164. številka.
Trst, v soboto 20. julija 1901
Tečaj XXVI
..Edinost
iz <Vk en i rat 31»	r*T.in o«džl; ;»
pr :'.r.fco*. r>r. 4. uri irefer V*r'»^n1im i.na<.a :
z& celo leto........kron
ta pol leut.........12 r
za četrt leta........ C .
za en mfi^c ........ 2 kroni
'»'»rofnino j« plaievitii	Na i*-
- h<iw: r>rfl »f<» c nRMi^i.is s« u^rtvj *• oaira.	_
Fo »Otarnali v Trstu se prodajajo po-4#rne*r.e Števil te po H «'>tink <Z nve. : Trsta	po S *totink '4 ivč. ■
Telefon	S70.
Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moe!
Oglasi
s« računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuHtom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiani itd. ne računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi ne ne vračajo.
Naročnini), reklamacije in oglatte ajire-jeuia upravnlStvv. Naročnino in oglase je plačevali loco Trat.
I rednlfttvo in tiskarna se nahajata V oiici Carintta šiv. 12. V pravuiStvo, In ■ orejemauje tnserulov v uliei Molit .iccolo Siv. o, II. na<i*tr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Pran Godni k.
Lastnik konaorcij lista Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Italija pa Rusija.
u.
Skaljkovskij omenja na kratko fakt »sjedinjenja Italije« in kaže, kako je vsled tega državni dolg narastel nagloma. Prejšnje jh>-jedine vlade v Italiji niso imele dolgov ; teh jim tu<li ni bilo treba delati, ker so se opirale na topove Avstrije pa Francije. Davki po bili manji, nego v Turčiji ; seveda pa ni bilo : varnosti, pravosodja, narodnih šol, želez-*'«*. telegrafov, trgovinskega kredita. Za vse to je bilo potreba mnogo denarja.
Prehod je bil *ako težaven, da so mnogi italijanski državniki mislili, ali bi ne bilo namesto zjedinjene Italije bolje federativno združenje pokrajin, da bi severne ne plačevale toliko za južne dežele. No, tolažile so se, da novi red prinese pozneje več i in boljši sad.
M. D' Azelio je rekel: »Sedaj, ko se je vstvarila Italija, je treba vstvariti še — Italijane!« Dali so naroda ustavo. Od te so pridobili pa le srednji sloji, zlasti uradniki, odvetniki in zastopniki »liberalnih poklicev«. Povečala so se mesta, pomnožile so se novine ; ljudstvo pa je poprej na izgubi. Za preprosti narod se je položenje ohtežilo z neštevilnimi davki, in sicer državnimi, deželnimi in občinskimi. Politikaši in borzijanci pritiskajo množice : »celrt v Lombardiji, k a-tera bi mogla biti z e m s k i raj, se n a r o d p o g u b 1 j a od gladu in p e 1 a g r e«.
Kako mUli narod o italijanskem parlamentu, je dobro označil jeden delavec na na delavskem shodu v Milanu. Rekši, da IVpretis. stopivši 1. 187fi na krmilo, je vladal takisto, kakor pred njim konservativci, je delavec zaključil svoj govor: »Mi se popolnoma s|w>minjamo na mlin, o katerem govori ba«en : mlinar se izpreminia, osel pa nadaljuje mleti moko, in čisto nič mu ni lažje od te izpremene«.
V bran»!»o mlinarja je treba v ostalem pripomnit". pravi naš avtor, da tisočletje italijanske zgodovine je zgodovina tisočletnega despotizma. in kar je pri tem najhujše — tujega d<?«=}M>tizraa : ob takih uslovjih n i bilo lahko*) narodu, da bi se vzgojil za politisko življenje.
Današnji Italijane? je daleč* zaostal ne Naiuo za svojimi predniki, starimi Rimljani, temveč celo za Italijani 4<>. in 60. let. Niti na mislih nimajo nikdar ti-tih visokih idealov — državljanskega m o-š t v a in ljul>ezr»i do domovine, katero oboje je očete seda njega |toko]jenja povzdigovalo do vi^in junaštva, zabivše same sebe vsled idej, radi iaterili -^o oni šli pod avstrijske kroglje. trpeli in umirali v borbonskih in pape^k h ječah. Ideali sedanjega Italijana so v raz]ien:ti načinih veselega, lahkega življenja.
Taki nedoetatki se kažejo tudi v delovanju italijanskega parlamenta. Vzroki so različni. Na prvem mestu stoji nilačnost v izpolnjevanju dolžnosti) od strani deputat »v. Maiokeda j jih je od 500 |>oslan-ctv vsaj polovica v sejai-. Poleg tega stav-Ijajo neštevilo brezpotrebnih vprašanj, in | tak«1 nimajo časa, tla bi zdrelo presojevali različne predložene jim zakone. Inicijativa zastopnikov i-amih je silno slaba. Tudi vlade so krive temu, ker (»ogostoma predlagajo zakone. o katerih vedo že v naprej, da ne b**Io vsprejeti, in ee se to zgodi, dosezajo po največ 5t glasov večine. Ta neznatna večina je zavisna od nenavadno razcepljenih strank, in razdro I »ljenje je jeden najvažnejših nedostatkov italijanskega }>olitiškega življenja. Strank v angle^-iem pomenu besede v itali-
janskem parlamentu ni. temveč so samo frakcije ali, pravilniše, koterije poslancev, ki iščejo samo svoj osebni dobiček; radi tega se ne more dolgo vzdržati nobeno minister-stvo, in jako lahko »e izpreminja vsled koa-lici 1 e drugih strank, katere pa vendar niso med seboj soglasne, poleg borbe z vsako-dobnim ministerstvom.
Stranke se bavijo z manj važnimi, z vprašanji drugega reda. Kljubu opozicijam, želč stranke vendar ohraniti Savojsko dinastijo ; izjemo delajo le socijalisti, kateri se množć od volitev do volitev. K opoziciji pripada tudi irredentistična stranka, katera deluje na pridruženje dežel drugih držav, v
znanstva v »katoliški tiskarni«. Dosedaj smo bili na'i* reč vedno le nasprotnega menenja. Sicer bi tudi po tej »iznajdbi« še vedno imeli pravico tirjati staroslovenski obredni jezik, četudi z rimskim obredom, vendar stvar je drugačna.
Vidi se tu vsa plitva pisarija teh »doktorjev«, kajti noben učenjak in zgodovinopi-sec se ni upal še »brezdvomno« trditi, da je Metodij sploh kedaj rabil rimski obred, ker je resnemu zgodovinarju nemogoče trditi kaj tacega. Pač pa se da brezdvomno dokazati, da je Metodij rabil grški liturgijski obred.
Da bi se natančno spuščali v to stvar, je pač po tem odveč; a da se bo videla vsa
ae združi v uniji, ki nas naj združi v jedno cerkveno celoto in slednjič približa in združi z vsemi Jugoslovani, katerih jedinstvo je in ostane naš cilj !
katerih živč Italijani. »Glavna sfera grozna plitvost tega pisca, navedemo naj nje-njene agitacije se nahaja naj u ž- gove »dokaze« za rimski obred Cirila in nem Tirolskem in na Primorskem, Metodija.
čeravno ste na poslednjem dve tretjini Že iz tega, da je bil Metodij od Kima slovanski.«	. potrjen škof, sklepa pisec, da je tudi njegov
Tretji nedostatek italijanskega parlamenta ! obred bil rimski. Po tej logiki morajo je v tem, da se radi brezpotrebnega politi- torej vsi od Kima potrjeni in kovanja zanemarjajo gospodarska in admini-j ž n j i m združeni škofje imeti rim -strativna vprašanja. Tako so množi uboštvo ; s k i obred! Ali ne?
zlasti kmečkega naseljenja. Dnina je nizka in ne odgovarja potrebam z a življenje in za plačevanje davkov.
