64 7 fl i ■D M la' VKltllKVtŠTHIK tUlVtSTHlKVlS WlkVKlWll »KVBTOIRVIS 'inn«Kvisw. ittiiBffiinEr VBINIKVtSmit HKVlSmVtt ^‘^Podietnilkih ^IPCldlr... L. '''tpken, J. Janša o fašizmu OREOriANSIALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.; 21780 /fa čfoHfačew IPrtfMURSKjK n s mui ?ntirtBSi^5Sr^ orvis pomurski študentski servis M. Sobota, Štelana Kovača 30 (v soboškem kinu), tel., fac 069 21 036 cs o '6 reportaža Perice 1 zjGoričkega J rt PyramidiA ? Murska Sobota, 13. julija 1995, leto XLVII, št. 28, ceno 150 SIT in Sokkih pikniki^v, valet, oblet- no letos potekali v doka; turobnem '—‘PKo "ami. Ne vem sicer, ali je ^‘^“tonad k '^čselemu razpoloženju že naka-kftseni Ta se sicer po vremenu ■•,»Čio‘meseca, saj pripeka ^-kekajo n,^ rnočjo pa v teh dopustniških časih ‘^'stvit „„ , ! in, kot kaže, se tudi v gospo- “ ua lokalni lovsko tla Itoitca - ravni obeta močna pripeka, ki pa mimo javnosti. V tem času se namreč ob vijejo pločevinaste kolone in udeležence tedna VREME Ob koncu todna bo več dnevne oblačnosti, vročina bo nekoliko popustila. ^tudofiolK. mobitel Vestnikov koledar 11 m četrtak. Hesiir 14. JbIIJ, petek, Franc 19. Iidll, ubeti. Vlado 16. idl|. nedella, Bogdan 17, Jalti. poneM|ek.Uež 18. julij, torek, Miro 19. Irilj, sreda, Zlitta o. <3 Cq 111 V V 1 t V I € Mlatluaii&id.S |L. Pregovor Č91« Alei suh, sl napratfl la zimo topjri Mabuk. meni torej, vzela čas za razmislek in presojo, koliko si je kdo nagrabil med tranzicijo. Pa to ntti ni toliko pomembno. Na tej svoji izredni seansi imajo priložnost za inventuro in pripravo delitvene bilance ekonomske moči med posameznimi političnimi akterji. Na lokalni ravni pa so nam kriminalisti postregli Z nekaterimi packarijami, ki naj bi jih zakrivili nekateri stečajni upravitelji oziroma direktorji podjetij, ki so bila v stečaju ali so Sla v stečaj. Temu, kar je bilo ugotovljeno, ne kaže nič dodajati ali odvzemati, kajti na to so opozarjala že revizijska poročila. K zgodbi volku bodite zraven! U.' W<-‘| » » J t '■'S?' **Mfp zanimajo politične in gospodarske 1^- »izklopijo- 4ruga tačas še aktivna delovna namreč že začeli dirko za kom- °^‘*Piratl k™ fivjcfc I (rntftvrf W L , Drcvin,! l^nteijg l^okat, fiodo so dodana le konkretna imena (oziroma inicialke) ovadenih. Vpradanje je le, ali so to prave ribe, kajti ribnik, ki je na neki način prisilno omogočil uloviti omenjene ribe, je ostal nedotaknjen. Ponovno namreč ne kaže prezreti, da so omenjene ribe, če so v novih ribnikih (beri hčerinskih podjetjih) hotele preživeti, s sabo morale odnesti zastrupljeno hrano (beri dolgove bankam) in tako kriiti zakone. Podobno je tudi z odtujitvijo premoženja, če bi bilo to prodano pod ceno v času stečajnega postopka, sam ljubi bog ne bi načenjal tega problema. Preseneča ; namreč, da nista padli dve veliki ribi, povezani t s posli in prodajo premoženja v Tehnostroju, čeprav f so ugotovitve iz revizijskega poročila dokaj jasne. Pa [ kaj bi o tem, ali je danes morda kaj drugače, kot je j bilo nekoč? Le v pravih službah si moral biti in ' centre pomurskih metropol, ker urfiiaHi žita. Pavno te procesije čaka-llwq Aiciu edina aktivna javnost »civilne Dvr ... flo '■ h >^orda ■'^kil, i'i< politike ne bo mogla, če dru-J»CT tJ-r. :__________________ lWi' državo in cene plenice ati ^^Mi zaradi zapletov pri prodaji bi- - - 4...rwuz ///t t/Z" ™ kupiti in so se s predvidenih ^^^nih jiijj nikakor ne kaie prezreti " ki d. ‘^^^glo ''oi^ni. V tr pa se bodo bolj ozirali po 4 oouo Dof/ oztraa po alf prodanih vstopnic (tistih kanicj jim bo dalo dovolj deta, da ne ČJUl) eri »industrijskie panogi, zavidi^^'^ ‘'Pt^pravamr in »akcijame ni ' on, tiišje ravni, kot smo je pač rnen/am vpripravame in /e sprejet tudi državni proračun. ■''r hf* dovolj, kajti po tem, kar j^'^'''^ia na Ha minister, se tudi država poraba ponavadi ne- I novem letu, zato sam že L Sosn^j ao n, ,,,,,,,„,^^,,'1^ >*» _ p_ ildfl * živimo in nismo živeli na Do- lenjs^m, kjer je domobranstvo bilo, naši očelje tega niso mogli pripovedovati, smo pa slišali od drugih. Vestnik vsak četrtek! Sl Hočete rečit tiocete rect, , bCsmožcI^*^ IVU »JllU 4*v - tri statuse dla”*' Marihuane Nikoli. Niti tako ne ‘ isif^ v/' menda srnn^fP*^' Niti tako ne. I S1 n II t it It h tl C h h k Igslnjj^ 13. julija 1995 J 'S i aktualno doma Številne pripombe na osnutek proračuna Občine Ljutomer 5 Kje vzeti, da bi Kobili še drugi? /z Zagreba piše 1»! «1 Za vse potrebe bi potrebovali 4-krat več denarja, kot naj bi se v proračun mkitirZu*’ **®™'®* proračuna Občine Ljutomer za letos upoštevali t* •hbeiM pripombe, ki so Jih imeli svetniki na predzadnji seji, osnutek tega akta, Je bilo dokaj «naprto« tudi na ^kift F^nar Je pač sveta vladar, m če naj hi ga dragi dohtE, tt pa trti J dokaj neprijetna zadeva. V razpravi o proračami Je lahko „2”“Potrelmnn,ji~_i-.i---------■ — i- ----------«------ K It za to Ul ono ogo toriU sredstva ali pa več, kot h *«liko težje pa je predlagati, kouw vzeti, da bi dobili konkretnih predlogov na zadqp seji Ipitoinerskega ^ovajda ni Ulo, ampak smo slišali k lablne, kaj vse “®aarediti, in da je »proračun potrebno vkljnčiri reč denarja. Stem StM-.. vprašanjem pa je nepo-* povezana tudi organiza-9 '13 občinske uprave. H ’>*^D4ar. predsednica ob-a sveta, je vimenukoola- 3 8*ži strank podala dopolnilo k ij F^^oženenia predlogu, in sicer - imela ----- -.vniih uprava 4 “Poslenih sku-'‘’«vcev. Poleg njih bi iz '“dl!, proračuna financirali še 6 tajnikov krajevnih skupnosti (sedaj jih skupaj z nekaterimi administrativnimi delavci 14), s L julijem pa naj bi bili le-ti spet na plačiliiih listah krajevnih skupnosti, Ta predlog je sprožil dokaj različne poglede in tudi polemično razpravo. Kako porazdeliti 6 tajnikov na 11 krajevnih skupno- sti? Po kakšnem kriteriju je bila sploh izbrana številka 6? Katere naloge bo občina prenesla na krajevne skupnosti kot pravne osebe? Kaj storiti z ljudmi, ki bi bili glede na ta predlog presežek? Kaj bi bilo, če bi tudi delavcem občinske uprave rekli, da si morajo del dohodka zagotoviti sami, tako kot naj bi to veljalo za KS? Konkretnih odgovorov na ta in še druga vprašanja ni bilo oziroma je bilo slišati obrazložitev, da naj bi iz občinskega proračuna namenili denar le za 6 poklicnih tajnikov, krajevne skupnosti pa lahko obdržijo vse zaposlene, če bodo same zagotovile dodatna sredstva ter se dogovorijo za j! * b' s Občinskega sveta Občine Moravske Toplice prejetje proračuna se ®i razlog za dobro voljo Toplicah so z veliko muke vendarle uspeli nekako i ' predlog letošnjega občinskega proračuna, s katerim pa 'J >jnir -......................-- -- vid ■ • ■'----------------------- IZ obrazložitve številk) in ne njegovi porabniki. povsem zadovoljen nihče: ne sestavljale! proračuna 'j nirn.!- Aizkazane potrebe pora-4<>vo|j denarja. Zato bo mar-nohte. Nič čudnega, če proračuna, tako kot ves čas do- ITO, 1. Zato bo mar- ^Iprn, gladko. S številnimi dopolnili so *'“^*kkli na nekaj ur, pri čemer načelnih modrovanj in več dol-komu nekaj denarja vzeti S številnimi dopolnili so sveta so najprej obravna-r ‘fi nh Chiita 1* Pisfii obliki predložila ’ k?*** ji 'luri^P pretežno namenjena_za it promocijo Moravskih To- I . nk Upoštevana celotna občina l*» Oh:.M a_« < ... . ... f □h ^^''^»icvana ccioina ODCJiia avir*^''^’ <^ppolnjuje turistično ega kompleksa Moravske ^^•hljišč, ki je osnova za pri-O? Slavh^:,^kov v nlruir., ' L? n pruirull' JV vj^iivrvo H ol^iru predvidenega sk- dejansko nanaša A ''krthP' So (imel pa bo občinski 4 ^"žaritv^*'''K' soglašali, da le-ta daje J gradnje tudi na dru- skupnosti Pro-h, Za ekni™.:;____________________ ki 'TJ i ^jfologijo namenjeno prema-® tisočaki ne da ničesar i _B Lil I r način dela (povezovanje, delitev sredstev). Pri glasovanju o tem amandmaju pa se je pokazalo, da je večina zaenkrat drugačnega mnenja, in tako bo do konca leta vse po starem oziroma tako, kot je bilo zapisano v predlogu, ki so ga dobili svetniki z vabili M sejo - 30 zaposlenih na občini in 14 v KS. V razpravi o proračunu se nam je zdelo Se posebno zanimivo vprašanje Janeza Kuharja, češ kako je bilo mogoče »pričarati« 37 milijonov, za kolikor se je povečala Številka od prejšnje obravnave. Zdaj je namreč predvideno. da bodo znašali prihth dki proračuna za letos 825 milijonov tolarjev. Ce se to da kar tako spreminjati, potem bi kazalo nekaj časa Se počakati in potem bi lahko spet povečali proračun. Župan Ludvik Bratuša je to komentiral tako, da so predvideli maksimalne vire lastnih prihodkov in možnega zneska, Id naj bi ga dobili s finančno izravnavo iz republiškega proračuna. Lahko sc zgodi, da bo obseg sredstev Se večji, in to skoraj verjame. Jelka Rostaber pa je spraševala, kako je mogoče, da jc v proračunu predvidena porast sredstev za plače delavcev v občinski upravi in za njihove materialne stroške, ko pa jc predvideno bistveno zmanjšanje števila zaposlenih v občinski upravi. Se posebno pa jo jc zanimalo, kakšna bo finančna konstrukcija za dograditev vrtca v Ljutomeru. V KS Mala Nedelja io Radoslave! so se morali pred gradnjo nove šole z vrtcem pri Mali Nedelji obvezati, da bodo prispevali 25-odstot-ni delež (skupaj obe KS skoraj 24 milijonov tolarjev). Kot smo slišali, naj bi bilo denarja za občinsko upravo še premalo, ne pa preveč, glede vrtca v Ljutomeru pa je bilo rečeno, da bo tudi ljutomerska KS zagotovUa lastna sredstva. Toda kje jih bo vzela, ko pa nima lastnih virov prihodkov? , Bilo je Se več drugih vprašanj, pripomb in predlogov, nazadnje pa so osnutek sprejeli (s pripombami) in ga dali v 1+dnevno javno razpravo. Potem pa se bo »cirkus« najbrž začel znova. JOŽE GRAJ Zgodba o (ne)iispehu Hrvaški publicist Mario P. Stambuk gre oblastem počasi na živce. Reški Novi list je bil zadnji hrvaški dnevrtik, ki je še objavljal Štambukove prispevke o grehih aktualne politike, pred nekaj meseci pa so se tudi v liberaJno-socialnodemokratsko obarvani Reki ustrašili nenehnega žuganja iz predsedniških dvorov in so s Stambukom opravili kot s čudakom. Res bi lahko reku, daje moj zagrebški znanec čudne narave. Udeležuje se vseh javnih tribun, na katerih imajo glavno besedo oblastniki, nato pa jim zastavlja neprijetna vprašanja, posebej taka, ki zadevajo hrvaško osamosvojitev ser pravno podlago za samostojno in neodvisno državo. »Edini veljavni dokument, ki govori o hrvaški samostojnosti, je deklaracija našega parlamenta o odpravi vseh političnih, gospo^rskih, kulturnih in drugih vezi med Beogradom in Zagrebom. To se je zgodilo S. oktobra 1991, dan po bombardiranju banskih dvorov. Nihče mi še ni odgovoril na vprašanje, zakaj je lahko Slovenija gradita svojo državo od lemeljev navzgor, Hrvaška pa od strehe proti temeljem, e pripoveduje Mario P. Slamtaik. Po temeljitem premisleku lahko Štambuku le pritrdimo. Na Hrvaškem najprej, ob božiču 1990, sprejemali ustavo, v njej pa črno na belem piše, da ta država spada v skupnost enakopravnih narodov in narodnosti nekdanje SERI. Zatem so maja 1991 izvedli referendum o konfederativnem preoblikovanju SFRJ ali trdi jederaciji Iste države, druge možnosti izbire volivcem niso ponudili. Kajpak je devet desetin vprašanih odgovorilo, da je za konfederacijo (po zamisli Slovenije tn Hrvaške - tako so brez pristanka Ljubljane oblikovali referendumsko vprašanje), aktualna oblast pa je menila, da so po slovenskem vzoru izvedli nekakšen hrvaški plebiscit. Prav v mesecu hrvaškega referenduma je prispela na obisk v Zagreb delegacija izvedencev slovenskega notranjega ministrstva s predlogom za meddržavne prehode ob prihodnji slovensko-hrvaški meji. »Priznam, bili smo dobesedno v šoku, kajti tako kot v Ljubljani nihče v Zagrebu do tedaj ni razmišljale pravi pomočnik hrvaškega notranjega ministra Joško Marič. Hrvati so si namreč predstavljali, da po osamosvojitvi obeh držav meje med njima pravzaprav ne bo. Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman Je menda na neki seji svojega državnega sveta izjavil, »če že Slovenci silijo z mejnimi prehodi In določitvijo državne meje, potem pa naj postavijo skupne objekte za obmejne organelr Kako so se v usodnih dneh In tednih - tik pred junijsko vojno na Slovenskem, pravzaprav pred krvavim razpadom Jugoslavije - razvijati dogodki, ne kaže posebej opisovati, ker je njihov potek javnosti dobro znan. Sele pred kratkim pa smo po zaslugi najsposobnejšega nekdanjega Tudmanovega ministra, upokojenega generala Martina Speglja, ki je začel objavljati svoje vojne spomine, zvedeli o zakulisnem dogajanju v predsedniških dvorih, ki po svoje dajejo uvodoma navedenim opozorilom Mana Slambuka tudi primerno težo. Nekdanji obrambni minister Martin SpegelJ, ki Je odstopi! s položaja poveljnika glavnega štaba hrvaške vojske, z mnogimi primeri dokazuje, kako je bila hrvaška oblast prepričana, da bo uspela Jugoslavijo preoblikovati v ohlapno konfederacijo, da JLA ne bo napadla Hrvaške, da se bo tako rekoč o vsem mogoče dogovoriti z Miloševičem in tedanjim zveznim obrambnim ministrom FelJkom Kadijevičem. »To pa je bil eden glavnih razlogov, da smo Hrvatje v junijski vojni Slovence pustili na cedilu. Četudi smo imeli skupen obrambni načrt, po katerem bi morala vsaka napadena država dobiti ustrezno pomoč. Prepričan sem, da bi razvoj dogodkov za Hrvaško potekat ugodneje, kol v resnici je, saj naša država Še danes ni v celoti osvobojena,e se spominja general SpegelJ. Za nas Slovence Je pogrevanje dogodkov izpred nekaj let za aktualno rabo. Tudi zato, ker v zadnjem obdobju iz Zagreba pod mizo ati na njej prihajajo nekakšni očitki, češ da smo se zastran slovenske samostojnosti dogovorili z Beogradom in tako izvedli operetno, osamosvojitveno vojno. »To so neumnosti posebne vrste, t odgovarja general SpegelJ, medtem pa publicist Stambuk brez kakršnega koti uspeha opozarja, da zadeva na Hrvaškem še zdaleč ni končana in da zato tudi ne bi bil presenečen, če bi se nekega dne zbudil v državi, ki ji pravimo okrnjena Jugoslavija. »Dokler hrvaška oblast te more z dejanji ne bo pregrada, bomo zavedni Hrvati živeli v strahu,* pravi Mario P. Stambuk. Problem pa je v tem, ker se te nevarnosti zlasti ne zavedajo tisti, ki imajo v rokah Škarje in platno oblasti. PETER POTOCNLK Ker so se že v statutu opredelili za turistično in kulturno razvito občino, so se strinjali z dopolnilom svetnika Jožeta Vugrinca, da za kulturo namenijo 1 odstotek zagotovljene porabe proračuna, brez namenskih virov, kar znaša dobrih tri milijone tolarjev. Od te vsote bodo 40 odstotkov denarja zagotovili za nakup knjig, Biblio-bus in krajevne knjižnice, preostanek pa za sofinanciranje kulturnih društev. Strinjali pa so se tudi z dopolnili Občinskega sveta madžarske narodne samoupravne skupnosti, da mora občina zagotoviti potrebna sredstva za njihovo nemoteno delovanje. Ob koncu so moravski svetniki soglašali tudi z dopolnili župana Franca Cipota. Tako bodo denar za dobljene glasove nestrankarskih kandidatov namenili krajevnim skupnostim, od koder so omenjeni kandidati, sredstva za dobljene glasove župana pa Uradu župana v okviru občinske uprave, To pomeni, da se ta postavka v občinskem proračunu poveča za Bobrih 1,4 milijona tolarjev. Na osnovi predlaganih sprememb so se seveda znižale tudi nekatere postavke v občinskem proračunu. Amortizacija v osnovnih šolah, vrtcih in športnih objektih bo zmanjšana skupno za 4,5 milijona SIT, za vzdrževanje lokalnih cest bo namenjeno 2,4 milijona manj denarja, za obnovo lokalnih cest pa za dobrih 2 milijona nižji znesek. Soudeležba občine pri gradnji vaških cest pa bo znašala 35 odstotkov. Sele po dolgotrajni in polemični razpravi so svetniki naposled vendarle sprejeli odlok o letošnjem proračunu, ki bo »težak« 411 milijonov 647 tisoč tolarjev. Kakšna bo usoda največjih naložb, v tem trenutku še ni povsem jasno, saj je župan v občinskem svetu napovedal, da bodo skušali pridobiti nekaj državnega denarja za celoviti razvoj podeželja in obnovo vasi. Po polnoči pa so že dokaj izmučeni svetniki imenovali še člane delovnih teles občinskega sveta. se strinjali z osnutkom odloka o zazidalnem načrtu Turistično naselje Podov v Moravskih Toplicah. seznanili pa so se tudi z informacijo Pomurskega namakalnega konzorcija o gradnji namakalnega sistema Ivanci. šesta seja rogašovskega občinskega sveta Županove Pertoče ni v naslovu občine!? Potem ko je prvi predlog občinskega statuta pripravil župan, so se na sobotni seji rogašovskega občinskega sveta, ki je bila izjemoma v lovskem domu, svetniki lotili druge obravnave lega pomembnega dokumenta. Odločili so se za dvofazni postopek s pisnimi dopolnili in za sprotno glasovat^ o njih. Ob zamujanju dveh svetnikov so sejo dvakrat prekinili, da bi, kot so dejali, zagotovili enakopravno obravnavo vseh pobud in predlogov. Kot je uvodoma povedal predsednik občinskega sveta Franc Knaus, v krajevnih skupnostih, kjer bi morali pripraviti javno razpravo, ni bilo nikakršnega odziva. Zalo je statutarna komisija, ki jo vodi župan Janko Halb, predložila štiri skupine dopolnil, in sicer županove, svetnika Stanka Mihaliča, skupine svetnikov in skupine SDSS. Sta se vzdržala) sprejeli predlog občinskega statuta, kar so pospremili s ploskanjem. V nadaljevanju seje občinskega sveta pa so določili število članov v šestih občinskih odborih, petih komisijah in treh svetih. Izglasovali so predlog, po katerem bodo odbori in sveti šteli po 5 članov, komisije pa 3, razen komisije za zunajsodno poravnavo, ki bo imela Še 3 namestnike. Odločili so se, da bodo vse druge podrobnosti opredelili v poslovniku občinskega sveta. Na 6. redni seji občinskega sveta pa so se lotili tudi prve obravnave odloka o ravnanju z odpadki. Že na prejšnji seji so se namreč odločili, da z 3 L avgustom letos prehajajo na nov način ravnanja z odpadki, zlasti komunalnimi. S tem odlokom bodo zagotavljali obveznost odvažanja odpadkov iz gospodinjstev in kosovnih odpadkov. Kot je pokazala razprava, se v rogašovski občini zelo zanimajo za organiziran odvoz smeti, zato bodo že na prihodnji seji določili zbirna in odjemna mesta. V prvi vrsti so omenjali možnost zbiranja starega železa in nevarnih odpadkov, predvsem odpadnih olj, pesticidov in ostankov barv, ki sc kopičijo v okolju. Da bi zagotovili karse-da Čisto okolico, so se zavzeti za dosledno kaznovanje slehernega kršitelja. telesa občinskega sveta uvrstita tudi komisija za zunajsodno poravnavo in svet za varstvo potrošnikov. Prav tako bodo uvedli svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter 5-do 7-članska delovna telesa, za kar se je zavzela skupina svetnikov. Med drugimi dopolnili velja omeniti županovo, daje premoženje, s katerim razpolagajo skladi, last občine kot ustanoviteljice, medtem ko se bo financiranje političnih strank, kar je predlagala skupina SDSS, urejevalo z odlokom ali sklepom občinskega sveta. S tako spremenjenim besedilom so rogašo-vski svetniki z javnim glasovanjem (11 jih je bilo za, dva pa Prvotno županovo dopolnilo statuta, v katerem naj bi naslovu Občine Rogašovci dodali še kraj Pertoča. od koder je tudi župan, je bilo zavrnjeno. Prav tako tudi njegov predlog, da bi bil sedež občine pri Svetem Juriju in ne v RogaŠovcih. Bila pa so sprejeta dopolnila svetnika Stanka Mihaliča, zlasti glede zagotavljanja skladnejšega razvoja občine. Zatem je bila potrjena županova pobuda, po kateri je za sprejetje občinskega proračuna - mimogrede: župan ga je že pripravil - potrebna dvetretjinska večina glasov vseh svetnikov in ne le navzočih na seji. Skupina SDSS pa je med drugim uspela z dopolnilom, da se med delovna rečeno, da sodijo v okvir var- R, ^ija tLV® oa SOI , ‘ 7'"' vlaganja v infrastruktur- j® omenjeni znesek vštet Ic kot * sanacijo odlagališč oziroma odpadkov. W “P^^Io^ano njihovo dopolnilo, da zemljišč in vzdrževanje 2^ Sistemov predviden prenizek zne- namreč zajeto tudi v zbra-^‘^''^šlkovnc bilance proračuna, hi rt ^^4na starejših občanov pa li Oopolnilo, da bodo ob ugotovi- dodatna tth 1(1. •^^oračun;!;^ rezerve. sredstva zagotovi- MILAN JERŠE MILAN JERŠE 4 vestnik, IS.jujljllJ I I' gospodarstvo v Koliko stane telefonski priključek? Kot Je znano, Je Telekom Slovenije junija letos uvedel enotno ceno novega telefonskega priključka. Tega so se posebej razveselili v Pomurju, kjer so doslej plačevali najvlšjl znesek v državi. Zdaj so te cene poenotene za vso Slovenijo in Je treba za nov telefonski priključek s triodstotnim prometnim davkom plačati 102.959 tolarjev. Pri tem pa je treba pripomniti, da velja poenotena cena za tiste telefonske naročnike, Id so od kabelskega razvoda oddaljeni do 160 metrov, vsak dodatni meter gradnje od naročniškega voda pa Telekom zaračunava po dejanskih stroških. Zanimiv je vsekakor najnovejSi izračun, kolikšni so dejanski stroški gradnje novega telefonskega priključka v posameznih slovenskih občinah. Večina jih je uvrščenih v skupino, ki mora plačati za nov telefonski priključek od 1.500 do 2,000 ameriških dolarjev. V to skupino spadajo tudi vse pomurske občine, razen treh. V občinah Radenci in Turnišče morajo telefonski naročniki odšteti med 1,000 in 1,500 ameriškimi dolarji, v občini Kobilje pa med 2,000 in 3.000 ameriškimi I dolaiji. M, JERSE J Posledice stavke delavcev Kota iz Ljubljane Komu bodo smrdeli kadavri! S J Zaradi stavke delavcev Kota so se na dvoriščih MIR-a, Pomurke, Agromerkuija in drugod začeli kopičiti odpadki in kadavri - V Lešanah so zakapali, drugod le čakali Že konec junija Je Veterinarska uprava Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslala vsem veterinarskim inšpektorjem ter Ministrstvu za okolje in prostor sporočilo, da Je kafilerija KO-TO (Tovarna beljakovinskih koncentratov) Zalog za 4, julija napovedala generalno stavko. Po več ur trajajočih pogovorih z najvišjimi vladnimi predstavniki, zagotovilih, da bodo pomagali pri hitrejšem poteku lastninjenja in oblikovanju samostojnega Javnega podjetja, so delavci stavko vendarle prekinili ter začeli delati v petek, 7.julija. Kljub temu so se marsikje že pojavili veliki problemi, npr. Agromerkur v Murski Soboti je moral celo prekiniti delo. Po vsem pa ostane vprašanje; ali si delavci, ki opravljajo pravzaprav javno službo širšega družbenega, gospodarskega in zdravstvenega pomena, lahko privoščijo generalno stavko, in to samo zato, ker niso bili zadovoljni z vodstvom. Še sreča, da je bilo vreme deževno in dokaj hladno za ta letni čas. Na tretji javni dražbi delnic Sklada za razvoj Paketi štirih pomurskih podjeti Prvi pomurski investicijski sklad ima še 4,5 milijarde tolarjev neizkoriščenih certifikatov V začetku tedna Je imel Sklad za razvoj tretjo dražbo svojih delnic. Na njej so sodelovale tako rekoč vse družbe za upravljanje s svojimi investicijskimi skladi oz. investicijskimi družbami. Značilnost tokratne dražbe Je bila, da so večino ponujenih paketov delnic prodali po precej višji ceni od izklicne, kar kaže, da lastninjenje pri nas še vedno teče prepočasi Družbe za upravijanje $ svojiiiii investicijskimi skladi namreč razpolagajo s precejšnjo vsoto certifikatov, doslej so Jih zamenjale za delnice le neznaten del, na dražbah pa Je ponudba delnic še vedno pod povpraševanjem. Izklicna cena vseh paketov delnic, ki so jih to^t prodali, je znašala okoli 6 milijard tolarjev, ki^ci oz. prihodi^ lastniki pa so morati zanje odšteti kar blizu 11 milijard tolarjev. Sklad za razvoj je tokrat največ iztržil za paket Časopisnega podjetja Gospodarski vestnik, katerega tečaj se je po dražbi ustavil na 360, namesto nekaj več kot 29 milijonov tolarjev pa je moral mariborski KBM Infond zanj odšteti kar za 104,7 milijona tolatjev certifikatov. Po vrednosti je bil najdražje prodan eden od treh Kompasovih paketov, saj je Nika po tečaju 302 odštela zanj 820,7 milijona tolarjev. Na ponedeljkovi dražbi je sodelovala tudi Pomurska investicijska družba s svojim prvim investicijskim skladom in odkupila tri pakete delnic. Za paket delnic ljutomerskega Muralesa je ob tečaju 116 morata odšteti nekaj več kot 97 milijonov tolarjev, po tečaju 152 je kupila paket delnic Prehrane Lendava in zanj plačala dobre 3 milijone tolarjev, medtem ko je za izklicno ceno 554 tisoč tolarjev odkupila delnice Hmezad Inženiringa iz Žalca. Pomurska investicijska družba je tako doslej sodelovala na dveh dražbah in na obeh odkupila 7 paketov delnic. Investicijski sklad I Pomurske investicijske družbe je tako vnovčil okoli 9 odstotkov zbranih certifikatov, neizkoriščenih pa jih ostaja še za okoli 4,5 milijarde tolarjev. V Pomurski investicijski družbi pravijo, da bodo še naprej težili h kupovanju delnic dobrih pomurskih podjetij, kupoval) pa bodo tudi delnice drugih slovenskih podjetij, ki bodo zanje zanimiva. Njihov cilj ni kupovanje dragih deltiic, veliko več pa si obetajo že od prihodnje dražbe, na kateri nuj bi Sklad za razvoj ponudil že večje število delnic. Poleg Muralesa in Prehrane Lendava je sklad na tokratni dražbi ponudil še pakete delnic dveh pomurskih podjetij. Paket delnic ABC Pomurke Internacional je po tečaju 140 za dobrih 65 milijonov tolarjev kupila Triglavova investicijska družba, medtem ko je paket delnic Pomurske založbe kupil S Hram za 21,7 milijona tolarjev (po tečaju 108), LUDVIK KOVAČ Po drugem dnevu stavke, ko kamioni Kota tudi v sredo niso prišli po odpadke in kadavre (poginule živali), so se začeli pojavljati problemi, kam s čedalje bolj zaudarjajočimi odpadki. Zbiralniki na dvoriščih klavnic in kafilerije so bili polni. Veterinarski inšpektorji in vodstva občin so morali pravočasno zagotoviti primerne kraje za zakope odpadkov; čeprav gre za lokacije, er so že v preteklosti zakopavali poginule živali (pri konjedercih, šin-tarjiftt, pa so današnje razmere popolnoma drugačne. Te lokacije so večkrat v drugih občinah kot proizvodnja pa tudi količine so danes mnogo večje kot pred 20 ali 30 leti, V severovzhodni Sloveniji so izbrane lokacije za zakope v Lešanah v Občini Gornja Radgona, na Kamenščaku v Občini Ljutomer ter v Občini Hodoš - Šalovci za Prekmurje. Na vseh omenjenih lokacijah so bili že v Četrtek pripravljeni delovni stroji, ki bi naredili velike jame, vanje navozili kadavre in odpadke ter jih zasuli z velikimi količinami zemlje. Načrt so realizirali le v Lešanah, saj je bilo stanje na dvorišču Mira že nevzdržno (zaradi klavnice se je zbralo od 15 do 20 prostornin-skih metrov klavničnih odpadkov), medtem ko so na drugih lokacijah ostali v pripravljenosti, niso pa začeli z deli, saj so sanitarne službe v četrtek (č.julija) dobile navodilo, da nnj zaradi pogajanj nekaj ur še počakajo z deli. V petek ^utrnj so specializirani tovornaki Kota že prišli po odpadke. Ravnanje z odpadki na desnem bregu Mure je skrbno nadzoroval veterinarski inšpektor Ljubo Jakelj, ki je povedal; »F Gornji Radgoni je imela naj- večje probleme Mesna industrija MIR, kjer seje zaradi klavnice zbralo do 20 ton odpadkov, medtem ko Je farma prašičev v Podgradu kadavre vozila v kafilerijo v M. Soboto ali pa Jih Je začasno shranila kar na farmi. V četrtek smo problematične odpadke odpeljali v Jamo F Lešanah, jih posipali 2 apnom ter zasipali z zemljo. Na tej lokaciji so zakopavali kadavre ie od nekdaj, določena pa je tudi z obrambnim načrtom. V Ljutomeru se Je zbralo manj, okrog 10 kubikov odpadkov s far- odpadkov, s tem da bi rkur lahko rešil ali svoje težave, Čehi govoriti s Perutnino W Geza Farkaš, nač^^ vne enote Murska Sob«*l^ nikal govorice, češ ds ' mi občinami niso riti glede lokacije za vrov. Na območju oziroma samo na Snje Občine Murska m uradno določenih izkop jam za kadavre, je sedem najprimeniep^^ cer v občinah Gornji Petrovci ta H**'"’ cerv vČepravjetozadeva^if-^^ ske inšpekcije in J angažirali tudi v upraft'- ZaJcopavanje pc^tdil živali na lastno pest t . vi iahko ^1» nn^ se se vrens tre unJčI, ampak je 31 mmdzcamrafflitB« zakopi nvinjskih in gat# bo za vse Icotistiia naale^a informacija: & pnllMSk-; fonslis Šfeifilie BI 99? afi 21 491 fOfisKs SteiSlIie SI Q9? >& 21 491 M.SaSoti In I^n^n^n) In sporočite, jSg bnnte S I žhali 111 kn] podobnega, liadn IMo BriiH islKat !■ - brezplačno. arih 1 I 1 ! r ( i ( ! 1 I I I I 1 I 1 1 J Niste sami, VESTNIK je z Vami! Renaulte dobite tudi V Lendavi V minulih petih letih se je v Lendavi močno povečala ponudba avtomobilov. Tako lahko denimo dobite Fiatova vozila v Dobrovniku, Škodina v Lendavi, Oplova v G, Lakošu, Ladina vozila pa lahko naročite v Lendavi, Te dni pa so odprli nov prodajno-servisni center za Renaultova vozila podjetnika Janeza Škafarja iz Bratonec. Center s 1300 kvadratnimi metri v lendavski in- dustrijski coni vključueje salon. trgovino z rezervnimi deli, kleparsko, avtoličarsko in mehanično delavnico ter pralnico, To je največji trgovsfco-ser-visni avtomobilski center v Lendavi. Naložba je veljala nekaj nad milijon mark K^, da Lendavčani radi kupujejo Renaultova vozila. Lastnik centra pričakuje dober poslovni uspeh. Še posebej pa je veliko zanimanje za servisno in avtomehanično delavnico in avtopralnico. Jani me Ljutomerčana in Simentalke, kjer pa nimajo klavnice. V gozdu pri Kamenščaku je bilo že vse pripravljeno, le pol ure je manjkalo, pa bi tudi začeli kopati Jamo.r V Prekmurju oziroma v Murski Soboti so v Agromerkurju, Mesni industriji Pomurka in na Veterinarski postaji zbrali okrog 40 ton kadavrov in klavničnih J se uspeli dogovoriti J' । uporabe ene najpd^lf^i kacij, in sicer v Občini lovci na t.i. Mrlinščekn-^ lovci na t.i. Uritnsceve--^^ v preteklosti zakopav^‘1^. Živdli tir J I I 1 ( Ljutomer: 15 županov podpisalo Pismo o nameri s povezovanjem do hitrejšega razvoja Obnovljena Mestna hiša v Ljutomera je bila v soboto prizorišče srečanja 15 županov občin iz Slovenskih goric. Spodnjega Podravja, Haloz in Priel^. Namen srečanja je bil pogovor in podpis Pisma o nameri, ki je nastalo na podlagi želja in interesov po sodelovanju, povezovanju in skujmem nastopanju v gospodarstvu, komunalni infrastrukturi, družbenih dejavnostih, pri prostorskem urejanju, obmejnem sodelovanju, pospeševanju razvoja manj razvitih in demografsko ogroženih občin, informiranju in drugih skupnih interesih. Županom občin Radenci, Ptuj, Desternik - Trnovska vas, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Videm, Majšpeik, Zavrč, Lenart, Ormož in Ljutomer (riužbeno sta bila zadržana le župana G. Radgone in Sv. Jurija ob Ščavnici) so se pridružili tudi poslanci DZ ta državni svetniki Feri Horvat, Gabriel Berlič, Bojan Brumen ta Andrej Hrastelj. Pobuda o povezovanju občin je bila dana že pred nekaj časa, še posebno pa potem, ko reforma lokalne samouprave ni izpolnila pričakovanj. Ludvik Bratuša, župan Ljutomera, je najprej nanizal skupne značilnosti ol> čin - slaba gospodarska razvitost in komunalna infrastruktura, visoka stopnja brezposelno' sti, ekološki problemi in težave v obmejnih občinah s Hrvaško. Menil je, da lahko s sodelovanjem dosežejo hitrejši razvoj, poleg notranjega povezovanja pa je pomemben tudi skupen nastop navzven - proti sosednjim večjim centrom, s katerimi že dobro sodelujejo, in državi, s katero pa je bila večina udeležencev več kot nezadovoljna. Predstavniki »države« so se. o načrtih izrekli pozitivno. Za Berliča je bilo pomembno, da povezovanje poteka od spodaj, torej iz nuje in ne po direktivi; Horvat je tudi privrženec interesnih povezav in proti zapiranju v omejen prostor; Brumen je povedal, da se v DS-u zavedajo težav malih občin in podpira zveze občin; za Hrastelja, ki je vse skupaj začinil z »mi smo vaši hlapci«, pa je Pismo zgodovinski dogodek. naša vlada pa se kljub prošitjam obnaša, kot da se nič ne dogftja. Ugotovili so, da letošnji proračun namenja demografsko ogroženim bistveno manj denarja, Zakon o regionalnem razvoju ne bo prinesel nič novega, medtem ko je Zakon o finančni izravnavi, ki naj bi bil ugoden za demografsko ogrožene, »obvisel« v Državnem svetu. Do države je bil najostrejši ormoški župan Vili Trofenik. Menil je, da je državni proračun odsev njene neodgovornosti, meril za financiranje občin ne bo do jeseni, prav tako ni naložbenega tolarja. »Od države si n »At« f 'J' j! n S srečanja 15 županov v Ijutomen: (fotograOja: G. O.) Župani so najprej izrazili nezadovoljstvo nad odnosom države do obmejnih problemov s Hrvaško. Hrvati veliko, celo po sili, vlagajo v svoja obmejna območja, utrjujejo v svojo« mejo, ljudem povzročajo nevšečnosti. moramo priboriti pristojnosti, ne da hodimo glancat kljuke v Ljubljano,* je bil energičen Trofenik in izrazil prepričanje, da država nima arhitektov razvoja Slovenije, ker ne ve, kaj se dogaja od Trzina naprej. Veliko je Vpetekzjutraif^/ vsa potrebna dar na srečo ni bilet^^tl \ . pati jam. F i odpadke iz klavnice jp J leti, vendar sedaj pomislil na to lokaci/c-^; ki so določene, soUk^^tl. vsa potrebna mehani^^ rti JO UOlOCCfld/ m” * J. HJ"'"' vnjaki na osnovi števajo bližino naselij, ,■! rov in zajetij ter škoddif^^ okolje. V ožinah ska Sobota, Beltinci - Tišina ni nobeneptif^ij cije,rit povedal vne enote Murska SoP Farkaš. ,0^ Občine (ali zameno za lokacijo kakšno rento, vendar zaenkrat Se niso natad”' Tako bodo jam ter zakopov odpadkov zaenkrat P'* ne (v primeru te pa bodo morale od države oziroma ni gralnega dela V prihodnje se problematičnimi ' spadajo na komun®*^ j||f lišče, JV na itvm—-. J isr ukvarjati | 1a« A^Mn/VnV« izvajalci odpadkov- es^ da HJIUVI uupaui^'^’" Ijl^ zakopi poginu^ odpadkov iz klavnic i* potrebni, „ BERNARPAP' bilo slišati na račun» države, strankarskih • bljani, katerih največji vpliv na o lamentu, Zakona c v Ifi ni OfC' moupravi, ki ni ptw sne stopnje med vo, Vladi najbi urij^ vezanost in spori m®" ker je sprtim Udeleženci so nova povezava občU* bo ogrozila že uteč®^[[i^ delovanja z dnigin^|^|0i f sodelovanja v proj** tega območja. 1 ( I ! 1 I 1 1 1 1 I 1 1 1 I 1 i ( 1 1 1 J zpravi skupino Po razpravi delovno fenik, Luci in PukSi®^ pravila osnutek dol^ delovanju do prihod y o rijem pa bodo posamezni obCinski^j goraN I I I 1 -IŽSiiLjA- julija 1995 5 Seja vlade gospodarstvo 5 Hitrejši postopki pri lastninjenju i Piemembe zakona o lastninjenju po njtrem postopku; pomoč občinam, ki sta J prizadela neurje in burja; nova I podjetja v Zasavju I vakcina o spre- i zakona S sb pravnih oseb v la-i *ss^**« 510«”«' I. I Republike I 'Je Za prest b) * id pravnih oseb v la- :e Slovenije in r“’*uzacijo', zakon naj bi sprejel zbor po hitrem Uriavni sekretar za privatiza-^joTone Rop je na tiskovni kon-ftttnci dejal, da bodo s pomočjo zakona pospešili ptivatiM- postop- - -»uia pospešili privatizacijo 01. lastninsko preobliko-^Mtjt podjetij tam, kjer zdaj ni P'cvtga aoimanja oi. pri katerih ^opek teviiaje še ni končan. Z takonom se Hn " « bo odpravilo tudi blokiranje dela revizijskega organa zaradi nespoštovanja zakonskih določb v posameznih podjetjih. S prenosom družbenega kapitala tistih podjetij, ki v nasprotju z določbo 31. a člena Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju nočejo predložiti revizijskemu organu poročila o opravljenem revidiranj« letnih računovodskih izkazov povezanih podjetij v tujini v skladu z izdanim sklepom revizijskega organa, na Sklad Republike Slovenije za razvoj, se zagotovalja izvajanje navedene zakonske določbe ter upoštevanje rezultatov revizijskega pregleda v postopku privatizacije navedenih podjetij. S predloženim zakonom se tudi daje Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in priva-stizacijo pooblastilo za izvedbo lastninskega preoblikovanja tistih podjetij, pri katerih je ugotovljeno večje zmanjšanje vrednosti družbenega kapitala oziroma premoženja družbe po 31.12.1992, Če se le-ta Še niso lastninsko preoblikovala. Če so se navedena podjetja že lastninsko preoblikovala, pa daje zakon Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo pooblastilo, da zahteva sklic skupščine oziroma da sama skliče skupščino navedenega podjetja, na kateri bodo obravnavane ugotovitve iz inšpekcijskega poročila. Zakon bo dal vsakemu delničarju oziroma družabniku pravico, da v imenu družbe vloži tožbo za spodbijanje storjenih protipravnih dejanj in zahteva povrnitev škode oziroma koristi, neupravičeno pridobljene s pravnimi dejanji. S predlaganimi zakonskimi rešitvami, s preno- mej Slovenijo in Avstrijo se je z Evropsko unijo okrepilo ponija Radgona bo prejela 5 ^5L^oč ecujev ? --------------------------------------- lani 5/ ki so bili prijavljeni '^''ieserTi so bili prijavljeni že ri cejnce . ’ strani oblikovali 8 projektov i t dok 1995, so v Mestni hiši v Mariboru podpisali tu Avch-t t*****®^’ Posla osnova tesnejšega sodelovanja med *«bk*^i' ki le'** * okviru programov PHARE tehnična pomoč In - 4®otraj spodbujanju sodelovanja med regjjaml ob Vladj kZT'??