; na Ogrsko, v Bosao, na Sedmograško jih je nekoč zaneslo. In gorjanci so gonili nekoč svoje črede ovac celo do Pariza.
Rezbar se je pač v svoji samoti nemara vedno čudil, da so na svetu ljudje s tako nemirnim srcem, zanj je svet izčrpan v vrstah lesa, več ko vsi veletoki na zemlji mu pomeni tok soka v drevju, ki bo nekoč dobavljalo les za jegov rezbarski nož, in njegovo potovanje ne sega delj ko njegova zaloga figur, ki jih hoče prodati. Kakopak, takele podobe, človeške ali živalske, je tudi izrezovalo sto prednikov, in vsi ti so se dotikali tudi najmanjše reči s pobožno ljubeznijo, tako domačega orodja kakor kakršne koli figure.
Ce govorimo o delu, moramo tudi nekaj omeniti o tako zvanih sostanovalcih na vzhodnem Tirolskem; nikjer se ne najde kaj takega. Ne najdemo jih sicer več v prvotni obliki, toda tudi ostanki pričajo še o slož-nosti, ki pač lahko gane naše sebično srce. Vedno še živijo na kmetijah bližji in dalj-nji sorodniki, ki garajo kakor hlapci in dekle, a z njimi vendar ne postopajo kot e posli, ne prejemajo nobene plače, a so vneti za hišo kot kmet in kmetica sama, saj je tudi njihova imnovina, ki si jo prizadevajo večati in čuvati.
Vedno sem visoko čislal kmečko delo, po svojih prednikih na materini strani sem podedoval to spoštovanje; posebno rad sem pa opravljal drugo delo, do katerega mi je ostalo čudno nagnenje, ki se ni dalo zatreti. V borovem gozdu moje domovine v Slid-karatnu grade apneničarji svoje visoke ap-nenice, nekaj nad vse mogočnega, nekaj neminljivega je na njih, če dan in noč gore in ob uri duhov žare ko opoldne,
Žalujem pa tudi za fužinami, od katerih so zadnje obstojale Se za moje mladosti. V gprevja je drl hudournik čez yeli^
govedo in ovce. Poleg preskrbe Gaua sa* mega je treba čim večje množine živali pripraviti za izvoz v druge dele Reicha. Radi tega gre za to, da z nadaljnjo izgraditvijo organizacije odreje ustvarimo predpogoje za to, da bodo povprečni uspehi naših živali zvišani pri daljšem življenju in odpornosti. Mlekarstvo se še lahko neizmerno razvija. Glavna rezerva pa leži pri tem v povečavi z izgradnjo mlekarstva. V Gauu Karaten je posebno skrbeti za gozd. Vsled odredbe Reichsbauernfiihrerja bo ustanovljen zasebni gozdni oddelek in stavljen deželnemu gozdnemu uradu na razpolago v svrho izvedbe vseh strokovnih nalog v zasebnem gozdu. V ozkem sodelovanju z Reichsnahr-standom in državnimi gozdnimi uradi bo gozd posebno donosen z ureditvijo gozdov in nagajanjem.
Nameravan je last^ deželni prehranjevalni urad
Poleg proizvodnje tvori obdelovanje in predelovanje, pridobivanje, prodajanje in razdelitev pridelkov v okviru poljedelskega tržnega reda podlago prehranjevalnega go^ Bpodarstva. Naloge tržnega reda s sodelo« van jem z gospodarskim zvezami so posebno važne.
Zadružništvo je bilo v Karntnu že od nekdaj zelo cvetoče. Mora se pa še izpopok niti. Za Kamten bo dosežena lastna pre-i iskovalna zveza poljedelskih Raiffeisnovk, ki tvori glavno zvezo vseh denarnih in blai govnih zadrug.
Velika manifestacija kmečkega ljudstva
Po posebnih zborovanjih v nedeljo dopoli dne v Klagenfurtu де bila ustanovljena na zborovanju Reichsnahrstanda na svečan način Landesbauemschaft Kamten kot sta tudi uvedla Landesbauemfiihrerja Reinhok da Huberja v njegove posle Staatssekretac Backe v navzočnosti Gauleiterja 1ц Reichsstatthalterja dra. Rainerja.
Višek pa je tvorila velika manifestacija na Heldenplatzu, ki se je vršila popoldne ia katere se je udeležilo 20.000 Karntnerjev, Potem ko je Gauleiter dr. Rainer ugotovil, da je izvršilo kamtnersko podeželsko ljud« stvo v proizvajalni vojni svojo dolžnost in jo bo še izvršila, je podal Staatssekretar Backe pregled prehranjevalnega gospodar« stva v drugih državah, kar kaže, da samo v Nemčiji kmetijstvo popolnoma uvažujejo. Letos bo prvič Ukrajina obdelana kot v miru; to ozemlje bo zakladnica za vso Evropo. Govornik je bil nagrajen za svoja izvajanja z burnim pritrjevanjem.
kansko kolo, ki je spadalo med gozdne prav« Ijice kot kovač z usnjenim predpasnikom, razbeljeno železo pod kladivom, rdeči ogenj, črno ognjišče. V fužinah za cevi v moji domovini je bilo nekaj nepozabnih kovačev, velikanov z otročjim srcem, ki so poleg svojega težavnega dela imeli Se vedno toliko časa, da so pripovedovali nam željnim fantom o čudovitih rečeh, ki jih pozneje nikoli več nisem našel v kakšni knjigi. Ce grem danes mimo kakšne ko-vačnice, mi tolče kladivo na srce s takim, zvokom, ki bi ga rad vedno slišal in ki je, aJh, vendar tako bežen.
Večkrat sem bil tudi v gosteh pri nekem starem izdelovalcu orgel. Bila je to hiša, kjer sta prebivala Philemon in Baucis, v kateri sem zvedel za marsikatero skrivnost o orgelnih piščalkah in o mehu, kar sem komaj doumel in na kar sem davno že po« zabil; večkrat brskam zaman po svojem spominu, vendar sta onadva očarljivo pobarvala vsak glas orgel in še danes se večkrat zalotim pri tem, če poslušam zamolkla petje ali celo kakšne orgle, da premišljujem o umetniškem rokodelstvu Philemona,
In naklonjen sem tudi voznikom, ki imajo v mojih očeh že od nekdaj nekaj posebnega na sebi, ne da bi mogel povedati, zakaj ja za mene privlačen vsak mož s konjem pred vozom lili pred sanmi; tudi v današnjih dneh jih ne srečujem redko. Seveda so te drugi vozniki kot oni, ki sem jih imel prej tako rad, čemerni so postali in ubožnejšl; vozniki za moje mladosti so bUi gospodje, njih je bila polovica sveta, vrgli so goldi« nar kar tja in Se pogledali niso za njim, spotoma BO tudi peli in v pokrajini eo d*« ade njihove peemi. Bila je pač to neka druga, počasnejša doba; oni so že mrtvi, ali pa voščeni starčki, le moje nagnjenje do njih mi je Se ostalo.
Ne jezite se zaradi takega začasnega odvračanja nad menoj, ki imam po materi kmečke prednike. Saj se držim pač vendar vedno znova častitljivega modrega reka: >Das beste Wappen in der Welt Bleibt doch der Pflug im Feld«. (»Najboljši grb na svetu je in ostane plug na i>olju«.)j
КгШецгирре bei Tuapse uimiditet
In Stalingrad Fclndgruppe aufgerleben - Sowfets tiber die Newa zuriidigeworfen
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 12. Oktober, Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Die an der StraBe nach Tuaps« einge-echlossene feindliche Kraftegruppe wurde ver-nithtet. In harten Gebirgskampfen sind da-niit die Masse einer sowjetischen Garde-Divi-sign sowie Teile einer Gebirgsschiitzen-Divi-sion zerschlagen, uber vierhundert Kampfan-lagen genommen und zahlreiche Gefangene und Waffen als Beute eingebracht worden. Die Sauberung des urwaldartig?n Gelandes vqn letzten Widerstandsnestern ist noch im Gange.
Siidlich des Terek scheiterten Gegen-angriffe des Feindes unter h oh en Verlusten.
In S t a 1 i n g i«a d wurde eine feindliche Gruppe aiifgerieben. Artillerie des Heeres ver-senkte ein groBeres Wolgaschiff. Kampfflie-gerkrafte setzten die Zerstorungen wichtiger Bahnstrecken ostwarts der Wolga fort.
An der Don-Front wiesen die verbiindeten Truppen mehrere ortliche Angriffe und Uber-setzversuche der Sowjets ab.
Jm mittleren ujid nordlichen Frontabschnitt wurden bei erfolgreichen Spah- Und StoB-truppnnternehmen zahlreiche Kampfanlagen des Feindes mit ihren Besatzungen vernichtet. O-ftljch von Leningrad wurden die letzten Reste der fiber die Newa vorgedrungenen Sowjetkrafte fiber den FluB zurUckgeworfen.
Deutsche Kampffliegerverbande setzten am geetrigen Tage die Bombardierung der briti-schen Flugstfitzpunkte auf der Inselfestung Malta fort. Ausgedehnte Brande in Abstell-pliitzen und Flugzeugboxen wurden beobach-tet.; In Luftkampfen fiber der Insel brachten deutche Jager drei britische Jagdflugzeuge ziim Absturz, zwei weitere wurden durch Besatzungen von Kampfflugzeugen abgeschossen.
Aus britischen Flugzeufeverbanden, die ge-stern bei Tage in groBen Hohen gegen die nordfranzosische und hollandische Kuste vor-stieBen, schos.»en deutsche Jager ohne eigene VSrluste funf feindliche Flugzeuge heraus.
Bei Tagesstorflugen einzelner britischer Flugzeuge fiber nordwestdeutschem Gebiet
hatte die Bevolkerung geringe Verluste. Ubcr der Nord- und Ostsee wurden drei britische Flugzeuge bei Nacht abgeschossen.
Deutsche Kampfflugzeuge griffen in der letzten Nacht eine bedeutende Hafenstadt in Nordostengland mit guter Wirkung an.
Die Brillanten fiir Major Cral
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 13. Oktober. Der Fiihrer hat dem Staffelkapitan in elnem Jagd-geschwader Major Hermann Graf die ihm als ftinften deutschen Soldaten verliehene hodiste
deutsche Tapferkeitsauszeichnung, das Elđienlaub mit Sdiwertem und Brillanten zum Ritterkreu« des Eisernen Kreuzes, personllch iiber-r e i d) t.
KriegssASden in Serblen anmelden
Berlin, 13. Oktober. DeutKhe aus dem besetzten serbischen Gebiet, die leit dem 27. Miirz 1941 Sadischiiden durdi kriegerische oder unmittelbar mit dem Kricg zuammenhangende Ereignisse er-litten haben, konnen diese bis zum 31. Oktober 1942 bei den Feldkommandanturen in Serbien anmelden. Die Betroffenun werden aufgefordert, ihre Anmeldung iiber die Leitung der AusUndsorga-nitation der NSDAP, Zentralamt fiir- auslands-deutsdie Flijditlings-, Interniert^n- und Kriegs-sdiadenwesen, Berlin-Wilmersdorf, Westfalische StraBe 1—3, fristgemaS einzureidien.
!pi!iiSet BilfUer fiir SoMatsn!
Aufnif des Reidisleiters Rosenberg - Die Qualitat ist mafigebliđi
Berlin, 13. Oktober. Viele Millionen Biicher wurden Usher durch die ,,BiiđiersammIung der NSDAP fiir die deutsche Wehrmacht" den deutschen Soldaten an die Front und in die Lazarette geschidtt. Sie haben viel Freude bereitet und die Verbundenheit der Front mit der Heimat im Erlebnis durch da: Bach zum Ausdruck gebracht.
Seit iiber einem Jahr kampfen unsere Soldaten iii entscheidenden, schicksalsschweren Sdilachten im Osten, die zur Vemichtung des ganz Europe be-drohenden Bolschewismus fiihren werden. Den Ein-satz der Front wollen wir in der Heimat mit alien Mitteln starken, ihre Entbehrungen und Opfer mil-dent helfen. Audi dann moge wieder das deutsche Budi seinen Beitrag leisten.
Ich rufe daher alle deu'sdien Volksgenossea auf, wiederum der „Biichersammiuog der NSDAP fiir die deutsche Wehrmadit" durdi zahlreiche Spenden zu .helfen, den deutschen Soldaten Im kommenden Winter Stunden dee Kraftesammeins nnd der seeli-schen Erbanung zn sdienken. Es bommt dabei nidit auf die Zahl allein an, gondem auf die Zahl der fur den Einsatz geeigneten Biidier.