Iz besed »maša«, »altar« . . . sklepa, da je tudi obred bil »brezdvomno rim3ki«. Ne meni se pa nič za to, da se te besede naha-
Imajo sicer hranilnice, a t« služijo le jajo le izjemoma. Vrhu tega je jasno, da
meščanom. Zato silijo ljudje s kmetov v mesta. Vsled tega pa se veči del posestev iz-j.reminja v pašnike ali pa popušča popol-
ena ali druga beseda sama na sebi tu ne dokazuje ničesar. Beseda se je lahko rabila, ker je bila za dotično opravilo ali reč že
noma. Polja v Lombardiji, Benečiji in južnih	udomačena. A dokaz za rimski obred nc
pokrajinah izgubljajo nagloma naseljenje in	more nikdar biti ena taka beseda, jim grozi opustošenje. Množice se izseljujejo Ravno tako ne izpričuje ničesar gledć na
ter ne pomišljajo, kake težave jih čakajo v	obred, če je papež zaukazal evangelij
drugih, tujih deželah. Kmetje prodajajo imetje	čitati tudi v latinskem jeziku. Će bi se tikalo
in brez solze zapuščajo domovino in gomile	tud; obreda, bi bilo to v pismu gotovo iz-
prednikov. Zanje je vse boljše, nego pa be-	rečno omenjeno. — To dokažemo in sicer
raštvo v domovini.	tako-le : papež je ukazal, da se mora v slo-
No, Slovencem je znano, kako dohajajo	venski cerkvi čitati vselej evangelij najprej v
italijanske množice tudi v njih kraje, zlasti	latinskem jeziku in potem v slovenskem.
v Trst; zato opustim to, kar obsežniše razklada naš avtor ruskim čitateljem.
On dostavlja, da prvo uslovje za zmanjšanje izseljevanja bi bilo v znižanju davkov, ali razume se samo ob sebi, da tako /ahte-
V Trstu, dne 20. julija.
XVI. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo letos v Mariboru v Četrtek dne 8. avgusta 1001.
Vspored: I. Sv. maša ob 3/t10. uri v frančiškanski cerkvi. II. Zborovanje ob 11. uri v »Narodnem domu«. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorni št v a poročilo. 5. Volitev jedne tretjine družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva : 1. dr. Dragotin vitez Blei\veis-Trsteniški. 2. Frančišek Breznik. 3. Gregor Einspieler. 4. Anton Žlogar. 6. Volitev uadzorništva (5 členov). 7. Volitev raz-sodništva (5 členov).
Vodstvo družbe sv. C i r. in Metoda.
Ljubljana, dne 4. julija 1901.
Prvomestnik:	Podpredsednik:
T o m o Z u p a n.	Luka Svetec.
Pristavek.
1)	Dne 8. avgusta odhod iz Ljubljane z osobnim vlakom ob 5. uri in 20 minut zjutraj.
2)	Po zborovanju skupni obed na vrtu »Narodnega doma« ob 1. uri. Kadi obeda se je udeležencem zglasiti do 7. avgusta z naslovom: Iv. Feigl, gostilničar v »Narodnem domu« v Mariboru. Kuvert brez vina stane 3 krone.
3)	Odhod iz Maribora proti Ljubljani z osobnim vlakom ob 7. uri in 24 minut zvečer.
4)	Ob 8. uri zvečer koncert v »Narodnem domu« v Mariboru.
Tako je bila v Rimu navada, da se je čital evangelij najprej v grškem in potem v latinskem jeziku, v Carigradu pa najprej v latinskem in potem v grškem jeziku. Pri slovenskem bogosluženju, ker je slovensk« jezik
vanje je sama gola utopija, ko Italija želi zamenjal grški, je torej zapovedal papež, da igrati neprimerno politiško ulogo v Evropi, pride mesto grškega slovenski jezik in da Namesto da bi porabljala denar na pogozda- se evangelij torej čita prej v latinskem je-vanje gor, osuševanje močvirjev in odstranje- ziku — kakor v Carigradu, vanje malarije in pelagre, trosi milijon.; za	Slednjič tudi »Kijevski listi«, ki jih na-
vojne la.lije in nesrečne ekspedicije, kakorsna vaja pisec, ne dokazujejo nič več, nego edino je bila abesinska.	to, kar pravi Jagič, da se je staroslovenski
jezik skušal ohraniti s tem, da se je mesto liturgije začela »maša«, torej rimski obred, opravljati v slovenskem jeziku, ne pa, kakor oni pisec v svoji plitvosti misli Da-si nam je že obljubljen in zagotov- in za »brezdvomno« dokazuje (!), da je Me-
„Unija".
Ijen temeljit odgovor »Katoliškemu obzorniku«.
todij sploh in vedno rabil edino le rimski
Torej _» 1 S coltura"1! Op. stavčeva.
vendar priobčujemo danes ta-le izvajanja, , obred. JagiČevo menenje dokazuje ravno na-došla nam od duhovnika na Štajerskem:	sprotno od tega, kar trdi ta »doktor«, ki
»Unija« ae da miru našim »rimskim Jagiča očividno niti umel ni. katolikom«. Zopet se je eden oglasil v »Ka-	Taki so torej »brezdvomni« in nepobitni
toliškem obzornika«, ki hoče dokazati, da je dokazi »Katoliškega Obzornika«. Le tako baje »nespametno«, če se Slovenci in sploh j naprej! Pokopljete se še hitreje! Mi pa se katoliški Slovani vnemajo za staroslovenski jekleno in neomahljivo držimo svete in dra-obredni jezik! Latinski obred da nam je gocene pravice, podeljene in potrjene nam od ohranil narodno individualnost (? !), — kako rimske Stolice: da se v bogoslužju smemo so izginili polabski Slovani in 2/3 Slovencev posluževati staroslovenskega jezika! Te pra-nekdanje Karantanije? O tem seveda ne i vice si ne damo jemati nikdar in od nikogar, smemo vpraševati ! —, katero bi seveda po najmanj pa od narodnih izdajic ! tej gorostasni logiki morali zgubiti ali vsaj jej i	Vsi Slovenci, ki resnično ljubijo svoj
škodovati, če bi se uvel staroslovenski jezik | narod, brez hinavstva in strankarskega dona cerkvenih obredih. Vsaki šolarček bi se | bičkarstva, ter želć njega oslobojenje od raz-lahko smejal latinski ošalmoeti in nevednosti j nih tlačiteljev, naj se z največjo vnemo okle-
Politični pregled.
V TRSTU, dne 20. julija 1901. Deželni zbor istrski. Deželni zbor istrski je torej sklican za dan 29. t. m. Bolj nego ta fakt sam, so interesantna pojasnila v laških listih, kako je prišlo do tega dejstva, to je : kako se je laška večina, ki se je vendar včeraj še — oprostite ! — pridušala in vihala rokave na svoji bojni poziciji, da se ne uda, pa da se ne uda — slednjič vendar udala!!
Da čujemo torej ! Glasilo tržaške caraorre pripoveduje namreč :
Italijanska večina je imela v torek v Trstu posvetovanje. Deželni glavar je pojasnil sedanjo situvacijo, priobčivši, da namen vlade je bil, naj bi deželni zbor v mesecu juliju začel retlno delovati ter je ista predočila vse moralne in gospodarske škode, ki bi navstale za deželo v nasprotnem slučaju. Deželni glavar je povdarjal nadalje, da bi bila vlada predložila načrt zakona za premesčenje sedeža deželnega zbora in od istega odvisnih uradov, a v slučaju, da bi večina ne omogočila rednega de-
lovanja,
t> i
bi
vlada razpustila
teh »doktorjev«.
