i
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 41646
Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir	50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni iačun:	štev.	11234499
Leto XXXIX. - Štev. 1 (1930)	Gorica	-	četrtek,	1.	januarja	1987	-	Trst	Posamezna	številka	Lir	700
Božič 1986: želja po miru in odsotnost miru
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »KATOLIŠKEGA GLASA«
Mesec za katoliški tisk
V SLUŽBI RESNICE IN BOŽJEGA LJUDSTVA
Na Tržaškem in Goriškem je mesec januar že vrsto let posvečen katoliškemu tisku. Tudi letos je tako. Na kateri tisk mislimo? Na knjige, časopise in revije, ki jih izdajamo katoličani. Naloga katoliškega tiska je, da je njegovo pisanje v skladu s Kristusovim naukom. Truditi se mora, da podaja resnico. Katoliški tisk je zato v službi resnice in v službi božjega ljudstva.
Apostoli so hitro spoznali, da ne morejo širiti Kristusovega nauka samo z živo besedo. Kristusov nauk je bilo treba zapisati in ga tudi po tej poti posredovati ljudem. Tako smo že nekaj desetletij po Kristusovem vnebohodu dobili evangelije in pisma apostolov. Pisane besede se je najbolj posluževal apostol Pavel. Ohranilo se je 14 njegovih pisem, ki so cele razprave.
Zato moramo kristjani še na poseben način spoštovati pisano besedo, saj nam ie ohranila sporočilo razodetja, torej vse tisto, kar nam je hotel Bog povedati o sebi, o svetu in o nas. Zlasti pa nam je v pisani besedi ohranjeno oznanilo, da smo odrešeni.
Pri vseh narodih, ki so po Kristusovem rojstvu in po nastopu krščanstva stopili na svetovni oder, so začetki njihove pismenosti najtesneje povezani s krščanstvom. Tudi slovenska pismenost ima podobne korenine. Spoštovanje do dobre, plemenite, umetniške besede bi torej moralo postati del našega življenjskega sloga, našega načina življenja. Tiskana beseda bo kljub radiu in televiziji ohranila svojo nenadomestljivo vlogo. Morda se bo spreminjala, razvijala, prilagajala, a ostala bo. Seveda ie z našo zavzetostjo in pomočjo.
2e 39. leto prihaja med nas naš tednik »Katoliški glas«. Goriške Mohorjeve knjige so vzdržale celo v dobi fašizma in za vsak božič pripravijo svoj knjižni dar. Mesečnik »Mladika« začenja 31. leto življenja. Mesečnik »Pastirček« že 41 let razveseljuje in poučuje šolske otroke. Tržaški skavti imajo svoje glasilo »Jambor«, goriški skavti pa »Planiko«. Duhovniki Slovenske Benečije izdajajo za svoje ljudi mesečnik »Dom«.
Naši časopisi in revije se po svojem obsegu in opremi ne morejo primerjati z italijanskim tiskom, ki ima visoko število naročnikov in pogosto finančno podporo strank ali finančnih družb. A kljub temu bomo dajali prednost našemu tisku, ker je naš, ker piše za nas, ker zagovarja naše verske, kulturne in narodne vrednote. Zato naj naš katoliški tisk prihaja v vsako vemo in zavedno slovensko družino.
Božično voščilo linblianskeoa nadškofa
In končno res vesela novica iz Slovenije. Prvič v povojnih letih je lahko nek verski poglavar po ljubljanskem radiu za Božič na sv. večer izrekel svoja voščila. Med drugim je nadškof Šuštar dejal:
»Moja voščila in najboljše želje veljajo verujočim in drugače mislečim Slovencem in drugim, ki živijo med nami. Vsakemu osebno in vsem skupaj želim miru, veselja, zadovoljstva in sreče. Posebno pa želim novega upanja in notranje moči, miru in tolažbe bolnim, kakorkoli prizadetim in trpečim. Spominjamo pa se tudi naših rojakov drugod po Jugoslaviji in v zamejstvu, naših zdomcev in izseljencev, naših delavcev in študentov, ki so začasno v tujini, naših misijonarjev in sploh vseh na-
ših rojakov, kjerkoli živijo. Ko vsem voščim božične praznike, pa verujočim, ne samo katoličanom, ampak tudi drugim kristjanom, ki hkrati z nami obhajajo Božič, in pravoslavnim, ki ga praznujejo 7. januarja, iz srca želim, da bi v veri in zaupanju znova doživeli, da se je Bog po-Kristusovem rojstvu sklonil k človeku ter nam prinesel, neločljivo povezan z nami, svoj mir... Zato je Božič za vse praznik novega upanja in nove življenjske moči v prijateljstvu in ljubezni.«
★
Stalno nas zalezuje skušnjava, da bi živeli v drugem času in ne v tistem, v katerem hoče Bog. (Kardinal Suenens)
Božič je praznik miru. Vsaj tak naj bi bil po božji zamisli. Angeli so ga oznanili v božični noči in vse človeštvo si ga želi, ga išče in hrepeni po njem. Toda mir je še vedno dobrina, ki se le mukoma uveljavlja. Tudi za letošnji božič je bilo tako.
POZIVI SV. OČETA
Med borci za mir je treba dati prvo mesto sedanjemu papežu. Ne opusti priložnosti, da se ne bi zanj zavzel. Tudi v zadnjih letih je ponovno povzdignil svoj glas v prilog miru.
Ko so mu prišli voščit praznike člani rimske kurije, je s posebnim poudarkom omenil molitveno srečanje v Asiziju. Dejal je, da le mir in post (pokora) lahko spremenita obličje našega planeta in srca ter duha prepojita s čustvi bratstva m miru.
Tudi večer pred božičem in božični dan je papež uporabil za ponoven poziv h gradnji miru. Na sv. večer je sprejel kakih tisoč otrok, zbranih na trgu sv. Petra, ki so mu zaželeli praznike mira in mu občuteno zapeli. Opolnoči je pri do kraja napolnjeni baziliki sv. Petra navzoče spomnil na pastirje, ki so prvi slišali mirovno voščilo angelov, na sam dan Gospodovega rojstva pa se je ob molitvi angelovega češčenja opoldne zahvalil vsem, »ki so šli v Asizi in prisluhnili besedi sv. Frančiška ter molili za mir... Veliki dogodek v Asiziju, ko se je molilo in postilo, naj bi za vselej prisilil k molku smrtonosne eksplozije širom sveta in zatrl hrup sovraštva«.
V istem času se je dopolnila zračna tragedija nad Arabijo, tisoči so obležali mrtvi na iraška-iranskem bojišču, ubijalo se je v Libanonu, v Baskiji je podtaknjen ogenj uničil tovarno. Ponovno je ostal človek gluh ob besedah ljubezni in mira, ki so prihajale iz Betlehema, iz tiste votline, ki je spremenila obličje zemlje. Ponovno je človek dopustil, da so v sveti božični noči umirali njegovi bratje in sestre, žrtve lakote, nasilja, sovraštva, bede.
Vsem tem je papež zaklical: »Je mar dovoljeno razdirati božje bivališče med ljudmi?« In če nas je Bog tako zelo ljubil, da je postal človek in umrl na križu za nas, »kako to, da se nismo zmožni ljubiti med seboj in deliti z dragimi, kar nam je vsem skupaj bilo dano v uporabo?«
Na koncu svoje božične poslanice je sv. oče zaželel srečen božič v 52 jezikih ter podelil vsemu svetu svoj apostolski blagoslov. Na dan sv. Štefana je odšel za nekaj dni na oddih v Castelgandolfo, kjer ga je sprejel isti mraz, kot ga je doživel za božič v Rimu. Toplomer je zdrknil na —4° in celo rahlo je nekaj časa snežilo.
BOŽIČ V SVOBODI
Po skoraj šestih letih izgnanstva v mestu Gorkem, kamor je bil brez vsakega procesa poslan oče sovjetske vodikove bombe in simbol sovjetske jedrske znanosti, se je Andrej Saharov nekaj dni pred božičem vrnil z ženo Jeleno v Moskvo kot moralni zmagovalec. Sam voditelj sovjetske partije Gorbačov mu je telefonsko sporočil, da je spet prost in da se lahko vključi v svoje nekdanje znanstveno delo.
V Moskvi je 23. decembra na železniški postaji Jaroslavska pričakalo Nobelovega nagrajenca za mir okrog 250 domačih in tujih časnikarjev. Prve besede, ki jih je izrekel, so bile: »Boriva se (z ženo) za svobodo, za svobodo vseh.« Dodal je, da se bo vztrajno prizadeval za izpustitev prijateljev, znancev in sploh vseh zaprtih oporečnikov. Svoje poklicno delo bo kot jedrski fizik opravljal na inštitutu za fizike pri Akademiji znanosti, kjer naj bi spočetka proučeval posledice jedrske katastrofe v Černobilu. V tujino pa zaenkrat ne bo šel, ker je po lastnih besedah zaradi svojega dela spet vezan na državno tajnost.