Diesem meinem Aufnif sdiliefien sid) die mitunter-zcidmeten Reidisleiter, > Fiihrer der Gliederungen und Verbande an. Damit hat sidi die gesamte Be-wegung In den Dienst dieser Sammelaktion gestellt. Und viele tausende freiwillige Heifer werden gidi
Die sfhaniidie Fesselung
Erste brltlsdie Elngestandnlsse - Entsdinldigungsversudie im Fail Sercq
Offiziereo nnd Soldaten nidit ■DigefUhrt worden
ВсгНл, 13, Oktober. Die britifdie Regiening hat »1» 10, Oktober zum Fall der Gefangcnenfcsselung einc amtlicbe ErSlarung hcrausjegcben, die foigeode englische Darstellung der VorgSnge enthlillt:
,,Belm Angriff auf Dieppe wnide oline Befugnls ein BefebI des Inhalts herausgegeben, dafi die Hande vcqf'Gefangenen, wo immer dies moglicb ist, gebun-dcD werden sollcn, damit sie ihre Papiere nicht ver-Bichten konnen.
Auf die Besdiwerde der deotsdicn Reglenmg bin gab das Kriegsministerium sofort. bevor noch Irgendwie Zett mm Nachforsdien gewesen ware eine Erklaning heraus, wonadi eine soldie Anordnung, wcDO tie herausgegcbcQ scio solite, zurii&gen^mmen ■werden wiirde, weil die Regierung der Ansidit war, daS man aus einer soldicn Anordnung herauslesen kunnte, daB ohne Riidisldit auf die vorliegenden Umstinde die Hande von Kriegsgefangenen gebunden warden sollten. Nach erfoleter Untersuchung wurde kcin Belcg dafiir gefuoden. daS irgendeinem der Ge-fangenen, die von Dieppe zuri'ckjebradit wurden, die H3ndc gebunden warcn. Jedodi kam die Rxistenx der betreffenden Anordnung ans Tageslicht und sie wurde zuriickgcnommen,
Der Angriff auf Sercq wurde von elnem Trupp von 10 Offiziercn und Mannschaften ausgefOhrt. Sieben Mann des Trupps nahmen flinf Deutsche ge-fangen. Die Hiinde der Dentschin wurden gebunden, damit die Manner, die die Gefangennahme durdiflihrten, ale durch Unterhaken der Arme ab-fiihren konnten. Keine schriftliche Anordnung oder sqnstige Anweisqng wurde ausgegeben, gle Ge-fangcncn muBten nSmlldi anf dem Wege ra den Bopten an von den Deutschen besrtztcn Kasemen vorbelgefUhrt werden und VorsichtsmaBnahmen waren daher erforderh'ch. Trolz den VorsichtsmaBnahmen brachen vicr der deutschen Kriegsgefangenen unter la'utcD Rufen аи.ч und muBten erschossen werden, urn zii verhOtcn, daS sie Larm schlugen."
Wie das Deutsche Nadirichtcnbliro hlezo erfShrt, wtrd das Oberkommando der Wehrmacht in Kilrze cine umfassende Gesamtdarsteilung zur Bchandlung deutscher Krlegsgefangener durch Englander veroffcntlichen. Unbeschndei dieser be-vorstehendcn dokureemartschen Veriffentllchung des Oberkommandos der Wehrmacht stellen wir zn der oblgcn amtiichen Erklarung der brltischcn Regierung folgendcs fest.
Die britische Regierung gibt mit der oblgen Erkl3-rung erstmals zu, daB tatsSchllch ein britischer mill-tSrisdier Befehl zur Fesselung von deutschen Gefan-genen genau in der Form bestand. wie «r eeinerzelt vpm OKW wiedergegeben wurde. Die brltisdjt Fest-stellung, es sei nach erfolgtei Untersuchung kein Belcg dafOr gefundcn worden. daB Irgendeinem Ge-fangcncn. die von Dieppe zurficfcgebradit wurden, die IWnde gebunden waren 1st ohne Belsnft, well der-arttges niemals von deutscher Seite behauptet wor-dpi ist. Tatsachllch iff aber. wie vom OKW etn 7. Oktober mit gcnauen Elnzelheltcn hekanatgeeeben wurde, eine ganze Anzahl von deutschen Soioatcn; dfe vorllbergehend In englische Hiinde gefallen elnd. wahrend der Zelt ihrer Gefangenschaft ' gefesselt worden, HlerUbw llegen dk gtrlditsprotokollariedien Aussigen der betreffenden deutschen Soldaten vor, Daritbcr hiraus llegcn fotograflsche Aufnahmcn fiber elncn bel Dieppe In engllsche Gtlangensdiaft ge-Tttenen Arbeltssoldaten der OT vor der In gefea-■eltem Zustand den Tod jefunden hat. Abgeiehen von dlesen nnwlderlegbaren Beweieatlicken, wtrd das englische Kriegsminlsterlum audi wohl kaum glanb-haft machcn wollen, daB ein von Ihm als existle rend zugegebener Befehl einer mllltXrlsdien Kom
B)andoet»ll« tats^chlidi voa den imtergeordneten
Zum Angriff auf Sercq gibt die brltlsdie amtlldie Erklarung cbenfalis zu, daB die dort gefangengenom-menen fiinf deutschen Soldaten gefesstit worden, Zu der brltlsdien Bcmerkung. vler deutsdie Gefangene selen ausgebrochen nnd batten erschossen werden miisscn, ПШ zu verhOten ds6 sle I,Krm ^esdilagen hatten, wird von deutsdicr Selte festgestellt;
Die gefangengenommenen deutschen Soldaten waren im Angenblick ihrer Gefangennahme zum Tell barfuB oder in Striimpfcn und nur mit elnem Hemd bekleidet. Es 1st'geradezii Udiprlich wein die Englander erklaren, sle bitten sle helm Ausbrudisver-sudi ersdilefien mOsscn, oamlt sle kelnen LSrm sdilugen. Der Vorgang des ErschlelSens hat zweifel-log einen groBeren Larm verursacht.
Die Englander irren |edodi. wenn sle behaupten, sle hatten von fiinf deutsdien Soldaten vier erschossen. Tatsachlldi haben sle n n r i w e 1 erschossen. Ein Soldat. der verwundet wurde end ein weiterer sind Ihnen entkommen. Dlese belden Sold^en slnd nun durch eInen gludilidien Umstand die einzlgen liberiebenden Augcnzeugen dieses barbarlschen eng-lisdien Verhaltens gegen wehrloef Krlegsgefangene. Ihre Aussagen sind gerlchtsptotokollarlsdi festgelegt worden.
erneut fiir das Gelingen dieser kaltnrellen Be- = treuung unserer Soldaten elnsetzei	=
Der Beauftragte des Fiihrers fflr die Dberwadhnng	=
der gesamten geistigen und weltanrchaulidien Schu-	=
lung und Erziehung der NSDAP;	|
Reidisleiter Alfred Rosenberg	=
Der Leiter der Parteikanzlei Reidisleiter Bormann.	=
Reidisorganisationsleiter Dr. Ley. Stabsdief der SA	|
Lutze. Reidisfiihrer Himmler. Korpsfflhrer dee	H NSKK Kraus. Korp.sfiihrer des NSFK General der 5
Flieger Fr. Christiansen. Reidisarbeitsfiihrer nnd	=
Reidisleiter Hierl. Reidisjngendfiibrer Aimann.	=
Reidisfrauenfiihrerin Frau Sdioltz-KIink, Der Beanf-	=
tragte fiir das WHW Oberbefehlsleiter Hilgenfeldt.	=
Reidisamt fiir das Landvolk: Oberbefehlsleiter Badce.	= Reidiskrlegsopferfiihrer Hans Oberlindober. Reidis- =
dozentenfiihrer Prof. Dr. Sdiultze. Reidis'tudenten-	|
fiihrer Dr. Gustav Sdieel. Gauleiter nnd Reidisver-	=
waiter dee NS-Lehrerbnndee Waditler.	|
Dr. Goebbels vor Dlditem |
Weimar, 13. Oktober. AnIaRlidi der Eroffnang dee deutsdien Dlditertreffene in Weimar hielt Reidie-minister Dt. Goebbels eine Anspradte. In der er darauf verwies, daB lede Kultnraufgabe vom Volk tusgebe nnd dafi dae Wort eine Waffe, daa Budi ein S divert des deutsdien Geisteelebene daretelle. Es eel kein Wort dariiber rn verlieren. weldi hervorragenden Anteil a if der Voranssetznng rnr erfolgreldien Dnrdi-fiihrung dee Rriegee nnsere Arbeiter nnd Banem haben. Weniger aber madit eilh die Offentlidikeit klar. weldi eine Last von Mflhe, Sorge und Verent-wortnng der gelstlge Arbeiter In diesem Sdiidcsale-krieg nnseres Volkee in tragen habe. Lelstungen dee geistigen Sdiaffens elnd etatietlsdi ediwerer erfaS-bar als eoldie der materlellen Arbeit nod trotzdcm eeien eie wirksam. nnd twar In elnem Umfange, der erst zum BewuBteeln kommcn wQrde. wenn diese Lelstungen erlahraten oder einsdirumpften. Das Reidi verdanke gcrade jetzt im Krlege HBdistleistungen en Frflndnnyen bahnbrediender wissenedieftlldier Pionlerarbelt nnd konstruktiver Forsdiertatlgkelt liberaue viel. Hiiten miisse man eidi aber davor. daS der Typue des Intellektualismue. unter dem eine Art Halbblldung zu veretehrn eel. mit eelnen etandlgen Zweifeln die Bffentlldie Melnnng ansteeken wtrde. Dieser Intellektualismue eel unfruditbar Im Denken und gerade desbalb eteril Im Handeln. Minister Doktor Goebbels forderte dapn mehr Mut zn leltnaher Diditung. Ebenso wlditig eel gut« Unterhaltunge-literatur als Aufgabe f&r dae deatedie Sdirifttum. Ee eel erfreulldi dafi eldi elue wadi.sende Zahl telt-genSseiedier deutsdiei Diditer neuerdinge dieeer Aufgabe mit edidnen Erfolgen zugewandt habe. MSgen Gesetz und Voredirift, die uns Sdildcsal nnd Be-rufung slnd unset Denken. Diditen and Handeln be-stlmmen. dann wird das Wort eine Waffe eeln Im Geleteskampf nnseree Jahrhunderte und dae Budi ein Sdiwert. dae den Nebel. der nodi tiber inserer Epodie liegt, zersdineldet
Dngesđirlebene Gesetze
Wenn mr die VielfUltigkeit der durcheln' anderlaufenden Kraftlinien, die Vielgerichtet-heit del eimelnen Willen bedenken, dann wird es uns erst hlar. was fir eine Kunst da* Zusammerdeben der Menschen ist und welche moralische Entwicklung oder Erziehung dazu gehćrt, eine grofie Gemeinschaft so abzustim' men, dap das Leben sich mOglichst reibungs-los abspielt. Zur Verhiltung schwererer Ver-stiifie gegen das Gemeinschaftsleben ist das ■ Gesetz da; seine Bestimmungen sorgen da-fUr, dap Leben und Gut des Menschen vor fremdem Zugriff geschiltzt bleiben. Aber das Gesetz bildet immer nur das Geriist des Ge-meinschaftslebens; es milssen noch andere Verstrebungen eingezogen werden, damit das Ganze in sich einen Halt hat. Das Klein-geld des tđglichen Lebens muP aus dem sitt-lichen Empfinden des eimelnen kommen.