Za resnico tem ljudem ni mari, ampak samo za videz. To kaže vse plitvo in drzno izvajtnje v dotičnem članku, »V znamenju sv. Cirila m Metoda«, kjer si ta pisec upa kar meni nič tebi nič trditi, da sta Ciril in Me-tod'j na bogoslužju rabila zmeraj in edino le rimsko-slovenski obred. lo je najnovejša »pridobitev« na polju histoiiČnega
nejo »unije!« Ravno ta ideja »unije« naj zatre v nas oni brezdušni in brezbarvni liberalizem, ki znači bo-go taj stvo in nareja iz človeka ravnodušnega kosmopolita in ostudnega egoista, ki nima nobenega smisla ;a narodne idejale, kateremu je narodna požrtvovalnost le neumnost, k la Masarvk......!
Župnija za župnijo, škofija za škofijo naj
deželni zbor. Slednjič je prijavil deželni glavar, da vladi n i n a m e n, da b i š e v Poreč sklicevala deželni zbor.
Olovek, ki ima navado, da po zakonih zdrave logike ureja svoje zaključke, bi moral misliti, da bo to sporočilo deželnega glavarja pomenjalo casus belli za italijansko večino in da je ista resolutno pobrala to zalučano jej rokavico. Kaj še! Ali treba poznati to italijansko bojevitost nasproti vladi ! Istotako narejena, umetna, neresnična je, kakor bi bilo od strani onega, ki se le s pomočjo brglj vlači naprej, smešno žuganje, da se spusti v boj za njim, ki ima zdrave noge !
Namesto odgovora, kakoršnjega bi bila italijanska većina — ako je hotela ohraniti ime resne stranke — morala dati jh» prejšnji l>4*jevit<<-t : |>o nl-ivesni izjavi v prvi, otvoritveni seji, predno bo signori bežali iz dvorane, in po uža ljenju in «»gorčerij u. ki so je razkladali |>otem	pristopnih jim laških in
neruskih listih — veste, kaj ho sklenili?! Italijanski listi poročajo namreč dalje o gori omenjenem posvet »vanju :
> Dolga in težavna je bila razprava o prijavah deželnega glavarja. L'važuje pa. da je vlada sklicanje deželnega zbora v kraj, kjer ni njega zakoniti sedež, opravičevala s tem, da je hotela predložiti gori označeni z a k o n, o katerem naj bi bili r a z p r a v I j a l i, je slednjič prevladalo raenenje, da se stranka od p o v e a s t e n z i j i iz administrativ n j* h ozi rov in zato, da se izogne prej u-d i e o m, nevarnim za deželo.«
strani predse d ništva, od strani vlade ;n od strani strank. Ponatisni vsi te ennncijacije smo menda ob enem napisali najo-»trejo kritiko o razmerah v deželnih parlamentih Primorja, zlasti Trsta in Istre o našem politično-stran-karskem življenju, a ker ima vladni zistern velik del krivde na tej mizeriji, tudi — o tem vladnem zistemu.
Deželni glavar je v svojem dolgem slovenskem in nemškem govoru konstatiral, da je ta deželni zbor v tej šestletni dobi sklenil t »O zakonov; mej tem so bili nekateri jako dalekosežni. V kulturnem pogledu se je mnogo storilo. Potrebščina za šolstvo je n. pr. v šestih letih narasla od 685.750 K na 949.028 K. Za slovensko univerzo se je sklenilo naložiti vsako leto po 50.000 K skozi 10 let. Dobra tretjina deželnih dohod kov se na Kranjskem žrtvuje za šolstvo in za kulturne namene. Veliko se je storilo tudi za deželno kulturo. Brezobrestnih posojil za obnovljenje
A k-> hočeš smo mi takoj s
"i ta te l j u meti, kako prav	vinogradov je dala dežela 437.350 K. Veliko
prvega začetka sodili to	se je storilo za vodovode, ceste in dobrodelne
»ostro opozicijsko akcijo«, kako prav smo imeli	naprave.
mi, ko smo trdili, da je vse skupaj le ko-	Deželni predsednik je rekel: medija, kako prav smo imeli, povdarjajoči,	I »Kdor objektivno sodi, mora priznati, da da *e !-igu tri slednjič vendar povrnejo v de-	je bilo delovanje deželnega zbora izredno plo-želni zbor : ako hoče čitatelj prav umeti vse	donosno in da si je zbornica pridobila veto, ti mora [»oklicati v spomin sledeče: a.)	like zasluge za blagor domov.ne. Ce je v da so sigm-ri neprestano in iz polnih prs	aren naroda, če je v sreti prebivalstva le kričali, da je sklicanje deželnega zbora izven	iskra hvaležnosti, potem morajo tudi volilci »zakon t'ga sedeža« atentat na avtonomijo in	to pripoznati. Sprejmite zahvalo cesarske ustavo dežele; b.) da so slovesno zatrjali,	vlade za to delavnost na vseh poljih, toplo da za kako premeščenje deželnega zbora	zahvalo tudi za dobrohotno prijaznost, katero je izključeno vsako razgovarjanje od njih	je vlada našla vsikdar v zbornici«, strani; e.) da so sklicanje deželnega zbora v	Posi. Grasseli (v imenu napredne Koper navajali kakor vzrok njih begu iz de-	stranke) :
želnega zbora in kakor vzrok neizprosni	»Treba je bilo mirne in previdne roke, astenziji. Sedaj pa. ako si je čitatelj poklical	da je pomirila te viharje. Hvaležni moramo v spomin ta dejstva, ki (»omenjajo najstrožjo	biti, da smo imeli predsedstvo, kateremu se moralno obvezo pred vsem svetom : ali se ne	,e posrečilo, držati razprave v pravili mejah, prijemlje za glavo od samega začujenja, ko	Bodi g. deželnemu glavarju in njegovemu g. vid;, da ir-ti signori opravičujejo svojo jkv-	namestniku za previdno in prijazno vodstvo vrnitev v zbornico z dejstvom, da vlada hoče	izrečena zahvala iti jima želim v iinenu nadati v razpravo isti načrt za preuiešeeilje	rodnonaprednih poslancev, da bi jima po deželnega zbora! Isto dejstvo, ki se jim je	trudu mej zasedanjem deželnega zbora dobro zdelo zadosten vzrok, da so izzvali kouHikt	del počitek«.
in se odločili za astenzijo, torej za skrajno	Posl. baron Selitve gel se je v imenu
parlamentarno sredstvo, isto dejstvo naj bi	veleposestnikov pridružil zahvali poslanca
sedaj opravičevalo povrnitev \ zbornici*?! Isto	Grasseliija.
dejstvo, ki je opravičevalo politiko pasivitete,	Končno se je posl. Po v še vimenu ka-
naj bi opravičevalo povrnitev k aktivni po-	toliške narodne stranke pridružil zahvali gla-
litik ! Kakor da bi mogla biti kaka stvar	varju in njegovemu namestniku, rekši, da se
hkratu črna in bela ! Kakor da bi se kdo branil	je glavar vedno držal načela »fortiter in re,
vina, ker upijani, a bi je potem zopet zlival	suaviter in modo«. Tako naj bi bilo v dež.
va-se, ker upijam ! Je-li so to resni politiki ?!	zboru vedno. Vsak bodi kakor mož »Fortiter
Ali nismo torej imeli prav, ko smo trdili, da	in re«, a vedno »in modo suaviter«, vsi pa
so to ljudje, ki se igrajo z načeli, z najresnejimi	jedini v ljubezni do domovin e«.
stvarmi, kakor se otroci kepajo s «negoin ?!	Taki so parlamentarni odnošaji, kjer ni-
In ta historija je jako poučna za državno	majo sicer 2000 letne kulture, pač pa žive
oblast, ki le prerada smatra za resno laško	v — civiliziranih krajih. Ali vam ni milo pri
hudo uro marsikaj, kar je le grornenje in ro-	srcu, vam okoličanom in Istranom, ako citate,
potanje izza kulis — gledališča, ki le pre-	koliko žrtvuje deželni zbor na Kranjskem za
rada smatra za resno, kar je le teatralično.	obnovljenje vinogradov, za ceste, za vodnjake,
Državna oblast je dobila dragocen pouk.	i da Bi se va»e razmere v tem pogledu niti pri -
Sedaj bi morala vendar verjeti, da ima posla	terjati ne dajo z onimi na Kranjskem, tudi če bi
s smešnimi ljudmi, ki se tudi v najresnejih	deželni zastop nič več ne storil za zboljšanje!
situvacijah ravnajo jh> znamen furlanskem geslu : če ne pridejo (nasprotniki namreč), se bomo držali kakor junaki ; če pa pridejo, bomo
— Ucžali !
