URADNI
LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 17____________Ljubljana, sobota 6. junija 1981	Cena 25 dinarjev__________________Leto XXXVIII
936.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o Triglavskem narodnem parku
Razglaša se zakon o. Triglavskem narodnem parku, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. maja 1981, na seji Zbora občin dne 27. maja 1981 in na seji Skupščine Kulturne skupnosti Slovenije - dne
26.	maja 1981.
St. 0100-143/81
Ljubljana, dne 27. maja 1981.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o Triglavskem narodnem parku
1.	člen
Z namenom, da se ohranijo izjemne naravne in kulturne vrednote, zavarujejo avtohtono rastlinstvo, živalstvo in naravni ekosistemi ter značilnosti neživega sveta, zagotovita z naravnimi danostmi in vrednotami usklajen nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva, ohrani in razvija kulturna krajina ter zagotovijo razvoj in materialni ter drugi pogoji za življenje in delo prebivalcev v osrednjem delu Julijskih Alp, omogočita delovnim ljudem in občanom ter drugim obiskovalcem uživanje naravnih in kulturnih vrednot ter rekreacija v naravi v tem prostoru in dopolni dosedanje varovanje, se s tem zakonom določi osrednji del Julijskih Alp za narodni park pod imenom »Triglavski narodni park« (v nadaljnjem besedilu: narodni park).
Cilji iz prejšnjega odstavka se uresničujejo z razvijanjem gospodarskih in družbenih dejavnosti v skladu s sprejetimi planskimi akti in z varstvenimi ukrepi, določenimi s prepovedmi in omejitvami v tem zakonu ter z drugimi predpisi.
2.	člen
Območje narodnega parka je pod posebnim, s tem zakonom določenim družbenim varstvom.
3.	člen
Narodni park obsega območje znotraj meja:
— severna meja:
Kucerji — državna meja (1618), kota 1255 m na Belem potoku, Beli potok do poti v dolino Planica,
Melišče ob cesti za skakalnicami, križišče stez v pobočju pod Ciprnikom, po stezi na Ciprnik in Vitranc, Vitranc (1637), dom na Vitrancu (1555 m), Vratnjek, sotočje Male in Velike Pišnice (827 m), za kopališčem Jasna čez cesto na Vršič, ob poti v pobočja Zalesič-jem, ob stezi na Kurji vrh (1750 m), Crni vrh (1481), po grebenu na Mali vrh, po pobočju na rascep poti Na klopi, po stezi do železniške trase, po železniški trasi do ceste in potoka Martuljek, izliv Martuljka v Savo, po desnem bregu Save Dolinke do poti na Dobu, po poti na Dobu na Grančiše (844 m), po pobočju do konca poti, čez cesto in Bistrico na Skedenj ca (761), čez potok in cesto na stezo in križišče stez na Macesnovcu, ob stezi na Mežakla vrh (1389 m), ob robu Planina Mežakla na pot pod Jerebikovcem, po poti do roba Mežakle in dalje ob robu db kote 1386 m, Beli Blaž (1401 m), Kisovec (1389 m), na cesto na Siperje, po cesti in poti ob robu Mežakle na koto 1177 m, kota 1190 m, mimo lovske koče, po poti na Zakop, prehod Škrbina, po gozdni preseki na Planski vrh (1299 m), po gozdni preseki ob robu na pot na koto 1156 m, po stezi čez Obranco na cesto čez Poljane, kota 711 m, čez križišče poti na Vrše (850 m), čez senožeti do znamenja na poti, Železniški most čez Ra-dovno na ustju Vintgarja (572 m), po Radovni do brvi, po poti čez Hom do cerkve Sv. Katarina (634 m).
— vzhodna meja:
, Cerkev Sv. Katarine (634 m), pot v smeri Homa, Hom (834 m), pot v Vintgar, most čez Radovno—Vintgar, desni breg Radovne od Vintgarja do izliva Rib-ščice, Ribščica do Pokljuške Luknje, hudourniški pritok iz Zatrnika do ceste na Pokljuko, Špik (103'8m), Hotunjski vrh (1107 m), razpotje na Posavcu, Hra-stovica (999 m), po poti na razpotje M. Vokel, pod Zavrhom, razpotje ha Belčevem rovtu, po poti na Suhi vrh (1231 m), razpotje na Turnu, po robu Ilove peči, Galetovec (1259 m), Veliki Pršavec, Jesenje (1131 m), razpotje Ojstrovica, v Kuhinjah, Dunaj, kota 983 m, po robu nad Obrnjskim vrhom, kota (1012 m), rob planote Marovšca, kota 893 m, po robu planote Dolga Dolina, kota 946 m, Dolga dolina, pot čez Kostnico, potok Koritnica na senožeti, Senovo brdo (984 m), izvir Bezena, rob pod Gorevcem, pot na Jaznah, kota 941 m, Vodnikov razglednik (1003 m), Zevtar, Spodnje Podjelje, steza čez Suho, kota 793 m, po hudourniškem jarku na rob Planine Javornica, greben Sla-tovnik, sotočje Ribnice in potoka Pronc, kota 619 m, pot pod Kresom nad Srednjo vasjo do razcepa spoti na senožeti, čez ravninske travnike na cestni prehod preko potoka Vrčica na križišče poti ob potoku Suha, po poti čez Suho kota 574 m do roba senožeti, po grapi na rob Rudnice, preko široke police na Rsnik (807 m), po grebenu nad Zagradec, na Savo Bohinjko in po levem bregu vzvodno do kote 526 m, čez Savo Bohinjko do kamnoloma, mimo karflnolcma, po gozdni poti do Repičevega grabna in po njem do gozdne ceste Ravne—Vareča dolina, po cesti proti vzhodu, do
Pod luknje in naprej po stezi do planine Lisec, po grebenu na Šuštar (1648 m), greben pod Crno prstjo, po robu pašnikov na Štukah na stezo Babji zob.
—	južna meja:
Steza pod Babjim zobom, po stezi pod pobočjem na Štukah, nad gozdom na stezo pod Vrati, po pobočni stezi nad Dolgimi rovti na Bizle (1396 m), po pobočju nad Rutarskim gozdom na stezo pod Rodico na koto 1329 m, po stezi na greben Ploča (1270 m) in nad Knežo na greben Konjsko brdo (1335 m), po stezi na koto 1050 m pod lovsko kočo na Planini v Prodih, dalje po stezi čez koto 1121 m pod grebenom Gabrovec na grebensko pot na Močila, po poti mimo planine Podkuk do planine Lom, po stezi na Tolminski Triglav (1142 m), po grebenu na Poloje (981 m) steza na Zabijski vrh (775 m), po grebenu in strmem pobočju v dolino čez Tolminko na odcep poti na cesti na Hudičev most, na greben Selce (534 m), po grebenu na Vodel (1052 m), čez koto 1030 m na Grmuč (1198 m), čez greben Mrzli vrh (1360 m), na planino Fretovč, čez Celo na planino Sleme (1408 m), po zahodnem pobočju po stezi na koto 955 m na grapi, še naprej po poti čez potok Podlaz in pod planino Kuhinja na prehod poti čez potok Podmlaka, pod Plečem, po robu senožeti na Pleče (1298 m), po grebenu n^ koto 1252 m, čez pašnike na Planico (1376 m) po grebenski stezi proti Kožljaku do strmega odcepa v dolino, po hudourniški grapi do poti, čez rob na koto 837 m, na poti čez potok Ročica, na pot čez pašnike na Svinjah, kota 850 m, na pot čez hudourniško grapo in po njej pod Senožeti Ogranjce čez jarek na koto 1184m pod planino Zapleč, mimo planine Zapleč po poti do lovske koče, pod Krasom za pašniki planine Zakraj na poti čez Homec in dalje po robu pašnikov planine Predolina do grape nad Dolom, v ravni črti na Vršič (1698 m) in čez Dolič ter Srednjo Špico na Hudi vrh (1808 m), po grebenu na Vršiče (1699 m) in dalje pb razvodnici golobarskega potoka čez koto 1471 m na Kozji breg (1240 m) na izvir pri Kršovcu, na pot čez Polog na koto 789 m, čez strmi rob na stezo do križišča steza ha koti 718 m, po stezi do Kukča na levem bregu Koritnice kota 434 m, čez Koritnico v ravni črti v strmo pobočje Na čelah nad cesto Bovec—Log pod Mangartom, po slojnici 650 in dalje po stezi nad Ravnim lazom Na skalo (680 m), pod prepadnimi ostenki Goričice Na vrh roba (1071 m), po grebenu čez Rogelj na Plešivec (1855 m), po stezi in na greben Jelenka, po grebenu do vrha Pri banderi (2051 m), na stezo čez Kotelj na koto 1940 m, po robu na vrh Lopa (2403 m) na državni meji.
—	vzhodna meja:
Vrh Lopa — državna meja (2403 m), kote na državni meji, Kucerji — državna meja (1618 m).
4.	člen
Na območju narodnega parka, se zaradi številnosti in obsežnosti izjemnih ali posebno značilnih naravnih vrednot in znamenitosti kulturnega/'ekološkega, znanstvenega in turističnega pomena, visoke stopnje ohranjenosti teh vrednot in znamenitosti in velike občutljivosti ekosistemov na posege človeka, določi in omeji osrednje območje narodnega parka znotraj na-šlejdnjih meja:
—	severna meja,
Visoka Ponča — državna meja (2274 m) kota 1760 m nad Ovčjo stranjo, na stezo čez Zelce, v ravni črti čez pot in cesto v dolini Planice na stezo pod Lese-njakom do Visoke peči, po grebenu ha Cipernik (1747 m), po grebenski stezi na Vitranc (1657 m), dom na Vitrancu (1555 m), Vratnjek, prodišče Male in Velike Pišnice pod Ivjem, levi breg Velike Pišnice do cestnega mosta pod hotelom »Erika«, po cesti na Vršič do hudourniškega jarka za hotelom »Erika«, po jarku na sotočje z Veliko Pišnico, pd Rogarjevem grabnu do kote 1268 m, Kurji vrh (1750 m), Crni vrh (1481 m), po grebenu na Mali vrh, po pobočju na razcep poti Na klopi, po poti nad potokom Martuljek do prodišč Martuljka in dalje po poti nad desnim bregom Save Dolinke pod Crtenjem na koto 752 m na Belem potoku, po strmem pobočju čez Krničnike (1768 m), na Votlo sleme, čez Njivice na Vrtaški vrh (1898 m), po grebenu nad Vrtaško Planino na koto 1614 m, Celeš-hik (1520 m), čez Pogorišče v dolino Vrata na most čez 'Bistrico pri Rosu.
—	vzhodna meja:
most čez Bistrico pri Rosu, po poti in nato po stezi po grebenu nad Zatrepom do ‘vrha pri Turnih (1349 m), dolina Kot na Kališča kota 882 m, po stezi na Biščkovo glavo (1351 m), spodnja Krma na cesti kota 806 m, Vošni vrh (1621 mj, kota 1552 m, po grebenski stezi na Stresenico, Klečnica (1889 m), po grebenski stezi pod Debelo pečjo, Okroglešem, Brda (2009 m) po stezi čez Lipanska vrata, Lipanski vrh (1965 m), na stezo pod Debelim vrhom, pod Velikim Selišnikom, Mali Selišnik, po stezi pod Kačjim Robom, pod izvirom Zlata voda na Plesišče (1790 m), po pobočju čez Sive police na križišče poti na Jezercu, po grebenu na Špik (2005 m), čez Sleme na koto 1784 m, čez Mesnovo glavo na koto 1676 m, mimo izvira na Štapcah na koto 1370 m, po robu Uskovnice na koto 1081 m v Jelju, na koto 1029 m ob robu Globoke konte na koto 1022 m,' Kamen (1028 m), na rob Planine Blatce, izvir pritoka Mostnice do poti pod Prevalom, kota 645 m, Zoisov grad, čez Mostnico mimo odcepov poti na koto 549 m, križišče poti na Jezerskem polju, pot čez Mostnico do mosta, po levem bregu Mostnice do sotočja s Savo Bohinjko pri Svetem Janezu, potok Suha do ceste, cesta ob obali do zaliva Bohinjskega jezera ob gostišču na Skalci, Hotel Bel-leuve pod Malim Gradom, po cesti do odcepa poti po potoku Suha, potok Suha do mosta na Planini v Strže-nih, po poti čez Rekovco, po stezi na cesto do lovske koče, po poti in dalje po stezi na robu Mernika pod Rjavo skalo do Stene pod Voglom, Žagarjev graben kota 1074 m, po poti in dalje po stezi po Žagarjevem grabnu na koto 1429 m, na greben Vrh Krnic, Vogel (1922 m), po grebenski stezi na Zabiški kuk (1844 m).
—	južna meja:
Zabiški kuk (1844 m), v ravni črti mimo gozdarske koče in rob pašnikov na planini Razor do pobočne poti nad povirjem Zadlaščice na koto 1300 m na planino na Kalu, po hudourniški strugi Gorenja grapa na sotočje s Tolminko na koto 420 m, v ravni črti na desni breg Tolminke na stezo v strma pobočja nad
planino Polog, po stezi na planino Javorca, iz grebena pod planino na stezo nad potokom Peščak, po stezi na greben Slemena (1408 m), po poti do kote 955 m na grapi po poti čez potok Podlaz in pod Planino Kuhinja na prehod poti čez potok Podmlaka pod Plečem, po robu senožeti na Pleče (1298 m), po grebenu na koto 1252 m, čez pašnike na Planico (1376 m), po grebenski stezi proti Kožljaku do strmega odcepa v dolino, po hudourniški grapi do poti čez rob na koto 837 m na poti čez potok Ročica, na pot čez pašnike Na Svinjah, kota 850 m, na pot čez hudourniško grapo in po njej pod senožetmi Ogranjce čez jarek na koto 1184 m pod planino Zapleč mimo planine Zapleč, po poti do lovske koče, pod Krasom za pašniki planine Zakraj na pot čez Homec in dalje po robu pašnikov planine Predolina do grape nad Dolom, v ravni črti na Vršič (1698 m), in čez Dolič na Lipnik (1870 m), prepadne stene v smeri na stezo čez križišče s potjo na Glavo, čez strmo pobočje na Utrca, na hudournik Šumnik do sotočja z Lepenjo kota 487 m, čez cesto na Logu na stezo na Predel (1282 m), po grebenski stezi na sedlo pod Vovenkom, po strmem pobočju na Zjabce na izvir Vrsnika, po potoku Vrsnik do ceste Pod Zjabci, po cesti na skalo do potoka, po potoku do kote 1057 m pod Krbulnikom, v ravni črti na cestni ovinek in po cesti čez sedlo pod Glavo do ovinka nad Lebatnikom, čez strmi rob na hudournik Lebatnik in na sotočje s Sočo, vzvodno po levem bregu Soče do Maselca, rob' senožeti nad Maselcem in Tonščem do poti pri Gajnžerju, po poti in stezi po robu senožeti nad Logom y Trenti, čez hudournik Klama za robom senožeti na stezo in most čez Zadnjico kota 650 m, čez cesto na stezo nad Kopiščarjem, po robu senožeti pod Malim Prosekom na- cestni ovinek nad planinskim domom Zlatorog, po cesti na Vršič ob robu travnikov za domom Jalovec do poko-polišča v Trenti, čez koto 661 m na sotočje Soče s hudournikom po Dolu, po desnem bregu Soče nizvodno mimo sotočja z Zadnjico kota 600 m na Markov most (580 m)( nad cesto Trenta—Bovec, do poti na Lemovlje pred naseljem Soča, pod Rožem nad naseljem Soča, nad cesto pod Gabrovcem, za grebenom za Hribom in po potoku ‘do ceste v Bovec, nad/cesto mimo Malnika do spodnje postaje gozdarske žičnice na Golobar, po robu na pot čez Polog na koto 789 m, čez strmi rob na -stezo do križišča steza na koti 718 m, po stezi do Kukča na levem bregu Koritnice kota 434 m, po levem bregu Koritnice mimo izliva Šumnika do trase elektrovoda, po trasi elektrovoda nad cesto v Log pod Mangartom do Kbritnice pri Ka-ludrovcu, vzvodno po Koritnici do izliva hudournika Nakel, po hudourniku Nakel do kote 851 m na cestnem ovinku, nad cesto in senožetmi nad zaselkom Strmec do kote 986 m na cesti na Predel, v ravni črti na potok Predelica v Korita, ob vznožju Ovčje Gore na Logu pod Mangartom v smeri čez rudniški predor na hudournik pod Kotlino, po hudourniku do ceste, po cesti proti Bovcu do odcepa v Možnico kota 599 m, po cesti v Možnico do^ hudournika v Možnici, sotočje hudournika in potoka" Možnice do izliva v Koritnico, po. desnem bregu Koritnice do Korit v Klužah kota 529 m, na Klužah čez spodnjo na zgornjo trdnjavo, po pobočju Na Celah, nad Ravnim lazom, na Skalo (680 m), pod prepadnimi ostenki do kote 1071 m na vrhu roba, po grebenu čez Rogelj na Plešivec" (1855 m) po stezi in na greben Jelenka, po grebenu do vrha Pri banderi (2051 ml: na stezo čez Kotel na koto 1940 m, po robu na v^h Lopa (2403 m) na državni meji.
—	zahodna meja:
Vrh Lopa — državna meja (2403 m), kote na državni .meji, Visoka Ponča (2274 m) na državni meji.
5.	člen
Meje območja narodnega parka iz 3. člena in meje osrednjega območja narodnega parka iz 4. člena so vrisane v topografski karti v merilu 1 :25.000 (TK-25).
Občinski upravni organ, pristpjen za geodetske zadeve, izvede za območje svoje občine v zemljiško-katastrskih načrtih meje na podlagi meja na topografski karti iz prejšnjega odstavka.
6.	člen
Na območju narodnega parka se s, posebnim aktom zavarujejo deli nepremične naravne' in kulturne dediščine, ki imajo posebno naravno, kulturno, zgodovinsko ali estetsko vrednost, kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik.
7.	člen
Razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot na območju narodnega parka se uresničuje tako, da samoupravne organizacije in skupnosti, družbene organizacije ter društva in družbenopolitične ^skupnosti v svojih planskih aktih upoštevajo cilje narodnega parka:
—	pri pospeševanju kmetijstva in gospodarjenja z gozdovi na osnovi narhvnih zmogljivosti;
—	pri zagotavljanju delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov, ki živijo na območju narodnega parka-;
—	pri uresničevanju prometne dostopnosti in komunalne opremljenosti naselij ter pri gradnji prometnic in objektov, nujnih za uresničevanje kmetijstva in gospodarjenja z gozdovi ter kulturno-vzgoj-nih, znanstvenih in rekreacij sko-turističnih' namenov narodnega parka;
—	za ohranitev avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst;
—	za odpravljanje škodljivih posledic v prostoru in za preprečevanje njihovega nastanka, zlasti zaradi delovanja erozije in plazov.
8.	člen
SR Slovenija in občine z območja narodnega parka v dolgoročnih družbenih planih opredelijo razvoj narodnega parka ter določijo sestavine kot obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje srednjeročnih planov.
9.	člen
V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije ,in tem zakonom:
—	občine z območja narodnega parka in SR Slovenije v smernicah za pripravo svojih družbenih planov opredelijo usmeritve, ki Se nanašajo na območje narodnega parka;
—	samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za območje republike, samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije in društvsa, ki uresničujejo svoje planske naloge na območju narodnega parka, v samoupravnih sporazumih o temeljih planov sprej-
mejo obveznosti in naloge za razvoj narodnega parka in njegovo ohranitev;
—	občine z območja narodnega parka sklenejo dogovor o skupnih temeljih planov, s katerim opredelijo obveznosti in ukrepe za uresničevanje nalog, ki so skupnega pomena za razvoj narodnega parka;
—	v svojih dogovorih o temeljih družbenega piana
občine z območja narodnega parka upoštevajo tudi obveznosti, ki so jih prevzele za razvoj na območju narodnega parka z dogovorom o temeljih družbenega plana republike in z dogovorom o skupnih temeljih planov;	*
—	v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije opredelijo občine z območja narodnega parka in SR Slovenije ukrepe, obveznosti in odgovornosti, ki jih prevzemajo za razvoj na območju narodnega parka. •
10.	člen
Na osnovi in v skladu s planskimi akti se za območje narodnega parka sočasno sprejme skupni program razvoja narodnega parka.
Skupni program razvoja narodnega parka podrobneje razčlenjuje in prostorsko opredeljuje usmeritve in naloge, pomembne za razvoj narodnega parka, ki so jih nosilci planiranja uskladili pri pripravi svojih planskih aktov. Ta program se izdela za srednjeročna obdobje in za posamezno leto.
Skupni program razvoja narodnega parka razčlenjuje poleg posameznih obveznosti in nalog nosilcev planiranja tudi naloge v zvezi - z izdelavo posameznih prostorskih izvedbenih aktov po zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije za. srednjeročno plansko obdobje.
Nosilci planiranja in uresničevanja skupnega programa razvoja se dogovorijo o višini in načinu zagotavljanja sredstev, ki so potrebna za kritje morebitnih posebnih stroškov pri gopodarjenju v območju parka zaradi prepovedi iz 12. in 13. člena tega zakona.
11.	člen
Za pripravo in izvajanje skupnega programa narodnega parka skrbi organizacija za varstvo v sodelovanju z izvršnimi sveti občinskih skupščin z območja narodnega parka in Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije.
f	12. člen
Na celotnem območju narodnega parka je prepovedano:
1.	vnašati neavtohtne gozdne rastlinske vrste, razen za potrebe utrjevanja erodiranih zemljišč ali začetnega ozelenjevanja zemljišč;
2.	puščali po opravljenih gradbenih delih neutrjene površine neozelenjene;
3.	odlagati pri gradnji cest in drugih objektov odkopne materiale na površine, ki niso za to posebej določene;
4.	pogozdovati kmetijska zemljišča, razen če to terjajo ukrepi za zavarovanje pred erozijo ter snežnimi in zemeljskimi plazovi ali, če je s planskimi akti določena sprememba kmetijskega v gozdno zemljišče;
5.	uporabljati agrokemična sredstva za zatiranje in uničevanje rastlin ali živali (herbicide in insekticide) zunaj obdelovalnih zemljišč;
6.	vnašati neavtohtone Vrste divjadi in druge neavtohtone prosto živeče živalske vrste;
7.	ograjevati zemljišča za gojitev divjadi (obore) ali. za druge namene, razen za potrebe kmetijstva in gozdarstva ter vodnega gospodarstva;
8.	poleg zavarovanih redkih in ogroženih prosto živečih vrst divjadi loviti: velikega petelina, planinskega orla, polha in svizca;
9.	loviti divjad s pogonom (s pritiskom z gonjači) in s pastmi in nastavljati strupe za divjadi;
10.	obiskovalcem parka plašiti prosto živeče živali z vpitjem ali hrupom, metanjem ali proženjem kamenja ter na kakšenkoli drug način;
11.	vnašati v vodotoke neavtohtone vrste rib in druge neavtohtone vrste živali;
12.	izpuščati onesnažene, vode' (odpadke) in druge snovi, ki spreminjajo stanje kakovosti voda ali zemljišč;
13.	graditi ali rekonstruirati vodnogospodarske objekte in naprave ter izvajati ukrepe in posege v vodotoke in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska in časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo naravne razmere ha vodnih in priobrežnih zemljiščih, razen v primerih, če to terjajo potrebe oskrbe s pitno vodo, oskrba z vodno energijo manjših območij znotraj narodnega parka oziroma v njegovi neposredni bližini ali ukrepi ža omejevanje erozijskih procesov in zavarovanja proti zemeljskim in snežnim plazovom ter poplavam;
14.	skladiščiti gozdne sortimente in puščati sečne odpadke v strugah vodotokov in hudourniških koritih;
15.	graditi površinske vodne zbiralnike s prostornino nad 100.000 m3 vode;
16.	odvzemati mivko, pesek, prod in kamenje iz vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč razen za gradbene potrebe znotraj območja narodnega .parka ali če take posege narekuje nujno urejanje vodnega režima;
17.	odpirati in izkoriščati peskokope, kamnolome in rudne kope za potrebe zunaj območja narodnega parka, razen za potrebe obstoječega obrata za proizvodnjo krede;
18.	graditi individualne počitniške hiše ali počitniška stanovanja;
19.	graditi jedrske objekte in naprave za pridobivanje energije, predelavo in pripravo ter hranjenje in dokončno odlaganje radioaktivnih snovi;
20.	graditi objekte za proizvodnjo in predelavo ali hranjenje eksplozivnih snovi, vnetljivih tekočin in plinov ter drugih nevarnih snovi;
21.	uporabljati in graditi ceste za tranzitni težki tovorni promet;
22.	uporabljati ceste za tranzitni promet nevarnih snovi;
23.	graditi pristajalne steze za letala;
24.	graditi, rekonstruirati in uporabljati objekte, obrate in naprave, ki onesnažujejo zrak s škodljivimi plinskimi snovmi in trdnimi delci prek dovoljene meje, določene za I. območje onesnaženosti zraka (zakon o varstvu zraka — Uradni list SRS, št. 13/75);
25.	presegati maksimalne • ravni hrupa 50 Leq (dBA) čez dan in 45 Leq (dBA) ponoči, razen pri opravljanju rednih dejavnosti v narodnem parku in pri reševanju z letali ali helikopterji in pri uporabi vojaških letal v izjemnih razmerah ter pri aerosnemanju v okviru geodetskih del;
26.	presegati dovoljene ravni hrupa, določene s predpisi o varstvu pred hrupom v bivalnih prostorih in naseljih;
27.	locirati trajna odlagališča odpadkov, razen za potrebe gospodarstev in gospodinjstev znotraj parka;
28.	odmetavati ali odlagati odpadke zunaj za to določenih in ustrezno urejenih mest za zbiranje odpadkov;
29.	sežigati na prostem odpadke in druge materiale razen lesnih in drugih rastlinskih odpadkov;
30.	uporabljati za pridobivanje toplotne energije komunalne in druge odpadke, razen lesnih odpadkov;
31.	uporabljati motorne sani, razen v zvezi z reševanjem ponesrečencev in za nujno oskrbo planinskih postojank ter za zimsko krmljenje in reševanje divjadi;
32.	uporabljati čolne z motorji z notranjim izgorevanjem, razen za reševanje ponesrečencev ali za druge reševalne namene;
33.	postavljati reklame za komercialne namene;
34.	obiskovalcem parka šotoriti, parkirati in puščati motorna vozila ali prikolice za bivanje zunaj za to določenih mest;
35.	obiskovalcem parka kuriti ogenj in pripravljati žerjavico zunaj za to določenih ali urejenih prostorov.
13.	člen
Poleg prepovedi, navedenih v 12. členu tega zakona, je v osrednjem območju narodnega parka prepovedano tudi:
1.	izvajanje vodnogospodarskih in drugih gradbenih posegov v strugah vodotokov in na vodnih ter priobalnih zemljiščih razen na hujših erozijskih žariščih in v hudourniških koritih;
2.	spreminjanje oblikovitosti in sestave površja z zemeljskimi deli razen v tlorisu objektov in za potrebe pašništva;
3.	graditi nove stanovanjske hiše za stalno ali občasno prebivanje prebivalcev, katerih dejavnost ni vezana na dejavnosti v parku;
4.	graditi nove gostinsko-turistične objekte s prenočitvenimi zmogljivostmi, razen planinskih postojank;
5.	graditi smučarske proge in smučarske žičniške naprave ter druge večje rekreacijsko-športne objekte;
6.	uporabljati gozdne ceste za javni promet, razen v primerih, ko je to posebej dovoljeno in označeno;
7.	presegati maksimalno dovoljene ravni hrupa, 45 Leq (dBA) čez dan in 40 Leq (dBA) ponoči, razen pri opravljanju rednih dejavnosti v narodnem parku in pri reševanju z letali ali helikopterji, in pri uporabi vojaških letal v izjemnih razmerah ter pri aero-snemanju v okviru geodetskih del;
8.	krčenje drevesne in grmovne vegetacije nad zgornjo gozdno mejo, razen za namene kmetijstva;
9.	graditi ceste in žičniške naprave za prevoz ljudi nad zgornjo gozdno mejo;
10.	graditi nadzemne energetske ih komunikacijske vode (električne in telefonske) nad zgornjo gozdno mejo;
11.	graditi večje energetske objekte in naprave za izkoriščanje sončne energije in energije vetra nad zgornjo gozdno mejo.
14.	člen
Graditev 'objektov ali drugi posegi v prostor, ki so prepovedani z 12. in 13. členom tega zakona, se lahko izjemoma dovolijo s soglasjem Skupščine SR Slovenije.
Prepovedi iz 12. in 13. člena tega zakona ne veljajo za posege in dejavnosti za namene splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Za gradnjo objektov in naprav ter druge posege v prostor za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na območju narodnega parka izda lokacijsko dovoljenje Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora v soglasju z Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo in izvršnim svetom skupščine občine, na katere območju je predviden poseg v prostor.
15.	člen
Tehnične, strokovne, raziskovalne in nadzorne naloge, določene s tem zakonom, opravlja organizacija za varstvo Triglavskega narodnega parka (v nadaljnjem besedilu: organizacija za varstvo).
Organizacijo za varstvo ustanovi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije oziroma naloge iz prejšnjega odstavka poveri ali zanje pooblasti ustrezne strokovne organizacije združenega dela.
16.	člen
Dejavnosti organizacije za varstvo so zlasti:
—	priprava strokovnih podlag za pripravo planov in skupnega programa na območju narodnega parka s področja strokovne dejavnosti organizacije za varstvo;
—	izvajanje posameznih nalog, določenih z dogovorom o skupnih temeljih plana oziroma s planskimi akti za območje narodnega parka;
—	upravljanje z zemljišči iz 33. člena tega zakona, ki so ji dodeljena v upravljanje;
—	organiziranje raziskovalnega dela; sodelovanje pri strokovnem ter znanstveno raziskovalnem delu predvsem pri ugotavljanju stanja rastlinstva in živalstva, njihovih biotopov ter o stanju nežive narave;
—'priprava dodatnih predlogov za varstvene in vzdrževalne ukrepe;
—	varstvo in gojitev redkih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst;
—	priprava predlogov za razmestitev ter postavljanje in vzdrževanje označb V parku (mejne oznake, kažipoti, informacijske table in obeležja).
Dejavnosti iz prejšnjega odstavka so dejavnosti posebnega družbenega pomena.
17.	člen
Poleg dejavnosti iz prejšnjega člena opravlja organizacija za varstvo kot javna pooblastila naslednje naloge:
—	organiziranje in izvajanje vrednotenja celotnega prostora, zbiranje in vodenje dokumentacije, urejanja arboretskih in drugih zbirk;
—	nadzorstvo nad izvajanjem prepovedi veljavnih za območje narodnega parka določenih s tem zakonom v okviru svoje dejavnosti;
—	vodenje katastra o stanju rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, biotopov in ekosistemov ter o stanju nežive narave;
—	izdajanje’ pooblastil prostovoljnim naravovarstvenim nadzornikom na podlagi predhodnega stro-konega usposabljanja;
—	priprava predlogov in izdajanje mnenj v zvezi s prenovo posameznih objektov v osrednjem območju narodnega parka.
O izvajanju pooblastil iz prejšnjega odstavka poroča organizacija za varstvo Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije in izvršnim svetom skupščin občin Jesenice, Radovljica in Tolmin ob zaključku vsakega koledarskega leta.
18.	člen
V	organu upravljanja organizacije za varstvo sodelujejo delegati, ki jih delegirajo izvršni sveti občinskih skupščin občin Jesenice, Radovljica in ToRnin ter Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije ter družbene organizacije in društva, ki so določene s statutom organizacije za varstvo.
V	organ upravljanja iz prvega odstavka delegira organizacija za varstvo eno tretjino delegatov, drugi udeleženci v organu upravljanja iz 1. odstavka tega člena pa dve tretjini delegatov.
Delegati iz prejšnjega odstavka enakopravno odločajo z delegati delavcev organizacije za varstvo o naslednjih vprašanjih in zadevah:
—	o predlogu statuta;
—	o srednjeročnih in letnih planih organizacije za varstvo ter strokovnih podlag za pripravo skupnega programa;
—	o pogojih in načinu opravljanja strokovnih in tehničnih nalog po določbah tega zakona;
—	o spremembah poslovnega predmeta, o njegovi razširitvi, zožitvi ter o spremembah sedeža organizacije za varstvo;
—	o statusnih spremembah organizacije za varstvo;
—	o cenah za opravljanje nalog in drugih storitev ter o njihovih vrstah v zvezi z varstvom in upravljanjem narodnega parka;
—	o imenovanju in razrešitvi pošlo vodih organov;
—	o načelih in merilih kadrovanja;
—	o sprejemanju zaključnega 'računa in finančnega načrta;
—	o drugih vprašanjih, za katerega je tako določeno v statutu organizacije.
19.	člen
Način odločanja delegatov iz prejšnjega člena v organu upravljanja organizacije za varstvo se po-drobnje uredi v njenem statutu.
K statutu'iz prejšnjega odstavka da soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
20.	člen
Organizacija za varstvo pridobiva celotni dohodek:
—	s svobodno menjavo dela;
—	iz proračuna SR Slovenije za izvajanje nalog, ki so ji s tem zakonom poverjene kot javna pooblastila, in iz proračunov občin z območja parka, kolikor ji s svojimi odloki poverijo izvajanje določenih nalog kot javna pooblastila;
—	s prodajo svojih storitev;
—	iz drugih virov.
21.	člen
S svobodno menjavo dela ustvarja organizacija za varstvo celotni prihodek:
—	neposredno na podlagi samoupravnih sporazumov in pogodb z družbeno pravnimi osebami, v skladu s prevzetimi obveznostmi pri izpolnjevanju njihovih programov in planov;
—	v samoupravnih . interesnih skupnostih glede Storitev, programov storitev in dejavnosti, ki so sestavina programov in planov teh skupnosti.
22.	člen
Zadeve inšpekcijskega nadzora iz tega zakona opravljajo v mejah svojih pristojnosti republiški in občinski upravni organi.
23.	člen
Za nadzorstvo nad izvajanjem prepovedi veljavnih na območju narodnega parka se organizira v okviru organizacije za varstvo naravovarstvena nadzorna služba.
Naloge naravovarstvene nadzorne službe opravljajo naravovarstveni nadzorniki kot delavci organizacije za varstvo.
Naloge naravovarstvenih nadzornikov lahko kot prostovoljno dolžnost opravljajo tudi drugi čjelovni ljudje in občani.
Prostovoljni naravovarstveni nadzornik je lahko vsak polnoleten jugoslovanski državljan, ki ima strokovno znanje in pooblastilo po tem zakonu.
Prostovoljnim naravovarstvenim nadzornikom izdaja pooblastila na -podlagi predhodne preveritve strokovnega znanja organizacija za varstvo.
Naravovarstveni nadzornik in prostovoljni naravovarstveni nadzornik imata službeni znak in legitimacijo.
Naravovarstveni nadzornik in prostovoljni naravovarstveni nadzornik imata v zvezi z opravljanjem nadzorstva po tem zakonu pravico legitimirati osebe.
Naravovarstveni nadzornik ima pravico takoj na mestu terjati denarno kazen od tistih, ki jih zaloti pri prekršku iz 28. ih 29. člena tega zakona.
» Podrobnejše določbe o organizaciji in delu nadzorne službe se opredelijo v skladu z zakonom v statutu organizacije za varstvo.
24.	člen
Z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če po opravljenih gradbenih delih pusti neutrjeno površino neozelenjeno (2. točka 12.' člena);
2.	če odlaga pri gradnji ceste ali drugega objekta odkopne materiale na površine, ki niso za to/posebej določene (3. točka 12. člena);
3.	če izkrči drevje ali grmovje nad zgornjo gozdno mejo za nekmetijske namene (8. točka 13..člena)
Z denarno kaznijo do ‘10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
25.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če vnese na območje narodnega parka neav- ■ tohtone gozdne rastlinske vrste v nasprotju s 1. točko
12.	člena;
2.	če pogozdi kmetijsko zemljišče v nasprotju s
4.	točko 12. člena;
3.	če uporabi agrokemična sredstva za zatiranje in uničevanje rastlin alj živali (herbicide in insekticide) zunaj obdelovalnih površin (5. točka 12. člena);
4.	če vnese v vodotok neavtohtono ribjo vrsto ali neavtohtono vrsto živali (11. točka 12. člena);
5.	če uskladišči gozdne sortimente ali pusti sečne odpadke v strugi vodotoka ali v hudourniškem koritu (14. točka 12. člena);
6.	če sežiga na prostem odpadke in druge materiale, razen lesnih in drugih rastlinskih odpadkov (29. točka 12. člena), ali če uporabi za pridobivanje toplotne energije, komunalne ali druge odpadke, razen lesnih odpadkov (30. točka 12. člena);
7.	če preseže maksimalno dovoljeno raven hrupa (25. točka 12. člena in 7. točka 13. člena);
8.	če uporabi motorne sani'v nasprotju z določbo ’
31.	točke ali čoln z motorjem z notranjim izgoreva-, njem v nasprotju z določbo 32. točke 12. člena tega zakona;
9.	če postavi reklamo za komercialne namene (33. točka 12. člena);
10.	če v osrednjem območju spremeni oblikovi-tost ali sestavo površja izven tlorisa objekta (2. točka
13.	člena).
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega, dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
26.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz 1., 2., 3. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona.
27.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz 2., 3., 5., 7., 9., 10. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona.
28.	člen
Z denarno kaznijo 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če pelje nevarno snov prek območja narodnega parka (22. točka 12. člena);
2.	če uporablja gozdno cesto za javni promet, kjer to ni posebej dovoljeno in označeno (9. točka U3. člena).
29.	člen
Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekšek takoj na mestu posameznik:
1.	če presega dovoljene ravni hrupa (26. točka 12. člena);
2.	če kot obiskovalec parka šotori, parkira ali pusti osebno motorno vozilo ali prikolico za bivanje v osrednjem območju narodnega parka zunaj za- to določenega mesta (34, točka 12. člena);
3.	če kot obiskovalec parka kuri ogenj ali pripravlja žerjavico zunaj za to določenih ali urejenih prostorov (35. ločka 12. člena).
30.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se za uresničevanje skupnega programa razvoja narodnega parka uveljavlja splošna' prepoved prometa z zemljišči, spremembe vrst rabe prostora in prepoved graditve na območju narodnega parka, določenim sv3. členom tega zakona.
Splošna prepoved prometa zemljišč iz prejšnjega odstavka ne velja za pogodbe po zakonu o dedovanju.
Da se zagotovi ohranitev naravnih znamenitosti in kulturnih oziroma zgodovinskih spomenikov se hkrati s sprejetjem tega zakona uveljavi tudi splošna prepoved vseh posegov, ki bi spremenili lastnosti oziroma napiembnost delov nepremične naravne in kulturne dediščine.
Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za izvajanje del in graditev objektov, sprejetih z gozdnogospodarskimi načrti, plani za kmetijstvo, lovskogospo-da^skimi načrti, ribiško-gojitvenimi načrti in načrti za urejanje in razvoj vodnega gospodarstva in si programom Planinske zveze'Slovenije, kalikor niso v nasprotju z 12. in 13. členom tega zakona.
Splošna prepoved nč velja tudi za prenovo in nadomestno gradnjo na isti lokaciji ter za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, za' katere sb izdana lokacijska ali gradbena dovoljenja oziroma' je njihova gradnja predvidena z izvedbenimi prostorskimi akti, kolikor ta gradnja ni v nasprotju z določbami 12. in 13. člena tega zakona.
Prav tako splošna prepoved ne velja tudi za geodetsko izmero in druga pripravljalna dela po predpisih o razlastitvi, kakor tudi za geodetsko izmero in druga pripravljalna dela, ki so potrebna za izdelavo planskih aktov in izvedbenih prostorskih aktov.
Splošna prepoved, določena s prvem odstavkom tega člena, velja za čas dokler družbenopolitične skupnosti, ne' sprejmejo skupnega programa razvoja narodnega parka ter posamezne izvedbene prostorske f.kte,, vendar največ tri leta od dneva, ko začne veljati ta zakon.
Splošna prepoved, določena s tretjim odstavkom tega člena, velja za čas, dokler se ne sprejmejo posebni akti o zavarovanju iz 6. člena tega. zakona.
31.	člen
Po izdaji posebnih aktov o zavarovanju iz 6. člena tega zakona se meje naravnih znamenitosti in kulturni oziroma zgodovinski spomeniki vrišejo v topografsko karto iz 5., člena tega zakona.
32.	člen
Izvršni svet Skupščine :SR Slovenije ustanovi organizacijo za varstvo oziroma pbveri naloge iz prvega odstavka 15. člena, ali zanje pooblasti ustrezne strokovne organizacije združenega dela v roku enega^ leta po-uveljavitvi tega zakona.
33.	člen
Občine dodelijo v upravljanje organizaciji za varstvo zemljišča osrednjega območja • narodnega parka nad zgornjo gozdno mejo, ki so družbena lastnina in ki niso dodeljena v upravljanje drugim družbenim pravnim in civilnim pravnim osebam, v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.