* '“•tl*- IžjuTO o nameri sodelovanja z Avstrijo j« ItZSc Rat ^^e Slovenije podpisal minister za znanost in teh-*Republike Avstrije pa mag. ril ’ hnenu vlade Republike Avstrije pa mag. irtavna sekretarka, odgovorna za sodelovanje Vlado Republike Slovenije in Zvezno in o sodelovanju pri urejanju prostora, prostorskem t politiki bosta podpisala držami sekretar za pro- f •»strlkb ®kol|e In prostor mag. Dušan Blagajne in žc ’■ J«* «^Vr»* čel^ , “"hionov ecujev za so-* Avstrijo in Italijo. 1\ ’* sodelovanje 1« 6' prav v Pokrajinah ii J kraj. *'tdn ** Perečih možnost Prav vse '('PePieje z rov. ’''>fr^^*letosnuJ^^5’' ‘'o leta ki tern ,??"eniice tega f»bV?^®*an?u h" "• '*««■ ** Hm-.1 možnost Po v P^^krajn m programi-' «1 1995 do Kdo in kaj bo gradil v Bukovnici? 21.julija bo prva seja pomurskega odbora SEG-a, na kateri bodo obravnavali načrtovano gradnjo turističnega naselja v Bukovnici Pomurski odbor Slovenskega ekološkega gibanja (SEG), ki so ga ustanovili konec maja, se bo sestal na svoji prvi seji konec julija. Dogovorili se bodo o programu dela v prihodnje ter zahtevali javni odgovor na vprašanje, kdo in kaj bo gradil v bikini naselja Bukovnica oziroma ob Bukovniškem jezeru. Občinski svet Občine Moravske Toplice je na zadnji seji že sprejel Odlok o zazidalnem načrtu za turistično naselje PODOV, čeprav javnost Se vedno ne ve nič •o tem, kdo naj bi gradil v Bukovnici, s čigavim denarjem, s kakšnim namenom in kako? Pomembno je vedeti, kako velik poseg v okolje bo to, in kakšne koristi bo imel od novega turističnega naselja kraj Bukovnica. SEG je strokovna, nevladna, nepolitična in neprofitna vladna organizacija, ki poskuša s pridobivanjem pokroviteljev širiti zavest o pomenu varstva okolja, zaščititi zdravje ljudi, pomagati reševati ekološke probleme, pridobivati znanje s področja ekologije, cilj pomurskega odbora SEG-a pa je ustanovitev pomurskega Centra za ekološke dejavnosti, ki bi skrbel za razvijanje in spodbujanje ekološko usmerjene proizvodnje in izdelavo projektov. Milan Bogataf predsednik pomurskega odbora SEG-a, je poudaril, da se bodo aktivno vključili v projekte ob letošnjem letu varstva okolja, pri čemer bodo tesneje sodelovali z osnovnimi šolami in komunalnimi podjetji. V Pomurju si bodo prizadevali za sanacijo vseh črnih odlagališč odpadkov, zavzemali se bodo za reševanje okoljevarstvenih problemih pri gradnji avtocest, železnice in električnih daljnovodov skozi Pomurje, za specifično floro in favno pokrajine ob Muri, problematizirali bodo in poskušali reševati probleme velikih onesnaževalcev okolja ter pospeševali ekološki turizem. Javnosti se bodo prvič obširneje predstavili na kmetijskofivilskem sejmu, še prej pa bodo poskušali dobiti javni odgovor na vprašanje, kdo in kaj načrtuje ob Bukovniškem ježem. Pri tovrstnih načrtih morajo biti vključeni tudi domačini, pomembno pa je, da se lendavska in moravska občina dogovorita, kdo, l^j in kako bo ob jezeru gradil. Loto je namreč v katastrski občini v okvira Lendave, vas Bukovni- ca pa spada v Moravske Toplice. BBP Potem ko so na UNZ prejeli revizijsko poročilo Agencije zn plačilni promet in zahtevek okrožnega državnega tožilstva, so začeli še sami raziskovati oziroma pregledovati dokumentacijo v PAN-AGRI. Zaznali so nepravilnosti in zoper stečajnega upravitelja v IMP Panonija M. B. napisali kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja a]i pravic, ker ni poskrbel za izstavitev mesečnih računov za najemnine za osnovna sredstva, ki jih je imelo v najemu podjetje KEP. Škoda za Čas med 10. 4, 1991 in 31. 12. 1992 znaša 1.012,722 tolarjev. V. V., direktorja podjetja PAN-AGRA, so ovadili zaradi suma kaznivega dejanja sklenitve škodljive kupopoprodajne pogodbe. Gre za prodajo poslovne zgradbe v Moščancih po (za 4.932.271 tolarjev) nižji ceni, kot je bila prvotna vrednost po ceniku. Zoper I, T., direktorja novosustanovljenega podjetja Teh-nostroj Modema oprema, je kazensko ovadbo podala pravna služba tega podjetja, in sicer zaradi domnevnih nepravilnosti pri prenosu terjatev banke iz stečajnega podjetja na novo podjetje. Na UNZ so prebrali revizijsko poročilo o Galesu v Beračevi in dobili zahtevek še od okrožnega državnega tožilstva, da zberejo obvestila in listine o brezplačnem prenosu družbenega kapitala v vrednosti 51.0(M).000 tolaijcv na Gales, d. o. o. Zadeve še niso povsem obdelali, pač pa so že lani opravili pregled dokumentacije zaradi suma, da italijanski družbenik ob ustanovitvi ni vplačal celotnega ustanovitvenega kapitala pa tudi doslej še ni poravnal obveznosti. Zadevo še raziskujejo. UNZ je ovadila N. H., prejšnjo direktorico Beltinke Beltinci, zaradi suma zlorabe položaja, ker je neupravičeno >Iikvidrata« račun Univerze Maribor v znesku 619.382 tolarjev, in sicer za poravnavo svoje šolnine za MBA-študij, čeprav s svojim podjetjem ni sklenila pogodbe o izobraževanju, kot to zahteva pogodba o zaposlitvi. Osumljena je tudi (po ugotovitvah kriminalistov) od decembra 1993 do februarja 1994 odredila svojima podrejenima uslužbenkama, da sta obračunali in izplačali devetim delavcem neto osebne prejemke v skupni vrednosti 1,912,294 tolarjev, čeprav naj bi jim pripadalo le 1.283.451 tolarjev. Tako naj bi po njeni »zaslugi« pridobili za 628.843 tolarjev protipravne premoženjske koristi. Se več; odrejala naj bi tudi fiktivna službena potovanja, s tako pridobljenim denarjem pa naj bi v Beltinki pokrivali določene materialne stroške. Načelnik Urada kriminalistične službe Marjan Farič je še povedal, da na podlagi revizijskih poročil in lastnih zaznavanj zbirajo podatke o morebitnih kaznivih dejanjih Še za druga »stečajna« podjetja, saj obstoji sum, da so do stečaja pripeljali tudi nezakoniti postopki. Po usmeritvah Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije bi morali preveriti poslovanje v vseh takih firmah, vendar vsega ne zmorejo. Drugače je seveda tedaj, ko zaznajo sum kaznivega dejanja, saj potem tako firmo oziroma posameznike »obdelajo« in po ugotovitvah podajo kazensko ovadbo ali poročilo. Se pa na UNZ zavedajo, da v stečaje ne vodijo vselej subjektivni, ampak tudi objektivni vzroki. Š.S. Tudi v Križevcih bo odkup Čeprav v Uradnem listu Republike Slovenije ni zapisano, da bo prevzemno mesto za pšenico in rž tudi v Križevcih pri Ljutomeru, so se medtem uspeli dogovoriti z ustreznimi službami, da le ne bo treba vsem kmetovalcem voziti svojih pridelkov v Ljutomer. To bi namreč povzročalo precejšnje zastoje tako na prevzemnem me- stu kot tudi na cesti med Križevci in Ljutomerom ter še na nekaterih drugih poteh. Občinski svetnik in kmetovalec iz Grab Jožko Slavič je menil, da bi bila to prava katastrofa, in na zadnji seji zahteval posredovanje. Čeprav do sklepa naše redakcije še niso imeli vse črno na belem, so nam v KZ Klas Križevci povedali, da odkup vsekakor bo, in sicer bodo začeli prevzemati pridelke ta petek (14. julija). J. G. Krko bodo razširili V zadnjem času, ko lahko večkrat slišimo informacije o stečajih, prisilnih poravnavah ali zapiraitju posameznih podjetij oziroma proizvodnih obratov, je skoraj presenetljivo, če je govor o tem, da bodo kje povečali proizvodne zmogljivosti in zaposlili nove delavce. Po besedah ljutomerskega župana Ludvika Bratuše se bo to čez čas zgodilo v Krkini tovarni v Ljutomeru. Tudi za MTT je predvidena ugodna rešitev - dopolnitev proizvodnega programa -, tako da vrat tovarne zaradi trenutne krize ne bo treba zapreti. Sklenjeno je, da bo MTT samostojna pravna oseba. J, G, 6 'I I vestnik, IS.julijaJjSŽ^ v turizem -S € M O UD .S s -3 S Polovica gostov prihaja z avtobusom 5 Zdravilišče Moravske Toplice je edino v Sloveniji, ki se lahko pohvali, da se kar polovica njihovih gostov in kopačev pripelje v zdravilišče z javnim prevoznim sredstvom - z avtobusom. Prav tako je ekološka osveščenost zaposlenih na visoki ravni, vodilni pa pogosteje kot drugi razmišljajo o izboljšavah, s katerimi bi povečali varstvo okolja. So pa marsikdaj v dvomih, kajti ni nujno, da izdelkov, sveže sadje in solato dobivajo v povratni leseni (vse pogosteje) ali kartonski embalaži, ste odpadke, ki jih javno komunalno podjetje odstranjuje (papir, steldo, snov za kompostiranje in smetano pa v tetrapaku. Vse pij ače ostali odpadki). Najbolj zado volj h gostje pravilno razumejo njihove ekološke ukrepe, saj jim kaj hi- g tro očitajo, da varčiijejo na jihov račun. Prav tako ni nt^jno, da 0 je ekološko tudi boljše in cenejše; pravzaprav Je okolju prijazno gt čistilno sredstvo praviloma dražje, poleg tega pa ni natančnega pregleda, katera od ponujenih (vsiljenih) ekoloških čistilnih sre-dsiev so tudi zares okolju prijazna. Zdravilišče Moravske Topli-.■S) ce d. o. o. razpolaga z dvema hoteloma, počitniškimi hišicah, prostorom za parklraoje, petimi restavracijami In ogromnimi zu-nai^lml zelenimi površinami. O varstvu okolja smo se s pomočjo © vprašalnika pogovarjali z Milanom Karolljem, vodjo hotelirstva, O Viktorjem Vlajem, vodjo gostinstva, ter Evgenom Kisilakom, pomočnikom direktoija. § Izogibanje > odvečnim točijo iz steklenic z zamaškom ah iz šankomatov, prodajajo pa tudi brezalkoholne pijače v pločevinkah (ob bazenih). Od živil z ekoloških območij se lahko oskrbijo le z žitaricami, iz katerih potem sami izdelujejo jedi. V Moravskih Toplicah uporabljajo zgolj reciklirani papir za toaletni papir, kuhinjske role in dnevne karte, drugi papir pa za tiskanje propagandnega materiala, pisarniški in pisemski papir. V lokalih uporabljajo le pribor in kozarce za večkratno uporabo, ob bazenih pa Iz varnostnih razlogov tudi kozarce za enkratno uporabo. V sanitarijah si lahko gostje posušijo roke z navadnimi papirnimi brisačami in s toplotnimi feni. Čistilna sredstva pa kupujejo ved- ve odgovore pa smo v prekmurskem zdravilišču dobili na vprašanje o zbiranju posebnih odpadkov: Ekoles poskrbi za kon- energijo, zaradi reinjektime vrtine pa jo lahko prištevamo med alternativne obnovljive vire energije. Ponoči ogrevalno toploto znižajo, toplo vodo pa segrevajo na krog 45 stopinj, V restavracijah, avlah in na stopniščih imajo že montirane energetsko varne žarnice, namera- pa pralna in čistilna sred^' vsebujejo fosfatov, niti o’ __ bazi klora (največkrat); dujejo sc agresivnim safli* čistilom in okolju WC-kainnom in Vodja hotelstva je uporabljajo škodljivih marmor, ampak I I ^4 a- ■■ ii '.l,' o r.'- X K S 1 >4ir»{X; ■■ .'8 :,.5 njem, nabavili pa so tske 4azator7e za čistil* “lij, za čiščenje vodnega j Inje s pomočjo 050110(11«“ V okviru projektne J obnovo restavrac^e I f, kratkim) so vključili r ca za varstvo okolja in J tako da so z obnovo strešno in talno * cijo zunanjih sten to ® tat fl Ker v so moravskem j vse bolj pozorni na ( ve, bodo temu primerno tui nove stroje in vica pomivalnih I ji cev kozarcev in pralnih sw 1 n že primemo nalepko. P t odpadkom VTermalu in Ajdi v Moravskih Toplicah Se vedno ponujajo zajtrke na klasičen način, čeprav v obliki tl niškega bifeja. Marmelada, med, maslo, smetana za kavo in sladkor so zapakirani posamično; vedo, da s tem ustvarijo ogromno količino odpadne embalaže, vendar se kljub temu ne morejo odločiti za ponudbo omenjenih živil v rinfuzi iz večjih posod. Splošna ekološka osveščenost še vedno ni na dovolj visoki ravni, kajti iz pogovorov z gosti so ugotovili, da sc večini to ne bi zdelo lepo oz. higiensko in bi imeli občutek, da v hotelu varčujejo na njihov račun. Tudi v hotelskih sobah so ohranili posamična pakiranje mila, šampona in gela za tu-širaiije, saj je to bolj osebni stik s turisti: to milo je namenjeno samo I M Hotelskim gostom je všeč, da dobijo svoje osebno pakirano milo, ki je I L, •j« ' hkrati lep spominek na hotel, v katerem so bivali. denzatorje, transfonnatoije in olja V, s PCB-jem, zastopnik Vesne iz Oje- Umiratnikl In splakovalniki na senzorje varčufejo z vodo« ševec pa za stare akumulatorje. V ' zdravilišču so neprenehoma v uporabi tri kuhinje, v katerih imajo po dve fritezi, v katero natočijo 16 li, trov olja. Mesečno napolnijo 6 sodov po 220 litrov odpadnega olja iz kuhhtj. Čeprav imajo organiziran odvoz odpadnega olja, pa tudi tukaj nismo mogli izvedeti imena in naslova podjetja ali zasebnika. Lahko pa se pohvalijo, da so letos vse stare kondenzatorje zamenjali z novimi, okolju prijaznejšimi. njemu in nikomur drugemu. Tudi v moravskem zdravilišču imajo na takšnih posamičnih embalažah natisnjeno reklamo. V povratni embalaži dobavljajo velike količine mesa in pekarskih no Nri)]fuzim (ali) povratni embalaži. Odgovori na vprašanje, katere odpadke zbirate in odstranjujete Varčevai^je z energijo Tudi v Zdravilišču Moravske ločeno, so bili podobni v vseh Toplice bi na tem področju dose-obiskanih gostinskih lokalih: loče- gti najvišj e število možnih točk, saj no zbirajo in odstranjujejo pač ti- uporabljajo povsod geotermalno vajo pa z njimi zmenjati navadne tudi na zunanjih prostorih. V zdravilišču izkoriščajo možnost porabe cenejšega toka (perilo perejo takrat, ko ni največčje porabe električne energije) ter imajo vgrajeno maksimalno varovalno napravo. Pralna sredstva uporabljajo v skladu s trdoto vode, večina vodovodnih naprav, pip in tušev pa je opremljena z mehanizmom za varčevanje z vodo (senzorji). Vsi WC-ji so opremljeni s spla-kovalniki z zaporo, vendar brez ustreznega pojasnila; so pa zato nalepljena sporočila gostom v hotelskih kopalnicah, ki jih opozarjajo, da lahko sami odločajo o pogostosti menjavanja brisač. Perilo perejo v domači pralnici pri največ 60 stopinjah, uporabljajo Na zunanjih pvršinaliW| bljajo mineralnih gnojil. drugi mrčes pa * delavci zavoda za zdravst^ stvo in higieno. Šoto _ Srt Luni o t pijejo v Krogu in kupijo j ? * .'uiiiain !■', pijvju T ***—’-*■ Pri rastlinah ne up««>’l^^ nih sredstev za vrtnic obvarujejo s škropi' tiušem. Zdravilišče Moravsl SloveniiiP®^ lahko edino v več kot 50 odstotkov gui^ •L avtobusi - to so gostje iz Avstrije to Sieni pa javnih ne morejo uporabljati, ni primernih zvez. Tudi kartic, ki so za hotelske stransko uporabne to s® r.m .rj ,Uliva*! |jh|?l ampak in SO velik?* bi ne zavržejo, a...r— novno uporabijo, so ■ -jlptF z c ! l s1 J d d a u P, sl h k večjemu varovanju h BERNARDA FOTO: J. a Prvi rojstni dan TC MERKUR. Praznujmo skupaj v petek, 14. julija in soboto, 15. julija! Obrtna ulica 39, Murska Sobota, tel. št.: (069) 31 15 co o 788 [ I 1« It M I S in pod\o^^® POSEBNA PONUDBA izbora gradbenega materiala, orodja^ bele tehnike, akustike... - elektromaterial - strojno, rezilno in merilno orodje - ročno orodje Unior, Mullner, Sandvik in A.O.K. - brusni materiali Flex in žične ščetke - mreže za ograje in žična pletiva - kosilnice AL-KO - radiatorji DeLonghi - cisterne za kurilno olje - sanitarna keramika in keramične ploščice - krogelni ventili Kovina Popust velja za VSE izdelke iz zaloge, razen za izdelke iz POSEBNE PONUDBE. Predstavitev orodja Black & Decker s strokovnim svetovanjem v soboto, 15. 7., od 9. do 12. ure. ?> MERKUR - vrtalni strc^, Bosch, PSB 45DR - vrtalni stroj. Black Si Decker. KD 574 RE - kotna brusilka, Iskra ERO, KB 69A, - kosilnica z nitko, Black & Decker, GL 330, - sesalnik, Black Si Decker, M 431 - kljuka LINEA F4, ari. 9300, na ključ ali cilinder - kljuka LINEA F4, art. 9100, na ključ ali cilinder - Jupol. JUB. 30 kg - grt. svedrov Mullner, art, 3-i-3-)-3 - WC-splakovalnik UV,'Laguna - armaturna mreža. Kovinar, R 335, 0x5 mm - armaturna mreža. Kovinar, Q 69, 4x11 mm - betonsko železo, rebrasto, 10, 12. 14, W mm - stiropor Izolirl^, SGP 12A, 5 cm, - tzotem V 3, lisallrka, v roli - zamrzovalna omara, Gorenja GA, 23.3 - eaovratni hladilnik, Iherna, SMR 25 ECO, 250 I - dvovratni hladilnik, Ibarna, SDP 24 ECX>, 230 I - dvovratni hladilnik, fberna, SGM 27 EGO, 2B6 I * dvovratni h'adilnik, Ibema, SGB 36 ECO, 360 I - barvni televizor, Samsung, CX 5342 AT - barvni televizor. Samsung, GX 5051 AT - glasbeni stolp, Samsung, model iyiAX 335 - radioUiasetofon, Samsung, RGB 635 - radiokasetofon, Samsung, RGD 1365 - radiokasetofon, Samsung, ST-A 73 - videorekorder, Samsung, VX 33S KoItčlnB 90 ouMilenel 14.209,80 SIT 15.456,00 SIT 8.652.60 SIT 7.969,50 Sl® 6.990,00 SIT. 759,00 SIT 759.(X) SIT 2.940,30 SlT 599,90 BIT 3.539,0 SIT 3.404,0 SfT 1.947,60 SIT 59,90 SITO 359,10 sir/ff 2.483,00 SIT 62.594,40 Sffl 45.705,60 Sl’!' 51.127,66 S[J 83.384,10 BIT . 90.372:10 SIT ( 84.001,00 SIT 55.696,00 SIT ij 46.759,20 fig S 22.510,60 » 25.573,00 SlJ i 9.517,30 Sra l; 51.311,30 SIT I 31 MBFHiliur|evo Kantlee zaupanja še najmanj 4 % cenajel J il I z i J n Si d b d t d P s s t d { t i d t I s n Sl II Z u I 7 kmetijska panorama š-.( 4 d It tl p I * 1 3 „ --------------------LUDVIK KOVAC (3) S Triglavom po Franciji Pol stoletja dinastije francoskih papežev donosen posel, tt dooosnejii p* Je CMiemaraij^e 1^ n, viM kal v tovarniški ------- saj je marsikje v sveta cena Mkajknn ‘^-Pravijo pa,daKpriprava parfumov izrednod^^^^ ^■klr redke posameznike, ki se s tem '“«• »111«)»kar »nosovi«, ta vzdevek pa so dobih zato, . a^boijš« par- toke nosove, da dobijo z mešanjem razhč^ junimivo ob tem pa '««.U kakšnih 150 »nosov« je na imajo moški le 10 žeiBk. Po tem bi ® »Nosovi« '^smisel za viinj lE p* v«dw, kaj ženskam n J .. yoniev zahtev-le ave dh tri iHC dne*iw, saj je mešanje Delajo le okoli ^0 opravilo, ki je seveda tudi izredno dobro p • 4e- Bate K upokojljit. za svoje minulo delo P . ostajajo »no-IrtiohbSo totieme. Kljub vsema pa .moson« ostajaj 'in tako mdi njihovi recepti za pripravo pari trUA- prenesli svoj sedež rimski papeži. Papež Klement V. je bil prvi papež, ki se je dal leta 1305 okronati za papeža v Lyonu, v Avignonu tem je Avignon tudi resnično postal sedež papeške države, Benoi-tov naslednik Klement VI., ki je bil velik ljubitelj umetnosti, pa je palačo še povečal, k sodelovanju pa pritegnil Številne umetnike iz Italije in severnoevropskih držav. Gradnjo papeške palače je v letih 1352-1356 dokončal papež Ino-cetitVI„ kije dal okoli mesta zgraditi tudi mogočno obzidje. Žal pa »kraljevanje« papežev v Avignonu ni trajalo dolgo, saj si je papež Urban V, (1362-1370) zelo prizadeval, da bi sedež vrnil v Rim. Izbira strniščnega krmnega dosevka s pridelavo strniščnega dosevka bomo zadovoljni takrat, v kolikor bo izbira pravilna. Se pravi, predno se odločimo za setev enega izmed strniščnih dosevkov, moramo vedeti, zakaj ga bomo rabili. Pri izbiri krmnih dosevkov moramo upoštevati dolžino rasti zaradi pravočasne setve naslednjega glavnega posevka, odpornost proti mrazu in suši, nadalje potrebo, da spomladi čim prej dobimo zeleno krmo in da zeleno krmljenje lahko podaljšamo pozno v jeseni ter način rabe. Pri izbiri za zeleno gnojenje pa moramo izbrati vrsto, ki bo dala v letu setve obilen pridelek suhe snovi in da ne bomo imeli v naslednjem letu problemov z regeneracijo le-tega v glavnem posevku. Preglednica 1; Za zeleno krmo in silažo bi prišle v poštev naslednje vrste in n« za svoje minulo delo pa sami in njihovi de- a f d i- t nas je pot vodila do (liimtga mesta francoske — »i*«Qtga rr.i7v» fiaucosit Provanse. Sd p. tnmvp ktnttnijej' medu lameuiortK Imiture in to 1« mišim krni francoske-W slikarja Fiantolsa Mariusa praneta, ki je mestu podaril ko «^14 J * ' io — v)iG. Sel, to pa se tiva ®Wollil4 ttkfl, da mu je posveti-PMeben muzej, Tu »e je rodil, i^ inustvannl tudi slik« CeiatBii, ki je dal v letih 1900- * aaaiu zgradili atelje, v wetem je ustvarjal v^e do svoje ^leial906 Iz navdušenja nad ^likscjein so Pito atelje odkupil' toeiiiaui 'm ga leta 1954 potni-!illi univerzi v Aisu- Paviljon se imenuje po tein slikarju, v ''lem so zbratu dtla legn velikega atelje v prvem nadrito-W W je tako, kol je bil ob “Men STirii. Prestolnica Pto ''anse šteje p»v—’ atelje odkupih . ,v.,ivinica Vro- ’"***» i* zhano pb Stevi-5 ^«i*rinihniineialnih vrelcih, ^Jčni in okolici so pre- 1 so nasadi oliv in mandeljnov, Aix je znan po številnih plaunah, drevored platan pa obkroža tudi glavno mestno ulico. Iz Aixa proti Avignonu se je pokrajina začela spuščati v nižinski del, gore so počasi izginjale za obzorjem in vedno večje bilo polj, na katerih rastejo ječmen, pšenica in koruza. Zanimivo je, da Francozi pridelujejo tudi veliko riža, riževa polja so skrbno namakana in pod vodo, letno pa ga pridelajo okoli 60 tisoč ton. Čeprav Provansa ni izrazito vinogradniška pokrajina, je tu tudi veliko vinogradov, sicer pa je Francija znana kot vinogradniška država, ki pridela letno okoh 75 mihjonov hektohtrov vina. Velik del ga popijejo Francozi sami, precej pa ga tudi izvozijo, Avignon je mesto v osrčju Provanse, ki sicer ni dobilo vzdevka večnega mesta, ga pa zato imenujejo papeško mesto. Avignon Je namreč v 14. stoletju postal papeško mesto, saj so po nenehnih prepirih v Rimu semkaj i' '4 i ra njili mešanice, vrsta semena sorta ^taljenje v juliju ®e potgsj Izteka, kjjub temu pa »K n?*'**' ■ J* ulHluuje, ko čebelar lahko naredi največ **rezp»in,, j« spomladi. Po kostanjevi paši nastane bolj silili in"^Me. V cen čuu pa uo pokošeni že tudi vsi trav-®l>doblu 1» na robu gozdov ter v živih mejah životarijo v '••■ko Prov ničesar. Posteri*''^* * rastlinskem svetu po spomladanski bujnosti ... Ct^rtira «^4 l-sKVrt rtAsatil/iAm vAes vaTVAill v tem obdobju ne pri- V Cen tun pa ao pokošeni že tudi vsi trav- fstanja pa so lahko zelo negativne na razvoju skrain.^' J ™ pravočasno ne ukrepa. Matica zmanjšuje zale-C h*** tudi preneha, stare čebele pa prično sc prično pripravljati na prezlmljanje, skladiščiti okoli zalege. S tem otesnujejo ney . bo Pr*0) J?f’ ih sicer d/rt J®* P® P® smemo pozabiti na dodatek beljakovin-b« 2:3 n Sladkorno raztopino pripravlja- sladkorja). Dražilno krmimo po 2 ^«beUri( Takr« P^.Piepeljejo svoje družine po kostanjevi paši na zamedita hoja in smreka. Seveda je ta •bedtniii m j® odvisna od vremenskih razmer. Pri paziti, da imajo čebelje družine oz. matica ^'PdiščK Medene sate iz plodišča prestavljamo v matic prazne sate. Če tega ne delamo, dl onemogočimo. Med gozdno pašo !Ji. Da ne pride do teh problemov, mora čebelar skr- ■ n. J popolivoiBB onemogočimo I družinam ne bo zmanjkal« I . medenju čebele lahko poze I obdobju IO čebelje družine zelo i I ........ ne bo zmatijkalo beljakovinske hra- 1 medenju čebele lahko pozabijo na cvetni prah. i ) «1 1 inf * livu«, Avignon je bil v prvi polovici 14. stoletja sedež papeške države, zato se ga še zdaj drži ime papeško mesto. Na fotografki je pogled na del mogočne papeške palače, v kateri so imeli papeži svoje prostore. pa seje naselil leta 1309. Prebival jc:v dominikanskem samostanu, leta 1316 ga je nasledil papež Janez XXII., ki je živel v škofovski palači, šele papež Benoit XII., ki je vladal v letih 1334-1342, pa je začel tu graditi papeško palačo. S Sanje svojega predhodnika pa je uresničil papež Gregor XI., ki je sveti sedež ponovno vrnil na obalo reke Tibere. Njegova smrt leta 1387 v Rimu je tako pomenila tudi konec dinastije francoskih papežev. (Se nadaljuje) Kloroza na vinski trti Kluroza je rumenenje oziroma bledenje listov vinske trte. Če ne odpravimo vzrokov za klorozo, prizadeti trsi lahko prenehajo rasti, slabijo in v skrajnem primeru tudi propadejo. Kloroza se največkrat pojavi, ko je v tleh preveč kalcija, to je na apnenih oziroma alkalnih tleh (pH tal nad 7). Vzrok za klorozo so tudi preveč ■ . 'j J . mnogocv. ljuljka krmna ogrščica krmni sirek sud .trava inkamatka proso ajda grašljinka cv’ Tetra floram cv' Barniultra cv’ Gordo cv’ Starška cv' Akela cv’ NS Džin cv’ N S Srem cv’ NS Zora cv’ Susu c v’ In kara cv’ Lud breška cv’ Komberško cv’ Darja cv'Siva način rabe zel. krma silaža zelena krma zel. krma silaža zel. krma silaža zel. krma silaža zrnje silaža zrnje zrnje zel. krma silaža kol. semena v kg/ha 40 čas setve 12 18 12 18 12 25 25 25 80 80 40 40 VIIK VII-VII VI-VII VTI-VIII Vl-Vil VII vii-vin Mnogocvetna ljuljka spada med prezimne krmne dosevke in bi ji dah v tej skupini prednosti, kajti s pridelavo nje dosežemo obilo zelene mase in hranilnih snovi v letu setve in še obilen odkos spomladi. Pridelek mno-gocvetne ljuljke je najprimernejše silirati ali pa presnega pokrmiti živini. Ob siliranju gmoto ovenimo do 40% suhe snovi zaradi boljše fermentacij e. Na območju Pomurja ne svetujemo pridelave inkamatke v samostojni setvi; če se že odločimo za njo. Ji dajmo prednost na siromašnejših tleh. Bolj poznana je pridelava v mešanicah, in sicer z mnogocvetno ljuljko ah v grašljinki. S tema mešanicama pridelamo višje pridelke suhe in hranilnih snovi. Krmna ogrščica (hsnati ohrovt) je zelo bogata na hranilnih snoveh. Še zlasti na beljakovinah, ki ima beljakovinsko razmerje 1:5 . Pri krmljertju se odhčno kombinira s koruzno silažo. Zelo dobro prenaša nizke temperature, zato jo je možno krmiti pozno v jesen. Krmni sirek in sudanska trava bosta imela prednost setve na lažjih tleh, se pravi na tleh, ki jih bolj ah manj prizadenejo sušna obdobja. Sta rasth-ni, ki sta na območju Slovenije manj znani. Po morfoloških lastnostih sta podobni kuruzi, le da ne tvorita storžev, temveč methce. Torej botanično spadata med prosaste trave, zrasteta do višine 3 m. Rastline iz rodu sirkov rabimo za zeleno krmo v višini 70 cm in silažo v razvojni fazi voščene zrelosti. Primeijanje s koruzo, ki naj bi jo vrsti zamenjah oziroma dopolnili v območjih z občasnimi sušami v poletju, je prednost krmnega sirka in sudanske trave poleg večje odpornosti na pomanjkanje vode in s tem zaneshvejše pridelave v takšnih okoljih še v sposobnostih obraščanja, kar omogoča večkratno rabo bodisi z žetvijo, košnjo in tudi s pašo. V primerjavi z drugimi žiti vsebuje proso veliko surovih beljakovin in maščob, malo ogljikovi hidratov ter srednje veliko surovih vlaken in rudnin. Ima kratko vegetacijsko obdobje, zato ga lahko pridelujemo za zntie kot strniščni dosevek, raziskave pa so pokazale, da ga je tudi možno sili-rati kot celo rastlino v voščeni zrelosti. Ima nizek transpiracijski koeficient, zato ga priporočamo pridelovati predvsem na sušnejših tleh. Grašljinka je mešanica mnogocvetne ljuljke, inkamatke ter ozimne grašice. Od deleža stročnic v krmni mešanici je odvisna hranilna vrednost Za zeleni podor bi prišle v poštev predvsem rastline iz družine križnic, ki se odlikujejo po hitri rasti ter tako v kratkem času pridelamo veliko organske mase. - škropljenje s pripravki z vseb- nostjo železa, kot je Fertisal Fe, Wuksal Fe (ravnajmo se po navodili proizvajalca). - škropljenje z 0,5 do 1% raztopino zelene galice; boljše pa je 10 kg zelene galice raztopiti v 100 litrih vode in s tem zalivati klorotične trse.To ponavljamo več let zaporedoma, kajti zelena galica lokalno niža ph in s tem »dovede« železo v obliko, kije rastlini dostopna. Nekateri avtorji celo priporočajo večje kose zelene galice zakopati ob trsu ah z njo gnojiti skupaj z hlevskim gnojem (3 kg galice na 100 kg hlevskega gnoja). To gnojenje seveda opravimo jeseni. Pojav kloroze je tudi odvisen od podlage vinske trte in sorte. Občutljivost sort naj bi bila naslednja: - laški rizling, pinoti, chardon-nayi in modra frankinja dobro prenašajo večje vsebnosti fiziološko aktivnega apna v tleh, - renski rizlingi, sauvignon, rizvanec in žlahtnine srednje dobro, - muškat otonel, traminec, zeleni silvanec, radgonska tanina pa slabše prenašajo večjo količino aktivnega apna v tleh io s tem je njihova občutljivost za klorozo v takih pogojih večja. Vinogradniki se moramo zavedati, da reševanje kloroze ni mogoče na kratki rok, potrebna je tudi analiza tal in poznavanje simptomov - pomankanje ali presežka drugih hranil, ki se izkazujejo na listju vinske trte. Ernest Novak, dipl. inž. agr. zbita tla, ki so premalo zračna, zatem previsoka talna voda ah pa je neprepustna plast v območju korenin, ker smo rigolanje opravih preveč površno. Letos opažamo na določenih območjih Lendavskih goric in zahodnem Goričkem rumenenje posameznih trsov; rumenijo tudi breskve in akacija. V večini primerov gre za tako imenovano železovo klorozo. Železo kot mikroelement je pomembno pri tvorbi hstnega zelenila. Do kloro-ze zaradi pomanjkanja ali nedostopnosti železa prihaja pri višjem pH-ju, pri večji vsebnosti apna v tleh, v vinogradih, preveč gnojenimi z dušičnimi gnojili in zaradi antagonizma (nasprotja) med železom in manganom ter bakrom in cinkom. Pomankanje železa se pojavlja že na mladem listju, ki ostaja majhno. Na listu ostajajo zelene, večinoma le glavne listne Žile. Mladice ostajajo tanke in s kratkimi razdaljami med medč-lenki. če kloroza nastopi Že pred cvetenjem, pride do osipa groz-dičev. Do železove kloroze, vendar v manJSem obsegu, pride tudi na kislih tleh ob večji vsebnosti težkih kovin. Tudi zaradi talnih razmer, na primer stoječe vode ah zbitih tal. se v hladnem začetku poletja, kot je letos, se to pomankanje lahko izraziteje pojavi. Ukrepi, s katerimi zmanjšamo klorozo in dolgoročno saniramo, bi bili naslednji: - ureditev vodnega režima v tleh (podrahlanje) in trajna ozelenitev tal, Preglednica 2: Stmišini dosevki primerni za zeleno gnojenje. vrsta semena oljna redkev krmna repica facelija sorta cv' Raula cv' Perko cv’ Blanca Bičin rabe zeleno gnojenje kol. semeai kg/hi 20 čas setve 15 12 Vll-Vlll Vili VII Oljne redkve za krmo ne sejemo, ker je živina rada ne je. Je hitro rastoča vrsta, ki da v zelo kratkem obdobju velik pridelek suhe snovi, zato jo priporočam sejati za zeleno gnojenje. Zimskega mraza ne prenaša, zato se spomladi ne pojavi kot nadležen plevel. Facehja je vrsta, ki je najzahtevnejša glede tehnologije med zgoraj navedenimi vrstami za zeleno gnojenje, zato ji moramo ob setvi posvečati vso pozornost. Oljna redkev in pa facehja sta tudi zelo zanimivi rastlini za čebelarje, saj nudita v jesenskih mesecih obilico cvetnega prahu in nekaj medu, Id pozitivno vplivata na razvoj čebeljih družin. Njivske površine imamo tudi bolj ah manj zapleveljene z enoletnimi ter večletnimi pleveh, ki nam lahko v strniščnih dosevkih delajo velike nevšečnosti. Enoletnim ozkohstnim ter širokohstnim plevelom se lahko izognemo tako, da jih mehansko uničimo pred setvijo strniščnega dosevka. To pa naredimo tako, da po žetvi takoj preoijemo stmišča in jih zbrana-mo. S tem vzpostavimo ugodne pogoje za rast plevelov, ki nam bodo v naslednjih 10-14 dnevih vznikli. Po vzniku spet površino obdelamo z brano in opravimo strniščno setev, Nikoh pa si ne smemo dovoliti, da ne obdelamo preorane površino z brano, kajti s tem izgubimo preveč talne vode z enaporacijo, ral pa se nam bo močno izsušila. Kjer pa imamo opraviti z večletnimi koreninskimi pleveh na njivskih površinah (pirnica, slak, ščavje), pa je prav, da se posvetujete s svojim območnim kmetijskim svetovalcem o načinu zatiranja. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje, mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr. 'm u> čebelje družine zelo nagnjene k ropanju. _ uiuuut tsiv tem _ «t U panjev ilehtl po kostanju, ^ato moj Velja Prsvii° Uevidni ob točenju medu in dražilne_ 'O, da je tj onravtu ta *lve opravili najprimerneje opravljati v večernih Kmetijska svetovalna služba za Pomurje mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr. fRl iridbKi-K pg.ipeLo/AlJ«H STS-oŠICtil s‘S Ifi jUtlKttt obKKfAltH C E (JA H rŠEj/ič>0 fE UkdBoLOe ^ACbJ21 jloMtAJMtllT _ .o? NABERGOJ, veterinarski inženiring, MORAVSKE TOPLICE, <1- O- e-» trgovina ZA moje ŽIVALI ul. Štefana Kovača 1, Beltinci, tel.: 42 401 O vsem, kat vaše živali potrebujejo za dobro počutje, rast in proizvodnjo, sve- tuje strokovnjak dr. vet, med. 8 vestnik, luUj*. ] sociala, šolstvo, zdravstvo Teijati tudi od države, da pokrije svoje obveznosti Preveč delali, preveliki materialni stroški... Izgubo Zdravstvenega doma Gornja Radgona naj pokrijeta v ustreznem deležu tudi občini Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici V Zdravstvenem domu Gornja so lani imeli za nekaj čez 9 milijonov tolarjev več izdatkov kot prihodkov, torej so poslovno leto končali z izgubo. Tolažijo se lahko, da so imeli rdeče številke tudi številni drugi zdravstveni zavodi v Sloveniji. Vendar tolažba nič ne pomaga, ampak je treba izgubo pokriti. Nekaj manj kot 2,8 milijona tolarjev je ostalo v rezervenm skladu po zaključnem računu za leto 1993, tako da oshija nepokrita izguba v višini okrog 6.278.000 tolarjev. Kje so vzroki in kako rešiti problem? O tem so na zadnji seji spregovorili tudi v občinskem svetu. Po besedah direktorice ZD Gornja Radgona Marije Kuzma je na prvem mestu med vzroki za izgubo presežen program storitev, ki pa jim ga Zavod za zdravstveno zavoravanje Slovenije ni priznal, to je plačal, kar so preveč cclali. Naslednji vzroki so neprimeren način poračunavanja sredstev za nazaj, prepozno priznana sredstva po pravilniku o napredovanju, veliki stroški laboratorijskih preiskav, nadpovrečni materialni stroški ter velika investicijska vlaganja v osnovna sredstva (nujna oprema in vzdrževanje). In kaj so na vse to rekli svetniki? Med drugim smo slišali, da jih moti praksa negospodarskih dejavnosti, dačejim nekaj zmanjka, zahtevajo denar iz proračuna. Menili so tudi, da sc mora izguba porazdeliti na vse tri novonastale občine - Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici ki so pravne naslednice Zdravstvenega doma Gornja Radgona, Potemtakem bi bo že dogovorjenem ključu za druge obveznosti prišlo na radgonsko občino okrog 2,7 milijona tolarjev. Poleg tega pa je treba izterjati tudi od države, da pokrije svoje obveznosti, ki jih je sprejela na pritissk sindikatov in tudi sicer, Cc ne bo šlo drugače, bodo zahtevali, naj pride v Radgono zdravstveni minister. Da tudi letos ne bi zašli v izgubo, pa bodo med drugim poskušali delo organizirati tako, da bodo čim bolj točno dosegli 100-odstot-no realizacijo plana storitev Zavoda za zdravstveno zavoravnje Slovenije, Od tistih zdravstvenih delavcev, ki bodo zaprosili za koncesijo za samostojno delo (zasebno prakso), pa bodo terjali, da prevzamejo tudi preostale delavce, ki so bili zaposleni v njihovi skupini (in jim jih prizna pri financiranju Zavod za zdravstveno varstvo). Kljub finančnim težavam pa ne bi smela pasti kakovost zdrav- stvcnih storitev. J. G, En dan v šoli v naravi med radgonskimi četrtošolci Več kot polovica neplavalcev šola v naravi je prav gotovo nekaj posebnega, zanimivega, prijetnega ... Učenci četrtih razredov OŠ Gornja Radgona in podružnične šole v Spodnji Ščavnici, skupaj jih je bilo 107, so se ob koncu junija za teden dni preselili v Simonov zaliv pri Izoli. Z njimi je bilo tudi 13 učiteljev spremljevalcev, za en dan pa smo se jim pridružili še mi. Zvedeli smo marsikaj zanimivega. Čeprav je bilo med našim obiskom slabo vreme, tako da se niso mogli kopati v morju, so bili vsi dobre volje, saj so imeli na voljo pokrit hotelski bazen. Pomočnica ravnatelja radgonske osemletke Inge Ivanek nam je med drugim povedala: »Kot sami vidite, je danes zelo oblačno in hladno. Toda to ne ovira našega programa, ki smo si ga zastavili že pred odhodom na morje. Želimo, da bi otroci odnesli iz te šole čim več. Prav zato imamo organizirane razne aktivnosti, prva naloga pa je, da naučimo otroke plavati. Kot smo ugotovili, jih je več kot polovica neplavalcev. So tudi taki, ki sc vode bojijo. Plavalne tečaje izvajajo za to usposobljeni učitelji.