Signori se torej (»ovrnejo v deželni zbor. Tega smo pričakovali mi z matematično gotovostjo. Pridejo, ker so se ustrašili grožnje o razpuščenju deželnega zbora. Razpuščenje samo bi jdi še ne plašilo, saj bomo imeli v par mesecih itak nove volitve. Ali prestrašili so se nečesa druzega, ki bi moglo priti v zvezi s tem. pozabimo, da je italijansko gospodstvo v Istri mož, ki hodi po bergljah. A berglje mu daje —- vlada ! Kaj ko bi vlada odtegnila berglje...?! Signori vedo prav dobro, kaj bi {»omenjalo to. Te hočejo preprečiti, pa naj jih stane ne jedno, ainpak sto blamaž. A rni ne smemo pozabiti, da živimo v deželi absurdnosti in neverjetnosti. Signori se povračajo v deželni zbor, ker jih neznanski strah sili nazaj ! Ker pa živimo v deželi neverjetnosti, v domovini najgorostasneje anomalije, utegnemo doživeti, da se vlada zboji onega, ki se nje lx>ji! In da ga bo tolažila z novimi koncesijami! Ni izključeno torej, da bodo istrski Slovani morali plačevati troske povrnitve italijanske večine. povrnitve, do katere bi bilo prišlo tako, ali tako, da torej — komedija dobi lepo nagrado, oziroma, tla bo ves aparat delal na to, da se vrste kotnedijašev pomnože. Ponavljamo zopet danes: rodoljubi, pazite na koperski okraj ! !
Iz dešalnega zbora kranjskega
V zaključni seji, na formalnosti zaključanja je prišlo do jako pomembnih enuncijacij, od
In vi mogotci v Trstu in v Istri: poskrite se, sramujte se, če ste sploh še zmožni tistega čuta, kateremu pravimo — sram!! Pa tudi gospodje voditelji vladne politike naj bi po-rdečeli gori do ušes, ako primerjajo parlamentarno razmerje v svojem področju z onim v sosednji deželi Kranjski ! !
Volitve v gališki deželni zbor
se bodo vršile v mesecu septembru t. 1. in sicer: v splošni kuriji dne 5., v mestni kuriji dne 11., v trgovinskih zbornicah dne 12. in v veleposestvu dne 17. septembra.
Vojna ▼ južni Afriki. Angleži »o
iznašli nov način, da bi tolažili svoje lahkoverno občinstvo. Do sedaj so vedno poročali o novih zmagah, ker pa, vidć, da se stvari v v južni Afriki ne zganejo z mesta, tein zmagam niti angležka publika prav več ne veruje, naznanjajo sedaj svetu, da so dobili važna pisma burskih poveljnikov (katerih pa isti najbrže nikoli niti pisali niso), iz katerih je razvidno, da so Buri popoluoma obnemogli. S takimi pismi tolažijo sedaj svoje ljudstvo in prorokujejo, tla vojna prav gotovo konča v najkrajšem času s popolno zmago Angležev. Buri pa kljubu tem pismom in angležkim nadain — kakor poročajo danes došle brzojavke — prav pridno napadajo angležke čete na vseh koncili in krajih, ne izvzemši niti angležko ozemlje, Kapsko koh»-nijo, v katero morajo Angleži pozvati opet novih čet. Ne umejemo pa, čemu bodo lordu Kitchenerju te nove čete, ako je res tako gotova stvar, da bo vojne itak kmalu konec, in ako so Buri res že tako obnemogli ? ! Vsa dejstva kažejo, da bodo Angleži tako dolgo
zmagovali, da jih bo slednjič prav temeljito glava bolela od samega zinagovanja.
Ugled Anglije pada. V spodnji zbornici angležki je tožil poslanec Gibson Bowies o propadanju ugleda angležke države. Povdarjal je, da je Rusija takoj, čim se je vnela južnoafričanska vojna, odposlala (»000 mož v Afganistan, 45 milj od Ilerata. Tožil je potem, da je Srbija popolnoma v oblasti Rusije in da Nemčija gradi železnico v Bagdad ter da angležka poslanika v Parizu in Madridu nista bila v stanu ohraniti si prijateljstvo Francije in Španije.
Bolgarska — kraljestvo ? »Vater-
land« povdarja, da ni misliti na to, da bi se knez Ferdinand Bolgarski ženil na črnogorskem dvoru. Ob znanih pretenzijah tega dvora na Balkanu da bi mogla kneginja iz te hiše postati nevarna pravicam sedanjega prestolonaslednika bolgarskega. Zato da sta knez in bolgarski narod jedina v tem, da nova kneginja ne sme biti ambicijozna. A 1 i proglašenje Bolgarske kraljestvo m je po zatrdilu dunajskega lista bližje, nego se misli, ker sedaj ni temu činu nič več na poti, odk^ir je Bolgarska s programa proglašenja črtala makedonsko vprašanje.
Tržaške vesti.
Pozdrav slaviteljem naše pesmi. Iz
slovenske naše * stolice, bele Ljubljane in iz bratske in prijazne nase sosednje Gorice, ki se na istotako vročih tleh, kakor mi bori proti istemu krutemu sovražniku, in iz družili bližnjih krajev zber<5 se jutri ljubitelji naše slovenske pesmi, da skupno, v bratski slogi in ljubezni proslavijo znameniti čin razvitja zastave jednega naših najagilnejših pevskih društev, krepkega »Kola«. Kar je našim severnim bratom ('ehom njih od vsega sveta občudovano Sokolstvo, to so nam Slovencem pevska društva. Ona so prva, ki netijo med uarat iskro rodoljubja, ona so nam vzgajališča navdušenih naših prvoboriteljev v vrstah za oslobojo našega naroda iz suženjskega jarma naših zatiralcev. Posebno mi tržaški in okoličauski Slovenci se moramo za to, kar smo, zahvaliti v prvi vrsti našim pevskim društvom, ki so nam vzdramila narod in ga pripravila za težki boj za politično in gospodarsko osamosvojenje. Radi tega so nam ravno pevska društva tako prirastla k srcu, da smo na nje navezani z nekim čutom prve deviške ljubezni in hitreje nam začenja pij u ti kri po žilah, kadar pričakujemo kako posebno, izredno slavnost teh naših ljubljencev. Za jutri pričakujemo zopet lep dan čistega, uekaljenega veselja, ko se bomo med neštevilnimi brati in ob zvokih naših slavč-kov od blizu in daleč mogli naslajati ob rodoljubnem vzletu naših src!
Jutri hočemo zopet za hip v duhu zapustiti trpko realnost težkega življenskega boja in se podvigniti v zračne višine idealnega sveta!
Bratje in mili gostje!