34.	člen
-Organizacija za varstvo najpozneje v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona objavi službeni znak in izkaznico za naravovarstvene nadzornike.
35.	člen
Skupni program razvoja iz 10. člena tega zakona se sprejme najpozneje do 31. decembra 1983.
36.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 63-28/81
}
Ljubljana, dne 28. maja 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
937.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o varnosti na žičnicah in vlečnicah
Razglaša se zakon o varnosti na žičnicah in vlečnicah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
20.	maja 1981 in na seji Zbora občin dne 27. maja 1981.
Št. 0100-144/81
Ljubljana, dne 27. maja 1981.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o varnosti na žičnicah in vlečnicah
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta zakon ureja varnost ljudi in premoženja na žičnicah in vlečnicah (v nadaljnjem besedilu: žični-* ške naprave) in v njihovem vplivnem območju.
2.	člen
Žičnice so nihalne kabinske žičnice, krožne kabinske žičnice in sedežnice.
Nihalna kabinska žičnica je naprava, kjer sta dve kabini na stalnem mestu stabilno pripeti na vlečno vrv, ki spreminja smer gibanja tako, da kabini potujeta med obema postajama,	(
Krožna kabinska žičnica je naprava, kjer so praviloma odklopi j ive kabine pripete na transportno ali vlečno vrv, ki se stalno giblje v isti smeri. Potniki vstopajo med mirovanjem kabine ali v zelo zmanjšani hitrosti kabine.
Sedežnica je naprava, kjer so sedeži praviloma stabilno pripeti na transportno vrv, ki se stalno giblje v isti smeri.
Vlečnica je naprava, ki s pomočjo transportne vrvi in vlečnih elementov vleče smučarje po vlečni poti.
3.	člen
Vplivno območje žičniške naprave obsega prostor pod žičnico, vlečno pot pod vlečnico in pas na obeh straneh tega prostora, v katerem je zaradi delovanja žičniške naprave ogrožena varnost ljudi in premoženja. Širina vplivnega območja se mora določiti glede na višino žičniške naprave in druge vplivne okoliščine v investicijsko tehnični dokumentaciji žičniške naprave.
4.	člen
Določbe tega zakona veljajo za vse žičniške naprave, razen za tovorne, rudniške in druge žičniške naprave, ki se uporabljajo kot delovne priprave.
Določbe tega zakona ne veljajo za manjše prenosne vlečnice, ki jih uporabljajo civilno pravne in fizične osebe za lastne potrebe izven javnega smučišča.
Manjše prenosne vlečnice v smislu prejšnjega odstavka so vlečnice na ročni in motorni pogon z močjo največ 4 KW.
5.	člen
Žičniške naprave morajo biti opremljene in vzdr-' ževane ter morajo obratovati tako, da zagotavljajo varnost prevoza in obratovanja žičniške naprave, varnost ljudi in premoženja na njej in v njenem vplivnem območju, kakor tudi varnost delavcev, ki upravljajo, vzdržujejo, popravljajo in pregledujejo žičniške naprave.
6.	člen
Upravljalec žičniške naprave ima pri vzdrževanju in obratovanju žičniške naprave, pravico in dolžnost storiti na vplivnem območju žičniške naprave vse, kar je potrebno za zavarovanje ljudi in premoženja in zavarovanje žičniške naprave. .
Upravljalec žičniške najjrave je dolžan povrniti škodo, ki jo napravi z dejanji iz prejšnjega odstavka.
7.	člen
Ce je zaradi žičniške naprave treba zavarovati prometne zveze, obstoječe objekte in druge naprave v vplivnem območju žičniške naprave, trpi stroške v zvezi z zavarovanjem upravljalec žičniške naprave.
8.	člen
V bližini žičniške naprave je prepovedano graditi objekte in naprave, ki bi lahko ogrožali varnost prometa na žičniški napravi, ali bi bila zaradi njih oziroma njihovega obratovanja varnost takih objektov in naprav ogrožena. Prav tako je prepovedano vsako drugo dejanje ali opustitev, ki bi lahko ogrožala varnost prometa na žičniški, napravi.
9.	člen
Upravljalec je dolžan zavarovati žičniško napravo in njene objekte pred nevarnostjo zemeljskih ali snežnih plazov ali hudournikov in ta zavarovanja vzdrževati ali ustaviti obratovanje žičniške naprave, dokler nevarnost ne mine.
Upravljalec žičniške naprave mora prepade, brezna, vrtače, razpoke in druga nevarna mesta v naj-bližji okolici žičniške postaje primerno zavarovati in ta zavarovanja redno vzdrževati.
Najbližja okolica žičniške postaje v smislu prejšnjega odstavka obsega območje okoli žičniške postaje, na katerem so najbližje razgledne točke, mesta za počitek in podobno. Območje naj bližje okolice žičniške postaje se določi v lokacijskem dovoljenju za žičniško postajo.
10.	člen
Upravljalen javne žičniške naprave mora- skrbeti za red in varnost ljudi na vseh objektih žičniške naprave in v njenem vplivnem območju.
11.	člen
Na postajah žičniške naprave, v njenih vozilih in v vplivnem območju žičniške naprave morajo biti opozorilni napisi glede vedenja potnikov. Na žičniških postajah in v vplivnem območju žičniške naprave morajo biti tudi potrebni svarilni in drugi opozorilni napisi za gibanje v okolici postaje in v Vplivnem območju žičniške naprave.
Uporabniki žičniške naprave se morajo ravnati po navodilih upravljalca, upoštevati opozorilne in druge napise iz prejšnjega odstavka ter ravnati tako, da s svojim obnašanjem ne ogrožajo varnost prevoza na žičniški napravi.
12.	člen
Osebe, ki popravljajo, pregledujejo ali opravljajo vzdrževalna dela na žičniški napravi, morajo upoštevati varnostne ukrepe, določene s. posebnim predpisom.
13.	člen
Upravljalec žičniške naprave mora takoj organizirati reševanje ljudi, ki se ponesrečijo ali so ogroženi na žičniški napravi ali v njenem vplivnem območju ter jim zagotoviti prvo pomoč. .Ce jih ne more rešiti \sam, mora takoj obvestiti najbližjo postajo milice in gorsko reševalno postajo.
•Upravljalec žičniške naprave mora takoj obvestiti najbližjo postajo milice in gorsko reševalno postajo tudi o vsaki drugi nesreči ali dogodku, kakor hitro izve, da je treba reševati ljudi.
Upravljalec žičniške napraye je dolžan določiti svoje delavce, ki so neposredno odgovorni za obveščanje iz prejšnjih odstavkov tega člena.
Upravljalec žičniške naprave oziroma več žičniških naprav, ki so funkcionalno povezane v sistem, mora imeti vsaj na eni žičniški postaji oziroma v njeni neposredni bližini predpisano opremo za reševanje ljudi, sredstva za prvo pomoč ter prostor za reševalce in ponesrečence. To opremo, sredstva in prostor mora dati na razpolago tudi pri nesrečah in drugih dogodkih, ki se pripetijo v bližini žičniške naprave.
14.	člen
la tovornih žičnicah ni dovoljeno prevažati ljudi.
Izjemoma je prevoz ljudi dovoljen, če je to potrebno za vzdrževanje žičnice, reševanje ponesrečencev, za gašenje požarov ter v drugih nujnih primerih.
Prevoz ljudi v smislu prejšnjega odstavka se lahko opravi samo, če je zagotovljena varnost njihovega prevoza.
II.	OBRATOVANJE ŽIČNIŠKIH NAPRAV
15 člen
Upravljalec žičniške naprave mora izdati navodilo za obratovanje žičniške naprave.
16.	člen
Upravljalec žičniške naprave mora dnevno opravljati notranji nadzor nad izvrševanjem navodil za obratovanje in izpolnjevanje pogojev, od katerih je odvisna varnost prometa na žičniški napravi.
Notranji nadzor opravljajo za to pooblaščene in strokovno usposobljene osebe upravljalca žičniške naprave. Pravice in dolžnosti oseb za opravljanje notranjega nadzora ter način izvajanja določi upravljalec žičniške naprave s samoupravnim splošnim aktom.
17.	člen
Upravljalec žičniške naprave mora voditi dnevnik obratovanja.
18.	člen
Upravljalec žičniške naprave mora določiti splošne prevozne pogoje, obratovalni čas in cenik ter jih javno objaviti na postajah žičniške naprave.
Splošni prevozni pogoji morajo obsegati zlasti določbe o tem, kdo oziroma kakšno blago se lahko prevaža z žičniško napravo, kdo oziroma kakšno blago in pod kakšnimi pogoji se ne sme prevažati, ter kako se morajo potniki vesti na postajah žičniške naprave in pri prevozu.
19.	člen
Dela in naloge na žičniški postaji smejo samostojno opravljati samo tisti delavci, ki imajo predpisano strokovno usposobljenost in izpolnjujejo predpisane zdravstvene pogoje.
20.	člen
Upravljalec žičniške naprave mora takoj obvestiti pristojni upravni organ za inšpekcijo prometa o vsaki nesreči ali drugem izrednem dogodku na žičniški napravi ter o vsaki kršitvi določb 5. in 12. člena tega zakona.
Upravljalec žičniške naprave mora o nesreči ali drugem izrednem dogodku na žičniški napravi takoj napraviti zapisnik in ga poslati pristojnemu upravnem organu za inšpekcijo prometa.
III.	VZDRŽEVANJE ŽIČNIŠKIH NAPRAV
21.	člen
Vzdrževalna dela na žičniški napravi opravljajo upravljale! žičniške naprave in pooblaščene organizacije združenega dela iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona.
Obseg vzdrževalnih del se določi s posebnim predpisom. Upravljalec žičniške naprave mora o vseh opravljenih vzdrževalnih delih voditi dokumentacijo.
IV.	STROKOVNO TEHNIČNI PREGLED ŽIČNIŠKIH NAPRAV
22.	člen
vsaKO novo žičniško napravo in žičniško napravo v obratovanju je treba strokovno tehnično pregledati, da se ugotovi, ali je sposobna za obratovanje.
S strokovnim tehničnim pregledom (v nadaljnjem besedilu: pregled) se ugotavlja, ali je žičniška naprava opremljena in vzdrževana v skladu s predpisi in tehničnimi pravili, ki se nanašajo na konstrukcijo, op-
remo, vzdrževanje in oskrbljenost žičniške naprave s predpisanimi napravami.
Sposobnost žičniške naprave za obratovanje ugotavljajo organizacije združenega dela, ki jih za to pooblasti Republiški komite za promet in zveze (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija).
23.	člen
Pooblaščena organizacija izda o pregledu žičniške naprave potrdilo o sposobnosti za obratovanje. Na podlagi tega potrdila izda Republiški komite za promet in zveze dovoljenje za obratovanje žičnice, občinski upravni organ, pristojen za promet, pa dovoljenje za obratovanje vlečnice.
Veljavnost dovoljenja preteče s potekom roka, ali če pristojni inšpektor za promet prepove obratovanje žičniške naprave.
Dovoljenje za obratovanje mora biti stalno na žičniški napravi.
Če žičniška naprava nima dovoljenja za obratovanje, ali če je veljavnost potekla, ne sme obratovati.
24.	člen
Pregled žičnice se mora opraviti enkrat letno, pregled vlečnice pa vsaka tri leta.
Roka iz prejšnjega odstavka se računata od zadnjega pregleda žičniške naprave.
Če žičniška naprava ni obratovala več kot eno leto, mora biti pregledana pred pričetkom ponovnega obratovanja.
' Če je žičniška naprava utrpela poškodbe, mora biti pregledana takoj po poškodbi, da se ugotovi ali so potrebna popravila in kakšna so ta popravila.
Pregled žičniške naprave je obvezen tudi po vsakem večjem popravilu in po rekonstrukciji žičniške naprave.
25.	člen
Upravljalec žičniške naprave mora v primerih iz prejšnjega člena Zahtevati pregled žičniške naprave, lahko pa zahteva pregled tudi sicer, če sodi, da je tak pregled potreben.
Pregled žičniške naprave lahko zahteva tudi inšpektor, pristojen za promet.
26.	člen ■
Če pooblaščena organizacija pri pregledu ugotovi pomanjkljivosti, ki ogrožajo varno obratovanje žičniške naprave, mora o tem takoj obvestiti upravljal-ca, pristojno inšpekcijo za promet in pristojni upravni organ za promet.
Če se pri pregledu, ki ga opravi pooblaščena organizacija, ugotovi, da žičniška naprava ne ustreza več dosedanjemu namenu ali zmogljivosti, se na podlagi take ugotovitve lahko izda dovoljenje za obratovanje žičniške naprave za drug namen ali za manjšo kapaciteto. V takem primeru mora upravljalec žičniške naprave uskladiti obratovanje z novim dovoljenjem.
27.	člen
Žičniška naprava mora imeti knjigo pregledov.
V knjigo pregledov vpisujejo pristojne osebe pooblaščenih organizacij in inšpektorji, pristojni za promet, podatke o bistvenih ugotovitvah, zlasti kakšne pomanjkljivosti so ugotovili in kakšna navodila so izdali za odpravo pomanjkljivosti.
Knjigo pregledov mora upravljalec žičniške naprave hraniti ves čas obratovanja.
V.	INŠPEKCIJA ŽIČNIŠKIH NAPRAV
28.	člen
Izvrševanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzorujejo pristojni občinski inšpekcijski organi za promet ter Republiški prometni inšpektorat.
29.	člen
Republiški prometni inšpektorat nadzoruje žičnice, občinski inšpekcijski organi, pristojni za promet, pa vlečnice.
Zadeve inšpekcije žičniških naprav neposredno opravljajo inšpektorji, pristojni za promet.
30.	člen
Republiški prometni inšpektorat ima pravico in dolžnost opozoriti pristojni občinski inšpekcijski organ, da opravi ^določeno inšpekcijsko nalogo iz svoje pristojnosti in mu določi rok za njeno izvršitev; če ta kljub opozorilu ne izvrši naročene inšpekcijske naloge, jo lahko opravi.sam na stroške občine.
31.	člen
Organi za inšpekcijo nadzorujejo zlasti:
—	stanje žičniških naprav, njihovo - vzdrževanje po tehničnih in drugih predpisih ter izvrševanje tehničnih in drugih predpisov, s katerimi se zagotovi sposobnost žičniških naprav za varen in neoviran promet;
—	izvrševanje določb , tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov o pogojih za promet na žičniških napravah, njihovem vplivnem območju in o ukrepih za varen promet;
—	uporabo tehničnih predpisov, normativov in standardov pri izvajanju del in uporabi materiala pri gradnji in rekonstrukciji žičniških naprav
32.	člen
Inšpektor za promet lahko z odločbo odredi:
—	da se pomanjkljivosti, ki jih ugotovi pri gradnji, rekonstrukciji ali vzdrževanju žičniških naprav odpravijo v roku, ki ga določi;
—	da se pomanjkljivosti na žičniških napravah, ki ogrožajo varnost prometa na njih ali druge pomanjkljivosti, odpravijo v roku, ki ga določi;
—	da se morajo ustaviti dela v neposredni bližini žičniške naprave, ki lahko spravijo v nevarnost promet na njej;
—	začasno prepoved prometa na novi ali rekonstruirani žičniški napravi, ki še ni tehnično pregledana;
—	da se odstrani z dela delavca na žičniški napravi, če nima predpisane strokovne usposobljenosti, če ne izpolnjuje predpisanih zdravstvenih pogojev, če je vinjen, ali če' zaradi drugih psihofizičnih lastnosti ogroža varnost prometa na žičniški napravi;
—	da se ustavijo dela, če se žičniška naprava gradi ali rekonstruira brez ^gradbenega dovoljenja, ali če se ne gradi po tehnični dokumentaciji, na pod-
lagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ali če se ne upoštevajo pogoji iz gradbenega dovoljenja in Utegne td ogrožati varnost žičniške naprave, življenje ali zdravje ljudi, varnost prometa ali sosednjih objektov;
—	da se prepove ali omeji promet na žičniški napravi, če bi bila ogrožena varnost prometa, ali če se ne odpravijo pomanjkljivosti v roku, ki ga določi;
—	da se prepove ali omeji uporaba najbližje okolice postaje žičniške naprave, če bi bila sicer ogrožena varnost ljudi.
Če je ugotovljena nepravilnost take narave, da pomeni neposredno nevarnost za ljudi ali premoženje, odredi inšpektor z vpisom v knjigo pregledov ukrepe iz prejšnjega odstavka, ne da bi poprej izdal pismeno odločbo. V odločbi o odpravi pomanjkljivosti se ukrepi, vpisani v knjigo pregledov, izrecno navedejo.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
33.	člen
Z denarno kaznijo do 500.000 din se kaznuje za gospodarski prestopčk upravljalec žičniške naprave:
1.	če ne opremi ali ne vzdržuje žičniške naprave ali če ne obratuje na žičniški napravi tako, da sta zagotovljeni varnost prevoza in obratovanje žičniške naprave, varnost ljudi in premoženja na njej in v njenem vplivnem območju, kakor tudi varnost delavcev, ki upravljajo, vzdržujejo, popravljajo in pregledujejo žičniško napravo (5. člen);
2.	če ne zavaruje žičniške naprave, njene objekte in najbližjo okolico (prvi in drugi odstavek 9. člena);
3.	če ne organizira reševanja ljudi, ki se ponesrečijo na žičniški napravi ali v njenem vplivnem območju ter jim ne zagotovi prve pomoči (prvi odstavek 13. člena);
4.	če žičniška naprava obratuje, čeprav nima veljavnega dovoljenja za obratovanje ali je veljavnost dovoljenja potekla (četrti odstavek 23. člena).
Z denarho kaznijo do 20.000 dih se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljalca žičniške naprave, ki stori kakšen gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka.
34.	člen
. Z denarne) kaznijo do 500.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek pooblaščena organizacija, če izda potrdilo o sposobnosti za obratovanje žičniške naprave, čeprav obstajajo takšne pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost prometa na žičniški, napravi ih v njenem vplivnem območju (jitvi odstavek 23. člena).
Za gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 din tudi odgovorna oseba pooblaščene organizacije.
35.	člen
Z denarno kaznijo do 200.000 din se kaznuje za gospodarski prestopek upravljalec žičniške naprave:
1.	če prevaža ljudi na tovornih žičnicah (prvi odstavek 14. člena):
2.	če ne opravlja dnevno notranjega nadzora (prvi odstavek 18. člena);
3.	če ne zagotovi pregleda žičniške naprave takoj po poškodbi oziroma po vsakem večjem ppopravilu ali rekonstrukciji (četrti ali peti odstavek 24. člena).
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljalca žičniške naprave, če stori kakšen gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka.
36.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 din se kaznuje za prekršek upravljalec žičniške naprave:
1.	če ne skrbi za red in varnost ljudi na vseh objektih žičniške naprave in v njenem vplivnem območju (10. člen);
2.	če ne postavi napisov po določbah 11. člena tega zakona;
3.	če takoj ne obvesti najbližje postaje milice in gorske reševalne postaje v primeru, ko ne more sam rešiti ljudi ali v primeru, ko izve za drugo nesrečo ali dogodek, kjer je potrebno reševati ljudi (prvi in drugi odstavek 13. člena);
4.	če ne določi delavcev, ki so odgovorni za obveščanje o nesreči (tretji odstavek 13. člena);
5.	če nima opreme za reševanje ljudi, sredstev za prvo pomoč ali če ne zagotovi prostora za reševalce in poiiesrečence (četrti odstavek 13. člena);
6.	če ne izda navodila za obratovanje žičniške naprave (15. člen);
7.	če ne vodi dnevnika obratovanja (17. člena);
8.	če ne objavi splošnih prevpznih pogojev, obratovalnega časa in 'cenika (18. člen);
9.	če zaposli delavce, ki nimajo predpisane strokovne usposobljenosti ali ne izpolnjujejo zdravstvenih pogojev (19. člen);
10.	če o nesreči ali drugem izrednem' dogodku na žičniški napravi ne obvesti takoj pristojnega upravnega organa za inšpekcijo prometa ali ne napravi zapisnika (20. člena);
11.	če ne vodi dokumentacije o opravljenih vzdrževalnih delih (drugi odstavek 21. člena);
12.	če na žičniški napravi nima dovoljenja za obratovanje (tretji odstavek 23. člena);
13.	če nima knjige pregledov (27. člen).
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba uplravljalca žičniške naprave, če stori kakšen prekršek iz prejšnjega odstavka.
37.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 din se kaznuje za prekršek pooblaščena organizacija, če takoj ne obvesti upravljalca žičniške naprave, pristojno inšpekcijo za promet in pristojni upravni organ za promet o pomanjkljivostih, ki ogrožajo varno obratovanje žičniške naprave (prvi odstavek 26. člena).
Za prekršek iz prejšnjega Odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 din tudi odgovorna oseba pooblaščene Organizacije.
38.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna bseba, če v bližihi žičniško naprave gradi objekte ali naprave, ki ogrožajo varnost prometa na žičniški napravi (8. člen). ,
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuj® z denarno kaznijo do 5.000 din tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe
% denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za 'prekršek posameznik, če v bližini žičniške naprave gradi objekte ali naprave, ki ogrožajo varnost prometa na žičniški napravi.
39.	člen
Z denarno kaznijd od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek posameznik:
1.	če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena tega zakona;
2.	če pri popravilu, pregledu ali vzdrževalnih delih na žičniški napravi ne upošteva predpisanih varnostnih ukrepov (12. člen).
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40.	člen
Republiški komite za promet in zveze izda natančnejše predpise:
—	o opremi, vzdrževanju in obratovanju žičniških naprav ter zavarovanju njihovega vplivnega območja (5., 15. in 17. člen);
—	o opozorilnih napisih glede vedenja potnikov in svarilnih in drugih napisih za gibanje v okolici postaje žičniške naprave in njenem vplivnem območju (11. člen);
—	o tem, kako ^e zagotovi varen prevoz ljudi s tovorno žičnico (tretji odstavek 14. člena);
—	o strokovni usposobljenosti oseb, ki delajo na žičniških napravah (19. člen);
—	o obsegu vzdrževalnih del, ki jih opravlja up-ravljalec žičniške naprave oziroma pooblaščena organizacija za vzdrževanje žičnic (21. člen);
—	določi pooblaščene organizacije združenega dela, ki opravljajo strokovno-tehnične preglede žičniških naprav (tretji odstavek 22. člena).
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo izda natančnejše predpise o minimalni opremi za reševanje ljudi, o sredstvih za prvo pomoč in o prostorih za reševalce in ponesrečence (četrti odstavek 13. člena) in o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki delajo na žičniških napravah (19. člen).
Republiški komite za delo izda natančnejše predpise o varnosti pri delu in o varnostnih ukrepih za osebe, ki upravljajo, vzdržujejo in popravljajo ali pregledujejo žičniške naprave (5. in 12. člen).
Kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, se do sprejema predpisov iz prejšnjih odstavkov tega člena še nadalje uporabljajo:
—	pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki samostojno delajo v strojnem obratu žičnic (Uradni list SRS, št. 38/67);
—	pravilnik o tehničnih ukrepih za žičnice (Uradni list SRS, št. 39/67 in 35/68);
—	pravilnik o zavarovanju nevarnih mest ob javnih osebnih žičnicah, ter o napisih in drugih znakih, opremi in sredstvih za reševanje in prvo pomoč na takih žičnicah oziroma na smučarskem terenu (Uradni list SRS, št. 39/67), razen določb 10. do 19. člena;
—	pravilnik o strokovni usposobljenosti oseb, ki samostojno delajo v strojnem obratu žičnic (Uradni list SRS, št. 39/67 in 35/68);
—	odločba o določitvi strokovne delovne organizacije, ki ugotavlja sposobnost žičnice za obratovanje (Uradni list SRS, št. 39/67).
41.	člen
Predpisi iz prejšnjega člena morajo biti izdani najpozneje v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.
42.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o žičnicah (Uradni list SRS, št. 13/67).
43.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 341-36/81
Ljubljana, dne 27. maja 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
938.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. maja 1981 in na seji Zbora občin dne
27.	maja 1981.
St. 0100-145/81
Ljubljana, dne 27. maja 1981.
Predsednik
V	Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju
Zakon o orožju (Uradni list SRS, št. 34/73) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ZAKON o orožju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Orožje in strelivo se smeta nabavljati, imeti v posesti in nositi samo po določbah tega zakona.
2.	člen
Za orožje po tem zakonu se šteje strelno orožje, zračno orožje, eksplozivno orožje, plinsko orožje, po-
sebno orožje, orožje s tetivo, hladno orožje in deli orožja.
' Strelno orožje so puške vseh vrst, samokresi, revolverji in druge strelne naprave, ki pod pritiskom smodnikovih plinov izstreljujejo iz cevi krogle ali šibre.
Zračno orožje so puške, samokresi in druge naprave, ki pod pritiskom zraka izstreljujejo zrna iz cevi.
Eksplozivno orožje so bombe in druge naprave, ki vsebujejo eksplozivno snov.
Plinsko orožje so samokresi in druge naprave, ki izstreljujejo plinsko snov.
Posebno orožje so puške in samokresi, ki pod pritiskom eksplozivne ali plinske snovi izstreljujejo iz cevi anestezij ske snovi ali druge izstrelke.
Orožje s tetivo so loki in samostreli ter druge naprave, pri katerih se izstreljuje puščica pod pritiskom tetive.
Hladno orožje so boksarji, bodala, noži, meči, sablje, bajoneti in drugi predmeti, ki jim je glavni namen napad.
Deli orožja po tem zakonu so cevi za puške vseh vrst, samokrese in revolverje, vložki z gladko ali risano cevjo, zaklepi in strelni mehanizmi orožja.
Določbe tega zakona ne veljajo za orožje in strelivo, ki ga nabavljajo ter imajo v posesti upravni organi za ljudsko obrambo, pripadniki oboroženih sil SFRJ, delavci organov za notranje zadeve in delavci službe zavarovanja kazensko-poboljševalnih zavodov.
3.	člen
Posamezni v tem zakonu uporabljeni izrazi imajo tale pomen:
1.	orožje z risano cevjo so samokresi, revolverji, vojaške puške, polavtomatske in avtomatske puške, lovske karabinke, kombinirane lovske puške, malokalibrske puške ter malokalibrski samokresi in revolverji;
2.	orožje z gladko cevjo so lovske puške na šibre in športno orožje z gladko cevjo;
3.	lovsko orožje so lovske puške raznih kalibrov z risano ali gladko cevjo;
4.	športno orožje so puške, samokresi in revolverji majhnega kalibra do vključno 5,6 mm z risano cevjo ali gladko cevjo, zračne puške in zračni samokresi ter loki in samostreli;
5.	posebno orožje so puške in samokresi za izstreljevanje sredstev za omamljanje živali ter signalnih nabojev;
6.	trofejno orožje je strelno in hladno orožje, ki se hrani kot oseben spomin iz vstaj in osvobodilnih vojn jugoslovanskih narodov in narodnosti;.
7.	spominsko orožje je orožje, ki je za lastnika oseben ali družinski spomin;
8.	staro orožje so dolge in kratke puške, samokresi, revolverji, sablje, meči in, drugo orožje, ki je sestavni del narodne noše, ali ima zgodovinsko oziroma umetniško vrednost in se na podlagi znanih dejstev da ugotoviti, da se več ne izdeluje in tudi ne uporablja;
9.	strelivo za strelno, posebno in plinsko orožje so naboji (patrone) krogle, šibre, signalni, anestezijski in plinski naboji, tulci z netilkami (vžigalnimi kapicami), netilke in smodnik;
10.	listine za posest oziroma za nošenje orožja so orožni list, dovoljenje za posest orožja, dovoljenje za posest posebnega orožja iz prvega odstavka 22. člena,
dovoljenje iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona, potrdilo iz 26. in drugega odstavka 28. člena, pooblastilo iz drugega odstavka 22. člena, pooblastilo iz prvega odstavka 25. člena, dovoljenje iz prvega odstavka 27. člena ter potrdilo za priglašeno staro orožje iz' tretjega odstavka 18. člena tega zakona.
4.	člen
Prepovedano je nabavljati, imeti v posesti in no-sti strelno orožje z napravami za dušitev zvoka, naprave za dušitev zvoka same, eksplozivno in hladno orožje ter orožje, ki je posebej prirejeno za napad.
5.	člen
Lastnik oziroma imetnik orožja mora skrbeti, da je njegovo orožje v brezhibnem stanju. Orožje in strelivo mora skrbno varovati in z njim pazljivo ravnati.
Lastnik oziroma imetnik orožja ne sme orožja uporabljati na javnih krajih ali na krajih, kjer bi bilo to lahko nevarno za ljudi.
Lastnik oziroma imetnik orožja mora posebno paziti, da orožje in strelivo ne prideta v roke mladoletnim osebam.
Staro strelno, trofejno in drugo orožje, ki je v muzejih ali muzejskih zbirkah, ali se javno uporablja kot razstavni predmet, mora biti spravljeno tako, da ne more priti v roke neupravičenih oseb. Tako strelno orožje ne sme biti napolnjeno.
6.	člen
Samokrese in revolverje je prepovedano posojati drugim.
, Lovsko in športno orožje je dovoljeno posoditi samo osebi, ki ima orožni list za tisto vrsto orožja, ki se posoja.
7.	člen
Upravne in nadzorstvene ukrepe ter odločbe v upravnem postopku, ki so v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti po tem zakonu, izdaja na prvi stopnji za notranje zadeve pristojni upravni organ občine, na območju katere ima stranka stalno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
8.	člen
Tuji državljani in osebe brez državljanstva, ki stalno živijo v Jugoslaviji ali prebivajo v Jugoslaviji več kot eno leto, so glede nabavljanja, posesti in nošenja orožja in streliva izenačeni z našimi državljani.
II.	NABAVLJANJE, POSEST IN NOŠENJE OROŽJA IN STRELIVA
9.	člen
Strelno, plinsko in posebno orožje, deli orožja ter strelivo za puške, samokrese in revolverje se sme ob pogojih tega zakona nabavljati z dovoljenjem pristojnega organa.
Dovoljenje za nabavo orožja oziroma streliva velja šest mesecevbd dneva izdaje.
Kdor nabavnega dovoljenja ni izkoristil v roku iz prejšnjega odstavka, mora v nadaljnjih osmih dneh to dovoljenje vrniti pristojnemu organu.
Kdor nabavi orožje, mora v osmih dneh po nabavi o tem obvestiti pristojni organ' da orožje registrira, in zaprosi, da mu izda zanj orožni list.
10.	člen
Zračno orožje in orožje s tetivo lahko nabavljajo polnoletni občani brez dovoljenja in ga nosijo brez orožnega lista.
Orožje iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja samo na strelišču ali na tako zavarovanem kraju, da se ne oroža ljudi in premoženja.
Ob pogojih iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo zračno orožje in orožje s tetivo pod nadzorstvom polnoletne osebe tudi mladoletniki.
11.	člen
Strelivo za lovsko in športno orožje lahko nabavljajo občani na podlagi orožnega lista, strelske organizacije, organizacije zveze rezervnih vojaških starešin in lovske družine pa na podlagi dovoljenja za posest orožja.
12.	čen
Osebe, ki imajo v posesti ali nosijo strelno in drugo orožje, morajo imeti za to orožje predpisane listine po določbah tega zakona.
13.	člen
Orožni list se izdaja občanom za posest in nošenje orožja.
Orožnega lista ni mogoče odreči osebi, ki je dobila dovoljenje za nabavo orožja, razen v primerih, ki so določeni v tem zakonu.
Na isto orožje se sme izdati orožni list največ trem osebam.
Orožni list se izdaja za nedoločen čas
14.	člen
Če se prošnja za orožni list nanaša na orožje, za katero je bil orožni list izdan drugi osebi, mora prosilec dobiti soglasje te osebe, da se mu sme za to orožje izdati orožni list.
Če se izda občanu orožni list za orožje, ki ni njegovo, je treba v orožni list poleg registrske številke pripisati tudi registrsko- številko Orožnega lista lastnika orožja.
15.	člen
Imetnik orožnega lista mora imeti orožni list pri sebi, kadar nosi orožje. Orožni list velja samo hkrati z osebno izkaznico.
16.	člen
Dovoljenje za posest se izda občanom samo za posest orožja.
Orožje iz prejšnjega odstavka je prepovedano nositi in uporabljati ter zanj nabavljati oziroma imeti pripravljeno strelivo.
17.	člen
Za trofejno in spominsko orožje, ki pomeni za lastnika oseben ali družinski spomin, se lahko izda dovoljenje za posest.
18.	člen
Staro orožje se sme nabavljati brez dovoljenja ter imeti v posesti in nositi brez orožnega lista.
Staro orožje se lahko uporablja za umetniške, športne in druge prireditve, prepovedano pa ga je uporabljati kot orožje ter zanj nabavljati, pripravljati ali imeti pripravljeno strelivo.
Občani, ki zbirajo staro strelno orožje, morajo tako orožje priglasiti najpozneje v 15 dneh potem, ko so ga pridobili. Za priglašeno orožje jim izda pristojni organ potrdilo.
19.	člen
Dovoljenje za nabavo orožja, orožni list oziroma dovoljenje za posest orožja se ne more izdati:
—	mladoletni osebi;
—	osebi, ki je duševno zbolela, ali je zaostala v duševnem razvoju;
—	osebi, obsojeni za tako kaznivo dejanje oziroma kaznovani za tak prekršek zoper javni red in mir ali za hujše prekrške po tem zakonu, ki jo dela neprimerno, da bi imela in nosila orožje, ali je mogoče od nje pričakovati, da bo orožje zlorabila; prepoved velja tudi za čas, dokler teče zoper tako osebo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku za tako dejanje. .
Dovoljenje za nabavo, lovskega orožja se lahko izda samo osebam, ki so upravičene za lov po predpisih o lovstvu.
20.	člen
Pristojni organ lahko odreče dovoljenje za nabavo orožja ali streliva, orožni list,ali dovoljenje za posest orožja, če ugotovi, da ni opravičenih razlogov, da bi prosilec imel tako orožje oziroma strelivo, če tako narekujejo koristi javnega reda in mira, ali če so zaradi okoliščin, v katerih prosilec živi, Utemeljeni pomisleki zoper izdajo dovoljenja ali orožnega lista.
Če pristojni organ odreče dovoljenje za nabavo orožja iz razlogov, ki jih narekujejo koristi javnega reda in mira, mu v odločbi ni potrebno navajati razlogov, ki so narekovali negativno odločitev.
21.	člen
Orožni list se ne izda, če nastopi potem, ko je bilo izdano dovoljenje za nabavo orožja, kateri od primerov iz druge ali tretje alinee prvega odstavka 19. člena tega zakona.
22.	člen
Dovoljenje za nabavo oziroma za posest posebnega orožja se 'sme izdati samo državnim organom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in društvom, ki izkažejo potrebo po takem orožju.
Organizacije in organi iz prejšnjega odstavka morajo izdati osebam, ki jim zaupajo posebno orožje, pismeno pooblastilo za nošenje tega orožja.
Oseba, ki nosi posebno orožje, mora imeti pooblastilo pri sebi.
23.	člen
Državni organi, organizacije združenega dela in druge organizacije smejo nabavljati In imeti v posesti orožje oziroma strelivo z dovoljenjem pristojnega organa.
Dovoljenje za nabavo in posest vojaških in lovskih pušk, samokresov, polavtomatskih in avtomatskih pušk ter ostrega streliva za to orožje se sme izdati le državnim organom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam, ki imajo organizirano službo za zavarovanje družbenega premoženja, s katerim upravljajo, ali ga potrebujejo pri opravljanju svoje dejavnosti.
Dovoljenje za nabavo, in posest polavtomatskih in avtomatskih pušk se sine izdati le za zavarovanje družbenega premoženja, ki ima poseben pomen za ljudsko obrambo in varnost.
24.	člen
Organi in organizacije iz prejšnjega člena', ki imajo v posesti orožje in strelivo, smejo zaupati nošenje orožja oziroma streliva le osebam, ki so določene, da
neposredno opravljajo službo zavarovanja družbenega premoženja oziroma ga potrebujejo pri opravljanju svoje dejavnosti, ki so opravile preizkus, da znajo ravnati z orožjem, in ki izpolnjujejo pogoje za posest in nošenje orožja. Preizkus znanja v ravnanju z orožjem se opravi pri postaji milice.
Osebe iz prejšnjega odstavka smejo nositi zaupano jim orožje in strelivo samo v službi, in sicer samo v objektih oziroma na območjih, ki jih varujejo oziroma, ko opravljajo svojo dejavnost.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka smejo čuvaji posevkov ter gozdni, lovski in ribolovski čuvaji nositi orožje tudi zunaj tega območja, ko prihajajo na delo, ali se vračajo z dela domov.
25.	člen
Organi in organizacije, ki dobe dovoljenje za posest orožja, razen strelskih organizacij, organizacij zveze rezervnih vojaških starešin in organizacij iz 26. člena tega zakona, morajo dati osebam, ki jim zaupajo orožje, pismeno pooblastilo za pošenje orožja.
Pooblastilo iž prejšnjega odstavka mora potrditi pristojni organ. Ta odreče potrditev pooblastila v primerih iz druge ali tretje alinee prvega odstavka 19. člena tega zakona, ali če tako narekujejo koristi javnega reda in mira.
Oseba, ki nosi orožje, mora imeti pooblastilo pri sebi.
2G. člen
Organizacija združenega dela ali druga organizacija, ki upravlja lovišče, lahko da v uporabo lovsko orožje državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije in tujcem za čas trajanja lova na območju^ lovišča organizacije.
Za izdano orožje mora organizacija združenega dela ali druga organizacija izdati uporabniku potrdilo.
Kdor dobi v uporabo orožje po prvem odstavku tega člena, mora’imeti pri sebi potrdilo iz prejšnjega odstavka.
27.	člen
Strelskim organizacijam in organizacijam zveze rezervnih vojaških starešin se sme izdati dovoljenje za nabavo in posest vojaških pušk, polavtomatskih in avtomatskih pušk, športnega in drugega orožja, ki ga potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.
Orožje iz prejšnjega odstavka in strelivo zanj sme pridobivati tudi Strelska zveza Slovenije in ga deliti drugim strelskim organizacijam.
Na predlog strelske organizacije se lahko izda njenemu članu dovoljenje za nabavo športnega orožja in orožni list za to orožje. Tako orožje se sme nositi in uporabljati samo za strelske vaje in tekmovanja.
28.	člen
Strelske organizacije in organizacije zveze, rezervnih vojaških starešin smejo dajati orožje in strelivo v uporabo svojim' članom za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču ali na kakem drugem kraju, ki je določen za strelske vaje ali tekmovanja,
Ce organizacija iz prejšnjega odstavka nima skladišča orožja na strelišču, morajo imeti njeni člani za nošenje orožja do strelišča in nazaj potrdila te organizacije, da nosijo orožje za strelske vaje ali tekmovanje. Tako potrdilo velja ie za v potrdilu določen čas, največ pa 30 dni.
29.	člen
Državni organi, organizacije združenega dela in druge organizacije, ki imajo orožja in strelivo na podlagi 22.,	23. in 27. člena tega zakona, morajo
orožje in strelivo imeti špravljeno na določenem kraju, ki je zavarovan pred požarom, tatvino, dostopom neupravičenih oseb in pred vsako drugo nevarnostjo ali zlorabo.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka morajo določiti osebo, ki posebej skrbi za izdajanje, prevzemanje in čuvanje orožja ter za razvid o orožju, ki se daje v uporabo njihovim delavcem ali članom.
III.	ODVZEM OROŽJA IN LISTIN ZA POSEST OZIROMA NOŠENJE OROŽJA
30.	člen
Lovska družina ali strelska organizacija mora v 30 dneh javiti pristojnemu organu vsak primer prenehanja članstva v družini ali organizaciji.'
Pristojni organ odvzame osebi, ki ji je prenehalo članstvo v lovski-družini ali strelski organizaciji, orožni list za lovsko ali športno orožje, razen če se ta ni vključila v drugo lovsko' družino ali strelsko organizacijo.
Prizadeta oseba ' mora pristojnemu organu najpozneje v osmih dneh po odvzemu orožnega lista oddati tudi orožje. Z odvzetim orožjem ravna pristojni organ po določbah 33. člena tega zakona.
Pristojni organ lahko na prošnjo prizadetega izda dovoljenje-za posest. takega orožja. Dovoljenje za posest lovskega orožja se ne izda osebi, ki ji je prenehalo članstvo v lovski družini, ker ni opi'avila lovskega izpita.
31.	člen
Orožni list, dovoljenje za posest'orožja, orožje in strelivo se odvzamejo:
.	— če nastopi primer iz druge ali tretje alinee
prvega odstavka 19. člena tega zakona;
— če pristojni organ ugotovi okoliščine, zaradi katerih bi po prvem odstavku 20. člena tega zakona odklonil izdajo dovoljenja za nabavo orožja, dovoljenji za posest orožja oziroma orožnega lista.
V primerih iz prejšnjega odstavka se odvzame tudi trofejno orožje in pooblastilo iz 25. člena tega zakona.
