THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
AMERIK A NSK1 SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
IN ZAPADNE SLOVANSkE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (oN.) 243.
CHICAGO, ILL., PETEK, 17. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 17, 1926.
LETNIK XXXV.
' • ] . | " -
C	•	i n ■ ■	VI «1	•
„ avija formira novo vlado-Upor nemških momapev
KRALJ ALEKSANDER JE SPREJEL KANDIDATE ZA NOVO VLADO. — UZUNOVIČ BO ZOPET MINISTRSKI PREDSEDNIK, NINČlC PA ZUNANJI MINISTER. — SOVJETSKA RUSIJA PONUJA SVOJO POMOČ JUGOSLAVIJI.
Belgrad, Jugoslavija. — Nedavno je odstopil kabinet v •Jugoslaviji, kateremu na čelu je bil Uzunovič. V sredo je kralj Aleksander sprejel kandidate za novo vlkdo. Poročilo pravi, da je gototo, da bo Uzunovič zopet na površju, pa tudi Ninčič bo dobil nazaj ^voje staro mesto kot zunanji minister. V novi vladi bo tudi več Hrvatov.
Navadno ljudstvo v Jugoslaviji je še vedno vznemirjeno in vidi nevarnost vojne z Italijo. To še tem bolj, ker je Rumuni-ja naklonjena Italiji — kar 2na privesti do razpada Male antante. Ta dejstva so pa jugoslovansko diplomatično pot obrnile proti Čehoslovakiji s katero si želijo tesnejših sti kov. Pa tudi ni prikrito, da je Jugoslavija ponudila Ogrski izhod od morja; kar pa ni velikega pomena, kajti z zaveznikom kakor je Ogrska, si Jugoslavija ne more svojega stališča veliko izboljšati.
I Jugoslavija še vedno dolguje Franciji. Pravega sporazuma med Francijo in Jugoslavijo ne bo, dokler slednja ne u-favna dolg, 300 mil. frankov, ^o je 60 milijonov dolarjev. Francija zahteva, da ji pla^a v zlatu, Jugoslavija pa ponuja Papir. Jugoslavija ,tudi zahteva od Francije, da bi plačala svoj delež za Vranglovo armado, ki je bivala v Jugoslaviji. Umevno je, da bo italijansko-jugoslovanski spor pripomogel, ^a se bo preje prišlo do sporazuma med Francijo in Jugoslavijo.	. # #11 Ko je zastopnik sovjetske ^Usije položil venec na grob Političnega voditelja Pašiča, ni to storil iz ljubezni do umrlega, ki je bil naklonjen ruskemu earu, temveč je dal s tem razpeti, da je sovjetska Rusija opravljena še nadalje stati ob strani Slovanom na Balka-
|il.	I
Poročilo se tudi glasi, da je | lilija z orožjem, ki ga je za- j penila Avstrijcem v Vojni, o-j Vožila Rumunce, Grke \n j fi<%are.	i
PRITOŽBE NEMŠKIH MORNARJEV.
Neki mornar je nameraval na bojni ladji podtakniti ogenj, z namenom, da bi se vžgal smodnik in bi nastala eksplozija. — Nemški mornarji imajo slabo hrano.
Berlin, Nemčija. — Nemška mornarica je slaba, majhna; moštvo nezadovoljno. Zadnje čase so se začeli mornarji pritoževati, vse je kazalo, da nekaj ni v redu in se je bilo bati upora. Da bojazen ni bila brez podlage, $e je izkazalo v sredo, ko je neki mornar na bojni ladji Schleswig-Holstein, nameraval podtakniti v skladišču ogenj, da bi nastala eksplozija in bi ladjo razneslo. Ugotovili so, da mož, ki je to nameraval storiti, ni bil pri zdravi pameti. Če pa to ugotovilo odgovarja tudi resnici, je pa drugo vprašanje. Resnica je, .da je hrana, pri nemški mornarici tako slaba, da je moštvo večinoma gladno, kar je privedlo do nezadovoljstva. Bilo je že več slučajev zastrup-ljenja vsled slabega starega mesa, s katerim hranijo mornarje.
-o-
ANGLEŠKA MORNARICA V SREDOZEMSKEM MORJU.

V NEDELJO VSI NA AGITACIJO ZA AMER. SLOVENCA!'
Prihodnjo nedeljo, dne 19. decembra, je dan generalne agitacije za list "Am. Slovenec." V pondeljek, 20. decembra se nato kampanja zaključi in stem 351et-nico prvega in najstarejšega slovenskega lista v Ameriki.