Šumnih vsprejemov in impozantnih sprevodov vam ne moremo prirediti. Povedali Bmo že, da nam razmere, v katerih živimo, ne dopuščajo tega. Prepričani pa bodite, da vas ob sinji Adriji pričakujejo ljubeča bratska srca, ki vas vsprejmejo, kakor more vsprejeti brat, živeči v viharnih bojih, ki jih bije za srečo milega naroda ! Pozdravljeni nam bodite vsi, ki nam prihajate ulivati novega poguma in navdušenja za vstrajanje v tem težkem boju! Jutri se uverite, da živi tu krepko ljudstvo, ki potrebuje in hrepeni tudi po vspodbuji od strani rojakov! Pozdravljeni še ekrat na obali tega morja Adrijanskega, ob katerem so živeli naši predniki skozi stoletja in ob katerem hočem «, z \ ašo pomočjo, zagotoviti obstanek tudi zanamcem !
Krepko voljo v to hočemo pokazati jutri skupno: v znamenju naše divne — slovanske pesmi !
V sprejem gostov na južnem kolodvoru. Jutri zjutraj ob 6. uri vršil se bo prvi v sprejem gostov, ki se pripeljejo iz Ljubljane na slavnost razvitja zastave pevskega društva »Kolo« ; drugi vsprejem pa se bo vršil ob 10. uri zjutraj, ko se pripeljejo gostje iz Gorice. Vstop na peron je dovoljen le proti plačanju dotične vstopnice, ki stane 20 stotin k.
Zbirališče zunanjih gostov bo v prostorih slav. »Tržaškega podpornega društva«, ulica Stadion št. 19. Tam se shranijo zastave in druge pritikline.
Banket bo točno ob 1. uri popoludne na vrtu restavracije pod »Tržaškem podpor-
nem in bralnem društvom«, ulica Stadion štev. 19.
Razvitje zastave. Sprejem narodnih društev in deputacij na slavnostnem prostoru (vrt slovenske šole pri sv. Jakobu, ulica Giu-lia.ii št. 28.) bo točno ob 4. uri popoludne, na kar bo predsednik društva »Kolo« imel slavnostni govor o razvitju zastave. Razvitju bo kumovala gospa M. Kranjčeva, soproga gospoda predsednika »Tržažkega podpornega in bralnega društva«. Za tem bo sledilo zabijanje žebljev. Med slavnostnim činom bo igrala popolna dobro znana godba pod vodstvom g. kapelnika \Vagnerja.
»II nostro Re«. Tudi »Trieste«, ki hoče veljati za » patrijotičen« list, se ne more otresti načina, kakor ga uporabljajo italijanski listi, izhajajoči v Avstriji, kadar pišejo o italijanskem kralju in italijanski državi : prvega na-zivljajo doslovno »il nostro Re«, drugo »il nostro stato«. Res je, da se ti izrazi nahajajo v telegramih, ki prihajajo iz Italije in da je dotični k, ki je odposlal tak telegram, lahko tamošnji državljan in ima radi tega vse pravice, imenovati italijanskega kralja »svojijn kraljem« in italjausko d'žavo »svojo« državo. Res je pa tudi, da dobivajo ti listi brzojavke in sporočila tudi iz druzih držav, katera morda tudi odpošiljajo tamošnji državljani, a mi vendar še nismo nikoli zapazili, da bi italijanski listi v Avstriji imenovali n. pr. nein-nemškega cesarja »svojega« cesarja, anglež-škega kralja »svojega« kralja, ali pa še celo ruskega carja za »svojega« carja, pač pa, kadar govore o avstrijskem vladarju, govore dosledno mesto »naš« cesar — le »avstrijski« cesar (lTmperatore d'Austria.) Sedaj pa primerjaj, dragi čitatelj izraza: »il nostro re« in pa »Timperatore d'Austria« in sodbo si lahko ustvariš sam! Naravno je, da listi z odkritimi irredentističnimi težnjami hočejo polagoma privaditi svoje čitatelje na misel, da je laški kralj v resnici njih pravi kralj ; ali nekako čudno je, da je tudi »avstrijsko« misleči »Trieste« zajadral v te vode. Novi »Trieste« se menila pač v ničemer noče razlikovati od svojih prejšnjih bratcev.
E tu, mi Brute !
»Čuden konflikt med mons. Šterkoui in mons. Petronijem«. Pod tem naslovom priobčuje »Piccolo« od minolega četrtka sledeče vrstice :
»Naš rimski dopisnik nam piše z ozirom na našo, svoječasno priobčeno notico glede direktnega posredovanja rimske stolice pri mons. Šterku :
»Povrnil se je v Rim grof Podgorski, papežev hišni prelat, doktor teologije in dodeljen svetim kongregacijam, ki je bil pred dvema tednoma v Trstu, kjer se je informiral o sporu, navstalem med škofom mons. Ster-kom in župnikom Jurizzo.
Grof Podgorski, ki se je bil podal k škofu, da mu isti razjasni stvar radi suspendiranja župnika Jurizze »a divinis«, dobil je od škofa pojasnilo, da Jurizza ni bil suspendiran po škofu, temveč po konzistoriju in še posebno vsled inicijative prošta mons. Petroma. Ko je grof Podgorski vprašal slednjega o tej stvari, je isti ne samo odločno dementiral, da bi bil on kedaj podal inicijativo za kako kanonično kaznovanje rojanskega župnika radi slovenskega Tantumerguma, temveč je tudi izrecno zatrdil, da on ni nikoli priznal suspendiranja »a divinis«, ukazanega po škofu.
Ta vest je napravila v kuriji najbo-lestnejši utis, ker je splošno znana velika usmiljenost mons. PeLronia in njegovo privr-
ženstvo rimskim tradicijam.«
*
»O tej vesti, sporočeni natn iz Rima, se tukaj od prizadetih seveda ni moglo dobiti ne potrjenja, ne pojasnil. Opozarjamo samo, da spori med škofom in njegovimi najbliž-njimi svetovalci niso tu nič novega. Leta 1898, za časa spora med škofom in tržaško občino radi slovenskih propovedij pri sv. Jakobu, je mons. Šterk naznanil tržaškemu županu, ki je to potein sporočil mestnemu svetu, da je sklep glede uvedenja slovenskih propovedij storil soglasno ves kapitelj. Dva dni pozneje je katoliški časopis »Amico«, urejevau od treh duhovnikov, izjavil, da je novica o soglasnem sklepu neresnična, ker — pisal je ta nesuraljivi časnik — mons. Petronio in Buttignoni nista zatajila, niti nista voljna zatajiti lastno narodnost.«
Tako »Piceolova« vest. Danes se nočemo spuščati v vse podrobnosti »Piccolovih« izvajanj. Samo to povdarjarno, da je prošt Petronio prvi podpisal oni znani protest proti slovenskim propovedim v Toč t a in je torej
on fakti>'m v-oHitflj Aorražuikor tržaških Sto-renrrr iz i ta lija n akrga katol išk/fjfi tabora. Tu<Ii je {»roHt Petronio predsednik društva »S. (»iusto e Nazario«. Na t*> dejstvo zarjaroo Slovence tržaške škofije, da bodo znali soditi delovanje pobožnih italijanskih duhovnikov.
PosknSen in ponesrečen samomor.
Iz okna neke hiše v uliei Aeque skočila je na tla včeraj pt»p<>huln€ 17-letna šivilja Kli-zabeta C. Po sreči se ni prav nič poškodovala ter »e je, dvignivši se s tal, povrnila v svoje stanjivanje.
vi nj u radi uradnega poneverjenja. Jeden obsojencev je dobil 4 leta ječe. »Naša Sloga« pa je radovedna, kaj je z razpravo proti bivšemu blagajniku v Motovunu, poštenjaku Corazzi ? !
X Korist streljanja proti toči. Iz Buzeta pišejo, da je prva polovica tega meseca najnevarneja za tamošoje kraje glede padanja toče. Vse toče prejšnjih let, ki so uničevale sad, ho padale v tej dobi. Tudi 8. t. m. se je huda pisala. Od severa se je dvigal strašen črn oblak. Okolo 3. po-poludne je pokril vso huzetsko okolico. Dež Nesreča v LUvdovem arsenalu. Vče- ' j«	padati ob blisku in gromenju in za-
ludne je 17-letni dela v-c
Jakob čela je padati toča. Vse strelne postaje so
Nam pa se zdi, da je še nekdo drugi, ki ni neveden, dokazoval ekzistenco »bosanskega jezika«. Gospod dvorni svetnik Jagič morda pozna tistega moža.