Pristojni organ mora do pravnomočnosti odločbe o odvzemu orožja oziroma streliva odvzeto orožje oziroma strelivo skrbno čuvati*
Kadar pristojni organ odvzame orožje zaradi razlogov, ki jih narekujejo koristi javnega reda in miru, mu ni treba navajati razlogov, ki SO/ narekovali njegovo odločitev.
Pristojni organ lahko uvede postopek za odvzem orožnega lista, dovoljenje za posest orožja, orožja ali streliva tudi na pobudo družbenopolitične ali druge organizacije in zbora delovnih ljudi.
32.	člen
Orožni list se odvzame, če se ugotovi, da je orožjfe nestrokovno izdelano, ali je v takšnem stanju, da je nevarno za okolico -in za tistega, ki ga uporablja, in če orožja ni mogoče popraviti.
Orožje iz prejšnjega odstavka mora lastnik v roku, ki ga določi pristojni organ, izročiti temu organu, da ga uniči. Obenem mu mora izročiti tudi strelivo za tako orožje.
Pristojni organ lahko izda za tako orožje dovoljenje za posest orožja.
33.	člen
Po pravnomočnosti odločbe o odvzemu orožja in streliva pozove pristojni organ lastnika, naj v dveh mesecih najde kupca za odvzeto orožje in strelivo. Ce lastnik v tem roku ne najde kupca, izroči pristojni organ odvzeto orožje oziroma strelivo organizaciji združenega dela, ki je pooblaščena za promet z orožjem, da orožje in strelivo proda.
Lastniku pripada za prodano orožje oziroma strelivo dosežena cena, zmanjšana za stroške, ki so nastali v zvezi s prodajo orožja oziroma streliva.
Če se strokovno ugotovi, da odvzeto orožje in strelivo nima prometne vrednosti, pristojni organ orožje in strelivo komisijsko uniči.
IV.	ZASEG OROŽJA, STRELIVA IN LISTIN ZA POSEST OZIROMA NOŠENJE OROŽJA
34.	člen
Pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve zaseže pri opravljanju svoje uradne dolžnosti na kraju samem brez poprejšnje odločbe pristojnega organa orožje in strelivo, ki ga je po zakonu prepovedano nabavljati, imeti v posesti ali nositi, kakor tudi orožje in strelivo, za katero imetnik nima listine za posest oziroma nošenje.
Pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka zaseže orožje, strelivo in listino za posest ali nošenje orožja tudi osebi, ki uporabi orožje na javnem kraju, kjer lahko spravi v nevarnost življenje ljudi, ali osebi, ki stori z orožjem prekršek zoper javni red in mir oziroma kaznivo dejanje.
Osebi, ki se ji zaseže orožje oziroma listina za posest ali nošenje orožja, se izda potrdilo z natančnim opisom zaseženega orožja oziroma listine.
35.	člen
Zoper osebo, ki ji je bilo zaseženo orožje ali strelivo po prejšnjem členu, predlaga organ za notranje zadeve uvedbo postopka o prekršku; pri tem predlaga tudi izrek varnostnega ukrepa odvzema orožja oziroma streliva.
36.	člen
Lovsko in športno orožje ter strelivo, odvzeto v postopku o prekršku ali v kazenskem postopku, izroči pristojni organ po pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe organizaciji združenega dela, ki je pooblaščena za promet z orožjem, da ga proda. Izkupiček, zmanjšan za prodajne stroške, je dohodek proračuna družbenopolitične skupnosti, kateri pripada pristojni organ.
Odvzeto vojaško orožje, samokresi in revolverji, strelivo za tako orožje in odvzeto prepovedano orožje, se izroči republiškemu sekretariatu za notranje zadeve.
Če odvzeto orožje in strelivo iz prejšnjih odstavkov nima prometne vrednosti, ga pristojni organ komisijsko uniči.
37.	člen
Ce je v postopku o prekršku izrečen varnostni ukrep odvzema orožja oziroma streliva, odvzame pristojni organ prizadeti osebi tudi listino za posest oziroma nošenje orožja.
V.	DOLŽNOSTI IMETNIKA OROŽNEGA LISTA IN DOVOLJENJA ZA POSEST OROŽJA
38.	člen
Kdor odsvoji orožje, ga mora v osmih dneh po odsvojitvi odjaviti ter izročiti pristojnemu organu svoj orožni list oziroma dovoljenje za posest orožja, izvod dovoljenja za nabavo orožja, ki je bilo izdano tistemu, na katerega se orožje prenaša, oziroma potrdilo o prodaji orožja, če je kupec organizacija združenega dela, ki je registrirana za promet z orožjem.
Kdor v skladu z veljavnimi predpisi zamenja orožje, menjalno ali vložno cev, mora v osmih dneh po zamenjavi o tem obvestiti organ, pri katerem je orožje registrirano in prositi za nov orožni list.
Kdor da organizaciji ali obrtni delavnici orožje predelati tako, da spremeni vrsto ali kaliber orožja, mora o tem v osmih dneh obvestiti pristojni oi^an.
Zamenjava orožja, menjalne ali vložne cevi pc drugem odstavku tega člena je med občani dovoljena le, če se orožni list glasi na isto vrsto orožja. Zamenjava drugih delov orožja med občani ni dovoljena.
* 39. člen
Če občan, ki ima orožni list oziroma dovoljenje za posest orožja, spremeni stalno prebivališče, mora v tridesetih dneh po preselitvi priglasiti pristojnemu organu, da ga vpiše v evidenco o izdanih orožnih listih oziroma o izdanih dovoljenjih za posest orožja po kraju novega stalnega prebivališča. Ta organ obvesti o tem za notranje zadeve pristojni upravni organ občine, v kateri je imel občan prejšnje stalno prebivališče.
40.	člen
Če imetnik orodnega lista oziroma dovoljenja za posest orožja umre, mora pokojnikov polnoletni družinski član v 30 dneh priglasiti smrt imetnika listine za posest in nošenje orožja organu, pri katerem je orožje registrirano.
Kdor je orožje podedoval, lahko zaprosi za orožni list oziroma za dovoljenje za posest orožja, ali pa orožje odsvoji osebi, ki ima dovoljenje za nabavo orožja take vrste.
Če dedič v treh mesecih po smrti lastnika orožja in odsvojil in tudi ni zaprosil za izdajo listine za posest ali nošenje, ali take listine ni dobil, mu odvzame pristojni organ orožje z odločbo in ga po pravnomočnosti odločbe izroči organizaciji združenega dela, pooblaščeni za promet z orožjem, da ga proda v korist dediča.
Če v primeru smrti lastnika orožja ni osebe, ki bi po predpisih o dedovanju lahko postala lastnik orožja, je izkupiček za orožje dohodek družbenopolitične skupnosti, kateri pripada organ, ki je poskrbel za prodajo orožja.
Če orožje nima prometne vrednosti, pristojni organ orožje komisijsko uniči.
Kdor hrani orožje po smrti lastnika, mora skrbno paziti, da orožje ne pride v. roke neupravičenim osebam.
41.	člen
Državni organi, organizacije združenega dela in druge organizacije, ki imajo v posesti orožje po 22. ali 23. členu tega zakona, pa jim tako orožje ni več potrebno, morajo o tem takoj obvestiti pristojni organ.
Orožje iz prejšnjega odstavka ter ostalo strelivo prevzame pristojni organ in ravna z njim v skladu s 33. členom tega zakona.
42.	člen
Kdor izgubi orožje, orožni list oziroma dovoljenje za posest orožja ali streliva, mora priglasiti izgubo v 24 urah najbližji postaji milice, najpozneje v petih dneh pa obvestiti o tem za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ, pri katerem je orožje registrirano.
43.	člen
Kdor najde orožje ali zve za orožje, o katerem misli, da je izgubljeno ali ^skrito, mora orožje takoj, najpozneje pa v treh dneh, izročiti najbližji postaji milice ali o tem v navedenem času obvestiti to postajo.
44.	člen
Orožje, ki je toliko izrabljeno, da bi njegova upo-raba lahko ogrožala varnost ljudi, in ga tudi ni mogoče popraviti ali predelati, mora lastnik izročiti pristojnemu organu. Za tako orožje se lahko izda dovoljenje za posest orožja.
Izrabljeno orožje, izročeno po prvem odstavku tega člena, pristojni organ komisijsko uniči. Za izročeno orožje se ne plača odškodnina.
VI.	NOTRANJI PROMET OROŽJA IN STRELIVA
45.	člen
S prometom orožja in streliva na drobno se smejo ukvarjati organizacije združenega dela, ki so registrirane za promet z orožjem in strelivom.
Organizacije iz prejšnjega odstavka morajo v osmih dneh od registracije obvestiti pristojni organ, da so registrirane za promet z orožjem in strelivom.
46.	člen
Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena morajo voditi evidenco o nabavljenem in prodanem orožju in strelivu.	\
Evidenca o prometu orožja in streliva se vodi ^ evidenčnih knjigah za vsako vrsto orožja in streliva posebej.
47.	člen
Organizacije združenega dela iz 45. člena tega zakona smejo prodajati orožje in strelivo samo organom, organizacijam in občanom, ki imajo dovoljenje za nabavo orožja in streliva.
Organizacije iz prejšnjega odstavka smejo osebam, ki imajo orožni list za lovsko in športno orožje, prodajati strelivo na orožni list, in sicer za orožje, za katero je izdan orožrii list.
Organizacije iz prvega odstavka tega člena smejo strelskim organizacijam, organizacijam zveze rezervnih vojaških starešin in lovskim družinam prodajati strelivo za lovsko in športno orožje na podlagi dovoljenja za 'posest orožja.
VII.	IZDELOVANJE, POPRAVLJANJE IN PREDELOVANJE OROŽJA
48.	člen
Z izdelovanjem, predelovanjem in popravljanjem orožja se smejo ukvarjati organizacije združenega dela in obrtne delavnice, ki so registrirane za to dejavnost.
Organizacije in obrtne delavnice iz prejšnjega odstavka morajo v osmih dneh od registracije obvestiti pristojni organ, da so registrirane za izdelovanje, predelovanje in popravljanje orožja.
49.	člen
Organizacije in obrtne delavnice iz prejšnjega člena smejo sprejemati v popravilo ali predelavo le orožje, za katero je bil izdan orožni list ali dovoljenje za nabavo orožja.
50.	člen
Organizacije in obrtne delavnice, ki se ukvarjajo z izdelovanjem, predelovanjem in popravljanjem orožja, morajo voditi evidenco o izdelanem, predelanem in popravljenem orožju.
51.	člen
Poslovni prostor, v katerem se orožje izdeluje, predeluje, popravlja ali hrani, mora biti zavarovan pred tatvino in drugimi posegi neupravičenih oseb. Pristojni organ lahko določi pri opravljanju nadzorstvenih nalog potrebne varnostne ukrepe, če ugotovi, da so tozadevni varnostni ukrepi organizacije združenega dela oziroma obrtne delavnice pomanjkljivi.
52.	člen
Organizacija združenega dela oziroma obrtna delavnica sme izročiti novo izdelano orožje kupcu oziroma naročniku le, če se izkaže z nabavnim dovoljenjem.
VIII.	NADZORSTVO
53.	člen
Pristojni organi nadzorujejo hrambo in čuvanje orožja in streliva v objektih organizacij združenega dela in obrtnih delavnic, ki orožje izdelujejo, predelujejo in popravljajo, v objektih organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom orožja in streliva, ter hrambo, čuvanje in ravnanje z orožjem in strelivom, ki ga imajo državni organi, strelske organizacije, organizacije zveze rezervnih vojaških starešin, organizacije združenega dela in druge organizacije za varstvo družbenega premoženja, ki ga upravljajo, ali ga potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.
Pri opravljanju nadzorstvenih nalog imajo pristojni organi ali pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve pravico pregledati skladišča orožja in streliva ter druge kraje, kjer je spravljeno orožje in strelivo, dokumentacijsko gradivo, ki se nanaša na orožje in strelivo, na kupce orožja in streliva ter na osebe, ki jim je zaupano orožje za opravljanje službenih nalog.
54.	člen
Kdor ima v posesti ali nosi orožje, mora na zahtevo pooblaščene uradne osebe pokazati listine, ki opravičujejo posest oziroma nošenje orožja.
55.	člen
Da se zagotovijo pogoji za varno uporabo strelnega orožja, pregleda pristojni organ najmanj enkrat v petih letih strelno orožje, za katero je bil izdan orožni list.
Pregled se opravi ob sodelovanju strokovnjaka organizacije združenega dela ali obrtne delavnice, ki je registrirana za izdelovanje, predelovanje in popravljanje orožja.
Stroške tehničnega pregleda nosi lastnik orožja.
IX.	KAZENSKE DOLOČBE
56.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek:
1.	kdor si nabavi, ima y posesti ali nosi strelno orožje z napravo za dušitev zvoka, napravo za dušitev zvoka samo, eksplozivno orožje, hladno orožje, ali orožje,, ki je posebej prirejeno za napad (4. člen);
2.	kdor orožje uporablja na javnih krajih ali na krajih, kjer bi to lahko bilo nevarno za ljudi (drugi odstavek 5. člena);
3.	kdor drugemu posodi samokres ali revolver ali kdor posodi lovsko ali športno orožje komu, ki nima orožnega lista za to vrsto orožja (6, člen);
4.	kdor si brez dovoljenja pristojnega organa na-
bavi ali pridobi strelno, plinsko ali posebno orožje ali strelivo za puške risanice, samokrese ali revolverje, ali kdor tako orožje ali strelivo, odsvoji nekomu, ki nima dovoljenja za nabavo, kadar je tako dovoljenje potrebno'(9. člen);	,
5.	kdor uporablja zračno orožje ali Orožje s tetivo
v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena tega zakona oziroma tako orožje da v uporabo mladoletniku v nasprotju z določbo tretjega odstavka 10. člena tega zakona; ■	I
6.	kdor nosi ali ima v posesti orožje, pa zanj nima orožnega lista ali dovoljenja za posest orožja (12. člen);
7.	kdor nosi orožje, ga uporablja ter zanj nabavi oziroma ima pripravljeno strelivo v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena tega zakona;
8.	kdor uporablja staro orožje kot orožje (drugi odstavek 18. člena).
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se izreče tudi varstveni ukrep odvzema orožja in streliva.
57.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor ne skrbi, da je njegovo orožje v brezhibnem stanju ali orožja in streliva ne varuje ali z njim ne ravna skrbno oziroma pazljivo ali kdor dopusti, da orožje in strelivo prideta v roke mladoletnim osebam (prvi in tretji odstavek 5. člena);
2.	kdor ne obvesti v predpisanem roku pristojnega organa, da si je nabavil orožje (četrti odstavek 9. člena);
3.	kdor si za staro orožje nabavlja ali pripravlja strelivo ali ima pripravljeno strelivo, ali kdor v predpisanem roku ne priglasi starega strelnega orožja (drugi in tretji odstavek 18. člena).
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se lahko izreče tudi varstveni ukrep odvzema orožja in streliva.
58.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	imetnik dovoljenja za nabavo orožja, ki ni v predpisanem roku vrnil dovoljenja za nabavo orožja, če orožja ni nabavil (tretji odstavek 9. člena);
2.	kdo ima v uporabi lovsko orožje izven območja lovišča organizacije ali kdor nima pri sebi potrdila (prvi in tretji odstavek 26. člena);
3.	član strelske organizacije ali organizacije zveze rezervnih vojaških starešin, ki nosi orožje izven strelišča ali drugega za strelske vaje ali tekmovanja določenega kraja brez veljavnega potrdila te organizacije (drugi odstavek 28. člena);
4.	kdor nima pri sebi orožnega lista ali pooblastila, kadar nosi orožje (15. člen, tretji odstavek 22. člena in tretji odstavek 25. člena);
5.	kdor nosi zaupano mu orožje in strelivo v času, ko ne opravlja službe ali nosi orožje in strelivo izven območja ali objekta, ki ga varuje (drugi odstavek 24. Člena);
6.	kdor rgvna v nasprotju z določbami 38. člena tega zakona;
.7. kdor ne priglasi v predpisanem roku spremčmbe stalnega prebivališča zaradi vpisa v evidence orožja (39. člen);
8.	družinski član, ki živi v skupnem gospodinjstvu z lastnikom orožja, če ne priglasi v predpisanem roku smrti imetnika orožja (prvi odstavek 40. člena), ali če po smrti lastnika ravna v nasprotju z določbo ■Šestega odstavka 40. člena tega zakona;
9.	kdor ne priglasi, da je izgubil orožje, orožni list ali strelivo (42. člen);
10.	kdor ravnava v nasprotju z določbami 43. člena in prvega odstavka 44. člena tega zakona;
11.	kdor ravna v nasprotju z določbo 54. člena
tega zakona;	>
12.	kdor na poziv pristojnega organa ne prinese strelnega orožja na pregled (prvi odstavek 55. člena);
13.	kdor na poziv pristojnega organa na prinese priglašenega orožja 'v pregled (61. člen).
59.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga organizacija:
1.	ki ravna v nasprotju z določbo četrtega odstavka 5. člena tega zakona;
2.	ki nabavi ali ima v posesti orožje in strelivo brez dovoljenja pristojnega organa ali v nasprotju z določbami 23. člena tega zakona;
3.	ki zaupa svoje orožje in strelivo v nošenje osebi v nasprotju z določbami drugega odstavka 22. člena, prvega odstavka 24. in prvega odstavka 25. člena ali v nasprotju z določbami'drugega odstavka 26. in 28. člena tega zakona;
4.	ki nima orožja ali streliva spravljenega, ali ga ne čuva na predpisan način ali ne določi odgovorne osebe (29. člen);
5.	ki v predpisanem roku ne javi pristojnemu organu prenehanje članstva v družini ali organizaciji (prvi odstavek 30. člena);
6.	ki ne obvesti pristojnega organa, da ji orožje iz 22. in 23. člena tega zakona ni več potrebno (prvi odstavek 41. člena);
7.	ki v predpisanem roku ne obvesti pristojnega ( organa, da je registrirana kot organizacija združenega dela za promet z orožjem in strelivom (drugi odstavek 45. člena);
( 8. ki se ukvarja s prometom. orožja in streliva,
, če ne vodi evidence o nabavljenem in prodanem orožju in strelivu, če te evidence nima v redu, ali če ne vodi evidence v knjigah za vsako orožje in strelivo posebej (46. člen);
9.	ki se ukvarja s prometom orožja in streliva, če proda orožje ali strelivo komu, ki nima dovoljenja za nabavo orožja ali streliva (47. člen) ali ga proda nekomu, ki še ni polnoleten (prvi odstavek 10. člena);
10.	ki izdeluje, predeluje ali popravlja orožje, pa ni registrirana za to dejavnost (prvi odstavek 48. člena).
Za prekršek iz 8. in 9. točke prejšnjega odstavka se izreče tudi varstveni ukrep odvzema dovoljenja za promet z orožjem in strelivom za dobo enega leta.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje poleg pravne osebe tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo do 3000 dinarjev.
Za prekršek iz 10. točke prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev tudi posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost izdelovanja, predelovanja in popravljanja orožja.
Za prekršek iz 2., 3., 4. in 8. točke prvega odstavka tega člena se kaznuje odgovorna oseba državnega organa z denarno kaznijo do 5000 dinarjev.
939.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za lete 1980
60.	člen
Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali posameznik, ki samostojno, opravlja dejavnost izdelovanja, predelovanja in popravljanja orožja:
1.	če v roku iz drugega odstavka 48. člena tega zgkona ne obvesti pristojnega organa;
2.	če sprejme v popravilo ali predelavo orožje, za katero ni izdan orožni list ali dovoljenje za nabavo orožja (49. člen);
3.	če ne vodi evidence o izdelanem, predelanem in popravljenem orožju (50. člen);
4.	če ne vodi evidence v redu, ali je ne vodi po predpisanih knjigah (50. člen);
5.	če ne zavaruje svojih poslovnih prostorov pred tatvino in drugimi posegi neupravičenih oseb, ali če ne izvrši varnostnih ukrepov, ki jih določi pristojni organ (51. člen);
6.	če ravna v nasprotju z določbo 52. člena tega
zakona.
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se lahko izreče tudi varstveni ukrep odvzema dovoljenja za izdelovanje, predelovanje in popravljanje orožja za dobo najmanj enega leta.
X.	PREHODNE iSl KONČNE DOLOČBE
61.	člen
Zaradi uskladitve listin o orožju, ki je bilo priglašeno po določbah do sedaj veljavnega zakona kot staro orožje, z določbami 3. člena tega zakona, bo pristojni organ imenoval strokovno komisijo, ki bo v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona pregledala navedeno orožje.
Občani so dolžni na poziv pristojnega organa priglašeno orožje predložiti v pregled strokovni komisiji.
62.	člen
Republiški sekretar*za notranje zadeve izda natančnejše predpise za izvajanje tega. zakona.
63.	člen
Državni organi, organizacije združenega dela in druge organizacije morajo uskladiti svoje poslovanje z določbami tega zakona najpozneje v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.
64.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 221-13/81
Ljubljana, dne 27. maja 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
Razglaša se zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1980, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela
dne 27. maja 1981 in na seji Zbora občin dne 27. maja 1981.
St. 0100-146/81
; Ljubljana, dne 27. maja 1981.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
■ o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1980
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1980.
2.	člen
Prihodki proračuna Socialistične republike Slovenije so bili doseženi in razporejeni po bilanci prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1980.
din
Skupni prihodki proračuna Socialistične republike Slovenije so znašali
od tega:
—	za obveznosti na ravni Socialistične republike Slovenije
—	za obveznosti do prispevki proračunu federacije za leto 19.80
—	nerazporejeni prihodki
3.	člen
Nerazporejeni prihodki proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1980 v višini 147,894.633,15 din se razporedijo v proračun Socialistične republike Slovenije za leto 1981 na postavki prihodkov, in sicer:
din
—	presežek davka iz dohodka te-
meljnih organizacij združenega dela za leto 1980 se prenese In dodeli samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane za kompenziranje cen kruha, olja, moke, sladkorja, mesa in mleka v višini	42,928.706,30
14.027,978.600,75
7,509,483.967,60
6.370,600.000,00
147,894.633,15
din
— presežek drugih prihodkov proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1980 se po zakonu o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1981 prenese na postavko »prenos več doseženih prihodkov po zaključnem računu proračuna SR Slovenije za leto 1980« za obveznosti neto republiškega proračuna v višini	104,965.926,85
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-63/81
Ljubljana, dne 27. maja 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna SR Slovenije za leto 1980 A. PRIHODKI
Klasifikacijska številka		Plan po pro-	
oblika	podoblika prihodka	prihodka	PRIHODKI	poznejših spremembah	Realizacija
11 12 120 ' 121 26	Vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela Republiški davek iz osebnega dohodka Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji Davek iz skupnega dohodka občanov	1.782.000.	000 1.152.000.	000 840,000.000 10,000.000	1.824,928.706,30 1.174,909.523,80 781,722.850,75 23,067.301
	Skupaj vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka	3.784,000.000	3.804,628.381,85
21 22 27	Vrsta 2 — Davki Temeljni davek od prometa proizvodov Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve Davek od dobička, ki ga plačujejo tuje osebe	6.405,700.000 3.120,000.000 36,000.000	6.370,600.000 3.286,319.175,45 31,704.172,35
	Skupaj vrsta 2 — Davki	9.561,700.000	9.688,623.347,80
61	Vrsta 3 .— Prihodki upravnih organov in drugi prihodki Ostali prihodki Izvirni prihodki ukinjenega računa za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti Prihodki od prodaje tiskovin republiškega sekretariata za notranje zadeve Prenos več doseženih prihodkov po zaključnem računu proračuna za leto 1979	4.000.	000 35.000.000 5.000.	000 175,800.000	11,558.619,65 26,823.071,10 4,131.180 175,800.000
	Skupaj vrsta 3 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki	219,800.000	218,312.870,75
	Skupaj prihodki (vrsta 1—3)	13.565,500.C00	13.711,564.600,40
	Prihodki preneseni po zaključnem računu proračuna SRS za leto 1979 in razporejeni na ustrezne postavke odhodkov proračuna SR Slovenije za leto 1980	316,414.000,35	316,414.000,35
	Skupaj prihodki za razporeditev	13.881,914.000,35	14.027,978.600,75
B. SPLOSNI RAZPORED PRIHODKOV			n
Klasifikacijska številka		Plan po proračunu In poz-nejšh spremembah	
razporedna razporedna skupina	podskupina	SPLOSNI RAZPORED PRIHODKOV		Realizacija
01 01-1 01-2 '	Glavni namen 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti Sredstva za delo upravnega organa Sredstva za posebne namene	2.800,416.521,80 676,591.612,85	2.795,107.674,05 676,591.612,85
	Skupaj glavni namen 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	3.477,008.134,65	3.471,699.286,90
			
Klasifikacijska številka		Plan po proračunu in poz-nejšh spremembah	
razporedna razporedna skupina	podskupina	SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV		Realizacija
03	Glavni namen 03 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	311,171.853	311.171.853
04	04-1	Glavni namen 04 — Negospodarske investicije Sredstva za obveznosti po odlokih in zakonih	476,107.975	475,488.200,85
	04-2	Sredstva za odplačevanje anuitet za kredite, ki jih je najela republika	69,318.232	69,318.231,45
	04-3	Sredstva za sprejetje obveznosti po pogodbah, družbenih dogovorih in po sklepih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije	147,409.436	147,409.436
	04-4	Sredstva za nove odločitve investicijskih vlaganj v negospodarstvo po sklepih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije	86,179.639,70	86,179.637,80
	04-5	Sredstva za investicijsko vzdrževanje zgradb republiških upravnih organov	17,766.377,30	17,766.377,30
		Skupaj glavni namen 04 — Negospodarske investicije	796,781.660	796,161.883,40
06		Glavni namen 06 — Znanstvena dejavnost	45,960.640	45,895.363,25
07		Glavni namen 07 — Kulturno prosvetna dejavnost	32,237.547,35	31,946.541,55
08	08-1	Glavni namen 08 — Varstvo borcev NOV in socialno varstvo Varstvo borcev NOV	1.048,312.099	1.047,899.929,50
	08-2	Socialno varstvo nekaterih kategorij občanov	9,458.800	7,263.965,10
		Skupaj glavni namen 08 — Varstvo borcev NOV in socialno varstvo	1.057,770.899	1.055,163.894,60
14		Glavni namen 14 — Dopolnilna sredstva občinam	262,316.000	262,316000
16	16-1	Glavni namen 16 — Intervencije v gospodarstvo Intervencije v proizvodnji hrane	459,819.919,75	459,811,822,85
	16-2	Intervencije v porabi hrane	267,075.579,25	267,066.854,60
	16-3	Druge intervencije na področju kmetijstva	8,350.000	8,350.000
	16-4	Blagovne rezerve	210,640.690	210,640.689,70
	16-5	Druge intervencije v gospodarstvo na ravni SR Slovenije	211,448.181,35	211,442.291,95
		Skupaj glavni namen 16 — Intervencije v gospodarstvo	1.157,334.370,35	1.157,311.659,10
17	Glavni namen	17	— Tekoča proračunska rezerva	26,925.475	26.609,216
18	Glavni namen	18	— Sredstva rezerve SR Slovenije	67,929.350	75,330.199,40
19	Glavni namen	19	— Sredstva za financiranje obveznosti SR Slovenije iz prejšnjih let	275,878.071	275,878.070,40
20	Glavni namen	20	— Obveznost SR Slovenije do prispevka proračunu federacije za leto 1980	6.370,600.000	6.370,600.000
	Skupaj			13.881,914.000,35	13.880,083.967,60
940.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter petega odstavka 221. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 41/80 in 25/81) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. maja 1981 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi organa za odločanje na podlagi petega odstavka 221. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela
1.	člen
Za odločanje o zahtevah n| podlagi petega odstav- -ka 221. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela se pooblasti odbor udeležencev
dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 iz 33. člena tega dogovora . (Uradni list SRS, št. 3/81).
2.	člen
Odbor udeležencev odloča o zahtevi na podlagi soglasja delegatov vseh udeležencev dogovora po tem, ko dobi mnenje Izvršnega sveta Skupščine SE Slovenije, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in izvršnega sveta skupščine občine, na območju katere ima temeljna organizacija svoj sedež.
Če v odboru pri odločanju o zahtevi ne pride do soglasja, odloči o zahtevi Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije na predlog Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Če odbor zahtevo zavrne, ima temeljna organizacija v roku 30 dni pravico ugovora na Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
3.	člen
■ . /
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 428-18/81
Ljubljana, dne 27. maja 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
941.
Na podlagi 147. člena ustave. Socialistične republike Slovenije, 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 246. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. maja 1981 sprejela
ODLOK
o soglasju in o pristopu k sklenitvi družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani
Skupščina SR Slovenije daje soglasje in pristopa k družbenemu dogovoru o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani in pooblašča Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, da ga podpiše v njenem imenu.
St. 351-22/81
Ljubljana, dne 27. maja 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
942.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80), 69., prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in prvega in šestega odstavka 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter v zvezi s sklepom vseh treh zborov o ustanovitvi, nalogah in sestavi skupine delegatov za proučitev statutov oziroma sprememb in dopolnitev statutov visokošolskih organizacij z dne 11. julija 1980 je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. maja 1981 sprejela
ODLOK
o /soglasju k statutu Akademije za gledališče, radio,
film in televizijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani
Daje se soglasje k statutu Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki je bil sprejet na referendumu delavcev in študentov akademije dne 16. 3. 1981.
St. 022-117/81
Ljubljana, dne 27. maja 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
943.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter skladno z navodili Koordinacijskega odbora SR Slo-enijo za pripravo 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije o volitvah delegatov iz SR Slovenije za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. maja 1981 in na sejah Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. maja 1981 sprejela
ODLOK
o izvolitvi treh delegatov za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije
Za delegate za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije se izvolijo:
Jože Globačnik, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije, podpredsednik Skupščine SR Slovenije;
Milan Kučan, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije, predsednik Skupščine SR Slovenije;
Emil Tomažič, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije, predsednik Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
St. 06-73/81
Ljubljana, dne 27. maja 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
S44.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skppščine Socialistične republike Slovenije ter drugega odstavka 8. člena zakona o nagradi Edvard Kardelj (Uradni list SFRJ, št. 25/81) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. maja 1981 sprejela
ODLOK
o izvolitvi treh članov Odbora za nagrado »Edvard Kardelj«
Za člane Odbora za nagrado »Edvard Kardelj« se izvolijo:
Franc Kimovec- Žiga, član Predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in član Sveta federacije;
Franc Šetinc, sekretar Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije;
dr. Anton Vratuša, član Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.
St. 111-142/81
Ljubljana, dne 27. maja 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
v Predsednik
Milan Kučan 1. r.
915.
Na podlagi 6. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št, 74/72, 26/73, 34/74, 28/76, 16/77, 19/77 in 30/78), tretjega odstavka 22. člena in 8. točke prvega odstavka 251. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) ter sklepa skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. marca 1981 skleneta Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Zveza obrtnih združenj Slovenije
POGODBO
o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost
1.	člen
e> to pogodbo se ureja izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja za osebe, ki na podlagi določil obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljajo obrtno, gostinsko, avtoprevozniško in brodarsko dejavnost, ter prodajo "na drobno, za osebe, ki po 9. členu zakona o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73) opravljajo gostinsko dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela ali drugo organizacijo in za osebe, ki po 42. členu zakona, o blagovnem prometu. (Uradni list SRS, št. 21/77) opravljalo trgovsko dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela (nadalje: zavarovanci).
2.	člen
Lastnost zavarovanca v pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobijo osebe iz 1. člena te pogodbe z dnem vpisa v register obrtnih delavnic oziroma v ustrezno evidenco, nehajo pa biti zavarovani z dnem izbrisa iz registra oziroma evidence.
Zavarovanje pa ne preneha tisti čas, ko je obrtna delavnica začasno zaprta zaradi bolezni, vojaških vaj, preiskovalnega zapora do 30 dni ali prestajanja zaporne kazni do 30 dni ali na podlagi odločbe skupščine občine o začasnem zaprtju zaradi preureditve obratovalnih prostorov.
3.	člen
Prijavo v zavarovanje in prijavo sprememb, ki vplivajo na pravico.do zavarovanja ali na obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kakor tudi spremembo sedeža obratovalnice mora zavarovanec vložiti pri Območni delovni enoti skupnosti, na območju katere je njihova samostojna, obratovalnica.
Prijavo po prejšnjem odstavku mora zavarovanec vložiti v osmih dneh od dneva pridobitve lastnosti, ki ga obvezuje k zavarovanju, oziroma v osmih dneh od dneva nastanka spremembe.
4.	člen
Osnova za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja — zavarovalna osnova za zavarovance, katerim ugotavlja pristojni orgap osebni dohodek po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve, je tako ugotovljeni povprečni mesečni dohodek, ki ga zavarovanec doseže v tekočem koledarskem letu. *
Za zavarovance, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), je osnova za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja — zavarovalna osnova enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Kolikor pa se taki zavarovanci na lastno zahtevo preu vrsti jo na obdavčenje po dejanskem dohodku, je na njihovo zahtevo zanje tudi osnova za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravje iz pokojninskega in invalidskega .zavarovanja tako ugotovljeni povprečni mesečni dohodek tekočega koledarskega leta.
Znesek osnov iz prvega in drugega odstavka tega člena ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku, oziroma od zneska zajamčenega osebnega dohodka po sprejemu zakona o zajamčenem osebnem dohodku.
5.	člen
Dokler ni znana osnova zavarovanja iz 4. člena te pogodbe za tekoče leto, plačujejo zavarovanci akontacijo na prispevek v višini prispevka iz preteklega leta.
Zavarovanec, ki prvič stopi v zavarovanje po tej pogodbi, plačuje akontacijo na prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. vse dotlej, dokler ni možno dokončno ugoluviti osnove zavarovanja iz 4. člena te pogodbe za posamezno koledarsko leto.
6.	člen
Zaradi določitve osnove zavarovanja mora zavarovanec predložiti pristojni območni delovni enoti skupnosti — odločbo davčnega organa skupščine občine o ugotovitvi višine osebnega dohodka, ki je podlaga za odmero davka, v osmih dneh od prejema odločbe ali — potrdilo davčnega organa skupščine občine, da se zanj ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru.
7.	člen	|
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačujejo od osnove, določene po 4. in 5. členu te pogodbe po stopnjah prispevkov, ki jih določi skupščina skupnosti s svojimi sklepi.
8.	člen
Zavezanci za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so zavarovanci sami.
Prispevki zapadejo v plačilo zadnji dan v mesecu za nazaj.
9.	člen
Osebe, ki so bile kot družinski člani zavarovane po prejšnji pogodbi do 31. 12. 1972, ostanejo v tej lastnosti zavarovane tudi od 1. 1. 1981 dalje po osnovi, po kateri so bile zavarovane na dan 31. 12. 1972. Ta osnova se vsako leto poveča za odstotek povečanja povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji.
10.	člen
Zavarovanje po določbi prvega odstavka 4. člena te pogodbe lahko zahteva zavarovanec oziroma upokojenec tudi za čas bd 1. januarja 1978 dalje. Razlika v prispevkih se obračuna po prispevni stopnji, veljavni v posameznem koledarskem letu.
Določitev zavarovalne osnove po 1. odstavku tega člena lahko zahteva zavarovanec oziroma upokojenec do 31. decembra 1981.
11.	člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 01000-121/4-81
Datum: dne 9. aprila 1981.
Predsednik
Zveze obrtnih združenj Slovenije Stane Špindler 1. r.
Predsednik skupščine
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Dante Jasnič 1. r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST LJUBLJANICA - SAVA
946.
Na podlagi določil 45. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Ljubljanica—Sava za obdobje 1981—1985, ki ga je sprejela Skupščina OVS Ljubljanica—Sava na svojem rednem 6. zasedanju dne 26. decembra 1980 je Skupščina OVS Ljubljanica—Sava na svoji redni 7. seji dne 15. maja 1981 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana OVS Ljubljanica—Sava za obdobje 1981—1985, ter da so veljavne tarife vodnega prispevka za leto 1981, ki so bile sprejete na 6. zasedanju Skupščine OVS Ljubljanica—Sava dne 26. 12. 1980
1
Skupščina OVS Ljubljanica—Sava je na svojem rednem 6. zasedanju, dne 26. 12. 1980 ugotovila, da je samoupravni sporazum o temeljih plana OVS Ljubljanica—Sava za obdobje 1981—1985, objavljen v Gospodarskem vestniku št. 46 dne 27. 11. 1980, sklenjen.
2
Na podlagi posredovanih pristopnih izjav in po--ročil izvršnih svetov skupščin občin, je sprejelo samoupravni sporazum o temeljih plana skupaj 64 odstotkov zavezancev.
3
Z uveljavitvijo ugotovljenega sklepa so dani pogoji izpolnjevanja določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja OVS Ljubljanica—Sava ter določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1981 do 1985.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine OVS Ljubljanica—Sava
Anton Klun, inž. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
947.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v DPS (Uradni list SRS, št. 39-461/74), določil družbenega dogovora o ukrepih za omejevanje splošne porabe v občinah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 15/80), dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1980 in odloka o proračunu Skupščine mesta Ljubljane za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 9/80), na podlagi 77., 79. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št.
2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 46. seji zbora združenega dela dne 7. maja 1981 in na 42. seji zbora občin dne 7. maja 1981 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1980
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna mesta Ljubljane za leto 1980, katerega sestavni del je zaključni račun sredstev rezerv.
2.	člen
1.	Zaključni račun proračuna izkazuje:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
din
309,672.259,90
309,331.657,25
340.602,65
2.	Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
14.265.242.45 1,750.000,00
12.515.242.45
se razporedi na račun 50100-637-55104 za pokrivanje stroškov adaptacije Kresije.
Presežek prihodkov nad odhodki sredstev rezerv se prenese v sredstva rezerv za leto 1981.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-2/81
Ljubljana, dne 7. maja 1981.
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna za leto 1980 v znesku 340.602,65 din
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
Oblikovanje in razpored prihodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1980
Vrsta
prihodkov
Prihodki
Skupaj
din
Glavni
namen
Razpored prihodkov
Skupaj
din
Prispevki iz proračunov' družbenopolitičnih skupnosti
Ljubljana	Bežigrad	59,802.000,00
Ljubljana	Center	152,386.000,00
Ljubljana	Moste-Polje	20,373.00b,00
Ljubljana	Šiška	38,613.409,00
Ljubljana	Vič-Rudnik	29,601.00Q,00
Skupaj	300,775.409,00
Prenesena sredstva iz pret. leta	191.422,25
Lastni prihodki upr. org.	8,805.428,65
309,672.259,90
02
03
04 06 07 10 16 17
Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	195,259.817,55
Ljudska obramba	12,054.000,00
Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	24,814.705,45
Negospodarske investicije	29,461.989,15
Znanstvena dejavnost	5,163.450,00
Kulturno prosvetna dejavnost	214.000,00
Kpmunalna dejavnost	9,501.920,00
Gospodarske intervencije	17,380.000,00
Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let	2,137.182,20
Krediti, vezana in izločena sredstva rezerv	13,344.592,90
Presežek prihodkov nad odhodki	340.602,65
Skupaj razpored prihodkov	309,672.259,90
948.
2. člen
Na podlagi 50. člena zakona o sistemu đi'užbenega planiranja in' o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 4. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78) ter 41., 42., 43. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 46. seji zbora združenega dela dne 7. maja 1981, na 42. seji zbora občin dne 7. maja 1981 in na 40 seji družbenopolitičnega zbora dne 7. maja 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«
1.	člen
V odloku o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« (Uradni list SRS, št. 22/78) naj se v 1. členu:
a)	v prvi .alinei črta beseda »družbeni«, v .zadnji vrsti pa besede »ki vključujejo dolgoročni prostorski plan občin in mesta Ljubljane«;
b)	črta dosedanje besedilo 2. alinee in nadomesti z novim, ki se glasi »dogovor o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane«.
V	2. členu se v 1. vrsti 1. alinee črta beseda: »družbenega«, v 4. in 5. vrsti pa se črtajo besede »z dolgoročnim prostorskim planom občin in mesta Ljubljane«.
V	2. alinei se dodajo besede: »in mesta Ljubljane«.
3.	člen
Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»S tem odlokom Skupščina mesta Ljubljane skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju ter skladno s sistemom družbenega planiranja, določa obvezno pripravo dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane.«
4.	člen
Besedilo 5, člena se spremeni tako, da se glasi:
»Dolgoročne plane pripravljajo in sprejemajo, skladno z načeli sočasnosti družbenega planiranja, samoupravne interesne skupnosti ter samoupravne organizacije in skupnosti posebnega družbenega pomena za občine in mesto Ljubljana.
Skupščina mesta Ljubljana lahko s sklepom predpiše, da se obveznost dolgoročnega planiranja lahko razširi tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti..
Samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki ne pripravljajo svojih dolgoročnih planov lahko pristojni
upravni organ za družbeno planiranje predpiše obveznost pripravljanja elementov, s katerimi se te samoupravne organizacije in skupnosti vključujejo v pripravo dolgoročnega plana občin in mesta Ljubijalka.
Samoupravne organizacije in skupnosti, ki po tem odloku niso dolžne pripraviti in sprejeti svoj dolgoročni plan, pa na lastno pobudo sprejmejo sklep o pripravi svojega dolgoročnega plana, so pri tem dolžne upoštevati načelo sočasnosti in roke, ki so določeni za pripravo in sprejemanje planskih aktov »Ljubljana 2000«.
Samoupravne organizacije in skupnosti iz prejšnjih odstavkov, ki pripravljajo dolgoročne plane, sprejmejo programe dela za pripravo svojih dolgoročnih planskih aktov s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dokumentov »Ljubljana 2000.«
5.	člen
Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavod za družbeno planiranje Ljubljana je nosilec izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000.«
6.	člen
Besedilo 9. člena. se spremeni tako, da. se glasi: »Potrebna sredstva za pripravo dokumentov »Ljubljana 2000« zagotavljajo skupščine občin in mesta Ljubljane vsako leto v proračunu mesta Ljubljane.
7.	člen
Besedilo 12, člena se spfemeni tako, da se glasi:
»Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane usklajeno z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin predloži skupščini mesta:
—	osnutke planskih aktov najkasneje do 1. junija 1983;
—	predloge planskih aktov najkasneje do 1. oktobra 1983;
Skladno z načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja bodo nosilci planiranja iz 5. člena prilagodili pripravo posameznih faz svojih planov rokom iz prejšnjega odstavka.
Roki iz prvega odstavka tega,člena bodo s posebnim sklepom po potrebi usklajeni s programom priprave dolgoročnega plana SR Slovenije.«
PREHODNI DOLOČBI
8.	člen
Upravni organi in izvršni sveti občin in mesta Ljubljane bodo do sprejetja planskih aktov s posebno pozornostjo spremljali večje projekte z dolgoročnimi posledicami oziroma tiste projekte zaradi katerih so potrebne večje spremembe planskih aktov
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	!
St. 30-2/81
Ljubljana' dne 7. maja 1981.
i	Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
949.
Na podlagi 34. člena zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75 in 35/79), 4. in 9. člena zakona O prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) ter
55. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 46. seji zbora združenega dela dne 7. maja 1981 in ha 48. seji zbora občin dne 7. maja 1981 sprejela
ODLOK
o varstvu zraka na območju mesta Ljubljane
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se zagotavlja družbena skrb in predpisujejo ukrepi za zavarovanje zraka pred onesnaževanjem na območju mesta Ljubljane.
2.	člen
Za onesnaženi zrak se šteje zrak spodnjih plasti zunanje atmosfere, ki vsebuje takšne množine nezaželenih snovi prisotnih v zraku toliko časa, da škodljivo vplivajo na zdravje in počutje človeka, ter povzročajo merljive škodljive učinke na rastlinstvu, živalstvu in materialih.
Onesnaževanje zraka se izraža s količino in koncentracijo škodljivih snovi, ki jih izpušča v zrak posamezni vir onesnaževanja — emisija.
Onesnaženost zraka se izraža s koncentracijo škodljivih primesi v zraku (kot na primer: trdni delci, plini, vonjave), na določenem mestu, ob določenem času — imisija.
Določeno onesnaževanje zraka in meje onesnaženosti se določajo s tehničnimi predpisi in normativi, ki jih izda Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
3.	člen
Odlok velja ža vsako dejavnost, ki kakorkoli onesnažuje zrak na območjih ljubljanskih občin, zlasti pa za:
—	industrijske objekte,
—	toplarne, kotlarne in individualna kurišča,
—	obrtniške objekte in delavnice,
—■ prometna sredstva in druge stroje, ki onesnažujejo zrak,
—	transport, skladiščenje in. manipuliran j e ter rabo snovi, ki onesnažujejo zrak,
—	naprave za predelavo trdnih, tekočih in plinastih goriv,
—	uporabo in omejitev uporabe določenih vrst goriv za kurišča vseh velikosti in kapacitet ter pogonskih goriv,
—	vse druge objekte in naprave, ki stalno ali občasno onesnažujejo zrak.
4.	člen
Vsi viri onesnaževanja morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne' izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno po določbah tega odloka in drugih predpisih, ki urejajo ta vprašanja.
II.	VARSTVO ZRAKA PRED ONESNAŽENJEM
5.	člen
Skupščine občin in mesta Ljubljane skrbijo za varstvo, zraka s smotrnim družbenim, prostorskim in urbanističnim načrtovanjem, ter uresničujejo sprejeto politiko za varstvo zraka.
6.	člen
Varstvo zraka na območju mesta Ljubljane se na podlagi meritev onesnaženosti zraka, ogroženosti z ozirom na koncentracijo žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, imisijo aerosolov in vremenskih razmer ureja na osnovi sanacijskega programa.
Na osnovi sanacijskega programa opredeljuje samoupravna interesna skupnost mestne predele (območja) z različno stopnjo onesnaženosti zraka, upoštevaje urbani razvoj mesta.
Odvisno od uspešnosti izvajanja sanacijskega programa je na podlagi meritev onesnaženosti in onesnaževanja potrebno posamezna območja razvrstiti po novem stanju.
Skupščina mesta Ljubljane vodi kataster virov onesnaženja zraka.
7.	člen
Gradnja in rekonstrukcija objektov na območjih, ki jih na podlagi meritev opredeli sprejeti sanacijski program za zmanjšanje onesnaževanja zraka je dovoljena, če se ne preseže meja onesnaževanja zraka.
Izjemoma in v, posebno utemeljenih primerih dajeta soglasje h gradnji objekta izvršni svet skupščine občine in izvršni svet skupščine mesta.
8.	člen
Organizacije združenega dela in druge pravne in fizične osebe morajo uporabljati in vzdrževati objekte, prometna sredstva in druge naprave tako, da ne prekoračijo meje emisijskih konpentracij škodljivih snovi, ki jih določi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane posebej določi emisijski režim za večje onesnaževalce zraka.
9.	člen
Organizacija združenega dela, druge pravne in fizične osebe, ki prekomerno onesnažujejo zrak morajo po določilih tega odloka izdelati sanacijske programe. Vse objekte, obrate ali naprave, ki izpuščajo v zrak škodljive snovi preko dovoljene meje je preurediti v skladu s sanacijskim programom,-
Sanacijski programi se izdelajo po navodilih oziroma shemi, ki jo bo izdal Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
10.	člen
Skupščina- mesta Ljubljana sprejme po predhodni obravnavi na skupščinah občin skupen sanacijski program za območje mesta Ljubljane, ki ga pripravi in predlaga samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka.
11.	člen
Sanitarna inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe mesta ugotavlja skladnost graditve in rekonstrukcij objektov ter naprav z določili tega odlbka, s sanacijskimi programi, z meritvami onesnaženja zraka ter izdaja soglasja k lokacijsko tehnični dokumentaciji.
12.	člen
Spremljanje vplivov onesnaženosti in strokovno nadzorstvo nad izpuščanjem škodljivih snovi v zrak ter nad onesnaženostjo opravljajo na območju mesta Ljubljane:
— Hidrometeorološki zavod SRS,
—	sanitarna inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe mesta Ljubljane,
—	dimnikarska'služba,
—	druge strokovne organizacije in zavodi, ki jih
za izvajanje odloka pooblasti Skupščina mesta Ljubljane,
—	pooblaščene strokovne organizacije za tehnične preglede motornih vozil in prometna milica,
—	zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana.
III.	SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO ZRAKA
13.	člen
Samoupravno interesno skupnost za varstvo zraka na območju mesta Ljubljane ustanovijo delovni ljudje in občani neposredno ali preko organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, s samoupravnimi sporazumi.
Naloge te skupnosti se v skladu s samoupravnimi sporazumom določijo s statutom.
Samoupravna interesna skupnost se ustanovi za območje mesta Ljubljane.
14.	člen
Za izvajanje tega odloka, bo samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka sklenila pogodbo s Hidrometeorološkim zavodom SR Slovenije, da bo sprejel nadzorstvo glede realizacije sanacijskega programa.
Samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka bo imela predvsem naslednje naloge:
—	pripravljati akcije za odpravljanje škodljivih posledic onesnaženega zraka,
—	pripravljati predloge za izvajanje izrednih ukrepov.
Samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka predloži sanacijski program v sprejem Skupščini mesta Ljubljane.
15.	člen
Za opravljanje nalog skupnega pomena, ki presegajo okvir območja Ljubljane in so pomembne za vse delovne ljudi in občane v širšem ljubljanskem prostoru in republiki se povezuje samoupravna interesna skupnost s skupnostmi sosednjih občin oziroma v zvezo skupnosti za varstvo zraka za območje SR Slovenije.
IV.	FINANCIRANJE
16.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe ter občani, zagotavljajo financiranje nalog iz tega odloka s prispevkom zaradi onesnaževanja zraka.
17.	člen
' Prispevek zaradi onesnaževanja zraka plačujejo upravljale! oziroma lastniki virov onesnaževanja zraka.'
18.	člen	„
Temeljne organizacije združenega dela, ki upravljajo z nepremičnimi viri onesnaževanja zraka, plačujejo prispevek zaradi onesnaževanja zraka v višini in na način določen s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo v okviru skupnosti za varstvo zraka.
Ce samoupravni sporazum iz prvega odstavka tega člena ni sklenjen do 30. novembra za naslednje leto ali pa ga sklene le del udeležencev in sredstva za izvedbo sprejetega programa niso zagotovljena določi obveznost plačevanja in stopnje prispevka za tiste, ki
/
samoupravnega sporazuma niso sklenili, mestna skupščina z odlokom.
19.	člen
Skupnost financira iz svojih sredstev:
—	pripravo sanacijskega programa,
—	kreditiranje, dotiran j e gradnje in preureditve objektov ter naprav v okviru sanacijskega programa,
—	strokovno službo za nadzor in evidenco nad viri onesnaževanja in onesnaženosti zraka,
—	izobraževalno, publicistično in raziskovalno ter inovacijsko dejavnost s področja varstva zraka.
20.	člen	x
Stroške meritve, ki jih občasno opravlja sanitarna inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe mesta Ljubljane ali druge pooblaščene organizacije plača lastnik ali upravljalec izvora emisije v primeru, če so prekoračene dovoljene vrednosti emisije škodljivih snovi.
Stroški rednih kontrolnih meritev se krijejo iz namenskih sredstev skupnosti.
V.	POSEBNE DOLOČBE
21.	člen
Stopnjo onesnaženosti zraka v Ljubljani stalno meri in spremlja Republiška služba za varstvo zraka pri Hidrometeorološkem zavodu SRS na karakterističnih lokacijah, ki jih določi v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane.
Ce polurne koncentracije škodljivih snovi v zraku presežejo kritično mejo, ki je določena v 26. členu tega odloka, predlaga Republiška služba za varstvo zraka Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane odreditev izvajanja izrednih ukrepov in njihovo stopnjo.
Ista služba tudi predlaga njihovo prenehanje.
Izvajanje izrednih ukrepov in njihovo stopnjo, kakor tudi prenehanje teh ukrepov odredi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane in jih objavi v sredstvih javnega obveščanja.
Obvestilo o odreditvi izvajanja izrednih ukrepov mora vsebovati podatke o stopnji onesnaženosti zraka in konkretno priporočilo, omejitve ali prepovedi, glede na predpisano stopnjo izrednega ukrepa.
Sredstva javnega obveščanja morajo obvestilo o izvajanju izrednih ukrepov objaviti kot nujno.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane stalno obvešča občana o stopnji onesnaženja zraka v času izvajanja izrednih ukrepov preko sredstev javnega obveščanja.
22.	člen
Izredni ukrepi se delijo v tri stopnje, ki obsegajo:
—	prva stopnja — priporočila
—	druga stopnja — omejitve in 1
—	tretja stopnja — prepovedi.
23.	člen
Izvajanje izrednih ukrepov prve stopnje se odredi, če polurne koncentracije presežejo 1,0 mg SOs/m3 zraka ali 1,0 NOj,/ms zraka nepretrgoma štiri ure.
Ukrepi prve stopnje obsegajo:
—	navodila in nasvete prebivalstvu za gibanje na prostem in za prezračevanje stanovanjskih prostorov in drugih prostorov za bivanje,
—	navodila in nasvete za lastnike in upravljalce kurišč za uporabo goriv, ki manj onesnažujejo zrak,
—	priporočila za zmanjšanje prometa z motornimi vozili.
24.	člen
Izvajanje izrednih-ukrepov druge stopnje se odredi, če polurne koncentracije presežejo 1,6 mg SOa/m3 ali 1,6 mg NOx/m3 zraka nepretrgoma dve uri. Ukrepi obsegajo vsa priporočila iz prve stopnje in tele omejitve:
1.	omejitev porabe tekočih in trdih goriv, ki neposredno ali posredno onesnažujejo zrak,
omejitev ogrevanja na en prostor v vsakem gospodinjstvu na območju mesta Ljubljane,
omejitev prometa z motornimi vozili določa Izvršni -.vet Skupščine mesta Ljubljane s posebno odredbo,
2.	omejitev organiziranega gibanja in zbiranja občanov na prostem:
v času izvajanja izrednih ukrepov druge stopnje na območju mesta Ljubljane ni dovoljeno organizirati gibanje, rekreacije in prireditve na prostem.
25.	člen
Izvajanje izrednih ukrepov tretje stopnje, se odredi, če polurne koncentracije presežejo 2,4 mg SOs/m* ali 2,4 mg NOx/m3 zraka nepretrgoma dve uri. Ukrepi obsegajo vsa priporočila iz prve stopnje, omejitve iz druge stopnje in še tele prepovedi:
1.	prepoved kurjenja:
deset ur po objavi izvajanja izrednih ukrepov tretje stopnje se ne sme kuriti v kotlovnicah, katere določi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane;
2.	prepoved prometa z motornimi vozili, ki jo odredi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane s posebno odredbo.
V času izvajanja ukrepov tretje stopnje lahko Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane odredi okrepljeno dežurno službo in druge ukrepe pripravljenosti v organizacijah združenega dela s področja zdravstva.
26.	člen
Izredni ukrepi prično veljati pri prekoračitvi naslednjih koncentracij škodljivih snovi v zraku:
Plin polurne vrednosti	I. stopnje	n. stopnje	III. stopnje
SO2	1.0	1,6	2,4 mg/m3
NOx	1.0	1,6	2,4 mg/m3
27.	člen
Ko republiška služba za varstvo zraka pri Hidrometeorološkem zavodu SRS ugotovi na karakterističnih lokacijah, da je zrak onesnažen s snovmi, ki niso navedene v tem odloku, predlaga Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane ustrezne ukrepe.
28.	člen
Sežiganje gorljivih ali delno gorljivih snovi in industrijskih odpadkov je na urbanističnem območju mesta Ljubljane prepovedano. Izjema so ognji ceremonialov, ki so brez omejitve, ognji gostišč in rekreacijski ognji na površini žara 0,2 m2 ter sežiganje suhih poljščin v dneh, ko ne veljajo izredni ukrepi.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
29.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba če:
—	ne izvaja izrednih ukrepov določenih v 23., 24. in 25. členu tega odloka,
—	kuri v nasprotju z določilom 28. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 100 do 2000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druga pravna oseba, ki stori dejanje iz 1. ali 2. alinee prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 200 do 5000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori dejanje iz 1. ali 2. alinee prvega odstavka tega člena.
30.	člen
Z denarno kaznijo 100 din se lahko kaznuje takoj na mestu za prekršek, kdor kuri v nasprotju z določilom
28.	člena tega odloka.
31.	člen
Denarno kazen iz 30. člena tega odloka izterjajo takoj na mestu pooblaščene uradne osebe enote službe javne varnosti ali inšpektorji Uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.
Pooblaščene osebe iz prvega Odstavka tega člena uporabljajo pri izterjatvi izrečene kazni določbe 207. člena zakona o prekrških (Uradni, list SRS, št. 12/77 in 30/78).
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Do sprejetja sanacijskih programov, daje soglasje k lokacijsko tehnični dokumentaciji sanitarna inšpekciia Uprave za inšpekcijske službe mesta.
33.	člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane mora najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega odloka sprejeti, oziroma izdati akte za katere je pooblaščen po:
—	4. odstavku 2. člena,
—	2. odstavku 8. člena,
—	2. odstavku 9. člena,
—	1. odstavku 21. člena,
—	1. odstavku 24. člena in
—	1. odstavku 25. člena
in poskrbeti, da se začne postopek za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka na območju mesta Ljubljane.
34.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka izvršujejo organi milice in pristojni organi Uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
35.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o varstvu zraka na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 3/76 in 5/80).
36.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 63-1/81
Ljubljana, dne 7. maja 1981.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
950.
Na podlagi 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78), 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 46. seji zbora združenega dela dne 7. maja 1981 in na 42. seji zbora občin dne 7. maja 1981 sprejela
ODLOK
o odstranjevanju komunalnih odpadkov na območju ljubljanskih občin
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določi vrsta komunalnih odpadkov, zbiranje, odvoz in odlaganje ter urejanje in oskrbovanje javnih sanitarnih odlagališč za odpadke na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: odlagališč).
Za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena je pooblaščena organizacija združenega dela Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna higiena (v nadaljnjem besedilu: izvajalec). Dejavnost odstranjevanja komunalnih odpadkov je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena.
2.	člen
Na območju ljubljanskih občin, kjer je organiziran reden odvoz odpadkov, je obvezno odlaganje in odvoz odpadkov iz vseh stanovanjskih in poslovnih prostorov. Ostale odpadke po tem odloku, ki se redno ne odvažajo, je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih.
3.	člen
Določbe tega odloka šo obvezne za vse organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občane, pri katerih nastajajo odpadki za katere je organiziran reden odvoz (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).
4.	člen 4
Za območje ljubljanskih občin, kjer še ni organiziran reden odvoz odpadkov, lahko predlaga uvedbo rednega odvoza občinski komunalni skupnosti pristojna krajevna skupnost ali sanitarna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
O uvedbi rednega odvoza odpadkov se dogovorita občinska komunalna skupnost in izvajalec. V primeru spora dokončno odloča izvršni svet pristojne občinske skupščine.
Ko je uveden reden odvoz odpadkov morajo uporabniki upoštevati določila 2. člena tega odloka.
II. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV IN NAČIN .ZBIRANJA
5.	člen
Komunalni odpadki, ki jih je izvajalec dolžan red- / no odvažati so:
—	trdni organski (ostanki hrane) in anorganski odpadki iz stanovanjskih in poslovnih prostorov (ohlajeni pepel, ohlajeni ogorki, konzerve, steklo, manjši kovinski, tekstilni, papirni in plastični odpadki),
—	kosovni odpadki: pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, hišna oprema (školjke, univalniki, kadi ipd.).
—	sežgan kužen odpadni material iz zdravstvenih, veterinarskih in drugih organizacij ob upoštevanju navedenega zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78) in pravilnikov, ki bodo izdani na podlagi zakona,
—	razni drobni lažji proizvodni odpadki, ki niso več uporabni kot surovina za nadaljnjo uporabo.
6.	člen
Za odlbganje odpadkov iz prejšnjega člena tega odloka se uporabljajo:
—	tipski zaboji na kolesih
—	plastične vrečke
7.	člen
V plastične vrečke in tipske zaboje na kolesih ni dovoljeno odlagati:
—	gradbenega materiala, kamenja, blata, odpadkov v tekočem stanju in strupenih odpadkov,
—	lahko vnetljivih ter eksplozivnih odpadkov,
—	odpadkov v večjih kosih in količinah (večja embalaža, industrijski odpadki iz industrijske proizvodnje in obrti),
—	odpadkov, ki se lahko uporabljajo kot surovine.
Določilo četrte alinee prejšnjega odstavka se bo
uporabljalo potem, ko bo urejeno zbiranje odpadkov, ki se lahko uporabljajo kot surovine tako, kot to določa
8.	člen tega odloka. •
8.	člen
Odpadki ki se uporabljajo kot surovine so: papir, steklo, tekstil, kovine in drugi uporabni odpadki.
Izvajalec mora sporazumno s posebnimi organizacijami združenega dela za odkup in predelavo odpadkov postopoma uvesti zbiranje tistega dela odpadkov, ki se lahko uporabljajo kot surovine za nadaljnjo predelavo.
Odpadke, ki se lahko uporabljajo kot surovine, odlagajo uporabniki sortirano na odjemna mesta oziroma v tipske kontejnerje.
9.	člen
Ostali komunalni odpadki, ki se odlagajo na odlagališčih so:
—	gradbeni odpadni material, kamenje, jalovina,
—	odpadki iz proizvodnje, ki jih ni mogoče koristno uporabiti,	'
—	ohlajeni ogorki iz skupnih kurilnih naprav,
—	trdne usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
—	posebni odpadki (odpadne gošče iz galvan, usedline barv, kisline, lugi, topila, emulzije, vsedline iz lovilcev olj in maščob).
Odpadke iz prvega odstavka tega člena odvaža praviloma po posebnem naročilu pooblaščena komunalna organizacija združenega dela. Večji uporabniki, ki sami odvažajo odpadke morajo skleniti z upravljalcem odlagališč posebno pogodbo, občasni uporabniki pa lahko sami odvažajo odpadke na javna odlagališča.
10.	člen
Odpadke v zavezanih plastičnih vrečkah morajo uporabniki odlagati na določena odjemna mesta.
Odjemna mesta morajo biti dostopna smetarskim vozilom v istem nivoju in čimbližje cestišču.
Stalna mesta za tipske zaboje na kolesih so določena v zgradbah ali ob zgradbah tako, da ustrezajo funkcionalnim, higienskim in estetskim zahtevam.
Če so stalna mesta za tipske zaboje na kolesih izven nivoja vozišča, so uporabniki dolžni ob času
rednega odvoza odpadkov poskrbeti za dostavo tipskih zabojev do mesta izpraznjevanja in jih po izpraznitvi vrniti na stalna mesta.
Izvajalec in uporabniki so dolžni skrbeti za čistočo odjemnih mest. Uporabniki zagotavljajo normalen dovoz do odjemnih mest.
11.	člen
Odpadke v zavezanih vrečkah in tipskih zabojih na kolesih je dovoljeno odlagati ali postavljati na mesta izpraznjevanja na dan odvoza pred pričetkom izmene odvoza, razen v primerih, ko so zaboji stalno postavljeni na odjemnem mestu.
Odvoz komunalnih odpadkov za posamezna območja,'se določa z letnimi programi odvoza. Izvajalec mora vse uporabnike obvestiti o določilih programa najmanj en mesec pred pričetkom njegovega izvajanja in najmanj mesec dni pred uveljavitvijo -njegove spremembe.
Izvajalec mora obveščati uporabnike o programu odvoza oziroma spremembah z objavo v občinskih glasilih, sredstvih javnega obveščanja in na druge, krajevno običajne načine.
12.	člen
Določila tega odloka pri izdajanju lokacijskih dovoljenj za novogradnje se upoštevajo pri upravnem postopku ob sodelovanju sanitarne inšpekcije in izvajalca.
Izvajalec je dolžan posredovati tehnične normative odjemnih mest za odlaganje uporabnih in neuporabnih odpadkov Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane, ki te normative upošteva pri projektiranju stanovanjskih objektov oziroma sosesk in poslovnih zgradb.
'	>	13. člen
Uporabniki priskrbijo za svoje potrebe zadostno Število plastičnih vrečk oziroma tipskih zabojev na kolesih za odlaganje odpadkov.
Izvajalec mora po sporazumu s proizvajalci in trgovsko mrežo zagotavljati zadostno število plastičnih vrečk.
Tipske zaboje na kolesih je izvajalec dolžan vzdrževati in dotrajane nadomeščati z drugimi ter jih redno čistiti najmanj enkrat letno.
III.	ODVAŽANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
14.	člen
Izvajalec odvaža odpadke iz 5. člena tega odloka
z območja, določenega s tem odlokom dva ali trikrat tedensko na podlagi sprejetega letnega programa in urnika odvoza glede na značilnosti posameznih območij.
Z letnim 'programom in urnikom odvoza komunalnih odpadkov se določijo območja in dejavnosti, za katere mora izvajalec organizirati odvoz odpadkov tudi med prazniki.
Odpadke iz druge alinee 5. člena tega odloka odvaža izvajalec najmanj dvakrat letno. Uporabniki pa se lahko v okviru krajevne skupnosti organizirajo in zahtevajo dodaten odvoz večjih količin odpadkov. Zahtevo za dodatni odvoz poda krajevna skupnost, kadar nastane potreba po odvozu večjih količin kosovnih odpadkov. Izvajalec obvešča uporabnike v času odvoza kosovnih odpadkov preko krajevne skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občinskih glasil.
15.	člen
izvajalec odvaža odpadke s specialnimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno in higiensko nakladanje, odvažanje in praznjenje.
V primeru, ko pri izpraznjevanju zabojev na kolesih ali nakladanju plastičnih / vrečk v smetarsko vozilo izvajalec onesnaži odjemno mesto ali okolico mora le to takoj očistiti.
IV.	ODLAGALIŠČA ODPADKOV
16.	člen
Vse komunalne odpadke na območju ljubljanskih občin iz stanovanjskih in poslovnih prostorov se mora odlagati na odlagališčih.
Na odlagališčih je dovoljeno odlagati tudi,'posebne odpadke, navedene v zadnji alinei 9. člena, vendar samo pod pogoji in na način, ki ga določi izvajalec sporazumno z Zavodom za zdravstveno varstvo SRS. Zavod za zdravstveno varstvo SRS mora dati svoje mnenje pismeno.
Pri odlaganju teh odpadkov morata izvajalec in uporabnik upoštevati pismeno mnenje zavoda iz drugega odstavka tega člena in določila pravilnikov za deponiranje takih odpadkov. .
17.	člen
Lokacije za odlagališča odpadkov določa na predlog občinske komunalne skupnosti pristojen občinski upravni, organ.
Sredstva za pridobitev zemljišč za ureditev odlagališč odpadkov zagotavljajo občinske komunalne skupnosti skupaj z izvajalcem.
18.	člen
Izvajalec izdela načrt, po katerem vzdržuje in upravlja odlagališča. Načrt potrdi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. Načrt mora biti izdelan v roku 6 mesecev po sprejemu tega odloka. •
Izvajalec skrbi na odlagališču za režim odlaganja, pravilno in redno izravnavanji terena, preprečevanje požarov, zasipavanje organskih odpadkov z anorganskim materialom, za dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo in organizacijo rednega poslovanja.
Jzvajalec je dolžan postaviti kažipote do odlagališč ter ndjmanj enkrat letno seznaniti uporabnike z lokacijami in poslovanjem odlagališč v sredstvih javnega obveščanja.
19.	člen
Izven odlagališč. iz 16. člena tega odloka je prepovedano odlaganje odpadkov.
Kdor odlaga odpadke izven odlagališč jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališča. Ce tega ne stori jih odstrani na njegove stroške izvajalec.
Če storilec ni znan, odstrani odpadke izvajalec po' naročilu občinskih komunalnih skupnosti.
V.	CENE IN OBRAČUNAVANJE ODVOZA ODPADKOV
20.	člen
Odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov se opravlja po letnem programu in financira na podlagi vsakoletnega programa enostavne in razširjene reprodukcije odvoza komunalnih odpadkov! Cene storitev
se določijo v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena oziroma po veljavnih predpisih za določanje cen.
21.	člen
Sredstva za pridobitev in urejanje odlagališč ter za enostavno in razširjeno reprodukcijo se zagotavljajo v ceni storitev.
22.	člen
Redni odvoz odpadkov iz 5. člena tega odloka se obračunava od m2 stanovanjske in poslovne površine mesečno.
Stanovanjska površina kot osnova za plačevanje rednega odvoza odpadkov je tlorisna površina vsakega zgrajenega prostora, ki se uporablja za stanovanje občanov.
Poslovna površina kot osnova za plačevanje rednega odvoza odpadkov je tlorisna površina vsakega zgrajenega prostora, ki se uporablja za kakršnokoli proizvodno, obrtno ali poslovno dejavnost. Ta površina se ugotavlja na podlagi določb, po katerih se obračunava ali plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Za poslovne površine se štejejo tudi odprte površine, ki jih uporabljajo gostinske organizacije združenega dela in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi v lasti občanov v sezonskem času.
’	23. člen
Za pravilno in ažurno evidenco o stanovanjskih in poslovnih površinah so uporabniki dolžni sproti, obveščati izvajalca o vseh spremembah površin in drugih sprememb,ali uporabnika (ime uporabnika). Vse spremembe je dolžan izvajalec upoštevati od dneva, ko je bil o njih obveščen.
V primerih, ko povečanja površin niso bila pravočasno sporočena, se obračunavajo od dneva dejanske uporabe povečanih površin.
24.	člen
Obveznost plačila za odvoz odpadkov za uporabnike nastane z dnem, ko izvajalec začne opravljati storitve na njegovem območju oziroma, ko se uporabniki vselijo v stanovanje ali prično uporabljati poslovne prostore.
25.	člen
Uporabnikom, ki odlagajo odpadke na odlagališčih, se obračunavajo storitve od m3 pripeljanih odpadkov po veljavnem ceniku.
Občani, ki s svojimi osebnimi vozili pripeljejo na odlagališča odpadke iz lastnega gospodinj stva,- so oproščeni plačila.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
26.	člen
Z denarno kaznijo od 5000 dinarjev do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek izvajalec, če:
1.	ne odvaža odpadkov iz območij določenih v 2. in 4. členu,
2.	pravočasno ne obvesti uporabnika o vseh spremembah (drugi in tretji odstavek 11. člena),
3.	ne zagotavlja zadostno število plastičnih vrečk in ne vzdržuje tipskih zabojev na kolesih, dotrajanih , ne nadomešča z drugimi ter ne skrbi za redno čiščenje tipskih zabojev na kolesih najmanj enkrat letno (drugi in tretji odstavek 13. člena)
4.	'ne odvaža komunalnih odpadkov v skladu s sprejetim letnim programom odvoza in pravočasno ne obvešča uporabnikov o določilih 14. člena,
5.	ne odvaža odpadkov kot to določa 15. člen in takoj ne očisti odjemnega mesta ali okolice, ki ga je sam onesnažil,
6.	ne upošteva določil tretjega odstavka 16. člena pri odlaganju posebnih odpadkov,
7.	ne izdela načrta in ne vzdržuje ter ureja odlagališč po načrtu ter ne skrbi za odlagališča kot to določa 18. člen,
8.	ne ugotavlja stanovanjskih in poslovnih površin v skladu z 22. členom,
9.	ne upošteva pravočasno javljenih sprememb kot to določa 23. člen.
Z denarno kaznijo od 500 dinarjev do 2000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
27.	člen
Z denarho kaznijo od 5000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela kot uporabnik, če:
1.	odlaga v plastične vrečke in tipske zaboje na kolesih odpadke v nasprotju z določili 7. člena,
2.	ne upošteva določil 9. člena,
3.	odlaga odpadke v nasprotju z določili prvega odstavka 11. člena,
4.	ne pridobi mnenja za odlaganje posebnih odpadkov (drugi odstavek 16. člena),
5.	odlaga odpadke izven odlagališč iz 16. in 19. člena,
6.	ne obvešča izvajalca o vseh spremembah iz 23. člena.
Z denarno kaznijo od 500 dinarjev do 2000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela kot uporabnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
28.	člen
Z denarno kaznijo 300 dinarjev se kaznuje uporabnik, če:
1.	odlaga v plastične ali tipske zaboje na kolesih odpadke iz 7. člena,
2.	odlaga odpadke drugače kot to določajo 2. in 10. člen ter prvi odstavek 11. člena,
3.	odlaga odpadke v nasprotju z določili 16. in 19. člena,
4.	ne obvešča izvajalca o vseh spremembah iz 23. člena.
29.	člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek delavec izvajalca, ki takoj ne počisti odjemno mesto, ki ga je pri izpraznjevanju zabojev na kolesih ali nakladanju/ vrečk onesnažil (drugi odstavek 15. člena). Denarno kazen izterjajo takoj na mestu delavci pristojne inšpekcijske službe po določilih 207. čiena zakona o prekrških.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Pločevinasti ali plastični smetnjaki in plastične vrečke se uporabljajo dokler jih izvajalec ne bo postopoma zamenjal z novim načinom zbiranja in odvoza odpadkov.
31.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
32.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati:
1.	odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 33/65 in 22/66),
2.	odlok o odlagališču za smeti in odpadke na območju Ljubljane (Glasnik, št. 17/67).
33.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
V	•
St. 352-1/81
Ljubljana, dne 7. maja 1981.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
951.
Na podlagi 48. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) ter 55. in 89. čleria statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 46. seji zbora združenega dela dne 7. maja 1981 in na 42. seji zbora občin dne
7.	maja 1981 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda
1.	člen	, ,
V odloku o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list SRS, št. 18/77) se spremeni 2. člen tako, da se glasi:
»Meje varstvenih pasov vodnih virov za potrebe vodarn Kleče in Šentvid, vodarne Hrastje, vodarne Jarški Bod, črpališča Črnuče, vodarne Brest na Iškem Vršaju ter črpaliča Bokalce so določena z dokumentacijo: »Varstveni pasovi vodnih virov v Ljubljani«, št. 1977 — maj 1977, ki jo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in z dokumentacijo »Meje varstvenih pasov vodnih virov v Ljubljani« št. 55/1-81, januar 1981, ki jo je izdelala Geodetska uprava SML. Določene meje varstvenih pasov vodnih virov so kartografsko razvidne iz evidenčnih načrtov zemljiškega katastra na Geodetski upravi mesta Ljubljane.
Popis meje varstvenih pasov je sestavni del tega odloka in se objavi v Uradnem listu SRS.
2.	člen
Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za vsak poseg v varstveni pas vodnih virov, ki bi lahko vplivali na spremembo lastnosti podtalnice je potrebno mnenje Območne vodne skupnosti in Organizacije za individualno komunalno potrošnjo TOZD Mestni vodovod.«
3.	člen
Besedilo 7. člena se spremeni tako, da:
a)	se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»Najožji varstveni pas je namenjen predvsem
za zaščito podtalnice in objektov za oskrbo Ljubljane z vodo. Meja varstvenega pasu poteka po obodnih parcelah navedenih v dokumentaciji iz 1. člena tega odloka.
b)	dosedanji prvi odstavek postane drugi odstavek in se njegovo uvodno besedilo spremeni tako, da se glasi:
»V tem varstvenem pasu je prepovedano ali pa samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti in sicer:«
c)	se besedilo 9. alinee dosedanjega prvega in novega drugega odstavka spremeni in se glasi:
»— gradnja plinovoda je dovoljena pod posebnimi pogoji, ki jih določi pristojni upravni organ na podlagi amenj organizacij iz 2. člena tega odloka.«
4.	člen
Besedilo 10. člena se spremeni tako, da se:
a)	drugi odstavek glasi:
»Javne čistilne naprave ne smejo biti locirane v najožjem varstvenem pasu, kar ne velja za lovilce olj in čistilne naprave za obstoječo industrijo«;
b)	doda nov deveti in deseti odstavek, ki se glasita:
»Pri razbremenjevanju odpadnih voda v vodotoke na območju varstvenih pasov iz kanalizacijskih zbiralnikov v mešanem sistemu je treba upoštevati stopnjo varnosti.	• ;
Stopnjo varnosti predpiše izvršni svet skupščine mesta v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.«
5.	člen
Besedilo tretjega odstavka 11. člena se črta.
6.	člen
Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Gradnja skladišč nafte in nevarnih snovi ni dovoljena.
Obstoječa skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo imeti I. stopnjo zaščite.
Prostornina obstoječih posameznih cistern je lahko največ 5 m" in skupna prostornina celotnega skladišča največ 10 m*.
Tehnični pregled skladišč nevarnih snovi mora biti opravljen vsako leto.«
7.	člen
Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se
a)	uvodno besedilo glasi:
»Ožji varstveni pas opredeljujejo prostor za zo-ščito podtalnice pred onesnaževanjem. Meja varstvenega pasu poteka po obodnih parcelah navedenih v dokumentaciji iz 12. člena tega odloka. V tem varstvenem pasu je v omejenem obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti in sicer:«;
b)	spremeni besedilo 6. alinee in se glasi:
»— gradnja plinovoda je dovoljena pod posebnimi pogoji, ki jih določi pristojni upravni organ na podlagi mnenj organizacij iz 2. člena tega odloka.«
8.	člen
Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Gradnja skladišč nafte in drugih nevarnih snovi ni dovoljena. Obstoječa skladišča nevarnih snovi morajo imeti II. stopnjo zaščite.
Prostornina obstoječe posamezne cisterne je lahko največ 10 m‘ in skupna prostornina celotnega skladišča največ 50 m3.
Tehnični pregled skladišč nevarnih snovi mora biti opravljen na dve leti.
Prepoved graditve skladišč nevarnih snovi ne velja pri komunalnih objektih, ki te snovi uporabljajo za zaščito vodnih virov ali za preskrbo s pitno vodo, kot pogonsko gorivo.«
9.	člen
Besedilo 19. člena se spremeni tako, da:
a)	postane dosedanje uvodno besedilo besedilo prvega odstavka tega člena in se glasi:
»Širši varstveni pas je namenjen za zaščito toka podtalnice proti črpališčem. Meja varstvenega pasu poteka po obodnih parcelah navedenih v dokumentaciji iz 1. člena tega odloka.«;
b)	postane besedilo dosedanjega prvega odstavka, besedilo drugega odstavka s tem, da se uvodno besedilo glasi:
»Na tem območju je dovoljena pod posebnimi pogoji gradnja čiste industrije in obrti, stanovanjska izgradnja ter vsa spremljajoča gradnja in naslednje dejavnosti:...«.
c)	se spremeni besedilo 13. alinee dosedanjega prvega in novega drugega odstavka in se glasi: I
»— gradnja plinovoda je dovoljena pod posebnimi pogoji, ki jih določi pristojni upravni organ na podlagi mnenj organizacij iz 2. člena tega odloka.«
10.	člen
Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Tranzitni promet z nevarnimi snovmi je dovoljen s hitrostjo do 40 km na uro samo po cestah, ki imajo
II.	stopnjo zaščite in jih določi Komite za promet in zveze mesta Ljubljane.
Te ceste morajo biti označene z ustreznimi prometnimi znaki.
Tranzitni promet z nevarnimi snovmi je prepovedan po Tacenski cesti, po cesti Ježica—Tomačevo in po Zasavski cesti od Črnuč do Nadgorice.«
11.	člen
Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se:
a)	besedilo drugega odstavka glasi:
»čistilne naprave morajo biti locirane izven širšega varstvenega pasu. Obstoječe čistilne naprave javne kanalizacije je treba odstraniti po priključitvi na centralno čistilno napravo.«;
b)	v 4. odstavku se beseda: »usklajena« nadomesti z besedo: »pogojena«.
12.	člen
Besedilo drugega odstavka 23. člena se spremeni, tako, da se postavi za besedilo: »zgrajena« pika, ostalo besedilo pa črta.
13.	člen
Besedilo 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Skupna prostornina celotnega, Skladišča nevarnih snovi je lahko največ 40 m' pri podzemni izvedbi in 100 m* pri nadzemni izvedbi.
Skladišča nevarnih snovi morajo imeti drugo stopnjo zaščite.
Tehnični pregled skladišč nevarnih snovi mora
biti opravljen vsakih 5 let.
/
14.	člen
Besedilo 25. člena se spremeni tako, da:
a)	postane dosedanje uvodno besedilo besedilo prvega odstavka in se glasi:
»Vplivni varstveni pas je namenjen za prebivanje, za upravno, prosvetno, kulturno in športno dejavnost, za skladišča ter za čisto industrijo in obrt.«;
b)	besedilo dosedanjega prvega odstavka postane drugi odstavek, s tem, da se uvodno besedilo glasi:
»Meja varstvenega pasu poteka po obodnih parcelah, navedenih v dokumentaciji iz 1. člena tega odloka. Na tem oblnočju so obvezne naslednje omejitve v posameznih dejavnostih:...«
c)	se 3. alinea prvega in novega drugega odstavka glasi:
»— gradnja industrije in večjih energetskih objektov, ki porabi veliko naftnih derivatov ni dovoljena.«;
č) se 8. alinea prvega in novega drugega odstavka glasi:
»— gradnja plinovoda je dovoljena pod pogoji, ki jih določi pristojni upravni organ na podlagi mnenj organizacij iz 2. člena tega odloka.«;
d)	se doda nova 13. alinea, ki se glasi:
»— na območju IV. cone vzhodno od meje I., II. in III. varstvenega pasu črpališča Hrastje je dopustno ponikanje padavinskih voda iz prometnih površin preko lovilca olj. To pa ne velja za transportno cesto, ki bo nadomestovala vzhodno obvoznico do njene izgradnje.«
15.	člen
Besedilo 30. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Skladišča nevarnih snovi imajo lahko prostornino največ 40 m* pri podzemni izvedbi in 100 in' pri nadzemni izvedbi.