« :-2, I Po devetih letih slovenskih tečajev v Radgonskem kotu Več simpatij, manj zadržke’^ »Imamo začetne in ne tečaje. Jeseni, prvo stopnjo, se jih do 20, tako tU organizi®® 7 oddelka P Jb( ------ P^aj 0«’***^. . končam® , delom, S’* - Med Avstrijci v obmejnem območju z našo državo se je povečalo zanimanje za učenje slovenskega jezika 'U i Skupina radgonskih četrtošolcev v šoli v naravi. V programu so imeli tudi ogled ladjedelnice in solin ter spoznavanje rastlinstva in živalstva ob morju. Svoje vtise pa so prenašali na slike pri likovnem krožku. Tilen Zamuda in Bruna Fekonja sta nam povedala, da jim ni dolg čas, saj se vedno dogaja kaj zanimivega. Zadovoljni so bili tudi s hrano in postrežbo. Poletna šola je bila prav gotovo koristna, zato staršem ne bi smelo biti žal, če so morali kaj prispevati za bivanje svojih otrok v Izoli. LUDVIK KRAMBERGER Ali ni lepo, če vas ob prihodu na katerega od mejnih prehodov Slovenije s sosednjimi državami tuji cariniki, policisti idr. pozdravijo in kaj vprašajo tudi po slovensko? Odgovor je vsekakor pritrdilen, in to velja prav gotovo tudi za goste, ki pridejo k nam. Najbrž ste zadovoljni, če naletite na sogovornika, s katerim se lahko pogovorite v vašem maternem jeziku tudi v trgovini, na pošti, banki... Zvedeli smo, daje v zadnjem času kar precej poraslo zanimanje za učenje slovenskega jezika tudi med Avstrijci v okolici Radgone/Bad Radkersburga, Nemške Gorice/Deutsch Gorite, Mure(c)ka in še kje. Delavska zbornica iz avstrijske Radgone pa je v ta namen pridobila za sodelovanje profesorja nemškega Jezika in podjetnika iz M, Sobote MIRANA GVOREKA, s katerim smo o tem spregovorili nekaj več. »To nalogo sem prevzel leta 1986, in sicer meje angažirala njihova delavska zbornica (Arhe iter Kamer), kije nosilec tovrstnih aktivnosti. Poleg jezikovnih tečajev imajo številne druge oblike izobraževanja ob delu, družabna srečanja, izlete itd. Poleg slovenščine so tudi tečaji iz grščine, arabščine in drugih jezikov. Sedež te zbornice je v avstrijski Radgoni, tečaji pa v različnih krajih, kjer je pač bliže za večjo skupino ljudi.« - Že več let se torej ukvarjate s poučevanjem slovenskega jezika Avstrijcev v obmejnem prostoru. Kaj ste medtem ugotovili? Se je zanimanje za naš jezik kaj povečalo in kakšen je odnos do slovenščine nasplok? »Po mojih spoznanjih je stanje danes precej drugačno, kot je bilo do leta 1991, preden seje Slovenija osamosvojila. Prej sem imel občutek, da je bil odnos do slovenščine v uradnih krogih nekako zadržan. Na tečaj pa so hodili v glavnem upokojenci, ki so imeli na naši strani prijatelje in znance in so sc predvsem iz osebnih razlogov želeli naučiti povedati kaj po slovensko. Ko pa je prišlo pri nas do teh sprememb, ustanovitve samostojne slovenske države, pa je to bolj sproščeno in zanimanje za učenje slovenščine se je precej povečalo, Na Slovenijo in Slovence gledajo zdaj z večjimi simpatijami in manjšimi zadržki. Prej je bila slovenščina tudi nekako politično zaznamovana, saj so imeli obmejni Avstrijci do Jugoslavije določene zadržke zaradi sistema, 2. svetovne vojne, Srbov in drugih razlogov. No, včasih imam občutek, da tudi sedaj nekaterim političnim krogom ne ustreza, da se je tako povečalo zanimanje za slovenščino, V teh letih pa sem osebno spoznal veliko ljudi, ki imajo slovenske korenine in se že zato želijo učiti jezik svojih dedkov in babic,* - In drugi? Se za slovenščino zanimajo tudi mladi? »Za tečaje se odloča vedno več trgovcev, carinikov, policistov. Matura je končana, naj živijo počitnice! Se nekaj dni v negotovosti Zunanji ocenjevalci - okrog 700 jih je bilo zbranih - tačas pregledujejo pisne naloge letošnjih maturantov. Čeprav se je matura končala že 1. julija, bodo rezultati znani šele 28. tega meseca. Šele potem bodo lahko na univerzah opravili izbor med prijavljenimi kandidati, in sicer tam, kjer je preveč prijav. Najpomembnejši kriterij 6o prav število zbranih točk pri maturi (80 odstotkov za pisne naloge in 20 odstotkov za ustno preverjanje znanja). Če pa bodo kandidati dosegli pri maturi enako število točk, bodo upoštevali tudi splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole in ocene pri posameznih predmetih. Med okrog 7.700 dijaki in dijakinjami srednjih šol v Sloveniji je bilo tudi 319 maturantov v Pomurju, Maturo SO povsod uspešno izvedli, prvi vtisi pa so govorili, da so bila vprašanja, še zlasti pisna, dokaj težka, nekatera pa tudi »čudna«. Kmalu bo jasno, kako so se maturanti v resnici izkazali. Medtem pa so nekateri analitiki že izračunavali, kakšne stroške je (bo) imela država (Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport) s prvo splošno državno maturo. Med drugim ugotavljajo, da so morali za potrebe mature poslati na srednje šole okrog 1,5 milijona listov A4-formata ter okrog 500 škatel z H' MIRAN GVOREK, vodja tečajev iz slovenskega jezika v obmejnih avstrijskih krajih: »Avstrijci gledajo na slovenščino po osamosvojitvi Slovenije z večjimi simpatijami in zanimanje za učenje našega jezika se je precej povečalo.« - bančnih in zavarovalniških uradnikov, Bilo pa je tudi nekaj srednješolcev, ki jih posebej zanimajo jeziki in bi radi poleg angleščine, francoščine ali kakšnega drugega svetovnega jezika spoznali tudi slovenščino.« - Kako pa potekajo ti tečaji? Ali imate na voljo ustrezne pripomočke? Kakšno znanje si pridobijo tečajniki? vsi za lom, bonski nadslj*'^ ^4 tečaj, s L y T nadaljuL^i' spoml^^' potekaj® ™ prostonn. mi, teri ■ naučili b® ščino, aU kateri manske^y slovenlč®^aejj za prav®,; trftile Pri tistiM^idi, jo renine, P /ao^ zim, predujej®’,>pii '«ni g* 10 jetogene^^.til vezano-n. Najuspešnejši Z Osnovne šole Radenci smo prejeli kar precej dolg spisek učencev, ki so se posebej izkazali v minulem šolskem letu, oziroma so bili dokaj aktivni na tem ali onem področju dela. Tako je Kristjan Flac (6. b) zasedel 2. mesto v skoku v višino na državnem prvenstvu za mlajše dečke, Lea Mauko(7.b)je zasedla 1. mesto na regijskem medobčinskem tekmovanju v šahu, Mojca Ficko (8. raz.) in Marko Kos (8. raz.) sta bila najboljša na regijskem tekmovanju v tenisu, Uroš Ščavničar (8. a) pa je bil drugi na pomurskem prvenstvu v suvanju krogle. Spisek najuspešnejših pa se nadaljuje še do številke 25. Večina med njimi je osvojila bronasta in srebrna Vegova priznanja na tekmovanju iz matematike in srebrna Cankarjeva priznanja na tekmovanju iz materinščine ali pa so se izkazali pri delu v turističnem krožku, na likovnem, športnem in drugih področjih. Ni kaj: vsi si zaslužijo čestitke! J. G. izpitnimi vprašanji in drugimi papirji. Za vse to so potrebovali 11 tovornjakov, ki so maturitetno »blago« razvozili po Sloveniji. K tem izdatkom - znašali naj bi približno 500 milijonov tolarjev - pa bo treba prišteti še stroške za opremo, dodatke k plačam, izdatke za pripravljalne seminarje idr. Vendar brez tega enostavno ne gre. Matura je zelo pomembno dejanje in mnogi profe-soiji še zdaleč niso bili zadovoljni s plačilom za trud, ki so ga moril pri tem vložiti. Morda bo drugo leto, izhajajoč iz izkušenj in napak letošnje mature, kaj bolje. Pa bo matura tudi zadostno jamstvo, da se bo naposled zmanjšal dokaj visok osip študentov na naših univerzah? Čeprav bi lahko rekli, da bodo nove generacije prinašale s sabo nekoliko boljšo popotnico preverjenega znanja iz srednje Sole, sc bo lahko tudi v prihodnje dogajalo, da bodo mnogi neuspešni pri študiju, če se ne bo nič spremenilo v Studijskih postopkih na univerzi, če se torej maturitetno gibanje ne bo nadaljevalo tudi tam. J. G. tla !■ Xsih.«SV ličaino _________-J "J’ šijo uporabo slove n sk®S Jr in se tudi sami sijo. Če se dobim® Murski Soboti ali kj® Ščino nekako v tečaja gremo običajno -veniji, da lahko nepos^^i^^ar sv IVlUrSKl dODOU »J- ^7. --Prekmuiju, niso ravno ni nad svojim znani®"*' " delo poteka v knjižne® J * naj od katerega se preknnu® ,^.'n cej razlikuje. No. tudi dokaj različno govori)® ^>lr no. Sicer pa sem jim ” večkrat povedal, kako v Soboti, Radgoni ah «rr.tiieni Kar se tiče imam velik probleni . ... * . !* < začel voditi te tečaje, sem m r^i f^i magal s knjigami Koroške in raznimi i in iiajuuij PIIIUCUU' želijo pridobiti nega znanja iz One« sem se odločil, da to vil sem, da so ške prezahtevni in najbolj primerni. sem se odločil, da na^ pripomoček oziroma p , A,;, tem mi je nekoliko avstrijski kolega. P*®. pa sem moral posretfc’ pomoček avstrijski®, oblastem v potrditev in parit iiv t pozitiven odgovor.« ^■11 - AH iečajaikt * dodatne koristi, R***'^. potrdilo, da so ' »Kot kot mi .j,-,., ponekod prednosti in to zlasti v kah, pri zavarovalni®^ V razpisih sicer nia® da bi bil to eden . |ja.* praksi pa kaže, daj® Vsekakor so nekat®«' Jt ^1 tve spodbudne in ■n. 7* Kdaj dom za ostarele ljudi v Ljutomeru? Svetnik Štebih je razočaral’ telesno prizadetim ljudem, ne pa rajočim se. Po besedah svetnika Član ljutomerskega občinskega sveta Franjo Štebih si je ob sprejemanju občinskega proračuna pa tudi že prej (pred volitvami, ko so dom obljubljali tudi predstavniki nekaterih drugih strank) veliko prizadeval, da bi pri Sel v program vlaganj za letos tudi dom za starejše občane v Ljutomeru. Takšna je namreč tudi volja dokaj številnih ostarelih ljudi, ki bi radi jesen življenja preživljali v domačem okolju. Zdaj imajo na voljo. Če jih sprejmejo, domova na Ptuju ali v Rakičanu, a se zanju neradi odločajo. Dom v Lukavcih pri Ljutomeru pa je namenjen predvsem duševno in 200 ostarelih izrazilo željo, da bi S Itic p domsko oskrbo, če bi imeli v Lju*®*'" možnost. Predlagal je. da bi imeno va«.jj jhn. možnost. Predlagal je» da bi imenu*** odbor in v proračunu za letos zago'^’^ milijone tolarjev. Nad odgovoromj«^9 vprašanje, ki gaje postavil nasejiobči^ bi milijone tolarjev. Nad odgovorom "Tiid Id ta, pa je razočaran, saj ni možnosti.^j^iJjrrjlr začeli z gradnjo doma. Ta naložba je o*L začeli z gradnjo doma. Ta naložba je sna tudi od sofinanciranja Ministrstva J- Slovenije za delo in družino. julija i9Qs 9 f- Mednarodni bienale male plastike Murska Sobota kulturna obzorja mesto S^sttk&kot umetnosti • se je v Galeriji Murska rodil Mednarodni bienale male edina tovrstna likovna .f lUVlSllia UKOVIli —^cija v tedanji Jugoslaviji S!-)!'«*!, zadnja skupna preditavltev Aket« republik in pokrajiii nekdankEa JugMlo TStsJuv *’ 1993 pa je že |knhb11 njegov nfop A’ ®'>Jerne umetnosti in je i uieleibo artoeje* 1* 1® manifestacijo Širšega evropskega pomena. 10 • smo. da Mednarodnim Oj "S katerem r ‘ KfS'.Ni^°^emske, Po- A Opsko naravna. sodelujejo naravna- .a male ’®jeizobliko- --•uc tullure, ki izhaja i^čitioaalnega prekmuiskc-^tihisiva, iz iztazilo baplit' Jp oUutja, st Piavi smisla la »shn čajtrnatije in viedo-tlemcntov, i« ^ttiiia za Mursko Soboto -'tailutno, še posebno pa ijpd likovno središče v skraj-svetili Slovenije, v trikot-stičišču držav Avstrije, ^tarske in Hrvaške - pridO' wzib. “tčutjj 'snila m je prido- bikttlftiire terih avtorjev iz AvMrijt, Francije, Litve, Nemčije, Nizozemske, Poljske in Slovaške, za katere lahko rečemo, da so bolj ali manj zagovorniki skulpture čvrstih oblik, priznavanja vloge tektonike, kompaktnosti volumna, gmote, povezovanja zaprtih in odprtih telesnih kontur v zgo- zemske, Piotra Rypsona iz Poljske, Calina Dana iz Romunije, mag. Zlizane Bartoš iz Slovaške, Aleksandra Bassina in Franca Obala iz Slovenije ter Garoline Douglas iz Velike Britanije) kot samih avtorjev razstavljenih del k tako zastavljenemu konceptu soboškega bienala male plastike, na katerem smo bili tokrat prvič priča tako velikemu številu instalacij v izvedbi samih avtorjev iz Madžarske, Nizozemske, Poljske in Velike Britanje v prostorih galerije posebej za 12. bienale. Nastopi avtorjev »mladega slovenskega kiparstva« na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini koncem 80. in na začetku 90. let potrjujejo aktualnost tokratnega izbora slovenskih avtorjev Romana Makšeta, Jožeta Vrščaja in Dušana Zidarja s strani nacionalnega selektorja Aleksandra Bassina, kiparja Mirka Bratuša s T t p -uu, sodobnih likovnih \ v|«žTiQsii v svojem ptogiaw^ Udiive kuhuraih stikov prek \ ^anes iabko ugotovimo, da je Aatev celotoonai' ■ prek / - ..■u.vejenihohlikO' in ameiniških misli oseb-jifzaokrožcnih ter idejno iw '^alno jasno označenih del j^amnib avtorjev - prov lazlitnib novih tcnde\ ^bnem kiparstvu, ki sc še iibljejo znotraj disciphni-jg^tatjakipaiske umetnosti. T' bienalu leta 1993, ki ^aipselomrucov obogaltšvi ^Valije in večplastnosti kritiške oc*""* ^zeitnomenu pia: Wtne, ki naj ne bi bila risi in katere so<^''--- f^sintbi Wga ■ho*. “JCnth ALf.'i fcv rofe ocene ■'.ki P’‘otagt>- in nc v se še zrni š- -ui-lius-.^“'.\Plastikc, Presi „ * ''iSja Spodnja plo I v '“cijo tazen Hadrian Pigott, Velika Britanija; Instnunent higiene (zaboj 3). Har - e —ua, razen če gte takrat io 2 m3 ton jrostoia, se je natei za-ftbbltm lokacije kipa, 3 prostora v aihitcktiit-^^ttaizatiji ambtenta sknlp-ta več delov, pn-z notranjim in lao*-visokim ptoster sveta, v tem ■^Wravc.- ■ »Vit**-- src za raz- drian: »Všeč mi je milo, njegova intiiiinost, spominja me na moje telo in na telesa dnigih ...« Fotografija: Juza »hi \tem pri- R -nopB 1 ^^očas for- navzoč- n* inte- feSvss; p. Laszlo Gk ka Sok Mf, '4'” to f* mali Ščeni ekspresiji, ki iz plastične destruktivnosti prehaja v formo, kjer sta detajl in celota zlita v eno pretehtano obliko, kije sposobna samostojnega osebnega zaznavanja in jo je možno naenkrat dojeti, zaobjeti v celoti iz neke obstoječe točke pogleda. Ugotovimo lahko tudi, da letošnji bienale zrcali rahle odtenke izrazito osebnih, avtorskih pogledov in pristopov tako likovnih kritikov - nacionalnih selektorjev (dr, Petra Banma iz Avstrije, dr. Jiržija Ševčika iz Češke, Patricka Gillesa Persina iz Francije, Raminte Jurenaife iz Litve, dr. Laszla Bekeja iz Madžarske, Nebojše Viliča iz Makedonije, dr. Manfreda Schnec-kenburgerja iz Nemčije, dr. An-ijeja von Gravenitza iz Nizo- 'Sh? B l tlam-** 'LIf v Fw_ »t.^r lil <1- MEOMaaobHi MENAit M*ii ruSTiiti ■ P mali SO "^eiteni 1)“ i.tillilAk 01 SMllL KULmill 30.6,-18.9.1995 h' ■ ''‘*'°«njeg; 12. i»vzpo,«. ‘°8 Z deli neka- GAL Fhi M ur? S kaR R I J A SOBOTA strani nacionalnega selektorja Franca Obala v okviru na novo vpeljanih predstavitev sodobnih slovenskih kiparjev na prihodnjih bienalih, katerih dela niso vezana izključno na format male plastike do višine 50 cm, vendarle pa z njimi tvorno prispevajo k spoznavanju, plodnejšemu razčiščevanju in definiranju »male skulpture«. Mednarodna žirija za nagrade 12. Mednarodnega bienala male plastike v sestavi Caroline Douglas (London), predsednica, Aleksander Bassin (Ljubljana), PiotrRypson (Varšava), Patrick Gilles Persin (Pariz) in Franc Obal (Murska Sobota) je soglasno podelila odkupne nagrade (za stalno zbirko Galerije Murska Sobota) Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Ha-drianu Pigottu, Velika Britanija, za delo Praznina II, 1995, milo in vodovodne komponente; Mestne občine Murska Sobota Calinu Manu, Romunija, za dc-loNaboj, 1995,mešanatehnika, instalacija, 100 x 100 x 180 cm; Galerije Murska Sobota Romanu Makšetu, Slovenija, za delo Brez naslova, 1995, mešana tehnika, 250 X 50 X 18 cm, in An-drzeju Dlazniewskemu, Poljska, za delo Brez naslova, 1995, les besedilo, barva, 30 x 30 x 30 cm, in posebno priznanje Ulriki Hein, Nemčija, za kvaliteto dela Energija l-III, 1994. porcelan, klobučevina. 39 x 57 x 20 cm. Odkupni nagradi sta podelila tudi Moja domača banka. Pomurska banka, d.d.. Murska Sobota Petrasu Mazurasu, Litva, za delo Zajklja. 1994, bron, 32 X 30 X 24 cm, in Mura Europe-an Fashion Design, Proizvodnja oblačil Murska Sobota Hieke Luik, Nizozemska, za delo Štiri-ca, 1994, bron 44 x23 x 15 cm. Pripravo bienala in tiskanje kataloga sta omogočila Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Murska Sobota. Posebno zanimanje za letošnji bienale so pokazali že omenjeni delovni organizaciji Pomurska banka in MURA z odkupnimi nagradami, SKBban-ka, d,d„ Ljubljana, PE Murska Sobota: Radenska Radenci; Pomurske mlekarne, p,o„ Murska Sobota: ABC Pomurka Internacional, Mednarodna trgovina, d.o.o.. Murska Sobota; Ljutomerčan Kmetijstvo in predelava. Ljutomerska klet; Radenska, Hotel Diana Murska Sobota, Grafično podjetje Pomurski tisk Murska Sobota, p.o.; Pomurska turistična zveza Murska Sobota in Podjetje za informiranje Murska Sobota pa z denarno pomočjo. Galerija Murska Sobota se jim iskreno zahvaljuje za razumevanje in finančno podporo. Vse te naštete značilnosti in novosti tokratnega 12. Mednarodnega bienala male plastike nas obvezujejo, da posvetimo tej pomembni mednarodni likovni manifestaciji v času, ki ga živimo in ga lahko označimo s tako imenovanim obdobjem postmodernizma konca stoletja oziroma drugega tisočletja, vso skrb in pozornost njegove nadaljnje usmeritve v predstavljanju aktualnega živega trenutka evropske in morda celo svetovne male plastike. Soboški mednarodni bienale male plastike predstavlja poleg Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani (tokrat so na ogled dela že 21. bienala) gotovo najpomembnejšo mednarodno likovno manifestacijo v Sloveniji (le-ta je posebej omenjena v zloženki o spremljajočih razstavah grafičnega bienala v Sloveniji) in sc je tako priključil podobnim s skulpturo povezanim v svetu že uveljavljenim mednarodnim razstavam v Budimpešti, Padovi in Stuttgartu, obenem pa ponuja, skupaj s tačas trajajočim Beneškim bienalom sodobne umetnosti, ljubiteljem likovne umetnosti po svetu odlično priložnost za obisk in ogled. Galerija Murska Sobota ima v svoji zbirki 28 eksponatov male plastike, podjetja naše regije premorejo tačas več kot 50 eksponatov male plastike, v ek-sterieru tovarne Mura Murska Sobota se zaokrožuje Murin park sodobnega kiparstva, iz naše regije izvira več kot 20 aka-demsko izobraženih likovnih ustvarjalcev ... vse te in podobne akcije so jamstvo, da bo naše delo pri predstavljanju sodobnega kiparstva še uspešnejše, hkrati nas pa zavezujejo, da storimo še več, da bi se naše mesto Murska Sobota tesneje v praksi poistovetilo in obogatilo z dosežki sodobne kiparske ustvarjalnosti ter napolnilo z duhovno močjo in vizionarsko sporočilnostjo univerzalne govorice likovne umetnosti. kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji si lahko do 18, septembra ogledate razstavo 12. Mednarodni bienale male plastike. MURSKA SOBOTA: V avli Študijskega oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice je na ogled razstava Slovenski pripovednik Janez Trdina (ob 165-letnici Trdinovega rojstva in 90-letnici smrti). GORNJA RADGONA: V muzeju razstavlja slikar samouk Branko Borko. LJUTOMER; V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate 3. razstavo del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Razstava je na ogled do 15. julija. LJUTOMER: V prodajni galeriji Mestne hiše je odprta razstava del Vladimirja Potočnika ml., študenta ALU v Ljubljani, Galerija je odprta do 15, julija od 8, do 15, ure, RADENCI: V muzejski galeriji si lahko ogledale razstavo slikarja Jožeta Tisnikarja iz Slovenj Gradca, MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih galerije Triglav je razstava Svetlobni zapis o soboškem fotografu Jožetu Kološi - Kološu, MURSKA SOBOTA V likovnem razstavišču Ljubljanske banke si lahko do 13. septembra ogledate razstavo Sandija Cerveka, Ignaca Medena in Franca Mesariča. MURSKA SOBOTA; V predprostoru grajske dvorane razstavljajo svoja dela N, Beer, F, Bencak, D, Birsa, L Brunec, M. Danč - Roth, J. Denko, š, Galič, Z. Gnezda, M. Gumilar, E. Gonter, Š. Hauko, Z. Huzjan, S. Kiraly • Moss, V. Potočnik, L Premoša in M, Raj nar. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: Na grajskem dvorišču bo v soboto, 14. julija, Ciganska noč. Sodelujejo ansambel Adama Bičkeja, igralec leta Jože Kramberger in glasbena skupina Langa (Plamen). MURSKA SOBOTA; V okviru poletja na grajskem dvorišču bojnima in avgusta od srede do nedelje na grajskem dvorišču poletni kino. Ob slabem vremenu bodo vrteli film v grajski dvorani. GORNJA RADGONA: Na grajskem dvorišču bo v petek, 14. julija, ob 20.30 v okviru prireditev Meja na reki koncert New Swmg Quar-teta. J Meja na reki Tak je naslov letošnjih poletnih prireditev, ki bodo konec julija 1995 v obeh Radgonah, v slovenski in avstrijskem Bad Radkersburgu. Napovedane so gledališke predstave Franza Grillparzerja: Ljubezni in morja valovi ( predstava bo 23. julija na splavu na reki Muri in bo kot otvoritvena slovesnost); Thomasa Bemharda; Pred upokojitvijo, komedija o nemški duši; Ernsta Jandla: Humanisti in Antona Tomaža Linharta: Približevanje. Na literarnih večerih bodo brali besedila Franza Grilparzerja, Erika Pluhar bo brala liriko Christine Lavantove, Comelia Kongden bo brala liriko in prozo Ingebrog Bachmanove, Feri Lainšček bo bral sebe, svoj Penzion Evropa. Pogovarjali se bodo tudi o kulturi, predvidenih je nekaj glasbenih nastopov, Program prireditev bo objavljen v naslednjem Vestniku. Pobudnik projekta je društvo Stadtheatec Bad Radkersburg - Gornja Radgona, kije bilo ustanovljeno poleti 1994. To društvo »tesno sodeluje« z gomjeradgonsko Z KO in S Kulturforumom Radkersburg. Ko se kulturniki nečesa spomnijo, nastopijo, kot se za sodobno kulturno ponudbo spodobi, pridobitniški interesi: za prireditev so se začeli zanimati hotelirji in agencije. ki so kulturne dogodke vključile v svojo ponudbo. šsm FRANC OBAL Novice iz kulture (starejše in manj nove) O KRESI SE KRONA OBESI Na letošnji kresni večer, v petek, 23. junija, Je sedemčlanska žirija, ki so jo sestavljali dr. Marjan Dolgan, Jože Horvat, dr. Milček Komelj, Ženja Leiler, Tea Štoka in mag. Tomo Virk, razglasila, daje najboljši slovenski roman leta 1994 roman Toneta Perčiča Izganjalec hudiča. Pisatelj Perčič je tako letošnji nagrajenec nagradnega natečaja Kresnik, ki ga je pred tremi leti ustanovil pisatelj Vlado Žabot. DVOLETNI K MALE PLASTIKE Vpetek, 30. junija,jebilvsobo-ški Galeriji odprt 12. Mednarodni bienale male plastike. Govoril je Jože Osterman, igrala je Marko banda. NATEČAJ! Razpisuje ga revija Striphurger, katere soizdajatelj je Zavod za odprto družbo - Slovenije. Pravzaprav dva natečaja. Eden Je za enostranski čmo-bcli strip ob petdesetletnici zmage nad fašizmom, ki Jo razpisovalec jemlje za izhodišče, ko pravi, da je zaželena tematika »boj proti fašizmu, rasizmu, etnični ne- strpnosti do drugačnih in podobno*. Strip naj bo v izvirnem jeziku s prevodom v angleščino, dvanajst avtorjev bo dobilo dvanajstkrat po 100 nemških mark nagrade. Drugi natečaj je za »eko strip« ob evropskem letu varstva narave, ki ga Stri- »burger razpisuje skupaj s skupino Ž livo Zeleni. Nagrade so 500, 300 KONCERT NEW SWING QUARTETA petek, 14. 7. ob 20.30 uri dvorišče radgonskega gradu / v primeru slabega vremena v kulturnem domu / predprodaja vstopnic ZKO G. Radgona in TORO, d, o, o. /800 oz. 500 SIT / in uro pred predstavo / 1000 oz, 700 SIT/, in 200 mark, obseg do 4 strani. Rok za oddajo je 1, okrober, naslov: Uredništvo Stripburger, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom >za nati-nazi natečaj«. Sploh pa telefonirajte (061) 319 6621 VEKANJE BUKEV Pri Pomurski založbi je pred kratkim izšla knjiga Jožeta Žoharja z naslovom Vekn bukev. Predstavitev je bUa v četrtek, 29. junija, v kapelici soboškega gradu. Žohar je prekmurski rojak, Id hvi v Avstraliji. Na predstavitvi sta sodelovala Maria MiDas in Bojan Maro-šev'č. SE NE ZGODOVINA, SPOMIN PA ZE V sredo, 28. junija, je etnolog Borut Brumen na grajskem dvorišču predstavil knjigo Na robu zgodovine In spomina. PODPISANO KOLOS V zavarovalnici Triglav je bila 23. junija projekcija filmskega portreta Jožeta Kolo^. Odtlej je tam razstava portretirančevih fotografij z naslovom Svetlobni zapisi. (SSM) OSTERČEVINA V nedeljo, 2. julija, je Vcržcjcem pel Mešani mladinski pevski zbor KUD-a Slavko Osterc, ki prepeva Že pet let. Vodi jih profesorica Tatjana Rozmarič. Nastopil je tudi harmonikar Rihard Zadravec. (GO) I vestnik, 13. jujjj J 10 zvezde vam kažejo ne zgodi se vsak dan OVEN Ona: Poskusila si boš premisliti, a bo izziv vse prevelik za tvojo radovedno naravo. Ko bosta sama, se nikar ne sprenevedaj, ampak mu odkrito povej, kaj pričakuješ. Na razne igrice pa raje kar pozabi. On: Pred teboj je uspešen teden, ki ga boš kronal s precejšnjim poslovnim uspehom. Pa še prijeten večer v dvoje, Id si si ga že tako dolgo želel. Izkoristi ugodno priložnost in jo kronaj z uspehom. BIK . Ona: Ali si res želiš pretrgati stan ljubezensko zvezo ali pa je to le tvoja trma? Partner bo zaradi tega zelo prizadet in ti ne bo kar tako odpustil. Preveč _ živiš samo za danes, premalo misliš na jutri, na včeraj pa kar pozabljaš. On: Še vedno ti ne bo uspelo odkriti nasprotnikove slabe točke, vendar nikar ne obupaj. Z resnim pristopom si boš zagotovil c^ilo občudovalcev, tako v poslovnem svetu kot tudi med prijatelji. Ozri se okoli sebe - nekdo te opazuje! O DVOJČEK Ona: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog in z veseljem ga boš sprejela. Obeta se ti prijeten večer, Id ti lahko v prihodnosti še veliko pomeni. Vse pa je odvisno predvsem od tvoje iznajdljivosti, ki pa najverjetneje ne bo zatajila. On: Uspelo ti bo, da si boš ustvaril odlične možnosti za ponoven začetek na poslovnem področju, kjer si nekoč že pogorel. Naj te stari neuspehi nikar ne ovirajo, saj bo tokrat povsem drugače -predvsem boljše, RAK Ona: Vse boš stavita na eno samo karto, čeprav nisi ■■ 4-' I povsem prepričana, ali bo dobitek res tolikšen, da i bi te zadovoljil. Toda star pregovor pravi, da imajo »norci« srečo, pa se bo to izkazalo tudi v tvojem primeru. On: Pripravljen si na marsikaj, vendar pa bodo dogodki prihodnjega tedna docela presegli tvoja pričakovarija. Toda kar brez panike, saj sc ti obeta le dobro, še posebej pa bodi pozoren na ljubezenske premike... LEV , Ona: Čeprav ti nc bo šolo povsem tako, kot si si \ zamislila, sc bo na koncu vendarle izkazalo, da si . - imela popolnoma prav. Partner ti bo priredil prijet-■ no presenečenje, ti pa mu boš vrnila na najlepši možni način. On: Nikar sc nc zanašaj na svoj srečno zvezdo in se r^e odkrito sooči z nastalo situacijo. Razmere za kakšno resno investicijo se bodo le še poslabšale in kaj hitro se lahko znajdeš sam in brez denarja. DEVICA Ona: Predvsem strah pred posledicami ti bo branil, da bi se zapletla v neko nespametno avanturo. Prijateljica te bo sicer vneto nagovarjala, vendar pa te zato, ker so njeni interesi prav tam, kjer st trunut- no ti sama. On; Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo dobička ne zate ne za tvoje partnerje. Vse prepozno si se zavedel, da ni vse v denarju, ampak je potrebno posvečati pozornost tudi obrobnim rečem ,„ zvijačo. TEHTNICA Ona: Ali si že kdaj pomislila na to, da ima prijatelj* stvo več stopenj in da vseh hkrati pač ne moreš J uživati? Konec sam bo sicer dober, toda do njega ’ te bo vodila precej vijugava pot. Poskusi raje z On: Brezglavo se boš odločil za nekaj, kar pošteno presega tvoje zmožnosti. Toda ko boš enkrat začel, bi bilo povsem nesmisel. no ustaviti se na polovici poti. Mogoče pa ti bo vseeno uspelo, ŠKORPIJON Ona; V zapleteni osebni zadevi se boš ravnala predvsem po svojem občutku, čas pa bo povedal, ali je bila ta odločitev tudi prava. Toda nikar se preveč ne . zanašaj na svojo srečno zvezdo, raje si srečo prisluži. On: Izlet ti bo prinesel dolgo pričakovano sprostitev, ki ti bo dala novih moči za doseganje ciljev. Posebno ugodno se ti bo pisalo prav na ljubezenskem pobočju, saj sc ti obeta nekaj, česar se boš še dolgo spominjat. ' STRELEC Ona: Našla boš toliko časa, da boš priskočila na pomoč nekomu, ki te bo najbolj potreboval. Toda piiskusi se pobrigati tudi za svoje probleme, saj se ft na obzorju bližajo karseda črni oblaki. Toda nikar sc ne ustraši. On: Vedno znova si obljubljaš, da se boš spreminil in obnašal popolnoma drugače, vendar pa konkretnih rezultatov ni in ni. To se ti lahko kaj hitro maščuje, tako na poslovnem kot tudi povsem osebnem področju. KOZOROG Ona: Dolgo si bila prepričana, da si neobčutljiva za ljubezenske težave, sedaj pa se bo izkazalo popolnoma nasprotno. V trenutku, ko bo tvoje hrepenenje največje, se ti bo vse skupaj kar naentet porušilo. On: Ne verjemi prijateljem, ki tc poskušajo odvrniti od sedanjega načina živpenja in te imeti samo zase. Je že res, da s tem ne mislijo nič slabega, vendar pa imaš tudi ti pravico do svojega zasebnega življenja v dvoje, VODNAR Ona: Vse preveč se trapiš z neumnimi mislimi, kaj si bodo o tebi mislili drugi. Vzemi usodo v svoje roke in potegni iz življetva kar največ tudi zase. Nepričakovano srečanje ti bo obudilo spomine. On: Prijetna neznanka ti bo pokvarila sicer mimo življenje, v prihodnosti pa se marsikaj več. Zavedaj se, da se nekdo s tem ne bo hotel strinjati, pa najsi bodo tvoji argumenti še tako prepričljivi. RIBA Ona: Vse se bo uredilo in kmalu boš videla, daje bilo tvoje ravnanje v preteklosti še kako pravilno. F^rtner te bo presenitil z na prvi pogled absurdno idejo, ki pa ti bo iz dneva v dan bolj všeč. Zaupaj mu. On; Zdelo se ti bo, da si nekaj zamudil, v resnici pa pošteno prehiteval dogodke. Ob koncu tedna sc ti obeta prijetno presenečenje, najverjetneje povezano z obiski. Pogovor z znancem ti bo dal presneto dobro idejo. Po Švici z metrojem Majhno Švico čedalje bolj pesti naraščujoč promet. Njegovo naraščanje pa ni le ekološki, marveč tudi prostorsb problem. Glede na to, da je dežela bogata, so si izmislili na prvi pogled nevetjeten projekt: promet pod zemljo. Morda ni več daleč dii, ko bo mogoče Švico z vlakom prekrižariti v dobrih dVeh urah - vendar pod zemljo. Načrt predvideva, da bi celotno Švico, od severa do juga in od vzhoda do zahoda, prevrtali s predori, skozi katere bi peljah vlaki z veliko hitrostjo, do 500 km na uro. Projekt je zrasel v glavah profesorjev na visoki tehniški šoli v Lausannu. Tehnično je to seveda mogoče izpeljati, več skrbi pa povzročajo stroški - okoli 200 milijard dolariev -, ki so tudi za bttgato Švico preveliki. Težave povzročajo tudi odlagališča za izkopani material. I je Grato bienale m« _ v Soboti je odprejti dvanajsti : I plastike, Grato je že tak pomemben I merili, ka amo a ten prle v Evropi, kak nan l naSi politiki zr ihta jo. Pomembnost toga a*! . V EVI Črtali tudi soboški odgovorni činiteli, ka večl iejtaj sramote li dali podrejti tisto delavnico pa ižo v razsuli, štora je bila M F at«' Silt ge 1' poulek v “okras* kulturnomi centri. Ali ka -so zgoudilo. Na razstavi v paviljoni neSterni eksponati, za Stere je Bela gvuSen, Vido ^dobne v toj omenjeno j delavnici, kak zelezje pa plejovje, gteroga je niSče nej SM' = pa Sl ga domou odnesti. No, tak un san kritično ocenjuje, ka se pač na likovno Desno pravilo Pravilo, da se držimo desnega roba ceste, je uvedel Napoleon, Tako je olajšal premikanje svojim četam. To načelo so sprejele vse dežele, skozi katere je korakala njegova vojska. Ali veste, katera zgradba leži na najvišji nadmor-višini? To je utrdba, Id leži ravno na meji med Indijo in Tibetom na 5.988 m nadmorske višine. Tudi v puščavi Sinaj vzgajajo lubenice? Nemogoče je mogoče, saj rastlina. ki rodi te sadeže, ne potrebuje ravno najbolj riažne prsti. Dopisnik iz vesolja Južnokorejski državni radio je objavil, da se pogaja z ruskimi predstavniki za dovoljenje, da bi južnokorejski novinar obiskal vesoljsko postajo MIR. Radio ni razkril kakšnih podrobnosti o zaželjenem vesoljskem potovanju, kot sta na primer cena in dolžina poleta. Če bodo pogovori uspešni, bo južnokorejski radio že drugi medij, ki bo poslal svojega dopisnika v vesolje. Kot je znano, je japonska televizijska družba plačala ruski vesoljski agenciji med 12 in 25 milijonov dolagev, daje lahko njen televizijski poročevalec Tojehiro Akijama decembra leta 1990 teden dniviživo« pošiljal reportaže s krova postaje Mir, Akijamaje bil prvi Japonec, kije poletel v vesolje. ešče čista ne razmi, pa ka se njeni more umetnost z lejti izoblikovati. o j obiu*"* ! Samo un tak M nede žijvo, zatou, ka je te bienale aamo v«**’ " v njega pa te občutek za lepoto preveč leti. ide. Un naj bole sočno figuraliko doživla v v lepoti cvetja, pa tudi grbanjof, Steri <•<’ začnoli vč 2 zemle sKaketi* Samo de HA mejstaj kre Sume ob cesti ge un grbanje berž table v<5 napijsati, "pozor, ta so divje Ovak njemi sefelš f41e lUcki turisti grbanO®^ I { obraubajo, ka ešče grbanjovo zeml0 domou rt m le 1 A i A A>4rt vMA n v n n ^ ,■ m * 9* J.* A 0 L _ pa kleti nedo mogli zrasti^ Tak de un s grbanjof koristo letne počitnice. Tou najfalej prijde. S tistin K-15 za dopuste se ni* u)«: tl* samo s cugon par kilometrof ta pa nazaj sol*: se njemi pa ne da f toj vročini. Namesto skoga morja Si pa glij tak lejko J vot li lavor k-- “ vodcu pepravi, pa de glij telico mesta mou pa njemi nanč nede trbelo paziti, Či med pti'' ll na hrvaški kraj zamajne ali pa ne j. ( ;r L ,'r J I lUbiJU i..