ŽALOSTNA OBLETNICA
V noči med 27. in 28. decembrom leta 1979 so sovjetske čete vdrle v Afganistan, trdno prepričane, da bo zasedba lahka
in brez mednarodnih posledic. Toda to pot so se sovjetski voditelji v bistvu ušteli. Niso računali s svobodoljubnim prebivalstvom, ki je takoj pričelo z gverilo. Zaman so se zavojevalci do sedaj prizadevali, da odpor zatro. Uspelo jim je sicer uničiti tisoče naselij, pognati v begunstvo prek štiri milijone ljudi, sejati smrt z vsemi vrstami orožja, a odpor se po sedmih letih ni zmanjšal ali skrhal. Afganistan se je za Moskvo spremenil v nekdanji Vietnam. Sovjetska zveza bi se rada častno izvlekla iz godlje, ki jo je sama napravila, a še vedno ni pripravljena umakniti se, ker se boji, da bi s tem izgubila nadzorstvo nad to državo.
Ob tej zadnji žalostni obletnici sovjetskega vdora v Afganistan so bile po številnih državah po svetu množične protestne manifestacije. Zlasti so bile močne v Pakistanu in Iranu. Begunci so zahtevali takojšen umik sovjetske zasedbene vojske in konec komunistične oblasti.
MRTVI V ZRAKU, NA ZEMLJI IN NA MORJU
Na sam božič je pozno dopoldne iraško potniško letalo vzletelo z bagdadskega letališča, namenjeno v Aman, prestolnico Jordanije. Med vožnjo pa so se proiran-sko usmerjeni teroristi, oboroženi s pištolami in ročnimi bombami, spopadli z agenti iraške varnostne službe. Zaradi tega je pilot, ki je bil sam ranjen, poskusil pristati na letališču Arar v Saudski Arabiji. Letalo je trdo pristalo, prevozilo še 800
Leta 1936 so božični prazniki v Podgori potekali v napetosti. Krajevni fašisti so že pri polnočnici hoteli napasti organista Lojzeta Bratuža in nekatere odličnejše pevce. Pred polnočno mašo je pridrdral v vas avto s policijskimi agenti. Ljudje so se ustrašili in pri polnočnici je bilo le malo vernikov.
Božič in sv. Štefan sta potekla razmeroma mirno. Dne 27. decembra je bila nedelja. Pri glavni maši je orglal Lojze Bratuž. Po maši je pred cerkvijo čakala gruča domačih in uvoženih fašistov. Prisilili so štiri odličnejše pevce in organista Lojzeta Bratuža, da so jim sledili na sedež fašija. Tu so dragega za drugim primorali, da so izpili iz steklenice ricinovo olje; pri Bratužu pa so olju prilili neko črno tekočino. Pod grožnjami je Lojze izpraznil steklenico, misleč, da gre samo za ricinovo olje. Toda izpil je tudi strup.
Po novem letu je legel in ni več vstal. Prepeljali so ga v bolnišnico pri Rdeči hiši, kjer je zaradi razpadanja jeter umrl 16. februarja 1937 proti večeru.
Od tistih žalostnih dogodkov poteka 50 let. Primorski Slovenci in vsi pošteni ljudje smo dolžni, da se ob tej obletnici dostojno spomnimo te »čiste žrtve« črnega nasilja.
Dr. Perko - novi beograjski nadškof
Papež Janez Javel II. je sprejel svoje-časni odstop beograjskega nadškofa Alojzija Turka, ki je prekoračil 75 let starosti in na njegovo mesto imenoval dr. Franca Perka, profesorja teološke fakultete v Ljubljani.
Novi nadškof se je rodil leta 1929 v Krki na Dolenjskem, postal duhovnik leta 1953, doktoriral iz bogoslovnih ved v Ljubljani leta 1963, zatem pa se je izpopolnjeval še na Vzhodnem inštitutu v Rimu. Je član papeške mednarodne teološke komisije pri Kongregaciji za verski nauk, predvsem pa je poznan kot velik ekumenski delavec in poznavalec vzhodnih Cerkva. To je bil gotovo eden nagibov, da ga je sv, oče imenoval na tako občutljivo mesto kot je prav beograjski škofovski sedež.
Istočasno pa je papež ustanovil novo
metrov po pristajalni stezi, nakar se je razklalo v dvoje. Sledila je močna eksplozija v repu letala. Na njem je bilo 106 oseb, od njih 91 potnikov. Žrtev je bilo najmanj 62. Od teroristov sta dva nesrečo preživela.
Na sv. večer se je kakih 50.000 iranskih prostovoljcev pognalo na odseku fronte na veletoku Šat-el-Arabu proti iraškim položajem. Podprle so jih tudi enote redne iranske vojske, a brez uspeha. Iraško vodstvo je bilo o nameravani ofenzivi seznanjeno in jo v kali zadušilo. Več tisoč Irancev je obležalo na bojišču, še več pa je bilo zajetih. Tuji dopisniki so se lahko na lastne oči prepričali o razsežnostih iranskega poraza.
Na božični dan je prišlo do tragedije tudi na morju. Ob južni obali Sardinije je doživela brodolom ciprska ladja-cister-na s 16.000 br r. tonami, ki je prevažala žvepleno kislino. Posadka je štela 18 ljudi, 16 Južnih Korejcev in dva Grka. Deset se jih je rešilo, pet jih je izginilo, tri pa so našli mrtve.
V	znanem nemškem zimskošportnem središču Garmisch-Partenkirchenu ob avstrijski meji je pa v soboto 27. decembra močna eksplozija uničila severno krilo hotela Reissersee. Do eksplozije je prišlo zavoljo okvare v plinski napeljavi. Nekateri od gostov so se prav v trenutku nesreče kopali v pokritem bazenu, ko se je nanje sesul del stavbe. Življenje je izgubilo 6 oseb, nad 20 pa je ranjenih.
J. K.
cerkveno metropolijo s sedežem v Beogradu. Povzdignil je apostolsko administraturo Zrenjanin (Banat) v redno škofijo ter jo skupaj s škofijo v Subotici podredil Beogradu. Tako bo dr. Perko tudi prvi metropolit nove beograjske metropolije. K visokemu imenovanju mu tudi mi iz srca čestitamo.
★
■ Pretekle dni je prišlo v devetih kitajskih univerzitetnih mestih do množičnih študentovskih demonstracij; najbolj silne so bile v Šanghaju, Nankingu in Pekingu. Študentje so vzklikali demokraciji in svoboščinam. Sprva so oblasti te manifestacije mirno gledale, nato pa so začele zoper študente nastopati in nekatere priprle. Obenem je bil objavljen odlok, da v prihodnje demonstracije brez dovoljenja oblasti niso več dovoljene.
■ Prav za božične praznike je stavka francoskih železničarjev skoro popolnoma ohromila ves potniški promet in ljudem, ki prav za praznike mnogo potujejo, zagrenila njihovo praznovanje. Vlada očita železničarjem, da vidijo le svoje interese, in se s tem igrajo z usodo države, saj se po besedah ministrskega predsednika Chiraca »Francija nahaja v odločilnem trenutku polilike oživljanja gospodarstva«.
»Katoliški glas« v novem letu
Če hočemo list ohraniti pri življenju, je nujno potrebno, da zvišamo naročnino primerno sedanjemu položaju. Tako bodo za leto 1987 veljale sledeče cene: naročnina za Italijo 32.000 lir, za inozemstvo 50.000 lir, v nemških markah 70, v avstrijskih šilingih 500, v USA dol. 35 ali protivrednost v lirah;
posamezna številka od 1. dec. 1986 je 700 lir (vsi drugi so to storili že v lanskem poletju);
Vse to pa še ne bo krilo vseh stroškov pri izdajanju lista. Nujno so potrebni darovi v sklad »Katoliškega glasa«, ki so se zadnje čase občutno zmanjšali. Lepo prosimo: ko objavite svoj dar za kateri koli namen v listu, dodajte še nekaj za »Katoliški glas«, ki vam dar zastonj objavlja. Usluga za uslugo!
Pred 50 leti v Podgori
Opolnoči 31. decembra se je zaprl en list naše življenjske knjige, a takoj nato odprl drugi, ki je še nepopisan. Vsem našim naročnikom, sodelavcem, podpornikom in bralcem želimo, da bi nanj tekom leta zapisali čim več dobrih del, samo leto pa zaključili v zavesti, da so storili svojo dolžnost in napravili eno stopnjo več do večne sreče.
Božič v besedi in glasbi
V božičnem času imamo vrsto tradicionalnih pevskih koncertov, ki jih prirejajo naši zbori ali pa božičnice naših šol in društev. Sveta noč je s svojim misterijem navdahnila nešteto pesnikov in glasbenikov, da so ji posvetili lep del svoje ustvarjalne sile. To velja posebej za slovensko božično tradicijo ki ji je gotovo v pesmi in glasbi težko najti enake. Zato bomo v naslednjih vrsticah podali kratek pregled nekaterih uspelih božičnih prireditev v goriški nadškofiji.
