Vpliv ,,Slepe Ijubezni". V eni župniji smo razpečali 38 knjig ,,Slepa ljubezen". Eako je to mogoče? Ali so ljudje tako zavedni, napredni in šoli prijazni? Kaj še, ravno taki so kakor drugod, a vendar smo razpečali 38 izvodov. Meni in nadučitelju knjiga rSlepa Ljubezen" tako ugaja, da sva sklenila, da jo razširiva kolikor najbolj mogoče v šolskem okolišu, da storiva kaj za izobrazbo in uapredek ljudstva, deloma pa tudi iz tega vzroka, da pridobiva kolikor mogoče prijateljev šoli. Ljudje so tukaj kakor večinoma povsod napram šoli hladni in učitelj ne uživa že tistega ugleda, kakor ga zasluži za svoje važno in naporno delo. Da se pa ljudem odpro oči, da spoznajo — da rabim eitat iz Peskove kajige — ,,kako nespametno je", če starši ne podpirajo učiteljev pri vzgoji; koliko dobrega se s tem zamori v otroških srcih in koliko nesreč to rodi" — ter da le: npouk in vzgoja je naš spas, resnieno ta osreči nas; če bomo izobrazbo holj gojili, uSitelje in šolo bolj Sastili, te pride nam vstajenja dan . . ." da se to doseže, je Peskova knjiga izvrsten pripomoček. Ona je res zlala vredna, in vsak učitelj si zasluži toliko popolnih odpustkov, kolikor iztisov razširi med ljudstvo, zakaj čudno blagodejno vpliva na preproste ljudi kakor tudi na izobražence. V naši župniji je izpreobrnila mnogo Savlov v Pavle, in tisti, ki so bili šoli že prej prijazni, sedaj še veliko bolj spoštujejo učitelje in šolo; vsi vidijo v učitelju (nadučitelju) idealnega Vekoslava Trpina, nasprotniki šole in učitelja pa ao jim oholi Lovriči Boštjani in Frančiške, ki jih še gotovo doleti kazen za njih prevzetnost in nespamet, kakor Boštjana. Izmed mnogih slučajev naj navedem le enega: Neki ud tukajšnjega krajnega šolskega sveta, ki je bil dosedaj zagrizen nasprotnik šole, ki je pri sejab. krajnega šolskega sveta vedno in vedno nasprotoval, ta najhuji Savel je postal Pavel in sedaj redno pošilja svoje otroke v šolo in je tudi že rekel, da se mora nakupiti pri šoli več novih učnih priporaočkov, zaradi katerih je prej pri sejah zabavljal, češ, da so šole nepotrebne in predrage. — Premnogi, tudi možje, so pravili, da so bili do solz ganjeni, ko so čitali BSlepo ljubezen". Naše ljudstvo rado bere, mnogi so čitali ,,Slepo ljubezen" pozno v noč ter niso prej končali, dokler niso knjige prečitali. Pri sestankih na vasi, pri cerkvi, pri delu in tudi pri čaši sladkega vinca so se pogovarjali o rSlepi ljubezni1* ter perzonificirali razne osebe te igre. Bazgovarjali sc se o tem tako živahno, kakor bi se bila ta drama baš v našem krajn dovršila. Vsem ugajata posebno Janez in Mimika, pa tudi otroški pogovori se jim zde prav imenitni. Vsi so na strani učitelja Vekoslava Trpina ter obsojajo brutalni nastop Boštjana. Elerikalci imajo vse polno časnikov in knjig, ki so pisane skrajno teudenciozno, kjer se tendenca naravnost usiljuje in nihče se ne izpodtika nad tem, niti pravi napredujaki ne. Ne morem razumeti tistib, ki se spodtikajo nad tendenco BSlepe ljubezni1*. Igra ima toliko vrlin, da pač nihče ne mor« odrekati tov. Pesku dramatiškega talenta. Bes, da je igra tendenciozna, a tendenca je v d e j a n j e tako lepo povita, da je preprost človek niti ne čuti. Tisti kritik „—ski", ki je pisal v BNarodnem Liatu", da je preveč izraženo Bkam pea taco moli", se pač moti, pač ne pozna ljudstva in njegovega mišljenja. Ali ni popolnoma umestno, da pove učitelj par krepkih Boštjanu, ko se pride kregat v šolo? To pač ni tendencioznost, temveč naravno dejanje sicer idealnega učitelja. Poglejte si pa razne »katoliške" poresti in igre, tam se pač vidi, kam pes taeo moli. V zadnjem dejanju razjeda Frančiški in Boštjanu obup srce, in če pomislimo njuno