|, i| < Jlflll IlDJLJi Brat |l I' iJiK ‘H u. Ji I' < i I ,.jn [.M. kiga T L rti J r“ turisti komaj vidijo, V njegovi bližinji okolici je vei *______________;____j:___:: i.:______Hi™. tovarn, jeklarn in rafinerij, ki onesnažujejo nate stene spomenika so že dodobra načete. prizadevanje indijskih varstvenikov okolja je končno diio sadove: oblast bo začela skrbeti za zaščito tega sf C^I - PiaK^vSattEc«((^scit|eE«feaSibIse*«in£®oče,dal»ji IMje V zameno je poshjsla deniu, iomioatae vatcHHŠce. OdsM hoBm vsahmuB:, ki hopri-sead polici Se p^tešo ali p^šo, podarili ra£u- lutbac b pri tam oe bomo poBtsv^aS o izsvru cuo^a alt dem l^ugem, je pjovedai pc^t^e. Akcjjo Raču- nahaK za piStdo ao aa dait ZaiaSe, 22. aprila, Obdarien- cem bodo pcHiu£K tuiS bre^laihio ra^abu^o izrdua&vaitje. Kedstsvulk policije |e dejal, pridakujejo predvsem odziv oGra^ ’ nika iz 17. stoletja. Že naslednjo pomlad bodo n da morajo vse tovarne, ki obratujejo na premog nafto, preiti na zemeljski plin. Tudi prebivalce bližnje bodo spodbudili k uporabi plinske kuijave. J Kratka zgodovinn zadnR MnŠke in ženske vadniioe so navdih čtevitnih Moške in ženske zadnjice so navdih številnih 23.000 let, toda Šele pred kratkim so se uveljavile na zgodovinska kategorija, Francoz Jean Luc namreč posvetil knjigo Kratka zgodovina zadnjic, ki vš® ’’ strani. Kritike je seveda takoj navdušil, zlasti . I v • auaLiLi ruiuKC jc LdRuj iiavuusii, rjčtdu Alarnuia naurav a za smuči knjiga učinkuje kot klofuta zahodni civilizaciji, ki . . ... omenjene obline. Edina celina, na kateri so zadnjice V Italiji lahko kupite žepno v žepu. Za smučarje so si izmi- stovane, ie Afrika. Hennie navaia slavne umetnike, kot v Italiji lahko kupite žepno alarmno napravo za smuči Ski Secure Alanu, ki stane 60.000 lir. Vsebuje pas in nepremičljivo črno škatlo z dvojnim senzorjem. Prvi signal odda naprava t^oj, ko se smuči premaknejo, drugi pa meri spremembe v pasu z zaponko. Alarm se odzove na vsak poskus odpenjanja pasu z močno sireno 100 decibelov. Ustavi se šele, ko smuči vrnete v predhodni položaj. Naprava deluje na 12-voitne baterije, z lahkoto se montira in prenaša slili tudi novH rokavice z vgrajeno uro. štovane, je Afrika. Hennig navaja slavne umetnike, kot Zola, Rubens, Raffaelo, Fellini, Leonardo, Rabelais m jj Slednji je s svojimi verzi zelo rad častil zadpjice, ■■ Bankovec za dvainpetdeset tisoč fiinto^ * ' ‘ dobili 52,000 funtov. Po burni |j( bankovec znašel v zasebni lasti. Z nekoč mogoče kupiti za današnjih blaga, a če bi ga zdaj odnesli v anglč^ no banko, bi vam ga zamenjali za toW*’‘ 1 Leta 1779 je britanska osrednja banka Bank of Engjand izdala prve bankovce. Enega izmed njih, drugega po vrsti, so sedaj našli med platnicami neke stare knjige. Čmo-bel papir iz Napoleonovih časov je bil vreden en funt. Dali so ga na dražbo in zanj na njem piše - torej en funt. I f' pOt-IC/3fkš ^®TAX( r/ Te /00, 72/ ! 3. julija 1995 n H f 7 1 5 F fl d I J- l Z l' F f t f H za vsakogar nekaj Diabetik na počitnicah Bolezen ni ovira za potovanje “ Počitiuce, vendar se mora bolna pot pravočasno in temclji-bitS^^^’.'*® tttfre-'nitn stresnijj, situacijam. Zave-incmh' zaradi sprc- vnosti r telesni deja- krvnpB 1 2‘tjža raven ne vni^? vročina dali J, 'T’ va na nihanje krvnega sla-■ vendar pa visoke tempe-prekomerno «telesne tekodi-tganizmu poruši uisjlo ravnovcRift in •iltoija, »ture ravnovesje in od tod ^Če sladkorja. idSe n« »teste minic ^^trakovii,- - ■ ■ ■ -^^'^Prja, ' redno jem- 1 merjenje krv- zdravil naj n ■ seznam Proti driski, ^^"iravstvenih kamor potujete. naj ne ustanov v 3 z vami ti »rJEHNA MUDBA TEDNA S Koža in sončenje Koža je človekov največji organ, je pravzaprav »embalaža* ali ovojnica njegovega organizma. Opravlja številne pomembne naloge. Predvsem varuje telo pred škodljivimi vplivi okolja. Pomaga uravnavati telesno temperaturo in je poleg tega pomemben čutilni organ, ki nas prvi opozori na dotik, bolečino, mraz, toploto in vročino. Koža je neločljiv sestavni del telesa, ki prispeva k ohranjanju notranjega ravnovesja, zato se na njej kažejo tudi mnoga fiziološka in patološka dogajanja. Da bi svojo nalogo opravljala čim bolje, jo moramo negovati pred škodljivim vplivom okolja: vročino, mrazom, soncem, pred mehanskiini poškodbami ter kemičnimi in mikrobiološkinu vplivi. Koliko in kako jo zavarovati, je seveda odvisno od številnih okoliščin. Upoštevati moramo še, da smo ljudje z različnimi tipi kože tudi različno občutljivi na škodljive vplive. Sončni žarki so do neke mere koristni za naše telo. Na kožo delujejo rahlo dezinfekcijsko in omogočajo, da se v organizmu tvori vitamin D. ki Je pomemben predvsem za vzdrževanje pravilne količine kalcija in fosforja v krvi, to pa vpliva na normalno mineralizacijo in čvrstost kosti pri otrocih in starejših. S sončenjem dobimo modni rjavi ten in povečujemo naravno odpornost organizma, ki Jo potrebujemo zlasti v zimskih dneh. Ob upeištevanju c^roženosti naravnega okolja in zraka, ki Sc kaže v učinku tople grede, moramo paziti, saj nam pretirano sončenje lahko škoduje. li ''I l', 'II /llfibi HJnU 'I 1'1 d d. MARIBOR PRODAJNI CENTAR MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 Llgodne cene in velika izbira zidnih in talnih keramičnih ploščic. *^*'TlCO ZVESTOBE ŠE 5% POPUSTAI Veselimo se vašega obiska! TUJIH SKLADB ' nstsnmv No MorSi^tEALLV LOVED A WOMAN - BRV AN ADAMS BAcr■ MARKV mark t- ■ ttOOD - TAKE TRAT - D. FUN FACTORV BABV h ■ FttRV IN THE SLAUGHTERHOUSE ijNlS ArC^?-KORONA LOVE SONG BON JOVI OF PALE - ANNIE I£NNOX 3. - DURAN DURAN nature - MADONNA *■ t^w;2y®NSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH vinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13-30 Porcij la - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.(X) Večerni dnevnik- 19,30 Mursko-morsfci val - 22.00 Lahko noč Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Droga jutranja fcronilra - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročda - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih- 10.00 Poročila - 10.30 Poletna reportaža - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.W Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni ringrSpil - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik - ! 9.30 Geza sc uza - 22.00 Lahko noč SESTAVIL MARKO MAPASI DUHOVNIŠKI PL4SCP« VECSVARH OBEDIH GUMICA ZA BVSANIE ENAKOPRAVNOST VELIKA POLCM KKA enoM SEVERNI JELEN FILMSKA IGRAIKA [lARONER POUDVfVA POLDMCE ljubesn SKD PESNIŠTVO DUŠIK ŠTANSKO ZOtSKD MESTO V SREDNJI ALBANIJI MENJAVANJE OSLAOLA ANGLEŠKI TERENSKI AVTOMOBIL AGRASIVM!) DEJAtfJE. PtK POKBAJIfiA V IRANU NEKO JAP. PREMIER ULKA ŠKOFpV P0HXNIK PREDNJI DEL VOZA JEJERO V GADU JUNAKINJA ROMANA lim DCN POZNAVALEC LATINŠČINE PRIPADNIK jijac ZAČETEK ABECEDE ’ Rim VNETJE AGTflE POUC VEUK MASKI VUK POiOPK> KI ZM NA lAADO' SWAkJ t IME DVEH SEDEL NA VELEBTTU REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: emisija, lazaret, violina, Ist, dar, stopa, pepe, IC, n, karo, E, Rahel, sto, ole, Icmenat, element Vaoundc. 12 vestnik, 13. julija 199j podlistki Oson pogledov opis sveta na pragu tretjega tisočletja [ iJeme/afCačilOT« Prgjgg gfnfatfč [ I t & O prvem prelomu - to je bil čas potopa rimskega imperija - smo že nekf(j povedali, kako pa je bilo znamenitega leta lOOO, za katerega so premnogi verjeli, da bo prineslo konec sveta? Sredici vek je velika neznanka. Spomnimo se zgodovinskih učbenikov: od tam poznamo srednji vek kot mračno in netvomo dobo barbarskih vdo- dema glasba 20. stol., njenih temeljnih nastavkov v obliki srednjeveških organonov in diskantov ter maš in motetov pa ne moremo ločiti od poznejših vrhuncev vokalne polifonije Palestrine v 16. stol, in tudi ne od najpopolnejšega inštrumentalnega izraza polifonije v fugi pri Bachu v že zelo oddaljenem začetku 18. stol., čeprav seveda niti prvi še manj pa rov, fevdalnega tlačanstva, vojn, lakote, kuge, z drugi nista neposredno povezana s srednjim vekom oblastjo zastrupljen^ boja med Odarji in papeži, inkvizicije, nevednosti in mrtvila duha. Takšnega - toda s svojim vrhunskim delom predstavljata razcvet, ki korenini prav v daljnem zgodnjem sre- Ulice so postajale še bolj mračne in v kosti se mi Je začel naseljevati strah, V ušesih so mi nenehno zvenela opozorila, da naj se izogibam takim predelom, saj me mimogrede lahko doleti nesreča in sc izgubi t^a sled za mano. Skrivoma sem pogledovala h kolegici, ki je pogumno stopala do žaljenega cilja. Tolažila meje z besedami, da je ta vrsta glasbe nastajala življenjske krize samo s skokom iz 79 m visokega stolpa. Biti na njem, pa pomeni za marsikaterega turista, biti tudi v San Franciscu. Enako Je pomenilo tudi meni. Oaklend je predmestje velemesta, bolj znano po domovanju dveh literatov: Gertrude Stein in Jacka Londona. Oba sta zrasla v istem predmestju, vendar v različnem okolju. Steinova kot hčerka sta ga videla renesansa in klasicizem in ga doživljala dnjem veku in ga od njega ne bi smeli umetno raz- pač v takšnih okoljih. Končno sva borznega mešetaija in London kot kot velik korak naz^ v primeijavi z dosežki antike. V romantiki pa so kot bistvo srednja veka prepoznali krščanstvo ter ga poimenovali krščanski vek. Vendar zapišimo kar takoj, da krščanstvo ni bilo edino gibalo dobe, zapovih pa vera ne pozna vekov, ampak je lastna tudi drugim obdobjem (denimo Egiptu faraonov, puritanski Angliji itd.). Sredpji vek resda zaznamuje dvestoletna križarska vojna, mejevati; v sredinem veku se razvijajo znanosti, nastaj^o univerze, duh univerzitetnih mest in teoloških razprav se je poganjal kvišku, rasel in preraščal samega sebe - v njem so že klila mogočna semena kasnejših misli Bruna, tudi Michelangela: sanje o neskončni svobodi; spet iz drugačnega semena vznikne Villon, pesnik življenja, pa tudi radoživa Camiina Butana, priča sre^jeve^e hote našli bar in razočaranje je bilo veliko. Odpovedan Je bil nastop sku- delikvent in otrok ulice. Tukaj je zahtevala Svobodna armada kot pine. Utrujene noge zaradi hitre odkupnino za hčerko časopisnega hoje sva si spočili na barskih stol- magnata Pelty Hearst zastonj raz- čkih, pogum za povratno vožnjo deljevanje hrane za mestne reveže velik madež na cerkvenem praporu, vendar pa je spotikijive šegavosti mladosti; ustvarjata že Dante, treba krščanstvu priznati, da je po začetnih vdorih barbarov prav Cerkev, takrat vehko starejša od šele Giotto ... Vse to so bila globoko v temo prsti zaslona raznolika semena, ki so se iz črnega mraka porajajoče se Evope, podpirala prve napore za red prebijala k luči, kljub temu daje ta mnogokrat pre- na tem razdejanem območju. močno, a umetno in grozljivo zagrozita z infcvizi- pa sva dobili z viskijem. Lačna ušesa ss^ potešili z nek^ komadi s CD-plošč in nato ponovno v noč - brez taksija. Na poti domov sva si ogledali Se operno hišo, ki Je vabila na ogled Fantoma iz opere in žal nama Je bilo, da se nisva odločili za to različico. Pogled se nama je ustavil tudi na mestni hiši. in se tako znašla na vseh naslovnicah nacionalnih časopisov v 70. letih tega stoletja. Moja krožna turistična pot po državah zahodne Amerike se je bližala koncu. Dosegla sem najsevernejšo točko tega potovanja. Željo, da obiščem še Eureko in mogoče državo Washington ter Ali ni hkrati tudi res, da je v obliki Respublicae cijskih grmad. Čas, v katerem se je svobodomtsel- Moč žarometov je dala še poseben Aljasko, sem pokopala in jo dala v Christianae že v karolinški dobi delovala evropska skupnost (morda celo uspešnejša kot kdaj pozneje, z današnjim časom vred, se sprašujejo zgodovinarji). Toda v tem trenutku seje že izkazalo, da smo se preveč učili iz srednješolskih učbenikov in se v zgodovini razgledujemo samo po vojnah in vladarjih. Zgledujmo pa se raje po znanem mediavelistu R. nost, vero v svojo misel, zanos in polet duha plačevalo z mučeništvom in smrtjo, je pogled na prepovedane pokrajine dovolil samo tistim, ki jim je mrak časa, v katerem so živeti, izostril čut za resnico, tistim, ki so svoji misli verjeli zato, ker jim je svetila v duhovne pokrajine, v katerih so uzrii resnico. Prav takrat je človeško znanje iz nekakšne globlje nepo-tešenosti duha črpalo iz najbolj plemenite nuje po čar zgradbi francoske renesanse, predalček z neznano prihodnostjo. dokončno zgrajeni 1915. leta. V Zemljevid sem obrnila v smeri ju-njej je zaposlenih prek 1266 usluž- govzhoda in se znašla v višavah S. Lopezu. ki je. zato da bi razvozlal, kaj je vodilna vedenju, v svoji domišljiji pa se je napajalo iz težnje nit ogromne skupne zgodovine, žrtvoval študij osebnosti in bitk. Mimo teh zaznamujejo srednji vek novoodkrita stara grška besedila, ki so bistveno vplivala na duhovno bujenje srednjeveškega človeka. Iz Lopezovega Rojstva Evope (1962 ) izvemo, da so bili samostani največji uspeh zgodnjega k n^šjemu, k iskaiuu neskončnega. Prav ta pojem - pojem neskončnega - je svojim sodobnikom razkril G. Bruno, to smo žo rekli. Čeprav ga zgodovinske razpredelnice uvršč^o že v renesanso, je njegova tragična, a vzvišena inkvizicijska smrt Se vsa sredmeveška, njegova misel pa je širša od obeh: bencev, ki skrbijo za blagor prebivalcev, tudi psov, za katere morajo imeti dovoljenja. Do postelje sva prispeli v jutranjih urah in to je bil dan slovesa od Jill in mesta. Še preden sem sedla na avtobus proti Mercedu, Siene Nevade, ki samo po imenu spominja na španske višave, drugo ime pa je Zlata dolina. Sem so se valile množice ljudi z vsega sveta v obdobju zlate mrzlice, to so leta, ki so označevala konec prejšnjega in začetek tega soletja, Mark Twain je sem si v siju sončnih žarkov ogle- zapisal: »V nobeni drugi dolini da- srednjega veka. V njih so Se zmeraj gojili znanje, še to je prostorna duhovna pokrajina, ki meji na Pita- posebno v odročnih krajih, kakršen je bila Irska. Kaj je gnalo v temnih samostanskih celicah zaprte može, da so študirali in prepisovali klasična besedila, katerih družba, večinoma zapadla v barbar- goro, Platona, stoike, Eckharta, Kabalo in arabsko poezijo, njegov novi panteistični ku It naravnih lepot pa si prek Spinoze in Leibniza išče meje daleč čez svoj čas, vse do Hegla, sledi njegove inspiracije dala preostalo veličino mesta -Golden Gate Bridge. Po treh dneh je bilo prvič, da se je oranžna barva mostu pokazala v vsej svoji lepoti, ne da bi jo motih sivi oblaki ali megla. Kljub velikosti in arhitekturni veličini Je od zasnov do realnosti preteklo samo 52 mese- n^njega časa ni toliko zapuščenih in mrtvih mest, ki so dobesedno izginila, kot je to v tej stari rudniški dolini Kalifornije.« O zgodovini in utripu današnjega časa te velike doline sem zvedela veliko iz ust šoferja avtobusa, ki je potnike nenehno zalagal z novimi in novimi cev. Otvoritev mostu je bila leta informacijami in je bil dober turi- stvo, ni več razumela? Mar ni ta sila v zgodovini pa zaidejo celo do sodobnega simbolizma in lirike. (človeštva) močnejša od vseh vojska in kraljevskih Razpon takšnega duha dokazuje, da čas in njegovi oblasti? Podobna je sili klijočega semena, ki zmo- dogodki ne pripadajo v sebi zaokroženim ob- rc v svoji rasti dvigniti nekajkrat veqo težo od svoje lastne. Kakor hitro pa se je obrnilo tisočletje, se je v vinskega obravnavanja. dobjem, temveč prestopno meje letnic. Tako razumljen čas in dogodki pa so last drugačnega zgodo- Evropi - tudi in morda predvsem ob pomoči prej Pogled na gibalo zgodovine je bil v različnih opisanega traku luči - začelo svitati: v arhitekturi obdobjih različen, tako da je tudi sam postal pred- sc uveljavi gotika - občudujemo jo še danes prav srednjeveško polifonijo ponovno odkriva tudi mo- met zgodovinskega opazovanja. (Nad^jevanje prihodnjič) 1937. Projektiral gaje Joseph Strauss in je bil v resnici prvi masivi viseči most dolžine 4200 čevljev in dolgo, vse do 1959. leta, tudi najdaljši na svetu. Zgrajen je bil, da kljubuje vetru, ki lahko doseže hitrost tudi 100 milj na uio. Most lahko tudi prepešačiš, in to v pičlih 30 minutah, in pri tem se lahko pohvališ, da si prečkal Pacifik. Je tudi priljubljeno mesto za ljudi v stiskah, ki vidijo izhod iz stični vodnik, najboljši, ki sem ji srečala do takrat. Ni dovolil, da bi zatisnila oči in se spočila po napornem obisku San Francisca. Avtobus je drvel po rumeno rjavi po-kntjni, ki ji je na videz primanjkovalo vode, pa je bila kljub temu zelo rodovitna, saj so jo prečkali Številni namakalni kanali, ki sojih zgradili že davnega leta 1940. Voda pa se je valila s pobočij gorovja Sierre Nevade. Tu so bila velika polja paradižnika, ki so P pobirali kar trikrat letno. Videla sem velike nasade dreves, na tat^ rih so rasli mandeljni. Veliki ona so se lazprostirali na ozemlfu, ® jim moje oko ni videlo koo^.fl’’ krajina je znana tudi po reji nov in ob tem sem se sporaiuh velikih pust na Madžarskem^ pravo panonsko idilo so samo konji, motili pa so jo tt« manjši griči, na katerih so stale ste Vilne vetrnice, podobne heUkeptef skim propelerjem. Pogled bil kar smešen in šele kasneje sea zvedela za njihov pravi elektriko so oskrbovale okolisK ranče. Na potovapju mi nikoli ® bilo dolgča^ Čeprav sem potov*® sama. Vedno sem spozna'^ in nove sopotnike. Tudi tokrat J® bilo tako. Artur je bil MehiČ^ ® seje vračal iz rodne države,Juer J bil na poroki, BiH pa pravi ričan z dragega konca dežele, b ■* je kot poročna priča name-nil n poroko najboljšega prijatelja. smo bili namenjeni v naciona*®’ park Vosemite. Na poti do ctU® sem zvedela marsikaj o porok^ na ameriški celini in le nial° J manjkalo, da se je tudi nh®® udeležila. . To mi je preprečila pomaiyw va garderoba v nahrbtniku, P*^ štora za slovesna oblačila v lije^ ni bilo. Še preden smo lahko napasli na lepotah nacionaln^ parka, smo morali najti prenoči®* v Mercedu, kajti v večernih urah bilo nobene prometne povezave parkom, čeprav je Artur, ki tam zaposlen, trdU nasprotno. smo preživeli v manjšem ob kapljici tekile, ki jo je prinesel iz rodne dežele, požirkih mehiškega piva, ki je iste^ izvora. Nepogrešljiv je “ tudi televizijski sprejemnik 1 najbrž bi se podrl svet, če si oe skupno ogledali filma, ki je 8®*“^ ril o vietnamski vojni in vloš ostrostrelcev. . Tipično moški film, bi rekU Kasneje sem spoznala, kako Američani zasužnjeni s tein i® dljem, saj si življenja brez njes® znajo predstavljati. । (Nadaljevanje prihoda)* ( J 1 1 I I 1 I I Soboški >želarji< venske) in Kolodvorske ulice ji je prinesla 2S. prejšnjega mese-(današnje Ulice arhitekta No- ca tekočino, ki naj bi odpravila vaka). »Til Jula je slovela kot po- plod. Mladenka je tekočino tudi sredovalka za delo. Pri njej so se popila, nakar so Jo prijeli v noči in »nrendoši« (zi javljala vaška dekleta, katera so strahoviti krči. Namen je bil do- iskala službo. K njej so zahajal sežen...«.^^ O razširjenosti abortu- NAROČILNICA Kontrola roistev v Soboti med obema volnamo Pri velikosti družine so opazne predvsem nekatere razlike, ki izhajajo iz religioznega, socialnega in statusnega položitja dru-žin.‘VMurski Soboti so bilen^ številnejše družine, to so tiste, kjer je gospodiitjstvo obsegalo več kot deset družinskih članov, v večini primerov iz najšibkejsih socialnih okolij. Največ jih je bilo katoliških, kar pa je glede na odstotek katoliškega prebivalstva v mestu tudi razumljivo,Večje razlike opazimo pri premožnejših katoliških posestniških družinah, ki so imele v nasprotju s premožnimi protestantskimi družinami neprimerno več otrok. Za družine z manjšim številom otrok, od dva do pet, lahko označimo družine evangeličanskih kmetov in trgovcev, bogatejše judovske družine in družine priseljencev, O vzrokih za velikost posameznih družin so informatorji neradi govorili, ali natančneje povedano, niso radi govorili o sebi, so pa vedeli našteti razloge, zakaj je bilo pri drugih takšno stanje. Katoličani so po mnenju večine informatorjev imeli pač toliko otrok, kolikor jih je »Bog dal». Tudi za evangeličane in Jude so po navadi dajali zelo podobne odgovore, da so pač z manjšim številom otrok skrbeli za to, da se posestvo ali podjetje ni drobilo. Razl^ je sicer zelo pogostna, vendar pa mi na vprašanje, kako so dosegali manjše šte^o otrok, s spolno vzdržnostjo ali kontracepcijo, navadno niso hoteli odgovarjati. Razen otroci nekdanjih prišlekov, ki so tudi nesrečna dekleta pred poro-dome.* Nekatere informatorke pa so slišale, da so ženske včasih hodile iz mesta »odpravljatplodv. sa nam priča tudi podatek, da so bile do leta 1940 v srezu Murska Sobota prijavljene in obtožene štiri ženske, ki so nosečnicam To je vedel tudi sreški sanitarni pomagale pri abortusu. Vse so referent, ki je v svojem poročilu bile starejše, katoliške ali evange- zapisal, da mu je *iz pogovorov z drugimi zdravniki, kot tudi iz ličanske veroizpovedi, brez večjega premoženja in nobena ni lastne uradne in privatne živela v Murski Soboti.'' Abortus prakse znano, daje kriminalen abortus v tek krajih zelo pogost, kot oblika kontrole rojstev se je zato kljub popolni ilegali, na- posebno pri neporočenih ženskah; tančneje povedano prav zaradi tudi pri omoženih ženskah ta pojav popolne ilegale, ohranil skozi ni redeki. V nadaljevanju poroča o teža- manjše družine utemeljevali s Si- vah pri odkrivanju storilcev, saj bkim ekonomskim položajem staršev, njihovo željo, da nudijo otrokom nnjvišjo (najdražjo) izobrazbo in kontracepcijo. Kontracepcijo, najpogosteje v obliki »coitus interruptus«, ome- ženske nočejo sodelovati z organi pregona. Večino splavov opravijo domače »brezvestne zdravniške mazačket, nekatere ženske. celotno obravnavano obdobje. predvsem premožnejše pa hodijo informatorjev. na abortus v Avstrijo ali na Mad- ‘Zaradi pomanjkanja statističnih podatkov se tudi pri velikosti družin v Murski Soboti opiram na že omenjeno literaturo, vire in izjave ’Dopis sreškega sanitetnega referenta higienskemu zavodu v Lju- tria tudi sreški sanitetni referent žarsko k tamkajširiim zdravnikom, »ki se profesionalno pečajo z bljani glede umetnega splava v Slo- veniji, št, 471/29, Murska Sobota, v svojem poročilu iz leta 1929, v katerem pravi: v Kolikor mi je katerem pravi: »Kolikor mi je umetnim splavom*. Potem zaznano, prebivabtvo ne rabi posek- ključi:« Že bivša ogrska vlada Je nih antikoncepcijonalnih (kontracepcijskih, op, B. B.) sredstev, kot so prezervativ i.dr. Iz anamnez pri temu pojavu posvečala veliko pozornost, tudi od strani vaških oblasti se podvzame vse, da bi se to pacijentih pa vem, da se veliko hudodelstvo zatrlo, vendar je stvar praktidra coitus interruptus^.' O abortusu so mi vsi zatrjevali, da ze po naravi taka, da so uspehi-malenkostnit.’ Tudi v Murski ga v Murski Soboti ni opravljal Krajini sem naletel na pričevanje, 31,5.1929. PIŠK 2. ‘Koren Vlasta. Razglednice iz soboške preteklosti. V: Pomurski vestnik. Murska Sobota, 4.4.1963, str.S. TJopis sreškega sanitetnega referenta higienskemu zavodu v Ljubljani glede umetnega splava v Slo- , v T I , IZ venjji. Št. 471/29, Murska Sobota, dije»nekaK T., služkinja v Mur- 3151929 PIŠK2 nihče. Da pa so ga vseeno prak- ticirali, lahko sklepamo iz zapisa ski Soboti, Imela že v Juniju ljube- t:TrL poškodoval voznik kolesa z Harf je namreč zaradi neprimer-‘^***'* Dejan N. ’Mt« i^‘*^mii«sti«vilnalibdii«bsmotore|še K« bi tak« ostol«l Pflkakor to ni Gn nekega ihrugega negattvneg« toK ’***'*»(», vtomev, tatvfaa to dragega p<«-**’* tothjJn to preberite, o čem vse s« * »prave za notranje zadeve! ""ii sto*:* v”* “i-julij je doslej neznani storilec vlo- 'Jbag videorekorder Samsung in j , tolarjev gotovine. Skupne škode je za Isto stikal po dvorišču stano-j i*itKnui * ^"tičaltiui pri Kapeli. Poi«nt«st mu avto, u katerega Je brž ugotovil, P* J* lak« z lahkoto vzel Iz njega r*’kr|^ Abasound, CB-radlJsk« postajo **NI». **‘*too aanio Je sunil. Lastnika Je «šk«- 64.000 tototjev. poslušajo Murski vsi, pa si je '^« v omislil Se *»»i* v; “------- '^hodna sili '^jev. vrata v trgovino cankovskega Hn odnesel barvni televizijski ‘'**** v (MnisUl Se tatič, Uje 7. julija »ope- Soboti. Da bi prišel do radia, je sko-'^radi*; * ^lanovanje v Partizanski ulici. Po- " j® ie mikrofon in dva zvočnika. Saj to je nemogoče! V Puovdh, gorički vasi. Je prav tak« na lepem zmanjkal avtoradio. Nekdo ga je ukradel Iz osebnega avta, ki je »čakal« ne-zakljeajen na oškodovančevem dvorišču. Radinje bU vreden 15,000 loUrJev, Med 4. in g. julijem je doslej neznani tatič na neugotovljen način prišel v stanovanjsko hišo v Turnišču in iz kovinske škatle, ki je Nla v omari spalnice, ukradel 182.000 tolarjev v apoenih po 5.000 oziroma 1.000 tolarjev. Vzet je še dve hranilni knjižici. Na eni je bilo naloženih 102.000 tolarjev, na drugi pa 98.000 tolarjev. Kriminalisti in policisti za neznancem seveda poizvedujejo. Ga morda poznate? V naselju Suhi Vrb Je v soboto nekdo vlomil v starejšo počitniško hišico ter odnesel starejšo zračno puško in nož na vzmet. Škoda: 20,000 tolarjev. V bUžnjem vinogradniškem območju Jelovškov breg pa je porednež naredil nekolik« manJš« škod«, si»J je iz počitniške Utice - potem, ko se Je skoti kletno okn« pieMl v notranjost - odnesel le dve plastenki radenske. O tem, ali je tudi »kontimiral« alkohol, U poročil. Vzrokov, zakaj se »pozabijo« kontrolirati, je več. Vedno več pa je tudi kršitev javnega reda in mini. Poglejmo! Predzadnji ponedeljek so policisti petkrat intervenirali na domovih kršiteljev in dvakrat na javnem kraju. V torek so zaradi kršitev javnega reda in mini posredovali dvakrat, in to uspešno, saj sta se kršitelja po prihodu policistov pomirila. Četrtek je bil dokaj miren, saj so zaradi razgrajanja morali »na teren« le enkrat. V petek pa se je spet začelo; tri intervencije na domovih in štiri na javnih krajih! Tedaj so morali soboški policisti enega kršitelja pridržati do iztreznitve. Sobota je bila spet »delav- । na«: pet posredovanj na domovih in enkrat na javnem kraju. Tri kršitelje, ki se niso mogli pomiriti, so pridržali, dokler se niso streznili. Mirneje je bilo v j nedeljo, ko so trikrat uspešno posredovali. Od 3, d« 9. Juliia so na pomurskih mejnih prebodih, zlasti na dolgovaškem, zavrnili 138 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v StovenU«. Nekaj Jih Je potem sreč« poskušalo z ilegalnim prebodom meje. Ujeli so jUi 6. Zadnja vest! V nedeljo okrog 19. ure so sc v Bo- i račevi pri Radencih otroci igrali s petardami. Ena je ob eksploziji otroku hudo poškodovala oko. S. S. Novi prostori Uprave za obrambo Murska Sobota V prenovljenih prostorih v prvem nadstropju gasilskega doma v Murski Soboti je bila otvoritev novih delovnih prostorov Uprave za obramb« Murska Sobota, ki so se je udeležili številni ugledni gostje, med ujiini državni sekretar v Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije Boris Žnidarič, poveljnik 7. poveljstva Slovenske vojske Ladislav Lipič, mestni župan Andrej Gerenčer in predsednik Gasilskega društva Murska Sobota Štefan Merklin. Na otvoritvi je državni sekretar Boris Žnidarič izpostavil, da ima največ zaslug za to, da je v rekordno kratkem času prišlo d« ureditve prostorov, v. d. načelnika Uprave za obramb« Murska Sobota Dušan Grof. Povedal je, da je bilo vse skupaj res ene vrste čarovnija in splet srečnih okoliščin. Ob tej priložnosti je državni sekretar podelil bronasti znak generala Maistra Mirku Sankoviču za itjegovo uspešno in požrtvovalno delo na obrambnem področju. bi uresničili tudi predloge za nadomestne zaposlitve. Soboško upravo za obrambo so namreč v zadnjih dveh mesecih zapustili štirje delavci (dva invalidsko upokojena, dva pa sta se zaposlila v novih občinah). Ob tej priložnosti so si ogledali tudi prostore, kjer bo Uprava RS za zaščito in reševanje jeseni začela urejati regijski center za obveščanje. Treba je dodati, da Uprava za obrambo Murska Sobota pokriva celotno območje Novi prostori obsegajo osem pisarn, sobo za telekomunikacijska in računalniška vozlišča ter sanitarije v skupni površini 270 kvadratnih metrov. Zaposlenih je 15 delavcev Uprave za obrambo Murska Sobota' ih dva delavca izpostave inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prenovitev prostorov, pri čemer so upoštevane ureditve električnih in telefonskih instalacij, pleskanje, zavese, talne obloge in podobno, je stala okrog 3 milijone tolarjev. Poleg tega so kupili novo pisarniško opremo. Ta naložba je vsekakor velika pridobitev za Upravo za obrambo Murska Sobota, saj so doslej delali v prostorih bivšega sekretariata za obrambo občine Murska Sobota skupaj z izpostavo za obrambo. Tako so se v pisarni, Kjer sta običajno delala dva delavca, stiskali trije ali štirje, ki so pokrivali razna področja dela. V pogovoru so ugotovili, da je trenutna kadrovska zasedba nezadovoljiva, saj je od 21 sistemiziranih Z OTVORITVENE SLOVESNOSTI - Z leve v prvi vrsti: g, Uše-ničnik, direktor Uprave za RS za zaščito in reševanje, Bogoiiiir Zupančič, glavni inšpektor za varstvo pred naravnimi in druginn nesrečami, in Ladislav Upič, poveljnik 7. pokrajinskega poveljstva. zasedenih le osem delovnih mest. Kljub temu pa se tudi na tem področju obetajo boljši časi, saj so julija zaposlili delavca za področje finančnih zadev (sprejet po sporazumu iz bivših občinskih struktur), v kratkem pa naj Pomurja, vse poslovanje z občani, zlasti glede vojaških zadev in nabora, pa poteka na njenih izpostavah v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru kot doslej. MILAN JERŠE 14 vestnik, 13. iz našili krajev Novo turistično naselje Podov S trebuhom po svetu za kruhom Arabec mu je ponujal ženo I I I I I ■1 i I j V Moravskih Toplicah očitno širšega razvoja turizma ne prepuščajo slučaju. Zdaj so se namreč odločili, da bodo zgradili novo turistično naselje, imenovano Podov, Zazidalni načrt Je izdelalo podjetje IZTR iz Ljubljane, investitor pa bo IMO-RENT. Meja zazidalnega načrta poteka na zahodu oh Levstikovi ulici, na Jugu ob Kratki ulici, na vzhodu ob Ulici pri igrišču, na severu pa meji na dve parceli, ki spadata v katastrsko občino Moravske Toplice. Območje zazidalnega načrta bo namenjeno predvsem za turistično dejavnost z vsemi spremljajoči objekti. Tako naj bi v novem turističnem naselju Podov zgradili 220 enot apartmajskih objektov z 228 kvadratnimi metri etažne površine, dva objekta javne porabe s po 1680 kvadratnimi metri bruto etažne površine, dva bazena na površini 600 kvadratnih metrov, dve teniški igrišči na 1296 kvadratnih metrih ter ceste in parkirišča za 132 parkirnih mest. Hkrati bodo uredili tudi vodovodno in kanalizacijsko omrežje, elektriko, javno razsvetljavo in telefonske povezave. S tem zazidalnim načrtom ni predvidena vožnja z motornimi vozili v naselju, kamor bodo imela dostop le intervencijska vozila. Sicer pa bo gradnja novega turističnega naselja potekala fazno, pri čemer pa mora etapna gradnja spremljajočih objektov in ureditev okolice potekati kot zaključena celota, skladno z gradnjo prometne infrastrukture. Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem upravnem organu in pri oddelku za okolje in prostor Upravne Alojz Muhič iz Dokležovja si je skoraj vso delovno dobo »nabral« z delom po več deželah sveta »Leta 1944, ko mi Je bilo 17 let, so me Madžari odvedli iz rojstnega kraja in poslali na fronto na Slovaško. Še sreča, da so prišli Američani in je bilo vojne konec, žal pa z njo zame (in moje sotrpine) še ni prišla svoboda, tajti imeli so nas za vojne letnike. Tja do septembra 1946. leta sem delal na kmetih, potem pa so mi sporočili, da se smem pridužiti množici, ki se Je zgrinjda v 90 vagonov, ki so potem odpelia-li v Budimpešto. Pot Je bila dolga in naporna. Z Madžarskega Je potem rodila v Subotico, kjer me Je prevzela Jugoslovanska vojska. Tam sem se po toliko Časa skopal in se rešil uši. Nikoli oe bom pozabil, da sem se tam tudi do sitega najedel golaža. Iz Subotice sem se po kakih dveh tednih odpciJal z vlakom v Varaždin, od tam pa sem pešačil proti domu. Med potjo (v Beltincih) so me prijeli partizani, zaprli, zasliševali in po dveh dneh izpustili. Leta 1947 pa so me zaprli za leto dni, češ da sem belogardist. Odsedel sem skupaj z gospodi župniki...« »Imel sem srečo, saj vseh Šest dni v tednu nisem delal na gradbišču, ampak le tri, ostali čas pa sem bil ekonom. Uspevalo mi je nabaviti tako prepovedano pijačo kot svinjsko meso. Je pa res, daje bilo treba narediti nekaj več poti in drago plačat). Dobro sem se razumel ne le s sodelavci, ki jih je bilo nekaj tudi iz naše fare, ampak še s Sirci, Izraelci, Egipčani in drugimi, ki so kot pomožni dela, vci delali skupaj z nami na določenih gradbiščih. Ker sem se ščaso-ma naučil nekaj njihovega jezika, so postali zaupljivi in na svoje domove so me vabUi, Nekajkrat sem šel in priznati moram, da imajo čisto kot v naših cerkvah. Ponudili so mi kavo ali čaj, meso ,birke’, nek Arabec pa mi je nami- zapeljali s službenim in plačali, kolikor je ,P®^ j ba za triurno druženje. pa smo med lahkimi odkrili tri naše (Jugoslov^ Bosanke), ki so pot«®’^ zatrjevati, da bi dale zastonj - Ste domov, k ženi, velikokrat? »Nc. Zgodilo se je, 4® * bilo skoraj dve leti. sem bil in pot je bil® Ko pa sem delal kje prihajala k meni. sem si včasih privoščil kas golno, sem v glavnem svoji ženi in želji, da priva« čimveč denarja za dni' ter poskrbim za otrok«' i __1____avnt3- j enote v Murski Soboti. M. JERŠE Ljutomerski upokojenci Letošnje osrednje srečanje članov Društva upokojencev Ljutomer je bilo v Branoslavcih. Velika dvorana gasilskega doma ni mo^a sprejeti vseh, zato so mize in stole postavili tudi na ploščad pred domom. Srečanje seje začelo s pesmijo Bratje, ki sta jo družno zapela pevska zbora DU Ljutomer in Maribor. Po uvodnem nagovoru predsednika društva Mirka LebariČa so besedo povzeli še drugi: ljutomerski župan Ludvik Bratuša, predsednik DU Maribor Rafael Žagar, predsednik DSUS Globočnik, poslanec Ivan Sisinger, predsednica občinskega sveta Darja Odar, predstavnik upokojenskih organizacij občine Čakovec... Nato je moški pevski zbor DU Ljutomer, ki slavi 20-letnico, zapel tri pesmi, potem pa jim Je predsednik upokojencev podelil priznanja. Tamburaški orkester DU Ljutomer pa letos praznuje 15-lctnico. Seveda godci niso manjkali tudi na tem srečanju in zaorali so nekaj prijetnih melodij. Pozneje je Anton Slavinec, sicer član republiškega odbora ZDUS, podelil republiški priznanji tako pevskemu zboru kakor tudi tamburašem. Nastop ženskega pevskega zbora, ki je zapel dve prleški pesmi, pa je izzval še posebej buren aplavz! Po končanem uradnem delu je bilo seveda družabno srečanje s kosilom. Člani so bili navdušeni nad izdatnim in okusnim obrokom. Za nadaljnje razpoloženje pa je še posebej skrbel ansambel DU Ljutomer, Id ga vodi Alojz Gmjak. Ne preseneča, da je druženje, ki se je sicer začelo ob 11. uri, trajalo do zgodnje večerne ure. Vse to je povedal član društva Ivan Selič, zapisat pa FRANČIŠEK FERENCEK. BAMBUS - Med vinogradi na pobočjih Vaneče na Goričkem, kjer pridelujejo kakovostna vina, cvete bambus. Posestnik ga je posadil predvsem zato, da bi pridobival bambusove palice za opore ši-bkješim rastlinam. Toda bambus je začel cveteti. Ta rastlina vloži v cvetenje veliko energije, nato pa odmre. Tako bodo odrnrli tudi vsi grmi bambusa, ki izvirajo iz istega »gnezda« in jih je na našem območju kar precej, saj sicer ta vrsta bambusa uspešno prenaša naše klimatske razmere. Bambusovi listi so bili celo zimo zeleni na prostem, tudi pri temperaturi minus 30 stopil^ Celzija. (Jože Brunec) ■ GORNJA RADGONA - Bi radi sodelovali v človekoljubni akciji? V petek, 14, julija, med 7.in 13. uro lahko oddate svojo kri v krvodajalski akciji, ki bo v prostorih osnovne šole v Gornji Radgoni. Sekretar območne organizacije RK Andrej FiŠinger pre- dvideva, da bo kri, ki rešuje življenja, oddalo okrog 450 krvodajal- Si cev z območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Šča- vnici. (F, KIJ ■ ČRENSOVCI - V Občini Črenšovci so poskrbeli za javna dela, ki bodo potekala do konca leta. V KS Črenšovci in Bistrica delajo štirje, v KS Polana pa 2 delavca. Le-ti čistijo Jarke zaradi odvodnjavanja, skrbijo za urejenost javnih površin in drugo. Na tem območju pa delujeta še dve delavki, ki pod okriljem Centra za socialno delo Lendava nudita po domovih pomoč ostarelim in bolnim. Gre seveda za tiste, ki nimajo svojcev. Za sofinanciranje javnih del so v Občini Črenšovci namenili 1.900.000 tolarjev. (J, Ž) SPODNJA ŠČAVNICA - Aktiv kmečkih žena in deklet Spo- dnja Ščavnica in kmetijska zadruga iz Gornje Radgone pripravljata za nedeljo, 16. julija, od 9, ure naprej Praznik žetve v Spodnji Ščavnici. Na njivi bodo prikazali nekdanje žetvene običaje in orodje, razstavljeni bodi izdelki domače obrti, na svoj račun pa bodo prišli tudi tisti, ki radi posežejo po dobrotah iz kmečkih peči, (F. ■ KI,) KUESINCI - Na gasilskih vajah soboškega sektorja, ki so bile v Kupšincih, jc sodelovalo 22 desetin. Tekmovalci so se pomerili v tridelnem napadu in štafetnem teku ter metanju vozla na cilj. Tako med veterani kot mladinci sta bili najboljši ekipi iz Čemela-vec, med pionirji so bili prvi mladi gasilci iz Markišavec, izmed članov pa so na prvem mestu pristali gasilci iz Rakičana. Po tek-■ movanju je bilo družabno srečanje. (F, Ku.) GORNJA RADGONA - V Župniji sv. Petra v Gornji Radgoni že dve desetletji in pol ni bilo nove maše. Pred 25 leti jo je imel Ciril Kocbek, ki jc zd^ že 19 let župnik v Zgornji Kungoti, Predzadnjo nedeljo je v radgonski cerkvi praznoval srebrni jubilej ma-šništva. Slavnostni pridigar je bil akademik dr. Anton Trstenjak, oba pa sta se rodila v Radmošcih. (F. KI.) I I 1 1 Usodna zaposlitev pri Metalni Takole mi je pripovedoval Alojz Muhič iz Doldežovja, ki ima zdaj 67 let, je upokojen in navihan, torej hudomuSnež, ki zna z veliko domišljije pripovedovati »napeto« zgodbo. Tak je bit zlasti njegov oris terenskega dela in življenja. Poletu 1950, ko je odslužil 3-letni redni rok vojaščine, je moral za nekaj mesecev na vojaške manevre, S sovaščanko Mesa-ričevo Olgo se je poročil, ko mu je bilo 25, To je bilo 1953, in tistega leta se je zaposlil pri mariborski Metalni, ki je v Dokle-žovju gradila železniški most Čez Muro, Pri tej firmi je ostal 36 let - do upokojitve v 1990, letu, »Večino časa sem prebil na gradbiščih po svetu: v Siriji, Izra- etu, Egiptu... Tam sem s sodelavci sestavljal konstrukcije kovinskih mostov. Nekateri so bili dolgi skoraj kilometer, vodili so čez 100 metrov visoke stebre. Moral si biti sila previden, sicer bi zletel v globino in se ubil. Sam se imel zares srečo, da se mi ni zgodilo kaj hudega. Sem pa imel nezgodo ob delu na žagi v Murski Soboti, lQer sem se za krajši čas naprej zaposlil, saj mi je ci-rkulama žaga odrezala dva prsta. Na Bližnjem vhodu in v Afriki pa mi je bila v največjo nadlogo neznosna vročina, ki je včasih dosegla 60 stopinj. Lahko si mislite, kako se počuti človek, ki ob takem vremenu mora delati na železnih konstrukcijah!