* * *
Med prvimi naj omenimo lepo božičnico, ki so jo priredili dijaki goriškega učiteljišča »Simon Gregorčič« zadnji dan šole in je tako tudi v času pravzaprav prva. Sodelovali so dekliški pevski zbor pod vodstvom prof. Franke Žgavec in posamezne dijakinje, ki so pripravile vrsto glasbenih nastopov ter recital na temo »Mir ljudem na zemlji«. Z glasbenimi točkami so sodelovale Alenka Radetič (flavta), Tanja Pelicon (klavir), Lucija Valentinčič (klavir) in Emanuela Koren (violina). Izvajale so skladbe Brahmsa, Paradisija in Vivaldija ter avstrijsko narodno melodijo. Zbor učiteljišča pa je pripravil božične pesmi naših skladateljev Grbca, Tomca in Mava, ob koncu pa zaključi z Gruberjevo Sveto nočjo. Pri klavirju je zbor spremljal Aleksander Radetič. Posamezne točke so bile skrbno in smiselno podane. Recital dijakinj III. in IV. razreda pa je z betlehemsko poslanico povedel navzoče v vedno aktualno temo miru, ki ga danes vsi tako potrebujemo. Ob koncu je ravnateljica Majda Sfiligoj Corsi poudarila nekaj misli o duhovnih vrednotah božične poslanice ter zaželela vsem vesele božične praznike. Zelo lepe so bile tudi žive jaslice s primerno skrivnostno božično razsvetljavo.
* * *
V soboto 22. dec. zvečer pa je bil v Avditoriju božični koncert goriških zborov, ki ga tudi že tradicionalno prireja goriška občina. Nastopilo je skupno šest pevskih zborov in sicer Ars Musiča, Štan-drež, SantTgnazio, goriški madrigalisti, M. Filej in Monte Sabotino. Skoraj vsi so v glavnem izvajali božične pesmi domačih in tujih avtorjev. Naj pri tem le podčrtamo, da bi morali vsi zbori izvajati res božične pesmi, ne pa takih, ki s prireditvijo nimajo prav nič skupnega!
Posebej naj zabeležimo programe slovenskih zborov. Prvi med njimi je nastopil cerkveni zbor Štandrež, ki ga vodi Mirko Špacapan. Izvajal je dve lepi ljudski pesmi Ubalda Vrabca, Jožef prileten mož in Jezušček zdiše, ker burja vanj piše. Ob koncu pa je zapel še Filejevo Oj hlevček betlehemski. Moški zbor Mirko Filej pa je pod vodstvom Zdravka Klanjščka odpel Belarjevo vedno lepo Glej zvezdice božje, nato Kalingerjevo Pastirji povejte; zaključil pa je s pesmijo Lojzeta Bratuža-Sočen-ka Noč najjasnejša, najlepša. Oba zbora sta častno in ubrano predstavila ta niz slovenskih pesmi in žela lepo odobravanje s strani zelo številnega občinstva.
Sredi koncerta je spregovoril goriški župan dr. Antonio Scarano in zaželel vsem udeležencem in njihovim družinam vesele božične praznike. Posebej je še voščil ljudem onstran meje m izrazil željo, da bi lahko kmalu tudi tam uradno praznovali božično skrivnost. Nato je vsem voščil tudi goriški nadškof p. Bommarco in ob koncu izrekel tudi božično voščilo v slovenskem jeziku.
Ta božični koncert je vsekakor lepo uvedel v božično vzdušje in pokazal, da prav v harmoniji obeh narodnosti in njih kultur lahko tudi vzklije tisti mir, ki ga prav betlehemsko sporočilo vsem tako iskreno želi.
*	* *
Med samimi božičnimi dnevi pa je lepo presenetil nastop v štivanski cerkvi, ko so na Štefanovo nastopili Dekliški zbor iz Devina, Fantje izpod Grmade in otroški zbor iz Devina, posebej pa še organist A. Pegan. Tudi dirigentje so bili seveda različni. Moški zbor Fantje izpod Grmade je vodil Ivo Kralj, devinski dekliški zbor Herman Antonič, otroški zbor pa Olga Tavčar. Povezoval je Gregor Pertot.
Sredi koncerta je časnikar Saša Martelanc podal božično misel. Nanizal je nekaj lepih življenjskih utrinkov in jih nakazal s sebi lastno bogato izraznostjo. Spomnil je še na pokojna kiparja Goršeta in slikarja Černigoja, ki sta tudi okrasila to lepo cerkev.
Program je pričel dekliški zbor Devin, ki je odpel štiri skladbe, vse izvirne oz. v priredbi Mirka Fileja. Gre za skladbe, ki jih je Filej uglasbil v času svojega pa-stirovanja v Devinu leta 1944, ko je vodil tamkajšnji ženski cerkveni zbor. Te sklad-
be so letos odkrili med notno zapuščino organista Colje. Pesmi so prav prijetno izzvenele in tako je zbor še počastil Filejevo glasbeno delovanje na devinskem področju. Skladbe so bile Brezmadežni, Božična, V Betlehemu in Počivaj milo Detece.
Nato so nastopili Fantje izpod Grmade, ki so tudi imeli na sporedu štiri božične skladbe. Dve pesmi je uglasbil pevovodja Ivo Kralj, od teh pravzaprav eno priredil. Gre za pesem Ta svetla zvezda, ki jo je objavil znani jezikoslovec in kulturni delavec p. Alassia da Sommaripa (ki je deloval v Devinu pred skoraj 380 leti) v svojem znanem slovarju »Vocabolario ita-liano e schiauo«. Kralj je podal svojo izvirno skladbo Zveličar preljubi, obenem pa še Vrabčevo Nikar ne dremajte in Vodopivčevo Le spavaj, sladko Detece. Nastop moškega zbora je med številnimi poslušalci zapustil prav lep vtis.
Vmesni del celotnega koncerta je bil posvečen solistični orgelski glasbi, kar je vse prav in umestno, saj so orgle posebej za božično glasbo nenadomestljiv instrument. Organist Andrej Pegan je podal tri skladbe, dve Bachovi in eno Frescobal-dijevo. Slednjega je predstavil prelepi Ca-priccio Pastorale (škoda, da glede na instrument ni razpolagal s primernimi solističnimi registri, ki so tu obvezni). Nato je še odigral J. S. Bacha koral Kommst du, nun, Jesu, von Himmel ter Bach-Vivaldi-jev Allegro iz Koncerta v d-molu. V celoti je dela častno predstavil. Škoda pa, da ni z izjemo Frescobaldija segel po bolj tipično božičnih skladbah, saj je prav orgelska zadevna literatura vsah časov tako bogata!
Predstavil se je nato otroški zbor iz Štivana in zapel tri pesmi. Prva je bila na sporedu Lojzeta Bratuža K Jezusu hite pastirci, nato angleška božična Najlepša noč in končno F. Gačnika Bim bam bom. Nastop je bil zelo posrečen in pester ter je pokazal tudi pevsko dejavnost naših otrok.
Celotni koncert je zaključil združeni mešani zbor, ki je pod taktirko Hermana Antoniča odpel štiri skladbe. Najprej Matije Tomca Presveta noč, nato Gačnikovo Vstanite pastirji, neznanega avtorja pred Tebe, božje Dete in na koncu S. Maliča Božično pričakovanje. Združena mešana zborovska skupina, ki jo sestavljata oba prej nastopajoča dekliški oz. moški zbor je pokazala lepo glasovno zlitost in dozirano vokalno interpretacijo. Božični pevski nastop je zaključila vedno lepa Sveta noč, ki so jo zapeli pevci in poslušalci skupaj.
*	* *
Božična melodija in beseda na teh prireditvah, vse to je pomenilo lep izsek iz naše bogate slovenske kulturne zakladnice. Božični nastopi vedno tako domače in obenem globoko zaživijo v srcih vseh, ki jim skrivnost Gospodovega rojstva oznanja neminljivo sporočilo večne Besede.
ab
SiatfctlSliBS
Bralci pišejo
Mrki na radiu Trst A
Moram se oglasiti zaradi problema, ki se mi zdi že neopravičljiv. Sem namreč stalen poslušalec radia Trst A, zato vem, kolikokrat ta postaja utihne in izgine na srednjem valu. Poslušam jo namreč na srednjem valu, ker na UKV jo je nemogoče poslušati zavoljo motenj zasebnih radijskih postaj. Jakost postaje je že itak skromna, toda nezaslišano je, da postaja na srednjem valu kar na lepem mrkne. Kadar se pa spet oglasi, se nihče ne opraviči, nihče ne pojasni, da je izpadla in zakaj. Zdi se, ko da smo v vojnem času. Sprašujem se in sprašujem odgovorne, če je to dopustno za postajo, ki naj bi bila »servizio pubblico«. In naši politiki, ki pišejo interpelacije za to in ono, zakaj spijo prav glede te zadeve? Jih res ne zanima?	R.	Š.
Katekizem vesoljne Cerkve
Od 15. do 18. novembra lani se je prvič zbrala v Rimu komisija šestih kardinalov in škofov, ki jim je zaupana priprava katekizma vesoljne Cerkve. Kakor je rečeno v vatikanskem tiskovnem sporočilu, naj bi se komisija ravnala po naukih II. vat. koncila, ki so nadaljevanje in dopolnilo celotnega izročila in nauka cerkvenega učiteljstva. Hkrati pa naj bi novi katekizem obravnaval vprašanja, ki jih današnji svet veri zastavlja.