Ako se bo vsak naročnik prihodnjo nedeljo spomnil svojega lista ter istemu pridobil kakega novega naročnika, bo dosežen najlepši uspeh. "Amer. Slovenec"' je bil vedno list, katerega se lahko po vsej pravici imenuje ljudskega prijatelja. Zato tudi zasluži, da zanj prihodnjo nedeljo vsak njegov naročnik nekaj stori.
Zastopniki (ce), naročniki in vsi rojaki, pojdite krepko na delo za.svoj list prihodnjo nedeljo. Vsak nov naročnik bo dobil krasen dar: lepi stenski koledar. Vi pa bote dobili nagrada, ki so razpisane. Torej na delo!
Jutri, v petek, 17. decembra prične v našem listu najzanimivejši roman, ki ste ga kedaj čitali: "Roža sveta." Kdor se bo naročil v nedeljo na list, bomo poslali mu vse številke od 17. decembra naprej, da bo to povest čital lahko od kraja.
ŠE ENKRAT: Na delo vsi prihodnjo nedeljo, 19. decembra za "Amer. Slovenca! Pošljite mu za božično darilo novega naročnika!
iiniiimiiiiiiiiDmiJiiiiiiimiiiHtiinniiiiiiiiimiiiiHui
Iz Jugoslavije
. ________ - ■ i
UMRL JE V PTUJU ZLATOM AŠNIK, MESTNI ŽUPNIK, PROŠT MARTIN JURKOVlC V STAROSTI DEVETI N-SEDEMDESET LET. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
uiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimuiiinimmn
ZIMA V DRŽAVI MINNESOTA.
KRIŽEM SVETA.
-t- San Juan,, Porto.Rico. — Vincente Balbas, ki je leta 1917 najbolj nasprotoval, da bi domačini na otoku ne postali ameriški državljani, je po dolgi bolezni na svojem domu preminul.
—	San Marino, Republika San Marino. — Fašistovska stranka je dobila titkaj ve-i no pri volitvah. Devetdeset odstotkov volivcev je volilo v prilog fašistov.
—	New York, N. Y. — \ torek se je tukaj Vkrcalo ;185 potnikov na parnik Belgen-land, ki je last Red Star črte. Namenjeni so potovati okrog sveta. Vsega skupaj bodo prepluli 30,000 milj. Med potniki je tudi 26 oseb iz Chiuage.
—	Nice, Francija. — V St. Auban, v bližini Nice, je v neki tovarni nastala eksplozija; 19 oseb je prišlo ob življenje, 40 jih je zadobilo težke, nekateri pa lahke poškodbe.
—	New York, N. Y. — Dr. Nathaniel L. Briton, ravnatelj botaničnega zavoda v New Yorku izjavlja, da so našli neke vrste rastlinstvo, katero doslej še ne poznajo. Pravi, da spada pod "Mimoas" skupino.
ODKRITA ZAROTA NA ŠPANSKEM.
Polovico naše velike republike trepeče v mrazu; v Minneso-ti 38 pod ničlo.—Tudi v južni Kaliforniji je zima/
Chicago, 111. — Polagoma se bomo privadili zimi. Tudi v četrtek zjutraj je bilo 7 nad ničlo; obetajo pa, da bo mraz kmalu ponehal. V četrtek je bilo poročano, da je vseh skupaj 20 oseb umrlo vsled mraza, namreč po vseh krajih, katere je zajel mrzli val. Poro Čilo pravi, da je polovico naše velike republike v mrzlem objemu. Celo južni Kaliforniji ni prizanesel topot. Tisoče pridelovalcev sadja branijo na umeten način drevesa pred mrazom. V International Falls, Minn., zaznamujejo 38 stop. pod ničlo, to je menda najbolj mrzla točka kar jih je sedaj.
V Chicagi grozno trpijo revni ljudje vsled mraza; dobrodelne organizacije po svoji moči pomagajo. Mnogo je požarov po mestu, večina teh nastane po neprevidnosti; ženske zakurijo v peči, nato pa grejo po svojih opravkih, med tefn časom pa nastane nesreča,
MDSSOLlNIJEV GLAS V AMERIKI.
ttUMUNSKO KRALJICO SO HOTELI OROPATI V ! AMERIKI.