Skladišča so lahko večja' pri delovnih organizacijah, ki so jim naftni derivati edini energetski vir in omogočajo proizvodnji proces.
Za gradnjo teh skladišč določita Območna vodna skupnosti in Mestni vodovod posebne pogoje za vsak primer posebej.
Skladišča nevarnih snovi morajo imeti II. stopnjo zaščite.
Tehnični pregled skladišč nevarnih snovi mora biti opravljen vsakih 5 let.«
16.	člen
Besedilo 31. člena se spremeni tako, da še glasi:
»Nečista obrt ali industrija je po tem odloku tista obrt ali industrija, ki uporablja vodo in jo onesnažuje bolj, kot to dopuščajo veljavni predpisi.«
17.	člen
Besedilo 34. člena se dopolni tako, da se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»Upravljalec skladišča nevarnih snovi na območju varstvenih pasov iz tega odloka je dolžan zahtevati,
da opravi poskus skladišča pooblaščena strokovna institucija v rokih, ki jih določa ta odlok
18.	člen
Besedilo 35. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Geodetska uprava mesta Ljubljane vodi kataster skladišč nevarnih snovi na območju varstvenih pasov iz tega odloka. V kataster se vpišejo na osnovi prijave lastnika oziroma upravljalen vsa skladišča, ki tehnično ustrezajo temu odloku in za katere je bilo izdano uporabno dovoljenje. Vsak lastnik dobi potrdilo o vpisu skladišča v kataster.
Pristojni upravni organ mora pregledati tehnično neoporečnost skladišč nevarnih snovi v najožjem varstvenem pasu vsako leto, v ožjem varstvenem pasu vsaki dve leti in v širšem^ in vplivnem varstvenem pasu na vsakih pet let.
Neprijavljena skladišča nevarnih snovi morajo lastniki ali upravljale! prijaviti za vpis v kataster Geodetski upravi mesta Ljubljane v roku 6 mesecev in predložiti usfrezno dokumentacijo.
Neustrezna skladišča nevarnih snovi morajo last- . niki ali upravljale! prilagoditi pogojem iz tega odloka v roku enega leta po njegovi uveljavitvi.
Sanitarna inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane z odločbo prepove uporabo neustreznih skladišč nevarnih snovi. Geodetska uprava mesta Ljubljane pa jih na podlagi te odločbe izbriše iz katastra skladišč nevarnih snovi.«
19.	člen
Besedilo 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vsaka organizacija, Jel prevaža nevarne snovi sme po preteku enega leta dobavljati in dovažati nevarne snovi samo v tista skladišča, ki so vpisana v kataster. Na vsaki dobavnici mora biti poleg imena in točnega' naslova vpisana tudi katastrska številka skladišča. Dobavitelji morajo hraniti dobavnice zaradi kontrole najmanj eno leto.
Javne črpalke lahko dobavijo brez dobavnice in potrdila o vpisu skladišča v kataster največ 2001 tekočih naftnih derivatov.«
20.	člen
Za 36. členom se doda nov 36.a člen, ki se glasi:
»Geodetska uprava mesta Ljubljane predpiše obrazec potrdila o vpisu skladišča v kataster skladišč nevarnih snovi.
Obrazec vsebuje naslednje podatke: ime in priimek .lastnika oziroma uporabnika skladišča in njegovo bivališče, število in datum odločbe s katero je bilo izdano uporabno dovoljenje za skladišče -in organ, ki ga je izdal, datum tehničnega pregleda, varstveni pas v katerem je skladišče in zaporedno številko pod katero je skladišče vpisano., v register skladišč.«
21.	člen
Besedilo 37. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Regulacijska dela na vodotokih, ki lahko vplivajo na spremembo režima podtalnice na območju varstvenih pasov vodnih virov so dovoljena pod posebnimi pogoji, ki jih določi pristojni upravni organ na podlagi mnenj organizacij iz 2. člena tega odloka.«
22.	člen
Besedilo 38. člena se spremeni tako, da se
a) doda nova 3.a) točka, ki se glasi:
/
»3.a) gradi nove cisterne za skladiščenje nevarnih snovi (12. člen)«;
b) doda za 14. točko dve novi točki, ki se glasita:
14.a) opusti tehnični pregled skladišč nevarnih snovi v rokih, ki jih predpisujejo 12., 18., 24. in 30. člen,
14.b) uporablja skladišča za shranjevanje nevarnih snovi, če mu je bilo to prepovedano z odločbo sanitarne inšpekcije (5. odstavek 35. člena).«
23.	člen
Besedilo 39. člena se spremeni tako, da se:
'a) v 4. točki besedi: »naftnih derivatov« nadomestita z besedama: »nevarnih snovi«.
b) doda za 12. točko dve novi točki, ki se glasita: »12.a) opusti tehnični pregled skladišč nevarnih snovi v rokih, ki Jih predpisujejo 12., 18., 24. in 30. člen,
12.b) uporablja skladišča za shranjevanje nevarnih snovi, če mu je bilo to prepovedano z odločbo sanitarne inšpekcije (5. odstavek 35. člena).«
24.	člen
Besedilo 40. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin sprejme za zavarovanje vodnih virov program zaščite podtalnide in ga predloži v soglasje Skupščini mesta Ljubljane.«
25.	člen
Besedilo 41. člena se spremeni tako, da se glasi: »Sanacijska dela v prvem in drugem varstvenem pasu morajo biti izvršena v srednjeročnem obdobju 1981—1985.
Sanacijska dela v tretjem in četrtem varstvenem pasu morajo potekati v skladu z dinamiko podano v sanacijskem programu.«
26.	člen
Ta odlok začne valjati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-1/81
Ljubljana, dne 7. maja 1981.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
OPIS MEJ VARSTVENIH PASOV VODNIH VIROV
Meje varstvenih pasov vodnih virov v Ljubljani kot priloga k odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvenih pasovih vodnih virpv v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. Ideje varstvenih pasov vodnih virov v Ljubljani so določene predvsem z naravnimi mejami in mejami obodnih parcel (izjemoma koordinatami) ir, so opisane v smeri urinega kazalca.
I.	CONA A
Izhodiščna točka je v strugi reke Savp na koordinati y •= 457 920,0 x - 108 225,50, cd tu poteka v ravni liniji proti JZ do točke s koordinato y = 457 813,60
x = 108 172,50, nato se obrne proti V in poteka po J meji pare. št. 38 in 37, v ravni liniji seka pare. št. 35/3, 35/5, 35/2 in 39 na JZ mejo pare. št. 40/1 se nadaljuje po tej meji in meji pare. št. 40/2 in 49 do SV točke pare. št. 47 ter ravno seka pare. št. 50 na tromejo pare. št. 50, 52/3 in 52/4, tu se meja obrne proti J do točke s koordinato y = 457 953,80 x = 107 929,00, nato pa proti JV v ravni liniji preko pare. št. 45, 59 in proti 1799 do SZ točke pare. št. 779/1, se nadaljuje po tej meji proti J do točke s koordinato y ='458 128,95 x = 107 637,80, od tu dalje pa v ravni liniji proti JV do točke s koordinato y = 458 336,50 x = 107 544,40 to je na V meji pare. št. 776, se nadaljuje proti J po V meji te parcele in v podaljšku .seka pare. št. 772 do	točke	s	koordinato y =	458 281,80 x	= 107
398,60, meja se v	tej točki obrne	proti Z, seka	pare.
št.-780, 779/1 do tromeje pare. št. 779/9, 866/2, 866/3 in se nadaljuje po J meji pare. št. 866/3, severni meji poti pare. št. 867 do V meje pare. št. 808, nato poteka po V in S meji te parcele, seka	pot	pare. št. 813/2	in
se nadaljuje	po S meji pare. št.	818	v ravni liniji	do
točke s koordinato yN= 457 809,20 x = 107 489,65, tu se obrne proti S in poteka po V meji proti pare. št. 1805 do tromeje pare. št. 1805, 820 in 1799. Od tu dalje seka pot	pare. št. 1799 in gre	po	SV meji.pare.	št.
48 in 32, po	J meji pare. št. 33	in po J ter JZ meji
pare. št. 28 do točke s koordinato y = 457 638,60 x = 108	108,70,	od	tu dalje poteka	v ravni liniji	proti
SV do	točke	s	koordinato y =	457 689,28 x	= 108
180,60 in se obrne proti SZ v ravni, liniji 'do točke s koordinato y = 457 580,60 x = 108 305,00.
Vse parcele ležijo v k. o. Vižmarje.
I
Meja se nadaljuje v ravni liniji do JV točne pare. št. 1400/3, in poteka v smeri .severa po V meji pare. št. 1395/3 do JV točke pare. št. 1357. Od tu dalje pa po J meji pare. št. 1357, 1358, 1359, 1360 in 1361, kjer se obrne proti S in poteka po Z meji pare. št. 1361 in pare. št. 1362, kjer se na 28 m obrne proti V, seka to parcelo, na J mejo pare. št. 1355/1 in 1356/1 do reke Save, kjer po reki poteka proti JV do izhodiščne točke.
Vse parcele ležijo v k. o. Stanežiče.
I.	CONA B
Izhodiščna točka je v koordinati y = 458 663,90 k = 107 273,70 in poteka proti V po južni meji pare. št. 1287, ki je ob enem naravna brežina, dalje po S in V meji, pare. št. 1283, po J meji pare. št. 1284 in 1285, do tromeje pare. št. 1291, 1292 in 1285 proti J po V meji pare. št. 1292 seka pot pare. št. 1303 in nadaljuje po J meji pare. št. 1310 in 1308, do JV točke te parcele, ki je. ob enem naravna brežina, se obrne proti SV in poteka po JV meji pare. št. 1308 in 1307 do SV točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Vižmarje.
Dalje poteka po S meji poti pare. št. 2336, seka cesto Šentvid—Črnuče pare. št. 1450, do SZ točke pare. št. 24, dalje poteka po S meji pare. št. 24, 25, 26, 27 in 29, v ravni liniji seka pot pare. št. 1454, se obrne proti J po Z meji pare. št. 70/2, do SZ točke pare. št. 69 ih po S meji te parcele in pare. št. 68, 70/1, na SV točko te parcele, se obrne proti J in poteka po V meji te parcele, seka pot pare. št. 67 in se nadaljuje po , V meji pare. št. 66 in 65 seka pot pare. št. 61, se na-
dalj uje po V meji pare. št. 636 do točke s koordinato y = 460 768,00 x = 106 477,70 ter gre v ravni liniji proti J do točke s koordinato y = 460 764,85 x = 106 384,10, se nadaljuje po Z meji pare. št. 1449/67, 623 in 618, seka pot pare. št. 1451 na SZ točko pare. št. 660, se nadaljuje po Z meji te parcele proti J do točke s koordinato y = 460 618,00 x = 106 062,20, kjer se obrne proti Z do točke s koordinato y = 460 577,30 x = 106 074,90, dalje proti J na tromejo pare. št. 658/1, 659 in 654 in poteka proti Z po S meji pare. št. 654, 1449/71, 652 in 651.
Vse parcele ležijo v k. o. Ježica.
Dalje poteka meja po S meji pare. št. 136/2 do SZ točke te parcele, kjer se obrne proti J do točke s koordinato y = 460 292,70 x = 106 135,60 in poteka proti Z do točke s koordinato y = 460 188,40 x = 106 187,15 in po S meji poti pare. št. 1187 do tromeje pare. št. 170, 1187 in 1189, kjer se obrne proti S in poteka po V meji ceste Šentvid—Črnuče pare. št. 1189 do tromeje pare. št. 1186, 165 in 1189, kjer se obrne proti Z in poteka po J meji ceste Vižmarje—Ježica pare. št. 1185 do SZ točke pare. št. 47, seka cesto Vižmarje—Ježica do JZ točKe pare. št. 81 in gre dalje proti S po V in S meji pare, št. 43, po Z meji pare. št. 42, do SZ točke te parcele, dalje po V in S meji pare. št. 1256/2, do SZ točke te parcele, dalje v ravni liniji proti S do točke s koordinato y = 459 700,00 x = 106, 893,90, dalje proti Z po J in Z meji pare. št. 1257/5, ter J in Z meji pare. št. 1294 do Z točke te parcele, kjer se obrne proti SV do točke s koordinato y = 459 676,50 x = 107 102,60 in v ravni liniji proti S v izhodiščno točko.
• Vse parcele ležijo v k. o. Vižmarje.
I.	CONA C
Izhodiščna točka je na tromeji pare. št. 2191, 2357, 2192 in poteka proti J po Z meji pare. št. 219, v ravni liniji seka pare. št. 2171, 2162, 2161, 2172, 2159, 2158, 2157, 2156, 2155, 2154 do JZ točke pare. št, 2153, kjer se obrne proti V in v ravni liniji seka pare. št. 2153, 2152/2, 2151, 2150/2, 2149, 2148, 2147, 2173, 2146, 2145, 2144, 2143, 2142, 2170, 2141, 2140, pot 2340, 2075, 2074, 2073,	2072,	2071,	2120,	1880,	1879,	1878,	1877,	1876,	1875,
1874,	1873,	1872,	1871,	1870,	1869,	1868,	1867,	1866,	1865,
1864, 1863, 1862, 1861, 1860, 1859, 1858, 1857, 1856, 1855,	1854,	2341,	1853,	1852,	1851,	1850,	1849,	1848,	1894,
1895,	1896,	1844,	1843,	1842,	1841,	1840,	1839,	1838,	1837,
1836, 1835 in 1833, kjer se v točki s koordinato y = —2 451,98 x = —19 980,03 (Krim) obrne proti J in poteka po V meji pare. št. 1833 v ravni liniji do tromeje pare. št. 2343 pot, 2345 in 1647, v tej točki se obrne proti Z in v ravni liniji seka pare. št. 1647, 1646, 1645, 1644, 1643,	1642,	1641,	1640,	1632,	1631,	1629,	1628,	1627,	1630,
1623,	1622,	1821,	1626,	1625,	1624,	2341,	1609	in 1611 do
tromeje pare. št. 1607, 1612 in 1614 in poteka po J meji pare. št. 1607, 1606/2, 1606/1, 1605 in 1600, seka pot pare. št. 2338/1 in se nadaljuje po J meji pare. št. 1586, 1587, 1592 do JZ točke te parcele, kjer se obrne proti S, po V in S meji pare. št. 1591, po JV meji pare, št. 1580, do tromeje pare. št. 1580, 1581 in 1582, tu se obrne proti S in poteka po V meji pare. št. 1579 in 1578 do SV točke te parcele, kjer v ravni liniji seka pare. št. 1577, 1576, 1575 do tromeje pare. 'št. 1575, 2158 in 2157, dalje poteka po JZ meji pare. št. 2158, 2159, 2160, 2161, 2162 in 2164, kjer se v Z točki te parcele obme proti SV in poteka po S meji te pare. in pare.
št. 2163 do tromeje pare. št. 2185, 2184 in 2171, tu se obme proti S in gf% v ravni liniji po V meji pare. št. 2184, do točke s koordinato y = 1 160,00 x = —20 784,00 (Krim) se obrne proti Z v ravni liniji do točke s koordinato y = —1 095,40 x ■= 20 762,50 (Krim), tu se zopet obrne proti S v ravni liniji do SV točke pare. št. 2180 in po brežini reke Save proti V do izhodiščne točke.
Vse parcele ležijo v k. o. Ježica.
I. CONA D
Izhodiščna točka je v koordinati y = 461 470,00 x = 106 075,30 in poteka v ravni liniji proti V po S meji proti pare. ,št. 1460, dalje po J meji pare. št. 450, 452 in 444, od tu dalje gre po naravni brežini in seka pare. št. 848, 854, 856, 857, 858/2, 859/1, 861, 1456, 927, 924, 922/2, 921/2, 921/1, do JZ točke pare. št. 920/2 in naprej po S meji te parcele in pare. št. 920/1, 920/3, 941/3 in 941/2 v ravni liniji seka pot pare. št. 1458 do SZ točke parcele 1043/2, od tu dalje pa po naravni brežini seka pare. št. 1046, 1048, 1040, 1038, 1039 in 1037 do SV točke te parcele, kjer se obrne proti J po V meji te parcele, preko ceste pare. št. 1452 na SV točko pare. št. 1448/2, dalje po V meji te parcele in pare. št. 1448/4, do JV točke te parcele,, kjer zavije proti Z in se v JZ točki te parcele obrne proti J in pbteka po Z meji železniškega zemljišča pare. št. 1448/1 do JZ točke te parcele, dalje po JZ meji pare. št. 1471, do JZ točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Ježica.
Dalje po zahodni meji železniškega zemljišča pare. št. 826/1 in 826 2 do JV točke obvozne ceste, kjer zavije proti Z in gre po J robu obvoznice, delno čez k. o. Zg.. Šiška do točke s koordinato y = 460 826,36 x = 104 375,11 kjer se obrne proti SZ in gre v ravni liniji po S robu pare. št. 1713/8, 1713/6, 1713/5 in 1713/4 do J roba pare. št. 458/1, kjer se obrne proti SV in poteka po J meji do SV točke te parcele, kjer zavije proti SZ in gre po J meji poti pare. št. 1646, seka v podaljšku ravne linije pot pare. št. 1645/2, se obrne proti SV in gre po S robu te poti do JV točke pare. št. 11, se obrne proti SZ in poteka po SV meji te par-' cele do SZ točke pare. št. 6, dalje proti SV po S meji pare. št. 6 in 5 in po JZ meji pare. št. 4 do SZ točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Dravlje.
Se nadaljuje v SV	točki pare.	št.	1191, in poteka
proti SZ po S meji te	parcele	do	JV	točke pare.	št.
698/2, kjer se obrne proti S in poteka po Z meji poti pare. št. 699 in naprej v ravni liniji po V meji pare. št. 679 do SV točke te	parcele,	se	obrne proti SZ	in
poteka po J meji pare.	št. 1199	do	SZ	točke pare.	št.
676, kjer se obrne proti V in pod pravim kotom seka pot pare. št. 1199.
Vse parcele ležijo v k. o. Šentvid.
Se nadaljuje proti V po S meji pare. št. 1461, 689, 688, seka pot pare. št. 687/7 in poteka po S meji pare. št. 687/10 in v ravni liniji seka pare. št. 686, in 717 v meji te parcele obrne proti SV in poteka v ravni liniji do točke s koordinato y = 461 048,30 x = 105 911,40, kjer se obrne proti Z in poteka v ravni liniji do točke s koordinato y = 461 143,60 x = 105 897,90,
od tu dalje poteka v ravni liniji na tromejo pare. št. 735, 737/1 in 738/1, se v tej točki obrne proti S do točke s koordinato y = 461 252,50 x = 105 908,20, se obrne proti V in poteka do SV točke pare. št. 739/3, se obrne proti S do JV točke pare. št. 743/1, dalje po V meji do SV točke te parcele, kjer se obrne proti V in se nadaljuje po J meji pare. št. 2361 (cesta) do SV točke pare. št. 760, kjer se obrne proti S, seka pare. št. 2361 in se v ravni liniji nadaljuje po V meji pare. št. 544, 543, 542 in 540 in v podaljšku do izhodiščne točke.	*
Vse parcele ležijo v k. o. Ježica.
I. CONA E
Izhodiščna točka je v SV točki pare. št. 2018, od tu poteka proti V v ravni liniji po S meji pare. št 2019, 2024, 2025, 2031, 2032, 2039, 2046, 2051 in 2052, do SV točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Stožice.
Se nadaljuje v JZ točki pare. št. 636/1, kjer se obrne proti SV in poteka po SV meji te parcele in pare. št 636/45, do SZ točke te parcele, se obrne proti V in poteka po S meji pare. št. 636/45, 636/2, 636/3, 636/4, 636/5, 636/30, 636/6, 636/7, 636/8, 636/9 in 636/29, do SV lučke te parcele, se obrne proti JV in poteka po V meji pare. št. 636/20, do tromeje te parcele in pare. št. 636/63 in 851/5, tu se obrne proti V in se nadaljuje po S meji pare. št. 851/4, 851/1, 636/32 in 636/25, do SV točke te parcele, od tu dalje poteka po S meji poti pare. št. 531/4, 531/86, 531/87, 531/89, 531/90, 531/95.
Vse parcele ležijo v k. o. Nadgorica.
Se nadaljuje proti V po S meji poti pare. št. 1375/4, do JV točke pare. št. 1124/178, kjer se obrne proti J seka pot pare. št. 1375/4 in se nadaljuje po V meji pare. št. 1124/177, 1124/22, 1124/23, 1124/24, seka pare. št. 1375/5 in se nadaljuje po V meji pare. št. 1124/25, 1124/187, do JV točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Podgorica.
Se nadaljuje v SV točki pare. št. 1042 . in poteka proti J po V meji te parcele in pare. št. 1041 in 1040 v ravni liniji do točke s koordinato y = —7 232,04 x = —17 256,86 (Krim), tu se obrne proti V v ravni liniji do točke s koordinato y = —7 584,18 x = —17 216,06 (Krim), tu se obrne proti J in poteka v ravni liniji do SV točke pare. št. 957, dalje po V meji te parcele in pare. št. 958 seka pot pare. št. 1234, se nadaljuje po V meji pare. št. 959 in 962, do JV točke te parcele, kjer se obrne proti Z in poteka po J meji pare. št. 962, 961, 946, 931 in 932 do SZ točke pare. št. 933, kjer se obrne proti J po V meji pare. št. 860, 859, do JV točke te parcele se obrne proti Z in po J meji te parcele seka pot pare. št. 1233 in se nadaljuje po J meji pare. št. 865, 867, 869, 873/1, 873/2, 876, 877 in 327/14, do JZ točke te parcele, se obrne proti J po V meji pare. št. 1232 do JZ točke pare. št. 327/8, kjer se obrne proti Z seka pot pare. št. 1232 in poteka po J meji pare. št. 328/4 do JZ roba te parcele, kjer se obrne proti S in poteka po V in S meji pare. št. 323 do SV točke pare. št. 322, tu se obrne proti J in poteka po Z meji pare. št. 1230 in S meji pare. št. 1238, do tromeje te parcele in pare. št. 344 in 343, tu se obrne proti S in gre v ravni liniji po Z meji pare. št. 343, do SZ točke te parcele.
Se nadaljuje proti Z po J meji pare. št. 2225, 2217, seka pot pare. št. 2288 in poteka dalje po J meji pare. št. 2216 do S točke pare. št. 2236/2 dalje poteka proti S po V meji pare. št. 2237/2, 2238 in 2239/2 do SV točke te parcele, od tu gre v ravni liniji proti S na JZ točko pare. št. 2106, kjer se obrne proti Z in poteka po S meji pare. št. 2278, 2279/3, 2279/1 do JZ točke pare. št. 2015/1, se obrne proti S in poteka po Z meji te parcele, v ravni liniji seka pot pare. št. 2071 in se nadaljuje proti S po Z meji pare. št. 2015/2, 2014 in v »av-ni liniji seka strugo reke Save do JV točke pare. št. 2018 in se nadaljuje po V meji te parcele do izhodiščne točke.
Vse parcele ležijo v k. o. Stožice.
I.	CON/;	,	|
Izhodiščna točka je v koordinati y = —15 942,27 x ~ —6 074,75 (Krim) in poteka proti SV po SZ meji pare. št. 177/1, 177/2, 178, do SV točke te parcele, kjer se nadaljuje po SV meji pare. št. 1245/1 v ravni liniji seka pare. št. 123 do JV točke pare. št. 12, se obrne proti V in v ravni liniji seka parcele 9, 7, 6/4, 6/1, 6/3, 3, 4, 5 in 1233 do JZ točke pare. št. 81/1, kjer se nadaljuje proti V po S meji pare. št. 1238, 1237 do SV točke pare. št. 78/1 dalje poteka po Z in S' meji pare. št. 799 in 806 do tromeje te parcele in pare. št. 1235 in 1234, dalje v ravni liniji na JZ točko pare. št. 810/2, dalje poteka proti V po J meji te parcele in pare. št. 810/3, 810/4, 810,/5, 810/6, 810/7, 810/8, 810/9, 810/10, 810/11 in 810/12, do JV točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Šmartno ob Savi.
Se nadaljuje v ravni liniji proti V po S meji pare. št. 141/2, seka pot pare. št. 1466/1, in poteka dalje po J meji pare. št. 1445/1, seka Smartinsko cesto pare. št. 1466/1 in gre dalje po J meji pare. št. 1445/2 (Cesta na Ježah), do točke s koordinato y = 467 736,40 x = 103 309,70, kjer se obrne proti J in v ravni liniji seka pare. št. 316/2, 317, 320/3, 320/1, 322/1, 324, 325, 328, 329, 1464, 330, 331, 333/1, 334 in 1463 do SV točke pare. št. 353 in 352/1, kjer se obrne proti Z in poteka po S meji pare. št. 532/1 v dolžini 41 m, tu se obrne proti,J, seka parcelo 352/1 do SV točke pare. št. 352/2 in poteka po V in J meji te parcele, po V meji parcele 357, seka pot 1462, se nadaljuje po V meji pare. št. 369/3 in 370/2 do JV točke te parcele, kjer se obrne proti Z po J meji te parcele in pare., št. 370/1, seka v ravni liniji pare. št. 1452/1 in poteka proti Z po J meji pare. št. 651/1, 651/2 in 653/1 in v podaljšku seka pot pare. št. 1451/2.
I Vse parcele ležijo v k.o. Zadobrova.
Se nadaljuje proti V po J in Z meji pare. št. 722/1, 723, seka pot pare. št. 1268/1, se nadaljuje po J meji pare. št. 706, 704, 703/2, 698, 693, dalje po Z meji te parcele do JV točke pare. št. 688, po J meji te parcele in pare. št. 687, 680 in 679, po Z meji do SZ točke te parcele, dalje po S meji pare. št. 676/1 in J meji pare. št. 597/2, 576, 577, 578, 582, 583, 584, 585, do JZ točke te parcele in po JZ meji do SZ točke pare. št. 586, kjer se obrne proti J po JV meji pare. št. 1258, po J meji pare. št. 608/2, 607/2, 606 in 604 do SZ točke te parcele, dalje po J meji pare. št. 635, 636, 637/6 do J točke te parcele, kjer se obrne proti SZ in poteka po JZ meji pare. št. 637/6, 637/18, 637/5, 637/4 637/3, 637/2, 637/1,
640/3, 640/2, 1255, 640/1, 487, 486, 485, 484, 483, 482, 481 in 468 do SZ točke te parcele, kjer v ravni liniji seka pot pare. št. 1246 do JZ točke pare. št. 145 in se nadaljuje proti V po J meji do JV točke te parcele, kjer se obrne proti S v ravni liniji do izhodiščne točke pri tem, pa seka naslednje pare. št. 145, 146, 147/1, 148/4, 151, 153/4, 155, 158, 161/1, 164/2, 172/1, 175/1 in 177/1.
Vse parcele ležijo v k. o. Šmartno ob Savi.
II. CONA A
|
Izhodiščna točka je na tromeji pare. št. 50, 52/3, 52/4 in poteka proti JV po J meji pare. št. 52/3, v ravni liniji seka pare. št. 52/7 in se nadaljuje proti, JV po J meji pare. št. 52/2, 55, 54, 56 in se v podaljšku 2,5 metra obrne proti J in poteka po V meji pare. št. 57/2, do JV točke te parcele, kjer se obrne proti V in poteka po S meji pare. št. 60 do SV točke te parcele, kjer se obrne proti JV in poteka po J meji poti pare. št. 1798 do V točke pare. št. 784, kjer se obrne proti J in v j ravni liniji seka pare. št. 783 in 782 do SV točke pare. št. 774 se nadaljuje po V meji te parcele in pare. št. 773 do JV točke parcele, od koder poteka v ravni liniji na tromejo pare. št. 772, 765, 767, kjer se obrne proti Z in poteka po J meji pare. št. 772, 779/1, 778/1, 866/1, do Z točke pare. št. 874/1, se nadaljuje v ravni liniji do SV točke pare. št. 869, kjer se obrne proti JZ in poteka po V meji te parcele, v ravni liniji seka pot pare. št. 1806 in se nadaljuje po V meji pare. št. 908 do JV točke te parcele, kjer se obrne proti SZ in poteka po S meji železniške proge pare. št. 1774 do točke s koordinato y = 457 375,80 x = 107 915,95.
Vse parcele ležijo v k. o. Vižmarje.
Se nadaljuje proti S po V meji pare. št. 1411/1 do SZ točke pare. št. 1383, kjer se obrne proti V in poteka po J meji pare. št. 1591/1, 1400/2 in 1400/3 do JV točke te parcele v kateri se združi s I. A cono.
. Vse parcele ležijo v k. o. Stanežiče.
II. CONA B
Izhodiščna točka je v SV točki pare. št. 1907/1 in poteka proti J po V meji te parcele in pare. št. 1907/2, 1907/3 do JV točke te parcele, kjer v ravni liniji seka. pare. št. 2358 na SV točko pare. št. 1737, in poteka proti J po V meji te parcele in pare. št. 2342 do JZ točke pare. št. 1500/1, kjer v ravni liniji seka cesto Šentvid—Črnuče para št. 1450 do SV točke pare. št. 254/2, se nadaljuje proti J po Ž meji poti pare. št. 255 in 1457 do V točke pare. št. 1058/2, kjer se obrne proti Z po meji železniškega zemljišča pare. št. 1448/1 do SV točke pare. št. 1037 v kateri se združi z I. D cono
Vse parcele ležijo v k. o. Ježica.
Se nadaljuje na tromeji pare. št. 458/1, 461/1 in 1713/4, poteka prefe SZ po JZ meji pare. št. 458/1 457/1, 449/1, 448/2, 446/2, 71/1, 70/1 1645/2, 69/1, 68/1, 65/1 in 54/1, do SZ točke te parcele, kjer v ravni liniji neka pare. št. 65/1 do -SV točke pare. št 56, se nadaljuje po SV meji te parcele In pare. št. 57 in 58/1 do S točke te parcele.
Se nadaljuje'v JV točki pare. št. 843/1 in poteka proti SZ po SV meji te parcele in pare. št. 842/1, 841, 840, 839 in 838 do SV točke te parcele, kjer v ravni liniji proti SZ preseka pare. št. 1193, 726, 728, 734, 733, 740 na JV točko pare. št. 749, dalje poteka proti SZ po V meji te parcele, seka pot pare. št. 755, se nadaljuje po V meji pare. št. 764, in 782/1 seka pot pare. št. 782/2 in poteka po V meji pare. št. 789/2,_ 790, 795, 797/1 in 802 do S točke te parcele, se nadaljuje v ravni liniji proti SZ in seka pare. št. 810, 816/3, 816/2, 808, 610, 608, 606, 1182/12, 614, 615, 616, 617, 618, 620, 621 In 1190 na J točko pare. št. 628, se nadaljuje po J in Z meji te parcele in dalje proti S po V meji pare. št. 635, 179/3 in 179/2 ido SV točke te parcele, kjer se obrne proti Z in poteka po S meji te parcele in pare. št. 181/2, 184/3, 185/8, 185/9 in 188/1 do SZ točke te parcele, kjer se obrne proti S in poteka po V meji ceste Šenjvid—Črnuče pate. št. 1189 do JZ točke pare. št. 170, v kateri se združi s I. B cono, se nadaljuje proti Z po J meji ceste Vižmarje—Ježica pare. št. 1185 do JZ točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Šentvid.
Se nadaljuje po J meji ceste Vižmarje—Ježica pare. št. 1797 do SV točke pare. št. 1382/2, kjer se na dolžini 17 m obrne proti S, seka' cesto Vižmarje—Ježica v ravni liniji do JV točke pare. št. 1244, se nadaljuje proti S po V meji te parcele in pare. št. 1239 in 1238 do SV točke te parcele, kjer se obrne proti SZ in poteka po S meji do SZ točke te parcele, se nadaljuje proti SZ v ravni liniji seka pare. št. 1222 (pot), 1219, 1218, 1214, 1213, 1210, 1209, 1208, 1206, 1205, 1204, 1203, 1200 in 1201 do SZ točke te parcele, kjer v ravni liniji seka pot pare. št. 1190 do JZ točke pare. št. 1171 se nadaljuje proti Z po S meji poti pare. št. 1190 do JZ točke pare. št. 1175, kjer se obrne proti S in poteka po V meji pare. št. 1176, 1177, 1142/2, 1141 in 1135, v podaljšku seka pot pare. št. 523 na JZ točko pare. št. 556, se obrne proti SV in poteka po S meji poti pare. št. 523 do JV točke pare. št. 534, kjer se obrne proti S in v ravni liniji seka pare. št. 532/1 do SZ točke pare: št. 531, kjer se obrne proti SV in poteka po J meji poti pare. št. 1804/1, 1804/3, 1804/2 do SV točke pare. št. 474, se obrne proti JV in poteka po JV meji do JV točke te parcele, kjer se obrne ppti SV, po JV meji pare. št. 473, 466 in 472 do SV točke te parcele, se obrne proti SZ in poteka po J meji poti pare. št. 1801T do JZ točke te parcele, se obrne'proti SV in poteka po JV meji poti pare. št. 464/2 do J točke pare. št. 313/4, kjer se obrne proti SZ in poteka po S meji pare. št. 313/2 in 1802, do JV točke pare. št. 167/1, dalje po V in S meji do SZ točke te parcele, se obrne proti SV po V meji pare. št. 1769 do SV točke te parcele, dalje poteka proti JV po reki Savi pare. št. 1764 na izhodiščno točko.
Vse parcele ležijo v k. o. Vižmarje.
II. CONA C
•. Izhodiščna točka je na tromeji pare. št. 2280/1, 2280/2 in 1858 in poteka proti S po V mčji pare. št. 2280/2 do JZ točke pare. št. 1856, dalje po Z meji te parcele in pare. št. 2211 do JZ točke pare. št. 1855/1, kjer se obrne proti V in poteka po S meji pare. št. 2211 do JZ točke pare. št. 1922, kjer se obrne proti ^ po Z meji te parcele in pare. št. 1921 v ravni liniji /seka pot pare. št. 2473/1 in se nadaljuje proti S po Z
K
l
meji pare. št. 1920/1 in 1920/2 do SZ točke te parcele, kjer se obrne proti V in poteka po S meji pare. št 1920/2, 1932/2. 1933/2, 1942/2, 1943/2, 1949/2, 1950, 1955 in 1956 do SV točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Stpžice.
Se nadaljuje proti V po S meji pare. št. 974/356, 974/357, 974/288, 974/4, 974/55, 974/57, 974/11, 974/50, 974/12, 974/13, 974/14, 974/49, 974/15, 974/48, 974/32, 974/16, 974/17, 974/18, 974/19, 974/20, 974/116, 896/1, 895/1, 896/2, 894/1,.900/7, 894/14, 894/12 do SV točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Črnuče.
Se nadaljuje v SZ točki pare. št. 671/1 in poteka proti V po S meji te parcele in pare. št. 671/2, 677/1, 670/1, 668/1, 667/1, 665/1, 664/1, 646/5, 644/1, 646/1, 656/1, 657/1, 657/3,	658/1,	655/1,	628/1,	635/1,	633/1, 581/2,	579/1,
581/1, 582/1, 575/1, 574/1, 583/1, 569, 568/1, 567/1, 556/1, 565/1,	564/1,	843/1,	537/1,	852/1,	499/1, 500/1,	842/1,1
502/1, 505/1, 513/1, 514/1, 510/3, 511/1 do JV točke pare. št. 510/2, kjer v ravni liniji proti V seka pare. št. 510/1 in 523 do JZ. točke pare. št. 525, dalje po Z in J meji pare. št. 526 in 527 do JV točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Nadgorica.
Se nadaljuje v SV točki pare. št. 1412 in poteka proti V po V meji te parcele in S meji pare. št. 1411/3 do V točke pare. št. 1128/5, se nadaljuje proti JV po S'meji pare. št. 1129/3, 1411/4, 1148/2, 1144, 1149/1, do SZ točke pare. št. 1124/154, kjer se obrne proti J in poteka po Z meji poti pare. št. 1375/8 do JV točke pare. št. 1124/71, se obrne proti V in poteka po J meji pare. št. 1174/70, 1124/72, 1124/79 do SZ točke pare. št. 1123/1 se obrne proti J in poteka po Z meji do JZ točke te parcele, kjer se obrne proti V po J meji te parcele in pare. št. 1123/3 in 1123/2 do JV točke pare. št. 1124/146, se obrne proti J in v ravni liniji seka pare. št. 1414/1 in 1413/1 reka Sava
Vse parcele ležijo v k. o. Podgorica.
Se nadaljuje v SV točki pare. št. 1426/29 in poteka proti J po V meji te parcele, seka pare. št.. 1495/2, se nadaljuje po V meji pare, št. 1423/19, 1423/20, seka pare. št. 1469/4, se nadaljuje po V meji pare. št. 929, seka pare. št. 1497/2, na SV točko pare. št. 928/2, se nadaljuje proti J po V meji te parcele in pare. št. 928/1, do JZ točke pare. št. 913, seka .pot pare. št. 1468 na SV točko pare. št. 842, se nadaljuje po SV meji te parcele in dalje po SV, JV in JZ meji pare. št. 850, do točke tromeje te parcele in. pare. št. 851 in 1466/1, kjer v ravni liniji seka to parcelo (Snebersko cesto), na SZ točko pare. št. 852/1, se obrne proti JV in poteka po JZ meji pare. št. 1466/1, do SZ točke pare. št. 874, se obrne proti JZ in poteka po Z in J meji te parcele in po V meji parcele 876, 877/1 do JV točke te parcele, se obrne proti V do SV točke pare. št. 864/1, kjer se obrne proti J in poteka po V meji te parcele, seka pare. št. 863, 862/2, 861 in 1445/2 (cesta na Ježah), do točke s koordinato y =•■ 467 736,40 x = 103 309,70, kjer preide v I. G cono.
Vse parcele ležijo v k. o. Zadobrova.
Se nadaljuje na tromeji pare. št, 145, 126/3 in 472/3 proti Z po S meji pare. .št, 472/3 in se. na te parcele in pare. Št. 145 in 146 obrne proti
SZ in poteka po JZ meji pare. št. 146, 147/1, 148/4, 151, 153/4, 155, 158, 161/1, 161/2, 164/4, 172/2, 175/2, 177/3, 183/2, 186/2, 189/2, 192/2, 196/2, 201/2, 1245/2, 1244/2, 1244/3 do SZ točke pare. št. 398/2.
Vse parcele ležijo y k. o. Šmartno ob Savi.
Se nadaljuje v SV točki pare. št. 1527/2 in poteka proti SZ po V in J meji te parcele in pare. št. 1526/2, 1525/2, 1524/2, 1523/2, 1522/2 in 1817/4 do JV točke pare. št. 1554/2, se nadaljuje proti J po V meji pare. št. 1554/1 in 1533 do JV točke te parcele, kjer se obrne proti SZ in poteka po J meji te parcele, v podaljšku seka Jarško cesto pare/ št. 1816/4, se obrne proti J in se nadaljuje po Z meji te parcele in pare. št. 1816/3 do JV točke pare. št. 1591/2, kjer se obrne proti SZ in poteka po S meji proti pare. št. 1597/2, 1597/1, seka Tomačevsko cesto (pare. št. 1810) in se nadaljuje po S in SV meji, pare. št, 1273/1 do SZ točke te parcele, seka pot pare. št. 1815 do JV točke pare. št. 1105/1 in se nadaljuje proti Z in J meji te parcele do SZ točke pare. št. 1023/2, se obrne proti J in poteka po V	meji	pare. št.	1004/2 in 1004/1 do	JV
točke pare. št.	.1005,	se obrne	proti Z po S, V	in zopet
S meji pare. št. 992 (jo JZ točke pare, št. 993, kjer se obrne proti S in poteka po V meji poti pare. št. 1813/1 do SZ točke . pare. št. . 1100/1, od koder se nadaljuje proti S po Z meji poti pare. št. 1810 do SV točke pare. št. 561/1, seka pot v SZ točko pare. št. 540/1 in se nadaljuje proti SZ	po SV	meji pare. št.	1810	do
skrajno J točke pare. št. 493, kjer se obrne proti SV in gre po V	meji	te parcele in pare. št.	2308	do
skupne točke te parcCleGn poti pare. št. 2386/1, kjer v ravni liniji seka reko' Savo pare. št. 2280/1 do JZ točke pare. št. 1877, kjer se obrne proti S in gre po V meji pare. št. 2280/1 na izhodiščno točko.
Vse parcele ležijo v k. o. Stožice (razen I. E cone).
III.	CONA
Izhodiščna točka je podaljšek V meje pare. št. 1907/1 proti S preko pare. št. 2358, kjer se obrne proti JV in poteka po JZ meji reke Save pare. št. 2359/1, do JZ točke te parcele, kjer v smeri proti SV seka reko Savo1 v ravni Uniji po J meji pare. št. 2359/1.
Vse parcele ležijo v k. o. Ježica.