Komisija, ki jo vodi nemški kurijski kardinal Joseph Ratzinger, bo med svojim delom v stalnem stiku s škofi po svetu. To stalno posvetovanje bodo dopolnjevali prispevki škofovskih konferenc; pri teh bodo sodelovali katehetski visokošolski inštituti, teološke fakultete in druge ustanove. Za koordinacijo dela je komisija ustanovila posebno tajništvo. Dokončno izdelavo katekizma bodo zaupali posebnemu uredniškemu odboru; ta bo imel za svetovalce strokovnjake, ki so mednarodno priznani.
Važna so predvsem dejanja
Znani Gallupov inštitut za raziskave javnega mnenja je pred kratkim objavil izsledke obširne ankete o vernosti in nevernosti. Po njihovih podatkih odstotek verujočih v svetu narašča. Od leta 1970 do danes je odstotek verujočih narastel od 72 na 79, medtem ko je odstotek tistih, ki so se izjavili za ateiste, padel od 13 na 4,4.
»Ti podatki so sicer zanimivi, vendar ne zadoščajo za ovrednotenje vernosti v svetu.« Tako je rezultate Gallupove ankete komentiral vodja Tajništva za neverujoče kardinal Poupard. »Pregledati bi bilo treba ne samo to, kar ljudje izjavljajo, temveč, kaj delajo: npr. število krstov, obisk verouka, nedeljske maše, zvestobo papeževemu nauku.«
Glede vpliva ateizma se kardinal Poupard v bistvu sklada z Gallupovim inštitutom v prepričanju, da se v zadnjem času ne povečuje. Skrbi pa ga pojav verske brezbrižnosti. Ob precej razširjenem mnenju, da večina znanstvenikov ne veruje, pravi kardinal Poupard, da več kot 80 znanstvenikov v ZDA verjame v Boga.
Z GORIŠKEGA
Sovodnje
V organizaciji KD Sovodnje je 15. dec. potekal v tukajšnjem Kult. domu posvet o razvoju drobnega gospodarstva v obrtniški coni v Malniščah (Rubije). Podžupan Klemše, deželni svetovalec Bratina, senator Battello in predstavnik odbora za gospodarstvo pri SKGZ Antonič so prisotne seznanili o tem, kako lahko zainteresirani obrtniki po obstoječih zakonih pridejo do finančnih olajšav in prispevkov. Posvet sam je pritegnil lepo število poslušalcev. Morda je k temu prispevala tudi zadeva o razširitvi industrijske cone.
V imenu KD Sovodnje je navzoče pozdravil Rafko Butkovič. Za njim je prvi spregovoril podžupan Klemše, ki je na kratko podal zgodovino obrtniške cone v Malniščah. Pred sedmimi leti se je začelo z uresničevanjem te zamisli, ki se je pred kratkim zaključilo z odobritvijo pogodbe z lastniki o izplačilu za razlaščena zemljišča ter o zakupu del za izvedbo infrastruktur. Dela naj bi se pričela čez mesec dni.
Obrtniška cona zajema 30.000 kv. m in predvideva 15 zazidanih površin. Ker so na sovodenjskem območju našteli kar 60 obrtniških podjetij, obstajajo za obrtnike lepe možnosti, da se v okviru zakonov, ki nudijo prispevke za postavitev delavnic, vključijo v to cono in še bolj uveljavijo.
Predstavnik SKGZ Antonič je citiral 8. in 9. člen Osimskih sporazumov, ki omenjata razvoj gospodarstva ob meji, a dodal, da do sedaj ni bilo zaželenih sadov. Pomembna je blagovna izmenjava, ki tudi vpliva na manjšinsko problematiko; dvigniti naše obrtništvo istočasno pomeni, da bodo slovenski ljudje našli zaposlitev doma, kar bo vplivalo tudi na naš narodnostni obstoj in ohranitev.
Deželni svetovalec Bratina je podal deželne zakone, ki nudijo občinam finančno pomoč za obrtniška področja, obenem pa je v zvezi z Osimskimi sporazumi negativno ocenil nekatere njegove plati, ki zadevajo obmejni pas. Senator Battello pa je spregovoril predvsem o vsedržavni zakonodaji in omenil zakon Altissimo, ki vsebuje vrsto ukrepov za poživitev gospodarstva na Goriškem in Tržaškem. Spregovoril je tudi o podaljšanju zakona go-riške proste cone, ki pa še čaka odobritve parlamenta. Vsemu temu je sledilo živahna razprava. - R. D.
Goriška Mohorjeva družba, zvesta Slomškovim navodilom, je tudi za leto 1987 ponudila svojim bralcem štiri knjige za omiko, kulturno osveščenost in duhovni napredek. Poleg zbornika Koledar 1987 in 12. snopiča Primorskega Slovenskega Biografskega Leksikona (PSBL) je izdala leposlovno knjigo »Jastreb kroži« in zgodovinsko pričevanje »Jakob Ukmar«.
Koledar 1987 je zbornik številnih člankov in razprav iz naše pretekle in sedanje zgodovine ter potrditev o našem življenju in kulturnem udejstvovanju v zamejstvu. Najprej nam predstavi papeževo okrožnico o Svetem Duhu, nato pa spregovori o poslanstvu laikov v sedanjem svetu. Zanimivo je poročilo o Sedejevem simpoziju v Rimu, ki je omogočil večje in bogatejše spoznanje slovenskega nadškofa v Gorici.
Med razpravami naj zabeležimo le nekatere: o ekumenski dejavnosti prvega goriškega nadškofa Attemsa, o sledovih Slovencev v imenih gora, rek in mest ter o Latinski Ameriki, ki se prebuja in osvešča.
Obširni so spominski zapisi o duhovnikih, glasbenikih in pisateljih, ki so preminili v preteklem letu. Ne gre le za ne-krološki zapis, temveč za podobo osebe, ki je posegla v kulturo naroda. Nekaj je tudi razmišljanj o vprašanjih kot onesnaževanje okolja, radioaktivnost, svet računalnikov, in Halleyev komet. Sledijo običajna poročila o naši kulturni dejavnosti na Tržaškem in Goriškem ter o skavtizmu pri nas.
Pripovedni spisi zamejskih avtorjev zaključujejo Koledar, ki prinaša tudi pesmi in prek sto slik iz našega kulturnega življenja.
»Jakob Ukmar« ali Sto let slovenstva in krščanstva v Trstu je prva letošnja redna knjiga GMD. O njej smo že poročali.
»Jastreb kroži« Štefe Strojnikove je druga redna knjiga GMD. Prvič je izšla leta 1940 v Ljubljani. Opisuje pa slovensko meščanstvo v Trstu na začetku našega stoletja. Avtorica je živela v Trstu od 1910 do 1918 in je spoznala tedanje razmere ter jih opisala z izrednim čutom do narave in človeka. V romanu je predstavljena slovenska družina, ki se spoprijema s tedanjimi težkimi razmerami in obenem čuti asimilacijski vpliv, kateremu kljubuje žena in mati Ela.
Ob knjigi se lahko zamislimo o sedanjih razmerah in problemih, s katerimi se slovenski človek sooča ne samo v mestu, temveč tudi na podeželju. »Strojnikova se izraža v jeziku, ki je v našem ponatisu ostal nespremenjen v vsej svoji nekdanji zvočnosti in klenosti,« je zapisala v sprem-
ni besedi prof. Ester Sferco.
Dvanajsti snopič PSBL začenja tretjo knjigo. Obsega 160 strani od gesla Pirjevec Dušan do Rebula Alojz, približno 231 gesel. Pri njem je sodelovalo 60 avtorjev. Leksikon je uredil univ. prof. Martin Jev-nikar.
Celotne analize 12. snopiča PSBL ni mogoče prikazati v zgoščenih besedah, ker nam poleg oseb podaja kulturno, zgodovinsko in politično podobo ljudi ter dogodkov v zvezi z njimi. Leksikon je nujen pripomoček vsakomur, ki se ukvarja z našo zgodovino s katerega koli vidika. Vsakemu bralcu bo nudil veliko zanimivega branja.
Z izdajanjem PSBL si bo GMD postavila trajen spomenik za svojo zavzetost in prizadevanje pri ohranjevanju kulturne dediščine v zamejstvu. Izdajanje PSBL je že davno preseglo ožje meje in vzbudilo zanimanje po vsem slovenskem kulturnem prostoru ne samo v zamejstvu in Sloveniji, temveč po celem svetu, kjer živijo Slovenci. Zanimanje se širi tudi med tistimi, ki niso Slovenci, pa se zanimajo za našo kulturno in duhovno rast.
Goriška Mohorjeva drušba bi morala s svojimi knjigami imeti zagotovljen vstop
v	vsako knjižnico, šolo, urad in dom. Povečano število naročnikov bi omogočilo tudi izdajanje zahtevnejših knjig in bolje opremljenih izdaj. Založba je obenem hvaležna vsam avtorjem, sotrudnikom in poverjenikom, prav tako naročnikom in bralcem njenih knjig.
JM
POPRAVEK. V Koledarju 1987 je prišlo do nevšečne zamenjave stolpcev na desni strani str. 39 in na levi str. 40. Avtorju se urednik GMD opravičuje za nehoteno pomoto.