Wenn es far viele Forderungen des tag-lichen Lebens auch kein geschriebenes Gesetz gibt, so gibt es doch ein ungeschriebenes — in die Lucke der staatlichen Anordnungen tritt die Sitte. Sie ist das Gewissen des Vol-kes, sie regelt die Beziehungen der Menschen, auch da wfi eine bestimmte Vorschrift = fehlt. Kein Gesetz befiehlt, hiiflich und гпск-= sichisvoll zu sein, und niemand wird wegcn = eines VerstoPes gegen den guten Ton vor 1 Gericht geladen —, und doch bemiiht sich i jeder, der etwas auf sich hdlt, sich keine = BWPe zu geben. Die vielen Leute, mit denen I wir tdglich zusammengefiihrt werden, haben I nur selten Gelegenhcit, uns nach unseren I Leistung oder nach unserem inneren Wi^te I kennenzulernen; wenn sie uns beurteilen 1 wollen, konnen sie es nur nach der Art tun, = wie wir uns geben. Ihnen ergeht es dabei wie i uns selber: auch sie empfinden es als Wohl-i wenn sie es mii einem zuvorkommenden, = heflichen und liebenswilrdigen Menschen zu 1 tun haben. Die Sitte nimmt dem Lebens-1 kampf manches von seiner H&rte. Sie ersetzt = zwar nicht Charakter und Leistung, aber I wirkliche Werte marht sie noch wertrwller, i und glđnzenden menschlichm Eigenschaften = verleiht sie noch дгврегеп Glanz.
miiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiHimiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
„Haltung đentsđier D-Boote korrekt"
tc. Sofia, 13. Oktober. Agyptisdie Militarstellen beriditen von der korrekten Haltung dentsdier U-Boote, die entlang der agyptisdien Kflsten patronil-lieren. Ein igyptlsdier Dempfer mit Lebensmifteln. der von einem englisdien KapitSn gefiihrt wurde. wurde von einem deutsdien U-Boot gestellt. Das deutedie U Boot forderte die Sgyptisdien Matrosen auf, ihr Sdiiff zn verlaesen. woranf ee torpediert wurde. Alle Matrosen wurden gerettet und dae Sdiiff sank sofort.
Robgummiversorgung der USA nur ZD 4 V. H. gede(kt
italien eruiigt Repressalien
Briten audi In Afrika gemeln - Der Itallenlsdie Wehrmaditberldit
Rom, 9, Oktober. Der italienlsche WehrmaAt-bericht vom Freltag hat folgenden Wortlaut:
An der Front von E1 Alamein geringe Kampf-tStigkelt.
Am gestrigen Tage wurdf eine Hurricane durdi dat Feuer der automatisdicn Waffen von Infante-risten der Division Folgore abgeschossen. Der liid-afrikanisdie Flugzcugfiihier wurde gefangengenom-m^n. Ein anderes Flugzeug wurde von Schiitzen detselben Verbandet getroffen nod ttUrzte in der Umgebung von Him Himat ab.
Am Nachmittag det 7. Oktober nahmen brltltdie Flugzeuge im Tiefflug trotz den eichtbaren Erken-nungsrcichcn Sanltltsabtellungen der Division Folgore nnter MG-Feuer. was drei Tote und xwSlf Verletiie unter den Patlenten verurtadite.
In ErgJnzung rum Italltnlschen Wehrmaditberldit vom Freltag wird nodi bekanntgegeben
Am 7. Oktober um 13,45 Uhr nahmen vler bri-tltdie Jagdflugzeuge aut weniger alt 20 Meter Hohe ohne jedet Risiko — da die Sanltatselnhelten alt solche keincD Schutz durch Luftabwehr hatten — die Sanitittelnbelten der Division Folgore mit Eiplo-slvgeschossen nnter Feuer.
Die zahlreichen, den Regelj det V81kerredift ent-sprechenden Kennzeichen und die offene Aufttellung dieser Abteilungen auf einer Bodcnerhebung verhin-derten nidit diescn verbrccheilsdicn Akt. der drei Tote und zwBlf Verletzte enter den Patlenten zur Folge hatte. Man kann heute nldit mehr an unge-wollte Irrtilmer glauben, wenn man diete neue trau-rlge Epitod« mit andereo In Zusamrnenhang bring L die eldi bel dem kUnlldieo engUsdieo Angriff auf Tobruk erelgnettn.
Die streng untertuditen und elnwandfrtl belegten Tatsachen lassen sich wle folgt rutammenfatten: Лш 13. September drangen ein Offizier und ttcht Flieger von eiqem uiuettt vorgeadiob«a«l Magatio*
einige zehn Kilometer mit elnem Lsstkraftwajcn 1л die Wliste vor, um elnlge Materlellen wieder elnzu-brlngcn. Als ele einen Motordefekt behebcn woll-ten, wurden sie von ecchs engllfdien. von SUden her kommenden Kraftfabrzeugen umzingelt. Ange-sicht* der zahlenmii6igen Uberlcgenbelt war jeder Widerstand unmoglidi gemacht. Unter den Austra-liem befanden »Ich ein englisdier Offlzier, der die Kolonne befehllgte, and ein Franzose. Nadi kurzer Zelt erSffneten die Australler anf die Grfangeneo kaltbliitig dai Feuer auf kiirzeste Entfeniung. ilber-zeugten sich, daS die Unseren tot oder tSdllch verwundet warcn, und setzten ihre Fahrt nordwXrt# fort. Ein Flieger. der unverwandet geblleben nnd durch seine Ohnmadil fUr tot gehalten worden war, konnte spater mil einem schwerverwundeten Kame-raden einen unserer vorgeschobenen Posten erreldien und Meldung erstatten.
In einem Operatlonsbefehl fflr den Angriff aaf Tobruk, der In unsere HSnde fiel, heifit et binslcht-lich des beabslchtigten und nicht verwlrkllditen Vor-marsches im Landungsgeblet: „Der zehnte Zug kom-mandiert einc Abteilung ab, urn die Unterknnft B 1082 anzugreifen und alle dort Befindlichen in tdtra." Et handelt tlch also urn einen Befehl. voll-kommen and untertchiedtlot den Gcgner nledenu-machen.
Dieses Verhalten, zu dem die vorangegangenen Angriffe auf Lazarettschlffe und Seenotflngzrngc hintukommen, kann man dem Verhalten nnterer Kommtndos gegenUberstellen. tit tie, wle bereitt bekanntgegeben wurde, einc tlilfskolonne autrOtte-ten, um mitten aut der Wiitte feindlidie, von ihren elgcnen Abteilungen verlassene Verwnndete elnra-holen, odcr die ihnen nnterttellteo Tmppta In der Bodit voB Tobrak nodi wlhreiid det Kawfc# mit der Rettnng lahlreleher felndlich«! Sdiifforllchlger beauftragtrn.
Unsere mehr als berechtlgte Reprctttlie, tchlieBt 4it untUdic M«lduB|, ylra Di4>t mtmWtlWm.
tc. Lissabon, 13. Oktober. 50 000 Топцеп Roh-gumml in 18 Moaateo »ind das ganze Gesamtergeb-nls von VertrSgen. die die USA mit IS ibero-amerl-kanitdien Republiken nnd britlsdien Kolonlen zwedts aoatchlleBlidiei Lleferung Ihrer Rohgummiproduktion an die USA abgesdilossen haben. , Dieser Menge steht ein Jthretbedtrf det USA von ungefJbr 800.000 Tonnen gegeniiber. so daB der Bedarf der USA tatsSchilch nur zu 4 Prozeni gededtt ertdieint.
Harry Hopklnt der Padit- und l.elhexperte Rqgse-velte, erklKrte In einer Rede eine Forderung auf ROckzahlung der Padit- und Lelhscbiild an die USA nach dem Kriege wOrde zum Ruin nicht nur der Kunden der USA. sondern auch zu groBen Schwierlg-keiten Im eigenen Lande fiihren Welter gab Hopkins unumwunden zu. daB Roosevelt angesldits seiner UnfShigkelt. mit dem Chaos in der Wirtsdiaftt-lage der Verelnlgten Siaaten fertlg zu werden. die USA in den Krieg getrleben hatte. Er wies welter darauf hin. daB naA Krlegsende durdi den Aosfall der Rriegsproduktion nnd nadi Entlassung der Soldaten die Arbeittlosigkeit 'n den USA wieder im gleichen ersdircckenden AjsmaBe wle vor dem Krlegsausbruch auftreten werde.
Die lampTe aut Madagaskar
Vldiy, 13. Oktober, Die Kampfe auf Madagaskar werden welter mit Erbitterung gefiihrt. Nach den bel hlesigen amtlidien Stellen vorllegenden EInzelhelten hat die britische Luftwaffe im Ver-leuf des Donnerstags besondere Flugplitze auf Madagaskar bombardiert. Welter hat sie mehrere unverteldigte StSdle und Dorfer angegrlffen. Die Aktlvltat der britlsdien Luftwaffe lasse einen starken VorstoB der felndlldien Krafte In sUd-lldier Rlditung erwarten.
Brstaufllldier Brian Stallns
Berlbi, 13. Oktober. Daa Prtleldium des Obersten Sowjets hat, eine elnichneidende Anderung In der FUhrung der boUchewiati-echm Wehrmacht verordnet: Die blsherige Trennung zwlichen milit&rlscher und politl-9Cher KommandogewaJt, wird abgeschafft. Die bieherigen Politlschen Kommlasare werden auf FHlhrungspoflten versetzt und erhalten die gleichen R&nge una Rasgabzelchen wie blsher die eigentlichen Offizlere.
Auf den eriten BUck sieht ee so aus, als ob die Ttltlgkelt der Politlschen Kommlasare damit zum Stilistand komme. Die Tatsache aber, daB die Politlschen Kommissare nun selbst zu milltftrlschen Befehlshabem befOrdert werden,, gibt der Sache ein vttlllg anderes Gesicht. Augcnscbeinllch bat Stalin unter dem Druck der schweren Nlederlagen und unersetzllchen Gebletsverluste dieses Sommers jedes Ver-trsuen In die F&higkelt tmd ZuverlHselgkelt seine* mllltJlrlBchen FWrerkorpi verloren, das sich UtstlehUeh auch glinjsllch unf&hlg gezelgt hat, der deutschen Wehrmacht Wlderpart ra lelsten Der Diktator im Kreml hofft nun augenschelnllch, daB seine Ihm treu ergebenea р*1Ш№з)1оа KoBwiwiLr*	.'
9000 mladenKev in drklrl doslei vpisanih
Uspešno delo Hiller-Jugenda v Oberkraiiu - Obisk i RadmaRnsdorfn
Eno leto deluje Hltler-Jugend na Gorenjskem. Z ozirom na to smo obiskali poveljstvo Hitler-Jugenda v Radmanns-dorfu., Vodja poveljstva Bannfilhrer R a -u t e Г nam Je v daljšem razgovoru pojasnil delovanje v tem letu.
Začetkom septembra prejšnjega leta je začelo poveljstvo ozemlja K&mten s svojim delom. Na vpražanje o načinu organizacije, je odgovoril BannfUhrer R a u t e r, da se je popis začel z mladinskimi apeli, na katere so bili povabljeni mladeniči In dekleta z dvojezičnimi lepaki. Pri teh mladinskih apelih se je že takoj izvedla predhodna izbira, da se določijo oni, ki naj bi prišli na tečaj na Gorenjsko. Tako se je v nekaterih večjih krajih začelo z delom ter Je število počasi naraščalo. Kjer Je možno, se ustanovi novo oporišče. Delo napreduje sicer počasi, toda zelo temeljito.
Tretjina mladeničev in deklet, to Je okoli 9000, je doslej popisana, druga tretjina pride na vrsto leta 1043. Tekom treh let bo zgrajena organizmi ja »HJ-Anwilrter-Einheiten« (edi-nice pripravnikov HJ); tako se imenujejo edl-nice prejšnjega »K&mtner Volksbundjugendac od 20. aprila 1942. dalje.
Ta organizatorlčna rast Hltler-Jugenda na Gorenjskem je za njegovo uspešno delovanje zelo važna. Mladina naj bo vendar glavni steber stalne vzporeditve Gorenjske v nemški življenjski prostor; velika naloga dela Hitler-Jugenda Je, da se Jo vzgoji za bodoče Nemce in nacionalsoiclaliste.
Da se more delati v pozameznih krajih, sta izbira in izobrazba vodij in vodnic nujno potrebni. Medtem ko Imajo dekleta v Reifnitz na WOrther See svoje izobraževaliSče, o katerem smo že obširno poročali, se vrše v Landskronu že celo leto tečaji za Gorenjce. Tam je bilo že izvežbanlh 1100 mladeničev; sedaj se vrši tritedenski tečaj za v(^teljske pripravnike. Kot smo tudi že poročali, je bilo v zadnjih tečajih v taborišču za vojno utrjevanje v Faaku vedno okoli polovico gorenjskih mladeničev.