« Za denar se vse dobi - v islamskem svetuje verjetno toliko težje, ker ni dovoljeno uživanje alkokola in svinjine? sem končno sklenil svi^ U; K' MUHIČEVA - Alojz in Olga iz Dokležovja sta bila v 361 malo skupaj, saj Je mož delal v dalipjih deželah. Zdaj, ko ' no vrnil. Jima Je lepo. Tudi zdaj, ko Alojz na zemljevidu Olgi kod vse Je bodil, delal in se sproščal. (Foto: S. S.) 1 I I ( ( I 1 1 i ( I ! I ( ( ( t I I n ii o i s t > ■ SVETI JURU - Da bi obiskovalec, ki ga pot zanese k Svetemu Juriju pri RogaSovcih, dobil pri vhodu kar najprijetnejši vtis, je ena od domačink postavila lončnice, Rože pa so bile očitno nekomu v napoto, saj jih je pometal po tleh, tako da so ostale (vs^ za nekaj časa) le posode. Storilca niso izsledili, rože pa so nanovo postavili. (F. Ku.) ■ LJUTOMER - Stanovanjski sklad občine Ljutomer je razpisal natečaj za dodelitev posojil. Za stanova ruska posojila iz sklada, ki znaša 20,(HM),000 tolarjev, se lahko potegujejo tisti, ki so začeli graditi po 1991. letu. (F. KI.) BANOVCI - Termalna voda iz Banovskih toplic je že sredi lanskega leta dobila medicinsko indikacijo. Voda iz tamkajšrrjega izvira je po mnenju strokovne komisije, ki jo je imenoval minister za zdravstvo Republike Slovenije, primerna kot zdravilno sredstvo za ublažitev poškodb in poopcracijske-ga stanja po posegih na okostju in mišičju. Realno je torej mogoče pričakovati podelitev licence za zdraviUšče. Tedaj se bodo Bano-vske toplice kot najmlajši član pridružile Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. (G. G.) gnil, naj si izberem katero izmed njegovih štirih žena, a je nisem Sel .povaljat’, saj sem se bal, da bi mož postal naenkrat ljubosumen in bi bilo po meni,« Z Alojzem Muhičem sem se pogovarjal ob navzočnosti njegove žene. Njegove izjave so bile dokaj »začinjene«, a se Olga za to ni menila. Sam je sicer nisem vprašal, zakni je bila ravnodušna, slutim pa, daje posredi kateri izmed tehle vzrokov; vsega tega, kar mož pripoveduje, ne verjame ali pa ji je vseeno, kar je doživel in preživel, glavno je, da se je srečno vrnil in ni prinesel kake bolezni. Šlo bi tudi zastonj Hudomušni starejši mož, za katerega bi človek mislil, da se zdnj poglablja te v branje nabožnih krtjig, mi je razkrival še več! »Kaj bi se sprenevedal, pretvarjal, ko pa sem bil mlad, daleč proč od svoje žene. Ce so Sli vsi, tudi sam nisem mogel biti izjema in ostati doma. Javna hiša je bila sto kilometrov proč, tja smo sc na popotovanja, ko nazaj in si v mislih. P** jjj daljnji svet, ugotavljah^ji vendarle najlepše , kot upokojencu Se poseh\1 | ko pa mi dan mineva ob sedenju v čistem dvorišu. No, žena me’ priganja, naj grem nakm* za sviitje,« .i.d/ Alojz Muhič je Sen del sveta Bližnjega _vm Afrike. Ko bi tam n« . gotovo ne bi videl tu^| krajev; Jeruzalema, Nisem ga vprašal, a m4' J povedal, ati seje tja s«* za svoje grehe ali pa F ObČUKl^iS doma, imam pa t -ni storil ne tam nc kraju, kajtibilomujel^ človek pač Ja ne bo Šel Sicer pa mu tudi žena 1 očita. Tudi on je nadvs« ."g dl nje, saj ji priznava, ^4 bravzojiteljica njunih je držala« kmetijo in -- našla je še Čas za kuh® - nasiaje sc cas t« j j po gostijah. Dobra Radi se veselO^ Kljub delu na kmetijah $1 Je J. julija 42 uttokojeo^.^^ Cven privoščilo dvodnevni izlet z avtobusom po Slovel’ Jim je zelo lepo. Pot jih je vodila skozi Saviitidto dolino do Cerkn^® j o lahko občudovali reko SoS« ' :____„1 _____________________ do Mosta na Soči, kjer so______________________ ID. Nato 80 se odpeljali proti Kobaridu, znanem ko* J«rT M •t P r 'i' 1 i t i c I muz^a. , - Tam so si ogledali slike, zapise, orožje in film o 1 • s® lovni vojni, zlasti pa o soški fronti. Po ogledu jj/ povzpeli v vas Vrsno, rojstni kraj Go riši egi jjjrF' pesnika Simona Gregorčiča. Tam so tudi prenočili, ' dan so sc peljali na Vršič, kjer so uživali v lepem razs^'rf, -- - spustiU proti Kranjski Gon. si ogledali čas so se Spuvuu pivu rwaiyiju oi -- j rom, se ustavili Se v rotnraskem kraju Brezje in sc v pozi^ 1 vrttčah proti domu. 1 Izlet je bil res prijeten, saj so videli veliko lepih ' Ulcr jc Du res prueien, saj so viueii vcuko lepu« 7 Slovenije. Za vse pa so lahko še posebej hvaležn* I torjenia Jožetu in Angeli Malmter iz Cvena. VRTEC - V RogaSovcih so nekako vzporedno gradili ski dom in poslopje otroškega vrtca. Dom so medtem ' o strehe, | uredili in odprli, pri gradnji vrtca so prišli do_ zmanjkalo denarja. Medtem so RogaSovci postali občin®- I P i i K t 1. P J ti h t h It H St 13. julija 1995 15 l (f 352?. »"■"oeje mejne-obeini žS- v katastrski ™«ašovci, i- ea spada v Občino . ■ "• ne več v Občino Kamor ga sedaj uvr-malo-lastnike stal-'^ib Popust ni c in dvo- prin.H^’,'“' pomeni, ‘**aarja fb« del '®'fopaV, Pristojbina- «veda izvirni priho 1. . ii.a Sicer kar pomeni SOBOTA Sindikata k. '^^ustriie gumarske Iti deluje v T- „^^‘^‘‘>1' sindika-^'''^enskem JJ'.*1“*ttivncjših v '“Pomočnimi odbo- ke- iz naših krajev dek občinskega proračuna, kar gotovo ni majhen znesek. Kot smo zvedeli, je na delegatsko vprašanje takratnega goričkega odbornika Hermana Kisi laka, sproženo že leta 1992 v tedanji soboški občinski skupščini, odgovorilo Ministrstvo za notranje zadeve. V obrazložitvi je med drugim zapisano, da je mejne prehode določit prejšnji Izvršni svet Slovenije, ni pa meril ali določil pravil za izbiro imena mejnega prehoda. Pri tem je običajno, da se mejni prehod in organizacijska enota carinarnice imenujeta po bližnjem večjem kraju. Prav tako pa poimenovanje prehoda ni namenjeno turistični ali drugačni promociji nekega kraja ali krajevne skupnosti. Znano je, da so mejni prehodi označeni tudi na cestnoprometnih kartah, z zakonom pa ni predpisano, kdo lahko zahteva spremembo imena mejnega prehoda. Brez dvoma pa bi sprememba imena povzročila dodatne finančne stroške, zlasti glede spremembe napisnih tabel, ki označujejo območje mejnega prehoda, žigov, ki jih uporabljajo mejni policisti in cariniki, označbo objektov, imena na cestnoprometnih in turističnih kartah. Takrat je ministrstvo za notranje zadeve odločilo, da zahteva za spremembo imena mejnega prehoda ni utemeljena. Sicer pa v rogašovski občini tudi nasprotujejo napovedanemu projektu MNZ o reorganizaciji policije. Bojijo se namreč, da poslej v tej obmejni občini ne bodo imeli več policijskega oddelka. Ker je meja z Avstrijo odprta. vse več pa je kriminalnih dejanj, katerih vpliv prihaja z Zahoda, so v Rogašovcih proti temu, da bi pri njih v prihodnje delovale na terenu le občasne policijske patrulje. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo, pa bo pokazal čas. MILAN JERŠE Bodočnost ima prihodnost ! kI 1. I: m i'-1? if*- Bodočnost se imenuje narodnozabavni trio, ki deluje na OŠ Turnišče, sestavljajo pa ga; Denis Gjerkeš (kitara), Danilo Dominko (trobenta) in Matej Do-j tninko (harmonika). Nastopajo j na šolskih in drugih prireditvah v občini Turnišče. Pridno vadijo in zato je upravičena trditev, da je pred njimi prihodnost. Tudi zato, ker nameravajo zasedbo izpopolniti z basom in klari. netom. Denis se pokuša tudi v petju. Vsi tudi obiskujejo glasbe-I no šolo. No, pa urežite še eno! I - Fotografija: J, Ž, V Žižkih predstavili knjigo Cilke Dimeč - Žerdin Leto upanja in ljubezni i 1' ■ % Cilka Dimeč • Žerdin med predstavitvijo svoje prve knjige Leto upanja in ljubezni v rojstnem kraju v Žižkih. - Fotografija; L. Kr. ri se lahko zares pohvali z dobro organiziranostjo in dejavnostjo, čeprav je njegova predsednica iz Ljutomera, sekretarka pa iz Lendave. MJ ■ MURSKA SOBOTA - Po končanem denacionaliza- cijskem postopku so se v hotelu .H, ■■ F .S A !■ ■■ X Diana odločili, da bodo do 15. julija izpraznili dva svoja gostinska lokala v nekdanjem hotelu Central v Slovenski ulici. Osemnajst zaposlenih bodo razporedili v druge Dianine lokale. Zaradi denacionalizacije nekdanjega hotela Central pa bodo prisiljeni prekiniti pogodbe z dvajsetimi mladimi gostinskimi delavci, ki bi sicer imeli možnost za redno zaposlitev za nedoločen čas, MJ ■ SELO-FOKOVCI - V tej krajevni skupnosti, ki spada po novem v Občino Moravske Toplice, si prizadevajo čimprej urediti okrog 15 kilometrov vaških cest. Ker je v občinskem proračunu namenjenih za sofinanciranje obnove vaških cest 10 milijonov tolarjev, se upravičeno nadejajo določenega deleža za njihove potrebe. MJ ■ MURSKA SOBOTA - V upokojenskem društvu si želijo, da bi strokovno vodenje anket o socialnem položaju starejših ljudi na podeželju prevzel Center za socialno delo. V okviru tega centra naj bi namestili še enega socialnega delavca, ki bi bil sočasno tudi povezovalec te problematike na območju nekdanje soboške občine. S takim pristopom pa bi postopoma uvedli tudi celovito skrb za stanje starejših ljudi. M J Cilka Dimeč - Žerdin se je rodila v Žižkih kot prvi otrok številne družine. Knjiga, ki je nekak dnevnik mlade učiteljice v zgodnjih petdesetih letih, obravnava življenje učitelja v tistem težkem obdobju, ko je moral biti učitelj ne le učitelj, ampak tudi aktivist % in še kaj, Ze ko je to tematiko objavljala v podlistku v tedniku 7D, je z njim med bralstvom vzbudila veliko zanimanja, zato so jo mnogi nagovarjali, naj ga izpopolni in izda v knjigi. Izdajo le-te je zdaj omogočilo CZP Delavska enotnost iz Ljubljane v nakladi 1.000 izvodov. Tega je avtorica seveda vesela. Prav gotovo bodo bralci radi posegli po knjigi, posebno še prosvetni delavci, saj bodo lahko prebrali, kako je bilo nekoč, ko ni bilo razrednega pouka ne sodobnih poslopij in prav tako ne sodobnih učnih pomagal. I J j ' i k ■ Predzadnjo nedeljo sc je Dragu Markoji iz uiffi se je med ribolovom v Bukovniškem je- i|s^'"‘nas - * «miar- Poa«-, ;_______.j___; je no^.^ 4 debela le 0,16 milimetra in kaj lahko - Predzadnjo nedeljo suho ^^**®*^ ko ga je po poldrugi uri boja le uspel 1 * 'ie bila /lAh^la 1a O 1 A trtiTim^frn in Iffli lahkO Sa u&rbt —“ ocoeia le ujo muimeua m Km »»»»v >n ont, j® ulovil pravega velikana. Se na tehtni-PVKaZftla n r i.t* . . .... T______ ŠOLARJI PLETLI KOŠARE - Tale posnetek je nastal še v času pouka, ko je 15 učencev osemletke v Negovi obiskalo pletilca Sibnatih košar in mlinarja Lovrenca Krambet^eija v Lastomcrcih. Najprej so si ogledali edini mlin na reki Ščavnici, ki ga žene voda in še melje zrnje, Nato je mlinar Lene, kot ga kličejo, mladim obiskovalcem pokazal, kako je treba plesti košare iz šibja, To je bilo zanje zelo zanimivo. Vsak učenec je lahico odnesel svoj izdelek domov in si ga shranil za spomin. Kot nam je povedala učiteljica Milena Žurman, je bila to tudi njihova projektna naloga, s katero so raziskovali izumirajoče obrti na podeželju. (L. KRAMBERGER) ywiii OVa je težo 9,6 kilograma. Lepo, mar ne? (Foto; Š. Gyurica) 8 gasilskih čl ''®P'^rilj fnoi. novrh na IS» vaj na Cankovi se je etioL, povrh pa Se mladinci, mladinke in , v «>4ti^ tridelnem napadu in štafetnem teku. ■ sc naiKni---------■■iiutiiiciii impinuu ui iv«.u. ^■Ici * ‘ 'h treti? r '^^.“‘'''^zali gasilci iz Domajinec, drugi so bili pionirji so bili najboljši mladi ^odohj^^^t' izmed najboljših mladinke iz Min ^lanskih » jg bilo v Sratovcih, kjer jcsodc- hfe k*L?t*^nia ^'"^titve: l, Šratovci, 2. Petanjci, 3, Ka- is .®*^ilskih gasilskih vajah v Kobilju je bilo “ " so bilk planih so prvo mesto zasedli gasilci iz ' so 5^ . doline in treji gasilci iz ČrenSovec, FlUrPRklH 4 A 1 .A z rw J. t n “ L ,1------' - SO I ^dtu^^^lihcevsAk- -K . ----------------------- KoK,h uvrstili tekmovalci z Dolnje *'’le t Na DPu^^ P* gasilci iz Žižkov. Tekmovale so ‘•In^ J ^'lujebistr^'^ mestu so pristale gasilke iz Žižkov, druge 1?^ J*'^stitve'i?,^--' pa Kobiljanke. Za spodbudo nat pionirk. Pioniiji: 1, Žižki, 2, Odranci ■ Za skimn ■ 1. Kobilje in 3, pionirke-gasi- ’* 1^- Ž.) zmagovalca so proglasili gasilsko dru- ■ KANCEVCI - Za rejenec in rejnike iz občine Ljutomer je tamkajšnji center za socialno delo poskrbel za 2-dnevno taborjenje pri Duhovnem centru Benedikt v Kančevcih na Goričkem, Splošna ugotovitev je, da jim je letošnje druženje dalo veliko več kot »pikniki«, ki so jih prirejali v prejšnjih letih. (F. KI.) V-- ■ Avtorici so domačini ter bratje in sestre pripravili veličasten sprejem. V kulturnem programu so sodelovali pevci zbora Gloria, prišla pa je tudi pihalna godba iz Velenja. Nagovorov pa je bilo prav tako veliko. Med njimi sta bila tudi župana gomjeradgonske in črenšovske občine. Člani kulturno - umetniškega društva iz Žižkov pa so številnim obiskeval- cem predstavitve, ki je bila v dvorani gostišča Trezike in Marjana Horvata, brali najbolj zanimive odlomke iz knjige. Knjige ne napiše kdorkoli in tudi vsaka vas nisma pisatelja. V Žižkih so ponosni na svojo krajanko. ki sicer živi v Gornji Radgoni. a je zelo navezana na rojstni kraj. L. KRAMBERGER Novo za kolesarje Turistično rekreacijska pot Okrepčila za kolesarje, ki se bodo izkazali s kartončki, po nižji ceni Na tiskovni konferenci, ki jo je pripravila gostinska sekcija pri Območni obrtni zbornici Lenart, so predstavili projekt Gostinsko-turislična rekreacijska pot Slovenske gorice. Predstavili so traso, po kateri proga poteka in zajema območje sedmih krajevnih skupnosti, in možnosti navezav na kolesarske poti sosednjih občin in celo poti 'T --- I J tF- i I w- - Eden od kažipotov, izdelanih po mednarodnih standardih, opozarja na Gostinsko- turistično rekreacijsko pot Slovenske gorice. - Fotografija: A. L. po bližnjih krajih Avstrije. Pot. ki je dolga 84 kilometrov, je primerna tako za rekreativce kot tudi za bolj izkušene, odlikuje pa jo dobra označenost, saj so na celotni trasi številni kolesarski znaki, izdelani po mednarodnih standardih. Na kontrolnih točkah, ki so najpogosteje gostinski lokali in ki so označeni s posebnimi zelenimi zastavicami, je mogoče dobiti kolesarski kartonček (stane 200 SIT), na voljo pa bodo tudi posebni žigi, s katerimi bodo »overili« prevoženo pot. Dogovorili so se tudi, da bodo cene brezalkoholnih pijač in piva ter malic enotne za vse kolesarje, ki bodo imeli kartončke. Projekt je finančno podprlo tudi 12 gostincev iz lenarške občine, kar je razumljivo, saj so pri njih kontrolne točke. Obrtna zbornica pa je pri projektu nastopala le kot organizator in koordinator. Za kolesarsko pot so se odločili, da bi tako ljudem Se bolj približali Slovenske gorice. Odločitev je pravilna tudi zato, ker sledi zgledu razvite Evrope, kjer sc kolesarski turizem čedalje bolj razvija, saj je ekolo- Sko popolnoma neoporečen. A. LIPKO vestnik, iSJulijalž^j 16 _ Šport 1 Nogomet * Nove okrepitve Beltincanov Po odhodu Božiča, Jančiča, Jengurazova in Vorobjeva so v prestop-nem roku k beltinskemu prvoligašu pristt^ili: Rade Mojovič, Srečko ffič, Robi Šabjan, Veljo Tadič, Boris Sirk, Martin Jer^, Emir Džafič ia Mario Zver, Predstraljamo vam nove pridobitve Beltinčanov v novi tekmovalni sezoni. Rade Mojovič - vratar, star 24 let. Nogomet je začel igrati v Ivaniče pri Užic^. Po končani mla-dinslti šoli Partizana v Beogradu je igral za drugoligaša srbske lige Obiliča in ga pripeljal v prvo B-sr-bako ligo. Potem je odšel k beograjski Crveni zvedi. Iti ga je po enem letu posodila drugoligašu Čukaričkemu. Tudi to moštvo je z njegovo pomočjo prišlo v prvo Barsko ligo. Želi si večje afirma-ege, zato se je odločil za beltinskega prvoligaša, saj meni, da ima tu večje možnosti za uveljavitev v Evropi kot pa v Srbiji. V novi sredini je zelo zadovoljen, in čeprav dobro ne pozna razmer v slovenskem nogometu, računa, da se bodo Beltinci z novimi okrepitvami borili za vrh državne lige. Boris Sirk - obrambni igralec, star 26 let. Kot otrok se je začel z nogometom ukvarjati pri kraru-ski Savi, nekaj pa je igral tudi pri kranjskem Triglavu. Potem je nadaljeval nogometno kariero pri Nogometnem klubu Živila Naklo, kjer se je tudi najbolj uveljavil. Nazadnje pa je igral pri Železničarju iz Ljubljane. Ker so Ljubljančani izpadli iz prve državne lige, seje preselil v Beltince. Za beltinskega prvoligaša se je odtočil zato, ker je oce- 1 Srečko Uk - obrambni igralec, star 28 let Prihaja iz nogometne šole Željezničaija iz Sanueva, kjer je tudi več let uspešno igral za tamk^jšrtjega prvoligaša. Potem je prišel v Mursko Soboto, kjer je dve sezoni igral za Muro, v pomladanskem delu prvenstva pa je igral za Hit Gorico. V Beltince je {uišle iz več razlogov. N^pomem-bnejša pa sta vsekakor, da igrajo Beltinci dober nogomet in imajo dobrega trenerja ter da se v Pr^- ™— --------------------' murju, kjer ima družino, tudi nrtibolje počuti. V novem okolju je bil dobro sprejet, tudi igralci in vodstvo kluba so do itjega zelo korektni. Prilago^ se bo delu trenerja in da se bo lahko uspešno vključil v moštvo. Pričakuje, da se bo elti-ps Beltinec v novem prvenstvu uvrstila med prva štiri moštva. Nove okrepitve Mure V soboškem prvoligašu Muri Je prišlo v prestopnem roku le do manj-Sk sprememb pri igralcih. Klub sta zapustila Topič in Džafič, izpisnico p« je z^rosil tudi vratar Volk, ki pa je doskj še ni dvignil. H klubu po so prišli Michael Chlebaliii, Marko Kmetec in Ingemark Bloudek. Predstavljamo vam nove luldobitve Mure. hfichid eUebaUn - napadalec, star 25 let Nogomet je igral pri moskovskem prvoligašu Torpedo mga nadaljeval pri članu druge ru-s)» lige Avangardu iz Kalomne. Nazadnje pa je igral pri avst-rijrium tretjeligašu Gradlmmu. K soboški Muri je prišel, ker se želi dokazati kot profesionalec. V novem okolju je bil dd)ro sprejet in se tudi dobro počuti. Meni, daje prišel v dober kolektiv, kjer ima vse možnosti, da se uveljati, sru ima Murska Sobota dobro mo- I T 'T I tl J Stvo. Upa, da bo to priložnost tudi izkoristil in upravičil zauparje trenerja Marina Kovačiča. Čeprav ne pozna razmer v slovenskem nogometu in je težko napovedovati 4ivrstitev, meni, da je Mura moštvo. Iti se lahko poteguje za vrh lestvice. Ii^emarii Bloudek - napadalec, star 19 let Z nogometom se je začel uk^ati v Zenici. S petnajstimi leti je z družino prišel v Slovenijo in igral za Maribor Branik. Nek^i časa je bil tudi pri novomeški Krki, potem se je zopet vrnil v Maribor. Ker se želi profesionalno ukvarjati z nogometom, se je odločil nadaljevati nogometno 1^ riero pri soboški Muri. Meni, da je to okolje, kjer bi se lahko uveljavil. Eiobro se počuti, saj se že od prej pozna z nekaterimi igralci. Prvenstvo se Še ni začelo in ker gre za zmanjšanje lige, je težko napovedati favorite. Ker pa so pri Muri v glavnem ostali vsi igralci, meni, da je to moštvo, ki se lahko poteguje za uvrstitev na prva tri mesta in na evropska tekmovapja. Marko Kmetec - napadalec, star 19 let. Nogometno šolo je končal pri Nogometnem klubu Ahiminij v Kidričevem, potem se je kot mladinec preselil k Mariboru Braniku, zadnji dve sezoni pa je zopet igral pri tretjeligašu Ahmunlju. Za soboško Muro seje odločil, ker želi v nogometu napredovati in ker tu vidi prihodnost Njegov prvi vstis o novem okolju je zelo pozitiven in se zelo dobro počuti. Meni, da so treningi zdo dobri in da ima Mura soli- dno mc^tvo. Iti se ni naključno uvrstilo v evropski pokal. Pričakitie, da se bo soboški juvoligaš, ki ima v svojem okoljiu tudi izkušene nogometaše, potegovd tudi v novem prvenstvu za vrb in da bo uspešen na evropakem pokalnem tekmovanju. Feri Maučec 'a A nil, da v tem kolektivu dobro delajo, imajo dobrega trenerja in je prijetnejše okolje kot v nekaterih drugih nogometnih kolektivih v Sloveniji. Ob dobrem delu tudi rezultati ne smejo izostati. Kljub izenače- nosti lige ocenjuje, da bodo Beltinčani igrali v prvenstvu igrali vlogo. v moštvu. Čeprav ne pozna drugih moštev, ki sodelujejo v pr«4^, ligi, pričakuje, da bodo Beltinci dosegli uvrstitev vsaj kot v®* sezoni. Martin Jergj - obrambni igralec, star 27 let. Kot nogometaš je zrastel pri kranjski Savi. Potem je igral pri Triglavu v Kranju, nadaljeval pri Nogometnem klubu Živila Naklo, kjer je bil eden od najboljših igralcev. Kot izvrstnega nogometaša ga je pritegnila SCT Olimpija iz Ljubljane, naza-drije pa je igral pri ljubljanskem Železničarju. Zaradi izpada Že- lezničaija iz prve lige seje odločil r in odšel v Beltince, ker Se naprej želi igrati med najboljšimi sloven- skimi nogometaši. Ocenjuje, daje prišel v dobro sredino, '‘tj dela. Čeprav je šele nekaj dni v Beltincih in šele spoznava , okolico, ocenjuje, da im^o dobro moštvo, ki se bo lahko -za visoko uvrstitev in da bodo dosegli tisto, kar pričakmejo- Emir Džafič-napadal^'-, 22 let. Km nogometaš seje^ Robi Š^jan ~ igralec obram- be in napada, star 30 let Z nogometom seje začel ukvarjati v rojstnem Dobrovniku, zadnjih Sest let pa je igral pri lendavsU Nafti in bil eden od najboljših igralcev. Igral je v obrambi in napadu in bil tu^ med najboljšimi strelci v moštvu. K beltinskemu prvoligašu je prišel, ker se želi preizkusiti in uveljaviti tudi v doslej najmočnejši državni ligi. V novo okolje se je uspešno vključil in bil tudi dobro sprejet. Brez posebnih težav prenaša naporne trenige, saj se zaveda, da bo lahko uspešno zaigral v moštvu samo, če bo dobro pripravljen. Beltinci imajo dobro moštvo in pričakuje, da bo v novi tekmovalni sezoni osvojila vsaj takšno mesto kot v minulem prvenstvu. VeUo Tadič - vezni igralec, star 2S let. Z nogometom se je začel ukvarjati pri Sutjeski v Nik-šiču, kjer je štiri leta igral v prvi državni ligi. Potem se je za eno leto preselil k RadniČkemu v Novi Beograd, odtam pa je odšel v Nemčijo, kjer je igral pri tret-jeligašu Ludvigsburgu. V Beltince je prišel, ker ima tudi dobrega prijatelja in ker se želi uveljaviti kot nogometaš. V novem okolju je bil zelo dobro sprejet in se dobro počuti. Zelo zadovoljenje tudi z delom trenerja in ocenjuje, da v Beltincih igrajo dober nogomet. Prizadeval si bo, da bo dobro pripravljen in tudi uspešno zaigral Šport od tu in tam Trim steza - V ponedeljek, 17. julija 1995, ob 17. uri bodo v so-beSki Fazanailji slavnostno odprli prenovljeno trim stezo. Slovesnosti se bosta udeležila tudi sekretar Ministerstva za šolstvo in šport dr. Janko Strel in župan mestne občine Murska Sobota Nogomet - Nogometaši Mure iz Murske Sobote so v Tolminu končali enotedenske priprave na novo tekmovalno sezono. Udeležilo se jih je 25 igralcev, načrtovani program pa so v celoti uresničili. Med pripravami so odigrali le eno tekmo (načrtovali so vsaj dve) s Tolminom in zmagali z 12:0. Strelci golov so bili: Rous 2, Bakula 2, Kmetec 2, Gajser, Chlebalin, Dominko, Belec, Bloudek in Ošlaj. Od 14. do 16. tega meseca bodo gostovali v Nemčiji, kjer bodo predvidoma odigrali dve tekmi. V sredo, 19. julija, gostujejo v Laafel-du v Avstriji, v soboto. 22. julija, pa v Zalaegerszegu na Madžarskem, kjer bodo igrali z ZTE. Atletika - Na mednarodnem atletskem mitungu v Postojni je dosegla lep uspeh članica AK Pomurja iz Murske Sobote Marija Števanec, saj je zmagala v teku na 800 m s Časom 2:09,00, Košarka - V Ljubljani je bil finalni turnir NIM-TROJK. Sodelovali so tudi košarkarji Radence, ki so v predtekmovanju v skupini A zasedli drugo mesto. V potfialu pa so premagali ekipo iz Ljubljane. V finalu so Ra-denčam' izgubili z ekipo CeUa in tako zasedli drugo mesto, kar je lep uspeh. Za Radence so igrali; Ulaga, Banič, Bratkovič in Niderl. (BG) N^omet - V prijateljski nogometni tekmi sta se prvoligaša Maribor Branik in Beltinci v Beltincih razšla brez golov. Sre-Čarvje je bilo dokaj izenačeno. V prvem polčasu so bili gostitelji nevarnejši in imeli tudi priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Za Beltince sta prvič igrala Sirk in Jeraj, dosedanja igralca Železničarja iz Ljubljane. Prihodnjo nedeljo igrajo Beltinci doma s hrvaškim prvoligašem Varteksom. V soboto, 22. julija, pa bodo gostovali v Ormožu ob otvoritvi novega nogometnega igrišča. Ki^akaštvo - Na tekmi za svetovni pokal v dolini Val di Sole je Miran Vereš iz Bakovec pri članih v spusti K-1 zasedel 36. mesto. Afletika - V Kobersdorfu na avstrijskem Gradiščanskem je bil 18. tek za avstrijski pokal. Med 244 atleti in atletinjami je sodeloval tudi član TS Radenske Geza Grabar in v teku na 10,2 km v absolutni kategoriji zasedel peto mesto, v svoji starostni kategoriji pa je bil prvi, (GG) Mali nogomet - V prijateljski nogometni tekmi so dečki Čren-Sovec (do 10 let) premagali Muro iz Murske Sobote s 4:3, Ob tej priložnosti so nogometašem Panorame iz Crenšovec podelili S značk nogometaša. (F.H.) Nogomet - Na mednarodnem nogometnem turnirju NK Olimpija iz Dolge vasi je sodelovalo Sest moštev. V finale sta se uvrstili moštvi Rediesa iz Madžarske in Panonije iz Gaberja. 2^adi slabega vremena je bila tekma pri 0:0 prekmjena. Žreb pa je odločil, da je pokal dobil Redies. (F.H.) Šah ~ V Nagjkanizsi na Madžarskem je bil 8. tradicionalni pri celjskcm*kladivw“i^-Biostartu Publikumu. igral pri dečkih, mladino^ nih. Potem je prišel t mu prvoligašu, kjer je drugo leto. Nato je darju v Velepje, kjer J ® tekmovalne sezone. tekmovalne sezone. sezone pa je prebil pri prvoligašu Muri. V I ponovno vrnil iz **®*’’j^ gov, ker želi igrati v okolju. Nogomet, ki ga igrigo v Beltincih, mu je najbolj sam se želi vključiti v igro. Upa, da mu bo to uspelo, kar si želi. Oceitiuje, da se bo moštvo Beltinec potegovalo za pf** if* sta v novem državnem prvenstvu. Mario Zver - napadalec, star 22 let, doma iz Beltinec. Nogomet je igral pri kadetih in mladincih soboške Mure, kjer se je uveljavil kot zelo talentirani nogometaš. Potem se je vrnil v rojstne Beltince, kjer igral dve leti. Nato je pol sezone igral pri lendavski Nafti v drugi državni ligi, zadnje leto pa je bil pri drugoli-gašu Turnišču. Ker se tudi v prihodnje želi ukvarjati z nogo-metom, se je vrnil v Beltince, kjer v i| 1 1 X’ igr^o dober nogomet in kjer vidi ■----------— i tudi svojo perspektivo. Potrudil si bo, da se ponovno vn* * in uspešno zaigra. Ekipo pozna zelo dobro in ocenjuje, da tekmovalni sezoni, ki bo močnejša od dosedanje, zasedle peto mesto. Feri***" 1 mednarodni šahovski turnir. Med 58 šahisti so sodelovali tudi tekmovalci ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote ter ŠD Lendava in Rokada. Najbolje uvrščeni pomurski šahi st je bil Kovač (Radenska Pomgrad), ki je s 5,5 točke zasedel 14. mesto. T. C^Skovpjak je bil s 5,5 točke na 18., Števanečeva (oba Radenska Pomgrad) kot druga najboljša ženska je s 4,5 točke zasedla 32., Strbad je bil 8 4,5 točke 33„ Vida (oba Lendava) pa s 3,5 točke 42, V Na-gykanizsi je bil tudi mladinski mednarodni šahovski turnir. Med 25 tekmovalci je Gomboc (Radenska Pomgrad) s 6 točkami zasedel 5, mesto. Nogomet - Občinsko društvo nogometnih sodnikov Lendava organizira v nedeljo, 16. julija 1995, ob 10. uri v Odrancih nogometni turnir. Sodelovalo bo Sest moštev: Odranci, Crenšo-vci, Rcnkovci, Kobilje, Bistrica in Tigop iz Lipe. Rokoborba — Kasaške dirke -klub Ljutomer otgafl*^|^r dcljo, 16.julija na hipodromu v like kasaške dirke. Sc bodo vsi najboljši slo* J sači, favoriti za drž8*^.[jjtif stvo dveletnih, triletn*® letnih kasačev. ujT Mali nogomet -nogometa Meteor Me [}) nizira v soboto, 15-ob 20, uri tradicion^ f turnir v malem oogo^^f ' tri moštva bodo name nagrade (70.35 SIT). Atletika - A-t J striji je bil prvi tek Med 300 tekači so b tudi nekateri tekmo*®* ’ denske. Med ml. d®*" jOl' Nina Jakopec v tek« zasedla tretje Jakopec je med mi-teku na 10,4 km mesto, med vetera«) Roman Klančar osi®*- j Bačič tretji na Madžarskem V Wittenu v Nemčiji je bilo evropsko mladinsko prvenstvo v rokoborbi (do 18 let). Sodelovali so tudi trije pomurski rokoborci: Slavko Zec (68 kg) in Kristjan Štrtak (74 kg) iz Murske Sobote ter Dejan Žnidarič (46 kg) iz Ljutomera. Vsi trije so izpadti v drugem kolu. Najtežje nasprotnike je izžrebal Zec, ki je že v prvem kolu naletel na ruskega tekmovalca in tesno izgubil po točkah. Tildi v drugem kolu, ko je imel za nasprotnika (inskega tekmoval- J , je srečartie VMiskolcu na med«™' ■ j lufftl’- JlF jc pa je bil velik i— p,- j ski rokoborski mri* tekmovalci iz 9 drža* dji* icKmovaic] iz > > jp Sobočana Rade Zoran Vukan (74 pFj/ uspeh je dosegel sedel tretje mesto * * je zmagal olimpijsk* »"L bS '«, iz Madžarske. Na srečaitju sta bočana Stanko Kranjc. (RB) J i ( Lsstnik 13. julija 1995 17 ( Hokej na travi I Lek Lipovci državni, Triglav pokalni prvaJ< Šport li I Koneano je bilo četrto dr- v hokeju na tra-dečte V H “t starejše klanski ’ "»oStov, Po ®ovankT J® tek- Ljubljane, sej se razburljivo, Lonca tekmo: Prvak državni 2'«. da naiv Si*. ,, natra- ligi je tekmo- najvišje mesto sta potegov,H ? «0 se “oStvi Le- liioodukLP“^“Lovosti neko- iii < 5- SSZ-^-^^^o^^ntpo^no J vudSi7«’"je,Jeonasl(> kil ?'^®La odločala preostalih mo- ^1 ^vzadZ^" ^1 povzročil-- — LMapajetudi 8 s, r 'P" Lipovcih in Triglav pri II Jubilej Petdi Predanovcih. Da se to v prihodnje ne bi dogajalo, bo Zveza za hokej na travi Slovenije morala razmisliti, ali ne bi Lipovci in Predanovci tekmovali zunaj konkurence. Tako je naslov državnega prvaka drugič zapored osvojilo moštvo Leka iz Lipovec. Enkrat so biti državni prvaki hokejisti Svobode iz Ljubljane, enkrat pa Lipovci. Med tekmovanjem pa so se organizatorji srečevali tudi z nekaterimi drugimi problemi. Predvsem je potrebno omeniti pomanjkanje kakovostnih sodnikov. Poleg tega je bilo tudi opaziti, da Odnosi med nekaterimi klubi niso najboljši. Viden napredek je bil opazen pri hokejskem klubu Pomurje iz Murske Sobote, ki je zasedel tretje mesto. V nekoliko neenakem položaju pa so bili hokejisti ljubljanske Svo- bode, saj nimajo lastnega igrišča in so morali vse tekme odigrati v gosteh, kar je tudi vplivalo na njihovo uvrstitev. V pokalnem tekmovanju so bili tokrat najuspešnejši hokejisti Triglava iz Predanovec, ki so drugič postali pokalni prvaki. V nižjih kategorijah (mladinci in starejši dečki) so oba državna naslova osvojili hokejisti Lipovec ired Triglavom iz Predanovec. ial so v tej konkurenci tekmova- la le tri moštva, kar pomeni, da pri nekaterih klubih mlademu naraščaju ne namenjajo dovolj skrbi. Državno člansko reprezentanco čaka letos le eno srečanje, in to za tretji pokat Panonije, ki bo septembra v Bratislavi. Hokejski klubi pa imajo v jesenskem delu predvidenih nekaj mednarodnih turnirjev, ki bodo priprava za novo tekmovalno sezono. Ocena minulega tekmovanja je pokazala, da čakajo Zvezo za hokej na travi Slovenije v prihodnje zahtevne naloge, če bo želela odpraviti številne probleme, ki so prav gotovo zavora za hitrejši razvoj hokeja na travi v Slovenjji. Feri Maučec t* Motokros na Janževem Vrhu Tadej Korošak drugi Mototuring klub Radenci Je na Janževem Vrhu pripravil četrto dirko za državno prvenstvo v razredu 80 cem in tretjo dirko za državno prvenstvo v razredu 125 cem. Sodelovalo Je 41 tekmovalcev iz 17 društev in klubov. Po pričakovanju sta v obeh vožnjah brez posebnih težav zmagala vodeča tekmovalca: Kem v razredu 80 cem in Kragelj v razredu 125 ccm. Lepo pa so se odrezali tudi gostitelji. Izvrsten je bil to^at Tadej Korošak, ki je bil v razredu 80 ccm v prvi vožnji drugi, v drugi vožnji pa četrti in je skupno zasedel drugo mesto. V razredu 125 ccm je bil Marko Jaušovec soliden v prvi vožnji, ko Je zasedel peto mesto, medtem ko je v drugi vožnji ostal brez uvrstitve in skupno zasedel deseto mesto, Leon Lang Je bil v prvi vožnji deseti, v drugi pa osmi in Je skupno zasedel deveto mesto. Po štirih vožnjah za državno prvenstvo v razredu 80 ccm je Tadej Korošak (MTC Radenci) s 105 točkami na izvrstnem Četrtem mestu. Po treh vožnjah v razredu 125 ccm pa Je Marko Jaušovec (MTC Radenci) z 59 točkami na petem, Leon Lang (MTC Radenci) pa s 25 točkami na desetem me- stu. Feri Maučec, fotografija; Jure Zauneker i eset let šaha v Lendavi Rokometni klub Polet 1 ^'tos praznujejo Ptoslaviji primemo posebno P® izdali ±0 delo ti Članov, Načrt- Jpiko, in n^l^^odil Štefan sta'*’ ■ ----join zai’ei?'??'°81a. da Pohih^T^V n j^^tnladd ' ■ T? posebej Sok gimnazije, ?*'t®a.TJ'“‘.'’'