Sovjetska demokracija
Ivan: »Kaj bi bil napravil Stalin, če bi vstal od mrtvih?«
Nikolaj: »Hruščeva bi obesil sredi Rdečega trga, ker je blatil "očeta narodov" Stalina.«
»Ivan: »Kaj bi sedaj naredil Leonid Brež-njev, če bi vstal od mrtvih?«
Nikolaj: »Gorbačova bi obsodil na 15 let strogega zapora in na izgon v Sibirijo, ker kritizira tajnika sovjetske partije.«
Ivan in Nikolaj: »Tako je pri nas v Sovjetiji, vsak novi partijski tajnik kritizira svojega prednika, ko je mrtev. Ko je bil živ, se mu je pa klanjal in ploskal. To je naša sovjetska demokracija.«
(r+r)
Božičnica u goriški stolnici
Tudi letos je Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica pripravilo v goriški stolnici na praznik sv. Družine 28. decembra popoldne tradicionalni nastop raznih pevskih zborov~pod naslovom »Božičnica«. Nastopili so mladi pevci iz Štandreža in Podgore (vodila Elvira Chiabai), moški zbor iz Štmavra (Gabrijel Devetak), cerkveni mešani zbor iz Štandreža (Mirko Špacapan) in moški zbor »M. Filej« (Zdravko Klanjšček). Napovedovala je gdč. Barbara Rustja, božično misel pa je podala prof. Lučana Budal.
Mladi pevci iz Štandreža-Podgore so zapeli tri Gačnikove: Pojdimo v votlino; Tiho je to noč in Kaj ste zvezdice kovali. Moški zbor iz Štmavra je podal staro božično »Adeste fideles« (Hitite kristjani), nato Spi, Dete božje nam sladko v priredbi Gabrijela Devetaka in Antona Hribarja O sveta in vesela noč. Cerkveni mešani zbor iz Štandreža je pa izvajal dve stari ljudski pesmi v priredbi U. Vrabca »Jožef, prileten mož« in »Jezušček zdiše, ker burja vanj piše«. Tretja pesem je bila bogoslužna Vinka Vodopivca »Tui sunt caeli« (Tvoja so nebesa).
Lučana Budal je naslovila svojo božično misel »Božič 1986«. Začela je z ugotovitvijo, da sta petje in glasba najiskrenejša spremljevalca človekovih čustev, kar še posebej velja za božično pesem. Vsako rojstvo prevzame, tem bolj rojstvo božjega Sina. Zato so tudi glasbeniki v njem našli toliko motivov, kar velja tudi za slovenske od Gallusa prek Premrla in Tomca do današnjih. Tudi slovenski glasbeniki na Goriškem (Filej, Vodopivec, Bratuž, Komel in še drugi) so se posvetili opevanju tega enkratnega dogodka v zgodovini človeštva.
Tudi »prijatelj slovenskih rojakov« (kot Trubar imenuje samega sebe), je ponovno pozval Slovence, naj pojejo. Izdal je pet knjig nabožnih pesmi. Bil je prepričan, da je za slavljenje Boga slovenska pesem bolj učinkovita kot latinska. »Razmislite,
kaj vsaka beseda pomeni,« je zapisal: »Molite, prosite, hvalite prav Boga! Če pojemo, smo bolj pobožni. Toda pri petju je potrebno srce.«
Lučana Budal je pri tem zastavila vprašanje: »Kje je danes človeško srce, kje so človeške oči? Znamo še prisluhniti svojemu srcu? Svoj čas so nas ogrevale in vabile lučke, v njih je bila pristna toplina, sedaj nas ogreva umetna neonska svetloba. Se potem čudimo, da nas božič pusti nekam hladne? Prižgimo v sebi luč, svetilko, dan ljubezni, prijateljstva in miru.« Zaključila je z Gregorčičem: »En ljub pogled - srce se vžge; en hud pogled - srce se stre.«
Po božični misli je nastopil še moški zbor »M. Filej«. Ta je zapel Belarjevo Glej zvezdice božje, ljudsko v Kalingerje-
vi	priredbi Pastirji povejte, kaj se godi in Noč najjasnejša, najlepša; na besedilo Ljubke Šorli jo je uglasbil Lojze Bratuž.
S tem je bil pevski del božičnice zaključen. Sledile so pete litanije Matere božje z odpevi, zahvalna pesem in blagoslov. - ak
Srečanje goriških gledaliških skupin
V	soboto 13. decembra se jfc začelo IV. srečanje goriških ljubiteljskih gledaliških skupin, ki ga prireja Zveza kulturnih organizacij iz Nove Gorice. Na tem srečanju, kot že tudi prejšnja leta, sodelujejo gori-ške gledališke skupine z obeh strani meje.
Srečanje je v Kanalu odprla štandreška dramska skupina PD »štandrež«, ki se je predstavila z veseloigro »Barillonova poroka«. S to igro so štandreški igralci že nastopili dvakrat na domačem odru, v Gorici, v Desklah, v Dolenji Trebuši, v Ric-manjih, v Ajdovščini, v Rupi, v Ljubljani, v Štanjelu, v Podnanosu, v Ronkah in v Kanalu.
Srečanje se bo nadaljevalo do 19. febr. in ga spremlja, po strokovni plati, posebna tričlanska komisija.
Srečanje izvoljenih predstavnikov Slovenske skupnosti
V torek 16. decembra je bilo v Jamljah pomembno,; široko srečanje izvoljenih predstavnikov SSk na deželni, pokrajinski, občinski in rajonski ravni ter članov deželnega strankinega tajništva.
Deželni predsednik SSk Marjan Terpin je poudaril, v čem je pomen takega sestanka. Izvoljeni zastopniki naše stranke so vsak dan na položaju. Potrebujejo večje povezanosti, večje strokovne pomoči, večjega priznanja v javnosti. Tak večer v božičnem času pa je tudi priložnost za družabno srečanje in izmenjavo voščil.
Deželni tajnik Ivo Jevnikar je prisotnim poročal o sedanjem političnem trenutku, predvsem o preverjanju v deželni večini, o incidentu v Tržaškem zalivu in pisanju Vjesnika, o enotni slovenski delegaciji, o globalni zaščiti, o uspehu koroških rojakov na državnih volitvah in o organizacijskih načrtih deželnega vodstva SSk.
Razvila se je dolga in živa razprava, v katero so posegli skoraj vsi prisotni, od deželnega svetovalca Draga Štoke do gori-škega pokrajinskega odbornika dr. Mirka Špacapana, od devinsko-nabrežinskega župana Bojana Brezigarja do predsednika Briške gorske skupnosti Hadrijana Cor-sija pa do številnih občinskih in rajonskih svetovalcev in članov deželnega tajništva.
Na dan so prišli številni podatki o delu v krajevnih upravah in o razmerah v različnih sredinah. Veliko je bilo pritožb za-volja pomanjkljivega poročanja o delu izvoljenih predstavnikov. Prišlo je tudi do nekaterih sklepov za nove pobude.
V Štandrežu nova gledališka premiera
V nedeljo 11. januarja se bodo predstavili člani dramske skupine PD štandrež z novo gledališko premiero. V režiji Emila Aberška so naštudirali Nušičevo veseloigro v treh dejanjih »Narodni poslanec«. Obeta se nam torej, kot smo že vajeni v začetku novega leta, prijetna gledališka predstava.
Božičnica sovodenj skih skavtov
Že tretje leto zapovrstjo so sovodenjski skavti, ki tvorijo II. steg, v nedeljo 21. decembra v domači župnijski cerkvi priredili božičnico. Lani so si za vodilno misel izbrali osamljene po svetu, lačne in žrtve mamil, letos pa prizadevanje za mir na svetu. Program so pripravili vodilni skavti Loredana Peteani, Andrej Fajt in Mirjam Černič.
V prvem delu so sodelovali vodi sokolov in mravelj. Del recitala, ki so ga podali Erika, Marko, Pavel, Alenka, Auro in Katja, se je nanašal na vojne grozote ter duševne in fizične stiske v življenju človeka. Mir bo prodrl, ko se bo misel o njem zasidrala v zavest človeka, pri čemer pa niso dovolj le besedne izjave, ampak je treba misel o miru utelesiti v ustanovah in uresničiti v vsakdanjem življenju. Skratka: za mir se je treba predvsem žrtvovati.
V drugem delu so sodelovali vodi volčičev in veveric iz Rupe-Peči: David, Igor, Erik, Simon, Marko in Devit so podali del programa z mislimi o miru, ki bi ga radi otroci živeli v božičnem času v krogu svojih družin. Prizorček je govoril o božičnem darilu, ki ga očka in mamica nudita svojemu Janezku, ta pa jima pove, da si kot darilo želi zlasti to, da se starša ne bi več kregala med seboj.
Tretji del programa so izvedli volčiči in veverice iz Sovodenj, Gabri j in Vrha: Sara, Sergio, Štefan, Vanja, Kristjan, Fa-bio, David, Davide, Matej, Martina, Vilje-na in Luka. Recital je govoril o otroku v svetu, o šoli, o raznih vremenskih nesrečah in vojnah, ki pretresajo svet. Zaključna misel je bila: najbolj bomo srečni takrat, ko se bo uresničilo besedilo znane pesmi: »Ko bi ljudje ljubili se...«. Prav s to pesmijo se je božičnica tudi zaključila.