neizrečeno veliko ljubezen do sina ediuca, je ta obup popolnoma naravno orisan. Eot dober poznavalec ljudstva pa je navedel tovariš Pesek za ta obup še drug popolnoma naravno opravičen vzrok. V petem dejanju, drugem prizoru govori Boštjan: BFranček, duša moja, moje vse, moj edinec, ti bi naj umrl! — Za koga sem se potem trudil, za koga skrbim ?! Vse tc lepo posestvo naj pride tujim Ijudem v pest, ti lepi travniki, rodovitne gorice, črne njive in beli veliki hrami, polni vsega, česar si kmetiško srce le poželi, vse to, vse naj pograbijo tuje roke, ko midva zatisneva trudne oči ?!" — In zopet: nZa njega sva se trudila in mučila, za njega skrbela podnevi in ponoči. Polnila sva žitnice z žitom in hleve z živino, pridelovala sva blago in shranjevala krono h kroni, stotak k stotaku, da so se nakopičili Iepi tisočaki — vse, vse zate, moj sin, da bi bil srečen, da bi te ne mučile skrbi za vsakdanji kruh." Boštjan je stare korenine kmet, kije z dušo in telom navezan na s v oje posestvo innele žalost zaradi sina, temveč tudi žalost zaradi po8 e 8 t v a , da je zastonj polnil žitnice z žitom itd., da bode to lepo posestvo (kako lepo poetično je to posestvo opisano: 1 e p i travniki, rodovitne gorice, č r n e njive in b e 1 i hrami itd.!) prišlo tujim ljudem y pest, ga žene v obup. Eo Franček umrje, poči Boštjanu srce žalosti, ker splavale so vse njegove nade, tako glede sina kakor tudi glede posestva, in sicer po njegovi, Boštjanovi Iastni krivdi. Pa še en moment v igri mi jako ugaja, to so socialni nazori oseb v igri. Janez in Mimika sta proletarca, ki sta danes tukaj, a jutri že na cesti brez strehe, in kako simpatična ju je narisal pisatelj, Boštjan in Frančiška nimata s 1 e p e ljubezni le do sina, teraveč imata slepe, t. j. zastarele nazore o šoli in učiteljstvu in sploh o svetu. Frančiška pravi, ko zabteva ubogi hlapee BJernej" (v tem sučaju Janez) pravico zase in za deklo Mimiko: flDa — to so posledice naših modrih postav, ko ima vsak hlapec in vsaka dekla že tiste pravice kakor kmetje. Enake pravice pri sodniji in gosposki, enake pravice pri volitvah in še ne vem, kako se že imenuje ves ta zlodej. — Naš svet je pokvarjen, gnil; priti mora vojna ali kuga, ki malo pomete in napravi zopet red in uveljavi zopet staro spoštovanje podložnih do predpostavljenih ..." To so pač popolnoma zastareli, fevdalni nazori. Frančiška in Boštjan ne vesta nič o novodobnem socialnem gibanju. Menita, da le bogastvo in stan dasta ugled, ne vesta pa, da imata tudi hlapec in dekla kot 61o?eka svoje pravice. Cloveštvo atremi čedaljebolj za tem, da pridobi vsakemu avojemu članu brez ozira na stan in imetje človeške pravice. Boštjan in Frančiška prezirata te, Mimika in Janez pa jih po vsi pravici zahtevata. V sredi med temi aocialnimi kontrasti atojita učitelj in njegova soproga ter učita in vzgajata človeštvo k aocialni pravičnosti. — V materialnem oziru sta sama proletarca, ata na isti stopnji kot hlapec Janez in dekla Mimika, a sta po svojih duševnih vrlinah vendarle voditelja in vzgojevalca ljudstva, kar končno tudi Bostjan in Frančiška priznata, priznati morata. Zdi se mi, da je v učitelju Vekoslavu, tem idealistu Trpinu, ki je res trpin, prispodobljen vea učiteljski stan in naša usoda. Trpini smo po svojem slabem gmotnem stanju, trpini smo po nam krivično odmerjenem aocialnem (družabnem) stališču, trpini amo, ker moramo naporno delati, a se to naše delo omalovažuje ter ovira. A bodočnost našega stanu mora biti vendar sijajna, ker napočiti mora dan, ko bo ljudstvo reklo z Boštjanom vred: nEot luakine mi je padlo raz oči, da uvidevam, kaj jft reanica in kaj le slepilo." . . Pot do tja vodi čez tmje in skalovje, a