. New York, N. Y. — Tukaj-Stli detektivi so izsledili nevarna "gentleman burglarja", se je sukal v boljših krogih 111 opravljal svoj nepošteni po-8el- Mož se piše John Alder-star je 27 let. Aretiran je H ko je prišel iz hiše nekega >0£ataša, kjer je ukradel za-j^stnico, vredno $1500 in ne-^j druge zlatnine, v skupni 'Vednosti $2200. Policija je tu-;1 ugotovila, da je ta človek napravljen načrt, da bi o ,°Pal rumunsko kraljico Marie, V Se je nahajala v Ameriki. akor znano, kraljica je imela a sebi dragocenosti, velike ednosti.
"AMER. SLOVENCA"
— New York, N. Y. — Na peti avenue, na severno-vzhod-nem vogalu na 43. cesti stoji velikansko poslopje, znano pod imenom Temple Emanuel. Isto je kupil Joseph Durst, > 1 podpredsednik Capital Natio-
Chicago, 111. — V torek večer so poslušalci na radio slišali glas Benito Mussolinija, in sicer po radijo s postaje WGN, na Drake hotelu. Mussolini je v lepih besedah pozdravil A-meriko in ameriško ljudstvo — ni pa znano,če so prihajale njegove besede iz srca. Rekel je med drugim, da pošilja pozdrave ameriškim državljanom in italijanskim imigrantom, ki so dobri delavci. Pravi, da čuti do Amerike veliko prijateljstvo — moderna Italija je bolj navezana na Ameriko, kot ka-koršnakoli druga država. Rekel je, da občuduje ameriško civilizacijo. Amerika nam daje vzgled za delo in željo po bogastvu. Spomnil se je tudi veleuma Edisona in nekaterih ameriških pisateljev — in svojih rojakov Italijanov, ki so si v Ameriki nakopičili bogastva. Pripomnil pa je, da v^lie t*, mu, da se v Ameriki vsndar so njih srca v Italiji, kjer je te-f kla njih zibelka.
Mussolini ju bo pokazala Anglija svoje bojne ladje; manevri se bodo vršili v Sredozemskem morju. — Britanija bo dobila Sirijo.
—0—
London, Anglija. — Rožljanje z orožjem Benito Mussolinija, katero vznemirja Evro^ po, bo ponehalo, ko bo italijanski diktator videl pred svojim pragom mogočno morna-[rico Vel. Britanije. Angleška j vlada namerava obdržavati svoje manevre v Sredozemskem morju, in' s tem nekoliko j omehčati Mussolinijove ambicije. Mornariške vaje se bodo t vršile od januarja do marca. V Ženevi se je razpravljalo o tem, da bi dobila Anglija mandat nad Sirijo, katerega se je naveličala Francija. S to zadevo se mnogo bavijo vladni krogi v Londonu. |Nedavno je bilo poročano, da bo mandat nad Sirijo dobila Italija — ker pa tako bolje kaže, bo Italija dobila neke druge kolonije, Anglija pa Sirijo, kar je za njo velikega pomena ,ker meji na Palestino.
,	-o-
ZIMA V KANADI; TRI OSEBE MRTVE.
Winnipeg, Man. — Zapad-ni del Kanade ne pomni že mnogo let, take zime, kakršna ■ je sedaj. Na nekaterih "krajih , je 35 pod ničlo. Kolikor je . znano, so že tri osebe umrle i vsled mraza. Število mi*tvih je i pa gotovo večje v krajih, ki so oddaljtru m zapuščam, P«t p*osp*kk>*5ev pogrešajo v Red ' Lake rudniškem okrožju.
nal banke za vsoto 7 milijonov dolarjev. Meseca januarja je kupil to poslopje Benjamin Winter, prodajalec zemljišč, za $6,500,000. Toraj je napravil v enem letu pol milijona dolarjev dobička.
— Charleston, S. C. — V South Carolini nameravajo tudi mehko pijačo obdavčiti. Ko se bodo, še predno bo leto končano sestali možje v državnem kapitolu, bo predložen predlog, ki bo mehki pijači dvignil cene.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V KENSINGTON.
Chicago, 111. — Dva tovorna vozova in en potniški, ki ga rabijo železniški delavci Michigan Central vlaka, sta se v bližini 116. ceste«v Kensington prekucnila, vozovi so razbiti, k sreči so. bili prazni, tako da ni bilo Človeških žrtev. Le par sekund pred tt> nesrečo je vozil South Shore električni vlak po isti progi.
Trinajst anarhistov so aretirali v Madridu, bili so obdol-ženi, da so nameravali u-snirtiti kralja in premierja.