Za glasbo je poskrbela Vesna Tomšič, za petje Loredana Peteani. Mislim, da izražamo željo vseh prisotnih, naj te vrste božičnica postane v Sovodnjah tradicija. Zato kličemo vsem sovodenj skim skavtom in skavtinjam: nasvidenje v prihodnjem letu! - R. D,
Božični večer v Gabrjah
Saj človek ne bi verjel, če ne bi sam prisostvoval vsemu nastopu. Skupina otrok iz nižje srednje ter osnovne šole: Alenka, Vanja, Mara, Matej in Matjaž Čemic, Vesna in Igor Cescutti pa Emanuela Tom-
šič so pripravili »Božični večer« in to čisto sami: od programa in natiskanega sporeda do ilustracije priložnostnih spremnih listov in natipkanja ter razmnožitve. Njihovo delo je bila tudi ureditev prireditvenega prostora in organizacija zakuske po nastopu. Povabljeni so bili svojci in prijatelji nastopajočih ter dušni pastir.
Mladi nadebudni organizatorji so si za dan prireditve izbrali popoldne praznika sv. Štefana, za prostor pa vinsko klet v Černičevi družini pod cerkvijo v Gabrjah. Zelo živahno je točke napovedovala Alenka Cernic, ki je bila skupaj s sošolko Vesno Cescutti duša in pobudnik vsega nastopa. In točk ni manjkalo: recitacije, igrice, pa zabavni prizorčki, igranje na kitaro (Vesna) pa rokohitrstvo (Igor) in za zaključek nastop otroškega zbora s pesmimi Sveta noč, Glej zvezdice božje in Srečna si štalca. Imenitno so zapeli mladi pevčki in g. dušni pastir bo prav vesel, če popestrijo prihodnje leto božično bogoslužje v domači cerkvi.
Na koncu so otroci pozdravili še g. župnika, mu čestitali k rojstnemu dnevu in mu izročili svoje darilce. Seveda si g. župnik ni mogel kaj, da jih ne bi pohvalil, saj so res prijetno presenetili. Obenem pa je omenil nekaj, kar ga. vznemirja, in to ne malo. To pot je bil navzoč mali Je-zušček, bratec Vesne in Igorja, ki se je rodil prav pred letom dni na sv. večer. Toda če teh Jezuščkov v prihodnje ne bo več, tudi čez nekaj let ne bo takih prisrčnih nastopov. In potem: božje Dete si bomo lahko ogledali le še v jaslicah, a ne živo, ampak iz plastike.
Svoj visoki čut za stisko bližnjega pa so nastopajoči pokazali tudi s tem, da so nabirko ob vratih namenili lačnim po svetu. In se je nabralo kar 120.000 lir! Izročili so jih g. župniku in ta je že poskrbel, da je bil denar odposlan na pravo mesto.
če je Alenka v začetku obljubila, »da se bomo srečali na tak način še drugo leto in nato še vrsto let, skratka: vsako leto,« potem naj zapišem, da se s to obljubo vsi prisotni strinjamo. Morda se bodo preselili v kak večji prostor, tudi domača cerkev bi bila primerna. Res, Bog vam daj, dragi mladi, vso srečo! - J k.
Deset let delovanja KŠD Vipava
V	telovadnici v Sovodnjah je v soboto 20. in v nedeljo 21. dec. kulturnošportno društvo Vipava s Peči proslavilo deset let delovanja. O tem je govorila tudi razstava v atriju telovadnice.
Oba večera je potekala kotalkarska revija, na kateri so nastopali mladi od petega leta navzgor. Program sta dvojezično napovedovali Romina Florenin in Vilar Sten, plesne točke pa sta pripravili trenerki Nada Devetak in Mariza Florenin.
Na začetku prireditve je spregovoril predsednik društva Ivan Petejan. Dejal je, da ga preveva veliko veselje, ker združenje dosega zastavljene cilje. Saj so naši kotalkarji najboljši ne samo v pokrajinskem in deželnem merilu, temveč tudi v državnem. Njihovi uspehi pomenijo plačilo in priznanje tako za odbornike kot za člane društva, pa tudi za vso javnost. Dograditev telovadnice v Sovodnjah pa daje možnost, da se vadi tudi v zimskem času. Govornik je še dodal, da so kotalkarji nastopili v desetih letih delovanja na 116 raznih pokrajinskih in deželnih ter 12 državnih tekmovanjih, zraven pa še na 44 revijah.
Kotalkarji so pričeli svoj program s prizorom s št. 10, ki je predstavljala deset let delovanja društva. Nato so sledili drugi nastopi. Zadnja točka (pri njej so sodelovali vsi) je nudila božični motiv.
Samostojne nastope sta izvajali Tanja Peteani in Katja Tommasi. Prva je že dvakrat nastopila na državnem prvenstvu in je leta 1985 v Livornu zasedla 4. mesto. Katja Tommasi pa si je 15. dec. 1985 v Pordenonu kot predstavnica goriške pokrajine v kategoriji juniores na deželnem prvenstvu priborila zlato kolajno, medtem ko je Tanja Peteani v kategoriji seniores bila druga. Tudi lani 21. dec. je Katja Tommasi na sličnem tekmovanju v Pie-risu osvojila prvo mesto in deželni pokal, Tanja pa drugo mesto. - R. D.
m
Največje darilo, ki smo ga prejeli, je vera, in hvaležnost zanjo nas obvezuje, da jo s svojim načinom življenja posredujemo drugim. (Redemptorist Bernard Ha-ring)
Iz Sloven
P. Marjan Koren
V	ponedeljek 22. decembra smo v Sv. Križu na Vipavskem spremili k zemeljskemu počitku kapucina p. Marjana Korena, ki je bil tudi nekaj let v Gorici. Po vojni je bil najprej od 1941-46 na Montuci v Trstu, od 194649 pa v Gorici. Od tam je za nekaj mesecev šel v Benetke, potem v Frascati, kjer je bil nekaj časa v tamkajšnjem samostanu tudi gvardijan. Zadnjih 14 let je pa bil v Sv. Križu, odkoder
Izvolitev slov. predstavnika v Krajevno zdravstveno enoto
Tržaško pokrajinsko tajništvo SSk z zadoščenjem jemlje na znanje, da je medobčinska skupščina Krajevne zdravstvene enote (KZE) na seji 17. decembra pri ponovljenih volitvah izvolila predstavnika SSk Mira Opelta v ožji upravni odbor. S tem je bil praktično premoščen spor z deželno nadzorstveno komisijo, ki je bila razveljavila izvolitev istega predstavnika SSk že na prvi seji skupščine KZE 27. oktobra, ker da ni prejel absolutne večine glasov.
Hkrati tajništvo SSk tudi poudarja, da je zadnje glasovanje nedvomno potrdilo politično voljo strank, ki sestavljajo koalicijo na tržaški občini in pokrajini, po upravičeni prisotnosti slovenskega predstavnika v upravnem odboru KZE. SSk je namreč stalno opozarjala druge partnerje, da bi si prevzeli veliko politično odgovornost, če bi dopustili, da slovenski predstavnik izpade iz odbora ustanove, ki na področju zdravstva upravlja prebivalstvo vseh občin naše pokrajine, v katerih je v večjem ali manjšem razmerju prisotno tudi slovensko prebivalstvo.
Pokrajinsko tajništvo SSk končno ugotavlja, da je k ugodnemu izidu spora odločilno pripomoglo dejstvo, da je SSk pravočasno in odločno segla po vseh političnih in pravnih sredstvih za uveljavitev zastopstva Slovencev v tej izredno pomembni javni ustanovi. Prepričano, da bo končno tudi Deželno upravno sodišče (TAR) ugodno rešilo spor, kakšna večina je potrebna za veljavno izvolitev članov upravnega odbora KZE, še s pravnega vidika.
Opčine
Božični koncert. Koncerti božičnih pesmi se bodo še zvrstili marsikje na Tržaškem in Goriškem, saj je zakladnica naših božičnih pesmi tako bogata, da jo je težko izčrpati samo med božjimi službami.
Prvi, ali vsaj eden prvih takih koncertov, je bil na sam božični dan v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Oblikovali so ga trije domači zbori, in sicer mladinski pevski zbor Vesela pomlad, dekliški zbor z istim imenom in cerkveni pevski zbor Sv. Jernej. Vse tri je vodil njihov neutrudni zborovodja g. Franc Pohajač. Tako kot že pri polnočnici in obeh jutranjih mašah je bila cerkev nabito polna. Najmlajši poslušalci so morda bolj kot ob koncertu samem uživali ob ogledu zares lepih in bogatih jaslic, ki so dobile po zaslugi openskih skavtov novo podobo in novo mesto v domači cerkvi.
Po slovesnih večernicah je poslušalce pozdravila Giuliana Sosič, ki je potem tudi ves spored povezovala in napovedovala pesmi. Mladinski zbor Vesela pomlad,
je hodil pomagat duhovnikom, zlasti po vipavski dekaniji. Povsod, kjer je deloval, je rad pomagal tudi našim ljudem, tako je bil tudi v Frascatiju spovednik slovenskih šolskih sester v Grotta Ferrata. Dočakal je 81 let življenja.
