Ilustrirani slovenec Leto II. Tedenska priloga „Slovenca" z dne 17. oktobra 1926, itev. 238. Štev. 42. Lepote naše slovenske zemlje: Pogled na znamenito božjo pot Otok ob Vrbskem jezeru na Koroškem. 350 K otvoritvi aizozemskega parlamenta, ki at je izvriila aaduje dni: »veiani prihod kraljice v parlament, da bere pre»tolnl govor. Najdragocenejši prestol na svetu, ki je vreden nad dve in pol milijarde dinarjev, ima periijgki iah (= kralj). Prestol je ves posut z dragulji in sama tapeta pred njim je baje vredna »koro 100 mi ijonov dinarjev. Gospa KoUontaj, bivša sovjetska poslankinja v Oslu, kjer se je s svojim razbrzdanim življenjem družabno onemogočila, je bila sedaj imenovana za rusko poslanklnjo v — .Mehiki, Strašen orkan, ki je divjal nedavno v Floridi (Amerika), je uniiil razen dveh mest tudi celo vrsto drugih veijih krajev. Naia slika nam kaže pogled z aeroplana na opustoien Clewistown v Floridi, K večnim nemirom na Kitajskem. Mlado kitajeko iiobraženstvo hoče zlasti pod vplivom boljieviike agitacije osvoboditi domovino ierobstva tujih velesil. Slika predstavlja ogromne demonstracije proti Angležem v Shanghaju. Parada ameriških fašistov v Washingtona. Ameriiki laiisti se zbirajo v onganiiaciji Ku-Klux-Klan. Njih uniforma je bela, a obraze imajo masklrane, ker je organizacija tajna. 351 Dr. Bohuš Vyhfral, bibliotekar olomuike licealne knjižnic« in «aj-marljivejSi prevajalec moderne gloven«ke literature v feSčino. Slovenski umetniki n« HrraSkem, v drugI polovici meseca septembra »e je vršila v Osijeku lepa rarstava slik in hrvaških vezenin, katere se je udeležil tudi naš akad. slikar S. Šantel. Ta je bil ob tej priliki povabljen, da aranžira v bližnji prihodnosti v Osijeku ve?jo slovensko umetniško raistavo. Naša slika nam kaže S. ftantla (na levi) in R. Fr. Magjera, predsednika kluba hrvaš^kih književnikov In umetnikov v Osijeku. Cerker st. FranciSka v Šiški pri Ljubljani, ki je bila blagoslovljena dne 8. oktobra 1928; cerkev bo ena arhitektonsko najlepših stavb v Sloveniji, umetnina prof. Plečnika. Z blagosloTitTe doma sv. Frančiška v Zagrebu dne 26. pr. m., ki jo je izvršil šibeniški škof dr. J. Mileta ob silni udeležbi hrvaikih katoliških organizacij, zlasti Orlov. Silice R ^^Slovenskemu bloorafslcemu lekslkonu'^ Dolar Anton (• 1S75), pisatelj. DrnzorK Hinko (• 1R78). glaabenik. Dev Oskar ' (¦1868), glasbenik.- 352 353 JEZIKOVNE MEJE SLOVENSKEGA OZEMLJA RISAL JOS.TRPIN NEM5K0-5L0VINSK0 MEŠANO OZEMLJE ITALIJANI ITALIJANSK0-5L0VEN SKO MEŠANO OZEHUE MADDARI MADJARSKO-oLOVENSKO MEŠANO OZEMLGE HRVAT3E HRVASKO-SLOVENSKO MEŠANO OZEMLJE Slovensko ozemlje. Slovenci smo sicer majhen narod, samo 1,800.000 nas je, a zlasti iz dveh vzrokov zavzemamo v družini evropskih narodov mnogo važnejše mesto, nego bi ga zavzemali sicer po svojem .številu, Prvio smo glede ljudske prosvete izmed v-seh narodov v južni in vzhodni Evropi na prvem mestu, kar nam tudi daje na.