Se nadaljuje na SZ robu mostu čez pare. št. 100/2 in poteka proti V po S robu mostu in pare. št. 975/2 (Titova cesta), do JZ točke pare. št. 141/15, kjer v ravni liniji proti JV seka Titovo cesto pare. št. 975/2 na SZ točko pare. št. 143, se nadaljuje po Z meji do JZ točke te parcele, kjer se obrne proti V in poteka po S meji pare. št. 1013/6, 1013/9, 1013/1, do JV točke pare. št. 917/2, seka parcelo 1013/1, do JV točke pare. št. 917/2, seka parcelo 1013/1 na JZ točko pare. št. 876/1, se nadaljuje proti J po Z meji pare. št. 876/2, 997/2 in 915/2, do JZ točke te parcele, se obrne proti V in poteka po J meji pare. št. 915/2, 997/2, 877/2, 872/8, 862/4, 1091/1, 864/7, 1092/4 in 1085/1 do JV točke te parcele, v podaljšku meje seka pot pare. št. 1093/1.
Vse parcele ležijo v k. o. Črnuče.
Se nadaljuje na JZ točki pare. št. 690/1 in poteka proti V po J meji te parcele, v ravni liniji seka pare. št. 612/1, 612/2, se nadaljuje po J meji pare. št. 610,
848/4, 848/7, 604/1, 603/1, 602/1, seka pare. št. 847/2 in se nadaljuje po J meji pare. št. 959/1, 593/5, 593/1, 591/3, 589/2, 588/1, 552/2, 550/2, 551/1, 549/2, 542/1, seka pare. št. 852/3 se nadaljuje po J meji pare. št. 543/1, 545/1, 840/1, 494/2, 494/1, 495/2, 467/1, 466/1 in 465/1 do JV točke te parcele. Se nadaljuje po S meji pare. št. 841/1 do SV točke te parcele, dalje proti JV po J meji pare. št. 858/1, 835/5 do SV točke pare. št. 524, se nadaljuje proti J po V meji do JV točke te parcele v kateri preide v II. C cono.
Vse parcele ležijo v k. o. Nadgorica.
Se nadaljuje v SZ točki pare. št. 1124/154 in poteka proti V po S meji te parcele in pare. št. 1375/8, 1124/153, 1108/3, 1124/2, 1411/5, 1097/1, 1090/4, 1090/1, 1088/1 do SV točke pare. št. 1120/4, dalje po V meji pare. št. 1120/6, 1375/12, 1411/1 in 1120/9 do SZ točke pare. št. 1120/8, se obrne proti V in se nadaljuje po S meji te parcele in pare. št. 1079/1, 1078 in 1079/2 do SV točke te parcele, kjer se obrne proti J po V meji te parcele in pare. št. 1081/2, 1080/2, 1080/1, 1077, 1075/1, 1075/2, 1074/S, 1414/1 do JV točke te parcele, se obrne proti JZ po J meji pare. št. 1414/1, kjer preide na mejo II. cone in I. G cone.
Vse parcele ležijo v k. o. Podgorica.
Se nadaljuje v SV točki pare. št. 371/2 in poteka proti J po V meji te parcele in pare. št. 372/2, 372/1, 372/3, 372/4, 373, 374, 375, 376 in 377/1 do JV točke te parcele se obrne proti Z in J meji pare. št. 377/1 do SV točke pare. št. 385, se nadaljuje proti J po V meji te parcele, seka pare. št. 1459/3, dalje poteka proti J po V meji pare. št. 620/1, 620/3, seka pare. št. 1456/4 in se nadaljuje po V meji pare. št. 619 do JV točke te parcele, se obrne proti JZ in poteka po J meji te parcele in pare. št. 1455/1 do JV točke pare. št. 622/1, se nadaljuje proti Z in J meji te parcele in pare. št. 623/1 in 624/1 do JZ točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Zadobrova.
Se nadaljuje v' SZ točki pare. št. 315/1, po Z meji te parcele do JV točke pare. št. 316/3, kjer se obrne proti Z in poteka po J meji te parcele in pare. št. 325/2, 328/5, 334/2, 351/4, 333/2, 352/2, 355/2, 359/2 in 367/2 do JZ točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Slape.
Se nadaljuje v JV točki pare. št. 128/2 in poteka proti Z po J meji te parcele in pare. št. 127/59, 127/46, ponovno 127/59 do JZ točke te parcele (J robu industrijske ceste), se obrne proti S in poteka po Z meji pare. št. 127/59, po J in Z meji pare. št. 568/3, dalje po Z meji pare. št. 563/2, 1244/4, 559/2, v ravni liniji seka pare. št. 1242/2 in se nadaljuje proti SZ po Z meji pare. št. 559'1, pare. št. 1205/1, se nadaljuje po Z meji pare. št. 168 do SZ točke te parcele, kjer se obrne proti V in poteka po J meji pare. št. 165 v dolžini 50 m, kjer se obrne proti SZ, seka to parcelo in se nadaljuje po Z meji pare. št. 155 do SZ točke te parcele, kjer se obrne proti Z in poteka po J meji Smartinske ceste pare. št. 1204 do SZ točke pare. št. 200, v smeri proti SZ seka Smar-tinsko cesto pare. št. 1204 na JZ točko pare. št. 6 in se nadaljuje po Z meji' do SZ točke te parcele (S točka križišča Smartinska c. Kodrova c.).
Se nadaljuje v JV točki pare. št. 818, poteka po J meji te parcele proti SZ do SZ točke pare. št. 785 (južna meja Kodrove ulice) od tu dalje poteka v smeri SZ, po J meji PST (Pot spominov in tovarištva) do JV točke pare. št. 635/2 se nadaljuje proti Z po J meji te parcele in pare. št. 626/3, 620/3, 619/6, 599/2, 602/7, 598/7, 597/7, 592/2, 591/2, 576/2, 575/2, 574/3, 572/2, 571/2, 569/3 in 565/5 do JZ točke te parcele, kjer se obrne proti J in poteka po V meji pare. št. 543/1, se v dolžini 65 m obrne proti SZ seka to parcelo in poteka po J meji pare. št. 558 do JZ točke te parcele, se obrne proti J po V meji pare. št. 499 do JZ točke pare. št. 552, se nadaljuje. proti SZ, seka pot pare. št. 499 in poteka po J meji pare. št. 493 do JZ točke te parcele, se obrne proti JZ in poteka po V meji pare. št. 835/2 do JV točke te parcele, se obrne proti Z in poteka po J meji te parcele in pare. št. 470/1 in 470/7 do JZ točke te parcele, od tu dalje v isti smeri in v ravni liniji do SZ točke pare. št. 470/4, se nadaljuje proti Z po J meji Allendejeve ulice v ravni liniji seka Titovo cesto pare. št. 827/1 in se nadaljuje po J meji Tolstojeve ulice pare. št. 280 in pare. št. 292 do JZ točke te parcele, se obrne proti S in poteka po Z meji te parcele in pare. št. 960 do JV točke pare. št. 946, kjer se obrne proti Z in gre po J meji te parcele in pare. št. 952 do JZ točke te parcele, se obrne proti J in gre po V in J meji do JZ točke pare. št. 945.
Vse parcele ležijo v k. o. Brinje.
Se nadaljuje proti Z in J meji pare. št. 1662, 696 in 1644 do JZ točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Dravlje.
Se nadaljuje proti SZ v ravni liniji seka pare. št. 79, 76, 77, 75/43, 74/44, 73/44, 68/3, 68/1, 65, 64, 63, 62 in 61, dalje po S meji pare. št. 60, 56/2, 43 in 42, v podaljšku ravne linije seka pare. št. 14 in 15.
Vse parcele ležijo v k. o. Sp. Šiška.
Se nadaljuje proti SZ in seka pare. št. 1991 do točke s koordinato y = 461 133,66 x = 104 306,31, kjer se obrne. proti J in poteka po JV meji Djakovičeve ceste pare. št. 1944, seka pare. št. 1870/1 do JZ točke te parcele, seka Djakovičevo cesto do JV točke pare. št. 196/4, se nadaljuje proti SZ in J meji te parcele in pare. št. 1900/2, 222, 223/5 in 227/4 do SZ točke pare. št. 228/9, kjer se obrne proti JZ in poteka pa SZ meji te parcele in pare. št. 228/15, 227/2 in se nadaljuje v podaljšku ravne linije preko pare. št. 228 6, 1873/1 na JZ mejo Celovške ceste.
Vse parcele ležijo v k. o. Zg. Šiška
Se nadaljuje po Z meji Celovške ceste pare. št. 1658/1 do SV točke pare. št. 104/3.
Vse parcele ležijo v k. o. Dravlje.
Se nadaljuje po Z meji Celovške ceste pare. št. 1183 do JV točke pare. št. 984/1 in se nadaljuje po JZ meji nove Celovške ceste pare. št. 1939.
Vse parcele ležijo v k. o. Šentvid.
Se nadaljuje po JZ meji nove Celovške ceste pare. št. 1794/2 in 1794/3 do SZ točke pare. št 1759, se nadaljuje po SZ meji pare. št. 1758 do SZ točke te parcele in naprej proti SZ po JZ meji Celovške ceste do SZ točke pare. št. 1731.
Vse parcele ležijo v k. o. Vižmarje.
Se nadaljuje proti SZ po JZ meji Celovške cesfe pare. št. 1589/8 do točke s koordinato y = 457 936,25 x = 107 138,40, kjer se obrne proti SV in v ravni liniji seka Celovško cesto, pare. št. 1598/8.
Vse parcele ležijo v k. o. Stanežiče.
Se nadaljuje na JV točki pare. št. 910 proti SV po J meji te parcele, v podaljšku seka železniško progo na JV točko pare. št. 908 v kateri se združi z II. A cono in I. A cono, se nadaljuje v točki s koordinato y = 457 920,00 x = 108 225,50 in poteka proti JV po J meji reke Save pare. št. 1764 do SV točke pare. št. 1769 v kateri se združi z II. B cono.
Vse parcele ležijo v k. o. Vižmarje.
IV.	CONA
Izhodiščna točka je v JZ točki pare. št. 401 in se nadaljuje proti Z in J meji te parcele in pare. št. 412, seka pare. št. 1054 in se nadaljuje po J meji pare. št. 414/3, 415, 430, 432/4, 455/3 seka pare. št. 1090 in se nadaljuje proti SV po V in J meji do JV točke te parcele, v ravni liniji seka pare. št. 1060/2 in se nadaljuje proti JV po V meji te parcele in pare. št. 1085, 525/1, 528, 541/2, 539/2, 540/2, 539/1, 538/2 do JV točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Sp. Pirniče.
Se nadaljuje v ravni liniji proti JV in seka pare. št. 270/1 do SZ točke parcele, št. 262/2, dalje poteka po V meji do JV točke te parcele, kjer se obrne proti V in poteka po S meji pare. št. 581/1, 261/1 in 581/2 do SV točke te parcele, se nadaljuje po V meji pare. št. 270/3, 268, do JZ točke pare. št. 365, dalje proti V po J meji te parcele in pare. št. 364/1, 363/1, 362, 361, 360, 359, 358, 357/2, 357/1, 402/2, 402/3, 402/5, 402/1, 399 in 400 do JV točke te parcele, kjer se obrne proti S in poteka po V meji te parcele in pare. št. 403, 60, pot 575/1, 64, 65 in pot 569/1 do SV točke te parcele, se obrne proti V in se nadaljuje po J meji pare. št. 410, 411/1, 565, 412, 413, 414, 34/2, 32, 23/1, 23/2 do JV točke te parcele, se nadaljuje proti JV po Z meji pare. št. 20, po J meji pare. št. 10, po JZ meji pare. št. 443, 450, 451, 456, 457, 462, 463, 468, do JV točke te parcele, kjer se obrne proti S in poteka po V meji pare. št. 468, 423, 422, 421/2 in 420/30 do SV točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Tacen.
Se nadaljuje na tromeji pare. št. 170, 168/2 in 169 ter poteka proti S po Z meji pare. št. 169, 168/2, 164, 163, 161/2, 146/2 do SZ točke te parcele, se nadaljuje proti Z po J meji pare. št. 146/1 do JV točke pare. št. 498, od tu dalje poteka v ravni liniji proti S in seka pare. št. 146/1, 145, 497, 496, 495, 488, 506/1, 489, 490, 486, 117/3, 117/4, 116, 117/5 in 115 do SZ točke te parcele, se obrne proti V po S meji pare. št. 115, v podaljšku seka pot pare. št. 508 in se nadaljuje proti S po V meji te parcele in pare. št. 516/2 do SZ točke pare. št. 471, kjer se obrne proti V in poteka po S meji te parcele, se nadaljuje proti J po Z in J meji pare. št. 314/7, po J meji pare. št. 548/1 do JV točke te parcele, kjer se nadaljuje v ravni liniji proti V in seka pare. št. 313, 76/1, 74/1 in 527/2 do JZ točke pare. št. 312/1, se nadaljuje po J meji do JV točke te parcele, kjer se obrne proti SV in poteka po JV meji pare. št.
310/1 do JV točke te parcele pri potoku Gameijšči-ca.
Vse parcele ležijo v k. o. Šmartno.
Se nadaljuje na tromeji pare. št. 225, 1554 in 1555/1, ter poteka proti V po J meji pare. št. 1554 in se nadaljuje po S in V meji potoka pare. št. 1555/1 vse do SZ točke pare. št: 1281, se nadaljuje proti V po S meji do SV točke te parcele, kjer se obrne proti J in poteka po Z meji poti pare. št. 1503, do JV točke pare. št. 1286/2.
Vse parcele ležijo v k. o. Gameljne.
Se nadaljuje v SV točki pare. št. 349 in poteka proti JV po Z meji pare. št. 991 do SV točke pare. št. 341, se'obrne proti V, seka pare. št. 99l in se nadaljuje po JV meji pare. št. 340, 352 in 353/1, do JV točke te parcele, se nadaljuje proti S po	V	in	S	meji
pare. št. 353/1 do JV točke pare. št. 354 dalje	po	V	meji
te parcele in pare. št. 356/2, 356/1, 368/2, 372, 370 in 365, po J meji pare. št. 985/1, 362, 361 in 360, proti J po Z meji pare. št. 454 do JZ točke te parcele, se nadaljuje proti V po J meji pare. št. 453, 454, 458, 457, 464 in 492 do SZ točke pare. št. 497/11, se nadaljuje po Z in S meji pare. št. 493/3 do JV točke pare. št. 492 2, po J in V meji pare. št. 502 do JZ točke pare. št. 503/1, dalje po J meji te parcele in po J in V meji pare. št. 520 do SV točke te parcele, od koder se nadaljuje proti V po J meji proti pare. št. 981/2 do SZ točke pare. št. 566/8, seka pot pare. št. 981/1 na SZ točko pare. št. 626/1 in se nadaljuje proti	V	po	S	meji
te parcele in po S in SV meji pare. št.	627/2	ter po
SV meji pare. št. 627/1 do skupne točke te parcele s pare. št. 641, se nadaljuje proti V po JV meji pare. št. 641, po J meji pare. št. 976/1, 802, 803/1 do JV točke te parcele, kjer v podaljšku seka železniško progo pare. št. 1002/1 do JZ točke pare. št. 803/2, dalje poteka proti V in J meji te parcele in pare. št. 796 in 783, do JV točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Črnuče
Se nadaljuje v SZ točki pare. št. 807 in poteka proti J po Z meji do JZ točke te parcele, kjer se obrne proti V in se nadaljuje po J meji pare. št. 807, 806, 800, 801, 294, 287, 282, 266, 265, 261, 260 in 259 do SV točke te parcele, kjer se obrne proti JV in poteka po SV meji pare. št. 258, 250, 247, po V meji pare. št. 246 in 245 do JV točke te parcele, dalje po S meji pare. št. 311/111 do JZ meje poti pare, št. 311/134 in po tej meji proti J do JZ točke te parcele, kjer v podaljšku seka pot pare, št. 839 na JZ točko pare. št. 431, se nadaljuje proti J po V meji pare. št. 839 do JZ točke pare. št. 436, po J meji te parcele do SV točke pare. št. 13, od koder se nadaljuje proti J po Z meji pare. št. 437, 438. 439, 441, 443/1, 453/1, 455 in 458/1 do JZ točke te parcele, se nadaljuje v ravni liniji in seka pot pare. št. 858/1 na SZ točko pare. št. 835/5, kjer preide v III. cono. Se nadaljuje v SZ točki pare. št. 525 in poteka proti V in J meji pare. št. 835/5 do JV točke te parcele, dalje po V meji pare. št. 835/5, 459, 458/2 in 458/1 do JV točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Nadgorica.
Se nadaljuje proti V po S meji ceste Črnuče, Litija pare. št. 1417/4, 1420/2 in 1420/1 do SV točke te parcele.
Se nadaljuje po S meji ceste pare. št. 633 in pare. št. 324/3 do SV točke te parcele, kjer se obrne proti J in se nadaljuje fco V meji te parcele, v ravni liniji seka cesto pare. št. 683 na SV točko pare. št. 324/4 po
V	meji te parcele in pare. št. 432/2, v ravni liniji seka pot pare. št. 601/1 in se nadaljuje proti J po V meji poti pare. št. 602, v podaljšku seka pot pare. št. 609/1 in poteka po V meji pare. št. 292 in 293 do JV točke te parcele, kjer se obrne proti y in poteka po S meji pare. št. 296/1 do SV točke te parcele, se obrne proti J in poteka po V meji pare. št. 296/1 v podaljšku seka pot pare. št. 619/41 do SV točke’ pare. št. 215/45, dalje po V in J meji te parcele do SZ točke pare. št. 215/46, kjer se obrne proti J in poteka po Z meji te parcele in pare. št. 619/8, 217/4, 217/5, v podaljšku seka pot pare. št. 620/246, se nadaljuje proti J po Z in J meji pare. št. 217/6, po Z meji pare. št. 620/49 in 620/48 do JZ točke te parcele, v podaljšku ravne linije proti J seka pare. št. 620/253 in reko Savo pare. št. 620/1.
Vse parcele ležijo v k. o. Beričevo.
Se nadaljuje v ravni liniji proti J in seka pare. št. 1504/31,	1504/32,	1504/51,	1504/127,	1504/50,	1167/1,
1167/2, 1168, 1497/3, 1009/1, 1(310/4, 2558, 2559/1, 2557 in 2556 na JV točko te parcele in po J meji na JZ točko te parcele, se nadaljuje v SV točki pare. št. 1475 in poteka proti J po V meji te parcele in pare. št. 993/2, 190, 1478, 191/3 in 191/4 do. JV točke te parcele, kjer se obrne proti Z in poteka po J meji pare. št. 191/4, 191/6, 191/2 in 1478 do SV točke pare. št. 222, kjer se nadaljuje proti 'JZ po J meji do JZ točke te parcele, kjer v podaljšku ravne linije seka pot pare. št. 1477/1 in se nadaljuje proti J po Z meji te parcele do SZ točke pare. št. 213, od tu dalje poteka po V in J meji pare. št. 218 do JZ točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Zadobrova.
Se nadaljuje proti J po-V meji pare. št. 10, 17, 18 in 1519, do JV točke te parcele, kjer se obrne proti Z in poteka po S meji železniške proge pare. št. 1533 do JZ točke pare. št. 178/2, kjer v ravni liniji seka pare. št. 1525/1 do JZ točke pare. št. 179/1 in se nadaljuje proti Z, po S meji pare. št. 1525/1, do JZ točke pare. št. 275/1, kjer se obrne proti J in v ravni liniji seka pare. št. 1525/1, 1533, na SV točko pare. št. 607, se nadaljuje proti J po V meji te parcele in pare. št. 608 do JV točke te parcele, kjer se obrne proti Z in poteka po J meji pare. št. 608, 606, 599, 597/1, 537/2, 588, 587, 584, 583, 578/1, 578, 574, 573, seka pare. št. 1527 in se nadaljuje po J meji pare. št. 495, 493, 490, 489/1, 489/3, 489/2, 482, 481, seka pare. št. 1526 in se nadaljuje po J meji pare. št. 475, 472, iri 459 do JZ točke te parcele, kjer se obrne proti J in poteka po Z meji pare. št. 462 do JV točke pare. št. 455, dalje po J meji te parcele, po V in J meji pare. št. 451/1, po J meji pare. št. 446/1, po V in J meji pare. št. 436/4 do JZ točke te parcele, še nadaljuje proti J po V meji pare. št. 433/3 in 433/2 do JV točke te prcele, se obrne proti
V	in poteka po S meji ceste Ljubljana—Zalog pare. št. 1530/1 do JZ točke pare. št. 446/2, kjer v ravni liniji proti J seka cesto Ljubljana—Zalog pare. št. 1530/1, do SV točke pare. št. 1014, kjer se obrne proti JZ in poteka po V meji te'parcele do JZ točke pare. št. 998, dalje poteka proti JZ po S meji poti pare. št. 997 do JZ Točke pare, št. 1035, kjer se obrne proti J in poteka po V meji poti pare. št. 1096 do JV točke te parcele, v podaljšku ravne linije te parcele pa v reko Ljublja-
nico, kjer se obrne proti Z in poteka do meje katastrske občine Stepanja vas, Hrušica.
Vse parcele ležijo v k. o. Slape.
*
Se nadaljuje v SZ točki pare. št. 667 (potok) in poteka proti J po Z meji,te parcele do SV točke pare. št. 660 (Litijska cesta), kjer se obrne proti Z in poteka po S meji Litijske ceste pare. št. 660 do JZ točke pare. št. 332, od koder poteka proti Z po Grubarjevem prekopu pare. št. 657.
Vse parcele ležijo v k. o. Stepanja vas.
Se nadaljuje proti JZ v JV točki pare. št. 612/7 in poteka po J meji te parcele do SV točke pare. št. 63, kjer v ravni liniji seka pare. št. 612/7 na JV točko pare. št. 58, dalje poteka po SV meji do SZ točke te parcele', kjer .se obrne proti S in poteka po V meji Poti na Grad pare. št. 616/5 do SV točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Karlovško predmestje.
Se nadaljuje proti SZ po JZ meji Ceste Slovenskih kmečkih uporov pare. št. 469/3 do točke s koordinato y = 462 666,70 x = 100 368,20.
Parcela leži v k. o. Poljansko predmestje.
Se nadaljuje v SV točki pare. št. 49/11 in poteka proti SZ po SV meji te parcele in pare. št. 49/10, 49/9 in 49/8 do SZ točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Karlovško predmestje.
Se nadaljuje piloti SZ po SV meji pare. št. 65/2, 65/1, 64/1, 58/1, 64/2, 48/4, 58/7, do točke s koordinato y = 62 323,89 x =? 100 683,35, od koder v ravni liniji seka pare. št. 48/1 in 58/5 na SV točko pare. št. 47/12, se nadaljuje po S meji te parcele in pare. št. 2 do SZ točke te parcele, v ravni liniji seka pare. št. 153/23 na JV točko pare. št. 289, se nadaljuje proti Z po J meji te parcele in pare. št. 292, 293, 272 do JZ točke te parcele, v ravni liniji seka pare. št. 153/26, 155 in 160/11* do JV točke pare. št. 8 k. o. Kapucinsko predmestje.
Vse parcele ležijo v k. o. Ljpbljana mesto.
Se nadaljuje proti Z po J meji pare. št. 8 in 160/7 do JV točke pare. št. 17/1, od tu dalje pa po S meji pare. št. 160/13 do SZ točke te parcele, v ravni liniji seka Titovo cesto pare. št. 163/2 do SV točke pare. št. 142/8, se nadaljuje proti Z po S meji te parcele (Šubičeva ui.) in pare. št. 144/1, v ravni-li-niji seka Prešernovo cesto pare. št. 242/1 in se nada-Jjuje po S meji Šubičeve ulice pare, št. 195/27, v podaljšku ravne linije seka pare. št. 195/1, 158/15 in 158/3, na Z mejo te parcele, kjer se obrne proti S in poteka po Z meji te parcele do SV točke pare. št. 220/8, se obrne proti Z in poteka po S meji te parcele (Jakopičev drevored) do JZ točke pare. št. 182/1, kjer se obrne proti S in poteka po Z meji te parcele do točke s koordinato y •= 461 165,90, x = 101 770,70, se nadaljuje v ravni liniji proti SZ do točke s koordinato y = 461 145,80, x = 101 810,60.
Vse parcele ležijo v k. o. Kapucinsko predmestje.
Se nadaljuje v ravni liniji preti SZ, seka /sire. 1589 do točke s koordinato y = 461 CC7.50, x” 102
076,60, dalje poteka po V meji pare. št. 1489 do SV
točke te parcele, kjer se obrne proti Z in gre po S
meji te parcele in pare. št. 1486, 1485, 1484, do SZ točke te parcele, v ravni liniji seka pot pare. št. 1586 na JZ točko pare. št. 1506, se nadaljuje po J meji te parcele in pare. št. 1508 do SV točke pare.^št. 1520, kjer se obrne proti J in gre po V meji do JV točke te parcele, kjer se obrne proti Z in poteka po J meji pare. št. 1520, 1521/1 in 1522 do JZ točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Sp. Šiška.
Se nadaljuje proti Z po S meji pare. št. 1868 do JZ točke pare. št. 870,, po Z meji te parcele proti S v ravni liniji seka (Obč. pot II. reda) pare. št. 1883 do JV točke 'pare. št. 1024, se nadaljuje proti Z po S meji pare. št. 1883 (Obč. pot II. reda) do JZ točke pare. št. 1019, kjer se obrne proti JZ, seka pot pare. št. 1883 do SZ točke pare. št. 1032/1, se nadaljuje po SZ in JZ meji do skrajno J točke te parcele, v podaljšku seka potok pare. št. 1868 in se nadaljuje proti SZ po J meji potoka pare. št. 1868 do SZ točke. pare. št. 1311, se nadaljuje proti J do JV točke pare. št. 1312, kjer se obrne proti SZ po J meji do Z točke te parcele, se nadaljuje proti SZ in v ravni liniji seka obč. pot št. 1877/1 in pare. št. 1054, 1055 in 1896/1 do točke s koordinato y = 459 380,06, x = 102 431,10, kjer se obrne proti S in poteka po V meji pare. št. 1074/2 do SV točke te parcele, se nadaljuje proti SZ po J meji pare. št. 1175/4, 1175/6, dalje po Z meji do SZ točke te parcele, se nadaljuje proti SZ po J meji pare. št. 1902/10 do SZ točke pare. št. 1166/2, kjer se obrne proti JZ po SZ meji te parcele in na dolžini 35 m seka pare. št. 2200/1 na JV točko pare. št. 1153/2, se nadaljuje po J meji do JZ točke te parcele, se obrne proti S na dolžini 47 m v ravni liniji seka pot pare.-št. 1884/i na SV točko pare. št. 1157/3, se nadaljuje proti Z po S meji do SZ točke te parcele, kjer se obrne proti S in poteka po V meji pare. št. 2198/1 in 2199 do SZ točke , te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Zg. Šiška.
Se nadaljuje proti S v JZ točki pare. št. 1574/2 in poteka po V meji pare. št. 1668 (potok) do SV točke pare. št. 1255/1, kjer seka pare. št. 1668 na JZ točko pare. št. '1224 in se nadaljuje po Z in S meji do SV točke te parcele, kjer v ravni liniji proti S seka (Za-puško cesto) pare. št. 1670.
Vse parcele ležijo v k. o. Dravlje.
Se nadaljuje proti S v JV točki pare. št. 1175 in poteka po V meji te parcele in pare. št. 1174/3 do JV točke pare. št. 1172/1, se nadaljuje po JV meji te parcele št. 1172/2 do SZ točke te parcele, v ravni liniji proti SZ seka pare. št. 1174/2 do JV točke pare. št. 1147, kjer se nadaljuje proti SV po JV meji te parcele, v podaljšku seka pot pare. št. 1198 do JV točke pare. št.-1148/1, kjer se obrne proti SZ in poteka po S meji pare. št. 1198 do JZ točke pare. št. 1154; se nadaljuje po S meji te parcele, do JV točke pare. št. 1115 seka pot pare. št. 111 na JZ'točko pare. št. 1155, se nadaljuje proti S po SV meji pare/ št. 111 do SZ točke pare. št. 1112/1, dalje proti SV po J meji pare. št. 111, se na ‘dolžini 81 m obrne proti S po Z in S meji te parcele do tromeje pare. št. 1111, 1105 in 1104, kjer v podaljšku ravne linije seka potok pare. št. 1104 in se nadaljuje proti S po V meji te parcele in pare. št. 1196/2, do SV točke te parcele, se nadaljuje na JZ
točki pare. št. 1722 proti SZ in poteka po SV meji pare. št. 1938 do SZ točke te parcele, seka pare. št. 1934 in 1717/3 na skrajno Z točko pare. št. 1760/2, se nadaljuje proti V po S meji do SV točke te parcele, kjer se obrne proti S in poteka po V meji pare. št. 1760/1, 1761, do SV točke te parcele, se nadaljuje po JV meji pare. št. 1308, dalje po S ^eji te parcele in pare. št. 1309, 1310, 1312 in 1313 do SZ točke te parcele, seka pare. št. 1680 na JZ točko parp. št. 1289, se nadaljuje proti S po Z meji te parcele in parč. št. 1290, 1286, 1285 in 1284 do SZ točke te parcele.
Vse parcele ležijo v k. o. Šentvid.
Se nadaljuje prqti Z v SZ točki pare. št. 1914 in poteka po S' meji pare. št. 1918 in 2037, dalje proti S po V meji pare. št. 1963, do SV točke te parcele, se nadaljuje proti Z po S meji pare. št. 1963, 1964, 1965, 1972, 1973 in 1975 do SV točke paro. št. 1979.
Vse parcele ležijo v k. o. Vižmarjei
Se nadaljuje proti SZ po J meji pare. št. 436, 1614/1, 438, 429, seka pot pare. št. 1611/1, se nadaljuje po J meji pare. št. 428/1, 442 in 443 do JZ točke te parcele, kjer se obrne proti S po Z meji do SZ točke te parcele, se obrne proti Z in se nadaljuje po S meji pare. 444, 447/2, 447/3, , 472, 474, 476, do skupne točke poti pare. št. 1618/1 in 1625, kjer se obrne proti S in poteka po V meji pare. št. 851 in 850 do SV točke te parcele, v podaljšku S meje te parcele seka pot pare. št. 1649 na SV točko pare. št. 179, se nadaljuje proti Z po Z meji pare. št. 1649, do JV točke pare. št. 180 dalje po V meji pare. št. 862/3, V in J meji pare. št. 862/1, po J meji pare. št. 860 do JZ točke te parcele, se nadaljuje v ravni liniji proti SZ in seka pare. št. 859, 868/2, 866, 1644, 867, 870/1-, 874 in 1.647 do skrajno J točke pare. št. 875, se nadaljuje bo JZ meji do skrajno Z točke te parcele, od koder v podaljšku ravne linije seka pare. št. 885/1, 1649 in 877, do JV točke pare. št. 879, se nadaljuje po J meji do JZ točke te parcele od koder v podaljšku ravne linije seka pare. št. 947 in 1651 na JV točko pare. št. 948/1, se nadaljuje po S meji pare. št. 1651 do JZ točke pare. št. 952, kjer se obrne proti S in poteka po V meji pare. št. 1653 do SZ točke pare. št. 34, se nadaljuje v ravni liniji proti S in seka pare. št. 1653 in 953 na JV točko pare. št. 957, po V meji do SV točke te parcele, seka pot pare. št. 1656, na JZ točko pare. št. 992, po Z meji do SZ točke te parcele, se nadaljuje proti S in v ravni liniji seka pare. žt. 994/2, 994/1, 996/1 do JZ točke pare. št. 999, dalje po Z in S meji te parcele do JZ točke pare. št. 1004 po Z in S meji do SV točke te parcele, po S meji pare. št. 10Q6 do SV točke te parcele, od koder se nadaljuje proti S po V meji pare. št. 1007, 1008, 1010, 1011/6, 1012, 1206, 1205, 1202, 1201, 1200, 1199, 1198, 1197, 1196, 1188, 1186, seka pare. št. 1602 in se nadaljuje proti S po V meji pare. št. 1183/1, 1183/2, 1182/3, 1181, 1179, 1174/1 do SZ točke pare. št. 1178, kjer v ravni liniji seka pare. št. 1174/1 na SZ točko pare. št. 1174/2, se nadaljuje po S meji do SV točke te parcele, se nadaljuje proti S po V meji pare. št. 1174/1, 1162 do SV točke te parcele, kjer se obrne proti SV in v ravni liniji seka pare. št. 1078/1, 1151, 1669, 1149, 1590, 1667, 1117, 1118, 1596/1, 1119/1, 1411/1, 1125/2, 1411/5, 1598/1, do JV točke pare. št. 1122, kjer se nadaljuje po V meji te parcele in pare. št. 1131 do SV točke te parcele od koder v ravni liniji proti V seka reko Savo pare. št. 1661 na izhodiščno točko.
III.	CONA ŠUJICA
Izhodiščna točka je v JZ točki pare. št. 282/1 in poteka proti JV po V meji Gradaščice pare. št. 2172/5 do skrajno S točke pare. št. 300, dalje po SV meji do SV točke te parcele, kjer seka pot pare. št. 2166/3 na stičišče te parcele in.pare. št. 303, se nadaljuje po S meji pare. št. 2166/3 do JV točke pare. št. 310, kjer se obrne proti J po JV meji pare. št. 302/1 do JZ točke pare. št. 343/1, se obrne proti Z in poteka po S meji pare. št. 2189, 2172/6, (2172/5) do podaljška S meje Hor-julščice.
Vse parcele ležijo v k. o. Šujica.
Se nadaljuje na SV točki pare. št. 3097/1 (Hor-julščica) in poteka proti Z po S meji do SZ točke te parcele, po Z meji do JZ točke pare. št. 3097/1 in se nadaljuje po V meji pare. št. 3097/5 do JZ točke pare. št. 353.
Vse parcele ležijo v k. o. Dobrova.
Se nadaljuje na JV točki pare. št. 1063/2 in poteka proti SZ po J meji te parcele in pare. št. 960/6, 960/5, 960/4, 960/3, 960/2, 960/8, 960/9, 960/1, 962/8, do SZ točke te parcele, od koder se nadaljuje po V meji pare. št. 962/9, 969/2 in 958 do J točke pare. št. 956, kjer v ravni liniji seka Horjulščico, pare. št. 3097/5 (k.
o.	Dobrova) na J točki pare. št. 1583 (k. o. Dobrova).
Ostale parcele ležijo v k. o. Podsmreka.
Se nadaljuje v J točki pare. št. 1583 in poteka proti SV po JV meji te parcele do tromeje pare. št. 1583/1, 3080 in 1582/3, v ravni liniji proti V, seka pare. št. 3080 in 1582/1 do Z točke pare. št. 1596/1 od koder v smeri proti V seka Gradaščico pare. št. 3096/3 do izhodiščne točke.
Vse parcele ležijo v k. o. Dobrova.
IV.	CONA MEDVODE
Izhodiščna točka je v točki s koordinato y = 453 900,80, x = 111 829,90, do koder poteka proti V v ravni liniji in seka pare. št. 221/3, 221/2, 221/1, 220/1 in 219 do JZ točke pare. št. 224/1, se nadaljuje po J meji te parcele in pare. št. 224/2 do JV točke te parcele, se obrne proti S' in poteka po V meji te parcele do JZ točke pare. št. 249, kjer se obrne proti V in poteka po S meji pare. št. 325 do SV točke te parcele, kjer seka pot pare. št. 324 do SZ točke pare. št. 259, se nadaljuje proti J po V meji do JV točke te parcele, kjer se obrne proti JZ in poteka po SZ meji pare. št. 323/1 do JV točke pare. št. 209, se obrne proti Z in poteka po J meji te parcele, v ravni liniji seka pot pare. št. 326 na JV točko pare. št. 208/6, se nadaljuje po V meji pare. št. 339/10, po S meji do SZ točke pare. št. 206/10, kjer se obrne proti J in poteka po Z meji te parcele, v ravni liniji seka pare. št. 339/9 in se nadaljuje proti J po V meji pare. št. 339/1 do JZ točke pare. št. 171/1, seka pare. št. 339/1 na SV točko pare. št. 178/1, se nadaljuje po S meji te parcele in pare. št. 177/1 do SZ točke te parcele, kjer se obme proti J in poteka po V meji pare. št. 180, do JV točke te parcele, se obrne proti SZ in poteka po S meji pare. št. 322/2 do JZ točke pare. št. 192/2, se obrne proti S in poteka po Z meji te parcele in pare. št. 204/9, 204/8, 204/4, 204/5, 215/2, 215/1, 326 in 221/3 do izhodiščne točke.
Vse parcele ležijo v k. o. Medvode.
Pomen velikih črk:
S — sever
J — jug V — vzhod Z — zahod SV — severovzhod SZ — severozahod JV — jugovzhod JZ — jugozahod
Ljubljana, dne 7. maja 1981.
952.
V smislu 49. in 50. člena.zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74), 8. in 14. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70) ter 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 47. seji zbora združenega dela dne 7. maja 1981 in na 42. seji zbora občin dne 7. maja 1981 sprejela
SKLEP
o soglasju k ustanovitvi dislocirane enote za izobraževanje odraslih Tehniške šole za strojništvo, Ljubljana, pri Izobraževalnem centru »Vojvodina« Tolmin — Delavska univerza Tolmin
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislocirane enote za izobraževanje odraslih Tehniške šole za strojništvo Ljubljana, pri Izobraževalnem centru »Vojvodina« Tolmin — Delavska univerza Tolmin.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-2/81
Ljubljana, dne 7. maja 1981.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
953.
Na podlagi 16. člena pogojev za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in uparjenega plina (Uradni list SRS, št. 20/80, 26/80) je delavski svet TOZD Plinarna Ljubljana na 21. redni seji dne 19. maja 1981 in s soglasjem Skupnosti za cene mesta Ljubljane, ki ga je dala s sklepom na 5. seji dne 28. maja 1981 sprejel
SKLEP
o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Plinarna Ljubljana
1.	člen
Delavski svet temeljne organizacije Plinarna Ljubljana je na 21. seji dne 19, maja 1981 sprejel sklep o ceni plina iz omrežja, ki je v njenem upravljanju.
Cene plina iz omrežja so naslednje:
)
Zmesna cena plina iz omrežja je 1.430,38 din/MWh zgornje kalorične vrednosti pri 0° C in 1,01325 bara. Cena za Im3 plina pri odjemnih pogojih za posamezne vrste plina in kategorije potrošnje so:
DIN/m3
	din/MWh	Mestni pl. 0,004884 MV/h/m*	Zemlj. pl. 0,011163 MVVh/m*	Mešani pl. 0,015116 MWh/m1	Uparjeni pl. 0,032558 MVVh/m'
Kuha Kuha,	2.288,61	11,15	25,55	34,60	74,50
top. v. Celotna	1.859,49	9,10	20,75	28,10	60,55
oskrba	1.072,79	5,25	11,95	16,20	34,95
Ostalo	1.859,49	9,10	20,75	28,10	60,55
2.	člen
S cenami iz 1. člena tega sklepa sd TOZD Plinarni Ljubljana deloma zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1981 in velja toliko časa, dokler ne bodo spremenjene.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep prenehajo veljati:
—	sklep o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Plinarna Ljubljana (Uradni list SRS, št. 25/80),
—	sklep o spremembi sklepa o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Plinarna Ljubljana (Uradni list SRS, št. 15/81),
— sklep o podaljšanju veljavnosti sklepa o spremembi sklepa o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Plinarna Ljubljana (Uradni list SRS, št. 16/81).
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 1. junija 1981.
Predsednik delavskega sveta DO IPK Ljubljana
TOZD Plinarna Ljubljana
Peter Erman, inž. 1. r.
954.
Na podlagi 61. člena pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 20/80) je delavski svet TOZD KEL na svoji 1. izredni seji dne 18. maja 1981 in soglasjem Skupnosti za cene mesta Ljubljana, ki ga je dala s sklepom na 5. seji dne 28. maja 1981 sprejel
SKLEP
o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana
1.	člen
Delavski svet temeljne organizacije Komunalna energetika Ljubljana je na prvi izredni seji dne 18. maja 1981 sprejel sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki je v njenem upravljanju.
Cene za dobavljeno toplotno energijo so naslednje:
1. Za odjemalce s pavšalnim obračunom Povprečna prodajna zmesna cena
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov
—	ogrevanje poslovnih prostorov
—	ogrevanje potrošne vode na 60° C za gospodinjstva
za ostale odjemalce
931,24 din/MWh 893,99 din/MVfh 968,55 din/MWh
65.10	din/m3
84.10	din/m3
2. Cena za odjemalce s toplotnimi števci
Povprečna cena za variabilne stroške po števcu
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov
—	ogrevanje poslovnih prostorov
—	ogrevanje potrošne vode na 60° C
—	za gospodinjstva oziroma
—	za ostale odjemalce oziroma
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov in potrošne vode na 60° C
—	za gospodinjstva
—	za ostale odjemalce
823,87 din/MWh 792,50 din/MWh 858,05 din/MWh
737,77 din/MWh 51,45 din/m3 955,55 din/MWh 66,70 din/m3
797,15 din/MWh 868,20 din/MWh
Povprečna cena za priključno moč
—	fiksni stroški
Ogrevanje stanovanjskih prostorov
—	brez priprave tople vode
—	s pripravo tople vode Ogrevanje poslovnih prostorov
—	brez priprave tople vode
—	s pripravo tople vode
163.545,99 din/MW/h-letno
144.937,87 din/MW/h-letno
146.679.91	din/MW/h-letno
182.081,25 din/MW/h-letno
185.740.91	din/MW/h-letno
2.	člen
S cenami iz 1. člena tega sklepa so TOZD Komunalna energetika Ljubljana deloma zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1981 in velja toliko časa, dokler ne bodo spremenjene.