Julija je bilo prvo Sotorno taborjenje gorenjske mladine. 500 mladeničev je preživelo ob Ossiacher See 14 trdih, toda — kot so sami priznali — lepih dni v svojih šotorih. Reichs-
JugendfOhrer je obiskal taborišče in se prepričal o dobrem napredku. V vseh teh tečajih sta vladala stroga vzgoja in- red. S petjem, šolanjem in domačimi večeri ter izleti so se približali gorenjskim mladeničem in dekletom ljudje onstran Karawank.
Mladeniči so se le težko vživeli v nemško strogost In disciplino. Prvih osem dni je pisal nekdo svoji materi: »Ljuba mati, godi se ml dobro, toda ta prokleta disciplina!« Toda po 14 dneh je bil led prebit ter so bili veseli stroge službe, če vidimo tak oddelejt zopet prikorakati nazaj v taborišče: strumno, urejeno, z glavo pokoncu, s svežo vojaško pesmijo — potem ne bi tujec našel nobene razlike med to, in kako drugo edinico Hitler-Jugenda.
Da pa se Je popisana mladina tudi idejno približala mladini AltgB.ua, kažejo presenet-jlivi uspehi nabiranja za službo na deželi. Marca je bilo izvedeno veliko nabiranje za prostovoljno službo na deželi v Altgauu K&mten, v Schwaben- in Mittelland. Preko 1000 mladeničev In deklet se je zglasllo za IC&rnten, 100 mladeničev za Mittelland in 50 deklet za Schwaben. Ti pomagači ostanejo do božiča na svojih zaposlitvenih mestih, kjer za nje skrbi tamoSnja Hitler-Jugend in poveljstvo. Za te se izdaja lastna brošura: »Ober-kralner Landhelfer Betreuungsdienst«. Da se mladina v svojem novem okolju dobr opočutl, dokazujejo navdušena pisma vodji in zaupnici deklet, oba iz poveljstva. Mnogo jih sploh hoče ostati v Kfimtnu.
Po načinu dela Hitler-Jugenda se ustanavljajo tudi na Gorenjskem fanfare, vodi godcev, pevski in igralni krožki v večjih krajih.
Prevzeli so tudi napravo mladinskih filmskih predstav, ki se je v Altgauu tako zelo obnesla. Vsako nedeljo se v treh krajih vrše filmske predstave, ki jih skrbno izbere Hitler-Jugend in ki seznanjajo gorenjsko mladino z nemškim duhom in nemškim zadržanjem.
»Tako izpolnjuje Hitler-Jugend«, zaključuje Bannfilhrer Rauter, »na svojem posebno važnem odseku FUhrerjev nali%, da se Gorenjska popolnoma zopet vključi v nemško mišljenje in pojmovanje, v nemško skupnostno življenje. Svestl smo si ,da nam Je izročena vzgoja mladine in s tem bodočnost te lepe dežele.«
Bertl Petere!
Aus dim Hreise Stein
Woditz. (Izredna letina gob.) Toliko gob kot letos že dolgo ne pomnimo v naših gozdovih. Mlado in staro roma s polnimi košarami la veselim obrazom proti domu in drugi dan na trg z njimi. Zares velik pripomoček je to našim nabiralcem gob, že otroci pravijo, da so zaslužili že skoro za čevlje. Ampak Se večji pripomoček pa je k ljudski prehrani, ker gobe nadomeščajo v nekem oziru skoraj meso. Le hitite, da se ta koristni sadež izkoristi. Vi dobite denar, vaši kupci pa okusno hrano. Končno Be nekaj. Nabirajte tudi liste od borovnic In malnic za čaj, dokler je vreme še toplo In brez slane. Vedno je pa paziti na to, da ne delamo po nepotrebnem škode v gozdu.
Jawore bel Llttal. (Zahvala za darilo.) Možje mejnega varstva so prejeli pred kratkim poClljko daril, ki je vzbudila veliko veselje. Vsi obdarovanci se prisrčno zahvaljujejo darovalcem in sestram NSV Iz preseljenlškega taboriča St. Andrtt. ki so pakete pripravile.
St. Martin unter dem GroBgallenberg. (Apel za polltlsche Leiter.) O priliki
mesečnega apela za polltlsche Leiter se je poročalo o Izvršeni Izdaji članskih izkaznic K&mtner Volksbunda. Posebno priznanje zasluži uspeh zadnje zbirke za WHW. Iz poročila, ki ga je dala Frauenschaftleiterin, izhaja, da 80 domače žene požrtvovalno sodelovale. Ortsgruppenleiter Binder je dal jasna navodila. Veliko zadoščenje je zavladalo, ko se je zvedelo, v kako velikem številu se bo Orts-gruppe udeležila svečanosti 10. oktobra v Kla-genfurtu.
KiQis Radmanmdort
Oorlach. (Zborovanje kmetov.) Ko je BanfUhrer Franz PBklukar otvorll prvi apel za podvig kmetijstva, je župan Alqjs Am-broschltsch pojasnil navzočim smernice obdelave, da se povzdigne kmetijstvo tudi na Gorenjskem in s tem pomaga velikemu nemškemu narodu do zmage. Vsi navzoči, katerih je bilo obilno število, so soglasno pritrdili njegovim besedam.
Oskrba orožniškib posta]
BPA pcenaga s kn^žicaml
Gorenjske orožniške postaje eo mnogokrat raztresene po aamotnUi ia oddaljenih vaeeh. Tukaj elužbojo« mo2j« ne opravljajo le tvoje težke službe, ampak delujejo na mnogih krajih za NSDAP in opravljajo pionirsko delo na tem področju. Podružnica državnega propagandnega urada za Kftmten v Veldesu si je prizadevala, da preskrbi nekaj razvedrila tem, takorekoC v najprednjl fronti službojočlm možem v njihovih pičlo odmerjenih prostih urah. Pokrenjeni koraki so imeli so imeli tudi uspeh, in tako je mogel vodeči poročevalec, Pg. R e 1-singer, o priliki službenega razgovora v ve- ' liki sejni dvorani urada Landrata v Radmanns-dorfu izročiti komandirju Befehlsstelle der Gendermarle In Veldes, majorju Schinter-j u veliko število knjig, novel In družabnih Iger kot darilo podružnice Veldes državnega propagandnega urada za Karaten, namenjeno vsem gorenjskim orožniSkim postajam. Knjige In brourše 80 bile dane na razpolago v takem tevilu, da bodo pri vsaki postaji tvorile temelj za mola knjižnico. Ta. dar naj bo priznanje možem orožnlStva za njihove dosedaj dosežene uspehe in hkrati pobude za krepko na-daljne delo.
70 nCiteliev in nčileljic v Kralnbargn
Pri narodopisnem poučnem tečaju NSLB
Gauwaltung des NS-Lehrerbundes je priredila pred kratkim večdnevni narodopisni poučni tabor, ki ga je obiskalo 70 v Oberkrainu službujočih učiteljev in učiteljic. Ta tabor je imel nalogo, da je učlteljstvo iz K&rnt-na, Wieria, Salzburga, Oberdonaua in Nle^pr-donaua dal prlpremo za praktično narodnostno delo v šoli in na vasi. Vodstvo tečaja je prevzel Sachbearbeiter fUr Volkstumsfragen dr. Franz Koschler s svojima sotrudnikoma Ernestom Antesber jem in Irmgard Glantschnigovo. Petje zbornih pesmi, skupna glasba, koroške pesmi, narodni plesi in igre so kaj kmalu povzročile, da je nastala trdna skupnost, ki se je poglobila po obiskih Krelswalterjev In Kreisschulratov. Poleg teb praktičnih vaj, ki so jim sledili po en pevski, igralni, godbeni in plesni večer, je bila Se cela vrsta pomembnih predavanj.
Tako je o priliki svojega obiska govoril Krelslelter iz Kralnburga KuBo položaju na Gorenjskem. Vodja Gauamta fUr Volkstumsfragen W-8tanđartenfUhrer Maler-Kal-b i t s c h o narodnih političnih nalogah, ki jih ima Gau Kftrnten, Gauschulungswalter des NS-Lehrerbundes Krelsschulrat StUckler, o nalogah Sole v novih pokrajinah in Gaukultur-stellenlelter dr. W a 1 z 1 o narodnosoclalistlčni ljudski prosvetl. Narodopisna predavanja v tečaju (šege In svetovni nazori — letni slavnostni krog — narodnostno delo v Soli — učitelj in delo skupnosti na vasi) je imel vodja tečaja. Majhno skupno potovanje v gore s pevsko uro na prostem je pokazalo udeležencem gorenjske lepote ob žarkih Jesenskega sonca. Izredno zadovoljni so vsi zapustili ta tečaj na učiteljišču v Kralnburgu, v katerem je bilo učlteljstvo gostoljubno sprejeto. Z globokim doživetjem skupnosti so se udeleženci podali v najoddaljenejše gorenjske kraje, da podvza-mejo svoje težavno pionirsko delo. Delo v bodoči zimi bo pokazalo, da učlteljstvo tudi na kulturnem polju obvlada In reši dodeljeno mu nalogo.
r" Dipl. Opt»ker
€. Hront
Klagenfurt.

Babnhof!rtraee 15
Steea v okio6\u
Piše Helined P a t z
V zgodnji jeseni smo. Cvetice nam to naznanjajo. Po vsakem sončnem žarku se svetijo močneje, njih pestrost je ie bar-vitejša. Živo rumeno in rdeče se lesketajo ognjeni cveti jarke kane (canna indica). Iz tropičnih dežel so jo prinesli k nam, in človek bi mislil, da zato cveti tako vsiljivo očitno, da se ne bi opazilo bližajočega se konca njenega cvetenja. Kot bakle jih je videti, je rekel nekoč hrvatski pesnik Peter pl. Preradovič, kot plamenice, ki jih vžgemo še za sončnega svita poldnevnega slavja v. nenadnem strahu pred večernimi sencami, ki nas bodo kmalu objele.
In šele dalije! Kakšno prelivanje barv! Te cvetice nas obsipajo z jasnimi in pri-prostimi barvami in potem zopet s takimi, ki se težko dado označiti, tako mehko ubran je cvet visoko nad listjem". O čudeži narave, kako bogati ste z raznovrstnostmi! Rože so še v svojem poslednjem zmagoslavju in navs«skoz plameni med najlepšimi žgoča ljubezen in pravi: rdeča sem. Lokvanj se je razcvetel v kotanji vodometa. V vseh mogotcih barvah vzbuja pozornost. In zlate ribe v z6leni vodi mah-Ijajo le zaspano s svojimi prozornimi plavutmi.
Zgodnja jesen je tu in pravi, da razven nas vse umeje lepo živeti in umreti. In nas vprašuje: s Ali se ne moreš vsaj v sanjah vmisliti v to?€
Vtem ko tako premišljujem, odpada tu pa tam kak vel list raz drevja na zemljo; •»pada od daleč, kot da bi veneli vrtovi daleč kje na nebu, pada z- nikalno kretnjo ...« In dalje tam zgorij klopoče med vsem tem sanjavo klopotec svoj dong, dong, resno in prijazno. Kdor se lahko v mislih zatopi v to godbo, v ritem klopot-cev, ki zveni iz gotovo nesmrtne pesmi Josefa Marxa, ta ima občutek neumrlji-vosti sredi minljivosti.
Tega nas pa uči narava: mirno in uda-no ter z veseljem čakati, da nam bo jesen z milejšimi kretnjami pokazala tišja pota v somrak.
Rralt Ntainliurg
Krainburg. (»Wiener Frauen«.) Z ve-liiUin uspehom je skupnost NS »FrcuCt durch Freude« priredila 7 predstkv Leharjeve operete »Wiener Frauen«. Od teh je bilo 5 zaključenih prireditev za vee krajnske obrate, 2 pa sta bili splošno dostopni. Vse ao bile razprodane. Igralski In godbeni uspehi so bill izvrstni. Znani tenor državne radlooddajne postaje v Wienu Franz Borsos in njegova soigralka Lisi Ander-gaist, ravnotako Ronny Burger In ostali igralci so dosegli vihamo odobravanje občinstva. Tudi filmski balet v Wlenu si je pridobil vsa Srca. Godbo je odlično vodil Josef Racha,
Sooland. (Nastopni apel.) Pred kratkim Je na novo postavljeni Ortsgruppenleiter Pg. Johann K g g e r imel svoj nastopni apel, na katerem je objavil svoj delovni program in dal svojim sotrudnikom smernice za bodoče delo.
Mosloil prfko Mfh ovir
86 ROMAN SPISAL ULRICH SANDER
Goepod Thielicke pa doW na fronto dolgo in izčrpno pismo, ki zbudi njegovo pozornost.