Brzojavna poročila.
Iz hukovinskesra deže nega zbora.
ĆRNOVICE 19. (B.) V svojem odgovoru na neko vprašanje je dež. predsednik na znanil da je vsled posredovanja avstrijske vlade rusko ministerstvo naložilo ruskim kompetentnim oblastim naj tistim obmejnim prebivalcem židovske vere, ki so previđeni z leg tima-cijskimi kartami, dovoljujejo prestop črez mejo.
Kedive na potovanju.
PAKIZ 20. (B.) Kedive je sinoči odpo-
r»j po po
Samec delal pri" nekih mehaničnih škarjah	začele streljati, izvzemši dve: Mesliči in Koza železov Llovdovem arsenalu. Kar naen-i barfiici. Prva postaja je po nemarnosti ostala
krat mu je koršček železa, ki je odškoči 1	strelnega prahu, v Kobarčičib pa so lani	toval v Divonne.
izpod škarij, zletel v vrat ter se mu tako	zažgali kolibo, ker so mislili, da se s strelja- Dogodki na Kitajskem.
gloU.ko za ril v meso, da ga ni bilo %eč vi-	nJem Poganja dež in žali Boga. In glejte: LONDON 20. (B.) Kakor je
deti. Zdravnik, poklican z bližrne zdravniške	'*im Je na VB€h P°ecaJah ,e <lež in ie	^euterjeva pisarna, se tuji podaniki v Pe-
postaje, je videl, da je rana nevarna ter se	kako zri,<> ^ vmes- jim Je v Osličih «e<laj razgovarjajo o tem kako daleč bi
bo mladenič moral podvreči težki o,^raciji ;	KobarčuSih padala suha toča, ki jim je uni-	mogl. povišali sedaj veljavne carinarske ta-
PODJETJE ZIM0L0 - TRST
Prvo podjetje za pogrebne svečanosti
ustanovljeno leta 1876.
Pisarna: Corso 41 Telefon št. 141
Zaloga: nI. Istituto !•"»
Telofon St. 145
Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I., H., III. IV. razreda: previ zi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno ćrni. v zlato-
črni, srebrno-ćrni iti zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz tr«leg:i lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje ; lesenih krst ; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov.
podvreči tezKi operaciji
ukazal je torej ponesrečenca prenesti v bol-	H Padu ! To £otovo ni S»U slučaj, am-	rife ozirom na obrestovanje odškodninske
nišnico	Pa^ tx> flejs^vo govori glasno, da streljanje	svote.
Vremenski reMnik V čer a : toplomer	Pr,,ti P<>mdKa- Isto govori ta le slučaj.	Atentat na kneza Ferdinanda Bo lira r-
ob 7. uri zjutraj 25 0, ob 2. uri popdud^	£>ri PostaJ' F,al^,i<fl ni f,a,,ala dokler skega J
30.UC*. Tiac-^r .>>> 7. uri zjutraj 762.7.	90 strelja,i- Potem P» ™ strelec ustrašil BELIGRAD 19. (Bi Tukajšnji listi pi-
— Danee plim* oi. [)•>:* predp. in ob 11.55 £roraa in ^rele, ki je švigala, in je zbežal	šejo, da so dobili iz Sredca vest o atentatu
pop. : oseta ob 5.53 pred polu«tae in ob 6.28	doa>ov- In g^jte: takoj je začela padati toča!	na kneza Ferdinanda Bolgarskega, izvršenem
Slično je bilo pri postaji Karini, ki jc od-	povodom obiska velikega kneza Aleksandra' najcenejše lil okusno izdelano oblivalo,
daljena od hiš. Tam je padala toča, dokler	Mihajloviča. Knez se je vozil v kočiji, koje Sprejemam tudi narocbe po meri.
Vspored koncertu na jutršnjem slavju	P^šel strelec. Koje pa začel streljati, je	neki nepoznani človek vrgel bombo, ki pa ; £a mnoo-0brojne narocbe se toplo pri-
»Kolac bo nastopni:	nehala toča. Te skušnje sov tamošnjem lj ud-	se je razpočila kaka dva metra od kočije.	v ^
1. F. S. Vilhar: »Domovini«, poje me-	Htvn tako utrdile vero v koristnost streljanja,	Tako knez sam, kakor tudi njegovo sprem- P0l0(tl
šan; zl*>r društva »Kolo«. 2. »Slava Pre-	da je neki kmet na svoje stroške postavil na-	stvo je ostalo nepoškodovano. Listi pa da so
šernu«, velik možki zlx>r s četven»spevom.	pravo za streljanje. Sam kupuje smodnik in	dobili takoj ukaz, naj ne pišejo o tem do-
|K«je društvo »Ljubljana«. 3. A. Foerster :	sara strelja. Letina v okolici buzetski kaže	godku. Policiji se ni posrečilo najti storilca,
»Pjevajmo«, j»oje moški zl»or pevskega dru-	tako, kakor že dolgo ne.
fiofHihidne.
Svoj k svojim !
Zaloga obuvala
v ulici Riborgo štev. 2.
Pozor okoličani in tukajšnji Slovenci ! V mojej zalogi vdobite na izbor
Lovrenc Vodopivec.
štva »Nabrežina« iz Xabrez i ne. 4. Gerbič : » Klic pom.adanski«, p<»je mešani zbor pevskega društva »Zarja« iz Rujana. 5. And. Hajdrih : »Hercegovska«, moški zbor s četver«»spevom, jM»je pevsko društvo »Adrija« iz Barkovelj. 'i. I. Laharnar : »Pozdrav«, mešan zlw>r pevskih društev »Lipa« iz Bazovice in »Slovan« iz Padrič. 7. Iv. pl. Zajč : »Slava delu«, poje moški zl»or }>evskega društva »Slava« iz sv. M:ir:je Magdalene spodnje. H. J. Aljaž : »Oln'-utki«, moški zln»r, fw>je |>evsko društvo
Pozor!
Vesti iz Štajerske.
— Proč od Gradla. Na očitanja od strani nemškutarjev, da slovanski agitatorji hočejo raztrgati vojvodino štajersko, odgovarja »Xaš dom« :
pač pa da je splošno mnenje, da je napadalec kakov privrženec ali prijatelj Sara- Častim si naznajati slav. oočinstvu, da je moja
fova, predsednika makedonskega odbora. Xa-	prodajalnica vedno preskrbjena manifakturnim
padalec da se je hotel gotovo maščevati na	blagom vsake vrste in po cenah, da se ne
bojim nikake konkurence
vsaki dan dohaja novo blago.
»Proč od Gradca pravi toliko, kakor :	„i _ -i i- i x i - i - i - i-
1	'	elnem členov lipske cesulnice volni, da je sodi-
Mi Spodnje-Sta jarci s svojim davčnim de-	--	• i • -i . ,, , ,	' i .
' J	.	.	8ce vsprejelo civilno tožbo, sklenjen«* od ak-
narjem ne bomo Srednjim iu Gornjim Sta- - -	i -	i j oc__
j	j	j	cijonarjev nu obenem zboru dne	marca
nadzorovalnemu svetu
tem, ker so Sarafova zaprli.
Gospodarski polom na Lipskem.
LIPSKO 20. (B.) »Leipziger Tageblattt javlja, da je drž. pravd, na dež. nadzorovalnih	V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-
sodišču uložilo obtožbo proti jednemu delu češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem
F. Dobauschek,
trgovec^ manufakturnim blagom.