smoter je vreden največjih naporov, aaj gre za prosveto in boljšo bodočnost naroda, za blagor človeštva. Naše trpljenje in naše idealno stemljenje po izboljšanju razmer je mogel edino - le tako imenitno naslikati v osebi Vekoalava Trpina tisti, ki je sam enako navdušen in ki je tudi že aara popil bridko kupo učiteljskega življenja, mogel je vse to tako lepo napisati le tisti, ki nam je lani v Radovljici v tako vznesenih besedah zaklical: BNa delo med ljudstvo!" Mnogo imamo nasprotnikov, mnogo prebiti težav, a tudi mi recimo z Vekoslavom Trpinom : BDa, stati hočem neomajan na braniku za blagor mladine, vztrajati hočem vkljub vaem viharjem in oviram; bomo videli, kdo končno zmaga." Ia končno zmagamo mi, zmaga napredek, zmaga prosveta in če črne pošasti tudi zasenčijo solnce za nekaj trenutkov, a končno vendar zmaga luč proavete. V vsakem boju padajo žrtve, to je neizogibno, tudi v drami pade reprezentant okoateuelih in zastarelib socialnib nazorov, oamreč Boštjan, medtem ko slavita prej zaničevana proletarca Janez in Mimika zmagoslavje svoje prave ljubezni in avojib človečanakih pravic. Učitelj navaja Frančka k socialni pravičnosti, ki v njegovem (Frančkovem) 8rcu poganja korenine, na eni strani mu kaže učitelj pot, pravi pot v življenje, na drugi strani pa mu kažejo starši svoje babate nazore, ki so pa že trhli. Eer se Franček končno poda na pot teh trhlib. nazorov, je naravno, da omaga. Franček se mi vidi kot zrno med dvema mlinakima koleaoma — raed zastarelim in novodobnim svetovnim nazorom. Itd., itd. Napisal sem igri BSlepa ljubezen" skoro celo oceno, a delo mi tako ugaja, da da čitam in čitam in čim bolj se uglabljam vanj, temveč in lepšib vrlin zapazim. To delo je za učitelje in sploh za proapeh prosvete res zlata vredno, torej ga pa širimo med ljudatvom, da bo obrodilo zaželjeni uspeh, da bo doseglo svoj nameo. To se pa zgodi le tedaj, če se delo razširi v kočo in palačo, v hribe in mesta. Da ae da delo raširiti med Ijudstvo, je dokaz naša župnija, kjer smo r tem kratkem času razširili 38 iztisov. Enjižica roma iz roke v roko in kmalu ne bo biše v naši župniji, kjer bi je še ne bili čitali. Eako amo pa dosegli to ? Pri nas je navada in menda je tudi drugod, da gie mož po župniji z nabiralno polo ter nabira prispevke zdaj za to, zdaj za ono aeve — cerkveno reč. Zakaj bi mi ne storili tako ?! Pisala sva z nadučiteljem tov. Pesku, če mu je mogoče dati knjižieo s poštnino vred po 90 h, če ae je naroči več komadov. Eer sva dobila povoljen odgovor, sva najela moža, ki je že knjižico prej prečital in mu je jako ugajala in ki je znan. da je pošten in zanesljiv ter ga imajo vsi radi. Bekla sva ciu, da naj gre s tiskano nabiralno polo, ki sva jo poleg knjižice dobila, po župniji ter naj nabira naročnikov. Vsak, kdor bi knjigo naročil, naj plača 1 E in ga naj ta mož vpiše v nabiralno polo ter obljubi, da dobi knjigo v par dneh. Možu uabiralcu sva obljubila in tudi dala od vsake prodane knjižice 10 h provizije. Bili smo vsi zadovoljni, ljudje, ki so dobili zanimivo čtivo, mož, ki je dobil za svojo zgovornost in delo provizijo in najbolj pa midva z nadučiteljem, da ava toliko kiijižic spravila med ljudstvo v naši župniji ter s tem narod vzdramila, da apoznava ražnoat in pomen šole in učiteljstva ter prave vzgoje. Omenjam še, da se na ta način ne pride v nasprotje z zakonom o kolportaži, ker naročnikov nabirati je vsakemu prosto, prepovedano je Ie s knjigami havzirati, kar se pa nikakor ne atori, ako se tako poatopa, kakor 8va midva. Storite tudi drugi tako; s tem storimo mnogo za probujo ljudstva, očvrstimo pa tudi sebi ugled, ko bodo Ijudje rekli: BTako je učiteljevo delo!" Fr. S. Z.