Tukaj ima Se nade.
Dekle piše hladno in jaeno o trgovini, kako mati in Rosemarie dnevno in pridno sedita v piearni in dosežeta najboljše uspehe, kar pa ni tako lahko.
Upajo pa, da bo vojna na Poljskem kmalu končana in vesele se že zdaj na svidenja z očetom in Theom in ne nazadnje tudi ž njim, gospodom Thielickom.
Piše, da so časi pač zelo težki in da se bo prav za prav vojna z Anglijo šele začela, zato pa morajo posebno držati skupaj in ee ne smejo dati ugnati.
Pogumne in krepke besede so to, ki jih piše mlado dekle možu, kateremu hoče podariti svojo srce.
Tako, kot so bile mišljene, jih je tudi razumel. O primerni priliki bo tu treba mestnega zidarskega mojstra nekaj vprašati. In ve, da ne bo dobil odklonilnega odgovora.
Ta gotovost je pa tudi neke vrste notranja nova pošiljka: Se enkrat trdnejše se loti svojega posla tam zunaj, ker ve vedno več in še boljše, za >aj se bori.
lastno ognjišče.
Za ognjišče vsega, velikega in tako marljivega ter potrpet)jlvega maroda.
Ki ga čuvajo žene in dekleta.
Čuvajo pa tudi možje, ki z odločnim Brcam in црмАцкп! MkaW ktvuj$j@ #voj#
široke pionirske prsi, žrtvujejo za vse, kar jim je ljubo in drago.
Tako. mora biti in tako ostati, če hoče kak naiod uspevati. In on uspeva, kajti ni še konec njegovih dni, ampak napočil je le nov dan po dolgi noči.
2.
Pionirji so zaokrenili na desno in leže že pred zunanjo trdnjavsko črto ene izmed trdnjav. Ta je glavno mesto države. Ali bolje rečeno: bivše glavno mesto.
Vladi, je, kakor že marsikatera vlada pred njo, zbežala in pustila veliko mesto s posadko 100.000 mož na cedilu. Seveda vlade vedno zategadelj beže, da lahko za fronto rpirnejše delajo. Toda tukaj je vlada uničena in fronta tudi zlomljena. Le Se obe veliki trdnjavi se držita, in tu pa tam tiči v « zdovih Se kak zgubljen polk ali kakšna konjeniška brigada, ki se prebijata od gozda do gozda, a bosta vendar nekega dne ujeta kot riba trska v mreži.
Poljska je precenjevala svoje lastne moči in zanesljivost svojih prijateljev.
Sedaj leži na tleh.
Kar še zdaj pride ni nič drugega, kot če kmet pograbija pokoSeno in popravljeno polje Se enkrat, da se nič ne zgubi.
Mestni zidarski mojster je že bil pred temi trdnjavami. Pred petindvajsetimi leti. Veliko se ni spremenilo.
V kazematah in poljskih postojankah čepe sinovi njegovih takratnih nasprotnikov. On sam med t#m mi postal mlajši in stoji tudi s svojim sinom pred trdnjavo. Poleg njega pa leži nekdo, ki ga ljubi nje-flovt hfii
Petindvajset let je kakor en daa v življenju narodov.
To je že res, toda vsak zagon jih za korak približa končnoveljani rešitvi. In nobeden ni bil zaman.
Ovire so postale morda nekoliko širje in bolj rafinirane. V trdnjavi so topovi in strojnice najnovejšega tipa. Toda to nič ne de: padla bo pa le, kot je padel že ves narod.
Pionirji leže v noči pred ovirami, in si krčijo pot.
Okrog ušes jim žvižgajo streli, to nič ne de: niso prvikrat v ognju. 2e marsikatere ovire so razrezali in jih bodo porezali tudi tukaj. Kar ni razrezano, bo razstreljeno pri napadu.
Ko pridejo do svojega stana, so ravno dospela pisma, prva redna pisma po običajni poti poljske pošte.
Med njimi so pisma starejša od onih, ki so jih prejeli po slih. Pisma, iz katerih govori še čisto drug čas, ki je že davno za njimi.
Izmenjana so bila med tem že veliko bolj vroča pisma.
Toda vsaka vrstica iz domovine je nova pošiljka moči, vsak zavojček polno naložen municijski voz, vsaka misel kot vzmet.
Pionirji zajtrkujejo, se očedijo in se ule-žejo s pismi na slamo.
Marsikateri izmed njih, ki ima le malo priveska doma, se obrne in že smrči. Drugi pa, ki so prejeli ljubezniva pisma sedijo io pokonci in pišejo takoj zopet pisma, ker je prišla od bataljona vest, da s« bo danes popoldan odpeljal en voz v domovino, ki bo lahko prewel omejeno količino pott#^
ko se pelje k fronti nazaj, pa mu lahko v domovini izročijo pošto.
Vsi pionirji iz tihe Ceste na brod sedijo na svoji slami ali na zabojih in omaricah, tomistrah in visokih stolih ter pišejo svoja
Tudi mestni zidarski mojster si je prinesel klop in piše na polici svojim ljubim doma, od katerih je hkrati prejel štiri pisma.
Starejši in oženjen mož, ki ima doma lepo podjetje, je v boju trd, toda v svoji ljubezni mehak in nežen, ker ve, kako težavno je, nekaj zgraditi, kako težek je porod otroka in kako prežalostna je zguba otroka.
Leutnant Sonntag se je vsedel v nek hlev in piše pri konjih svoje pismo.
Feldwebel Thielicke sedi pri nekem studencu, gleda v vodo, žveči na svinčniku in piše potem, kar mu je pri srcu.
Da so namenjena vsa tri pisma v isto ulico, vedo vsi trije.
Da so pa naslovljena njihova pisma celo V', isto hišo, tega ne sluti nihče.
Tudi tega ne ve nihče, da piše mestni zidarski mojster danes predzadnje pismo v svojem življenju.
Felwebel Thielicke piše s čednimi zaviti-* mi črkami, kakor je bil to vajen kot knjigovodja. Jasno, a drobno in nekoliko stisnjeno piše mestni zidarski mojster. On veliko krajša, tudi doma tako malo piše, kakor govori.
Z veliko, strmo pisavo samca piše Leut-naat. Јашо ia rmzločmo nekoliko okorno, k«hor je bO v^J«a, Im a^oliko bežno, ker je »apisal me manj kot oeem etranl. Im* veliko pisati.
iDmljt prihpdnjič.^
PrideloTanje prediYnih rastlin
Kmet Iz Oberkraina da]e pobudo o nasadu lanu in konoplje
(Nadaljevanje)
2. Konoplja
Varovanje strojnic na Kavkazu Gorski lovci so izgradili v naskoku zavzete vrhove liki oporišče. Gnezda strojnic varujejo na vse strani, vtem ko se straže natančno ozirajo na vse strani,
(PK-Aufn.: Kriegsber. Schelm, Sch., M.)
Šolsko taborišče železničarjev v ABIingu
Otvoritev po Beichsbahudlrektioiisprasidentu
V lepem gorskem svetu AQlinga se nahaja novo fiolsko taborišče Reichsbalmdirektion Vil-lach, katero je pred kratkim otvoril President der Relchsbahndirektlon dr. Z e c h m a n n in ga Izročil s prvim tečajem za predstojnike službenih oddelkov svojemu namenu. Po pozdravu zastopnika Kreisleiterja Kreisamtslei-terja Macherja je opozarjal vodja oddelka Oberrelchsbahnrat dr. S c h o 1 z e na obilico dela in mnogoštevilne težave pri prevzemu prog na Gorenjskem, katere je bilo urediti tudi koncem koncev na področju personalne politike. Vojna s svojimi nujnostnimi zahtevami za povečanje uspehov, kar je končno smisel Jolanja, je zahtevala v kratkem času ustanovitev te potrebne šole ter se zahvaljuje za podporo Reichsbahndirekcije, Betriebsamtu In posebej Se Oitsgruppenleitungi NSDAP. Zaključno je govoril dr. Zechmann o narodno političnih nalogah na Gorenjskem, ki jih je postavil FUhrer in ki bodo tudi nemškega železničarja zahtevale v vsej njegovi osebnosti. Železniško šolsko taborišče, ki zadostuje za okoli 80 mož; je bilo zgotovljeno po načrtih Reichsbahndirektion Villach s sodelovanjem Betriebsamta ABling v leseni izdelavi s posrečeno rokodelsko opremo. Notranja oprema in leseni svetilnik eo izgotovili lastni rokodelski obrati In dokazujejo dobro znanje domačih 2e-lezničarskih mizarjev.
Pazite na razstreliva!
Zaradi neprevidnega ravnanja z ostrimi minami aH razstrelnlml orodji, ki so bile odvržene ali ki. jih zanaša voda ali so naplav-Ijene, so se v zadnjem času ubili že večkrat pripadniki vojske In civilne osebe. Zato se vsakddr evari, da bi se dotaknil kakršnega koli minam ali bojam podobnega predmeta, ki ga zanaša voda na jezerih, rekah ali prekopih, ali ki BO naplavljeni in so nedolžnega videza, ali da bi vzdignil take predmete odnosno se jim približal. Kajti že med približanjem lahko nastane eksplozija. Spravljanje takih predmetov Je treba prepustiti za to postavljenim vojaškim službenim mestom.
Zagotovljena preskrba z živili
Nobena nezdrava potrošnja in nobeno požrešno nakupovanje
Samo po sebi se razume, da se v četrtem letu vojne pozna trajanje vojne vedno bolj tudi na sektorju zdravil. Da se pa prepreči vsako neutemeljeno vznemirjanje, Je zavzel ReichsapothekenfUhrer Schmierer enkrat načelno stailče glede nemške oskrbe z zdravili. On povdarja, da na tem polju nI povoda za resnejšo zaskrbljenost, da je oskrba še nadalje zagotovljena, če se bo pametno postopalo. Za celokupni civilni sektor so krar
Poslani član der l\lalionalsoiiallsll-scben iolkswohllahrl
jevne zbornice lekarnarjev po natančnih preračunih razdelile določene kontingente zdravil. Tu pa tam eeveda lahko mimogrede ttidl pre-voene težave tvorijo zapreke. Gospodarstvo z zdravili pa je predvsem »topilo v stadij načrtne usmeritve zdravil In načrtnega prlčetka proizvodnje. Pričakovati je nadaljnjih ukrepov racionalizacije, ravnotako pomoči glede težav pri zavijanju. Da se prepreči prevelika potrošnja zdravil, je bila za nekatere vrste uvedena dolžnost zdravniškega zapisa. Vrhutega Je treba občinstvo vedno znova opoearjatl v ■mUlu eajezltve prevelike In nezdrav« poiroA-r)e. PrtpreCltl j# tUdI na veait način poie-ruflne nakupe. Pri ribjem olju Je na pr. kontingent zadosten la vrne primere. Tudi oskrba K ovojnimi eredrtvl Je magotovljena.
Druga jako važna predivna rastlina, ki pri nas tudi dobro uspeva je konoplja. Konoplja daje bolj močno in bolj dolgo pre-divo kakor lan. Konopno predivo je zaradi tega dobro za napravo debelega platna, močnih vrvi, mrež, plaht itd. Iz konopnine se izdelujejo jadra in vrvi za ladje, zlasti za ribiške. Konopno predivo se da tudi omikati za finejše platno, tako da dobimo poleg hodnika tudi prav tanko prejo, ki se da izdelati iz nje fino in močno platno podobno svili in je bolj trpežno od lanenega.
a) Lastnosti konopelj. Konoplje so enoletne in dvodomne rastline; pestično cvetje se namreč na drugih rastlinah razvije, kakor prašnično cvetje, Konopne rastline s prašničnim cvetjem imenujemo be 1 i-ce ali beličnice, onim pa, na katerih se razvijejo semenska zrnja, pravimo č r n i-ce ali črničnice, pa tudi radi seme-' na s e m e n i c e. Te so dosti višje in močnejše kakor belice. Na samem rastoče čmi-ce zrastejo tudi po 2% m do 3 metre visoko, dočim ostanejo sejane konoplje sploh nizke in šibkejše rastline.