.	,,	,. ' '	, jarcern plačevali vec njihovih sol, ne bomo	v , ...
»Danica« s K on to veli a. 9. Paučič: »Pred J	!. ...	. J . ' ,,	P^»ti nacelmstvu in
. .	.	„ . ,	„	legubrab njihovih rek, ne bomo Gradčanom . „ , • ^ „ , „
bojem«, p<je društvo »Hajdrih« s Prošeka. , . .. , . .... . .... . .	bpske cesaln.ce volne.
bojem«, poje društvo »Hajd
10.	Iv. pl. Zuje: »Hrvatskoj«, moški zbor, ]x>je »Slovansko pevsko društvo« iz Trsta.
11.	V. Krek: »I>. »mu«, | x »j e moški zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metoda« od sv. Jakoba. 12. J. BentH : »Svoji k svojim«, poje »G!asl>eiio in pevsko društvo« iz Gorice. 13. P. H. Sattner: »Vrbica«, mešan zbor, poje
Naznanjam cenjenim gospodom od-
torej nočemo raztrgati svoje vojvod i nje Šta-
... . . „ . A	jerske, niu se nočemo priklopiti kranjski
pevsko društvo »Slavec« iz Kiemani. 14. St.	, . ,. , , . .' , .
.. ... . ...	deželi, ampak mi hočemo ostati S pod n ješ ta-
rerluga: »\ enec narodnih i>esni«, moški	,
plačevali gledališča, »Irsalisea in drugih enakih zabavišč, ampak mi hočemo, da spodnje-
štajarski denar ostane na Spodnjem Štajerskem .	.
ter" naj se vnled tega vsi „podnjeiujarski	">, da sem SVOJO Zalogo USHja pre-
deželni posli ne opravljajo več v Gradcu,	lz Corso
ampak pri nas na Spodnjem Štajarskem. Mi y |||jQQ § LflZZHPO Št 2
Via Barriera vecchia 27 v Trstu.
Z^^ Se govori Slovenski ! Z^Z
luga : » \ enec narotlmli pesni zl>t>r. f>oje |»evsko društvo »Zvon« z Opčin. 15. Zaje: »Hrvat'cain«, moški zbor, poje pevsko društvo »Skala« iz sv. Križa. 1*5. Iv. pl. Zaje: »Crnogorac Crnogorki«, moški zbor, poje pevsko društvo »Kolo«. 17. Prosta zabava. — Petje, godba in krasni u metal ni ognji.
Blagajna se odpre ob 3. uri jw»poludne.
jest vin.
Via Chiozza 12. — Trst.
Prodaja vsakovrstne jestvine kakor : kavo sladkor, nž, testenine, fižol, krompir, maslo, olje kis, nadalje milo, razne konserve sveče, .... .	.. vino v buteljkah. Vsak dan svež kruh,
Pri tej priliki sem zalogo popolnil p<)štne l>ošiljatve od 5 kg uaprej po zmernih jarci ter hočemo svoj težko pridobljeni denar Z vsakovrstnimi kožami zadnje novosti ceuah. Za obilen obisk se toplo priporoča
(vogel Corso.)
obrniti v drugih«.
— Denar štajerskih kmetov. V »Slovenskem gospodarju« čitamo: Štajerski deželni zbor je odboru ta prireditev nemškega Sangerbundfesta v Gradcu dovolil
lastno korist, ne pa v korist kakor tudi z vsemi čevljarskimi potrebščinami, tako da zamorem ugoditi vsem zahtevam cenjenih odjemalcev. Spoštovanjem
Anton Rauber.
Jožef Stare, trgovec.
podpore 10.000 K. Tako se ravna s težko	——————
prisluženim denarjem! Dajajo ga za nemške	Častimo si javiti slavnemu občinstvu, da
Slavno občinstvo vidi torej, da se ie ..	. .	„	_________......i;	„
J	J veselice. I>a pa bi se uravnala Pesnica,	srao pretrgali zvezo z gosp.
Dravinja, Mislinja, za to nimajo denarja. Ubogi
stanovi morajo škodo in bedo trpeti, gospodi
pa dajejo za veselice 10.000 K. Poslanci Or-	t€r naznanjamo ob jednem, da smo ustanovili nig, Lenko, Stallner, ki vas »Stajerc« obo-žav
program oziroma vrsta, po kateri bodo nastopala društva, nekoliko spremenila. Xa drugo mesto stopi slavno pevsko društvo »Ljubljana«, ker je slavno »Glasbeno in pevsko društvo« iz Gorice samo naprosilo, da bi nastopilo nekoliko pozneje in sicer zato, ker nekateri pevci pridejo še še popoludne v Trst. Predzadnja točka pa je prepuščena kasneje priglasivši se »Skali«.
Franom Kučinićem
znanjamo ob jednein, da smo ust; v Trstu glavni zastop za Trst, okolico, Go-
te m u .
Razne vesti.
Lord Russell obsojen radi dvoženstva. V
Londonu se je vršila včeraj kazenska razprava proti lordu Kussellu, kateri je bil obdolžen dvoženstva. Lord Russell je priznal svojo Nabrežini priredi v nedeljo krivdo in sodniki so ga obsodili na 3 me-28. julija ob O1, uri ]H>[xtludne tombolo na sečno ječo. Razprava se je vršila z vsemi javnem trgu. Dobitka: einkvina 100 K, tom- srednjeveškimi ceremonijami v krasni Vestmin-l>ola !?00 K. Srečke }h» 40 stot. — Po tom- eterski palači.
Vesti iz ostale Primorske.
X Pevsko društvo »Nabrežina« v
a kakor kmetske prijatelje, kaj pravite k rižko Gradiščansku, Isto in Dalmacije na borz-
nem trgu st. 7.
Spoštovanjem
The Mam Life Assurance Society Limite.
Vodja filijalke v Avstriji :
R. Howard Krause 1. r.
Rojansko posojilno in koiisumno društvo v Roj alt u (pri cerkvi) priporoča svojo dohi£ znano
„Društveno krčmo"
v kojej se toči :
najboljše »lomače črno vino po 52 novč. I. vr3te istrsko n „ „ 40 „ kakor tudi Steinfeldsko pivo v sodčkih iu buteljkah.
Gorke in mrzle jedi. Lep senčnat vrt. —OBO— Krogljisče.
Proda se
boli ples.
X Gnilav v Istri straciji občin |x> Istri tu in tam velika gni
Domovinska pravica na Dunaju. Deželni
Da je v admini- zbor uižjeavstrijski je sprejel v včerajšnji seji nujni predlog posl. \Veisskirclinerja, vsled ka-
lav, je slednjič morala pripoznati tadi pore- terega se ij 7 mestnega statuta dunajskega ška »L' Istria«. Ker na zdravem zraku, v spreminja tako, da bo za vsprejem med du-normalnih in pravilnih razmerah, ne morejo najsko meščanstvo plačevati odslej : avstrijskim živeti, iskali so vsikdar v gni lav i — socijalni ! državljanom 400 kron, inozemcem pa 800 in administracijski — svoje zatočišče ; v gni- kr»)n.
lavi jim je vspevala stvar, slednjič pa se! Bosanski jezik. Iz hrvatskih listov po-menda boje, da se v gnila vi — zaduš.jo- Ta i snemamo, da madjarsKi listi v svojih poroči-
čilih o otvorjenju hrvatsko-hercegovske železnice pravijo, da je minister Kallav govoril v »l>osanskem jeziku«. Hrvatski listi menijo, da je tu zloba ali nevednost ; čuditi pa da se
lx>jazen je menda prisilila tudi »Istrio*, da je že pred kakimi d verni ali tremi leti zagnala v svet ti-fti obupni klie o gnilavi na administraciji mnogih občin. Vidni priči te istrske
gnilavi sta bili zopet dve razp:av:, ki ste se ni ni jednemu ni drugemu pri madjarskih te dni yšili pred j>orotnira sodiščem v Ro- novinarjih.