^lavskcga teh-fot i'® Pianov i ®®blstov * povečalo že na rezultati niso dr2jj®^*inI953 so v finale *953 pa prvenstva, *«"dav5ki mestne SO se na rezultati niso šahi- Ptestnem fe- 2^? turnirju v S>Paso Ljudske ilnigo ni društvi za- Času delo “atnogj - ''^sketn turnirju v 1 Li so odi- nied bili: dr. Milan Vidmar. Svetozar Gligolič, Ferenc Portisch, Mišo Cebalo. Vasja Pirc, Vlado Kovačevič, Ivan Farago, Stojan Puc, Zoltan Rihli, Ildiko MadI, Bruno Parma in drugi. Šahovska igra pa seje zelo razširila tudi po osnovnih šolah, saj so Lendavčani dosegli vidne uvrstitve tudi zunaj občine in regije. Leta 1992 je ekipa Lendave (Lovenjak, Krelja, S. Pukl in D, Pukl) s svojim mentorjem Jožetom Gerenčerjem osvojila naslov državnih prvakov med starejšimi dečki. Lendavski Sahisti pa že vrsto let uspešno sodelujejo tudi $ šahisti iz Madžarske in Hrvaške, V Lendavi delujeta dve šahovski društvi - ŠD Lendava, kije letošnji jubilant, in ŠD Rokada, ki Je bilo ustanovljeno pred dobrim letom. Za obe društvi je bila minula tekmovalna sezona zelo uspešna. To še posebej velja za ŠD Rokada, ki jo vodi predsednik Jože Gerenčer, saj je zasedlo prvo mesto v drugi državni ligi in postalo prvo-hgaš. ŠD Lendava, ki jo vodi predsednik Ludvik Jerebic, pa je v drugi državni ligi zasedlo peto Z novim vodstvom do novih uspehov Rokometni klub Polet iz Murske Sobote, ki letos praznuje ča-stitiljivi jubilej - 40-letnico delovanja - in ima za seboj bogato zgodovino, v minuli tekmovalni sezoni ni dosegel pričakovanih rezultatov, s^ je članska ekipa v drugi državni ligi vzhod zasedla šele deseto mesto. Čeprav je ekipa startala dobro pripravljena, saj je v pripravljalnem obdobju dosegla nekaj vidnih rezultatov z dobrimi ekipami iz Avstrjje in Hrvaške in seje v začetku pomladanskega dela prvenstva povzpela celo na peto mesto, je v končnici tekmovanja zelo popustila in si zapravila dobro uvrstitev. Vzrok zato je potrebno iskati v premajhnem treniranju, saj je pet igralcev odšlo na študij v Maribor, pa tudi nekateri ostali so le občasno trenirali, kar se je vsekakor poznali pri igri. Poleg tega pa so imeli premalo možnosti za treniranje v soboški dvorani. Težave so imeli tudi z vratarjem, saj je Ic-ta zaradi Sole, prakse in poškodbe premalo treniral. Največ je pokazal Žugelj, ki je bil z doseženimi 92 goli tudi najboljši strelec v moštvu. To so ugotovili na skupščini kluba, ko so ocenjevali dosedanje delo in se dogovarjali o bodočih nalogah. Izvolili so si novo vodstvo ter sprejeli nekaj zaključkov kot smernice za bodoče, uspešnejše delo v klubu, Tako so sklenili, daje potrebno moštvo zagotoviti veČ treniranja v dvorani, kar je pogoj za boljše rezultate. Osnovna usmeritev bo na delu z mladimi in domačim kadrom. Igralci bodo morali spremeniti svoj odnos do treniranja. igre in gledalcev, kar doslej ni bilo in kar je tudi pogoj za doseganje boljših rezultatov. Za uresničitev vseh teh sklepov so zadolžili novi upravni odbor, ki si bo na svoji prvi seji tudi izvolil novo vodstvo. (E M.) I ! Razpored tekem -1. SNL 1995/96 I, kolo - 30. 7. ‘93 Nova oprema: Izola Publikum; Maribor MURA : BELTINCI Primorje: Gorica Olimpija; Rudar (V) n. kolo - 6. 8. ‘95 Izola; Rudar Gorica: Olimpija BELTINCI: Primorje Maribor: MURA Nova oprema: Publikum m, kolo - 13.8. ‘95 Publikum: Izola MURA: Nova oprema Primorje: Maribor Olimpija: BELTINCI Rudar: Gorica IV. kolo - 20, 8, ‘95 Izola; Gorica BELTINCI: Rudar Maribor: Olimpija Nova oprema: Primoije Pubhkum; MURA V, kolo - 27. 8. ‘95 MURA : Izola Primoge: Pubhkum Olimpija: Nova oprema Rudar: Maribor Gorica: BELTINCI VI. kolo - 3,9, ‘95 Izola: BELTINCI Maribor: Gorica Nova oprema: Rudar Publikum: Olimpija MURA: Primorje vn. kolo - 10, 9. ‘95 Primorje: Izola Olimpija : MURA Rudar: Publikum Gorica: Nova oprema BELTINCI: Maribor Vin. kolo - 17.9. ‘95 Izola: Maribor N. oprema: BELTINCI Publikum: Gorica MURA: Rudar Primorje: Olimpija K. kolo - 24. 9. ’95 Olimpija: Izola Rudar; Primorje Gorica: MURA BELTINCI: Publikum Maribor: Nova oprema X. kolo-1.10. ‘95 Izola: Olimpija Primoije; Rudar MURA: Gorica Publikum: BELTINCI Nova oprema: Maribor XI, kolo - 8.10, ‘95 Izola: Nova oprema Maribor; Publikum BELTINCI: MURA Gorica; Primoije Rudar: Olimpija xn. kolo-15.10, ’95 Rudar: Izola Olimpija: Gorica Primorje: BELTINCI MURA: Maribor Publikum: Nova oprema Xin. kolo - 22. 10. ’95 Izola: Publikum Nova oprema: MURA Maribor: Primoije BELTINCI; Olimpija Gorica: Rudar ’ XIV, kolo-29, 10, ‘95 Gorica : Izola Rudar: BELTINCI Olimpija: Maribor Primoije; Nova oprema MURA; Publikum XV. kolo - 5.11.’95 Izola: MURA Publikum: Primoije Nova oprema: Olimpija Maribor: Rudar BELTINCI: Gorica XVI. kolo - 12, 11,’95 BELTINCI: Izola Gorica: Maribor Rudar: Nova oprema Olimpija; Publikum Primorje: MURA xvn, kolo-19.11, ’95 Izola; Primoije MURA; Olimpija Publikum: Rudar Nova oprema; Gorica Maribor: BELTINCI XVin, kolo - 26,11. ’95 Maribor: Izola BELTINCI: N, oprema Groica; Publikum Rudar: MURA Olimpija : Primorje h *■ njimi so liga v trapu . y Stefana Kovača i vr^iei 1 ^Sdni ) ga Ha meflJiii? J*’ sodelovalo ranili „ ^80mesto, med '.‘"“i'’ pet oted 0^ ^®*miovalca pa I Pno Prvimi desetimi. I 1073 'SlOniiH 1°S1 1080 11 ,^0tadetkov47 1073 1010 38 36 36 35 33 17 14 14 točk h iiSSr- a mesto. Franc Bobovec Uladiftci - posamezno 1. Matko (4. julij) 2. Krašovic (Tils) 3. Ilc (Onnož) 4. OeianGOMBOC(MS) 5. Denis POJBIČ (MS) e. Strelec (Ptuj) 7. Jasmina MAČEK (MS) 8. Kukovec (Ormož) 9. Fabjan (Svoboda) 10. Aleš KAROINABRAD. 44 41 22 20 17 10 4 3 2 1 Mali nogomet — Liga veteranov MS **9i ID.) 25 24 22 20 14 10 9 7 7 5 Bakovci M-SOD-M Srnng Kerenčičeva Panonska Šum Sfovan Ookležovje Tempo Gradišče Kupšinci Rakičan Puconci Vidonci Mladost Petanjci Mačkovci Sebeb. (-2) Sodar VK 79 10 15 2 2 92:33 19 15 2 2 77:24 19 12 3 4 69:40 19 12 1 6 67:54 19 9 5 5 52:37 19 9 5 6 61:49 19 10 2 7 55:48 19 9 4 6 55:48 19 10 1 8 54:49 19 8 4 7 77:58 19 S 4 7 52:45 19 e 3 B 62:60 19 6 1 10 44:49 19 8 0 11 65:61 19 5 3 11 41:61 10 5 1 4 20:25 19 4 1 14 44:64 19 4 2 13 35:64 19 3 1 15 35:80 19 1 2 16 36:116 32 32 27 25 23 23 22 22 21 20 20 19 17 16 13 11 9 8 7 4 Namizni tenis Uspešna tekmovalna sezona Namiznoteniška zveza Slovenije je izdelala jakostne lestvice za sezono 1994/95, ki povedo, da so pomurski tekmovalci tudi tokrat visokouviščeni. Ce bi ocenjevali samo moško konicurenco, so Mo-ravslft Toplice Sobota najuspešnejši klub v Sloveniji, saj so poleg tretjega mesta članov v 1. DNTL osvojili še naslov državnih ekipnih prvakov med mladinci in tretje mesto med ekipami pionirjev. Kar dva igralca pa sta si priborila mesto v državni reprezentanci na evropskem prvenstvu v Haagu, in sicer Mitja Horvat pri mladincih in Gregor Kocuvan pri pionirjih. Najbolje uvrščeni pomurski tekmovalec pri članih je Borut Benko, saj je s 413 točkami zasedel četrto mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev pri članih in za dve mesti izboljšana lanska. Na osmem mestu je Radgončan Boris Rihtarič s 372 točkami, kije izboljšal svojo prejšnjo uvrstitev za tri mesta. Deveto mesto Mirka Ungerja s 371 točkami je enako lanski uvrstitvi. Robi Benkovič je s 330 točakmi na desetem mestu, kar je dve mesti slabše od prejšnje sezone. Vidno je napredoval mladinec Mitja Horvat, kije s 113točkami na 28. mestu. Aleš Fridrih iz Radgone je z 71 točkami na 31. mestu, Miran Solarje s 53 točkami na 37., Matej Petar (oba MT Sobota) pa s 50 točkami na 41. mestu. Sobočan Štefan Kovač, ki igra v tujini, je na drugem mestu, vendar je doma tnalo igral. V mladinski konkurenci je Mitja Horvat s 428 točkami na odličnem tretjem mestu in je svojo lansko uvrstitev izboljšal za pet mest. Njegovi dobri rezultati so ga tudi pripeljali v državno mladinsko reprezentanco. Velik napredek je dosegel tudi lanski pionirski državni prvak Miran Solar, saj je z 251 točkami zasedel deseto mesto, medtem koga v prejšnji sezoni ni bilo na jakostnih lestvicah mladincev. Matej Petar je z 236 točkami na enajstem, Gregor Kocuvan je s 136 točkami na 18., Jure Koščak na 36., Leon Cigttt na 39., Samo Gyčrek na 42. in Dejan Šbul na 54. mestu. Med pionirji je na prvem mestu Gregor Kocuvan s 482 točkami. Po sedmih letih seje zgodilo, daje med pionirji zopet na prvem mestu Sobočan. Jure Koščak je s 109 točkami na 21., Dejan Šbul s 86 točkami na 23„ Pavlek Puhan je 33., Sašo Zver in Mario Balažič pa si delita 41. mesto. Med ml. pionirji je Jurc Zavec na 16.. Peter Horvat pa na 21. mestu. M. U. V Solingenu v Nemčiji je bil mednarodni nogometni turnir za ml. dečke. Med osmimi moštvi so sodelovali tudi mladi nogometaši soboške Mure in Rakičana. Zlasti so se izkazali nogometaši Mure, ki so brez poraba zasedli prvo mesto. Rakičan je bil peti. Na fotografiji nogometaši Mure, Stojijo od leve: Glažar (trener), Šnajder, Moreč, Ivanič, Bagari, Škaper, Skerlak, Pretner in Kavčič: čepijo: Čontala, Balažič, Horvat, Hajdič, Šoštarič, Slavic in Kerec, i 18 vestnik, 13. julija }j^l odsevi mladosti Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Tokrat ste nas nekoliko presenetili z dokaj številnimi odgovori. in to pravilnimi. Resje: Jurčičev roman Rokovnjači je dokončal slovenski pisatelj Janko Kersnik. Pri žrebanju pa sta imela največ sreče Anja in Gregor Vrbnjak iz Bcrkovcc 36 (pri Vidmu ob Ščavnici), Čestitamo! KUPON št. 43 - ALI VESTE Ali veste, kdo ima praviloma več las; plavo- ali črnolas«? Odgovore pošljite na naš naslov (s pripisom Ali veste) najkasneje do 19. julija. Neverjetno športno doživetje Po napeti nogometni tekmi smo se utrujeni odpravili domov. Sedli smo na kolesa in se podali na dirko Giro d’ Slovenca, in sicer na tretjo etapo, ki je bita dolga 2.000 metrov. Po prvih 100 metrih je bil v vodstvu Valter Bonča. Moči so mu pohajale in vodstvo je prevzel italijanski ultra maratonec, kolesar na dolge proge. Po nekaj sekundah ga je prehitel drugi slovenski reprezentant, in sicer sem bil to jaz. V vodstvu sem bil večji del proge. Ojoj! Zgodila se je strašna nesreča. Na ovinku pred spustom se je priklopnik oranžne barve zaletel v mravljo rdeče barve. Nemudoma se je sestal parlament in odločal, kaj bo z nadaljevanjem dirke. Teden dni smo stradali brez hrane, medlem pa so v parlamentu jedli pecivo, ki ga je prinesel predsednik vlade Janez Drnovšek. Bilo je veliko veselje, v parlamentu seveda, k^ti kuža Artur D. je imel obletnico rojstva. Po 170 urah (7 dni in 2 uri) so skle- nili, da se dirka lahko nadaljuje. Spet smo sedli na kolesa in začelo se je nadaljevanje 3. etape. Po 350 metrih je odstopilo skoraj pol tekmovalcev. Bližala seje ciljna črta. Vendar .,,ojoj.,, mravlji rjave barve je počila guma na traktorju! Poskušal smo urediti zadevo brez parlamenta, toda ni šlo. Spet seje moral sestati. Zahtevali so, daje treba rjave mravlje zapreti za dve leti - brez pogojnega izpusta. Bili smo že povsem sesrt®. toda treba je bilo iti do t*®;; »Nemogoče, kaj seje lo!« smo vzklinili, ko se K a®, nas peljal poljski fiat U’ .3 smo se za razkošnim avtoc lom, »Kakšna limuzina!« s® ČudiU, To je zagotovo aW" našega predsednika repui>l“* lana Kučana. Zadeli smo v Dragi prijatelji Odsevov! Kaže, da bo naša in vaša rn-Mlta »delovala« tudi med pedetnt-Di počitnkanii. Tako bomo lahko obJ^vtU Še kar precej prispevkov, ki ste nam^ že posirii in smo jih shranili v mapi; veseli pa btuno, če se nam boste kaj oglašati tudi med počitnicami. Pišite, kako se imate, kaj delate, ali ste videli oziroma doživeli kaj zanimivega itd. Lahko priložite tudi fotografijo ali risbo. Oglasite se torej kraj, če si boste našli vs^ delček časa tudi za nas. Pa veliko prijetnih počit- BiŠkih doživet^! Jože Graj Šokka sova Na šolsko drevo je priletela mlada sova. Učitelj tehnične vzgoje jo je fotografiral. Sovo smo si lahko tudi od blizu ogledali. Imela je velike izbočene oči, zakrivljen kljun in majhne kremplje, po telesu pa gost puh. Lepo bi bilo, če bi bilo v bližini šole še več sov. DAVID KOLMANIČ, 4. a, OŠ Bakovci Če bi bil vodnjak želja Če bi bil vodnjak želja, bi bil najlepši in najbogatejši na svetu. Osvajal bi vse žnske in dekleta $ svojo lepoto in magično močjo. V meni bi bila naj čistejša voda in vsak bi lahko videl v njej svoj obraz kot v zrcalu. V mojem jedru bi ne bila samo najčistejša voda na svetu, ampak tudi čudežna, saj bi z njo lahko izpolnjeval vse želje. Uresničil bi samo dobre, ne pa tistih o maščevanju, bojnih zmagah... Moje dno bi bilo posejano z zlat- ruki, ki bi mi jih ljudje metali v zahvalo. Kdor bi me hotel onesnažiti, bi ga kaznoval. Razumel bi vse jezike oziroma govorice na svetu, saj bi le tako lahko uresničeval želje. Mislim, da bi takšen vodnjak res potrebovali, saj je vedno več ljudi, ki so nesrečni. MIRO HAJDINJAK, 6. d, OŠ G. Radgona Pišite, rišite, sodelujte tudi med počitnicami! Opazovali smo zvezdno nebo Med šolskim letom smo se veliko pogovaijali tudi o vesolju in vesoljskih telesih. Opravili smo mnogo opazovalnih nalog. Potem smo povabili na obisk profesorja Marijana Prosena, ki je napisal kivligo Sonce zgodaj gori gre in ki ve veliko o vesolju. Skupaj z njim smo se nekega večera odpravili na šolsko igrišče, kjer smo potem skoraj dve uri opazovali zvezdno nebo. Najprej smo videli planet Jupiter. na zahodni strani neba pa smo lahko opazovali svetlobo Sonca, ki je že zašlo, vendar je Še osvetljevalo del Lune. Le-ta je imela obliko črke D, kar pomeni, da se je debelila. Naučili smo se tudi določiti zenit. Opazovali smo zvezde, ki so se druga za drugo prikazovale na nebu. Videli smo ozvezdja Dvojček, Lev. Devica, Tehtnica in Škorpijon. V ozvezdju Device smo videli zvezdo Špika. Blizu ozvezdja Lev je bil planet Mars. Poiskali smo tudi Veliki voz in zvezdo Severnico. Tam blizu je bilo tudi ozvezdje, ki se imenuje Koza. Med zvezdami smo opazili tudi umetni satelit, ki je se je precej hitro premikal. Na vzhodni strani smo videli zelo svetlo zvezdo, ki se imenuje Vega in je v ozvezdu Lira, o katerem smo brali v berilu. Med našim opazovanjem je Luna zašla, na nebu pa je bilo vedno več zvezd, To opazovanje je bilo res čudovito. DEJAN KAUČIČ, 4. raz, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci Offispring Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER Bil je res Milan Kučan. V naslednjih trenutloH* gledali ciljno črto. Frevo® prvi na zadnjem kolesu. * velik doživljaj. Skakal veselil, daje dirke konec-’;;., smo obili vsi, ki smo m*’,’;,. pravi, da sem jo sem zmagal. prejel le]‘’'‘‘|| Bil je konec meseca in^ ter lačen sem odUl »P®*- BORUT IVjglgji' r Zvezdnato nebo Kaj lepše bi bilo , kot jasno, zvezdnato ne še sanja se ti ne, kako lepo je, ko vidiš zvezde vse. Zanimiva znamenja P**^ ti svetle zvezdice: _ , Leva, Škorpijona in Raka, Dvojčka in pa Še Ovna, Kozo in Ten Iz sedmih zvezd na nel’*' Veliki voz se vidi. Pod krasno večerno ne** te vabim: »Pridi!« Tam je velika zvezdajjj^ blizu Leva pa žareči Nad mojo ^vo Artur It! ni iTlSj^ ki sploh ni čisto m3jl dalje bi naštevala, predolgo bi bilo, zato namesto tega ,-0-* .H!« sam ozri se v zvezdna*® ' ŠPELA KLEi -men* OŠ Janka Ribiča Pimlkeiji devetdesetih Da je punk znova zaživel, priča skupina Offspring, ki ji je v zadnjem času poleg skupine Green Days uspelo zasloveti s to zvrstjo glasbe. Najprej ameriški, kmalu pa še evropski publiki so se predstavili $ skladbo Self Esteem (Samospoštovanje). Do danes so ta singel prodali v sedem- milijonski nakladi, skladba pa je izšla tudi na njihovem drugem albumu Smash, Člani pravijo, da njihove skladbe ne nastajajo po umetni poti, ampak da jih piše življenje. Sicer pa, punkciji 80- let so imeli prav s svojim geslom Punk Is Not Dead. In punk skupine 90. dokazuje, da je še vedno živo. Derter Holland je leta 1984 v obdobju ekspanzije punka ■ ustanovil svojo skupino Manic Snbsldal, ki se je kasneje preimenovala v Offspring. Njeni člani so kitarist Noodles, katerega i 'C. 'C Vrnitev skupine Soul Asjlt*® Na ^asbeno sceno se je vrnila skupina Soul AsyiiiDi, “ časa nismo zasledili na glasbenih lestvicah. Fantje so 1993 s skladbo Runaway Train in takrat so tudi veliko zadnjem času pa so se nekoliko umaknili v samoto in P®^ riale za novo ploščo. Nastal je album Let Your Dim singel Misery. Spremenili so tudi zasedbo, še vedno pa so Dave Pimer pa dan Murphy in Karl Miller. Zaradi drugaC^^jjj^, dov na glasbo je skupino zapustil bobnar Grant Young. mesto pa je prišel SterUng Campbell, kije do sedaj delal ko^jj glasbenik ter v novi postavi skupine Duran Duran. Fa**^ Evropi in so že imeli svoje prve nastope. F J ll ki I It , ■ I 1 J? p r a-vo ime je Kevin Wa s s e rman, basist Greg K. bo-banar Rod Welty ter kitarist in vokalist I>exteT Hol-land. Derier, kije tudi vodja skupine, je bil nad punkom navdu- šen že od 15. leta. V svojem otroštvu je po zidovih svoje sobe lepil posterje Johnnyja Rottena, Side Viciousa in podobnih. Lase sije barval z modro, zeleno in oranžno barvo. In že kot smrkavec je hodil na zabave, kjer se je poslušal samo punt.Dener nima dlake na jeziku in se rad zameri svojim rockerskim kolegom. Pravi ameriški Ali En, Pred kratkim je izjavil, da so Gun-si in Bon Jovi samo šminka, Jon Bon Jovi in Ari Rose pa sta zvezdi, ki sta izgubili svojo identiteto. Rad razlaga, da je kmalu po tem, ko so se okoli njiju začele vrteti milijonske vsote denarja, lepa dekleta in slava, prava glasba zamrla. Skupina Offspring je čedalje popularnejša, to pa pomeiti, da so začeli tudi dobro služiti in da se je tudi okrog njih začelo vrteti vse, kar spada k slavi. Pravijo pa, da jih to ni spremenilo in jih niti ne bo. Na pot gredo še vedno z enim kovčkom, izogibajo se luksuznim hotelom in raje spijo v avtobusu, To je zanje punk in takšni želijo ostati, Dcxter pravi, da se boji slave, ki pride čez noč, in daje le-ta zelo nevarna in lahko negativno vpliva na (judi, V mislih ima usodo Kurta Čobaina, Zanj je njegova smrt žrtev mehanizma, v katerega se mu ni uspelo vključiti in ga je zato uničil. Skupina O^spring želi še vedno igrati tisto, kar jih veseli in ne želi končati kot Kurt. Hočejo biti antizvezde, ne želijo se fotografirati, le s težavo dajejo intervjuje, še manj radi se pojavljajo v časopisih in revijah, sploh pa nočejo delati to, kar drugi od njih zahtevajo. Njim je pomembna samo glasba, ki jo igrajo, vse drugo pa je neumnost. Ko jih želijo fotografirati, Dezter pokaže svoj srednji prst in vpije: »Fuck Off«. Dejstvo pa je, da če bodo želeli uspeti, bodo morali prenašati tudi medije in publiciteto. Žal, takšno je pač življenje javnih ljudi. Novice od tu ... Veliko slovenskih skupin porabi precej časa za iskanje pevcev. Pred kratkim je brez pevca ostala ljubljanska skupina Ego MaL function. Sporočajo, da če kdo ve za kakšnega dobrega, naj pokliče po telefonu Številka 572 858, ... in tam Skupina Depeche Mode je ostala brez svojega klaviaturista Alana Wi]deija, Wilder je odšel zaradi nezadovoljstva z delovnimi uspehi in odnosi v skupini. Preostali trije člani pa že pripravljajo skladbe za nov album. Za- enkrat ne načrtujejo’ sprememb v skupin*- *** Na vrh lestvice Z| I dno bolj prebija novi, bum skupine Pink N® AUDIO i t 69000 Murska Slomškova TELEFON, TEL^^ 069/32-40’ I li vestnik. 13. julija 1995 19 nasveti i(!|l tt (d *! J » IS ■J m |S' o! 3 K' if f'l Jf 1 ) t I I t ) FS JI I u, i', .( 11 'I I Dogajanje na ljubljanski borzi Prehranjevalne navade Prekmurcev spoštovane bralke in bralci. poročanje o dt^njanjih Iduoilanski borzi oz, trgu vre-asTOtiilh papirjev zajemalo bo-““»je med torkom 4. julijem in 1®' Jul^em 1995, - julija je Ljubljanska borza javila sporočilo za javnost v z obveznicami Rogaške in prednostnimi delnicami, sta bili _ “ sprejem vrednostnih ^Kjavin članov na Ljubljansko 6.1995 izključi -stio 4 veljavno- bil u Omenjeni sldep je bSčin, tl na podlagi sklepa po obravnavi oko- sa nastale z uvedbo po-T^prtsilhe poravnave obvez-d,d. do upnikov in “Pcnjcnp delniške bort d!*" zahteve Ljubljanske BkiEn'* « načrtom fi-LiiAii' teorganizacyt. Uprava dniKtna odločila, da se pre- li A so v ponc-l.ihi^^^®‘*'^^.obveznice nije - Republike Slove-KSltTi‘l'‘*-(SW).kiso Podieti'P'^®^*^titaiua t®zvoL Vh ®*tlada RS za »Ost nominalna vred- obveznic je obveznice niso LjO' “uansta -■ «0tai leint so po za razvoj s se^^"jozeniem. z obvezni-sestal? lo t u. temveč le naBIS- Rotacija delnice LEKA promet Sele v VsJ’po tečaju 11350. dtuJ' PPrasel enotni tečiu na 1 a .Telice PrnEa^V. , i -tnni A v "^13180 v 12901 bilftu 6 mio to- , IlrA„_'’ O imo ^O- ^^62 Ob P® '''^•Vri-77 tolarjev pro-? M u "JOP opot-'‘“j« ^^''jekoa^^PLo^ta,vponc-ob 1,6 mio sJslnSce Salus je z 19000 na *'‘*8rjev 22'za 191 tisoč ri._ i>rnp*t^A_ . Utie I..- ob 3.1 mio to- , -J-J "PO to-teča^' jc pjen >5260, ko nasfed tolaijev pro- P?'’C(ieij.^ 'oJsrjev Prometa, v '’'’tievpm^''’^®’*5(3,4mio Tudi P t*®*"*' ! POtHse! ----------- ___ '*bi|(, ^^^^^'^'vtorekin sicer 1 ; '»41 no nn«. aivci *^o jc bilo ya prometa, našle-h" “'j'* So ^^583 (26 mio četrtek je prometa, v ponedeljek pa porasel na 100,3 ob prometu 325 tisoč tolaijev, V sredo je padel enotni tečaj obveznice RSL 2 na 103,7 ter se na tem nivoju zadržal tudi naslednjega dne, skupno pa je bilo za 27,6 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 103,8, ko je bilo za27,6 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni teč^ porasel na 193,8, ko je bilo za 10,8 mio toalrjcv prometa v ponedeljek pa na 103,9 ob 93,3 mio tolarjev prometa. Na petkovem nivoju 85,0 seje zadržal v sredo enotni tečaj obveznice RSLo, ko js bilo za 414 tisoč tol^ev prometa, v petek je bil sklenjen aplikacijski posel le 1 enim lotom po tečaju 84,5, v ponedeljek pa prav tako z enim lotom po tečaju 85,5, Enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo je z 98,0 porasel na 98,5, ko je bilo za 390 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 23,8, ob 1,2 mio tolarjev prometa, v petek pa padel na 98,6 (350 tisoč tolarjev prometa. V ponedeljek se je njen enotni tečaj vrnil na 98,8 prometa pa jc bilo za 218 tisoč tolarjev. Nespremenjen enotni tečaj 103,3 jc zadržala v sredo obveznica RSL2 z izkoriščeno davčno ol^šavo, ko je bilo za 172 tisoč tolaijev prometa, nasleldnjega dne pa padel na 102,5 ob prometu 86 tisoč tolarjev. Za 0,2 odstotni točki na 97,8 je zdrsnil v četrtek enotni tečaj SKB 1, ko je bilo za 3,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 97,5 ob prometu 219 tisoč tolajrev. Z obveznico Sklada za razvoj SKB je bil v sredo opravljen aplikacijski posel v vrednosti 103 tisoč tolarjev. Enotni tečaj redne delnice NIKE je rahlo porasel s 8196 na 3220 v torek, ko je bilo za skromnih 77 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 3307 ob 3,6 mio tolarjev prometa, V četrtek jc njen enotni tečaj padel na 3225, ko je bilo za 1,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 3160 ob 2,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 3098 (17,2 mio tolarjev) S slednjim padcem je prekoračila 30 odstotni padec, zato je bilo trgovanje z njo začasno zaustavljeno do objave obvestil za javnost, 5, julija je porasel s 717 na 733,2 enotni tečaj delnice Term Čatež, ko je bilo za E, L mic tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 725,8 ob prometu 571 tisoč tolarjev, v petek pa porasel na 727,0, V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 724 prometa, pa je bilo za 393 tisoč tolarjev. lopsa j kak pes! Prehrana ni samo nalmijneša človekova Moja domača banka r biološka potreba, Je veliko več. Posamez- _______ _____________ _ j ne Jedi In pijače imajo versko-obredni ter /O Pomurska banka d.d. družbeni pomen is značaj, zato Je prlpra- *'^ * *" '^ v|iaiye in uuvai^ hrane polno prastarih ve- E _Z3Mureka Sobota rovanj. S hrano se izraža apotropejska žetiai k:yti tudi s pomočjo hrane se odvračajo zli duhovi, demoni in zle sile od ljudi, domov, živine in pridelka in se pridobiva njihova naklonjenost- Obstajajo stalna jedila, ki jih ljudstva še danes uživajo ob posebnih priložnostih, zlasti Je potrebno poudariti pomen kruha io česna. Po ljudski veri Je imelo tudi ognjišče poseben pomen, saj je to tisti prostor, kjer bivajo dobri in zli duhovi, zato se nanaša toliko vraž na ogenj, ognjišče in predmete, ki so potrebni za kuho in peko. II I P"iLraQB pa je odvisna po eni strani od geografskih razmer sestave tal, razšiijenustt kultUf, podnebja; po drugi strani pa od osebnih zmožnosti, nagnjenj in verovanj. Vse pa povezujeta kulturna dediščina ter proces sprejemanja in posredovanja. Posamezne jedi ali sestavine niso specifične samo za Prekmurje, enake ali zelo podobne lahko najdemo v sosednjih pokrajinah. Največji vpliv je prihajal v prekmursko kulinariko prav gotovo iz Madžarske. Nanjo pa so vplivale tudi slovenska, avstrijska in medžimurska kuhinja. Najstarejše podrobnejše besedilo o prekmurski prehrani je zapisat Jožef Košič, ki med drugim pravi: »Prekmurski Slovenec je izredno marljiv in opca-vlja množico poslov, toda ob vsakem težkem delu se zadovolji z malim. Živež mu je kar najpreprostejši in niti malo ni izbirčen.^ Testenine in kmh - Testenin je bilo včasih malo, poznali so testeni- ‘b ne za juho in kot samostojno jed. Posebnost, ki je drugod v Sloveniji ni, so makovi rezanci. Košič pravi: »Kruh (krni) prekmurskih Slovencev je zelo slab, kakor Borzna Rotacija B - prednostne delnice Za 4,07 odstotka na 27226 je porasel v torek enotni tečaj KBTP, ko je bilo za 14,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 27133 ob prometu 814 tisoč tolarjev, v petek pa na 26525 (531 tisaoč tolarjev prometa), V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 25460 prometa pa je bilo za 2 mio tolarjev. Enotni tečaj prednostne delnice Primotin je rahlo padel v sredo s 27353 na 27322, ko je bilo za 2,6 mio tolarjev prometa, v petek na 26258, ob prometu 638 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 25938 (3,2 mio tolarjev) Za kar 8,66 odstotka na 8081 je poskočil v sredo enotni tečaj delnice UBK, ko je bilo za 291 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa poskočil na 8500 ob le enem lotu proemta. Adriatic zavarovalna družba d,d. tudi ostale jedi: pust in siromašen; na ravnici ob b/uri imajo lepši kruh, ker so njihova polja boljša; na Goričkem pa le redki uživajo čist ržen kruh, ampak zmešajo več mok.v Pečene močnate jedi - Uživanje teh jedi oziroma pogač je znak blaginje. Ob praznkih pečejo gertjene pogače (kvašene potice), ki so makove ali orehove. Vrhunec jc gotovo prekmurska gibanica, ki je ena najbolj znamenitih prekmurskih jedi. Značilna močnata jed so tudi vrtanki, ki so pečeni iz najboljše pšenične moke, so okrogli in spletem v obliki venca. Začimbe in sladila - Najpogostejši začimbi sta sol in sladkor, najznačilnejša pa rdeča paprika, sladka in pekoča. Rdečo papriko so Prelmaurci prevzeli od Madžarov. Paprika pa ni madžarski izum, saj sojo leta 1494 v Evopo prinesli španski koloni-zatoiji, na Madžarsko pa so jo zanesli južni Slovani, ko so bežali pred Turki. Rekli so ji tudi turški poper ali poganski poper. Madžarsko odkritje je le današnja fino zmleta paprika, kateri lahko pekoči okus uravnavamo). Uporablja se še poper (prpeo). Na solatah (šalatah) je poleg kisa in soli skoraj obvezno bučno olje (tikvin oli). To je le nekaj značilnih jedi oziroma surovin, iz katerih pripravljajo prekmurske specialitete. Jedilnik prekmurskega človeka seje spreminjal, razlikoval seje v letnih časih, seveda pa je bil ob nedeljah, praznikih in pomembnih življenjskih dogodkih bogatejši kot v običajnih dneh. Kakor je prekmurski človek skromen, tako je hrana ob slavjih in praznikih bogata. Za božič, na veliko noč (vuzen), krst, sedmino ... še posebno ob poroki (gostiivanju) so bile mize obložene z vsemi dobrotami, kar so jih gospodinje znale pripraviti. Zelo pomembno je, kaj sc ob kakšnem prazniku jč in česa se ne sme jesti. Velja pa tudi, da morajo biti krožniki hrane vedno polni. Tudi po tem, ko se že vsi najedo, morajo ostati zvrhani. Včasih to že meji na potrato. JedilniR prekmursRe Rohinje Hrana je tista, tri se je včasih morala prilagajati pridelku in možnostim, Iri so jih imeli, in je bila dolgo odvisna samo od lastne proizvodnje. Ljudje pri prehrani niso najbolj dovzetni za velike spremembe. Okuse, katerih se ljudje navadijo, težko spremenijo. Kakšen je bil jedilnik prekmurske kuhinje, kaj je tisto, kar se jc včasih najpogosteje znašlo na mizah Prekmurcev, in kaj tisto, kar še danes velja za specialitete? Juhe - So zelo pomembna sestavina prekmurske ljudske prehrane. V Prekmuiju jih imenujejo žtipa (Ravensko in Goričko) in Ždpa na Dolinskem. Z juho postrežejo ob vseh obrokih, tudi za zajtrk. Razlikujejo se po svojem značaju in kakovosti glede na časovno funkcijo: postne, vsakdanje, praznične ali slavnostne, priložnostne. Delijo se tudi na zafrigane (s prežganjem), mlečne, zelenjavne in mesne. Prikuhe in omake - Prikuhe so najpogosteje iz zelja (rav. in gor. zeldj'e\ dol. zelje), repe, fižola (grai) in krompirja (dol. krumpli, krumple: krump-11, krumpči rav, in gor.) Nekoč so bili redna hrana, razlika je le v tem, da je bila v revnejši hiši ta hrana slabše zabeljena in pogosto edina jed. Za prikuho imajo Prekmurci izraz cušpdis. Pripravlja se na različne načine in iz različne zelenjave; poleg omenjene še iz graha (grdišČiča oz, grdišceka), buč (Ukvi, tikev), komar (po dol, in rav, ugurke: ouburke po gor.) Najznamenitejša pa jc gotovo bujta repa, ki je na kolinah obvezna. Omake so splošno redke v prekmurski hiši, posebnost je gotovo hren s kislo smetano, ki ga servirajo h kuhani govedini, še posebno ob praznikih. Mesna jedila - Meso je bilo včasih redkeje na Borzna Rotacija B - redne delnice 4. julija je porasel z 88868 na 90333 enotni tečaj delnice Dadasa, kojebiloza271 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 91614 olj 13,1 mio tolarjev prometa, V četrtek je enotni tečaj padel na 89628, ko je bilo za 17,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 86607 ob 8,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 80705 (20,7 mio tolarjev). Enotni tečaj delniceFitmedic je porasel v sredo s 13680 na 13784, ko je bilo za mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 18171 (158 tisoč tolarjev prometa), Z delnico Gradbenega podjetja Grosuplje so bili sklenjeni aplikacijski posli v ponedeljek po tečaju 23000 (v 1220 tolarjev) v vrednosti 10,4 mio tolarjev. Rahlo je porasel v sredo tudi enotni tečaj redne delnice Hmezad banke in sicer s 15200 na 15269, ko je bilo za 550 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa poskočil na 16763 ob 17,1 mio tolarjev prometa. Z 8992 na 9150 jc porasel v sredo tečaj MK Založbe, ko je bilo za 3,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 9032 pri prometu 2,0 mio tolarjev, v petek pa na 8900 tisoč tolarjev. V ponedeljek je njen enotni tečaj porasel na 9079, prometa pa je bilo za 2,7 mio tolarjev. Borzna Rotacija B - obveznice z 91,5 pa 93,0 je poskočil v sredo enotni tečaj obveznice Občine Zagorje, ko je bilo za 671 tisoč tolarjev prometa, v petek pa je bil pripravljen aplikacijski posel v vrednosti 834 tisoč tolarjev po tečaju 93,2, Enotni tečaj obveznice PTT Celje je porasel v četrtek z 99 na 99,8 prometa pa je bilo za 616 tisoč tolarjev. Nespremkenjen enotni tečpaj 99,0 je zadržala v petek obveznice PTT. Gorica, ko je bilo za 2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa je bil prijavljen aplikacijski posel po tečaju 98,8 v vrednosti 702 tisoč tolarjev. krožniku, največkrat svinjina ali perutnina. Race in gosi (reče in gouske) so gojili le premožnejši, množičneje so gojili zajce (z^fce). Ena od naj znamenitejših prekmurskih jedi jc bograč. Koline pa so praznik za vso družino, saj pomeni, da so srečno gor skrmill stiar. Po ljudski veri mora biti zaklan prašič z glavo obrnjen proti hiši, da ne bo nesreče. Pri mesarjenju svinje slanino redko dimijo, medtem Navade pri jedi Prekmurci so zelo gostoljubni ljudje. Še posebno se radi izkažejo, ko dobijo goste. Če pridejo na obisk sorodniki, sosedje ali prijatelji, jim Prekmurci, posebno Goričanci, radi ponudijo pijačo in hrano. O tem podrobneje piše Vilko Novak v svoji knjigi Ljudska prehrana v Prekmurju. Tudi neznanca povabijo k jedi, če jih n^de pri obroku. Domači tm- Vrste Jedi in sestavine se> v Prekmuiju bistveno ne razUiaijejo, večje so razlike jv. pol-’ menovanjih, kar izvira iz govornih posebnostih, Današnja prekmurska kulinarika se precej razlikuje od tradicionalno pripravljenih jedi. Zakaj je prišlo do tega, verjetno ni ggt-trebno razlagi^. Najprej se Je jeBb nik spremenil potem pa so indu- strijsRj proizvodi začeli prodirati tudi na vasi. In ni malo dnižin na vasi, Iti danes tiMii mleko b) knih kupujejo v trgovini. Tudi zaradi sodobnega načina živjenja in neprestanega hi-tehja tuje segajo po in delno pripravljeni hrani. Res pa jc. ds se nihče ne Trgovanje na trgu OTC OTC. redne delnice *Po petnajstih dneh se je v sredo ponovno trgovalo z delnico GEA CoUegc, njen enotni tečaj pa padel za 23,04 odstotka na 3210, prometa pa je bilo za 1,6 mio tolaijev. V vrednosti 52 tisoč tolaijev je bil prijavljen aplikacijski posel v četrtek z delnico Grad, njen enotni tečaj pa je s 6800 padel na 5810. Po nespremenjenem enotnem tečaju 3780 je bil prijavljen aplikacijski posel z delnico IHB in sicer z dvema lotoma. Močen padec tečaja je v sredo zabeležila tudi delnica Intare in sicer za 23,50 odstotka na 1950, ko jc bilo za 1,5 mio tolaijev prometa, naslednjega dne na 1912 ob prometu 449 tisoč tolaijev, v petek pa porasel na 1949 (150 tisoč tolaijev prometa). V ponedeljek je njen enotni tečiy padel na 1950, prometa pa jc bilo za 5,8 mio tolaijev, TONČKA BOŽINOVIČ na 28468, "biucti prometa, v po-27485 ^56.4 mio mio tolarjev na 27856 ob p^^nveznice S n 634 ti- 5 ‘/‘^^'^‘Injega dne po S^-v 24 tisoč »1.5 “'‘O lolaijcv — ■ ^',5, - ™'«qcv prometa po - ^02 J?’orek°S‘^ '^^na 100,0 n^Zfiitr^^ P* tem Z4,5 mio tolarjev C»ta prvi), Sertav *. Br««c* eamo C2,£ic. Talaipka: oeon ve-nse eosiovADed uiutauMu sisvmiu cHt« S4. UkMim CKmo a OSI I*,«. tMffpka: O« OI-MT PMlunatu CMU 14. SOM ItertSar voez w »no. -mmk. oaa ko na madžarskem večji del slanine dajo v dim. Ob kolinah naredijo tudi krvavice: prosene, hajdinske in krvave. Koline odnesejo tudi sosedom in jasno je. da jih bo tudi sosed prinesel ttjim, ko bo klal. Omeniti moramo Se Jajca {dol.jtpce; gor. djalce in rav. bilice; pokvarjeno Jajce pa jepoloužek). Uporabljalo se je predvsem kot dopolnilo pri pripravi juhe in testenin. Mehko kuhano jajce je včasih dobil kvečjemu bolnik ali otrok. Kašnate Jedi in žganci - Danes so redkeje na jedilniku, včasih pa so bili vsakodnevna hrana v družinah ne glede na standard. Poznajo ^do (hajdino, ajdino), proso, koruzo (kukorco). k ajde meljejo moko, iz nje pažganike, zlejvanke in pogače. Pogostejši so koruzni Žganci in zlivanke. Iz krompirja delajo žganike, t. i. dodale, kuhanemu krompirju dodajo pšenično moko, Zmes prelijejo s čebulo, ocvrto v masti, in zabelijo s smetano. Zraven ponavadi postrežejo zeleno solato. cajo (silijo) goste, naj jedo, z različnimi izrazi; Gejte, gejte, Najsi zemejo, Zemte si, Več si zemte. Morejesti. Ne dajte se trUcati, More zeti. Bojte kak doma. Pri mizi pazijo, da Jedo dostojno, kdor pa sc grdo vede, ga zmcijajo s Ka tak v ^be mečeš. Tak jei (gej) kak, ka čišče nikdar neijo (d/d), kak čij njemi Tčrk (Turek) za (h)rpton stau. Kak tej sune, Ne gej tak pamouvno (požrešno), Lopsa kak pes (hlastno pije), Žleple kak boža doga (pohlepno pije kot mavrica). Košič pa v knjigi Zobriszani Szloven i Szlovenka med MOrov i Rabov uči, da, če ravnic kam prideš, dare obedHvajo al večerjajo - ka je nej lepou - teda pravi: Boug Žegnjajl ilice šteti, p zoube zidti, se ne-pripravi. Košič v isti knjigi tudi svetuje, da sc je potrebno od prendgloga tn parouvnoga v-sebemetanja zadrždvatt. ALEKSANDRA NANA RTTUPER t 20 vestnik, 13. reportaža Vestnikova poletna akcija Pleničke je prala I' « Kako in kje so prali perilo na Goričkem, ko še ni bilo ne vodovodov ne pralnih strojev? Danes se menda v vsakem gospodinjstvu, pa naj ho bogato ali revno, vrti najmanj en pralni stroj. Nekoč pa je bilo drugače, saj so ženske (pranje je pač žensko delo) prale ročno. Slutil sem, da je bilo to še posebno naporno na Goričkem, kjer ni toliko tekočih voda kot na Dolinskem in Ravenskem, zato sva se s fotoreportejem podala na pot v ta del Prekmurja. Margit in Marija v Domanjševcih sem se predstavil dvema starejšima ženskama in tudi oni 5J3 potem povedali, kako se pišeta: Margit Bačič je stara 83 let, Marija Škerlak pa jih ima 80. Na vprašapje, ali sta v mlajših letih kaj hodili k bližnjemu potoku, sta skoraj v en glas povedali, da sta tam prah spodnje Ribaša ni uspela najti v vasi Lucova nedaleč od Gornjih Petrovče m spodaj podpisana kramljala z VUmo Kmdoš, katere domačija je tik ob rečici Krki, nato pa se je pridružila Se snaha Tončka. Obe sta se trudili poiskati kak nekdanji pralni pripomoček, a našli sta le ovalni škaf, ribaša pa ni bilo nikjer. Kod delovni pripomoček pri pranju sem uporabUala pratko Pralka? Zadeve ni bilo treba opisovati, saj sem hitro dognal, da gre za leseno tolkalo, ki mu ponekod drugod na Goričkem pravijo prekača, na Ravenskem pa prtnjača. Gre za kakih 30 centimetrov dolgo in 20 centimetrov široko desko, ki ima ročaj, s katero so perice udarjale predvsem po umazanih prtih. Danes na podobnem pripomočku, vendar k polovico manjšem, tu in tam na Goričkem postrežejo s šunko. / 11 F r-*) K’ H' X-. ! i- * -4h^ ‘m:- ■ 2''^1 i - - jt Margit Bačič: »Tudi prej smo nosili čisto perilo, saj smo tedensko prale tri- do štirikrat.