Konoplje rastejo najraje na globoki in črni zemlji v nižinah in sploh v zavetnih legah. Posebno jim ugaja gorko in nekoliko vlažno podnebje. Vročino in sušo dobro prenašajo, pred mrazom so pa jako občutljive. Konoplje zahtevajo čisto in rahlo zemljo, zato jim prav ustrežemo, ako jih se jemo po detelji in okopavinah. Konoplje ra« s te jo tudi po žitu in po dve leti tudi na enem in istem prostoru, ako skrbimo za potrebni gnoj. Pridelujejo se tudi po no-viščih in tudi na mahovju. Konoplje potre-
bujejo za dobro rast veliko kalija in fosfo-rove kisline.
b)	Razne vrste konoplje. Konoplje niso stanovitne v svojih lastnostih, ampak se v različnih krajih rade zmenijo (zvržejo). Razen domačih konopelj, ki so prav dobre za naše kraje, hvalijo tudi b o 1 o-nješke velikanske konoplje, renske in sibirske konoplje.
c)	Setev konopelj. Ker so konoplje zelo občutljive pred mrazom, jih se jemo pozno spomladi, šele aprila meseca, ko se je zemlja do dobra ogrela. Zemljo moramo za konoplje ravno tako pripraviti kot za lan. Obdelovanje se ravna seveda po prejšnji rastlini in po lastnostih zemlje, na vsak način je pa skrbeti, da se zemlja za konoplje globoko zrahlja in dobro pognoji. Konoplje potrebujejo veliko in dobrega gnoja. S prav dobrim uspehom se rabi za konoplje tudi straniščni gnoj. Hlevski gnoj je dobro podorati že jeseni; pri tem pa moramo paziti, da se gnoj enakomerno raztrosi, da nam potem tudi konoplje enakomerno rastejo.
Dobro delujejo pri konopljah tudi u m e-t n a gnojila, ki so bogata fosforove kisline in kalija, kakor pri lanu. Ce manjka apna v zemlji, je tudi apno dobro gnojilo.
Ako hočemo dobiti lepo prejo, moramo sejati konoplje na gosto. Konopljo, ki jo bomo odločili za seme, moramo sejati bolj na redko, lahko tudi med krompir, peso, korenje, sploh med okopavine razen koruze. Ce pa hočemo seme pridelovati v večjih količinah, lahko se jemo v tem primeru konoplje v kupčke po en meter narazen. Posejano seme je zavlačiti z brano.
Kako oskrbujemo konoplje
Konoplje raste je hitro in se boje plevela. Konoplje za prejo ne potrebujejo nobene posebne strežbe, pač pa je treba okopavali semenske konoplje. Dobro je tudi, da jVn nazadnje usujemo. Plevel, ki bi utegnil škodovati konopljam, bi bil s 1 a k in k o-nopni pojalnik in k o n o p n a predenica. Semenskim konopljam škodujejo najbolj ptiči, ker obirajo seme.
e)	Spravljanje konopelj in njih pridelek. Ce hočemo dobiti fino prejo, porujemo konoplje, kakor hitro začno spodaj rumeneti. Ponekod porujejo najprej belice in sicer že pred cvetjem, ali pa takoj po cvetju, in kalnih 4 do 6 tednov pozneje Da črni?e, ker se te počasneje razvijajo. Če spravljamo čmice pozneje, je gledati na to, da so stebla še zelena, kajti kakor hitro nam začnejo stebla rdečiti, so že prezrela za dobivanje lepe preje. Izruva-ne konoplje je povezati v drobne snopiče in posušiti. Na enem hektaru (ha) se pri« dela 20 do 50 metr. stotov konopnih stebel,
f)	Izdelovanje konopnega p r e d i v a. Iz konopelj dobivamo predivo na ravno tak način, kakor iz lanu. Najprej se mora konoplja zgojiti na rosi ali pa v vodi. Konoplja je dosti zgojena, ako se ličje lahko in lepo odloči od stebelc; če se pa ličje trga, tedaj je preveč zgojena. Zgojena konoplja se posuši in spravi, o priličnem času se pa tare, otrepa in mika, kakor smo slišali že pri lanu.
g)	Pridelovanje konopnega semena. Semenske konoplje spravljamo, kakor hitro nam dosti dozore. To poznamo na tem, da postane zrnje na vrhu svetlo-rumeno in da se rado odlušči. Ko bi dalje časa čakali, bi mnogo izpadlo semenja, mnogo bi ga pozobali ptiči. Semensko konopljo porujemo z koreninami vred in jo postavimo pokonci v kupe, podobne piramidam. Na vrhu jih zadelamo 8 slamo, katero povežemo, da ne morejo ptiči blizu. V teh kupih se konoplja močno u^reje, kar je potrebno, da se zrnje raje Izlušči. Nato se seme iztepe in posuši na rjuhah. Ko je suho, ga je očistiti. Od konoplje dobivamo tudi olje. Od 100 kg semena se dobi do 25 kg ' olja, ostalo so tropine, katere so radi zo-pemega duha, ki je lasten konopljam, ne-porabne za drugo kot za gnoj.
Obdelali smo v tej razpravi način pridelovanja dveh rastlin, ki sta za naše kraje v K&rntnu izredne velike vainoetl ne samo za sedanji iaa, dokler traja vojna, ampak tudi za poznejšo dobo miru. Te dve raetlhti «t« v goepodaratvu tako vaini, d«
naj bi nobena kmetija v Oberkrainu ter sploh v Kamtnu ne obstojala brez pridelovanja lanu in konoplje.
Prva rastlina lan nam ne daje samo pre-diva, ampak je tudi vredno gojiti ga radi pridelka olja, ki je tudi važen činitelj današnjega časa, in pa radi oljnatih tropin, katere so nepogrešljiv prlboljšek pri гејГ goveje živine in prašičev.
Lan in konoplja utegneta biti dve industrijski rastlini za nabavo domačih suro> vin v svrho preskrbe tekstilne industrije, katera je baš v vojnem času zelo velikega pomena za preskrbo oblačil. Pa ne samo za tekstilno industrijo, ampak tudi za domačo obrt naj bi pridelovanje lanu oziroma predivnih rastlin zavzemalo veliko vlogo, kakor jo je zavzemalo že tekom davnih stoletij prav po naših krajih. Naj zopet za-bme po kmečkih hišah kolovrati pridnih predle. Naj bi se zopet belilo platno na zelenih tratah spomladi.
Pričujoči razpravi manjka Se navodil o preji in o izdelovanju platna samega, to bo pa Še sledilo v našem listu pozneje.
Oberkrainer
jVajyisJe cene
za tuzemsko zelenjavo in sadje
Z veljavnostjo od 12. oktobra 1942. se e tem določijo sledeče najvišje cene za pridelovalce in trg tlčoče se tuzem-skega sadja In zelenjave.	'
Cene veljajo do sledečega razglasa. Kakršnikoli stroški se ne smejo pribiti cenam. Za vse zelenjadne vrste, ki niso navedene, veljajo krajevne cene istega lanskega razdobja kot najvišje cene.
Področje cen I obsega področje Landrata Krainburg ш Stein.
Področje cen П obsega področje Landrata Radmannsdorf.
Ceae r Raidiipfenifili nijriii*	tržna
cena pri- najTiijc deloTalceT cena področje cen Zelenjava:	1 П	I П
Cvetača (karfijola)
nad 32 cm, premera, za
komad...... 32 34 42 45
nad 25 do 32 cm premera, za komad . . 2в 30 38 40 nad 18 do 25 cm premera za komad . , "24 2в 32 34 nad 10 do 18 cm premera za komad . , 20 22 26 28 slabše kakovosti in pod
10 cm premera, za kg 20 22 26 38 fižol v stročju (nizki),
za kg...... 34 36 42 46
fižol v stročju (prekljar),
za kg...... 38 40 46 50
kumare (za solato), za
kg .......le 18 20 aa
kumare (za vlaganje) do
8 cm dolge, za kg . .	38 42 50 54 kumare (za vlaganje)
nad 9 cm dolge, za kg	19 21 25 2T vrtno korenje brez zelenja, za kg , , i .	12 13 16 17 česen, za kg I • a >	72 80 92 100 hren, za kg . • « a .	65 65 80 80 chrovt, za kg ... .	11 12 15 16 koleraba nad 10 cm, za
komad............8 9 10 U
koleraba od 7 do 10 cm,
za komad . . • . .	5 6 7 I koleraba od 4 do 7 cm,
za komad..........iS 6 7
zelje (belo), za kg . ,	6 7 8 9
zelje (rdeče), za kg . »	13 14 17 18
užitne buče, za kg . ,	5 6 7 8
paprika, za komad . ,	— — 8 4 paprika (parad iikiikova
paprika), za kg. . .	40 44 . 52 56 peteršiljevo korenje z
zdravim listjem, za kg	24 26 32 34 peteršiljevo zelenje, en
šopek 3 dkg ,	r-t r-r 44 drobna paprika (pfefe-
ronl),.za 10 komadov	-r- _ —. ,^4 . 4
por, za kg ... i t	%	M"
redkev, za kg , « , ,	8 9 U	12
rdeča pesa, za kg , ,	10 11 13	14
repa (bela), za kg. . .	— — 6	J redkvice za povezek 15 komadov ali 10 velike
sorte . ...........4 8 5	6
solata (glavnata), za kg	34 86 44	46
solata (endlvija), za kg	26 30 36	38 solata (za kuhanje), za
kg........le 18	22	24
šalotke, za kg ... .	— 40	44
drobnjak, za šopek 2 dkg	— — 4	4 zelena z listi najmanj
10 cm, za komad . .	11 12 14	15
gomolji zelene, za kg ,	26 28 34	36
Špinača, za kg ... .	24 26 32	34 Splnača (novozelandska),
za kg..............32 35 42	46
zelenjava za juho, Šopek
10 dkg......— — 6 e
paradižniki, za kg. . . 24 26 30 38 materina dušica (tlml-jan) in majaron, zelen,
za 10 dkg..... 8 9 10 U
čebula, za kg . , . , — — 26 28
Sadje, Jagode In gobe
(illvc, za kg.....
ćeSplje In domače slive,
s* kg . ......
grozdje (vinsko), za kg žlahtno grozdje, za kg drugo grozdje, za kg . lisičke, za kg .... jurCkl (gobani), iampljo-
nl, za kg . . . . 2emljevke (gobe), za kg orehi, za kg .... orehi (koAčakl), za kg
32	82
30	30
M	64
60	60
38	88
40	40
eo eo 45 45
40	40
38	38
70	70
eo	eo
38	38
52	62
72	72
32	32
75	75
66	66
Tu C« sm9 j 9 roj »I k o irc*/ Danes zvečer bo klobasa kot pridatek hrani, ;(PK.-AufQ.i Kriegeb. Koltzenburg,SclViM<^
Ce pridelovalec proda neposred-no potrošniku iz vrta ali kmetije, sme računati samo ceno pridelovalca. Vse cene veljajo, če nI posebej označeno, za boljfie blago v za trg očiščenem stanju Ct. Je blago mokro In neočiščeno, Je od teže 20% odtegniti.
Prodajalci morajo napisati na cenike, ki Jih je postaviti pri blagu, vrstno označbo veliki A in veliki B kvalitete.
Pri neposrednjl prodaji koščlčastega sadja po pridelovalcu na potrošnika, se smejo cen« za 26% povišati.
Za koščlčaato sadje (jabolka, hruške) veljajo cene proizvajalcev naredbe o najvišjih cenah za proizvajalce za kofičlčasto sadje letine 1941.
Klsgpnfurt, e. oktobra 1942.
91. S. Dr. МивМ* & *
<^offe oepodoreft« norice
Dodelitev delovnih oblek
I'oljedeleldm delavcem iz svojećaene zbii&e starih oblek
Po sortiranju svoječasno izvedene zbirke tkanin in ob tej priliki darovanih starih oblek bodo sedaj začeli izročati jih njihovemu namenu. V prvi vrsti bodo zbrane obleke dane na razpolago nemškim in inozemskim poljedelskim delavcem. Pri tem je B prošnjami in dodelitvami sledeče postopati :.Ce je nujno potreben, se mora nemški delavec sam ali pa po svojem obratovodji obrniti na pristojni Wirtschaftsamt in tam zaprositi za Berechtigungeachein (izkaznico o upravičenosti) za staro obleko. Izdajo stare obleke izvrši Wirtschaftsamt ali pa župan. Inozemski delavci, posebno delavci iz Vzhoda, smejo zaprositi samo po svojem obratovodji. Da se prepreči, da delavci iz Vzhoda po končanem delovnem razmerju teh oblek ne vzamejo s seboj in da se ne zgube za opravljanje del, je predvideno, da ostanejo te stare obleke last obrata. Delavcem iz Vzhoda bodo na razpolago samo za čas njihovega delovanja v obratih. Obrato-vodja mora radi tega obleke kupiti in jih prepustiti delavcem iz Vzhoda, po potrebi ob zadržanju jamstva in pobiranju obrabne pristojbine. Po končanem delovnem razmerju se morajo obleke vrniti.