Pogreb je vodil koprski škof J. Jenko ob. prisotnosti okrog 50 duhovnikov in redovnikov. V Sv. Križu so ga poznali pod krstnim imenom p. Franc. Doma je bil iz bližine Celja, a je nad pol stoletja deloval v Italiji in zlasti na Primorskem. Bog mu daj bogato plačilo za njegovo delo, kapucinskemu redu pa izrekamo iskreno sožalje z voščilom za nove redovne poklice.
ki je zapel štiri pesmi, je res najbolj primeren, da vzbudi pravo božično razpoloženje. Zlitost mladih čistih glasov je bila prav tako učinkovita pri modernejših kot pri starih napevih.
Sledila je dekliška skupina zbora Vesela pomlad. Sestavljajo jo pevke, ki so prej že vrsto let sodelovale ali pa še sodelujejo tudi pri mladinskem zboru. To se seveda pevkam pozna tako pri vokalnih sposobnostih kot pri izostrenosti posluha in smislu za interpretacijo. O njihovem božičnem nastopu bi lahko rekli, da se je zlitost njihovih glasov in lepota izvajanja stopnjevala od pesmi do pesmi, tako da je bilo poslušalcem žal, ko so zaključile peto, to je svojo zadnjo pesem.
V	drugem delu je nastopil — prav tako s petimi pesmimi — domači zbor Sv. Jernej, ki je bil tudi organizator tega koncerta. Zapel je nekaj že skoraj ponarodelih pesmi, med katerimi izstopa zavoljo svoje pristne ljubkosti Ferlugova Prečudna je nocojšnja noč, ki jo malokje poznajo in pojejo. Največje priznanje pa so pevci poželi z dokaj zahtevno Maličevo skladbo Božično pričakovanje. Besedilo te pesmi, ki je bila nagrajena na natečaju leta 1967, je, kot znano, napisala Ljubka Šorli. Njeno izvedbo je na orgle spremljal David Lenisa.
Če naj na kratko strnemo svoje vtise o tem koncertu, lahko rečemo, da je bil ne samo doživet in prijeten, ampak tudi kvaliteten. Zelo lepo ga je dopolnjevalo tudi božično razmišljanje mlade študentke Marije Štekar, ki ga je prebral Mitja Ozbič, in ki je povezovalo prvi del koncerta z drugim delom. - L. S.
»KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
Bani-Ferlugi
Tudi letos so vaščani obeh vasi množično in doživeto obhajali Božič in Štefanovo. Priprava na poglobljeno duhovno rojstvo Boga v našem kritičnem času je pokaz preprostejše, a gotovo bolj osebne vere. Tak izraz je še vedno pripravljanje jaslic, večja povezanost za pomoč osamljenim, ostarelim in bolnikom. Pa tudi skrb za vzajemnost v vsem, da pride do izraza božja in vzporedno človeška zavzetost za človeka.
Na Ferlugih je še vedno duša pri pripravi jaslic gdč. Gema. Gotovo se bodo v bodoče našli za to še drugi, zlasti mlajši.
Pri Banih pa se postavijo celo z mešanim zborom. Jaslice ge. Avguste pa so vredne, da bi si jih ogledali tudi iz drugih krajev. Mlajši bi jih lahko posneli s fotografsko kamero in kje objavili. Preproste so, a prav umetniške zavoljo božičnega duha, ki veje iz njih. - zpk
f Radio Irst A
Spored od 1. do 10. januarja 1987
četrtek: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.10 .Mladinski oder: »Mih-čeva novoletna noč«. 10.45 Uverture k novemu letu. 11.30 Iz dogajanja v letu 1986.
14.10 Otroški kotiček: Odgovori v barvah. 15.15 Prijetno novo leto, šaljiv prizor. 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Koncert v Kult. domu v Trstu 3. jan. 1986. 18.00 Pričevanja o TIGR-u.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Naš jezik; Ne prezrimo! 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Zbornik: Osebno.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert RAI iz Milana. 1145 Poljudno čtivo.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Poti do branja. 14.40 Drugi program. 17.10 Harmonikarski ansambel »Synthesis 4«. 18.00 S. Vuga: »Dvorec ranocelnikov«.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder:	»Stekleni
oreh«. Radijska igra. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Nediški zvon. 14.20 Radijski kviz o P. Trubarju. 15.30 Šport. 17.00 Prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Pričevanja o TIGR-u.
10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Ernest Klavžar. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Otroški kotiček: »Čarobni vrtiljak«. 16.00 Osebno: Alenka Rebula. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Skupina Gallus consort iz Trsta (Repentabor 1986). 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve
V	Rojanu. 10.15 Mladinski oder: »Skrivnostne ugrabitve«. 10.45 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Prehrana in zdravje. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 16.00 Bilo je, kakor da so prišla nebesa na zemljo... 17.00 Mi in glasba. 18.00 M. Jarc: »Telefonska centrala«, radijska igra.
Sreda: 8.10 V objemu gora. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Rastline: Strupi ali zdravila? 12.00 Naš človek in umetnost. 13.20 Cecilijanka '86, 14.10 Gospodarska problematika 15.00 Otroški kotiček. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni odmevi.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored.11.30 Beležka.
12.00 Film, kultura, realnost. 14.10 Otrok in šola. 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mešani zbor iz Mala pri Vicenzi. 18.00 Iz snežniških gozdov na balkanski jug.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 ščedenjsko narečje. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Naš jezik. 14.25 Ne prezrimo!
15.00 V svetu filma. 16.00 Osebno: Alenka Rebula. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Akademija GM v luteranski cerkvi v Trstu.
18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Simfonični orkester in zbor RTV Ljubljana. 11.30 Bio-vrt. 12.00 Ta rozajanski glas (Glas iz Rezije). 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v vreči? 14.30 Drugi program. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Akademija GM v luteranski cerkvi v Trstu. 18.00 A. Bressani: »Odjek ženske - Tina Modotti«. Radijska igra.
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
Ugodno za bivše italijanske vojake
Ministrstvo za socialno skrbstvo je že leta 1977 izdalo odredbo, da se za penzijo štejejo tudi leta vojaške službe med zadnjo vojno. To velja tudi za vse bivše vojake, ki so služili v italijanski vojski med zadnjo vojno in živijo sedaj v Jugoslaviji. Tudi njim se prištejejo leta vojaške službe za penzijo. Ker pa italijanski zakon garantira vsem minimalno penzijo, velja to tudi za bivše italijanske vojake. Tudi oni imajo pravico do minimalne italijanske penzije. Vendar se pri tem upošteva pokojnina, ki jo že dobivajo v Jugoslaviji. Zato se od italijanske minimalne penzije odšteje vsota, ki jo nekdo že prejema v Jugoslaviji. Kolikor manjka do minimalne italijanske pokojnine, doplača INPS. Ker je danes dinar nizko cenjen, bo doplačilo k jugoslovanski penziji kar precej izdatno in ker zakon velja od leta 1977, bodo upravičenci dobili tudi zaostanke.
Pravico do dodatne penzije v Italiji imajo tudi vdove. Na uradih INPS v Gorici so že začeli s prvimi izplačili. Kdor ni še vložil prošnje, naj se obrne na kak sindikalni urad (patronato) v Italiji.
libreria cattolica katoliška knjigarna
Piazza della Vittoria • Travnik, 25 GORIZIA - GORICA (ITALY)
Tel. (0481) 84407
knjige (revije in specifične knjige po naročilu) šolske, pisarniške, tehniške in domače potrebščine
vse vrste papirja in lepenke nabožni predmeti in sveče sezonski artikli za okras in darilo plošče in muzikasete igrače
pisarniško pohištvo fotokopije
Predavanje o Alešu Ušeničniku
Aleš Ušeničnik je bil v širšem slovenskem prostoru to, kar je bil na Tržaškem Jakob Ukmar. Kot teolog in filozof je stal sredi vsega dogajanja na Slovenskem polnih 50 let od 1900 do 1950. O njem je dr. Jožko Pirc napisal knjigo, ki je izšla v Ljubljani. V ponedeljek 5. januarja bo avtor knjige o Ušeničniku predstavil tega našega velikega filozofa in ideologa gori-ški publiki. Predavanje bo v mali dvorani Katoliškega doma ob 20.30. Predavatelj živi sedaj v Rmu in predava na univerzi Urbaniana ter je istočasno podravnatelj Slovenika. Predavanje prireja SKPD Mirko File j. - Vabljeni!
Prijava za verouk
V mesecu januarju se redno vrši pred-vpis v razne vrste šo). Pri vpisu bi se morali starši oz. dijaki izreči tudi, ali se prijavijo za verouk ali ne. Ministrstvo je pa dalo navo&la, da se s to izjavo lahko počaka do 7. julija, ko je zadnji rok za vpis v šolo. Starši in dijaki imajo torej čas do 7. julija, da se prijavijo k verouku.
Šport
ODBOJKA C2
Olympia še vedno na prvem mestu
Zadnja tekma v štandreški telovadnici proti moštvu iz Turjaka ni bila lepa. Igra je bila preveč raztrgana in z mnogimi napakami na obeh straneh, predvsem v tolčenju (domačini so poslali 25 žog v aut, nasprotnik tudi 25) in v servisu (naši so zgrešili 15 krat, nasprotnik 15 krat). Dober je bil sprejem servisa, spet pa je močno šepal blok.