London, Anglija. — Prišli so na sled novi zaroti v Madridu. Zarotniki, anarhisti, so nameravali usmrtiti španskega kralja Alfonza in ministrskega predsednika Primo de Rivera. V neki hiši v predmestju glavnega mesta so detektivi zarotnike izsledili, aretirali so 13 a-naf-histov. Ves policijski aparat po celi deželi je začel delovati, sledilo je še več aretacij. Eden izmed aretiranih je nameraval pobegniti, dosegla ga je pa krogla policista.
Načrt zarotnikov je bil sledeči: Premierja bi ustrelili v njegovem avtomobilu. Ako bi se ta napad posrečil, bi z gra nato uničili življenje kralju, ko bi se le-ta nahajal pri pogrebu premierja.
-o-
MESTNI MOŽJE V CHICAGI ZA SUBWAY.
Chicago, 111. — Naše mesto bo dobilo podzemeljsko električno železnico, katero v resnici potrebuje. Načrt, oziroma prva tozadevna sugestija je od leta 1902. Od tedaj naprej se je večkrat o tej zadevi govorilo — do dejanja pa le ni prišlo. Sedaj pa vse tako kaže, da je subway za Chicago le še vprašanje časa — mestni možje so zato, da se ta narčt izpelje.
.Odbor mestnega sveta je o-dobril načrt za subway progo na State cesti med 13. cesto in Chicago ave. Pa tudi je odobril subway za cestno železnico na Washington cesti, Michigan •ave. in Jackson blvd., ter zvezo s predorom pod chikaško reko.
Zdaj so v teku vsa pripravljanja tozadevnega odbora — za načrte, kakor tudf za ponudbe kontraktorjem, ki se za to delo zanimajo.
——o---
Prošt Martin Jurkovič umrl.
V Ptuju je umrl 16. novembra častitljiv zlatomašnik, mestni župnik, nadžupnik, dekan, častni konzistorijalni svetovalec, prošt Martin Jurkovič. Rodil se je 27. oktobra 1847. pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v duhovnika je bil posvečen 27. julija 1873. Po kaplanovanju na raznih krajih je postal znan kot cerkveni govornik in pisatelj "Šmarnic," ko je bil župnik pri Sv. Petru blizu Maribora, v župniji slavnega prednika kanonika Glaserja, Slomškovega sotrudnika pri selitvi škofijskega sedeža v Maribor. Od Sv. Petra je prišel za dekana v Ljutomer, odtod pa 1. septem bra 1915 v Ptuj, nekdanje škofijsko mesto sv. Viktorina. — lajni g. prošt je bil izredno jubezniv, gostoljuben in po-strežljiv v vsakem oziru ter ie varoval posebno duhovniško dostojanstvo kot kaplan tako cakor cerkveni dostojanstvenik z infulo. Do svoje visoke starosti si je ohranil krepko zdravje, le zadnja leta je moral v počitnicah zahajati v zdravilišče v Radencih, kjer je bil še meseca avgusta. Zato je prišla vest o njegovi smrti nepričakovano njegovim župljanom ter obilnim prijateljem in znancem." Počivaj v Kristusovem miru! -
žarnic, katere je pokradel tekom par mesecev* — Ponesrečil se je pri delu v žagi Špes v Mariboru uslužbeni klepar Fr. Korman. Padel je z odra, na katerem je delal, ter si zlomjl desno roko. Prepeljali so ga v bolnico. — V Krčevini pri Mariboru so se igrali 15- do 171et-ni fantje s tem, da so iz najdenih vojaških patron vzeli kroglo, smodnik prižgali ter vrgli naglo patrono v zrak, kjer je vžigalna kapica eksplodirala z močnim pokom. Nevarni igrači je napravil konec dogodek, ki bi lahko povzročil usodno nesrečo. Enemu fantu je eksplodirala patrona v roki, toda po čudnem slučaju se mu razen malih opeklin ni ničesar opas-nejšega zgodilo.
-o-
Zabodel ga je v srce.
V nedeljo, dne 14. novembra ob 6. uri zvečer se je zgodil na Ščavnici pri Gornji Rad-gonKgločin. Družba treh oseb se je vračala iz Domitnarjove gostolne. Med potjo srečajo Janeza Trstenjaka, ki je sta-
DRUŽINSKA TRAGEDIJA.
Waltham, Mass. — Mrs. E-lizabeth Lecascio, je svoje dva mala otroka utopila v kopalni bani, nato pa sama zavžila strup, nahaja se v krifciča«m stanju v bolnišnici. Kaj je gnalo ž»no do tega grojfnegia čina, ni znano.