3.	čl«n
Za odjemalce toplotne energije kot so: Javno higiensko kopališče in Javne sanitarije, ki jih upravlja Komunalno podjetje Ljubljana, ter javna kopališča (bazeni), ostane v veljavi cena, ki je veljala na dan 31. 12. 1979.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep prenehajo veljati:
—	sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki ga upravlja temeljna, organizacija Komunalna energetika Ljubljana (Uradni list SRS, št. 25/80)
—	sklep o spremembi sklepa o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz vročevodnega omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana (Uradni list SRS, št. 15/81)
—	sklep o podaljšanju veljavnosti sklepa o spremembi sklepa o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz vročevodnega omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana (Uradni list SRS, št. 16/81).
5.	člen
Ta sklep 'začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 1. junija 1981.
Predsednik ,
delavskega sveta TOZD KEL Andrej Pucihar 1. r.
955.
Na podlagi 2., 4. in 5-. člena zakorta o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter v skladu z določili samoupravnega sporazuma o določitvi pogojev za dobavo in odjem pitne vode na območju ljubljanskih občin — člen 22 (Uradni list SRS, št. 20/80) in s soglasjem Skupnosti za cene mesta Ljubljane na 5. seji dne 28. marca 1981, je delavski svet TOZD Mestni vodovod Ljubljana na svoji 18. redni seji 1. junija 1981 sprejel
SKLEP
o ceni vode iz omrežja, ki ga upravlja temeljna
organizacija Mestni vodovod *
1.	člen
pelavski svet temeljne organizacije Mestni vodovod je na 18. seji dne 1. 6. 1981 sprejel sklep o ceni vode.
Cena vode je 4,30 din na m8.
2.	člen
TOZD Mestni vodvod Ljubljana prične zaračunavati dobavljeno vodo po ceni iz prvega člena tega sklepa, od prvega naslednjega odčitka po vodomeru
oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa.
3.	člen
S ceno iz prvega člena tega sklepa, so temeljni organizaciji Mestni vodovod Ljubljana deloma zagotovljena potrebna sredstva za, izvajanj e družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1981.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik DS TOZD Mestni vodovod
Franc Gomilar 1. r.
958.
Na podlagi 2., 4. in 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/76 in 13/77) je delavski svet temeljne organizacije Kanalizacija Ljubljana ob soglasju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane s 187. seje dne 26. maja 1981 in soglasju Skupnosti za cene mesta Ljubljane s 5. seje dne 28. maja 1981, sprejel z ločenim glasovanjem delegatov uporabnikov in delegatov izvajalcev
SKLEP
o ceni za odvedeno vodo po kanalizacijskem omrežju, ki ga upravlja temeljna organizacija Kanalizacija
,	Ljubljana
1.	člen
Delegati delavskega sveta v sestavi uporabnikov in izvajalcev smo sporazumno določili, da znaša cena za odvedeno vodo po kanalizacijskem omrežju 2,34 din/m8.
2.	člen
TOZD Kanalizacija Ljubljana prične zaračunavati odvedeno vodo, po ceni iz 1. člena tega sklepa, od prvega naslednjega odčitka po vodomeru za pitno vodo Mestnega vodovoda Ljubljana oziroma od, pavšalnega obračuna od dneva, ko stopi ta sklep v veljavo.
3.	člen
S ceno iz prvega člena tega sklepa, so temeljni organizaciji Kanalizacija Ljubljana deloma zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1981.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik DS TOZD Kanalizacija Ljubljana
Zvone Gosar 1. r.
95T.
Na podlagi 8. in 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin in njenega statuta je skupščina Zveze komunalnih skupnosti na 14. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. aprila 1981 sprejela
SKLEP
o prenehanju sklepa o določitvi najemnin za grobove na pokopališčih na območju Ljubljane
1.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi najemnin za grobove na pokopališčih Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 38-1628/79).
2.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 24. aprila 1981.
Podpredsednik
Skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin
Jože Razpotnik 1. r.
958.
Na podlagi 2., 4. in 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 12. člena zakona o pokopališčih (Uradni list URS, št. 49/55), 20. člena odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju Ljubljane (Uradni list SRS, št. 40/73 in 29/76) je delavski svet temeljne organizacije Zale Ljubljana ob soglasju občinskih komunalnih skupnosti z dne 26. decembra 1979 in predhodnem soglasju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana na 9. seji DS dne 27. julija 1979 z ločenim glasovanjem delegatov uporabnikov in izvajalcev sprejel
SKLEP
o določitvah najemnin za grobove na pokopališčih na območju Ljubljane
1.	člen
S tem sklepom se določa najemnina za grobove za sledeča pokopališča: Bizovik, Centralno pokopališče Zale, Črnuče, Dravlje, Polje, Rudnik, Sostro, Stožice, Stepanja vas, Šentvid in Vič.
2.	člen
Najemnina za grobove vsebuje del, ki je namenjen za vzdrževanje ’ skupnih naprav na pokopališčih in odškodnino za grobne prostore (prispevek za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in zemljišč za pokopališke namene).
3.	člen
Najemnina se določi po zvrsteh grobov in znaša za 10-letno mirovalno dobo za
Odškodnina
Zvrst groba	Del za vzdrževanje skupnih naprav (din)	za grobni prostor (prisp. za raz. rep. dVn)	Najemnina skupaj din
— žarni grob	650	300	950
— enojni grob	1.300	1.100	2.400
— dvojni grob	2.600	2.200	4.800
— otroški grob	900	800	1.700
— grobišče (2 pr)	2.600	2.200	4.800
— grobišče (3 pr)	3.900	3.300	7.200
— grobišče (več pr)			
in grobnice	5.200	4.400	9.600
4.	člen
Pel najemnine, ki je določen za vzdrževanje skupnih naprav na pokopališčih, se uporablja za realizacijo sprejetih programov vzdrževanja pokopališč in pokopaliških naprav, navedenih v prvem delu tega sklepa.	.
5.	člen
Del najemnine, ki je določen za razširjeno reprodukcijo upravljalec pokopališč zbira na posebnem računu. Ta del najemnine se uporablja za financiranje programa razširjene reprodukcije pokopališč in odplačila anuitet za zemljišča za pokopališke namene.
v	l
6.	člen
Najemnino za mirovalno dobo 10 let, je dolžan najemnik groba plačati ob najemu groba najkasneje pa v 6 mesecih.
Po poteku mirovalne dobe se plačuje najemnina za 10 let; sporazumno med upravljalcem pokopališč in najemniki, pa lahko tudi za krajši čas.
7.	člen
Najemniki posameznih zvrsti grobov, ki so že poravnali najemnino za mirovalno dobo oziroma obnovitev uporabne pravice, morajo upravljalen pokopališča poravnati razliko med dosedanjo in novo najemnino od dneva uveljavitve tega sklepa.
8.	člen
Najemniki grobnic in grobišč, ki so plačali odškodnino za grobni prostor dokler obstaja pokopališče ali za dobo daljšo kot 10 let, plačujejo, dokler ta doba ne poteče, samo del najemnine, namenjene za vzdrževanje skupnih naprav na pokopališčih.	,
9.	člen
Obveznost plačevanja najemnine na pokopališčih se po uveljavitvi tega sklepa uveljavlja s prvim dnem v naslednjem mesecu.
10.	člen
Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu SRS.
Predsednik delavskega sveta
TOZD »Zale« Bjubljana Jože Totter 1. r.
CELJE
959.
Izvršni , svet Skupščine občine Celje je na podlagi
11.	člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 20. maja 1981 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga dopolnitve zazidalnega načrta levi breg Voglajne (Aljažev hrib)
1
Javno se razgrne predlog dopolnitve zazidalnega načrta Levi breg Vo/iajne (Aljažev hrib) (v nadaljnjem besedilu: predlog dopolnitve zazidalnega načrta).
Zazidalni načrt se dopolni po lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje, v marcu 1981 pod št. 163/81.
2
Predlog dopolnitve zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urbanizem in varstvo okolja in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Aljažev hrib.
3
Pripombe k predlogu dopolnitve zazidalnega načrta lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 350-22/64-5
Ljubljana, dne 20. maja 1981.
Predsednik \ Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r.
IDRIJA
960.
Na podlagi 13. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in 16. člena statuta občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 15. decembra 1980 sprejela
PRAVILNIK
o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Idrija
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti socialnega skrbstva Idrija (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost) družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom v primerih in ob pogojih, ki jih v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu in samoupravnimi splošnimi ak,ti določa statut občinske skupnosti in ta pravilnik.
S tem pravilnikom se v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti določajo oblike materialnih pomoči v občini Idrija (11. člen tega pravilnika), pogoji za uveljavitev pravice do družbene materialne pomoči; obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki družbene materialne pomoči in druga vprašanja v tej zvezi.
Organe, ki so pristojni za odločanje o materialnih pomočeh po tem pravilniku določa statut občinske skupnosti.
Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči po tem pravilniku določa pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga na podlagi prvega odstavka 85. člena zakona o socialnem skrbstvu sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
II. POGOJI ZA DODELITEV MATERIALNE POMOČI
2.	člen
Pravico do družbene materialne pomoči po tem pravilniku imajo osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Idrija (v nadaljnjem besedilu: občani), če izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku in če jim ni mogoče zagotoviti preživljanja oziroma jim pomagati na drug ustrezen način.
Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do družbene materialne pomoči, če so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in so gmotno ogroženi.
V	izjemnih primerih se lahko dodeli družbena denarna pomoč tudi osebam, ki nimajo stalnega prebivališča na območju občine Idrija, če pridejo na območju te občine v tak položaj, da jim je družbena pomoč nujno potrebna.
Družbena denarna pomoč po prejšnjem odstavku je praviloma samo enkratna.
3.	člen
Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo občani, ki so dopolnili 65 let starosti.
Občani, ki so mlajši od 65 let in so za delo nesposobni zaradi bolezni ali zaradi telesne ali duševne prizadetosti dokazujejo svojo nesposobnost oziroma zmanjšano sposobnost za pridobitno delo na način kot je določen s pravilnikom o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga je sprejela skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/80).
V	primerih očitne in hude invalidnosti se nesposobnost za delo lahko dokazuje tudi le z izvidom zdravnika — posameznika.
Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo tudi mladoletni občani do dopolnjenega 15. leta starosti, pozneje do dopolnjenega 18. leta starosti pa le, če se šolajo ali poklicno usposabljajo oziroma če so zaradi bolezni ali motenosti v telesnem ali duševnem razvoju nesposobni za delo.
Za nesposobno za pridobitno delo se šteje tudi nosečnica 45 dni pred predvidenim porodom, ter 60 dni po porodu, če za otroka sama skrbi in ga ima pri sebi. Ce otroka nima pri sebi, se šteje za nesposobno za pridobitno delo le še 42 dni po porodu.
4.	člen
^ Za gmotno ogroženega v smislu 2. člena tega pravilnika se šteje občan, ki nima nobenih ali pa ne dovolj sredstev za preživljanje, ki nima premoženja in ki tudi nima oseb, ki bi ga bile po zakonu, pogodbi ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati v celoti ali deloma, oziroma, ki ima osebe, ki bi ga bile sicer dolžne preživljati, vendar so te osebe same v tako težkem gmotnem položaju, da svoje obveznosti do njega sploh ne morejo izpolnjevati ali je ne morejo izpolnjevati v zadovoljivi meri.
Pri ocenjevanju stopnje gmotne ogroženosti se razen materialnih in zdravstvenih razmer ter starosti in morebitne, preostale delovne zmožnosti občana, ki uveljavlja pravico do družbene materialne pomoči, upoštevajo tudi materialne in zdravstvene razmere ter starost in delovna sposobnost članov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ter materialne in zdravstvene razmere ter druge pomembne okoliščine na strani oseb, ki so ga dolžne preživljati.
5.	člen
Će ima za pridobitno delo nesposoben občan, ki nima premoženja in sredstev za preživljanje, pravico dč> dohodkov iz drugih virov ali pa pravico do preživljanja do drugih oseb, pa s^m ne more uveljavljati teh pravic, sa mu da materialna pomoč začasno iz sredstev občinske skupnosti, občinska skupnost pa mu je dolžna pomagati pri uveljavitvi njegovih pravic.
Z občanom iz prejšnjega odstavka se sklene pismen sporazum, da bo v primeru, če bo uspešno uveljavil svoje pravice do dohodkov iz drugih virov, občinski skupnosti povrnil izplačane zneske pomoči.
Če pravic iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uveljaviti, se šteje, da občan nima dohodkov in se mu prizna materialna pomoč pe kriterijih določenih s tem pravilnikom.	1
6.	člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben ali zmanjšano sposoben za pridobitno delo, in ki nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne preživljati, je pa . lastnik nepremičnin, od katerih nima nobenih dohodkov ali ne dovolj za preživljanje, ki nima drugih sredstev za preživljanje in ki mu teh sredstev oziroma preživljanja ni mogoče zagotoviti na drug ustrezen način, je upravičen do družbene denarne pomoči ali druge materialne pomoči po tem pravilniku, če dovoli zemljiškoknjižno 'zavarovanje izplačanih zneskov pomoči pri svojih nepremičninah v korist občinske skupnosti.
Prejemnik družbene materialne pomoči po tem členu se s pogodbo tudi zaveže, da ^vojih nepremičnin ne bo odtujil irj se obrdmenil, če pa jih bo, bo o tem predhodno obvestil občinsko skupnost ter ji vrnil vse izplačane zneske materialne pomoči.
7.	člen
Ce občan iz G. člena ne dovoli zemljiškoknjižnega zavarovanja prejetih zneskov materialne pomoči pri svojih nepremičninah, odloči pristojni organ občinske skupnosti o pravici do materialne pomoči glede na okoliščine posameznega primera.
Ce se v primerih iz prejšnjega odstavka občanu dodeli materialna pomoč, izterja občinska skupnost izplačane zneske pomoči od prejemnika ob morebitni odtujitvi nepremičnin oziroma ukrepa v skladu s 55. ali 56. členom tega pravilnika.
8.	člen
Občani, ki so sposobni za pridobitno delo, so samo izjemoma upravičeni do družbene denarne pomoči, in sicer v izrednih okoliščinah, zlasti:
—	če so zašli v hudo gmotno stisko zaradi smrti
v družini, bolezni, nesreče, elementarnih nezgod in drugih primerov višje sile, in ki nimajo sredstev za kritje nastalih nujnih stroškov,	(
—	če so v težkem gmotnem položaju zaradi začasne nezaposlenosti, in so ostali brez nujnih sredstev za preživljanje sebe in oseb, ki so jih po zakonu dolžni preživljati. Nadaljnji pogej za dodelitev družbene materialne pomoči v tem' primeru je, da je občan prijavljen pri skupnosti za zaposlovanje in se tam redno javlja, ter da nima možnosti priložnostnega zaslužka,
—	če se znajdejo v hudi gmotni stiski ob odpustu s prestajanja zaporne kazni,
—	v drugih nujnih primerih.
Pomoč po teni členu je praviloma enkratna, oziroma v težnjih primerih — začasna.
9.	člen
Ne glede na vse določbe tega pravilnika nima pravice do družbene materialne pomoči oseba, ki formalno
sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči po tem pravilniku, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potrebna.
-	10. člen
Pravica do materialne pomoči traja, dokler občan izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta pravilnik.
Sprememba dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev višine materialne pomoči, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca ko je sprememba nastala, razen v primerih, ko je s tem pravilnikom ali drugim samoupravnim splošrjim aktom drugače določeno.
Spremembo dejstev in okoliščin iz prejšnjega odstavka je dolžan sporočiti prejemnik materialne pomoči, v skladu z določbo 53. člena tega pravilnika.
Pristojni organ občinske skupnosti (svet) po uradni dolžnosti, najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialnih pomoči izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialnih pomoči po tem pravilniku (revizija materialnih pomoči).
III.	OBLIKE MATERIALNIH POMOĆI V SOCIALNEM SKRBSTVU IN VISINA POMOĆI
11.	člen
Oblike družbenih materialnih pomoči v socialnem skrbstvu so:
1.	Denarne pomoči:
—	stalna denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnil vir sredstev za preživljanje,
—	dodatek za pomoč in postrežbo,
—	denarna pomoč ,družini,
—	začasna denarna pomoč,
—	enkratna denarna pomoč.
2.	Doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v socialnih zavodih.
3.	Dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina) občanom, ki so v oskrbi v socialnem zayodu, ali v drugi družini oziroma, ki se jm plača celotna oskrba na njihovem domu.
4.	Doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v oskrbi v drugi družini.
5.	Plačilo ali doplačilo k stroškom oskrbe občanov na njihovem domu oziroma plačilo ali doplačilo k stroškom za pomoč in postrežbo občanom na njihovem domu.
6.	Plačilo rejnine in plačilo oziroma doplačilo k stroškom zavodske oskrbe za mladoletne občane.
7.	Pomoč pri oskrbi težje duševno in telesno prizadetim občanom, ki so nastanjeni v lastni družini in so popolnoma ali le delno odvisni od nege drugega.
12.	člen
Skupščina skupnosti s sklepom ■ določi:
1.	Višino denarne pomoči, ki pomeni upravičencem v občini edini vir sredstev za preživljanje (19. člen), vendar najmanj v višinj kot je določena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije,
2.	Višino dodatka za pomoč in postrežbo (27. člen),
3.	Najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči (34. člen),
4.	Najvišjo in najnižjo možno višino zimske pomoči (36. člen),
5.	Najvišjo možno višino denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin (37, člen),	___
6.	Najvišjo in najnižjo možno višino pomoči za duševno in telesno prizadete osebe, _
7.	Višino dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino), ki pripada občanom prejemnikom materialne pomoči v obliki plačila ali doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu (41. člen) in drugim upravičencem (42. člen),
8.	Najvišjo možno višino pomoči v obliki plačila stroškov celotne oskrbe odraslih v drugi družini (43. člen), celotne oskrbe'občana na njegovem domu (43. člen) in postrežbe in pomoči občanu na domu (47. člen).
A.	DENARNA POMOČ Splošne določbe
13.	člen
Pravico do družbene pomoči v denarni obliki (v nadaljnjem besedilu: denarno pomoč) imajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem pravilnikom, in katerih problem je mogoče in smotrno reševati z družbeno pomočjo v tej obliki.
14.	člen
Stalna ali začasna denarna pomoč pride upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, razen v primerih, ko glede na način uporabe denarne pomoči (npr. plačilo računov za prehrano ali prenočišče, za nabavo živil, ipd.), ne izhaja kaj drugega.
15.	člen
Denarna pomoč se nakazuje upravičencu ozirorha njegovemu zakonitemu zastopniku (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), razen v primerih, za katere je to drugače določeno s tem pravilnikom, oziroma v posameznih konkretnih primerih, ko tako odloča pristojni organ (svet) po lastni presoji.
Denarno pomoč se lahko nakazuje oziroma nakaže tudi na naslov tretje osebe (fizične ali pravne), če je to bolj smotrno, in v primerih, ko se ugotovi ali utemeljeno domneva, da bi z nakazilom pomoči neposredno upravičencu ne bila zagotovljena namenska uporaba denarne pomoči.
Na čigav naslov se nakazuje denarna pomoč oziroma na kakšen način se zagotovi namenska poraba denarne pomoči, odloči pristojni organ (svet) z odločbo.
16.	člen
Pravica do družbene denarne pomoči je osebna pravica.
V primeru smrti upravičenca morebitni že zapadli, a še ne izplačani zneski pomoči ne preidejo v njegovo zapuščino.
Stalna denarna pomoč
17.	člen
Stalna denarna pomoč se dodeli polnoletnim občanom iz prvega in drugega odstavka 2. Člena oziroma iz 6. in 7. člena tega pravilnika, pri katerih ni pričakovati, da bi se razmere toliko izboljšale, da bi jim družbena pomoč ne bila več potrebna.
Stalna denarna pomoč se dodeli za nedoločen čas.
18.	člen
Pravico do stalne denarne pomoči, ki predstavlja prejemniku edini vir ali dopolnilni vir sredstev za
preživljanje, imajo polnoletni občani, ki izpolnjujejo poleg drugih s tem pravilnikom določenih pogojev tudi še nadhljnji pogoj, da živijo vdomači oskrbiš
Šteje se, da živi občan v domači oskrbi, če živi v skupnem gospodinjstvu s člani svoje družine ali drugimi osebami, ali če živi sam.
Ce občan, ki sicer izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči po tem členu, živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi mladoletnimi otroci, ki tudi izpolnjujejo pogoje za denarno pomoč po tem pravilniku, se mu ne dodeli denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje po tem členu, temveč se dodeli denarna pomoč družini v skladu z določbami 28. do 30. člena tega pravilnika.
19.	člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo, ki nima nobenih dohodkov in ki nima premoženja, pa tudi ne oseb, ki bi ga bile na kakršnikoli podlagi dolžne in sposobne preživljati, in ki živi sam je upravičen do denarne pomoči v višini, ki je določena za denarno pomoč, ki. predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje (1. točka 12. člena).
Če občan iz prejšnjega odstavka tega člena ne živi sam 'temveč v skupnem gospodinjstvu s svojci ali če živi z drugimi osebami, ki so prav tako prejemniki družbene denarne pomoči, niso pa izpolnjeni pogoji za dodelitev denarne pomoči družini, mu pripada praviloma za do 15% nižja denarna pomoč kot če bi živel sam.	,
20.	člen
V težjih primerih so do denarne pomoči po prvem oziroma drugem odstavku 19. člena upravičeni tudi občani iz 6. člena tega pravilnika, pristojni organ (svet) občinske skupnosti pa lahko izjemoma dodeli pomoč podtem členu tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
21.	člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo in ki ima nekaj lastnih, sredstev, vendar ne dovolj za preživljanje, in kateri nima oseb, ki so ga dolžne preživljati, ali pa ima te osebe, vendar pa so same v taki gmotni stiski, da sploh ne morejo ali pa ne morejo v zadostni meri prispevati za njegovo preživljanje, ima, če izpolnjuje še druge pogoje, iz tega pravilnika, pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje.
Pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje ima občan iz prejšnjega odstavka v primeru, če njegov skupni dohodek (če živi sam) oziroma poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine denarne pomoči, ki po tem pravilniku predstavlja edini vir sredstev za preživljanje, oziroma če za predšolske otroke ne dosega 50 % tega zneska.
Če je kateri izmed člano^ družine iz prejšnjega odstavka kronični bolnik, kar bistveno zvišuje stroške za njegovo preživljanje, oziroma če so iz drugih razlogov stroški za njegovo preživljanje bistveno zvišani, se dohodkovni cenzus iz prejšnjega, odstavka za tako osebo poveča za 20 do 50 odstotkov zneska, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje. Povečanje po tem odstavku se prizna tudi za predšolske otroke.
22.	člen
Kot člane družine po 21. členu tega pravilnika je šteti zakonca in mladoletne otroke, ki živijo v skup-
nem gospodinjstvu, in jih je občan, o katerega pravici do materialne pomoči se odloča, dolžan preživljati.
\	23. člen
/ dohodek po 21. členu je poleg vseh denarnih prejemkov, dohodka iz kmetijske dejavnosti, dohodka iz obrti itd. treba šteti tudi prispevke za preživljanje, ki jih dajejo osebe, ki so po zakonu ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati polnoletnega občana, ki uveljavlja pravico do družbene denarne pomoči.
V	dohodek po prejšnjem odstavku se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo.
24.	člen
če je v dohodku poleg drugih dohodkov vštet še katastrski dohodek iz kmetijske dejavnosti od negozdnih površin ali če je v dohodku zajet samo takšen katastrski dohodek, še le-ta zaradi preračuna na raven osebnih dohodkov pomnoži s faktorjem, ki ga uporablja Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v postopku ugotavljanja pravice do varstvenega dodatka starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem (in, ga določi vsako leto s sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka).
Med dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa.
25.	člen
V	(primerih, ko ni mogoče ustvariti predvidenega katastrskega dohodka, ker niti zakonec niti otroci občana, in tudi druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu na kmetiji, niso sposobni polnovredno opravljati dela na kmetiji, je treba upoštevati, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah na kmetiji oziroma na zemljišču mogoče ustvariti.
Pri ugotavljanju ali je dejanski dohodek po prejšnjem odstavku bistveno manjši od predvidenega katastrskega dohodka oziroma pri ocenjevanju,- kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah sploh možno ustvariti, je treba zlasti upoštevati:
—	bistveno zmanjšano delovno sposobnost članov kmečkega gospodinjstva,
—	večje število otrok na šolanju ter ostarelih vzdrževanih članov kmečkega gospodinjstva,
—	posebno neugoden položaj kmetije zaradi oddaljenosti od tržišča.
Pri ocenjevanju okoliščin po tem členu se upošteva tu tudi mnenje komisije pri krajevni skupnosti, ki je pristojna na obravnavanje socialne problematike
in ki tudi sicer daje mnenje p upravičenosti posameznih krajanov z območja njihove krajevne skupnosti do družbene denarne pomoči.
26.	člen
Višina denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje predstavlja razliko med zneskom denarne pomoči, ki pomeni občanom edihi vir sredstev za preživljanje, in skupnimi dohodki občana (če živi sam) oziroma poprečnim zneskom ugotovljenega dohodka na člana družine, če živi v skupnem gospodinjstvu. Dohodki se'ugotavljajo v skladu z določbami 21. do 25. člena tega pravilnika.
Pri določanju višine pomoči se v primeru, ko občan ne živi sam smiselno uporabljajo določbe drugega odštavka 19. člena tega pravilnika.
Dodatek za pomoč in postrežbo
27.	člen
individualnim osebam, ki so upravičene do denarne pomoči po tem pravilniku in so potrebne postrežbe in pomoči druge osebe, pripada poleg denarne pomoči po drugih členih tega pravilnika še dodatek za pomoč in postrežbo, če do tega dodatka niso upravičeni že iz drugega naslova, in če živijo v domači oskrbi.
^ Za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo se smiselno uporabljajo predpisi s področja invalidskega zavarovanja, pri določanju višine dodatka pa se upošteva tudi, ali živi upravičenec sam oziroma v tuji družini, ali pa živi skupaj s člani svoje družine (starši oziroma zakonec in otroci), pri čemer se v okviru razpona upošteva tudi, v kolikšni meri mu člani družine pomoč in postrežbo lahko nudijo.
Denarna pomoč družini
28.	člen
Ce živijo v skupnem gospodinjstvu s starši tudi mladoletni otroci, ki so nesposobni za pridobitno delo (četrti odstavek 3. člena tega pravilnika), in če je družina gmotno ogrožena, se dodeli denarna pomoč družini.
Šteje se, da je družina gmotno ogrožena, če poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine (dohodkovnega cenzusa) iz 21. člena upoštevajoč tudi. določbe 23. člena do 25. člena tega pravilnika.
Kot člani družine po tem členu se poleg staršev in nepreskrbljenih mladoletnih otrok štejejo tudi mladoletni nepreskrbljeni pastorki.
29.	člen
Denarna pomoč družini se praviloma dodeli v skupnem znesku.
Če pristojni organ (svet) občinske skupnosti odloči, da se del zneska, ki pripada kot denarna pomoč družini — zaradi zagotovitve namenske porabe pomoči ali zato, ker je tako bolj smotrno, nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, se to v izreku odločbe posebej navede, lahko pa se za tisti del zneska, ki se nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, izda posebna odločba.
30.	člen
Višina denarne pomoči družine, skupaj z vsemi dohodki iz 23. člena tega pravilnika, ki jih Imajo starši, razne dodatke za pomoč in postrežbo, in skupaj z dohodki mladoletnih otrok (otroški dodatek, vajeniške nagrade, morebitna preživnina, ki jo za otroke plačuje roditelj, ki ne živi v skupnem gospodinjstvu, ipd.), ne sme preseči višine seštevka dohodkovnih cenzusov za vse člane družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, pri čemer se cenzus ugotavlja v skladu z drugim in tretjim odstavkom 21. člena, dohodek pa se ugotavlja v skladu s 23. do 25. členom tega pravilnika.
če je kateri izmed družinskih članov upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po tem pravilniku, se takemu članu dodeli tudi dodatek. Višina dodatka se določi posebej (v skladu s 27. členom tega pravilnika) in se to navede v posebnem delu izreka odločbe o dodelitvi denarne pomoči družini oziroma se izda posebna odločba, če se dodatek dodeli naknadno.
Začasna denarna pomoč
31.	člen
Začasna denarna pomoč se dodeli gmotno ogroženim občanom, ki so začasno nesposobni za delo, oziroma, ki ostanejo brez nujnih sredstev za preživljanje iz drugih utemeljenih vzrokov (zlasti v nekaterih primerih iz 8. člena tega pravilnika) in pri katerih je pričakovati, da bo v krajšem časovnem obdobju prišlo do spremembe okoliščin, zaradi česar jim družbena denarna pomoč praviloma ne bo več potrebna.
Začasna denarna pomoč se dodeli za določen čas, praviloma za obdobje do 6 mesecev, izjemoma pa se lahko podaljša za nadaljnjih največ 6 mesecev.
Čas (obdobje od — do) za katerega se dodeli začasna denarna pomoč, določi pristojni organ z odločbo.
32.	člen
Višina začasne denarne pomoči lahko znaša največ toliko, kot znaša denarna pomoč, ki pomeni prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje.
Višina začasne denarne pomoči v posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na ostale okoliščine iz 4. člena tega pravilnika.
33.	člen
Začasna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko občan uveljavlja pravico do stalne denarne pomoči, plačila oziroma doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu, ipd., ko gre torej za dolgotrajnejši postopek, razmere, v katerih občan živi pa so takšne, da mu je potrebna takojšnja denarna pomoč.
Začasna pomoč v primerih iz prejšnjega odstavka se dodeli za čas, dokler ni odločeno o stalni denarni pomoči oziroma b drugi obliki pomoči, o kateri se vodi postopek.
Enkratna denarna pomoč
34.	člen
Enkratna denarna pomoč se dodeli osebam, pri katerih gre za premostitev trenutnih gmotnih težav, zlasti v primerih iz 8. člena, in v drugih primerih, določenih s tem pravilnikom.
Višina enkratne denarne pomoči v vsakem konkretnem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine.
35.	člen
Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko so podane okoliščine iz prvega odstavka 33. člena tega pravilnika, in ni nujno, da bi se dodelila začasna denarna pomoč.
Denarna pomoč po tem členu ne sme preseči višine pomoči, ki predstavlja upravičencem edini vir sredstev za preživljanje.
36.	člen
Enkratna denarna pomoč v obliki tako imenovane »zimske pomoči«, ki je namenjena za nabavo ozimnice in kurjave, pripada vsako leto občanom — prejemnikom denarne pomoči, ki jim le-ta predstavlja edini vir sredstev za preživljanje.
Zimska pomoč se lahko dodeli tudi drugim občanom, ki zaradi svojih nizkih dohodkov in nasploh slabega gmotnega stanja ne morejo sami kriti stroškov za nabavo ozimnice in kurjave.
Višina zimske pomoči v vsakem posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine (stanovanjske razmere, bolezen, invalidnost, ipd.).
37.	člen
Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin pripada enkrat letno rejencem, za katere plačuje rejnino občinska skupnost, razen če so rejenci v rejništvu zato, da se jim omogoči usposabljanje po predpisih o izobraževanju in usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (razvrščeni otroci).
Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin se praviloma nakaže na naslov rejnice oziroma rejnika.
Enkratna denarna pomoč po tem členu se lahko dodeli tudi otrokom iz socialno šibkih družin, ki žive v rodni družini.
Višina denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin je odvisna od starosti rejencev, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa tudi še od stopnje materialne ogroženosti družine, v kateri otrok-šolar živi.
B.	PLAČEVANJE STROŠKOV OSKRBE ODRASLIH OBČANOV V SOCIALNIH ZAVODIH
38.	člen
Polnoletni občani iz 2. in 6. člena tega pravilnika, ki jim ni mogoče zagotoviti nujno potrebne oskrbe na kak drug primeren način, imajo pravico do družbene materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v ustreznem socialnem zavodu, če je pristojni organ (svet) občinske skupnosti pred njihovim sprejemom v zavod odločil, da so upravičeni do družbene materialne pomoči v navedeni obliki, oziroma če v utemeljenih primerih pristojni organ naknadno sprejme tak slep.
V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prejšnjem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
Pravico do materialne pomoči v obliki plačila celotnih oskrbnih stroškov v zavodu imajo občani iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ,ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 19. člena in prvega odstavka 20. člena.
Pravico do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu imajo občani iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 21. člena.
Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do materialne pomoči v višini razlike med polnim zneskom oskrbnih stroškov in njihovimi lastnimi dohodki ugotovljenimi v skladu z določbami tega pravilnika, vendar upoštevajoč tudi morebitni dodatek, za pomoč in postrežbo, ki ga občan prejema po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. K razliki je treba prišteti še pripadajoči znesek dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino) po 41. členu tega pravilnika, ki si ga občan zadrži od svojih dohodkov.
39.	člen
Materialna pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu se nakazuje mesečno neposredno socialnemu zavodu, kjer je občan v oskrbi, in sicer na podlagi računa, s katerim je zaračunan tisti del oskrbnih stroškov, ki pripada občanu kot pomoč po 38. členu tega pravilnika.
Upravičenec do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov plača svoj delež oskrbnih stroškov praviloma neposredno zavodu, kjer je v oskrbi.
40.	člen
Višina prispevka oseb, ki so po zakonu (zakonec, polnoletni otroci oziroma starši v primerih, ki jih do-
loča zakon) dolžne preživljati občana iz 38. člena tega pravilnika, in ki ne dajejo svojega prispevka že na podlagi dogovora o preživnini po 130. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ali kakega posamičnega akta, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo te osebe (preživninski zavezanci) in občinska skupnost, v skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka preživninskih zavezancev za preživljanje občanov, ki uveljavljajo pravico do družbeno materialne pomoči. Kriterije določi skupščina občinske skupnosti.
Preživninski zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo svoj mesečni prispevek neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz prejšnjega odstavka tega člena razen, če ni izrecno dogovorjeno, da ga izročajo neposredno upravičencu.
Ce zavezanec noče skleniti sporazuma po prvem odstavku tega člena, oziroma če ne izpolnjuje s sporazumom sprejetih obveznosti ali jih ne izpolnjuje v celoti in redno, ukrepa občinska skupnost tako, kot je to določeno v 55. ali 56. členu tega pravilnika.
C.	DODATEK ZA DROBNE IZDATKE (ŽEPNINA)
41.	člen
Vsem odraslim občanom, ki prejemajo materialno pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu, pripada za njihove drobne osebne izdatke vsak mesec določen znesek (žepnina).
Občani, ki plačujejo del oskrbnih stroškov z lastnimi sredstvi (ki torej prejemajo materialno pomoč v obliki le delnega plačila oskrbnih stroškov), si znesek iz prejšnjega odstavka zadržijo od svojih dohodkov, v skladu z določbo petega odstavka 38. člena tega pravilnika.
Občani, ki prejemajo materialno pomoč v obliki celotnega plačila oskrbnih stroškov, so upravičeni do zneska po prvem odstavku tega člena, poleg plačila celotnih oskrbnih stroškov. Znesek se nakazuje osebno upravičencem, če ni z odločbo pristojnega organa (sveta) izrecno drugače določeno.
42.	člen
Dodatek za drobne osebne potrebe (žepnina), pripada tudi občanom, ki so v oskrbi v drugi družini, razen v primerih iz 45. člena tega pravilnika, ter občanom, ki so upravičeni do plačila ali doplačila k stroškom celotne oskrbe na svojem domu (47. člen).
C. OSKRBA ODRASLIH OBČANOV V DRUGI DRUŽINI
43.	člen
Odrasli občani iz 2. ali iz 6. člena tega pravilnika, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo živeti pri svojcih in se ne morejo oskrbovati sami, in pri katerih je oskrba v tuji družini ustrezna oblika družbenega varstva, imajo pravico do materialne pomoči v obliki celotnega, ali delnega plačila stroškov oskrbe v drugi družini.
V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prvem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
Pri ugotavljanju višine pomoči za oskrbo .v drugi družini se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 38. člena tega pravilnika.
44.	člen
Oskrba odraslega občana v drugi družini se uredi s pogodbo, ki jo skleneta pristojni organ občinske
skupnosti (svet) in oseba, ki sprejme občana v svojo oskrbo.
S pogodbo se določijo zlasti pravice in dolžnosti oskrbovalca, pravice oskrbovanca, obveznosti in pravice občinske skupnosti, zlasti obveznost in višina plačila oziroma doplačila k stroškom oskrbe.
Višina oskrbnine v posameznem primeru je odvisna zlasti od obsega -in zahtevnosti dogovorjene oskrbe, upoštevajoč zlasti zdravstveno stanje oskrbovanca in morebitne druge posebne okoliščine, ki vplivajo na .povečan obseg dela v zvezi z oskrbo, na višje materialne stroške, ipd.
45.	člen
Če s pogodbo o oskrbi v drugi družini občana iz 44. člena tega pravilnika ni zagotovljena celotna oskrba, ima občan zaradi zagotovitve polne oskrbe pravico prejemati še pomoč v denarni obliki neposredno na svoje ime kolikor ni izrecno drugače določeno (tretji odstavek 15. člena).
46.	člen
Glede dogovarjanja o višini prispevka oseb, ki so dolžne prispevati za preživljanje občana-oskrbovanca v drugi družini, ter glede uveljavljanja zahtevkov za povračilo izdatkov, se smiselno uporabljajo določbe 1. in 3. odstavka 40. člena tega pravilnika.
D.	PLAČEVANJE POSTREŽBE IN POMOČI OZIROMA
CELOTNE OSKRBE NA DOMU UPRAVIČENCA
47.	člen
Občani iz 2. člena in iz 6. člena tega pravilnika, ki imajo lastno stanovanje, so pa nujno potrebni pomoči in postrežbe druge osebe ali pa celotne oskrbe na svojem domu, so upravičeni do materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila stroškov pomoči in postrežbe oziroma celotne oskrbe na svojem domu, če izpolnjujejo s tem pravilnikom določene pogoje za dodelitev materialne pomoči in če jim to obliko družbenega varstva uredi občinska skupnost, oziroma če občinska skupnost to naknadno odobri.
48.	člen
V primerih iz prejšnjega člena se smiselno uporabljajo določbe 44. člena ter določbe 40. in 45. člena, če gre za celotno oskrbo na domu upravičenca pa se smiselno uporabljajo tudi določbe 41. in 42. člena tega pravilnika.
E.	PLAČEVANJE REJNINE IN ZAVODSKE OSKRBE
ZA MLADOLETNE OBČANE
49.	člen
Za mladoletne občane, ki so z odločbo pristojnega organa (sveta) dani'v oskrbo k rejnici oziroma rejniku ali v zavod 'oziroma ki jim je sodišče izreklo ukrep oddaje v vzgojni zavod, se plača rejnina ali oskrbnina v celoti ali delno iz sredstev občinske skupnosti socialnega skrbstva, če ni z zakonitimi predpisi izrecno določeno drugače.
Občinska skupnost ima pravico do celotnega ali delnega povračila rejnine od staršev oziroma iz dohodkov in premoženja otroka.
Starši, ki niso zmožni v celoti povrniti stroškov iz prvega odstavka tega člena, prispevajo k rejnini ali oskrbnini v zavodu v skladu s svojimi gmotnimi možnostmi. Druge osebe, ki so na kakšni drugi pravni podlagi dolžne prispevati k preživljanju, prispevajo
v višini in na način, ki sta določena v aktu, ki jih zavezuje k prispevku za preživljanje.
■ Višina prispevka staršev k rejnini ali oskrbnim stroškom za otroke iz prvega odstavka tega člena se dodeli s sporazumom, ki ga sklenejo starši in občinska skupnost v skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka staršev k rejnini oziroma k stroškom zavodske oskrbe za otroka, ki jih sprejme skupščina občinske skupnosti.
Zavezanci nakazujejo prispevke neposredno na račun občinske skupnosti.
Če starši nočejo skleniti sporazuma iz četrtega odstavka tega člena ali če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejete obveznosti, sme občinska skupnost v skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s tožbo zahtevati od njih povračilo izdatkov, ki jih je imela za osebe iz prvega odstavka tega člena.
50.	člen
Višina rejnine se določa v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za določanje višine rejnine in o plačevanju rejnine, ki ga sklenejo občinske skupnosti socialnega skrbstva na območju SR Slovenije.