Važno pa je, da je 01ympia zmagala s 3 : 1 (10: 15, 15 : 10, 15 : 7, 15 : 10) in se tako Še vedno nahaja na prvem mestu lestvice s 16 točkami, skupaj z ekipo iz Maniaga; z njo se bodo naši pomerili v soboto 3. januarja pri njej doma.
Za Olympio so igrali: Batistič, Igor in Štefan Cotič, Dornik, Komjanc, Maraž, Andrej, Damjan in Simon Terpin ter M. Špacapan. - n
Dopisnikom v vednost
Ker je v torek 6. januarja zapovedan praznik Razglašenja Gospodovega in dela prost dan, naj bodo dopisi v Trstu na zbirnem mestu v ponedeljek 5. januarja do 10. ure dopoldne, na upravi »Katol. glasa« v Gorici pa isti dan do opoldne.
OBVESTILU
Komorni orkester »Gaudeamus« iz Zagreba bo nastopil v petek 2. januarja ob 20.30 v Kult. domu v Trstu, v soboto 3. jan. ob 20.30 pa v Kult. domu v Gorici. Obakrat bo izvajal Novoletni koncert.
Dan emigranta v Čedadu. Pod pokroviteljstvom tamkajšnje občine bo v nedeljo 4. januarja v občinskem Avditoriju Carra-ria (ob odcepu ceste na Staro goro) tradicionalni Dan emigranta. Na programu so pesmi, glasba in nastop »Beneškega gledališča«. Nastopile bodo skupine od Kanalske doline preko Rezije do Nadiških dolin. Prireditev organizirajo slovenske organizacije videmske pokrajine.
V cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah bo v nedeljo 11. januarja ob 15.30 božični koncert, ki ga izvajata mešani zbor »Pod Lipo« in glasbena šola iz Špetra v Benečiji. Vabi slovenski ženski pevski zbor iz Laškega.
ACM - Trst vabi k maši za cerkveno edinost, ki bo v ponedeljek 5. jan. ob 17. uri v Marijinem domu, ul. Risorta 3. Sledi srečanje ob predvajanju diapozitivov.
Opravičujemo se. V članku »Ob Lisztovi stoletnici« v božični številki je izpadlo ime avtorja A. B. Zgodilo se je to nenamerno in se zato prizadetemu opravičujemo. Prav tako je izpadlo med voščili z Goriškega voščilo Slovenskih goriških skavtov. Naj bo s tem popravljeno!
DAROVI
Za Katoliški glas: Francka Ceglar ob smrti sestre Ivanke 40.000; Zora Rues v spomin staršev Franca in Cecilije 50.000; J. F. 100.000; razni dobrotniki iz Trsta 70.000: skupno iz Trsta 260.000; Alojz Rebula 8.000; Lea Štolfa 5.000; Ana Sosič 10.000; Zora Brundula 10.000; župnija sv. Jerneja na Opčinah za objavljanje darov v preteklem letu 100.000; Natale Budai, Opčine 50.000; Zora Devetak Laurenti, Tržič 20.000 lir.
Za katoliški tisk: Magda Pahor 50.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Gorkič 80.000; Stanko Malalan 10.000; Marija Daneu 10.000; Eleonora Škerlavaj-Sosič 10.000; Erminija Daneu-Kaic v spomin na Stanota Sosiča 10.000; Ivanka Daneu-Le-
nisa 50.000; Renato in Lucija Markon v spomin na Stanota Sosiča 20.000; druž. Boik v spomin na ženo in mamo Marčelo ob obletnici smrti 150.000; Sonja Senčar-Piichler 100.000; Fani Škerlavaj 30.000; N. N., božični dar za nov lestenec 100.000; Pavla Gec in Anica Ferluga 20.000; Luciano Bartoli 20.000; Ana Sosič 10.000; Vittoriano Brizzi v spomin na drago mamo Marijo 30.000; Tončka Sosič 10.000; Emilija Švara 20.000; Anton De Bernardi 5.000; pevci za popravilo orgel 32.500; Karlo Malalan 50.000; cerkveni pevski zbor in zbor Vesela pomlad (božični koncert) za popravilo orgel 197.000; Jole Daneu 35.000; Marija Dolenc v spomin dobre Marije Čufar 20.000; razni 150.000 lir.
Skupina otrok iz Gabri j: nabirka za lačne po svetu ob prireditvi Božičnega večera pri Černičevih v Sp. Gabrjah 120.000 lir.
Namesto cvetja na grob Jožefa Ušaja: nečakinje Karmela, Jelka in Dragica za cerkev sv. Ivana v Gorici 50.000 in za Katoliški glas 50.000 lir.
Za CPZ - Opčine: Pepi Ferfila 20.000; Marija Dolenc 50.000 lir.
Za oba zbora Vesela pomlad: Marija Dolenc 25.000 lir.
Za obnovitev cerkve pri Ferlugih: Pavla Gec 50.000; Gemma Mantovan 10.000; P. Gec - Ferluga A. 100.000 lir.
Za obnovo fresk v Bazovici: Edi Škibin, Avstralija 200.000; Jože Marc (Laljkov) 50.000; Marija Laljkova 10.000; Elvira in Lucio Baitz 20.000; N. N. 15.000; Bruno Opeka v spomin Barbare 22.000; Zofka Križmančič 5.000; Danica Tomažin 20.000; v spomin Marije Brce mož Ivan in druž. Ozbič 70.000; N. N. 80.000; Pierina Nojzova v spomin pok. Fonda in Žagar 10.000; Tit-ty Smecchia 40.000; N. N. 50.000; Marija Koveščeva 10.000; Nada Bartaljetova 25.000;
Nada Filipova 10.000; Ančka Kožinova 20.000; Marija Froncbva 20.000; Lojzka Grgič, Gropada 50.000; Kovačevi-Mahnič 20.000; Jože Laljkov 20.000; Danica Marc v spomin Antonije Grgič in Marije Marc 10.000; Marija Laljkova 10.000; dr. Franko Križmančič 100.000; Milka Izakova 20.000; Marica Dolenc v spomin tete Maričke 100.000; Zdenka Marc v spomin Marije Čufar 20.000; Gizela Fonda v spomin Marije Brce in Marije Čufar 20.000; Milka Pahor 100.000; Marija Škerjanc 10.000; Dora Živic v spomin na očeta in mamo
200.000 lir.
Za obnovo župnijske dvorane v Bazovici: Marinka Stopar 20.000; Gianna Martinolli 100.000; Atilij Kralj v spomin mame Justine 40.000; N. N., Gropada 16.000; popotniki iz Genove 50.000;N. N., Pesek 10.000; N. N., Gročana 12.000 lir.
Za cerkev na Pesku: Ivan Vidav 5.000; družina Bartol v spomin očeta Avguština
20.000 lir.
Za cerkev »la Padričah: Ivanka Kalc 10.000; Justina Grgič 10.000 lir.
Za cerkev v Gropadi: Amalija Pečar 50.000; Kristina Kalc 10.000; N. N. 5.000; Marija Juljetova ob obletnici očeta 5.000; Klampinovi 5.000; Štefanija Blunkotova
20.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Vanda Mi-kolj 30.000; Boris Kuret ob 17. obletnici smrti očeta Stanislava 200.000; Antonija Malič 50.000; K. B. 100.000; Vrtovec 50.000; Floridan 30.000 lir; druž. Rudolf, ZDA 20 dolarjev.
Za šentjakobsko kulturno društvo: Matjaž Hmeljak ob prvi obletnici smrti dragega očeta 50.000 lir.
Za popravilo cerkve v Ricmanjih: druž. Delak, Ricmanje 50.000; Marija Kuret (Ric-manje 76) 30.000; Marčela Vatovec 30.000;
Silvan Dobrila, Log v spomin pok, staršev 20.000; Mery Tul, Krmenka v spomin pok. Borisa Žafrana 20.000; Mery Žulian-Keber v spomin pok. staršev 10.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda pri Domju: N. N., Gorica v zahvalo 50.000; Valerija Gri-zonič, Krmenka v spomin pok. Borisa Žafrana 10.000; N. N., Trst 20.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: Danila Vidau 50.000; T. Gorkič 40.000; Pepi Ferfila 10.000; N. N. 60.000; N. N. 50.000; D. Žerjal-Lev-stik 30.000; Marija Dolenc 25.000; Pavla Gec - A. Ferluga 20.000; Tončka Sosič 20.000; Imelda Žerjal 20.000 lir.
Za lačne po svetu: Marija Kobal 80.000; Marija Markuža 100.000; K. B. 100.000; Štekar, Opčine 15.000 lir.
Za misijone: N. N. 50.000; Marija Mal-nig 200.000; Terezija Bembi 100.000; Marija Kenda 20.000; druž. Rudolf 30.000; N. N. 50.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Na božični dan je Gospod odpoklical našo ljubljeno
Ivanko Ceglar
Iskreno se zahvaljujemo g. Stanku Živcu za pogrebni obred, dr. Jožetu Prešernu in vsem, ki so se je spomnili v molitvi ali darovali cvetje.
Sestri Francka in Zofija ter nečaki
Trst, 29. decembra 1986
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Želi svojim obiskovalcem srečno novo leto 1987
TRST - ul. sv. Frančiška, 20	Tel.	774333
KMEČKA BANKA GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. TRST