Nesreče, tatvine in drugo.
Na oglu Meljske in Trstenja-kove ulice v Mariboru sta. se srečala vinjeni I. K. in F. U. Brez vsakega vzroka je K. nenadoma potegnil nož ter nava lil z njim na U., hoteč ga zabo-sti. Sunil ga je z ostrino, toda k sreči tako, da mu je prerezal samo suknjo. U. se je rešil iz nevarnosti z naglim begom. Mariji Frisch v Mariboru je dne 8. m. m. nenadoma izginila iz ^aklenjene omare hranilna knjižica, glaseča se na vsoto 3980 Din. Hkrati s tatvino pa je izginil njen podnajem nik, 231etni tesarski vajenec Janez Strinšek. Odnesel je knjižico ter še istega dne dvignil celo vsoto. Popival je nato po mariborskih gostilnah in kavarnah, dokler ga ni v pondeljek izsledila policija in aretirala. Strinšek je tatvino priznal. Pri njem so našli polovico ukradene vsote, ostalo pa je zapravil. — Zadnje mesece so se množile na mariborski policiji prijave o tatvinah žarnic v privatnih stanovanjih in tudi na javnih prostorih. Žarnice so precej dragocena stvar, zlasti v Mariboru, kjer jih za uporabo v mestu prodaja samo mestno električno podjetje. Ukra dene žarnice so tatovi prodali naprej, navadno raznim strankam. Nedavno pa je policija prišla po tatvini žarnic v kavarni Europa tatovom na sled ter aretirala Franca F. in Jos. S., ki sta že dolgo osumljenk, da se na nepošten način preživljata. Po aretaciji Je skušal S pobegniti, toda . kmalu so ga stražniki ujeli. Baje ima na skrivnem kraju celo skladišče
noval v očetovi vmiCanji na Ščavnici, Rupert Doki, o žen j en viničar iz Zagojskega vrha, vpraša: "Kdo je?" Trstenjak odgovori "Leljov" — tako ga kličejo po domače. Nato Doki zamahne z nožem in zabode Trstenjaka naravnost v srce. Ranjenec je kmalu nato izdihnil. , j. -o-
Poroka.
Poročil se je v nedeljo, 14. novembra v novi šišenski cerkvi predsednik dobrepoljskega Orla g. Josip Prelesnik z gdč. Lojziko Drobničevo iz ugledne rodbine Drobničeve s Police.— Poročila sta se g. Ivan Horvat, zasebni uradnik v Mariboru in gdč. Boleslava Kompare, poštna uradnica v Mariboru.
-o-
— Des Moines, Iowa, — Wil. Boyd-a, ki je ustrelil šerifa Dewey Marshala, je tu-kajšno sodišče obsodilo v do-i smrtno ječo. Med porotniki je bilo tudi sedem žensk.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din ....................$ 9.45
1,000 Din ......................$ 18.60
2,500 Din .....................$ 46.25
5,000 Din ____________________$ 92.00
10,000 Din ......................$183.00
100 lir ______________________$ 4.75
200 lir _______________$ 9.20
500 lir _______________________$22.00
1000 lir ............................$43.00
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po oošti aH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma ,in poSUjke naslovite na:
ZAKRAJŽEK & ČESAR
455 W. 42nd ST., NEW YORK. N.Y.
SLOVENEC" mmmwtnl, m.'-in
f
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
?5 3' Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
_ tf*
Naročnina:
Za celo leto ......................................$5.00
Za pol leta ......................................2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ........................1............ 6.00
Za pol leta ....................................... 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
For one y?ar ...................................$5.00
For half a year.................................... 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year .................................... 6.00
For half a year...'.............................. 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, ido kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker js tem veliko pomagate listu.
se sami oprali. To pa ne bo šlo. -Držim vas in ne uidete mi! Preneumni ste, da bi vam uspelo!
Pri tej aferi pa ostanejo ugotovljena sledeča dejstva:
1.	Z mojim nastopom sem temeljito razgalil liberalno hi-navščino in neiskrenost.
2.	Razgalil sem vprašanje Slov. zavetišča in dosegel, da so naredili korumpirani liberalci svojo javno izpoved ter priznali narodu, od katerega so v ta namen denar nabirali, da se je z denarjem KRIVO GOSPODARILO IN DA JE DENAR ZAGOSPODARJEN.