Prejemanle ialc od rejcev perutnine
Berlin, 13. oiktobra. Nakaznica ze neposredno prejemanje jajc od pridelovalca se je zelo dobro obnesla. Radi poenostavljenja dela je Reichsem&hrungsminister pristal na to, da velja v bodoče tudi naročilni list državne jajčne nakaznice kot nakaznica, če je opremljena z uradnim žigom nakazniškega urada in ima na hrbtu označeno število kosov jajc, ki se jih lahko dobi, in če je poleg tega izvršeno uničenj) posameznih odrez-kov. Treba je čakati na odgovarjajočo krajevno ureditev.
JVajbolgši tovariš družine
Gospodinja in mati kot „voditeljica obrata" v malem - Od jutra do večera
na nogah
Izredni občni zbor, ki je Imela Blelbergtr
^ergwerkunlon. Je odobril letni zaključek za 194,1. 1. In sklenil, da vatevSl preno« dobička RM 43.166 Iz prejjnjeg-a leta preoetajajoćl Čisti dobiček RM 64.037 prenese na nov račun.
Krušna preiskava — dobrodofila naprava. V Berlinu Je vifijl mojster pekovskega združenja ustanovil krušno preiskavo, katero vrSe člani te ustanove s tem, da obiskujejo pekarne in вл вгедг1бкјо. če je kruh dober. Predvsem preiskujejo dofle pritožbe radi premalo prepeče-Tiega kruha, in kjer ugotove napake, skrbe, da Iste odpravijo.
^ova uredlterv vračanja olja nadlloem olje-semen. Dopolnjujoč dosedanje odloke o ■araooskrbi r jedilnim oljem se z v »Land-^'IrtschaftUchen Minlsterialblattut razglafle-odlokom Reichsministra fUr Ern&hrung und Landwlrtschaft na novo ureja, s katero Ureditvijo so deležni tudi Številni mah pridelovalci oljevitih semen ugodnosti obdelovalnih premij v obliki olja.
Naj\iija tet« za pottaie pakete. Pred kratkim IzvrSeno znižanje najviSje teže za poStoe pakete na 15 kg je bilo sedaj razširjeno tudi na paketni promet z generalnim guvememen-tora in protektoratom Ввћтеп In Mithren, vključno službene pote BOhmen und M&hren, Velja pa tudi za paketni promet z inozemstvom.
Pflichtjahrmadel (dekle v enoletni obvezni službi) je odprlo vrat^ ko je zazvonilo, in gospodinja je hitro vstopila.. »Ali 80 bili otroci pridni?« >Da.< Zato so se smeli še do večerje igrati.
Žena je odložila listnico z ostalimi življenjskimi nakaznicami. Pogleda na uro — pol ure ji je ostalo še za njeno košaro s krpanjerat, ki jo je prej zapustila. Nato je morala misliti na večerjo. Zjutraj bo vendar lahko razdelila zadnje nakaznice. Sedem stopnjišč ima kot Blockwalterin na oskrbi in skoro vsi najemniki so bili poklicno zaposleni. Radi tega je pogosto morala večkrat iti, da je mogla razdeliti nakaznice, prejemati denarne prispevke ali dala izpolniti vpraSalne pole. Tam v oglu je stala tudi košara z vojaškimi nogavicami, ki jih je dobila od Frauenwerka, katera košara je bil vsak teden znova polna. Danes zvečer se jih je morala lotiti z Inge in Anneliese; vse skupaj jim bodo že kos.
»Nič ni enostavno« — nehote je morala žena zopet misliti na ta večen vzdihijaj bivše delovske tovarišice v pisarni, ki so se mu zelo posmehovali in ki ji je kot .»krilatica« velikokrat pomagal preko marsikatere zamere. Odložila je s trudom zakrpane dečkove hlače in vzela časopis v roko. »Tovariška pomoč žene v poljedelstvu«, »nadomestitev v oboroževalni Sovami z ženami in dekleti v počitnicah«, »žena na delu«. Kamor koli smo pogledali, je bila žena delovna tovarlšica v tovarni in pisarni, v poljedelstvu in v prometu. Zena je premišljevala o tem, če in kako bi bilo tudi njej mogoče, da se udeležuje te velike in potrebne ženske tovariške službe.
Morala se je smejati. Ali ni bila sama »voditeljica obrata v malem«? Njen mož, tehnik v veliki tovarni, ni bil radi svoje bolezni iz prve svetovne vojne vpoklican k vojakom, pa je kljub temu izpolnil svoje meato v domovini tako, kakor bi tega v mirnem času niti misliti ne mogel. Potem 80 pa bili še njeni štirje otroci. 2e štiri tedne je pripadala k temu oddelku tudi 15-letna Miichtjahrmadel.
Resnično je bila v današnjih časih naloga, da smo za te ljudi tečaj, okrog katerega se vse suče, kateri je bil za vse, kar se je tikalo hiše, odgovoren in je znal pomagati v težavah in glede želj vsakega posameznika. Lahko ni bilo držati skupaj družine, ki je bila na vseh koncih in krajih zaželena. Zjutraj, ob šestih, je zapustil njen mož hišo, trije »veliki« ob osmih. Nato je bilo treba oskrbeti najmlajšo in iti z Inge na delo. V resnici nismo mogli gospodinji oporekati, da bi bila skozi leta pisarniškega dela postala nesposobna za gospodinjstvo. Od začetka je delo razdelila in ga načrtno in točno izvršila. Tudi ko je družina narasla, ko je prišla vojna s svojimi omejitvami in težkim gospodinjstvom. Ko so prišli trije otroci opoldne domov, Je moralo biti gospodinjstvo v redu, je bilo jedilo pripravljeno,
kajti večinoma so imeli tudi njeni tr^banti pozneje še »vojno službo«. Kaj na primer vse so že zbrali i* oddali! Večkrat je morala tem trem zelo na prste gledati, da niso odnesli kaj iz hiše, kar bi bilo za nje nepogrešljivo in nenadomestljivo. Marsikateri majhen boj je morala mimo in preudarno izbojevati, da je otrokoma pojasnila, da so bili vkljub vsemu priznanju za njihovo požrtvovalnost, vseeno še pred vsem »otroci matere«, ki niso smeli delati, kar bi bili ravno sami hoteli. Boj za šolske naloge, boj za dostojno obnašanje med seboj in napram ljudem. Kdor ni bil doma »v redu«, tii ni mogel biti reden Hitlerjunge, nobena sposobna BDM-Madel. In Pflichtjabr-mfidel? Gotovo, izpolnila je svoje male dolžnosti vestno, toda vedno je še bila mlad otrok, katerega je morala ravnotako, kot svoje otroke, stalno nadzirati in voditi.
Ko je prišel mož zvečer iz službe, je" morala pri pozdravu že spoznati, če je bil pripravljen in zmožen prenašati veseli otroški trušč in dnevne dogodke, ali če je bil utrujen, truden, poln novih misli, katere je moral zbrati v tišini delovne sobe.
Tudi tukaj je veljalo spretno in zapo« Btavljajoč svoje lastne želeje ukreniti prave pot za razgovor, zabavo, da zadosti pra* vicam vseh svojih ljubih la vendar družin-4 •ko življenje tako uredi, da je moral ob« čutiti vsak skupno preživete ure kot najt lepše in najbolj zaželeno. Nikdar pa ni zamudila, da ne bi sla zvečer od ene otrošk* postelje do druge, da ne bi poslušala in. vpraševala, tukaj tolažila, tam opominjala. Ona, kot mati, je morala biti najboljši tovariš svojih otrok, najboljši tovariš svojega moža. Od nje je bilo odvisno, če je vzdržal ta »mali obrat« vsako obtežitev. Ta smisel do družine je moral biti temelj, na katerem je bilo vse drugo pozidano, delazmožnoet njenega moža v poklicnem življenju, zadržanje njenih otrok v šoli, v HJ. in v Mv' Ijenju sploh, sedaj in kasneje. Od nje je zaviselo, kako bo PflichtjahrmSdel nekoč zapustila njeno hišo z ozirom na praktično znanje in notranje zadržanje.
Ne, ona ni tovarniška delavka, toda tudi njen dan je izpolnjen z mnogo dela, za njeno lastno veliko družino in za večjo narodno skupnost, od jutra do večera. Tiho in samo ob sebi razumljivo bo dan za dnevom sprejemala nove dolžnosti in ne moremo ji reči ničesar lepšeg.a kot; »Ona je najboljši tovariš svoje družine«. •
Kda| je zakon pravilno sklenjen?
\ IVemtiji samo pred slanevskim oblasli/om
Zakon je le takrat veljaven, če je bil sklenjen pred civilnim uradnikom stanovskega oblastva. Zakon se sklene na tak način, da zaročenca osebno In ob istočasni navzočnosti Izjavita pred uradnikom stanovskega oblastva, da hočeta medsebojno stopiti v zakon, ženitev nI pogodba v običajnem pravnem smislu, čeprav se uporabljajo pri njej mnogi predpisi pogodbenega prava (na pr. Izpodbijanje poroke zaradi zmote, grožnje Itd.), temveč je na prosti odločitvi volje temelječa ustanovitev skupnostnega razmerja.
Ureditev sklepanja zakona je v raznih državah različna. Povod razlike je v glavnem razmerje med državo In cerkvijo. Največ držav priznava aamo zakone, ki so sklenjehl pred državnim oblaetvom (v Nemčiji pred Standes-amtom — stanovskim oblastvom). To je tako zvan! obligator!čnl clvllfll zakon. Civilni zakon zaradi tega, ker ni sklenejn pred cerkvenim, ampak pred državnim organom. In obllgato-rlčen zaradi tega, ker je državno sodelovanje neobhodno potrebno In ga ne more nadomestiti cerkveno sodelovanje. V nasprotju z nam znanim obligatornim civilnim dakonom je kon-fosionalno sklepanje zakona, ki se pravno veljavno vrši pred duhovnikom. Neka srednja stvar je takozvanl zasilni civilni zakon in fakultativni civilni zakon. Zasilni civilni zakon te tudi sklepa pred državnim oblastvom, toda le zato, ker ni možna cerkvena poroka (na pr. zaradi različnosti veroizpovedi). Tukaj bi torej bila sama po sebi predvidena cerkvena poroka. Toda zaradi posebnih okolJSčin se morajo zateči za pomoč k državi, (zato zasilni zakon). Pri takozvanem fakultativnem civilnem zakonu pa je zaročencema dano na prosto, da 11 hočeta stopiti v zakon pred državnim oblastvom ali pred duhovnikom. Tukaj si torej zaročenca lahko izbirata, ne pa pri obligatornem civilnem zakonu, kjer je le In izključno državno oblastvo pristojno za sklepanje zakonov (od tod nasprotje: obligatoren in fakultativen civilni zakon).
v nemSkl državi ee zakon lahko sklene mamo pred uradnikom stanovskega oblastva. Pri nae je torej obligatorni civilni zakon. Standee-beamten (uradnike stanovskega oblaetva) postavljajo obCine s pritrditvijo via jih upravnih oblasti, in ti stanovski uradniki službeno zastopajo državo. Kjer nI posebnega uradnika stanovskega oblaetva (Standesbeamte eo praviloma le v avtonomnih mestih), tam ]e župaa pristojen za sklepanje zakMia. V Altnlchu jo obligatorni civilni zakon uvedMi že od leta 1875., to je od takrat, ko je stopil v veljavo stari Personenatandesgesetz (osebni staBovjikl zakon).
Cerkvena poroka aH kakšen тспШ obred pri poroki v Nemčiji nlata potrebna м etoe-panje zakona in ne moreta ustanoviti zakppa. ker ne predstavljata poroke. Zato se naj vene slovesnosti vrtijo iele po poroki pred civilnim oblastvom. Le v primeru, da bi zaradi življenjsko nevarnega obolenja zaročenca bilo nemogoče odlagati, se lahko vrši cerkvena poroka pred državnim sklepanjem zakona. Pravno gledano Je torej cerkvena poroka brez pomena za sklepanje zakona In ima le pomen za razmerje zaročencev In bodočih zakoncev do njihove cerkvene ali verske skup&o*tI. Država se s polno zavestjo teh čisto veraklh. odnošajev nI dotaknila.