Trgovinski pomočnik
izučen v speceriji, železnini in mani-! fakturi želi svojo sedanjo službo pre-meniti. Najraje bi prišel kam na Primorsko. Naslov se izve pri " uredništvu i ..Edinosti."
Podpisana priporoča svojo novo ustanovljeno postavno koncesijoni-rano
posredovalnico za službe.
Posredovalnica se nahaja na Lipskem trgu (Piazza Lipsia) št. 4 in prevzema posredovanja na službe vseh vrst.
Priporoča se udana
Josipina Jančič.
moblirano spalno sobo z orehovega am. drva. Ulica Sette Fontane st. 23. na
dvorišču.
Ivan Ščuka.

JfSfSf0SfSfSf
Aleksander Levi linzi^
Prm in najrečja tovarna |»»hištra vseh vrst.
*t T R S T
TOVARNA:
Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE: ■ Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo it. 21 -MOM--
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje narocbe indi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUS7R0VAMJ CEV1K ZASTONJ IS FBAUO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.


Proti malofamosti
Železnato vino
lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Nj. Svetosti papeža.
Ima v sebi 90 krat več železa
Razsežno jamsto
Ludovik Borovnik
tovarna in izžfclovalnica precizijskih pnsk Borovlje (FerlaHi) koroško
priporoča
svoje najboljše in zanesljive puike vseh zistem o in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puike z iibre. risanice, lovske kratke puike in dvo cevke jia cele krogle iz dobrega kovanega materijala najsolidnejše puškarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade. ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse. udehtvain cevi v stare puške. nova kopita, predelavam pu-ke za nabijanje (al spredaj v* take za nabijanje od zadej itd. Pri najsolidnejŠem delu • ° ° • ° ® zmerne cene. • o o o o o
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
Cene zmerne, ^f
JOŽE BOLE
urar pri železniški postaji na OPČINAH
popravlja in prodaja vsa-PJ^ kovrstne ure pojako ugodnih cenah ter jamči za vsako izvršeno delo. PrijMjroča se slavnemu obeiustu na Krasu in |>o okolici.
J M. U. Dr. Ant. Zahorsky »
pri por« h« svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih lioleznih, kakor: nerealnosti v j>erij<mIJ, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
O rdi u u je nliea Carintia št v. S. od 1M1 i n od 2-4.
Išče se sposobnega
praktikanta
za trgovino. Prednost ima tisti, ki Dozna vse tri deželne jezike. Naslov pove tiskarna Edinost«.
Svoji k svojim!
IVAN REBEK
kiju carski mojster
Celje. - Poljska ulica št. 14.
Friporoča slavnemu občinstvu svoje najnovejše in najboljše aparate za streljanje proti toči.
Os. kr. priv. tvornica strojev, brizgaliiie, čelad, eevij, pasov iii prva moravska meliaiiieiia tkalnica tvrdke
CzEch pri Prostjevi Moravsko.
SMEKAL
Smiciov-Prap
podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 0


priporoča slavnim gasilnim društvom in zasebnikom brizgalnice vsake vrste. s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo.
Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati : izuči »a lahka in brez maši-nista. l>alje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori _Vermorelu po llj kron. „Avstrija" po kron franko na vsako pošto
Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno.
— Ugodni plačilni pogoji —
Šp< ištovanjem
Podružnica 15. A. S .M E KAL v Zagrebu.
Automatična briz-gafnica.
Najboljše
stiskalnice za grozdje
in OLJKE so nase stiskalnice
najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo : zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice.
Najboljše aiitomatfčiie paten-tovane trtne brizg a 1 n ie e proti per<»iiosperi
„S Y P H O N I A"
ki delujejo same od sebe, i»e da jih bilo treba goniti.
Stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za
mastiti in obirati grozdje, stroji za su-
tiskalnica za grozdje.	sadja in drugih vegetal n i h, življenskih in
mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko.
Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice.
Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi <irugi stroji na poljedeljstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo edino le tovarnarji
FH. MAYFARTH & C o.
c. kr. izkij. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje. Dunaj. II. 1. Taborstrasse št. 71
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 450 zlatimi in srebrnimi kolajnami
in pohvalnimi pismi .
Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Pazprodajalci in zastopniki so iščejo povsofli. kjer šc nismo zakopani.
..Čuvati se pred ponarejanjem".
SILBERE6G ©
Via Ghega št. 9 A. M
H najugodnejša gostilna on Jg
PLZENSKO PIVO SILBEREGG
j»o 24 nove. liter.
Namizna vina in v buteljkah zajam cen o pristna
Izvrstna italijanska in nemška kubinja. Kosila in večerje od 20. nove. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
_ SILBEREGG (G. E. P O H L V),
i*- Via Zovenzoni št. 2. -ac _
Tam he nahajaj? tudi najpristnejša ^iT ^^ vina : opollo, istrsko črno in belo. ^^
P Trpv.-oMiia mtimm zato
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniška ul. 5t. 1., I. nadstr.
-^--
Obrestuje hranilne vloge, stalno, ki si ualože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 478% In vloge na Conto - corront po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo ua Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletnc-odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali rlaljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15%.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopolnilne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Julij Redersen

izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov.
Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst.
(Nasproti ,,IsoIa Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparat l modrci, umetne roke in noge, berglje, erua-nični pasovi, elastični pasovi in nogoviee. suspenzori, elektrolerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnika
Zalogfa
j predmetov zi kirurgiČna zdravljenja, angležki 'predmeti oi gumija in nepremočljivih snovij.

SSS
ci^fo fr-'
M o
=■ m
09
ITI
cn o
ao
Bl \ >
^ t,
z i
yo
M*-

Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživsuijem pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedi! ali z nerednim življenjem kakor n. |»r.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje
ali zasliženje
priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanja je že iz/.a več let pre^ku-t-no. To zdravilo je znano
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert Ulkich-oiro zeliščno vino.
A To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, Q
Ojači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od- a stranjnje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- V Q	čaj o bolezni in deluje vspeSno novo napravo zdrave krvi.	Q
> pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju Škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina. 7QnirQllip plnvočba nntroho iu nje neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, ^apil ailJG ulUf Cone puli CSJC bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah. vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se^se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu sistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter.
Pri popolnem pomankauju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspesuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. 50 nvč. in 2 gld. v lekarnah v Trstu, Sežani Miljah, Kopru. Izoli, 1'iranu. Tržiču, Ogleju, Ćervinjanu, Ronkah,, Vipavi, Ajdovščini, Postojni, Gradišči, Krininu. Gorici. Umagu. Bujah. Buzetu. Opatiji, na Reki, Krku, Cresu. Malem Lošinju. Labinju, Pazinu, Motovunu. Vižinadi. Star em grad u, Poreču. Rovinju, Vodnjanu, Pulju. Portogruaro, Trevižu, Vidmu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah.
Tudi razpošiljajo: lekarne v Trstu Piazza grande it. 3 Via Nnova št. 27 in Via del Pešce po 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine in zaboja prosto.
S ai se ped ponaej anjem!
Zahteva naj se izrečm
Hubert Ullrich-ovo	Zeliščno vino.
Zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 1<X),0, glicerina 100,0, rudečega vina 240,0. jerebičnega soka 150,0, erešnjevega soka 3:20,0, mane 30,0, koprivt-, janeža. omanovih korenik, amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega po 10,0. Te tvarine naj se pomešajo.
kakor druga po reklami ne-zaslužno sloveča china-železnata vina, katera
često nimajo več žeieza v sehi, kitkor vsako ceno namizno vino.
Vsled tega največje jamstvo za izdatnost
teua vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni pri oslab lih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih i n boleha vih otrocih. iJobiva se v steklenicah po pol litra.