šo veliko notranjo silo, drugič je pa zemlja, ki je last slovenskega naroda, zemljepisno in politično gotovo med najvažnejšimi v Evropi. Tu sega Sredozemsko morje, čigar obrežja tvorijo zlbel svetovne civilizacije, po Jadranskem morju najgloblje v trup Evrope, zaradi cesar je Slovenija nedvomno eno izmed žarišč Evrope, ozemlje, na katero so v vseh časih hrepeneče gledali zlasti Nemci in Italijani. Nemci, gospodarji srednje Evrope, bi se na svojem jugu želeli opreti na naš Trst, a prav tako bi ga hoteli za večno dobiti v svojo pest Italijani, da bi imeli tako v rokah eno najvažnejših gospodarskih izhodišč za vso srednjo Evropo; vse slovensko ozemlje je namreč dejansko le zaledje Trsta. Slovensko ozemlje leži na križišču vseh najvažnejših cest s severa na jug in od zapada na vzhod, tu so se »tekale germanska, romanska in deloma tudi vzhodna kultura, preko slovenske zemlje so hrumeli že v starem ter v začetku srednjega veka nešteti narodi od severovzhoda proti jugozapadu. In ta prevažni košček Evrope, znamenit tudi po svojih izrednih in pestrih naravnih krasotah, je že poldrugo tisočletje last slovenskega naroda. Nešteti narodi in mogočneži so ga že hoteli imeti in so se bojevali zanj, a ohranil ga je kljub vsem udarcem zgodovine doslej slovenski narod, ki bo varoval to svojo zemljo tudi nadalje. Naš današnji zemljevid nam kaže natančne meje, do katerih sega slovenski narod. Vsa površina slovenskega ozemlja meri približno 25.000 km^, na katerem živi skoro poldrugi milijon kompaktno naseljenih Slovencev, a ob za-padnih mejah je tudi nekaj vrinjenih Italijanov ter ob severnih mejah nekaj vrinjenih Nemcev. Zal, da to ozemlje za ertkrat tudi politično še ni združeno v eni državi, kajti v Jugoslaviji ga je le 16.200 km^ s 965.000 Slovenci, dočim je pripadlo Italiji nad 5600 km- s 385,000 Slovenci, a v Avstriji ga je ostalo 2800 km= s 100.000 Slovenci ter pod Madjari 100 km^* s 4000 Slovenci. Da naš narod na te svoje brate, živele še pod tujim jarmom, ne bo nikoli pozabil, je razumljivo. Mi nočemo niti pedi tuje zemlje, a kar je našega, temu se ne bomo odrekli nikoli. 354 Križem Slovenije. Dragotin Hüttner, pred plebiscitom župnik v Rožeku na Koroškem, ki je bil najdalje interniran od Avstrijcev. Da je laže zbežal, si je pustil rasti brado; seglasbenikaf v >go- vornika«, kar s tem popravljamo. 355 Strahote iz zadnje povodnji v Sloveniji. Zasute hiše in cesta pri Petrliu na Logu v P«lhovgraj»ki dolini Preplavljena in zasuta polja in cesta pri Hudopotniku proti Hrastenicam v Polhovgrajskl dolini. Dolinarjeva trgovina v Poljanah, pri kateri je »topila voda skoro do prvega nadstropja. Del podrtega mostu pri vasi Gabr v Poljanski dolini. Kmetiška hiša v Poljanah, katere je voda polovico odtrgala. Pogled na poplavljene 2iri dne 27. septembra 1026. Od vode razrušeni hiši A. Oblaka in R. Ovseneka na Selu pri Zireh. 356 Naše stainovanisRe zadruge. »Stan in dom«. Kdor hoče na mehkem ležati * iu v dežju SI- v kleti kopati, nuj s Stanom in doiiium- se brali' »Hera«. Obljuba dela dolg! Se plaia, — a žal prekasno vrača. Le počasi, le počasi, saj so danes težki časi! Mirno zadružan plačuj, za ostalo ne sprašuj! Grdo kolne zadružan, ves na živcih je bolan. »Bajtar«. v redu, '.Bajtar , se postasi! kar le more, tajnik vse napravi! »Zidarslta zadruga«. Tisoč rok, tisoč nog, živo giblje naokrog. Hočeš hišo? Da, zidar, pol zastonj, pol za denar. »Dom«. Denarja kot peska na dnu morja, kar pridi, oj bratec, in vzemi ga! (NB. Ali imaš apno in krampe?) »Plahtar«. (Pred Sentpetersko vojašnico.) Mi prihranimo denar! Mili Bog — je gospodar! Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v LJubljani.