30 smrtnih žrtev železniške nesreče pri Oberdraubnrgo
Kot Se poročano, so re#HI 20 enrtnlh žrtev železniške nesreče pri Llenzu. Na podlagi zelo obsežnih poizvedb se uradno poroča, da število smrtnih žrtev ne bo pmegalo števila 80. Na srečo so bili prvi vozovi ponesrečenega vlaka, ki so bili najtežje pokodovani, samo redko zasedeni. 16 ranjenih je še v bolnišnici v Llenzu. Druge ranjence so že odpustiU.
Dr. F. J. Lukam
Ausschneiden! Aufbewahren!
n)entseh	und ptakfisek
115. STUNDE I. Leicht« Wiederholungsaufgaben
3. oder 4. Fall? Ergftnzen Sie richtig!
(Wo? wohin?)
1.	Wir treten an... Fenster; wir stehen an ... Fenater.
2.	Ich setze mich auf... Sessel; ich eitze auf... Seeeel.
3.	Ich springe Uber... Tisch;' die Lampe h&ngt Uber... Tlach.
Du legat dep SchlUesel unter... Vaete; der SchlUasel liegt unter... Vase.
5. Wir etecken die Blumen In... Glas; die Blumen stecken in... Glas.
Loge ee zwischen... Bllcher; es liegt •wiechen ,.. BUchem.
Die Kinder traten vor... TUre; die Kinder spielt«! vor... TUre.
8.	Er lief hinter... Wand; was ist hinter ...Wand?
9.	Stell dlch neben... (Ich); jetrt stehst du neben ...
10.	Wo eteht (ZuBtand, Ruhe) dte GlaeT — Da« Gla# steht auf... (Tlsch).
11.	Wohin rtellet (Verindenmct Bewe-gung!) du das Glas? Ich stelle das jBlM	i^Tlsch).
Wichtige WSrter hi gebrftuchlichen Satzverbindungen
1.	Mit Ihrem Einveretftndnis werde ich den Brief aufgeben.
2.	Wenn Sie Einwftnde zu machen haJben, miissei. Sie dies sofort tun.
3.	Wo kann ich hier Lire ge^en Marie einwechseln? In der Bank natUriich.
4.	Vor dem Waschen wird die Wfieche eingeweicht.
8. Ich bitte Sie, mir die Wiirste in Perga-mentpapier einzuwickeln.
6.	Die Eltem wollten ihre Einwilligung zur Hocbzeit nicht geben.
7.	Die Einwlrkiing dee Giftes war so stark, dali er schon nach zwei Stunden starb.
8.	Um das Betreten der Wiese zu verhin-dern, wurde sie eingezfiunt.
9.	Die Eieb&ren Bind weiQ.
10.	Die Eiebrechcr machtem dem Schiff cine Fahrrinne.
11.	Heute iet ee wieder eiffkalt.
12.	In jeden Haushalt gehort ein Eis-echrank.
15.	Bei Tanwettor hlnfen dl* ElKapfca voB dan Dlohwn.
14. D&cher MM Fleenblech roetea leicht.
16.	Die BSder in dem eieenh&Itigen Waeeec
warden dem Kranken vom Arzt sehr empfohlen-
16.	Heute weht ein eisigkalter Nordwind.
17.	Frauen sind meist eitel.
18.	Da die Wunde zu eitem begaim, muBte der Verletzte wieder "kum Arzt gehen.
19.	Einen vemiinftigen Menschen ekelt ee vor den ewigen lifeokereni.
20.	Da dae Ekzem immer grčOer wurde, ging der Kranke zu einem Arzt flir Hautkran khei ten.
21.	Greifein Sie diesen Draht nicht an! Er elektrisiert.
22.	Manchmal setzt man sich beeeer mlt dem Ellenbogen als mit dem Hute in der Hand durch.
23.	Ich mochte gerne erne groSe emaillierte Schliseel kaufen.
24.	Er war flir Schmeicheleien leider zu sehr empf&nglicb und hat nun den Schaden davon.
25.	Seien Sie doch nicht, so empfinđlich, das tut Ja gar nicht weh!
26.	Ein empfindsamer Mensch muQ kein empfindlicher seln.
27.	Es war ein herrlicher Tag und in symbolhafter Schoaheit ragten die Spitzen der Berge zum Himmel empor.
28.	Die Greueltaten der Bolschewisten riefen bei aljen zivilisierten V51kem Empiirung hervor — nur bei den Engl&ndem nicht.
19. G«hen Sit dleveo W«ff nldit, «r tndlgi bn Sumpf,
80. In die Enge getrietem, geetand dear VeitMwcher шпт SchuM ein.
WSrter
durchsetzen (sich) — uveljaviti se
ekeln — gnusiti se
einwechseln — Hnenjati, zamenjati
einweichen (Waache) — namočiti
einwickeln — zaviti, goviti
Einwilligung (w) — dovoljenje
Einwlrkung (w) — vpliv
elnzftunen — ograditi
Eisbar (m) — beli medved
Eisbrecher (m) — ledolom
Eisenblech (s) — pločevina iz železa
eiseihkltig — ieleanat
eisigkalt — leden, mrzel ko led
Eisschrank (m) — lednjak
Eiszapfen (m) — ledena sveča
eitel — puhel, domišljav
eitem — gnojiti se
Ekzem (s) — izpuščaj
empfindlich — občutljiv, občuten
empfindaam — rahločuten, občutljiv
Emporung (w) — vstaja, upor, ogorčenost
emporragen — štrleti, vzpeti se
endigen — končati se
Fahrrinne (w) — tir
Greueltat Cw) — zločinstvo
Hautkrankheit (w) — kožna bolezen
hervorrufen (etwas) — povzročiti
rosten — rjaveti
eymbolhaft — prispodoben
Rede wtodun gen Elnwende eiteheti — ugovarjati in die Enge treiben — y zadrego spraviti
SCHUHFABRIKS-.UND VERTRIEBSGESELLSCHAFT m.k.H.
№IEUIHAI^IMTI
EIGENE VERKAUFSTELLEN IN, NEUMARKTL, ASSLING, RADMANNSDORF, VELDES
LACKFABRIK
Xudirl^ ЈКагж
AKTIENGESELLSCHAFT
DOHSCHAiE

MANUFAKTUR- UNO WASCHEERZEUGUNG
KRAINBURQ
Baumwollspinnerei u. Weberei Neumerktl
EcL Glanzmann & And* Gassner
Spinnerei, Weberei, Garnfarberci u. Bleiche, Stiickbleiche und Appretur

99
iftuno"
jCedterirerlfce, ввп. wnU IkeecIhrAraMer Xaftun^- 3Teum«nrlWI
Sehđf-, Zlegtn- und Ksibsieder, schwtri und hrbig /Or Schuhe, BeklBidung und Teschner
MAMB JMITl
OM#n# Henel*lsg#»«ll*A«ft — l#ben*m!M#lgre^k«n j#l
Kiagenfurt, St. Ruprechtersfra^e 17
CagrOntJ«! 1882 - Femrul 2464
Cro^ag*r In Klag*nKirl| Vlila ji, KiihniJorJ-TraibacIi-AIAefan
MAH OGIAS
On išče in nafde* on kapi in proda, on ima vedno uspeli!
VmIu *f«n# 6 Rpl In j#k#lo KiLana 12 Rpf. Prijfojbine :# depli 25 Rpl.
Oglase epreleme^e de ponedellka In arede In »leer
NS.'Gauverleg Kfrnfen, Klagenlurf, Biimerclcring 13 NS'*Gauv«rlag KSmlen, Zwaigverlag Krainburg, Veldaiarefr. 6
ESSIG
Fabrlk C.W«nger Kiagenfurt
Iwrt rosen und ftouMT
Theodor Rabitsch
St. Veit an der Sawe
KAFFEEikaiz
Fabrlk C.Wenger Kiagenfurt
Ш
All OSIASI
Službo dobi
2enska pisarniška. moč, zanesljiva, perfektna v strojepisju in stenografijo, po možnosđ z večletno prakse dobi takojšnjo na'
mestitev v industrijskem podjetju v Klagenfur-toi. Opremljena soba soba se ji na željo preskrbi. Možnost je napredovanja do tajnice. Lastnoročno pisane ponudbe s točnim
Rfsteingeluhrte alte (iroBhandels-gesellsdi.bietet in;
Knodienleim,
Hautleim.
Lederieim,
KunstdOnger,
Gelatine,
diem. Produkte
.Omnia' Leim- u. fTienikal.-Hendel?-qp5.ro.b.H. Wt*nl, Nr. 13
popisom ijenjskega se prosijo „Zmožna" Kar. Bote Kiagenfurt. 2Ж8-1
ziv-teka pod na
Močan učenec z dobro šolsko izobrazbo se sprej me kot kovaški učenec za na-pravljanje vozil,
WirtschaftsauBenstelle Radm'annsdorf
Die Dienstag-Sprechtage in Radmannsdorf bleiben aijfrecht. Vorsprachen womoglich vonnitags.
UestoUuk pjoid
Schnhmacher «	P. Komenda
erzeupt StraRenschuhe und Hau.ssdiuhe
/K
Potrt v neizmerni žalosti »poročam vsem in vsakomur, da je moja nad vse ljubljena soproga, gospa
Elisabeth Marjesdiilsdi
geb. PAVLOVSCHETZ trgovka
po dolgi mučni bolezni dne 8. X. mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se je vršil 10. X. 19Ф2 na pokopališče v Preski.
Priporočam jo v blag spomin In molitev.
Zwlschenw&ssern, 10. X. 19И2.
Užaloščeni soprog Anton Marjeschltech
podkovanje in poljedelske stroje. V poltev pridejo samo oni, ki imajo veselje do poklica. Dopise pod „Pridi«n den mladenič" Kar. Bote Kiagenfurt. 2&24-1
Službe išče
Mesto sluge, ali kaj sličnega sprejme Invalid. Dopise: Kumer Va lentin, Tratten, 13. — Oberdort uber Laak.
2310-'2
Sobno opravo tlj vsaj dve postelji in eno omaro, lahko ^ rabljeno, kupim. Naslov v upravi K a raw. Bote
2336.7
Krainburg.
Prodam
Po zelo ugodni ceni se proda lep konj. Istotam se odda krava v rejo. Vprašati v
Sdialkendorf Nr. 8 — Veldes.
2336-6
Konja, srednje velikosti, 14 let starega, močnega, prodam. Sa-log Nr. 2-4. Post: Komenda 2334rB
Kupim
Šivalni stroj, ic uporabljiv, kupim. Rent Stanislava, Potok Nr 1, Eisnern.
2340-7
Gramofonske ploSže, slovenske in nemike, vsako količino kupim. Schneider Franz,
WaAtmeister, Seclandstrafie Krainburg.
3339-7
Dopisi
Osamljen mlad urednik, Gorenjec, ločenec vsled razmer, želi znanja z damo enake usode radi obojestranske tolažbe in skupnih izletov. Dopise na K. B., Krainburg pod „Osamljen".
2341-30
2enltve
Mlade simpatična gospodična želi resnega znanja z gospodom iz Oberkraina tli okolice Krain-burga. Poznejša ženitev ni izklju-ključena. Dopise na K. Bote Krainburg pod „Lepa jesen".
2338-21
Razno
Ali ste že preele-doli kleti in dvorišča? Povsod k stojijo nepotrebne ropotije. „Mali oglas" Vas reši stare kre.
SENF
Fabrlk C.W«ne«r Klmgemlur
TIskarna h. BlasAei. Mliag
sprelaie lakal
utenca-liskaria
Predaosl, aal ki iaia vsaj 2 meMaaskI *#ll
(}ufiHaiFORD'
liefert schnell und zuverlassig
Autohaus N. u. H. Kaposi
Kiagenfurt, Vlllacher Ring 2, Rut 1832
Friedrich Jungbauer
Lebensmittel • QroDhandei
Klaganfurt, lO.-Oktober-Strafee 28 Fernrut 17-73
l.agcr in: Kiagenfurt. Kiilinsdorf Villacti, Fricsacti
dpetialfiaus jUt '^Cerrenmoden

Kiagenfurt, Paradalsergasse 4, Edce Domgasse в • Ruf 1245