Višina rejnine v vsakem posameznem primeru se določi z rejniško pogodbo v skladu z zakonom (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upošteva zlasti!
—	starost rejenca,
—	zahtevnost oskrbe ter varstva in vzgoje rejenca glede na zdravstveno stanje rejenca, obseg potrebne pomoči pri učenju itd., pri otrocih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pa tudi glede na vrsto, stopnjo in naravo motenosti rejenca,
—	živi jenski standard rejniške družine, v kateri rejenec živi in objektivne možnosti, ki jih nudi širše okolje rejnikovega doma za uspešnejše izobraževanje in vključevanje v družbene aktivnosti ter sploh za skladnejši in čim bolj vsestranski razvoj rejenca,
—	stanovanjske razmere, v katerih živi rejenec pri rejnici oziroma rejniku,
—	časovni obseg oskrbe in varstva ter vzgoje rejenca v rejniški družini (vse dneve v letu brez pre-
| kinitve, po 5 oziroma 6 dni v tednu skozi vse leto, po 5 ali 6 dni v tednu in s prekinitvijo v času šolskih počitnic, ipd.).
51.	člen
Rejnino nakazuje občinska skupnost neposredno na naslov rejnice oziroma rejnika, in to v celotnem znesku, določenem z rejniško pogodbo, najpozneje do vsakega
5.	v mesecu za tekoči mesec.
Oskrbnina za mladoletne osebe v zavodu se nakazuje zavodom v celotnem znesku iz sredstev občinske skupnosti na podlagi računov, za vsak mesec posebej.
Starši oziroma drugi zavezanci plačujejo svoj mesečni prispevek k rejnini ali k stroškom Oskrbe v zavodu za mladoletne neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika.
52.	člen
Svet za varstvo otrok in družine kot pristojni organ občinske skupnosti ugotovi, ali je, dosežen spb-, razum glede prispevka staršev k rejnini oziroma k stroškom zavodske oskrbe za njihovega otroka,, in ali je višina prispevka v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika.
Ge sporazum o prispevku staršev kot zavezancev ni dosežen ali če višina prispevka ni v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika, ter v primeru, ko starši dogovorjenega prispevka ne plačujejo ali ga ne plačujejo v celoti in redno. Svet za varstvo otrok in družine odloči, ali naj OSSS ukrepa v skladu s 133. členom zakona o zakonski zveži in družinskih razmerjih, in ugotovi, kolikšen znesek povračila naj se s tožbo zahteva od staršev.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko so k preživljanju osebe iz prvega odstavka 49. člena zavezane druge osebe (ne starši).
Svet za varstvo otrok in družine OSŠS sme. opustiti svoj predlog za vložitev tožbe zoper posamezne preživninske zavezance le tedaj, če ugotovi (v posebnem postopku), da preživninski zavezanec svoje obveznosti ni izpolnil zato, ker bi z izpolnjevanjem te obveznosti resno ogrozil preživljanje sebe in drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
53.	člen
Pomoč duševno in telesno prizadetim osebam se prizna na podlagi izvida in mnenja komisije za razvrščanje ali na podlagi izvida zdravstvene komisije pri občinski zdravstveni skupnosti, če so razvrščeni v naslednje skupine:
—	težko prizadete osebe (idioti), ki imajo tako slabo razvite sposobnosti, da so tako omejeni v svoji sposobnosti gibanja, govora in skrbi za svoje osnovne potrebe, da potrebujejo stalno varstvo, posebno oskrbo in nego (IQ pod 2Q),
—	težje duševno prizadete osebe (težji imbicili), ki imajo tako zmanjšane sposobnosti, da so omejeni v gibanju, govoru in v skrbi za svoje osnovne potrebe ter so nesposobni za samostojno delo, lahko pa se priučijo za najbolj enostavna opravila (IQ od 21—35),
—	zmerno duševrib prizadete osebe (lažji imbicili), ki imajo zmanjšane sposobnosti za samostojno delo, so pa sposobni vzdrževati kontakt z okolico, pridobiti navade 'in skrbeti za svoje osnovne potrebe ter se priučiti za , preproste opravila (IQ od 36—50) in niso vključeni v invalidsko delavnico pod posebnimi pogoji.
IV.	OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI PREJEMNIKOV DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI
54.	člen
Občan, ki prejema družbeno materialno pomoč, je dolžan sporočiti občinski skupnosti ali pristojnemu centru za socialno delo vsako spremembo okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev oblike in višine družbene materialne pomoči.
Prejemniki materialne pomoči so dolžni povrniti občinski skupnosti neupravičeno prejete zneske družbene materialne pomoči.
55.	člen
Če občan, ki je prejemnik družbene materialne pomoči, naknadno pridobi pravico do drugih dohodkov (npr; pokojnino, preživnino ipd.), ki mu pripadajo tudi za nazaj, je dolžan občinski skupnosti povrniti izplačane zneske pomoči od tistega dneva dalje, ko mu pripada pravica do dohodkov iz drugih virov, oziroma ko je pridobil premoženje in s tem možnost, da se preživlja od družbene materialne pomoči.
O obveznosti občana po tem členu je treba z njim skleniti sporazum pred odločitvijo o pravici do materialne pomoči.
56.	člen
V vseh primerih dodelitve materialne pomoči, v katerih pride to v poštev, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči od oseb, ki so dolžne preživljati prejemnika materialne pomoči (133. člen ZZZDR).
57.	člen
Ob smrti občana, ki je prejemal družbeno materialno pomoč in je bil lastnik nepremičnega ali premičnega premoženja, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči bodisi iz premoženja zapustnika (omejitev dedovanja), bodisi od dedičev, če se dediči obvežejo povrniti vrednost zapustniku dane pomoči (128. člen zakona o dedovanju).
Občinska skupnost se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila zapustniku izplačane pomoči, če so zapustnikovi dediči, njegov zakonec ali njegovi otroci, vendar le v primeru, če so te osebe same gmotno ogrožene.
V.	KONČNA DOLOČBA
58.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati določbe o dodelitvi materialnih pomoči v socialnem skrbstvu v statutu občinske skupnosti, sprejetim leta 1975.
59.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRŠ.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija 1
Ivan Kumer 1. r.
LAŠKO
961.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 40. člena začasnega poslovnika o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/74) je Izvršni svet Skupščine občine Laško 13. maja 1981 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Laško
1.	člen
S to odredbo se določajo pristojbine za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25„: 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
2.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravp molznico 100 din.
3. člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju se plačuje naslednja pristojbina:
din
1. za kamionske, vagonske In letalske po-
šiljke
—	do 10 ton	250,00
—	za vsako	nadaljnjo	ton<	25,00
2.	za kosovne pošiljke:
—	kopitarjev in odraslih govedi od komada	40,00
—	teleta od	komada	20,00
—	prašičev	in drobnice	10,00
.	— žive perutnine za vsakih začetih 50
komadov	50,00
—	za vsako čebeljo družino	10,00
3.	za meso kopitarjev, parklarjev in pe-
rutnine, drobovino, mesne izdelke, razen za konzerve, mast in divjačino od kg	0,17
—	za ribe, rake, polže (žive) in ribje meso od kg	0,17
—	za mleko od litra	0,085
—	za jajca od komada	0,017
—	za mlečne in jajčne izdelke od kg	0,12
—	za med, vosek, cvetni prah, matični
mleček in satje od kg	0,17
—	za ostale neimenovane živalske proizvode, • surovine in odpadke od kg	0,17
4.	člen
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja vete-rinarsko-sanitarni pregled pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja, ali razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje ali prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 200 din za vsako začeto uro čakanj a.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi prevozne stroške v višini, določeni z družbenim dogovorom o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov iz dohodka delavcev delovnih skupnosti ter organov v SR Sloveniji.
t	5. člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina:
1. veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa:
din
—	za	govedo	40
—	za	teleta	30
—	za	prašiča	30
—	za	odojke	(do 50 kg)	20
—	za	drobnico	20
Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pred razkladanjem in zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov v procesu proizvodnje in pregled pri razbladaniu in nakladanju mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji.
se plača pristojbina za vsako začeto uro pregleda 250 din. Poleg pristojbine iz prejšnjega odstavka se plačajo tudi prevozni stroški.
V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še potni strošek in zamudnina.
2.	za veterinarsko-sanitarne preglede:
—	v ribogojnicah, sejmišču, dogonskih mestih, tržnici in skladiščih živil živalskega izvora,
—	divjačine pred skladiščenjem in transportom iz občine ali gostinskih obratih,
—	pri' obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih in obrtniških predelovalnicah mesa
Z dnem uveljavitve te odredbe nehajo veljati naslednji predpisi Izvršnega sveta Skupščine občine Laško in Sveta za gospodarstvo občine Laško:
1.	odredba o pokopaliških pristojbinah (Uradni vestnik občine Laško, št. 9/71);
2.	odredba o obveznem pošiljanju cenikov v evidentiranje (Uradni vestnik občine Laško, št. 6/73);
3.	odredba o najvišjih prodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Uradni list SRS, št. 21/80).
6.	člen
Ce se pregled opravlja izven rednega delovnega časa organa, ki pregled opravlja, se pristojbina in zamudnina poveča za 50 °/o.
7.	člen
Pristojbine, določene s to odredbo, se plačajo takoj po opravljenem pregledu mesečno, lahko pa se obračunavajo na osnovi dogovorjenega letnega pavšala.
Višino letnega pavšala predlaga veterinarska or-
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-14/81
Laško, dne 13. maja 1981.	x
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško/
Srečko Brilej 1. r.
LITIJA
963.
ganizacija, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede, potem, ko si je pridobila soglasje OZD, kjer se ti pregledi opravljajo, Izvršnemu svetu Skupščine občine Laško v potrditev.
Letni pavšali se mesečno akontiraj o v višini ene dvanajstine, natančnejši plačilni pogoji pa se uredijo s pogodbo.
8.	člen
Pristojbine po tej odredbi se odvedejo na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Laško.
9.	člen
Ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Laško (Uradni list SRS, št. 4/79 in 10/80).
10.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-21/81-1/2
Laško, dne 13. maja 1981.
Predsednik	.
Izvršnega sveta
Skupščine občine Laško
Srečko Brilej 1. r.
962.
Na podlagi 1. člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Laško za opravljanje zadev, ki so določene z republiškimi in občinskimi predpisi kot pristojnost občinske 'skupščine (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/74), je Izvršni svet Skupščine občine Laško na seji dne 13. maja 1981 sprejel
ODREDBO
o prenehanju veljavnosti nekaterih predpisov Izvršnega sveta Skupščine občine Laško in Sveta za gospodarstvo občine Laško
Izvršni svet Skupščine občine Litija je na 109. seji dne 7. maja 1981. leta sprejel
UGOTOVITVENI SKLEP da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje nalog ljudske obrambe v občini Litija za obdobje 1981—1985 veljaven
1
Izvršni svet Skupščine občine Litija ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje nalog ljudske obrambe v občini Litija za obdobje 1981—1985 sprejela večina udeležencev sporazumevanja in je s tem postal veljaven,
2
Na podlagi 3. člena sporazuma in 1. člena aneksa k sporazumu za leto 1981 združujejo udeleženci prispevek po stopnji 0,41 °/o od osnove bruto osebni dohodki.
3
Udeleženci plačujejo prispevek na naslednji račun:
Prispevek za financiranje potreb SLO od gospodarstva SO Litija št. 50150-842-022-6420.
4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402/62
Litija, dne 7. maja 1981.
Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
964.
Izvršni odbor Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred, požarom občine Litija je, na seji dne 12. marca 1281 sprejel
UGOTOVITVENI SKLEP da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Litija za obdobje 1981—1985 veljaven
1
Izvršni odbor Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom ugotavlja, da je samoupravni 'sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Litija za obdobje 1981—1985 sprejela večina udeležencev in je s tem postal veljaven.
2
Na podlagi 8. člena samoupravnega sporazuma združujejo udeleženci za leto 1981 prispevek po stopnji 0,18 0/“ od osnove bruto osebni dohodki.
3
Udeleženci plačujejo v letu 1981 prispevek na račun številka 50150-661-19030 — Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Litija.
4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402/63
Litija, dne 7. maja 1981.
Predsednik
IO Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Litija
Tone Pavliha 1. r.
965.
Na podlagi določil statuta in 57. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Litija za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Litija na seji obeh zborov dne 25. decembra 1980 sprejela
v SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti otroškega varstva Litija za obdobje 1981—1985
1
Skupščina Skupnosti otroškega varstva Litija ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti otroškega varstva Litija za obdobje 1981 do 1985 sklenjen, ker ga je sprejelo več kot 2/3 udeležencev v občini.
2
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 05-20/408-80
Predsednica skupščine
. Olga Sinreih 1. r.
966.
Na podlagi določil statuta in 27. člena samoupravnega sporazuma o temeljih piana Izobraževalne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985' je skupščina
Izobraževalne skupnosti Litija na seji obeh zborov dne 26. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985
t
1
Skupščina Izobraževalne skupnosti Litija ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejelo več kot 2/3 udeležencev v občini.
2
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 101/80-1190
Predsednik skupščine
Andrej Kralj 1. r.
967.
Na podlagi določil statuta in 10 člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Raziskovalne skupnosti Litija za' obdobje 1981—1985 je skupščina Raziskovalne skupnosti Litija na seji dne 24. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Raziskovalne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985
1
Skupščina Raziskovalne skupnosti Litija ugotavlja, da je" samoupravni sporazum o temeljih plana raziskovalne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejelo več kot 2/3 udeležencev v občini.
2
Ta sklep velja naslednji dan'po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 07-16/146-80
Predsednik skupščine
Marjan Kokalj 1. r.
968.
Na podlagi določil statuta in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985, je skupščina Kulturne skupnosti Litija na seji obeh zbOrov dne 24. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Kulturne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985
1
Skupščina Kulturne skupnosti Litija ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Kulturne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejelo več kot 2/3 udeležencev v občini.
2
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 03-20/387-80
Predsednik skupščine
Jože Sevljak 1. r.
969.
Na podlagi določil statuta in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Litija zo obdobje 1981^-1985, je skupščina Telesnokul turne skupnosti Litija na seji obeh zborov dne 25. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni Sporazum o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985
1
Skupščina Telesnokulturne skupnosti Litija ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti l^itija za obdobje 1981 do 1985 sklenjen, ker ga je sprejelo več kot 2/3 udeležencev v občini.
2
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 04-20/497/80
Predsednik skupščine
Mitja Nastran 1. r.
970.	^
Na podlagi določil statuta in 20. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva pitij a na seji obeh zborov dne 24. decembra 1980 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1981—1985
1
Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Litija ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejelo več kot 2/3 udeležencev v občini.
2
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 30/2-80
Predsednik skupščine
Sadik Gerzič 1. r.
LJUBLJANA SISKA
371.
Na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), na podlagi izpolnjenih pogojev iz 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Siska (Uradni list SRS, št. 2/78) je zbor združenega dela na svoji 42. seji dne 13. maja 1981 sprejel
SKLEP
o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO GP Megrad TOZD Družbeni standard
I
Začasni ukrepi družbenega varstva v DO GP Megrad TOZD Družbeni standard prenehajo.
II
Steiner Franc se razreši funkcije začasnega individualnega poslovodnega organa TOZD Družbeni standard.
III	‘
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-023-01/81
Ljubljana, dne 13. maja 1981.
•-	Predsednik
Zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška
Andrej Cimerman 1. r.
SEVNICA
972.
' Na podlagi 33. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in v skladu z družbenim dogovorom o občinski skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 13/81) sklenejo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje, ki na območju občine Sevnica' proizvajajo oziroma prodajajo proizvode ter opravljajo storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti
Jugotanin Sevnica
Gozdno gospodarstvo Brežice — TOZD Žaga Sevnica
Kopitarna Sevnica
Konfekcija Lisca — TOZD Blagovni promet Sevnica
Mercator Kmetijski kombinat Sevnica — Kmetijska proizvodnja, trgovina in storitve
GIP Beton Zasavje — TOZD Gradbeništvo Sevnica
Merx Celje — Market Sevnica
ABC Pomurka — Gostinsko podjetje Sevnica
Zavod za kulturo, in prosveto Sevnica
Dom počitka Impoljca z enoto v Sčvnici
Trubarjev dom Loka pri Zidanem mostu
Avto moto društvo Sevnica
Samoupravna komunalna interesna skupnost Sevnica
Samoupravna stanovanjska interesna skupnost Sevnica
Samoupravna interesna skupnost požarnega varstva Sevnica
Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva Sevnica
Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva Sevnica
Samoupravna interesna izobraževa}na skupnost Sevnica
Samoupravna kulturna interesna skupnost Sevnica
Samoupravna interesna skupnost zdravstvenega varstva Sevnica
Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Sevnica
Gasilsko društvo Sevnica
Obrtno združenje Sevnica
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustapovRvi Skupnosti za cene občine Sevnica
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Zaradi urejanja medsebojnih odnosov, usklajevanja svojih interesov in uresničevanja pravic in obveznosti na področju cen za proizvode in storitve v pristojnosti občine ustanavljajo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje, ki se združujejo po zakonu o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice, občinsko skupnost za cene občine Sevnica.
2.	člen
Skupnost je družbeno pravna oseba, ki opravlja naloge posebnega družbenega pomena in ima tudi javna 'pooblastila, določena z zakonorp o temeljili sistema cen in družbeni kontroli cen (v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) in z zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen> in o skupnostih za cene (v nadaljnjem besedilu: republiški zakon).
Sedež skupnosti je v Sevnici, Glavni trg 19a.
3.	člen
1
S tem samoupravnim sporazumom se natančneje določijo:
—	naloge skupnosti
—	organi skupnosti
—	pravice, dolžnosti in odgovornosti ustanoviteljev skupnosti
—	oblikovanje in spremljanje delovnega programa skupnost: ter financiranje skupnosti
—	način opravljanja slrokovno-administrativnih
del za skupnost	'
—	samoupravni splošni akti skupnosti.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
4.	člen
C*
Skupnost pripravlja skladno z razvojnimi in planskimi usmeritvami osnove za določanje politike
cen za proizvode in storitve v pristojnosti občine. Pri tem mora izhajati, iz ciljev in nalog na tistih področjih ekonomske pplitike, ki vplivajo na raven cen in njihova medsebojna razmerja.
5.	člen
Skupnost predlaga ukrepe za izvajanje politike cen na podlagi ocen in ugotovitve o izvajanju ekonomske politike na tistih področjih, ki vplivajo na cene.
6.	člen
Pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri oblikovanju predlogov ukrepov za izvajanje politike cpn skupnosti izhaja iz analiz o gibanju cen, v katerih mora biti dan poseben poudarek pogojem za izvajanje politike cen in vzrokom, ki so povzročili odstopanje od sprejete politike.
7.	člen
Na zahtevo samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtnega združenja daje skupnost strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, s katerim se urejajo cene za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine.
Skupnost daje strokovno pomoč predvsem glede načina uporabe meril za oblikovanje cen, pri oblikovanju samoupravnih sporazumov pa tudi glede načina kontrole njihove uporabe. Skupnost pripravlja analize o vplivu predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela panog in dejavnosti ter na življenjske stroške.
8.	člen . ~-
Skupnpst opravlja družbeno kontrolo cen tudi s tem, da
—	se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo cene, za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine,
—	predlaga izvršnemu svetu skupščine občine ustrezne ekonomske ukrepe, predvidene z republiškim zakonom,
—	izdaja v skladu z zveznim zakonom odločbe o začasnem zadržanju uporabe neustrezno oblikovanih cen, na osnovi česar morajo samoupravne organizacije oziroma skupnosti ponovno oblikovati cene v skladu z zakonom,
—	spremlja in analizira gibanje cen in razmerij v cenah ter analizira pogoje in vzroke, ki so vplivali, na gibanje cen, o tem pa poroča izvršnemu svetu skupščine občine ter Medobčinski gospodarski zbornici,
—	predlaga izvršnemu svetu skupščine občine izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in opravlja neposredno kontrolo cen, določeno z zveznim zakonom.
9.	člen
Skupnost sodeluje s skupnostmi za cene drugih občin predvsem z namenom, da izmenjuje izkušnje in čim bolj poenoti pristop pri načinu in kontroli uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine in pri oblikovanju predlogov ukrepov za izvajanje politike cen.
Skupnost se dogovori z drugimi občinskimi skupnostmi za cene o medsebojnem obveščanju kot podlagi za sodelovanje.
10.	člen
Skupnost opravlja analitične, strokovne in druge naloge, ki so potrebne za izvajanje navedenih nalog in del skupnosti. Skupnost analizira vpliv cen na odnose pri pridobivanju in delitvi dohodka v dejavnostih in panogah ter analizira vpliv cen na razmere na tržišču.
11.	člen
Skupnost obvešča samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje o pojavih in ugotovitvah v razvoju družbenoekonomskih odnosov, s katerimi se srečuje pri opravljanju nalog iz svojega delovnega področja in so pomembni za uresničevanje vloge samoupravnih organizacij in skupnosti na področju cen ter predlaga ukrepe v okviru zakonskih pooblastil.
12.	člen
Skupnost opravlja naloge in dela v skladu s programom dela, ki ga sprejema svet skupnosti.
III.	ORGANI SKUPNOSTI
13.	člen
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanje vpliva udeležencev družbenega dogovora o občinski skupnosti za cene na delo skupnosti, se v skladu z načeli delegatskega sistema ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet).
Medobčinska gospodarska zbornica pripravi predlog strukture delegatov sveta iz vrst ustanoviteljev tako, da je omogočeno najustreznejše delovanje sveta za izvajanje nalog iz 1. člena tega samoupravnega sporazuma.
14.	člen
Svet skupnosti ima 11 članov.
1 člana sveta imenuje in razrešuje Izvršni svet Skupščine občine Sevnica izmed svojih članov.
Medobčinska gospodarska zbornica za Posavje delegira v svet skupnosti 4 člane.
Občinsko združenje obrtnikov občine Sevnica delegira v svet skupnosti 1 člana.
Občinska konferenca SZDL Sevnica, Občinski svet Zveze sindikatov Sevnica in Občinska konferenca svetov potrošnikov občine Sevnica delegirajo v svet skupnosti po enega člana,
Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje skupaj delegirajo enega člana,
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti skupaj delegirajo enega člana.
15.	člen
Svet zlasti:
1.	pripravlja osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj s pristojnimi občinskimi organi ukrepe za izvajanje določene politike cen v skladu z zakonom,
2.	opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom,
3.	obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice Slovenije in Medobčinske gospodarske zbornice ter splošnih združenj v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča,
4.	predlaga ukrepe za izvajanje določene politike cen in spremlja njihovo izvajanje,
5.	opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, določene z zveznim zakonom in republiškim zakonom,
6.	predlaga ukrepe neposredne kontrole cen tei druge ukrepe na področju cen,
7.	oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z Republiško skupnostjo za cehe,
8.	sprejema statut skupnosti,
9.	sprejema letni delovni program skupnosti,
10.	sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti,
11.	določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost,
12.	določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost,
13.	obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti in nastopa z ukrepi za njihovo izvršitev,
14.	voli in razrešuje predsednika skupnosti,
15.	voli in razrešuje predsednika sveta (ki je lahko hkrati predsednik skupnosti),
16.	sprejme poslovnik d svojem delu.
16.	člen
Predsednik skupnosti predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost, je odgovoren za zakonitost njenega dela, skrbi za izvajanje aktov sveta ter za uresničevanje sodelovanja z Republiško skupnostjo za cene, z drugimi občinskimi skupnostmi, z občinskimi organi in organizacijami, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami, z zbornico ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Predsednik skupnosti zlasti:
1.	predlaga akte, ki jih sprejema svet,
2.	določa predlog poročila o delu skupnosti,
3.	predlaga delovni program skupnosti in spremlja njegovo izvrševanje,
4.	koordinira delo pri pripravljanju gradiva za seje sveta skupnosti;
5.	organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo,
6.	opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti, in drugih aktih v njegovi pristojnosti.
17.	člen
Organa skupnosti (svet in predsednik) sta odgovorna za opravljanje svojih nalog samoupravnim organizacijam in skupnostim ter obrtnim združenjem, izvršnemu svetu skupščine občine pa sta odgovorna za opravljanje nalog in del v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil, ki jih skupnost izvr|uje na podlagi republiškega zakona.
IV.	PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI USTANOVITELJEV SKUPNOSTI
18.	člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma soglašajo, da imajo samoupravne organizacije in skupnosti kot ustanovitelji ^kupnosti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti:
— sodelujejo v delu skupnosti neposredno in preko svojih delegatov v svetu skupnosti dajejo pobude ter oblikujejo mnenja, predloge in stališča o vseh vprašanjih’ iz delovnega področja skupnosti,
—	od skupnosti zahtevajo podatke, dokumentacijo in poročila, ki so pomembna za odločanje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter obrtnih združenjih in niso poslovna tajnost ter koristijo ostale storitve skupnosti v skladu s sprejetim programom dela,
—	obveščajo skupnost o pojavih in ugotovitvah, ki so pomembne za delo skupnosti, skupnosti pa so dolžne dati podatke, ki so pomembni za opravljanje družbene kontrole cen in za uveljavljanje pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov, da so obveščeni o zadevah skupnega oziroma splošnega pomena.
19.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje razčlenjujejo merila za oblikovanje cen iz 33. člena zveznega zakona v skladu z navodili za uporabo meril. Ta merila pa lahko med seboj povezane samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje na zahtevo ene izmed njih razčlenijo po svojih delegatih v medobčinskih gospodarskih zbornicah ob sodelovanju ustreznih splošnih združenj, na zahtevo članic skupnosti ali njenega sveta pa uskladijo po delegatih zainteresiranih članic v gospodarski zbornici ob sodelovanju zainteresiranih splošnih združenj.
20.	člen
Samoupravne organizacije in- skupnosti ter obrtno združenje opravljajo družbeno kontrolo cen na ta način, da spremljajo uporabo meril za oblikovanje cen za njihove proizvode in storitve, spremljajo in kontrolirajo vpliv cen na dohodek in odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtnem združenju v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti ter preverjajo usklajenost in izvrševanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah, ki jih sklepa samoupravna organizacija o^. skupnost oz. združenje in drugih samoupravnih splošnih aktov o cenah z zakonom in določeno politiko cen.
21.	člen	_	/
Za izvajanje sprejete politike cen samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtna združenja v Gospodarski zbornici Slovenije in v Medobčinski gospodarski zbornici ter v splošnih združenjih prispevajo k učinkovitejši samoupravni družbeni kontroli cen v samoupravnih organizacijah in skupnostih s tem, da predlagajo rešitve glede razčlenjevanja‘meril za oblikovanje cen.
22.	člen
V primerih obveznega samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja morajo samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje upoštevati posebej določene roke za začetek postopka oziroma za sklenitev , samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora. Pri ostalih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki se sklepajo ob strokovni pomoči gospodarske zbornice in splošnih združenj, se uporablja poslovnik o postopku samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, ki se sprejme v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.
23.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje kot ustanovitelji skupnosti posredujejo skupnosti v evidenco sklenjene samoupravne sporazume, ki urejajo odnose na podlagi skupnega pri-
hodka, če je skupni proizvod oziroma storitev glede družbene kontrole cen v pristojnosti občine in je s strani skupnosti določeno obveščanje o cenah zaradi spremljanja.
V.	OBLIKOVANJE IN SPREJEMANJE DELOVNEGA PROGRAMA SKUPNOSTI TER FINANCIRANJE SKUPNOSTI
24.	člen
Sredstva za delo skupnosti se zagotavljajo v občinskem proračunu in s plačevanjem nadomestil za storitve, ki jih skupnost opravlja pri izvajanju svojih nalog.
Sredstva v občinskem proračunu se zagotavljajo skladu s sprejetim delovnim programom skupnosti.
25.	člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bodo aktivno sodelovali pri oblikovanju predloga delovnega programa dela skupnosti in- pri njegovem sprejemanju, pri čemer bodo izhajali iz nalog skupnosti.
Postopek priprave delovnega*' programa skupnosti bo podrobneje določen v statutu skupnosti.
VI.	NAČIN OPRAVLJANJA STROKOVNO-ADMINISTRATIVNIH DEL ZA SKUPNOST
26.	člen
.Strokovne, analitične, upravne in druge naloge v zvezi z urejanjem posameznih vprašanj na področju cen za skupnost opravlja Komite za družbeni razvoj in gospodarske upravne zadeve občine Sevnica.
27.	člen
Organi skupnosti ne morejo prenašati pravice odločanja iz svoje pirstojnosti na izvajalca strokovnih nalog.
VII.	SAMOUPRAVNI SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI
28.	člen
Skupnost ima statut in druge s statutom določene samoupravne splošne akte.
Statut skupnosti ureja notranjo organizacijo, razmerja med svetom, predsednikom in upravnim organom, ki opravlja strokovne naloge. Določa tudi akte, ki jih izdaja svet ter ureja tudi druga vprašanja, ki sp pomembna za delo skupnosti.
Statut skupnosti potrdi skupščina občine.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtno združenje z območja občine.
30.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašajo, da Medobčinska gospodarska zbornica po izvedenem postopku delegiranja članov v svet skupnosti skliče prvo sejo skupnosti zaradi konstituiranja.
31.	člen
# Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se izvedejo na enak način, in po postopku, ki je določen za njegov sprejem.
32.	člen
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in stopi v veljavo naslednji dan po objavi.
St. 38-17/80-1
Sevnica, dne 20. marca 1981.
973.
Na podlagi 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) izdaja Skupnost za cene občine Sevnica
NAVODILO ^
o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine Sevnica v potrditev
1.	Ža proizvode in storitve iz pristojnosti občine, za katere je kot ukrep neposredne kontrole cen predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, morajo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije iri skupnosti ter samostojni obrtniki oziroma njihova združenja (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) poslati, preden povečajo cene za proizvode in storitve, v potrditev cenike Skupnosti za cene občine Sevnica.
2.	Cenik mora vsebovati naslednje podatke:	;
1.	ime proizvoda oziroma storitve, s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih značilnosti,
2.	mersko enoto,
3.	prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev,, skupaj z opombo o vrsti cene (proizvajalska, cena v prometu na debelo, drobnoprodajna' cena, ipd.),
4.	prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo),
5.	sedanjo ceno proizvoda oziroma storitve, ka-
terih cena se povečuje, prejšnjo ceno oblikovano v skladu s predpisi ter prodajne pogoje in odstotek povišanja cene,	. '
6.	datum sprejema in naziv samoupravnega splošnega akta o oblikovanju cen za proizvode in storitve.
Skupnost ža cene občine Sevnica lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti ,še dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in' daje po potrebi pojasnila glede pošiljanja cenikov za posamezne proizvode in iz skupin proizvodov in storitev, za katere je predpisano, pošiljanje cenikov v potrditev.
Če cenik ne vsebuje podatkov iz prvega odstavka te točke, bo Skupnost za cene občine Sevnica opozorila samoupravno organizacijo ali skupnost, da dopolni cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz petega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen.
Štelo se bo, da cenik ni bil poslan, če samoupravna organizacija ali skupnost cenika ne bo ust-* rezno dopolnila v določenem roku.
3.	To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SHS.
Št. 38-14/81-3
Ljubljana, dne 19. maja 1981.
Predsednik
sveta Skupnosti za cene občine Sevnica
Sašo Jejčič 1. r.
974.
Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) izdaja svet Skupnosti za cene občine Sevnica
NAVODILO
o določitvi proizvodov in storitev, za katere morajo organizacije združenega dela in samostojni obrtniki pošiljati obvestila o cenah Skupnosti za cene občine Sevnica zaradi spremljanja
1
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) ter samostojni obrtniki, morajo Skupnosti za cene občine Sevnica pošiljati obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi cen iz pristojnosti občine v dveh izvodih najpozneje na dan začetka prodaje proizvoda oziroma storitve zaradi spremljanja za naslednje proizvode oziroma storitve:
011113 kremenov pesek 0120 kamen, gramoz, pesek — vsi proizvodi 060602 prevoz potnikov s taksi avtomobili 100390 dimnikarske storitve, pokopališke storitve, pogrebne storitve
0801 gostinske storitve, nastanitve, prehrane in druge gostinske storitve
09 Obrt in obrtne storitve:
—	izdelava predmetov iz nekovin
—	popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil
—	popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike
—	izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov
—	druge storitve kovinsko predelovalne obrti •— popravilo in vzdrževanje radijskih in televizijskih aparatov in naprav
—	popravilo in vzdrževanje električnih strojev in drugih elektrotehničnih naprav in aparatov
—	izdelava in popravilo lesenih predmetov
—	izdelava in popravilo tekstilnih predmetov
—	izdelava in popravilo predmetov iz usnja in gume
—	pekarsko pecivo in vse vrste slaščičarskih izdelkov
—	izdelava predmetov iz plastičnih mas
—	moško in žensko frizerstvo, kozmetične in podobne storitve
—	kemično čiščenje in pranje
—	storitve fotografov, pranje, zaščita in pod-maz avtomobilov
—	razmnoževanje ih fotokopiranje
—	cementninarstvo — betonski zidaki in • strešna opeka
—	vzgojno varstvene storitve (vrtci)
120190 drugo izobraževanje
—	posebni tečaji	f
—	vožnje z motornimi vozili avto šol
2	,
Ne glede na 1. točko tega navodila organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno oziroma na debelo in ki oblikujejo cene na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1780 in 38/80) ni treba pošiljati obvestil o 'cenah. To velja tudi za samoupravne organizacije in skupnosti, ki so dolžne pošiljati cenike Skupnosti za cene občine Sevnica v potrditev.
3
Obvestilo o cenah mora,_vsebovati:
1.	ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opi-
som bsnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih značilnosti,	*
2.	mersko enoto,
3.	prodajno ceno proizvoda oziroma storitve skupaj s podatkom o vrsti cene (proizvajalna cena, cena v prometu na debelo, drobnoprbdajna cena),
4.	prodajne pogoje (kraj in način dobave, Obračun, embalaže in drugo),
5.	za proizvode oziroma storitve, katerih cena se spreminja, prejšnjo ceno oblikovano v skladu s predpisi ter s to ceno povezane prodajne pogoje in odstotek povišanja cen,
'	6. datum sprejema in naziv samoupravnega
splošnega akta o oblikovanju icen proizvodov in storitev.
Skupnost za cene občine Sevnica lahko zahteva od samoupravnih organizacij oziroma skupnosti do-, datne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen.
4
Tistim samoupravnim organizacijam -in skupnostim, ki v skladu s 13. in 14. členom zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oblikujejo cene s samoupravnimi sporazumi, ni treba pošiljati Skupnosti za cene občine Sevnica obvestil o cenah zaradi spremljanja, razen, če gre za cene proizvodov oziroma storitev za končno porabo.
Obvestil o cenah zaradi spremljanja tudi ni potrebno pošiljati tistim Samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki oblikujejo cene v skladu s samoupravnimi sporazumi in pri sklenitvi katerih' je sodelovala Skupnost za cene občine Sevnica oziroma družbenim dogovorom, katerih udeleženec je tudi Izvršni svet Skupščine občine Sevnica oziroma Skupnost za cene občine Sevnica.
6
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-15/81-3
Sevnica, dne 19. maja 1981.
Predsednik
sveta Skupnosti za cene občine Sevnica
Sašo Jejčič 1. r.
975.
Na podlagi 59. in 60. člena zakona O temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 30. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 30/80), 2. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 10/81) je IzVršni svet Skupščine občine Sevnica na svoji‘54. seji dne 21. maja 1981 sprejel
ODREDBO
o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve v potrditev Skupnosti za cene občine Sevnica
1.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki, oziroma njihovo združenje, ki proizvajajo Oziroma opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžni pošiljati Skupnosti za cene občine Sevnica v potrditev cenike naslednjih proizvodov oziroma storitev:
013021 Proizvodnja osnovne in posebne vrste kruha 100200 Stanovanjska dejavnost — stanarine in najemnine za poslovne prostore 100310 Proizvodnja in distribucija vode	✓
100320 Prečiščevanje in odvajanje odplak 100350 Vzdrževanje snage v mestih in naseljih — odvoz smeti in odpadkov v gospodinjstvih in Organizacijah združenega dela 130231 Socialno varstvo odraslih oseb 05101 Visoke gradnje
2.	člen
Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena pošiljajo cenike Skupnosti za cene občine Sevnica preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve, ' oziroma, preden povečajo cene proizvodov in storitev.
Za organizacije-združenega dela, združene v samoupravni skupnosti lahko pošljejo skupne cenike te skupnosti.
3.	člen
Skupnost za cene* občine Sevnice izda navodilo O pošiljanju cenikov v potrditev.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o obveznem pošiljanju cenikov v evidentiranje (Uradni list SRS, št. • 33/73).
5.	člen \
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-9/81-3
Sevnica, dne 21. maja 1981.
Predsednik Izvršnega sveta
*	Skupščine občine Sevnica
Franc Ogorevc 1. r.
VSEBINA
skupščina sr slovenijo
Stran
936.	Zakon o Triglavskem narodnem parku	1367
937.	Zakon o varnosti na žičnicah in vlečnican	1374
938.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju (prečiščeno besedilo)	1378
939.	Zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna
Socialistične republike Slovenije	za leto 1989	1385
940.	Odlok o pooblastitvi organa za odločanje na podlagi
petega odstavka 321. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela	1387
941.	Odlok o soglasju in o pristopu k sklenitvi družbe-
nega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani	1388
942.	Odlok o soglasju k statutu Akademije za gledališče,
radio, film in televizijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani	1388
943.	Odlok o izvolitvi treh delegatov za 3. kongres samo-
upravljalcev Jugoslavije	1388
944.	Odlok o izvolitvi treh članov Odbora za nagrado
»Edvard Kardelj«	1389
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
945.	Pogodba o izvajanju pokojninskega in Invalidskega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost	1389
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
Stran
956. Sklep_ o ceni za odvedeno vodo po kanalizacijskem
omrežju, ki ga upravlja temeljna organizacija Kanalizacija Ljubljana	1412
957.	Sklep o prenehanju sklepa o določitvi najemnih za
grobove na pokopališčih na	območju Ljubljane	1412
958.	Sklep o določitvah najemnin za grobove na pokopališčih na območju Ljubljane	1413
959.	Sklep o 'javni razgrnitvi predloga dopolnitve zazi-
dalnega načrta levi breg Voglajne (Aljažev hrib) (Celje)	1413
960.	Pravilnik o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Idrija	1414
961.	Odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter
za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Laško 1421
962.	Odredba o prenehanju veljavnosti nekaterih predpisov Izvršnega sveta Skupščine občine Laško in
Sveta za gospodarstvo občine Laško	1422
963.	Ugotovitveni sklep, da je samoupravni sporazum o
združevanju sredstev za financiranje nalog ljudske obrambe v občini Litija za obdobje 1981—1985 veljaven	1422
964.	Ugotovitveni sklep, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Litija za obdobje 1981
/do 1985 veljaven	1422
965.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo-
razum o temeljih plana skupnosti otroškega varstva Litija za'obdobje 1981—1985	1423
966.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo-
razum o temeljih plana izobraževalne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985	1423
91«- Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plaha OVS Ljubljanica-Sava za obdobje 1981—1985, ter da so veljavne tarife vodnega prispevka za leto 1981
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
967.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo-
razum o temeljih plana Raziskovalne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985	1423
968.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo-
razum o temeljih plana Kulturne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985	1423
947 Odlok o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1980	1390
948.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« (Ljubljana) 1391
949.	Odlok o varstvu zraka na območju mesta Ljubljane 1392
950.	Odlok o odstranjevanju komunalnih odpadkov na
območju ljubljanskih občin (Ljubljana)	1395
951.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih
za zavarovanje voda (Ljubljana)	1398
952.	Sklep o soglasju k ustanovitvi dislocirane enote za izobraževanje odraslih Tehniške šole za strojništvo, Ljubljana, pri Izobraževalnem centru »Vojvodina« Tolmin — Delavska univerza Tolmin (Ljubljana) 1410
953.	Sklep o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Plinarna Ljubljana	1410
954.	Sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odje-
malcem iz omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana	1411
955.	Sklep o ceni vode iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Mestni vodovod‘(Ljubljana)	1412
969. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo-
razum o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985	1424
970.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo-
razum o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1981—1985	1424
971.	Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega
varstva v DO GP Megrad TOZD Družbeni standard (Ljubljana Šiška)	1424
972.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti za
cene občine Sevnica	1424
973.	Navodilo o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine Sevnica v potrditev	1428
974.	Navodilo o določitvi proizvodov in storitev, za katere morajo organizacije združenega dela in samostojni obrtniki pošiljati obvestila o cenah Skupnosti za cene občine Sevnica zaradi spremljanja (Sevnica) 1428
975.	Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proiz-
vode in storitve v potrditev Skupnosti za cene občine Sevnica	1429
Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a, poštni predal 379/Vil — Telefon; direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št, 421-1/72