« perilo, posteljnino in včasih tudi vrhnja oblačila, saj v njunih mladih letih še ni bilo kemičnih čistilnic. »Pri nas imamo pralni stroj že več kot dve desetletji in skoraj nenehno se vrti. Je velika pridobitev za žensko. Pred tem pa smo seveda prali ročno. Umazano perilo sem dala v velik emajliran lonec, nalila vode, dodala sode in ga postavila na štedilnik. Potem se je nekaj ur kuhalo, nato, običajno naslednji dan, sem skuhano perilo v lesenem koritu odnesla na običajno pralno mesto ob potoku, ga natrlazžujfo, nato pa Se drgnila z rokami in na ribaiu,* je povedala Škerlakova Marija, Njena sovasčanka Bačičeva Margit, kije govorila predvsem madžarsko (in zato se je ponudil mlajši prevajalec), je razumela pripovedovanje svoje prijateljice in je dodala, da so perilo pred pranjem ženske kuhale v lugu, zato je šla umazanija zlahka dol. »V škafu smo umazano perilo nosili na prapje v Krko in v njem smo spet čisto prinašali domov. Ker je tekoča vo^ tik za hišo, prenašanje ni bilo preveč naporno. Tudi zato ne, ker sem imela pralno mesto čisto blizu nje. Vsaka perica je imela svoj prostor: desko, postavljeno z enega na drug breg rečice. Seveda sc ženske nismo grdo gledale, ampak tudi kaj poklepetale. Sama sem prala, ko - pa seje zgodilo, ko je voda v KM presahnila? »Da ne bi ostali brez vode, so za to poskrbeli moški. Mesta, kjer smo prali, so poglobili, saj so izkopali gramoz, pa je bilo tako na določenih mestih vedno dovojj vode. Sploh pa je bila Krka svoj-čas zelo Čista in tudi perilo, ki smo si ga tedaj preoblačili tedensko enkrat, se je dalo lepo oprati. Likali pa smo ga, ker pač še ni bilo elektrike, z likalniki na oglje.* Vilma in Tončka sta rade volje ponesli škaf v bližino rečice in tako »dcmostrirali« hojo nekdanjih peric. Hvala! V potoku je bila živina Skozi Matjašcvce teče potok Lukaj, zato sem bil prepričan, da so ženske tam prale dolge spodnjice svojih mož, svoje kombineže pa pleničke in tako naprej, Karolina Bunderla pa je povedala, da ni bilo tako: »Potok ni bil čist, saj je vanj zahajala tudi živina, pa ribe in raki so bili v njem. Morda je katera druga prala v tej vodi, sama pa tega nikoli nisem počela, ampak sem prala doma ob studencu. Tam sem opramo tudi plavila. Pred pranjem sem perilo seveda prej kuhala v vodi, ki sem ji dodala sodo. Za pranje sem uporabljala velik škaf, ribaš in desko, s katero sem po perilu pujkala. Skoraj ni minil dan, da ne bi prala,« Tako je o svojih mladih »pralnih« letih na kratko povedala ne ravno zgovorna (vsaj tak je prvi vtis) Karolina. Pa veste, zakaj? Seveda ne morete vedeti, ko pa ne veste, s čim je bila tisti hip močno zaposlena: pekla je kruh! Pra- Kardošerim iz Lucove je od nekdanjih pralnih pripomoikor ostal te tale ovalni škaf. pomesti, potem pa kar noter s hlebci iz rženo-pSeniČne moke, kajti ni ga čez doma pečen kruh. studencu na pumpo. Še zdaj ga imam. Tudi betonsko korito, v katerem sem perilo namakala, je i I M- i" r 1 1^ J * f. s ; -J p I - I- jr <-L.. I'",' - Karolina Bunderla: »Po potoku je bodila živina in raki so biti v ujen, zato sem prala ob domačem studencu.« • tul*-lom. Ko sem bila mlada m v mojih srednjih letih * • takih pralnih praškov, k«bj,. mo danes. Smo pa tudi t*” dili nakrog čisti.« , . Da je tako tudi zdaj. J* no pokazala, ko sc je za kakih deset ccntimelN'^^ la spodnji del svojc^ vrhnjega oblačila in pn** je belo spodnje krilo. Pa še to: ko sem 10- . evc ta domačije Maričeve je nekam z nezaup^^^^. in v roki je imela dstavitvi je pogovor časopisa pa ni odložil® pripovedovanjem ne m firanjem ob vodnjaku. da je zelo navezana na). K^i je pokazala akcija? Po vsem tem, i#. rw >Svili gom slišala in fotograiu^j^ renu, zdaj pa ste o j# in videli fotografije, bi J It, da nisva »odkrila p? 11, MA P Hočem reči, daje > ženske prale »na roko*. oddaljeno, zato več ribašov, prinjač, pralnih mest ob kje pa najdeš še prt blaga... Morda pa se tem posredno trdiok perejo v pralnih strojih- _ no perilo mlade žensk® fS Se operejo ročno, ah pralni prašek za ročn® P j UTi - Ste prali le enkrat ali večkrat te Jensko? »V zmoti so tisti, ki mislijo, da smo tedaj, ko še ni bilo pralnih strojev, umazani hodili naokrc^! Ženske so bile kar močno zaposlene s pranjem, saj so prale skoraj vsak drugi dan oziroma tri- do štirikrat v tednu,v je Še povedala. »Tudi pozimi smo hodile prat na potok. Če je bil zamrznjen, smo seveda prej razbili led,« se je spet v pogovor vključila Marija. Sogovornici sta še povedali, da so imeli v njunih mlajših letih na posteljah lanene ali pa celo še bolj grobe konopljine prte, ki jim ena perica ni bila kos, zato sta (vsaka na svojem koncu) prt prijeli dve in ga udarjati ob pralno desko, nato ga je vsaka zasukala v svojo stran in tako sta ga ožmeknili. Marija Skerlak: »Ker v trgovini ni Mio mila, smo perilo prah z doma kuhano iajfo.« sem za to ob delu na kmetiji našla čas. To pa je bilo ponavadi ob deževnem vremenu. Perilo sem pred pranjem skuhala v labuški. vzaprav je nosila ganjeno testo iz nove v staro hišo, kjer so v krušni peči pravkar dogorevala drva. Ogenj je bilo treba odstraniti, peč Opravičila se je, da mora hiteti, sicer bo hice v peči hitro konec. Nisem je več spraševal, tudi zato ne, ker je fotograf že zakurblal petko, s katero sva se potem odpeljala na kavico v kuzemsko gostišče, v katero vodijo dolge stopnice. Tam je pogovor stekel z razposajenim možakarjem, ki je povedal, da so ženske svojačas prale tudi v mlakah. Še z natakarico sem hotel pogovor nadaljevati na to temo, a sem hitro dognal, da bi se rajši pogovarjala o čem drugem. Kaj pa Ledava? Mladost sem preživel ob Črncu in dobro se spominjam nekdanjega načina pranja na Ravenskem. Ženske so perilo hodile prat v potok Ob obeh bregovih sta bila po dva kola, povezana z latami, nanje pa je bila položena deska. Spodnje perilo je prala ponavadi ena ženska, razen če je bilo pri hiši zares veliko ljudi, pri pranju prtov pa sta bili dve roki seveda premalo, potrebna je bila pomoč, vsekakor za krišpanje. Kako pa je bilo v goričkih krajih ob Ledavi? Na Pertoči živi Marija Marič, rojena 1916, leta. Je ona plenice in vse drugo, česar po uporabi ne zavržemo, prala v Ledavi? To sc mi je zdelo skoraj neumno vprašati, saj sem bil prepričan, da je bilo tako. Pa ni bilo! »Voda v Ledavi je bila umazana in nevarno je bilo hoditi tja. Dokler nisem imela pralnega stroja, ki pa ga imam k sreči že leta in leta, sem prala kar doma ob ob njen. Perilo sem pred pranjem skuhala v vodi, ki sem ji dodala sodo. Pred samim pranjem sem ga sevedapožajfitla z domačim mi- mogoče kupiti. ŠTEFAN? i L- \ X: JURE ZA'-"*^ ... ■i ll J Marija Marič: »Perila nisem hodila prat v bližajo Lett*** sem prala kar doma.« K julija 1995 21 vestnik { i' f i f i f f '1, »Posprovlaje« knne v Dovčih Turistič-^Mumem društvu liovciv območje) M osrednjo letno pri-nedeljo “bo prikazati običaje, « spravilo (po prleško: sena. Led so prebili, “>» »o ..S črva Io*.’. značilne naslednja »veselica« že Fotografije: S. S, ■1 i i I ■1 ''•b, ■ Pravih kmečkih »kol« je le še ?**' prireditve v Dovčih je ležal raz-to kmečki fanlje hitro sestavili. **'» krave, ki jim je vaški kovač iwJ ™ 1^,. ■ “ — “'‘■t “J"" r' **^^*Su ’*‘'®*'*®'** divino še •fri- NALAGANJE SENA - Starejši . se seveda še spo- milnate ročnega nalaganja sena. Potem so se naenkrat tudi v naših krajih pojavi- 'f le samonakladat- M ke. Pa ne za dol- u go: hitro so jih H odrinile stiskalni- H ce, ki na travni- ■ kih za seboj pu- ■ ščajo senene ba- 3 le. Dobro je, da H prikažemo, kako smo seno nalaga- li nekoč in tudi, kaj se je zgodilo. —"uuutE«. lam lorej ziviiiu se le preveč strmo M- bol b s težavo našel še kako (voz se je prevr- O- i #-'ie .'.S! 5i /k jf y i.-' 'S KOSCI - Travo je treba kositi, dokler je še vlažna. Tile so ob spremljavi harmonikarja šli na travnik sredi poldneva in dokazali, da sklepana in dobro nabnišena kosa reže tudi ob takem času. Spodbujali pa so jih tudi gledalci. Vrezali so sicer le nekaj plasti, ki jim jih je (nepokošene) pustila motoma kosilnica. r'- KLEPAČA - »Kosa )e rjava, kosec pa za vraga!« pravi ljudski rek. Tale če je bilo pobočje dva starejša možakarja sta vsem na očeh (sjklepala kose, saj mladi niso vešči takega dela. Tam naokrog je bilo sploh veliko nekdanjega kmečkega orodja in »strojev« (leseni plugi, brane, lesene sejalnice, vozovi...), kar kaže, da vsega tistega, česar ne uporabljamo več, le nismo uničili. it* ?!P JjriL 31&. *■- »KUPČKANJE« - Gledalci seveda niso čakali, da bi se pravkar poko- »1 šena trava posušila, zato so »kupčkali« tisto, ki so jo strojno pokosili pred nek^ dnevi. Gospodinja je, še preden so seno zložili, prinesla pijače in jedače, ki so ju bili seveda bo^ veseli kot dela. Tudi pri malici je igral neumomi harmonikar, zadonela pa je še pesem. I L I I I « i i i a- ' Z t •- -d nil!). r ^1 I 1 - i I 'f 1^ ff r iTi {. T Hvala vsem, ki zaupate Trem srcem. t 1' c Zahvaljujemo se vsem, ki ste sadove svojega in minulega dela svojih staršev ter starih staršev zaupali podjetju, ki polni in trži “kraljico mineralnih vod Radensko tri srca”, Miral, Radin ter druge osvežilne pijače na osnovi naše Radenske: Stil, Šum, Swing in letos Še Ledeni čaj. Zaupali ste tudi naši zdraviliški in turistični dejavnosti. Še posebej pa nas veseli, da Vam je z nami skupna filozofija skrbi za okolje. Zaupali ste podjetju s sodobno poslovno filozofijo in moderno linijo izdelkov ter storitev. Zahvaljujemo se Vam za zaupanje in smo prepričani, da bomo skupaj še boljši in prodornejši. Ponosni smo, da nam je slovenska javnost z velikim številom vpisanih certifikatov izrazila svoje veliko zaupanje. Vendar bomo morali prav zaradi tega, kot nekatera druga uspešna slovenska podjetja, vlagateljem vrniti dotočen del ''bednosti lastninskih certifikatov. V skladu z zakonom namreč lahko vpišemo največ za 130 odstotkov razpisane vrednosti, vsem vlagateljem pa bomo vrnili enak odstotni delež njihovega vložka. Še posebej nas veseli, daje to Vaše znamenje naklonjenosti našemu podjetju prišlo skoraj istočasno s podelitvijo mednarodnega certifikata ISO 9001 za vzpostavljen vrhunski sistem kakovosti poslovanja, ki je prav tako eno izmed jamstev, da ste svoja sredstva vložili v pravo podjetje. Herbert Šefer generalni direktor I vestnik, 22 televizijski spored od 14. do 20. julpa^ II UJ < « I i. i 53« i «“3 4 a S7.-a.EB*«:. ^S-J =>«5^8 S*rt F dZ^^PP P^r—’*'*^Z 1|.s3a3s.ss|^-o- a 2 -J « g-g s a T 5 E!^ f g g t w? ta H» rt 55 71 8 -’ S B > Q «0 v ■e 22 rt ‘ E IS '» < □ © □ ui 1 3 U< a: ©P ui 3 Ul Q -3UJ g2 [?5 3 -»Ul □ Q 5 Z' i!5 < -3O niD dG "»to to □ Ui £ Z Ld > o uy I < UJ > o (f) < Z LU > O _J (D < -z, bJ > O (n < z UJ > o tn < ž LLl Š co ? < z LIJ > O c/) eg« i Si’jS5.ja - ^iš " C-B^'S.7l S it I ‘j*! , • Q 5 S S g‘a'^ ■-' z o E'’ ° Ji 'F o. BI -ff « "5 .M Sij -yO '~ W ■? E 'C c ■« d A č d ■?] » ’S^ w .0 ■3 'S 3 s -s g -B r. B i; -B '±l geli “1“ .M s “ 13 >s Q 2 3*1 ■a a u ‘Z 4 'i ® 'c*‘S |’'*2 n ” - rt O IbŠSb^ M^Hr’i3S| ■ - E«j ¥ E 5« B 8'§o S*r_ §.B '“.s*? 5 O- O Cl « rt;a~S“3EScS.s ttJdr^Sc 1 "d OS« 7 = - A ' !: ¥-ao c5 s|s=lž;iilJ M--S?" — 4ii d © » N .H ■a «1 :b ' ■a = -^:B ^«Fg-4q;5B;3^J g« B« »J? S O S E n Pm » C 'rr'o e w 2-M-l>sh§="»5S g 6 S77 l.^”2 1 g|s s ' . !i'-£ jaEjn’*^g7^ 5^=lsi 'rtiS E -*&>—» C.aE^p^ 2 '55'3£S,S-§rt ='0li:3|ih"=|1;«*i^’ jr4Ba3SE.S^S'g.§ |S n— N'oSo.S)Pb-'BUdG >rt E Si'C Srt-P* d *> 1 C e 'S <3 J! o v s " 'TiJ *- I ■’^ — - »ŠJ TS D 2 Jg d ^-S = a I M = "S c 2 E 4/1 57* ^3“ ■p^XX®®©.^ rt □ 5 § a:.,®- , g"" 6 3? ’rt «'Srtrt <='■ 43**2 44 «.a.sf^ a*-. _ y s * eo.^i^^^.S ~i n rt e rt J2 © © 'CcTbcSjjSSnJ ■' zz 5 g h 2 o O.„ B s © I ^=2 S ® d o cIc-SS G = 7 ■» "f g c ' - > n Q v ■R ■«- 2 s'ž « <2 "5 S rt -3 I -c O (4 § "S G X st.s1'?'l1 o. B B O. u B ^-■■ = 5ldt. ®^D-' i o’« |g 5??^ . V r* 3 'Ž H J M IS d 'C b£ c £ &£ rt < -5 S2v vž _ „ SS -»-S S2'i,a rt dil rt"***^« _av»i a *1. fS f? = ~ 1! ' — — 2 'C 'rt* B P rt i £ -5' . , 'BSZ|SS5Elg-<^ 244:j'SS £ g "7 4 v ««'B* § EF® g ‘57.2 4 3 ii E i|S5i|;5.g " fieg ■15’.\ S '5 « 'c a a "5 p u*A»tSn.5 3 ■c “ X *.- e-V3 I 43 « d - = 2 c w v ■o O E ” R SS s ■a I V9 rt rt 7 F! rs O ^2S^a2 «> «0 m .a. c I E 1 -a < 25 X « ® 'E S S ” 1'5^2 1 S CfiS^ e w rJ ttv} c« s -s ■ o O n« 715 'T’ o d S 1 3 t e v C I F^ E ' -i5 | E “ 2 rf-„z; = g .4 o .F? . . -I C .2 ®5 * ■ Sc'-' S ž -S ■ u s- J S « 2 co X < ■N (□ < £ C O — N^oco y Zi ' a “ Ji .2 " ° i ■=■ Ifl (4 3 'P ra oa ftf '*■■-. .31 rt > cx» o 3 “ g ’ « F.S t Es rt r (3 rt m; g.s N ■=«51 ,S>5=§ 3i-^ «) V2 ou e E rt T) ŠSŠ^^Si-slš-af^^" U O MrttJO c cjC^dCiiatrO hi« rt 3 V — rt 3 a £,9 rt 3 E 2 S 1 -Bit. s s 2 " rt ^■5-3 a 2^ O '5 9 M * ng- S e1 2^0, Cfl S2; o c .13 A ' S la 'S ' 'S'*! S± - o rt*.rtU ” Ai>sS uoo»* •— -si- SaZoiTi^S« c - oc-natJ 1f ‘S ;7 g7fiS5;^:=2ss S© Si— s 4- rt ^4-4 ‘OTSS— «»«©< rt rt 7S O H.* P RF •> ■SS s? 00 00 — 4^' i a s 'd '“lF.š^»25!2-S‘g^-aj 'i&l« Bs27 «š m &I3A d "B ^ .■-: ’P^ d ri .rf s. sl ' 7ia“7f£3: gS-šo 39Q,rt i-^Sso ' r-';3 C* «'^1 y -i? 3 -S- ' & s £ i§4siri==S7 Oiiobhi?i "hšihsillli rt h n o. a — i’! 'bR pl'; s .5 —. a I rt J 7718 O j J M ' "P»a • I a o '-£3 " v> 9 ±1. is .3 — L- rt! d ,9 I o b P N VI -g © .S bO— 2= I I S HI-hi bi 7 g llMhlh^lUs ■s ? a SU ' f - J g šsdlllssšIsSii C « o »rt c ■3^ 5-?3., rt 'S ?: ' ■ I 9» . . 5?. M a ' ''^ S Sll8F»? 'S;f F O rt Sž| I N n "K I G «” l.’ A "S B g u 2. £ ,E v š.?ii a? p 'p iC rt »rt 5 E tt- .M £ 4.« rt A V» aa 5; O - — *» gJS K ** 2 in X < >N £□ < S J d M *" S-g 52 g,- 33-s js?« ? :“a3 — I .IL^rt J i:a.B.. = S-g-5X7a^j2’§'»o ' i = -,;7s:2 O rt .S!?p5' Co cr^H o r3 'P S,S •a-£4]'B^^‘rt£ 5r-4 7 7i2^ &«r4 « 8 :-7'7- 2-i ' g44?>.o 'T»ss«ss"£sa g BOi2"?a«i.E8-g . e I H S-3 ^3^ S m C3 IM j_i 11 . o C8 r -D a I I Q a > « Jo^ S.- šS “*-’ •? 1-^1 & . £ . S^< o. ”^£ '9 0*3 rM ? v C n s >rt J! -a ' 7 o A 7 £ 39 O. rt I »« -o ' ” « ,2 § 'i ■g‘»‘ Ss q I 0 i-5ž;ihj :aSg ' " *J''5 n 4^ * _ _ — e? gp— 4—9, " ' 8 slO^ — L ^ © S O ^T,-'*'• A m as © -d > ' II — 5 d O rt — rt □: 2f M *sa & » J— CC i a "s s ji f X o. s ir s rt rt rt -is w rt « ’—• iz\ T? rt B ifi «> lžs“ e s rt 6 P § I i,tn 5 2 i § _i*^ o . .c (2 '» . = f s - ' r~ S|gt3p:^J3 *>rj'9 22.S'5 Srtq ' 7 rt ®5 w 1 ....................... „ _ 7 g-S a Ul s s: « d a © h ’ 5 i li k-p B Fg^ e c Ž F« ® Š-a d 5° - a3 « S-Si «3 ^-SlpJiSSJFa S3S-sFBS.Š..,liJ l|3 h‘i| |-o t77|5a “;|le gE|^l(S|“.Ea ■ 23 Is s?SS S 8 §Sf?- •" ° ■- Vk s W A e 5."! ti £ rt Ed f iisgM -sh.i 35 Jž S ’ s 3 a!si 7 s s . rt O ■d g I 8 8B.3£B“>* 'sSJa? 3 »""2 Sadili ■o o? 0yi0r-'"' o « 8 i JL g .2 ,5 2 isS ES ■; en it 5 o oO:Brt? T' ? S r*i S S rt T tJ o rt igh^aMlIJjš Co s rt c *£ It " 8 sl i 2 aSs-š 3 S rt 5 tJ o o * ■—. v HiliO §so IžS 3 T « s. s SIMI -5;«44«*» rtrt * j O B S -Srt i 5 ' 8 .7 M .T S “ -* I ** =.2 ? rt dS rt D'P. o «s a o < g -K .2£S£Sa4!g^g 3 rt C’^ 25.2» 3 «jgSN’Sj w f-** Aj ® ^2'='^ gS gS3-,g i52o-8§ «"£35.5-83 g ,®S7:S".75^SrSG li'=<-BuJi8i!S^4^ I ,.! t> — rM I rt a:: ^7: “7 o — »w o rt — S £-n D ± H ’ ou o 2 Z3^Q =S-o r*^ r-* o E -' — ;;±?”3j5r:3 Q^U5 o c rt ^Hpuy rt s I .g^92 bJ ga 9 tS i« <1 ' 6 44 i F g li ' ls^;ž|5«hž|‘M g:s::g8s§sss!;|8j imTi.. . — ...r’p»25C'rk«-^ L rt ■2 •‘S a-S5 4 21. 0L< N rt rt O "O - 7^1 »rt »••^2 s ii * ££;S£<2;;!il P— ©m d^.-.T&.. Ki 'C !e 8 ' » -gsillfe f s 2 * oSS?:? o^..’a la ■a S’ rt -o ** S.S. 3 B 2 to CC < N Cl < S So'-3 --1P ■glsl n t N € CQ 2:3 ^■C' Wl o S'■S ■&"'S B 712 '-^ Srni: J ' hslOlC' aobih & rt «- « tii X ifi rt p , • rt * N « tt< • rM c » rt »«a rt H O 00 a I «0 *» ^rt .st I ®:» b. iJ rt o w Sj (fl J3 rt o a ■S o I rt ” rt J4 M S — r- rt .M ** B Tihi ms E -g u “ rt J < S C v—22 m i- — ® I in d 1 — o„ sz3!d«-'3!3e3 a B-cm gfc 5 K -■S'*=b5 .■!g3«®-- = '»-cFE — .i imm* • h. 1? o /%i ao o d M J rt en cA 00 5*. :: £.2 .£3 rt ' o g s . -1 *» 3S2y-5sS o 00 d fi tfl — 5 t -',1:3» . S bT'l:l g?i8^22p|&| O .g 1l = 51; S-’hš 51^^: /t •= T3š •iag|g®d1g^-K Ž2il27l(sli3g?; cc o S *l Jirt S ž k« S' S aS.eiS*'- Irt F V’ i*a §s ‘’rt A : p37 s :52.s2^: 'S'S=|’sT ■S rt _. .1« rt n d «1 » a “fi '^"' = J (■ y:f=il lil ** S* H"* 3 '3 (34 Z -liiir' ( 1 l wMd3d >f*> 'S--«3 1'7«'a.S «H atjaf Ižpjsl------ ^0*7 31 j87-2:i.sa=L' E §4 < lla-ga.l ■ t al |g8ŠSB£.^1'“’a i S* o s □ A.s '*■’ 1 g a , p- ? »rt -• —■*-‘®iS.= 3— ££5 ‘ :a3 Š.S « ' SiSs 3!r-.^.n — 53ii.£S^44 K« 5i58 S- d u. ■» s « CI, »rt S I š * s E " »g 1 44 ' 4n*hrtBQQg' 1 rt E O 00 ais -52aga:2“ - ’ c - 7 51 '-3= S>«s M z: rt n s « X -.- č:2:Grt3rt6At6,rt^ 17 I- h£- ‘"hlf^7Ms^:ji-§-g3e >.S>d“‘S, - ' rtrt?^ I- ■ o xX P Ef »M rt *-» rt M — >■ •— . . 13 V.1 3 .M o (O d d d^PSu*?^ :s3 7i2 ' » o 1*^ * *? D a- 5 ■ s JS -2 ® ± — o « *c ri i VI rt ._■ A k r oP*^ -i Ck : w od 91 .s p e gS8 rt .i Vi 1 Art©©ViVi^| ■eQ<= 44 3(3- 507 Gl «2 rtd'pQ009>o — jp73>;;777'^E ,1 g.« “S7 « “4 1 ■ ■tj ^=1' « s n s e I Jo > p.v% JS «* ** Sii ® o •JS p' sS 7 '8 Fg' " ° ° F^ -"“SiBŠSSiS? jN 'Jo: “ 127—“ Aa = 3S«'K --rtiix>oXi5 ** N 7 - ^£2 < p ^ A. Tlii “li “ i s g o — . ■p ? — Mlld « ,B« e■ aS’! a|g-| 2 »L ■ " . C^-e = S - — rt c^ S C ... O C3a iŽhiBrr?Mlh:^ -aiv;. ■aA5griBZg“^'^-"^"'“’’"°^^ ~ ® t s-tj —-'ia 3 ® O rt rt -K rJ P TJ '5 rt rt SžS «] rt Hidiii 2 (fy X ■N Cl Š e gUfiiS 0\ C^maP. , rt "i Jn ■■ M 5 J o o < -3 5 5 f S'i "» a s =”§ 8 e jsrt—— k^.4*O<«t5.S.«J5 -č-S^ 3 5 ® — — Ti ri "a -3 5: -I- o s 5 - '■Š'«3'B“ '8R3’^3B=I°® '1.^' ^Sa = sSEE§tll7d:si^ 1“ 6 d 5 rt »a S rt rt CC rt X 3 s 7 8 3 (t 3>' dsilBi ,|l;lavsH7^47 ■i S:-.S ■? rt 6 en c/a ?K t> ifSs “S o :? as |8.-3 SI721 X- * a g» .".j s -37 85 a ■ ■c &C 0*1^91.5 > ilh7Š7|^ -si^Flša ? 2 ? 2 » s?; 3 TT rf 1 M a 9h rt .5 o o C^ M 5£ 'C »iD a rt ^5s.lo«S ",.^1 S2§5Sw2|7 I ’*s E I I IH «' a^S7j^.S^?l rt « £ A-© d -“ £ Ss S2^1;” So “ “ - i; , a[22Ž5iiiNQ(i. aJ X ' C 1 F ? I g; s spis r . < I £ tf' 5fa 6 l§;^C-0 U VI «L*.5 ' 3** ''<«^ I s 5 $ B I u-i. Si S«?! c S2-S*8.4f| I ®-= S o 7 3 t " ž P. j;i .w a' ' §" »S 1* » o : ? = r* rt S £2 « fl- r^ 5 -55 o k rvk K_. ' ‘C ■r* .. E m ' 5 g*; B čg o o "S 57 S5 3 .. u 8 ^<-£52 s “ 523|-?7,7s-g" - ' “olsiale iljll *S5a,3- « co d 5o ««85 S p r» c .A t? » o o VS^ P S © I o |3z J 2‘--<^5Pi;53X.v k 7 o « " Sf p S E ' r a £ o 2 L rt d a s 3 o t o “ 8. = 'B &. rt 12 rt I tt- P • rt > O T «1 r>t - J © ■ - • rt o f' eo .a.“Sn o rt rt «i-b 2g S-S"? a -^-11 :b " = e “ z rt — " 't; A'B-5 ' ?— 2 ’■ s “ O4 c U — "«Eggfl©.g • i-ssllS* " rt — ** ^ 3.^ s -s 2 a F ■ *“ d s U C S c« rt ■alsjhsižSsHo^i^^ idiS^T^g^ši ■s:s|S'E7~gS-gs^gfl a?!^ "’o7.'.* — ■a‘“rsPaSGP — '<=£'2" rt 1 '-a o\ ;2 rt rt I c ■5 2 = ® rt •d oeoP > 5? "S g,£-SisJ^ rt C rt “ /?» g-ol rt cA rt 5 ' «Si rt 2 c rt ' Se rt « I d O rt ) 'S 5 .a P B Si"“ sS «15 I ’ ^ ' ea « a o in v .2 c d D- C 5 gB < S I 3 rt 1 2 rt O a rt 2 i/) X 'N Q f 2 rt I 3 I s Ž; 6 i1 '-‘gl ’ s 5 t ? o r: 4-4 O * i rt '- s 2 rt " I c rt *SaS 8 = Ji 8 “ g ? J. . 5 -g > S e 2 P'^ASrtrtO g- ' .S ** 8,,” N ■** “ B — ZS •'’ w c rt 5 © "» x» «552^ « e« XI 5 -o b Q O cc £ rt I “rt rt rt a* a o '’3©e^’O ..*•“ ..VIA ■■5«=XggSe3""4E8EsFggg-’E| fct* * c 4 «• ' d -—•- — EK ' e = ?lfl1 *rt rt . Sp ■ "S* e8 i X 6 ba-Š^S- sII'^ aSJEo2'“(S-S ■57 3 s Et «3 "Ie '£2«E;-a' - ž g C! “5 “ H . ^a- SE.2> a rt Z u I 5.2 ■ ■Ua S o '3Aao®"9ii " "Us ssps ■a s o ' 5 S E “ -v «a rt ■n rt rt 'C - S O t ES ‘ a F’' H /J, o- >2 ' y“ “ s.-® ?■» “ a § o s g?3-§““ o »i J2 c c* " A. »o : ,-£g^5 > S -Ž 8 3 »A rt o S C «'i- **: S 3 O <*> " o. (^leo I o - s “ e I"' -©3 2‘S® 2’7a'S^rt'C'^ "JihHliluF""'’*’ ?š e J3 u frt c 9 rt I B 2 s’ -■ ■ 3 8 S &q£ J. 5 2 => O 'O — -o rt :jSČ2 S S ■*' '^ .5 63« .3 »P E£1 £ ■s 'C 13 aS36' J e rt rt 41 i “sl = 7 'S '9 gtSaji^- JiBa N « eb.5!»-" jZJrt tl n V £J R lll rt >4jS ' 6 « a 4 3 * Ji g S©-y £ d "3|S||h||p ' E ‘ * SsIlFI -.Ss^^^^s S5Sj; ,Ž?a = i 7g7| S7-27| «»“8§ 7:^5«^ h'^Gaggl^il^5S«3"^„ -■g-aS£o“a--* ■II :i.s-^Oi;li5a = * rt T 's — li g”"f^l5?5^^^S8lo«9 a.| ’ p 34 . o M 2 ffl U - •S/rtF 7=iS^aH^=s O rt 5» w rt ® -*^ rt r s Hs s a' ;■ c: s a ''t X »I =!"Sa7 3 TšSis:::.,; I<7^h71-i 7^.2.“ s ' a Ž g 9 s 'g ,2 S * F ^7-1° ;”o S3 ’ -o J.sS o7 bK rt u g 2iS ® J3 -O O E d O t" rt rt' d p. -5 ? ■ 'rt rt J N ■aS ■ g Tl * „ -r- ? <1 rt tJ '■uSbC"'" !"--5 oif O O t; c 2=1 ’•«g;; 1^2^" f wo a > M " o ix £ 2 -= c , * v " F? &4 Sa?? - jli R b k b 31 i. in X ■S Q < 3 z 5 < ~i X cč o W -o o rt s d “i i3 >,iš '■■7!J alisiM«! £i«3_4.irt±d 2 tfjS Ž , .p«'rt' g I £aol£ i BŠ-“ i2A £^5 -k=5-;7^”E « V> rt «1 9i .— ■ «J, u-l ** rt E “ 3 ,¥ 9' 88^1* -1š^i2^7-°ii lil £2-9 |2ng.agS«eS«o "S Ti — o a iisSTS-.o-.Sc-^ '£.Ko_ t So^S^S—gSa^ I .0 — T3 ~ .3 5 a o O a C 7 A o «'7 J B,S ® — Sa.o«i = ij|5g71g = 7;:i|77£2=o||?3s|p,: „ ssl;sb L§fcHK^E;.u!sgi I57re5§.-iS.§i3-§ž2 c “5 — s 'S 52^ d^^^J^oo g — ■« - 2.** _- S 3? M — o C J5:^0, g5«iS O A J C - _ '3’3 M -■|S“ ;S- 4 d rt .■5 e c ?^^sisa:|j-ga ■? S-;.a(E 2 rt aa š 5-S^ g.S'^ -E ■ - = 1-" ■30 .t“- M 9 7 . ’ ” S -S- S S M rt lia 9» O rt 1*» ri © v? rM rt a 5,sa 7 £2 = * ž: a G s 3 tf a a rt «0 2 - ■S Su- _ " z - 7s?s1h 1 •- rt o *-J 5 ^§1 ■• rt o " rt „ J3 s “n. I 4^ I 9 » o rt • do 9« K"|islp Ka^l7s;i§«£d;2 s š ž-s rt »rt "* (S n 'E? c rt D. O U43a ■5 P X rt P rt rt u n 00 8 =>2- eSe H H & i: -S g^lž-ilsa ■ ja o s^=s.3 . -s u 1 “ ■ o, * rt d &U3 ■ rt v .M tfgaf BS s £k7'.eI VI s a < H CC g * * ?: ji S7?7i:j^ ?tJ jj li l ’ -p * IJi' 1' ■r o ' p 'i? M a . ** »r _ _ ...,01; o a S^2® 52«i>« a— = “ J® >. I "* 7 '»i •n 'S Xo M " Os.,! ." o Z A o U sa ; O Z rt S ® '-S^ s-S -’7 = °ž ?S asHS.'»jSffl Sofižz«7|g^ S“V7«I____ •dh=i’ja — d • s, • m do'^0*n “ ' rt D rt I E. I ~ A — ; a.a '3 = 5 a • ^35S š s 2 uf-P^is IS 593-38“ V> -3 PAS ill 3 a '^ . J: I o <= 9 -8^ 'i '5 Mg" 9 5 tf a Sli 9 ;5£r. h s ■ 3® p#-g-8?šg * ; 3 2 2*11 s.gf 5^2 o , , s-t jga-s® , 3 ti ?ISg1“o5^i2^|« 4. A. .. . = r4 v v trt Z' 4» **-./,_ ;4 , g ' a « o 'B 72|i3 tl a : 9« 0 1111=^ 1 So|gJoo^-?.£:, o® S^ «t~2 o -■ 19,5 S S iiPhoi li! — — rt d lil s e § g£ d gr _: ij- " q *^S O « O 'rt ' ■ ■• s 1?-'^ s FBj-^ I g ' i ca-| •T sf^Sf^S^ - .»5,p—--’.!=1J = «e rt M : go^‘ ■S S . as? «1" ri- .2 1^ Irt 2 rt r A « «»■ S'g’7 J e .<11 M < •■ 8 »S 2^J?i 7;k«7-erJSaP< 5 s2 «G-"3l 2 CZ) X < ■N O < ‘ N a=^3*: e ■ lUi^^Bl'' sM 3 e3« s ISa £-c B 4? - ž ?»i iS of g S*3«‘t =7^i ' -?;hhs-l2? □ aj cc rt rt I ’ s." 12o! BS’*' L S I s ■ s B? K --8-„-73-a4s««^B|*-7g|_g ' X 1 rt .2,1-§0 I a S.SOS g 1^0 2 ' £2p s 1 o o Vi |n>$h.sh2^.7 lisi" hi iiliis„„ S^1*3 s« i e« J 1 y si.'§5 ^S^agg rt —• rt *; ■• • »rt ■ s Iss^ItI 7 S ■ M au O rt a a-7 Srt**«*' .2 4? 2 > d Q& pliihU g<.3|2;;-=2< MsOilll .a spHSšnii g S3 n s A p .rt * §3Ss£ =s O ‘C I t0 "S » a,0h, te f 23 vestnik t i 13. julija 199-5 li »S,i 5 i 4 REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA LJUTOMER Na podlag 10., 11. in 30. Člena Pravilnika o k^o-^skem štipendiranju študentov za potrebe družb«ii i >AOA center • AVTOTROOVINA Maribor-Lenart), tel.; (062) 640 540 1/7**®' Ponedeljek-petek od 8. do 16. ure, v soboto od S. do 12, ure •v imovilj ______ AVTOMOBILOV LADA ib '0 ** posojila brez pologa do 5 let - obrestna mera že od 8,5 % •* lada Samara 1300,3 vrata, samo 999,000 SIT - mesečni obrok samo 26.000 SIT - najugodnejši lizing za kmetovalce in podjetnike - sistem: STARO ZA NOVO Dregled POOBLAŠČENI PTOOAJALEC IN SERVISER______________ • avtokeparstvo •vulkanizerstvo 11’LETNA TRADICIJA Boruf Jagodič RB tkim je Društvo vinogradnikov Ljutomersko-ormoških goric Jeruzalem praznovalo 10-letnico delovanja. V tem času so organizirali številna strokovna predavanja, pripravili demonstracijo strojev in naprav za vinogradniško dejavnost, sodelovali na sejmih in promocijah, sprožili ustaven spor zaradi nepravično razdelejene odškodnine za pozebo v škodo zasebnega sektorja idr. Leta 1990 so ustanovili vinograd-niško-sadjarsko zadrugo Vino-sad, ki so jo lahko registrirali šele čez dve leti. Lani pa so ustanovili Zvezo društev vinogradnikov Štajerske in Prekmurja. Ob jubileju so podelili 22 plakewt in 34 priznanj svojim članom, (G. O.) razpisuje prosta delovna mesta 1. učitelja angleškega In nemškega jezika ali samo angleškega jezika za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. učitelja slovenskega Jezika In književnosti ter sociologije za določen čas s polnim delovnim časom 3. učitelja strokovnoteoretičmn predmetov (dipl, oec.) za določen čas s polnim delovnim časom 4. učitelja strojepisja in obdelave besedil ter upravnega poslovanja za določen čas s polnim delovnim časom (lahko tudi Višja upravna šola z znanjem strojepisja štiriletnega administrativnega programa) 5. učitelja zgodovine in geografije za določen čas s polnim delovnim časom Prosta delovna mesta za določen čas razpisujemo za čas od 1.9. 1995 do 31.8. 1998. Začetek dela za razpisana prosta delovna mesta je I. 9. 1995. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, skladne z zakonom in vzgojno-izobraževalnimi programi, kijih izvaja šola. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. 24 vestnik, 13. julijajg vestnik PRINS " PRINS = o MO £ S tZ) 5 O u tu O o tac UJ m O U ekran 37 cm, 30 programov, daljinsko upravljanje CENA od 33.980,00 SIT PRODAJNO MESTO: ISKRA PRINS, d.o.o. MURSKA SOBOTA, CANKARJEVA 14, tel.: 21 250 Del. čas: 7.00-16.00, sobota: 8.00-12.00 V nedeljo na Stari Gori w Žetev zlatega klasja Na iHireditvi je 31 tekmovalcev prikazalo nekdanji način ročne žetve pšenice, postavljanje snopov v križe in ndatvo z mlatilnico, ki Jo je poganjal traktor, izdelan davnega 1932. leta. Lastnik obeh Je Franc Belšak. Na dvorišču gasilskega doma pa so prikazali mla-tvo s cepci, Anton Žnnič pa je pokazal, kako se naredi slamnata streha. Na prazniku žetve na Stari Gori so postregli s kvasenicatni in drugimi dobrotami. Pokale in priznanja pa je podelila predsednica društva kmečkih žena in deklet Klara Gregorec. Med posameznicami se je najbolje uvrstila Jožica Žajdela iz Jamne. Ekipno so med žanjicami zmagale tekmovalke iz Spodnje Ščavnice. Iz tega kraja je bila tudi najboljša ekipa koscev. Taka prireditev naj bi bila poslej na Stari Gori vsako leto. L. Kr. MIVO-RRMZ Ehc^R Ss gs BOROVO TRADE,d.o.o., Celje ____ odda za nedoločen čas v najem dva poslovna prostora v velikosti 62 in 14 m2, primerna za trgovsko in storitveno ciejavnost {izjema obutev in tekstil) v Slovenski ulici 38 v Murski Soboti. Ogled možen vsak delavnik. Za vse dodatne informacije se obrnite na posiovodkinjo trgovine Borovo. Natančnejše informacije dobite po telefonu, številka je: 063 441 531. MIDUZALEM o E M o z PRODAJNO SERVISNI CENTER HARDEK 44c, tel.; (069) 702 051 CENJENI KUPCI! Pohitite z nakupom in izkoristite izredno i^odne pogoje za nakup SEN41ILTA cuo, R + 7% V zalogi tudi REANULT 5 in RENAULT 19 Informacije: PRODAJNO-SERVTSNI CENTER RENAULT ORMOŽ HARDEK 44c tel.: 062 701 106, telefaks: 062 702 305 RENAULT _ AVTO L J EN J A LJUTOMER Delavski svet DP Segrap Ljutomer, p.o., na podlagi 40. člena Statuta podjetja razpisuje prosto delovno mesto direktorja podjetja Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še rraslednje pogoje; - da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ati tehniške stroke. - da ima 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj dve leti na vodilnih delovnih mestih, - da ima sposobnost za gospodarjenje, organiziranie in vodenje podjetja Direktor bo imenovan za določen čas, in sicer do lastninskega preoblikovanja podjetja. Kandidati naj vložijo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela na naslov: Segrap Ljutomer, p.o.. Glavni trg 13, z oznako »za razpF sno komisijo za imenovanje direktorja podjetja« v 15 dneh od dneva objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 15 dneh po zbiranju prijav. spet povsod v rokah poštarjev in tradicionalno točno na vašem naslovu! II h I I PREMOG Hitra dostava na dom in ugodne cene. Lignit, kosi: 7.4D0.D0 SIT Ognit, kocke; 7.100.00 sn^ Banovlči, kocke; Naročila go tol. Gor9.BisblGa51. a se vsem, ki ste | i I I ■ ] l i i i I 1 r Opravičujeni^ ? a ■ _,A ga prejšnji tede^^ dolgo ali celo ' zaman čakali. Zamočili so v Delovi raznašalski službi. V naslednjem trimesečju po stari ceni - izvod 150 tolarjev, naročnina za tretje trimesečje 1850 tolarjev. Niste sami, VESTNIK je ZLATAESTVO SfA FERIDANČ— PRAVI NASLOV ZA ll moderen in poceni NAKIT! JI Nakit po naročilu. Menjava oram za gram. JF Sporočamo tudi, da smo se preseiiii v Slovensko i8 (prej semenarna nasproti Blagovnice PotroJnik). Vsem svojim strankam SE ŠE NAPREJ TOPLO PRIPOROČAMO! Giidos dd e n d a v a UE SEDEŽ; LENDAVA, PARTIZANSKA 93 POŠTNI PREDAL; 66 TELEFON: H.C, 76 055. 75 150, 75 055, 76 056, 75 169 Obseg del v naši družbi narašča, zato vabimo nove sodelavce - ekonomista oz. dipl, ekonomista za finance in računovodstvo - več mizarjev - več keramikov in kamnosekov - več zidarjev - več tesarjev - več vodoinštalaterjev in monterjev ogrevalnih naprav - več elektroinštalaterjev Vse informacije o razpisu dobite prek tajništva d.d., ki vas bo povezalo z odgovornimi vodji. Pri njih boste dobili vse informacije, tudi o osebnem dohodku. D.d. GIDOS, katere večinski lastniki smo delavci, je v obdobju hitrega posodabljanja vseh svojih organizacijskih enot Dodatna spodbuda za " prijavo na naš razpis je tudi osebni dohodek, ki je višji od osebnih dohodkov v nam konkurenčnih podjetjih. I ovadili! f v I KOVAC Ogrevalni sistemi d' I ( T J S 4 I l I v II I l t I l f l Vi 4 « I Sl ;■ d V( »I ()■ Moravske Toplice Dolga ulica 103 j 69221 pošta Tel.: 069 ! 48 42» Fax.:069/48 69- razpisuje delo**** 1*5*1 monter in serviser oljnih gorilniK^ POGOJI - 4 letna elektro bu loh). - vozniški izpit B šol® (S*' I I - lahko tudi pript^ vodja trgovin® POGOJI - končana 6. sto^ ekonomske - lahko tudi - vozniški izpit "j® - ■ akiri’** - odslužen vojasN Prijave z dokaz**' na naslov: KOVAČ, d.o.o.. išlK^ yc lis’ IT Moravs*^- O1 Maf^r rf ulica 103, Morava-^, piice, 69221 najpozneje v 8 objavi. 13. julija 1995 25 JI ) j I I vestnik Je Kučan Janšev Janez Krstnik? J . - - krci ra ut? euuu, »u vili Hi lopH- d tabora. »Koga bodo ^^1 r IžekoTah, vola eden iz protUanševske »Povej mi, kaj JUDI J.nwedil, povej mi!« je spnitvil dnigl, U ga, idi venla je Jaašg - ’ Prol^učanovsko striga. In cakn EMpTej, Zame 'Mirašt—. *®'“e pa Kučan! Kaj išče Janša on kiKanovskent ker i— ‘------- - =- eptev Slovenije kot tvoj ^nbrodclncga cu ‘^‘?*^emokratske ni bilo 9b?eK'"’*^«ku ljubezni n® njesicer ^^Vnaetnem igrišču, 'n" nd prtrtifi^ manjaso n^tbosiir. '“^'•^.^ednikovo nav-****■«»< »Kučanova ' lokalnr^' * dniBcin delu ^''Mtclii J‘,^'®*^emokratski •»ai na Kučano- n® pS■ P"®*®' “ I innealm politični si- gostilni, gotovo ne edini, so blO to soboto do^ teritoriju? Zato, ker ima to pravico in ker je več [urefl atnpak na iža- vendar manj aso- Kučan! med nami? Je janševska uzurpacija njegovega terena samo epizoda? Vse je še v zraku. Neudeležba na političnem pikniku ima politične implikacije. Niso prišli, čeprav so rekli, da pridejo: ansambel Lacija Korpiča iz Porabja; Žare Pre- za vroči čas I*' Pohaja na v ZCtv?n‘ ’ ‘ lečm-n "'nem iC .nntnir ' Morda tudi moglo pričako- Prcmoru med Prokuča- JanL J‘'^®'"onstracij ni u ' prcdsed- >0 <^»PUe nad itakor navadno • napeljava ogrevanje 653 351 ^®^nanstvo v?^scem tlOPOULl r n Jako- ^iče,. s pripisom ■Cvejcrcid MnlUCi bi ■:S666-16ftfl "•»••»trini Ml po Wa "''Vlij n Vol na vročem političnem pikniku fotograma; šsm in iz njihovega leta ni bilo mogoče napovedati poteka prihodnjih dogodkov v slovenski politiki. Bo Janša na naslednjh volitvah za predsednika zmagal? Je Kučan na Muri njegov glasnik kakor Janez Krstnik Kristusu na Jordanu? Pravi mesija šele pride? Je mesija že gčlj, poslanec SLS; Jože Kavaš, krščanskodemokratski župan beltinske občine, kamor spadaj Ižakovci; Andrej Gerenčer, soboški župan; Roman Gajšek z Ministrstva za okolje in prostor - zato okrogle mize o gradnji avtoceste ni bilo; socialdemokratski župan madžarsko-slo- I Poklici in uživaj r noncMVCR • M T < > t I f I a * r s ‘B’ 001809-474-2662 ZJUIESLaIIVO HUJ&ANJE OB NORMALNI PREHRANI tol.Oei 571 075 ^ZLATADS'TVO 5r^ FERI DANČ - PRAVI NASLOV ZA 11 moderen in poceni nakit. JI Nakit po naročilu. Menjava gram za gram. SpOBOČAMO lum, OA SMO SE PRESELILI V SlOVEMSKO l6 (ptEl SE M E MAINA MASEIOTI BlAGOVMICE PoTBOŠNIK). Vsem svojim strankam SE ŠE NAPREJ TOPLO PRIPOROČAMO! Vaši otmei prežhdi9iopočitnice doma? I r V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPUCE smo pripravili zanimiv otroški počitniški program, ki traja teden dni (5 dni) tn ponuja: teniško šolo (2 url) konverzac)|o In učeiOo nemščine ali angleščine med Igro kopaiile pod vodstvom športnega animatorja malico INFORMACIJE IN PRIJAVE; MMME WI8Z Služba rezervacij tel. (069) 48 210 VOLVOFH12 viaiuci nun HII2 420 4x2, cuBcntomo, EURO 2 Mtor, l luliBt, noturai zsnn VOin, znšM UMsIeii zNaJa at, vd tpa*«! -Bana: bela, tOeša, noOra, zeleaa. Ceaa: eO 180.200 DEM da rafl(lnc(l>-Dobava takof I Vu tahrnucOa: THNPEKS; d.e.ai, UaMJeadta 9, 02000 Haribar, tal. (002) 30 748 Z venskega Gornjega Senika Martin Ropoš; Janez Oeri, direktor Zavoda za ekonomiko in urbanizem. Voznik vozila Rdečega križa, ki so ga naročili zaradi morebitnih posledic nogometne tekme med moštvoma SDSS in Beltince je, ko je slišal, da gre za Janševo prireditev, menda rekel, da nima tam kaj iskati, a je potem le pripeljal. Prišli so: župana avstrijskih občin Zcnavci/Jennersdorf in Vrbno/Feldbach Kurt Zach in Franz Schleich; kmečki svetnik Evgen Sapač; Vlado Kolmanič, drugi človek veleposlaništva v Kairu; Drago Šiftar, poslanec SDSS; radenski in odranski župan Toplak in Markoja; ptujski župan dr, Lucu; lokalni funkcionarji SDSS. Pekli so vola. Kuhali so tudi bograč in prodajali pijačo: izkupiček bodo dali društvom za boj proti raku, paraplegikov in invalidov; Janši so podarili hrastov sodček: zvezal ga je gančanski sodar Marjan Maučec - Maki, svetnik SLS v beltinskem občinskem svetu; neka domačinka je Janšo »popokala« in ga vrtela po plesišču... ŠSM Vestnik motorna vozila DVA BMW-Ja znamke 2002, letnik 1973, eden vozen, eden za dele, zelo ugodno prodam. Tel.; 71 087. m27I6 ZASTAVO 128. netegistrirano, prodam. Jože Ščavničar, Tišina 22 a. m27I8 CITROEN BX, letnik 89, električna stekla, centralno zaklepanje in klima, prodam. Tel-; 24 587, m2732 FORD ORION 1.6 CIA, bele barve, prevoženih 20.000 km, garažiran, s kataUzaiorjem in dodatno opremo, ugodno prodam. Lebar, Ivanocijevo nas. 5 pri III osnovni šoli v Murski Soboti, tel. 069 32 967, od 15. do 20. ure. m2773 FIAT 127, šport, letnik 84, prodam, in vlačilec Raba s polprikolico prodam ali menjam za osebni avto, tel.: 42 302. m2779 KUPIM osebni avtomobil do 13,000 DEM, od letnika 87. tel, 61 623. m2780 AUDI 80, 1,8, letnik 89, odličen, prodam ati menjam. Te.: 61 623. m2782 KOMBI FORD TRANZIT, letnik 90. prevoženih 152.000 km, prodam. Tel.; 069 57 600. m2794 CITROEN GSA special, letnik 82, registriran do aprila 96, ugodno prodam. Tel.; 069 81 725. m2796 MOPED BT 58 prodam. Janez Ku-min, Plečnikova 8, Krog. m2811 MOTORJA SUZUKI CROSS RM 125,letnik l989,CrossRM 125,letnik 1993, in igralne avtomate - fliperje, prodam. Tel.; 0609 629 561. m2814 AVTO M, pooblaščeni prodajalec za a vt odel e: v zalogi avtomabili Fiat, Scioneri. Tempra, Tipo, Punto, Uno. Avto M, Babinci 56 pri Ljutomeru, tel.: 81 507, m3832 živali NESNICE, MLADE JARČICE, pasme h isex - novi in golden komet super braun (rjave), stare 3,5 meseca in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o,. po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih 10 jarčic lO^dstolni popust ali eno jarčico zastonj. Jarčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalce z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije; Gostilna Tibija Horvata. Nemčavci, tel.: 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galu-iak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in Bistro Huber, Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE, pasme hiscx, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci Slovesno v Gerlincih V nedeljo, 9. jidija, so ga^i iz Gertinec praznovali TIMetaieo dnetva. Pri slovesni naši, položitvi venca in na proslavi je bUo poleg domačinov in okotičanov še kakih 400 gasilcev iz prcitmiirskih društev ia 50 gasilcev iz sosedine Avstrije. Od tun, konkretneje od St. Joseb, so prišli še godbeniki. Na slovesnosti so IhU tudi občinski, krajevni in gasilski hndidonaiji z obeh strani mejnega potoka Knčnicc. Ob 70-Ietiiici GD Gerlind so zaslužnim članom društva in pokrodtcljem podelili zahvalne plakete in priznanja. Žal se slovesnosti zaradi bolezni ni mogel udeležiti eden najstarejših gasilcev na Slovenskem in ustanovni član GD Gerlinci 97-lctni Jurij Gomboc. Je pa med Gcrlinčane prišel rojak, pesnik, pisatelj in dramatik Evaid Flisar, tačas predsednik društva slovenskih pisateljev, ki je imel krajši nagovor. Po proslavi je Jože Vinkovič, župnik na Pertoči, blagoslovil podobo sv. Florijana, ki odslej kraa pročelje vaSko-gasilskega doma v Gerlincih. V Fikšincih pa so v nedeljo pripravili občinsko gasilsko tekmovanje. Pomerilo seje lO moških, ena ženska in štiri mladinske ekipe. Med moškimi ekipami so prvo mesto dosegli gasilci od Sv. Jurija v Prekmuiju, ki so osvojili prehodni pokal. Pri ženskah so bile prve gasilke s Pertoče, med mladimi tekmovalci pa so se najbolje odrezali Rogašovčaiji. J. GJERGJEK Odvzeli 31 vozniških dovoljenj v petek, 7. julija, ob 21. uri so delavci organov za notranje zadeve Murska Sobota začeli z nočno preventivno akcijo, ki so jo sklenili v soboto, 8. jnljja, okrog 4. ure. V preventivni varnostni akciji je 60 policistov oziroma kriminalistov ugotovilo, da je stanje varnosti na vseh prej omenjenih področjih še vedno zndovi^ivo, saj hujših kršitev ali kaznivih dejanj niso zaznali. Največ kršitev je bilo pri prometni varnosti ter javnem redu in miru. Patrulje na terenu so prekontrolirale 626 voznikov motornih vozil, opiari-le 373 preventivnih pregledov prometnih sredstev, ugotovile so 241 prometnih prekrškov. Med temi je bilo 31 vinjenih voznikov, zato so jim začasno odvzeli vozniška dovoljenja, 51 voznikov bodo predlagali sodniku za prekrške, 74 oseb so legitimirali, 57 ljudi so opozorili na manjše prekrške, k sodniku za prekrške pa bo moralo 15 kršilcev javnega reda in miru. V nočni akciji so preverili tudi 45 gostinskih lokalov, 25 naseljenih objektov, 50 ri-talnih objektov in budnost 25 nočnih čuvajev. V noči s petka na soboto so okrili 3 tujce, ki so ilegalno prešli mejo, sicer pa je bilo v omenjenem obdobju na mejnih prehodih zavrnjenih 36 tujcev, ki niso izpolnjev^ pogojev za vstop v Slovenijo, Š, S. 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m396 KOZE, stare tri mesece in manj, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam za 7.500 SIT. Tel.: 76 436, po 15. uri, ali Gornji Lakoš 109. 012720 KRAVO, brejo po izbiri, in RENAULT 12, vozen, z rezervnimi deli ler hrastovo in češnjevo hlodovino in suhe hrastove plohe. 5 cm, prodamo. Križevci v Prekmuiju 8. ni2757 KOZUČE, mlade za zakol, štiri, po ugodni ceni prodoamo. Tel.: 72 150. m2762 PUJSKE prodam. Kolesarska 51, Tropovci. m2772 SVINJE, breje, prodam. Te.: 26 053. m2785 BELE PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodamo. Prodaja od 14. 7, po 220 SIT/kg. Melita SrSa, Veščica 36, Ljutomer, tel.: 89 046. m28O3 NESNICE, mlade kokoši, lahko naročite po telefonu 82 401. ni2804 BREJO TELICO, kontrola A, brejo 8 mesecev, prodam. Zvezna 15, Ratdčan. m2S41 posesti d. 0,0. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PftODAJATE, ODDAJATE. NAJEHATE, IŠČETE... VSE vnSTE NEPHfMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL, (065) 32322 FAX-TEL. f069) 32322 A. NOVAKA 4 M SOBOTA POSLOVNI PROSTOR s posebnih vhodom dam v najem. Tel.; 22 529, ob delavnikih od IS. do 19. ure. m2696 GRADBENE PARCELE za vinograde in počitniške hišice v bližini Cmu-reka prodam. Tel.: 63 270. 012722 V RADENCIH, Rožički Vrh, prodam staro hišo z gospodarskim poslopjem in 1,40 ha zemlje, primemo za razno dejavnost, elektrika, voda v hiši, na lepi točki prodam zazidljivo parcelo, 26 arov, elektrika, telefon, voda, asfalt, in v Dragotincih prodam pjivo. tel,; 062 634 I41.m2728 NJIVO, 4J-arov, ob glavni cesti v Kupšincih, prodam. Informacije Ku^inci 23. m2738 1 HA GOZDA s sečnim lesom (bor, smreka, bukev) v Ivanjševcih po ugodni ceni prodamo. Inf. dobite pri Ladislavu Osvatu, Domanjševci 5, tel.: 54008. m2747 POSLOVNE PROSTORE, trgovino s skladiščem, bife s kuhinjo in sanitarijami, vse površine 125 m’, dajemo v najem. Ponudbe; Prostovoljno gasilsko društvo Poznanovci, 69202 Mačkovci, do 20. julija 1995. m2773 V BLIŽINI RADENCEV (Kocjan) prodam parcela na sončni legi, veliko 70 arov, s staro hišo, elektriko, vodo, asfaltno cesto do parcele in novim vinogradom (900 trsov. 4. letnik). Tel,: 062514 112, m279I HIŠO z gospodarskim poslopjem v Renkovcih 154, velik sadovnjak in vrt elektrika, vodovod, telefon, kabelska, centralna, prodam. Hiša je takoj vseljiva. Tel.; 79 260. Podrobnejše inf. dot»lev Renkovcih 151. m2793 VEČJI FRIZERSKI SALON, 65 012, opremljen ali ne, in pisarniške prostore. 55 damo v najem v Murski Soboti. Tel.; 22 231 ali Mladinska 5, M. Sobota. m2S0O DVOSOBNO STANOVANJE v centru mesta Maribor, 50 tn\ centralna kuijava, kabelska TV, lasten parlcimi prostor, prodamo za 50.000 DEM. Tel.: 26 351, zvečer. in2801 Samska zaposlena ženska vzame v najem dvosobno stanovanje v Murski Soboti za dobo vsaj enega leta. Možno predplačilo. Tel.: 23 166, po 15. uri. m2802 ENOSOBNO STANOVANJE vzamem v najem. Tel,; 31 708. m28O5 HIŠO v Murski Soboti ali bližnji okolici vzamemo v najem. Kasneje možen odkup. Tel.; 0609 624 401. m2808 VINOGRAD, brajde, 700 trt, v E>oli-ni pri Lendavi prodam ali zamenjam • za traktor. Tel.; 00385 40 866 286 m28l2 STAREJŠO HIŠO v Odrancih, Gajska uUca 8, parcela 1100 m', naprodaj. Cena po dogovoru. Tel.: 061 823 178, po 16. uri. m2S48 kmetijska mehanizacija KOMBAN J LANC ugodno prodamo. Tel.: 60 579. m272i SILOSKOMBANJ SK 8» prodam. Vadarci 79, tel.: 49 275. m2734 TRAKTOR IMT 558, dobro ohranjen, in krožne brane, prodamo. Murska ulica 78, Krog. tel. 21 621. m2739 KOMBAJN ZMAJ 133 prodam Bu-kovnica 29 ali tel.: 47 103. m2766 KOMBAJN EPPLE 250 prodam. Marič, Vadarci 90. m2776 DVOBRAZDNI PLUG IMT I4colni, prodam. Tel.: 49 024. m2777 TRAKTOR IMT 558 z nakladalnikom Karlo Peschi in planimo desko prodam ali zamenjam za manjši tratkor. Tel.; 26 053. m2784 MEŠALNIK KRMIL Bori ME 500, nov, prodam. Ižakovci 174. m2789 MANJŠI KOMBAJN, starejši letnik, v delovnem stanju, ugodno prodam. Tel.: 47 048. m2790 TRAKTOR IMT 549 prodam za 7.000 DEM. Inf. vsak dan . Križevci S8v Prekmurju ali tel.: 54 110. m2807 SAMONAKLADALNO PRIKOUCO SIP ŠEMPETER prodam. Tel.; 26 29l.m28IO 26 vestnik, 13. julija 199^ razno delo DOMACE VINO prodam po 70 SIT. Tešanovci 120 ali te!.: 48 374, m2658 DOMAČE VINO, šmarnico, prodamo po zelo ugodni ceni. Tel.: 61 029. m2735 VINO, ŠMARNICO, in mešano vino ter vinski sod. 3001, nov, prodam. Tel.; 72 123,m2736 CISTERNO za kurilno olje. 3000 1. rabljeno dve sezoni, prodam. Lipovci 272. m2737 JELŠEV LES, plohe za late, prodam. Kovačevei 9. m2740 ŠTEDILNIK EMO CENTRAL 17 K, nerabljen, in stiskalnico Boch, nerabljeno, ugodno prodam. Čepin-ci 132. m2743 BALE z njive prodam. Gradišče 40a, tel.: 46 246. m2752 DVE KOLESI, navadni in moped Jawa, elektromotor 1,5 kW in električno kosilnico prodam. Tel.: 24 117. m2756 ŠTEDILNIK, priklop za model Golf 1 in avtoprikolico prodam. Tel,; 48 734. m2759 PreUe! Prt klicaje m veljavnost hranilne knjižice št 4116-0, izdane na ime Jože Klanfar, Morski Petrovci 9, p. Tišina. 012764 SEME italijanske Ijuljke. prodam. Vanča vas 11, tel. 46 493. m2770 AVTOGENI varilni aparat z manometri in polnimi jeklenkami ugodno prodam za 1.700 DEM. Poznanovci 69. 012774 RŽENO SLAMO (»ritovinot) za kritje kupimo. Jože Draskovič, Ne-deiica 86, tel,: 069 72 117. in2786 SEME OHROVTA prodam , 1 kg 180 SIT, in prikolico za traktor 5-tonsko. prodam. Domajinči 42 ali tel.: 40 165. m2795 2 nrav lev Irena iz Radencev prekli-' cojeni žaljive besede, izrečene Branki Nedok, Šenki OrgoUč in Suzani Korošec iz Radencev. Zahvaljujem se jim, ker so odstopile od tožbe. ni2S13 Preklic! PrekUcojeni veljavnost maturitetnega spričevala, izdanega na Gostinski šoli v Radencih leta 1973 na ime Vinko Zrinskl, Cankarjeva S, M. Sobota. m2839 AKACIJEVA DRVA, dostava na dom, prodam. Zvezna 15, Rakičan. ra2840 POSLOVODKINJO V TRGOVINI S ČEVLJI. Z ZNANJEM ITALIJANSKEGA JEZIKA, in prodajalke z zazeljenim znanjem italijanskega jezika v M. Soboti zaposlimo. Prijave Mladinska 5, Murska Sobota, tek: 22 231.m2594 DRUŽINA z otroki išče mlajšo upokojenko za gospodinjstvo in varstvo, informacije v petek, po 16, uri, tel.: 24 180. m2639 NATAKARICO takoj zaposlim. Tel.: 43 109. m2806 SAMOSTOJNO KUHARICO in natakarico redno ali honorarno zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 841 317 ali 063 841 511. m2837 Odšel si tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja svetla, ' a v naših srcih še živiš, čeravno leto dni v grobu spiš. Solza, žalost ie zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 17. julija bo minilo žalostno leto, odkar nas Je tragično zapustil dragi mož in oče Mihael Kerec Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solze ne o tre, nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni. Le komu naj svojo bol izlijem, le komu dušo naj odkrijem, le komu naslonim naj glavo in komu naj podarim roko. V SPOMIN 13, julija bo minilo leto žalosti, tihe bolečine in praznine, odkar Je prenehalo biti srce našega najdražjega moža, očeta in dedka storitve NOVO! Novo! Ekcem, revmo in luskavico vseh vrst, tudi najtrdovrat-nejšo, lahko odpravite za vselej. Bio-max, p,p, 82, Slovenske Konjice. Naročila po telefonu 063 763 364, m2689 TRIO BENETTON vam igra narodnozabavno glasbo na porokah, veselicah, srečanjih z Abrahamom in za zaokrožene skupine. Tel.: 062 601 032. m2741 Izdelujem, popravljani in banam Žlebove; cikloni, strelovodi, srešna okna. Oto Breznik, Naselje Ljudske pravice 35, Murska Sobota, tel.: 26 439. m2758 GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. VESTNIK Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega irplenja, 'bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 62. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi sin, brat, ujec in bratranec Jože Cmko roj. v Šalovcih Živel v Baranji Odšel si tja, kjer ni trpljenja, za njim je ostala velika praznina. Hvala vsem, ki sc ga spominjate. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi »Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel, ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel ...e (Kosovel) d iz Otovec Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi Franca Cerpnjaka iz Šulinec ji ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Matije Šumaka iz Bogojine se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala duhovnikoma g. Zveru in g. Gutmanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma ge. Gregorec in g. Zveru. Hvala tudi kolektivu Panonke iz Beltinec in Murske Sobote, Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi L Oh, kako čas beži, eno leto je že, odkar te ni. Grob prera.ni ti krasimo, a odgovora ne dobimo. v SPOMIN Boleč Je spomin na 20, julij, odkar nas Je zapustil dragi mož, oče, brat in sin Aleksander Počič iz Tešanovec Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate rože in prižigate sveče. Vsi tvoji Ko živela sem, ljubila sem vas vse, ? I zdaj, ko me več med nami ni. me ljubile v spominu vi. I Bolečina se da skriti, a tebe nam ne more nihče več vrniti, Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči: žena Marija, sin Franc, hčerka Manuela z možem Francem in vnuk Tine H Ni besed več tvojih, ni stiska tvojih rok, ostal le nate je spomin in srce potno bolečin. ZAHVALA V 74. letu starosti nas Je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Jožef Gjerkeš iz Lendavskih Goric 407 I I- k, V SPOMIN Dan, ki zarezal nam je bolečino, dan, ki naredil je praznino, Je 14. julij 1990, ko nas Je zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama in tašča Marija Ždkš iz Kovačevec Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov, ko smo bili še skupaj. Vsi tvoji najdražji ■f p Zaman bile vse radostne so sanje, ko bi hotel rasli, razpeti sile, kot napne se lok, pa moraš brez besed bedno pasti. (J. Hribovšek) V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 11. julij 1988, ko si nas za vedno zapustil, naš dragi sin in brat Branko Nedeljko iz Stare Nove vasi Čas mineva, v naših srcih pa ostajata žalost in bolečina. Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob. Z ljubeznijo vsi njegovi 6če! I t-m da le ne morem obuditi, <3 meni se 5e vedno zdi, da z tudi Ti. a TJ ZAHVALA Ignac Temlin 27. julij 1995 Vsem, ki ste razumeli našo bolečino ob izgubi dragega nam moža, očeta in dedka, po tej poti izrekamo našo globoko zahvalo. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebej pa vaščanom Kamovcev. Družina Temlin Žena Rozina, sinova Ignac in Janez z družinama Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter za svete maše. Posebna hvala osebju slovenjgraške bolnišnice, g-kaplanu Šantaku za pogrebni obred, pevcem za odpete -žalostinke in g. Štefanu Godini za odigrano Tišino. Vsem še enltrat - prisrčna hvala! Lendava, 2. 7. 1995 Žalujoči: žena Stanislava, sin Henrik z družino, hčere Helena, Trezika in Danica z družinami, brat Štefan z družino in drugo sorodstvo __________________________ Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, ■ ; a tiho, brez slovesa, 1 odšla si v večni dom. I š>-' 5» L V SPOMIN 18. julija bo minilo drugo leto, odkar nas Je zapustila draga mama in stara mama Frančiška Perko iz Dobijih Slaveč 57 16. februarja je minilo osem žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dobri oče in stari oče Franc Perko iz Dolnjih Slaveč 57 Hvala vsem, ki ste ju ohranili v lepem spominu. ŽallOoči sin Ernest z družino Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega irplenja, bolezen je bila močnejša od življetijd' ZAHVALA V 92. letu nas Je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Verona Martinec roj. Kozar iz Murskih Petrovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste Jo po sprem d' na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala duhovnik'' za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke-Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni vestnik, 13. julija 1995 27 I J $ I r— 4 "e' A: ,^k:' s Kako je hiša prazna, iij.ks!" tebe v njej več ni. prej bila tako prijazna,. otožna, tuja se nam zdi. Iščemo tvoj glas, pa ga ni, ostane nam le cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in babica ter sestra Ibolka Malačič iz Lončarovec 37 Ot> boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali ro pospremili pokojnico na njeni zadnji poti, darovali ''h''^? n^ro pa izrekli sožalje. Posebna vala duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi V življenju ie skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate bo ostal spomin. ZAHVALA V 70, letu nas je po težki in kratki bolezni za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, tast, brat, svak in boter Alojz Horvat iz TumiAča sor rt izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem rokom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste na njegovi zadnji poti, nam izrekli ter darovali vence, sveče in za svete maše. - g. kaplanu za sv. mašo in pogrebni obred. P,, C “ *'«P*«nu zj ^®bej hvala Valerij: vajvilJi in Jožetu za besede slovesa in aro za odpete žalostinke. Lepo se zahvaljujemo ^stvemm delavcem internega oddelka bolnice v rourski Soboti in vsem, ki ste ga med njegovo boleznijo obiskovali. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Turnišče, 3, 7, 1995 Žalujoči vsi njegovi in v srcih naših bolečina! Ljubil si življenje, ljubil svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom. V crabu mirno spiš. a v domu našem je prazriiltu V SPOMIN 13. julija bo minilo žalostno leto, odak nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Štefan Ceiger iz Dokležovja 1927-1994 Hvala vsem, ki se ga spominjate! Žalujoči: žena Amalija, sin Janez ter hčerke Ljubica, Anica in Irena z družinami Zdi se, kot da seje zgodilo pred kratkim, a danes minevajo tri leta žalosti, ko je kruta usoda odtrgala od nas našega ljubega i V SPOMIN Alojza Ferka iz Doljnih Slaveč 56 Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, a naše misli so polne spominov nate. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalitjoči troji n^dražji ZAHVALA v 68. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica Katarina Gajži iz Petišovec Čeprav čas gre svojo pot, nam nihče ne more odvzeti bolečine, v naših srcih še živita, zato pat nas vodi tja, kjer v tišini mirno spita. V SPOMIN i' 1 1 II 1 5. junija je minilo 7 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin brat in zet ■■ 9. avgusta bo minilo 1 leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat Štefan Žohar Jože Žohar iz Doliča 30 Hvala vsem, ki se ju kakorkoli spominjate in postojite ob njunem grobu. Vajini najdražji Sporočamo žalostno vest, daje umri naš dolgoletni sodelavec Edo Mlinarič upokojenec Pogreb je bil v nedeljo, 9, julija, na pokopališču v Murski Soboti. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delavci Uprave za notranje zadeve Murska Sobota in Klub Maksa Perca upokojenih delavcev i V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspat. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 8 2, letu nas je za vedno zapustil dragi mož in stric Jožef Vogrinčič iz Murske Sobote I Pri' ?^,^“^^^'j'tjemo vsem sorodnikom, sosedom, (,j in znancem, ki ste ga pospremili na 1 , * zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje, Ma pogrebni obred, g, Pniat^ r hvala za lepo slovo od svojega J Jclja Jožeta in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi pjegovi te ~~j Jčako je prazen dom, dvorišče. t I naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. TJvHNNLN V 65. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče Albin Sukič tJb '^ii iz Kniplivnika >n znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ''^cvaii v *** ki ste nam kakorkoli pomagali, ’’'’lruci ier prinašali sveče. Posebna hvala "Jirucj v R v —'■** piijiasdjj ru^cujja iivoii ^''lezniio vsestransko pomoč med njegovo 'niio M 1----------- puniuu iiicu ujcguTU ■ nvaia župniku Kuharju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. žalmoj. , Vsem iskrena hvala! ‘ Cerka Darinka z možem Dragom ter vnuka Danijel in Renata V naših srcih je bolečina, med nami praznina. Nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo med nami. Naše misli so vedno pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala internemu oddelku murskosoboške bolnišnice, g. župniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Petišovci, 2. 7. 1995 Žalujoči vsi njeni ■I Zaman je bit tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trplenja, bolezen Je bita močnejša od življenja. Ko živel sem, ljubit sem vas vse. zdaj, ko mene več med nami ni, ljubite me v spominu vsi. ZAHVALA Globoka bolečina je nastala v naših srcih, ko nas je 3. julija v 55, letu starosti tako' nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, sin in zet Geza Gona iz Lončarovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam štab ob strani in nam pomagali preživeti najhujše trenutke ter s srcem žalujočim pospretnUi našega dragega moža, očeta, sina in zeta na mnogo prerani zadnji poti. Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Petričevi in dr. Kološevi, ter zdravstvenemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi PGD Lončarovci in Gasilskemu sektorju Prosepjakovci. Hvala g. duhovniku S. Beznecu, pevcem žalostink ter vsem govornikom za poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Vsem še enkrat iskrena - hvala! 2aiqi<>či; žena Ela, slo Stefan, oče Koloman, tašča Jolanka in drugo sorodstvo Potuješ skozi naše sanje, potuješ vse dalje in dalje... Vendar bolečina ostaja ista, ne kraj ne čas je ozdravila nista. V SPOMIN 9. julija je minilo sedmo leto, odkar ni več med nami naše drage Hevike Kreft iz Boračeve Vsem, ki se je z dobro mislijo kdaj spomnite ali postojite ob njenem grobu, iskrena hvala! Z žalostjo vsi njeni Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solze ne otre, nihče naju nežno ne poboža, vse molči, odkar te ni, le komu naj svojo bol izlijeva, le komu duše naj odkrijeva, le komu nasloniva naj glavo, le komu podava naj roko. V SPOMIN 1. julija je minilo žalostno leto, ko ni več med nami dragega moža, skrbnega atija, sina, brata. zeta, botra, strica, svaka, sodelavca in dobrega prijatelja Martina Srake iz Lipovec 18 Oh Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Njegovi najdražji F KRI NI f) .. rr ^Posvetoval sem se z gospo Spomenko Hribar — Kelatefe-ieiČ in ugotovila sva, da je Janez Janša zares fašistoiden. Na dobrodelnem pikniku svoje stranke v llakovcib ni govorit v prekmurščini, ampak v dotenjščini, jeziku domobrancev,* \e izjavil kmečki svetnik Evgen Sapač - Bnič. Vola za piknik je pa le zrih-tal. Prezidij Prekmursko-Prleške republike (PPR) je sprejel pobudo prisilno upokojenih prekmurskih pucev in prleških šintaijev in jo spremenil v zakon, ki velja na celotnem območju republike. Ti obrtniki plemenitega starega poklica bodo spet opravljali delo, ki so jim ga v zadnjih letih prevzele katilerije. Utemeljitev prezidija: š^ei m šinlaiji utkoB ue stavkaj«! Izjava na Slovaškem šolanih prekmurskih evangeličanskih fararjev ob napovedanem papeževem obisku v Sloveniji: »Ne bomo protestirali proti papeievemu obtsku, kot so to storili naši slovaški kolegi ob njegovem obisku tam. Ne Mečiar in ne Kovač rti-maia papeževega odlikovanja, naš Kučan ga pa ima, zato je sveti oče tudi naš pa-pei!« 4 * » Komisar slovenske vlade za vprašanja etničnih manjšin Geza Bačič - Geza v rezervi je padel z murve, ko je Cigane učil tehnike samopreži-vetja. V skladu z načeli svoje politike samoza poslovanja jim je kazal delo sviloprejk in obiranje višenj. Ker je dal duhovni vodja Biijraških dnevov Trne Martin Turek MUitarič - MUnar, goreč nasprotnik bistriških mlinarskih dnevov, zato da bi vnesel ljudskega duha marihuane v svojo prireditev, v sodelovanju z naravo in Fakulteto za agronomijo, ki jo zastopa prihodnji kmetijski minister v PPR Dejan Ren-geo, posejati 60 kg konoplje (Canahia donestica izecoeen-sis rengelensis), je notranji minister republike Anželj zahteval policijske okrepitve. Šteli bodo konopljo po znani policijski metodi: na vsakega eno betvo. Fraoc Hajdinjak - Šestica, tiskovni predstavnik gasilskega društva Gon^ Slaveči, je izjavil: »V proslavitev va- ško-gasilskega praznika bomo pogasili prekell Špricali bomo s špricerji in pivom!r Na nedavnem posvetovanju prleških županov je ljutomerski Ludirig Braluscha zahteval, da se morajo vsa srednješolska spričevala, ki so bila izdana na prekmurskem bregu Mure, nostrifici-rati na Prleški visoki šoli na Ptuju, itčezoceanske izobrazbe ne smemo več upoštevati, potrebno se je preusmeriti na zahod, v Evropo!* KESEMrt KOWJ I Radgonski mehurčki Zopet sem tu vfltfBnblicni rubriki. kije nčkaten v^Radgoni z veseljem pričakujejo. nekateri pa s strahom. Saj veste, kako je, Čo nekoga »ošvrkneš«. Sicer pa resnica vedno najbolj boli. Sem pa vesela, če sc kdo začne pO' »opozorilu« tudi pametneje obnašati. Žal pa imajo nekateji.tfdo kožo. To so pravi sloni v trgovini s porcelanom (pMcelan je naša Radgo- življenje v gradu. Tam bi tudi naša mladina lahko dobila svoj prostor, saj so (tako slišim) končno zaprli zloglasno go^šče v muzeju. Ljube moje, poletje je, jaz pa tako Inds. Bom pa za poletno branje raje nekaj šal. V ša- lab bodo igrali naši svetnšri in vsaka podrobnost je zgolj namerna. Trije občinski svetniki sc želijo igrati novo Lendavski pereči Ko sem bil mlad po letih (mlad po srcu je lahko tudi starti J ni bilo gramoznih jam sredi najrodovitnejŠih njiv, saj gradnjo ali za navoz na kolnike dobivali v potokih injaddk. mestih so nastale jame, v katerih smo se potem potapljali- . ■ poletnih dneh smo se sicer predvsem namakati v Ledavi, čista, ko pa nam (Lendavčanom) tedm Sobočani po pošiljati umazanije iz svojih »klozetovr. Cisti so bili tudi Cmet, 1^ i na, sloni so nekateri naši^bčinski svetniki — iipdco. Dolgčas jim je, saj so dopusti, in Vinci oprosti^ sloni, če sem va^žalil!). Poglejta; . pra^ »Jaz bom levo jajce.« Franček pa reče; ljube nKje, zakaj sem besna na naše svetnike *Jaz'bom desno jajce.« Pa se oglasi Tonček: (pišiteOauredništvo, Čc soboljši). C'J' _ _ __________________ glejte, pVtipov v našem obfiMakemBVetbgovori^ -šalo! Vam poMBL še-etK)? Uvala! in govoru^igomjeradgooski kulturi, kako bi to - - -- - - lahko delal "eH^bčinskl ali upravni birokrat, Ko pa naš tajnik medobči^ike kulture pripravi za- pa jih ni in ni tudi dni-iii^^ Ni jih na koncertu godbe na pihala (45^t) in ob prazniku nimive poletne priredil g iti Gornjeradgončaii državnosti. Svetnikov in občanov ni (teh je nekaj bilo) na sejmišču, ko je prispel vlak iz Maribora. Žal tudi sama nisem bila v gradu, ko je amatersko gledališče iz Ljubljane igralo Desetega brata. Slišala pa sem, da je bilo žalostno glede udeležbe. Pa kaj je z nami, Radgončanke in Radgončani! Upam, da nas bo več na naslednji prireditvi in da bo zaživelo kulturno Postanimo odporni Ko se v deželi ob Muri, deželi čiste neokrnjene narave, začne škropilna sezona, lovci opremljajo divjad s plinskimi maskami, po goricah je z njimi videti tudi krte. V vaških vrtcih in šolah pripravljajo otroke na kemijsko odpornost v sodelovanju z najhUžjo kmetijsko zadrugo in veliki-nu kmeti. Ko škropijo trto, sadovnjak ali njivo, to naredijo po študiju meteorologije in smeri vetrov. Strupene hlape nese nato natančno usmerijo na razposajene brezskrbne otroke. Pedagoški kader sc z mimovozečimi zastrupljevalci prijazno pozdravlja, saj ni. da bi se kregal s sosedi. Iz vodovoda teče v tem času mešanica vseh možnih škropiv, pomešanih z gnojevko in obilno začinjenih s klorom. Klaski val -ura pravljic Po neuradnih podatkih porabijo v ljutomerski občini na leto nevetjet-ne desetine ton naj*bolJ strupenih ke-nukalij. kislin in strupov. Kmetijska škropiva so uskladiščena na majhnem prostoru sredi naseljenih krajev in lahko ob nepazljivem ravnanju in v kombinaciji s kakšno drugo kemikalijo povzročijo pravo tragedijo. Z najbolj strupenimi snovmi po podjetjih in trgovinah rokujejo ljudje, ki a v M a s « .H >N .n 5=^ «4 I il il 5 s 2 B I »Kajfbom pa potem jaz?« Saj ste razumeli to Mihc^iu Jožek sc peljeta 2i^nkom v Ljubljano. MiliBO odpre konzBVo sardin, X užitkom je, glave pa odlaga na prtiček. Jožek ga vpraša, zak^ to dela. Sghec pa reče, da sarfililf vplivajo na iatclig4BCp!, &posebej glave odmtflpi. Jožek je navdušen in kopi glave od sardih ziloOO SIT in j 31 poje. V Ljubljani pa vidi, daafone cela konama lai^ 500 SIT. Razjezi se na Mihca, da ga'*je ogoljufal. Pa pravi Mihce?No, vidiš, glave od sardin že delujejo! Tako malo sem si sposodila svetnike. Če bo urednik dovoliL-botu napisala še kakšno šalo (^tudi z brado)! Pa brez zamere! Vaša Radgonska klepetulja > TOD □ L in njeni trokavie. Ne toži se mi le po mladosti, čeprav pravijo, da je tudi slaivd lepa (razen, če ne šteješ let, za katera domenevaš, do so Še [t boj), ampak tudi po tedanjem ritmu kmečkega Življenja. So) JW>< nite: delo je bilo predvsem ro^no, toda našel se Je ^os jr jfrcuvstrm rot-Tiv^ luou nujo jc f,-' SkorajJe ni bilo domačije, kjer si opoldne ne bi privoščili .1. J .-r,!....____, ____ J_____ 'T.jIrilahtV^ četo dveh počitka v senci košatega drevesa. Zadremal si lailkv-_ doma kakor med delom na njivi ali travniku. Medtem rejši kopali vškafit, s(m)o mtazJi Čofotali v potokih in v drugih vodah. Kopalk, kol Jih nosijo sedanji kopaln^ ieveda nismofi^^ Otrsci ssts si luicke zakrivali s spodnjimi hlačami, dajali čeznje del prepasnika in so bili podobni sedanjim Japm^i »sumot bojevnikom, te da so biti suhci. Dekleta so bila seve^ j tedaj vroča in rceckalot, pa tudi kopat so se hodita, veirdaf '9 teaaj vroča m vcecKOtat. pa suai kopat so se hoaua, »rinp*r raigaljena, pač pa so imela na sebi spodnje perilo. No, ***°^jč seveda niso mogla povsem skriti, čeprav so se (srameiljita koH”' velikokrat driala za prsi. Spominjam se tudi kopanja v Javnem kopališču v J MedŽimutju. Ija smo hodili peš, se vozili z »biciklinir, so se zapeljali z zapravljivčki, ki so Jih vlekli konjički, vt zčujiš "J —74? kravice, ienske so se kopale v krilih, ki Jih Je voda dvigata bile zato spodaj gole. Moški so bili tudi takrat moški in talif. Nekatere se niti niso branile. Oh, ta mlada letal „ašiljn<^(i Kako Je zdaj, veste! Ne gre pa mi v glavo, zakaj . slim predvsem na prebivalstvo lendavske občine) tako drviN panje v Lenti? Je tistih nekaj tolarčkov res tako pomembni^ tmorajot namakat v drugo državo?Saj se čez to ne bi lahko bi se namakali r prav tako umazanih domačih pot^ nekoliko Čistejših bazenih. Je dobro, da sem domoljub? Mii’ Opravičilo/ Moje pisanje o mladih vdovah je pri neki telo na hudo ogorčenje, zato se vsem iskreno opravičujem- ndčnJein- I Turnišče: cene pujskov o kemiji nimajo niti najmanjšega pojma, skladiščnik in trgovec sta najvišja »izobrazba« teh ljudi. Naj naštejemo nekaj nevarnih snovi, za katere vemo, da so skladiščena ali se uporabljajo v Ljutomeru: - žveplena kislina - več deset ton (človeka raztopi, da ne ostane od njega nič), * - solitma kislina - več deset ton (lahko izdelate močne eksplozive, tudi TNT), - solna kislina - več deset ton (proti prvima dvema kar nedolžna, vas ožge), - močni lugi - več ton (vas opečejo do neprepoznavnosti), - kromove spojine - desetine ton (strupene kot strup za podgane), - razredčila, topila - več deset ton ( SRK ^JE RFI ite neznatne količine povzročajo raka), - poliuretaii, poliester - sto ton in več (rakotvoren, državotvoren), - heon - več ton (uničuje ozon). - barve, laki - več deset ton (nekatere zelo strupene s težkiiiu kovioa-ini), - ogromna družina insekticidov (lahko jih uporabite kot bojne strupe). - herbicidi (še ne vemo za vse posledice, Id jih dolgoročno povzročajo^ ~ fungiddi - več ton (tudi morilsko orodje), - zdravila - več ton (gremo smučat z bolnim otrokom, nabasanim z antibiotiki, ali z npmi krmimo krave. kure in prašiče). - eksplozivi, orožje, goriva, karbid, plin (brez njih tn gasilci lenarili), - alkohol - (na ljudi učinkuje podobno kot politika). Oblast tri lahko poskrbela za kontrolo nad snovmi, ti morijo, če bi ji seveda bilo kaj za IjudL Če lega ne bo storila, ho moral to narediti kdo drug. Ta naj potem prevzame oblast Lahko izdamo recept za odkrivanje strupenih snovi in kontrolo nad njimi. Vzamete ekološkega inšpektorja, ga križate z nekom, Id se spozna na materialno knjigovodstvo in skladiščno poslovanje, pa gresta po firmah pogledat kaj vse imajo. Nič ne morejo skriti. Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je žc nekaj kaj ustaljena, prav tako tudi ccnc, medtem ko je skorajda žc običajno pod ponudbo. Tako je bilo dnjem sejmu, ko so rejci plemenskih svinj ponujali tednov stare prašiče, za par pa so zahtevali od 10^*7 15.000 tolarjev. Ji I Sejem rabljenih avtomobil*** Na ned^jskem sejmu nbUenih artemobilov v Muski luprodgj 41 vazil, lastnike pa so zamenjala le štiri. Znamka Letnik Prev, km I 1 MONOŠTER KI SO JO AVSTRIJCI ŽE ODKRILI. V kulhimih razmerah vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure, dobite vse, kar želite, veliko ceneje kot v trgovinah. Izognete se gneči, na mejnem prehodu Hodoš ni čakanja za presti^. Ob tržnici je veliko parkirišče, primerno tudi za avtobuse. Grosistična prodaja za trgovce - obiščite pisarno tržnega inšpektorja (piacfclugyel5i iroda). OBIŠČITE NAJVEČJO IN NAJBOLJE ZALOŽENO TRŽNICO JUGOZAHODNE - . MADŽARSKE IN PREŽIVITE PRIJETEN DAN. Cene sadja I in zelenjave USU«« homib bom Irtih Umm IM Tdrin tab bM IN ZH IZ« ZM IH ZH TiMn bnh Ntipm Urit 2(0 IH hnUaB lU-ng CnMs bkOs brati« ItmN trni MmMm IratfcM MHkb bMR ZM* ZN IH IH H IM tH ZN ZM IN IM IH ZH IH 3H IH ZM IH IH H 3N IH ZH 3H lU IZ« IH IH 1H ZN 1M 4M IH ZM IH IH H IH 3H ZH tN IM IZI Renault 5 1,4 Opel Kadett c Jugo 45 VW Passat 1.3 Renault l9Chamade Ford Escort cabrio Fiat Tipo 1,4 Renault 5 Peugeot 309 Lada Samara 1300 Jugo 45 Golf D Opel Kadett l,6i Mercedes 190 D Golf J 1986 1976 1990 1977 1991 1987 1988 1989 1989 1987 1987 1990 1988 1984 1980 104.000 98.000 32.000 103.000 97.000 125.000 57.000 80.000 88.000 41.000 74.000 80.000 108.000 215.000 104.000 J. SS& !-!K 15'’*’s 1’^ I Moja domača banica t /O [ naca banka .....।: Pomurska banka js! ----aa.ireka 5*^JJI X3Mursl® McolaUšU lečal Pomenke knekc z Me, 4. Jnltja 1995, 4.^ L S. 7.1995 «4 H.M 4M|e. SredM* *«ša) BuMc Slovome 1995 ad 0«.H Jalfe. Drtara Antrjja FkaacUa NemčUi li>Wi Švica 747* Enata tM IM IM IM IM “r Banka SkneaOe 1.157,1464 2.322,1<47 8.137,4569 6^54 9.799,1256 112,4922 Nakap l.i35,0t 2.282,»^ s.oso.vo 1 6,70 9.630,M 111,00 I I * — VanN RKBfaii« v - z u mMnka aaaM Ko boste potovali v tujino, se ne izpostavljajte tveganju. zairadi vamosS ne nosite s seboj \^jih zneskov v **'**^^^ Namesto z gotovino vam svetujemo varnejše načine pla*^ -mahi tartaJMlioteocHd/NuiHMrt • čiH ■ nrateU ■_uiii«l*^ Potovalne Cehe prodajamo v radiCmh valutah, euroCeke pa valuti države, v kaleri plaCujete rrtivoinosl ati namera«*« (mesla so oznaCena z nalepko EC> PiHrtMlii taImndlB MMte v ««9 moli U