3.	K temu je pripomogel ugledni list "Amer. Slovenec," ki je res pravi bojevnik za pravico in resnico. Zakaj, če bi ne dal na razpolago ta list svojih kolon, bi narod še danes ne vedel tega o zavetišču, kar ve danes. Velik kredit gre listu in narod mu i je gotovo hvaležen zato, zakaj noben drugi list se za to ni potegnil, "Amer. Slovenec" se je!
4.	Ti slovenski narod, zdaj pa vidiš, kako so te dosedanji voditelji vodili. Ti, narod, zdaj sodi!	—Duhovnik. 'I' " !'■ n ......1 ■.igJil_i_L!—
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Liberalni kramarji razgaljeni.
Prijatelj mi je poslal zopet en izvod liberalnega trobila, ki ga izdajajo znani newyorski liberalci. V tem izvodu je pri-občen članek, ki pove, kaj se je zgodilo s fondom Slov. zavetišča. Pove, kako so gospodarili s tistim denarjem, ki ga je prispevalo slovensko delavstvo v Ameriki misleč, da v' blagi namen, pa ga je prispevalo v svrho nepravilnega ravnanja liberalnih demagogov.
Torej moji članki so morali strahovito učinkovati na že itak zelo obremenjeno vest korumpiranih newyorških liberalcev, sicer bi ne bili napravili takoj javne izpovedi pred slovensko .javnostjo v svojem umazanem trobilu. Že samo to je precejšen uspeh, ki sem ga dosegel za slovensko javnost z mojimi članki, ki sem jih priobčil v tem listu. To je fakt in ta fakt ostane.
Zdaj pa pojdimo naprej. Torej voditelju akcije za Slov. zavetišče se ni zdelo vredno prijeti onega, ki je, kakor voditelj akcije sam izjavlja, z denarjem krivo gospodaril in istega za-gospodaril, ali z drugimi besedami bi rekli zapravil! Torej človek, ki zapravi ljudske tisočake, naj ostane nekaznovan! Ta je lepa! Res vzgledni predsednik je tak predsednik, ki tako izjavi. Zato so doslej še vse akcije, kot je zavetišče in milijonski fond, šle rakom žvižgat in so tako "sijajno" kbnča-le, ker so jih vodili taki vzgledni predstavniki naroda! če kaj, bo narodu to le res odprlo oči, kakor je to izjavil te dni y svojem komentarju Mr. Jerič, urednik tega lista.
Od takih ljudi, ki si nadevajo že dolgih trideset let ime narodnih predstavnik^)yv^ip; jih-jaz že pip znam, kajti ravsal in kavsal sem se z njimr^T'Tedaj radi njih hinavstva in neiskrenosti, je narod gotovo pričakoval, da so previdni in da pazijo na ljudski denar, katerega jim je narod izročal za namen zavetišča! Pa kako so se ljudje motili ravno tukaj. Ne jaz, ampak slučaj zavetišča sam to govori in potrjuje, še bolj in še več, kar morem jaz vam tu povedati in zapisati. To, da so bili ti voditelji malomarni do ljudskega denarja je pribito. Zakaj pa na svOje novce tako pazijo? Predsednik vsakega društva, organizacije, ali kajke pomožne akcije je glava vsega delovanja in poslovanja delokroga organizacije, kateri načeluje. To vemo vsi in ve vsak navadni drustvenik. Zakaj je bil predsednik zavetišča tako malomaren, da ni skrbel ali pa bil prepričan, da je blagajnik pod zanesljivim bondom, ki bi tudi v takem slučaju jamčil in kril vsako izgubo premoženja zavetišča? Ali ni bila to njegova dolžnost? Bila je in tej se ne izogne! Ne bo se izognil sedaj tudi očitku, da svojega posla ni razumel, ali pa je bil skrajno malomaren.
Pred slovensko javnostjo pribijam kot duhovnik, da je to narodni greh in vsi uradniki nosijo moralno odgovornost glede zagospodarjenega fonda. Vseh je bila dolžnost, da pazijo na eden druzega, predvsem pa je bila to največja dolžnost predsednika, ki je bil glava akcije, kajti predsednik je pri vsaki organizaciji ali akciji najvišji uradnik in mora tudi kot tak paziti, da je vše poslovanje v redu. Kakšno pa je bilo poslovanje v uradu blagajnika, pa pove dovolj izjava v liberalnem jtrobilu!
Na vse drugo zavijanje v liberalnem trobilu, katero iz gole hinavščine in zlobnosti trosijo korumpirani ne\vyorški liberalci v svojem trobilu, ne odgovarjam. Vse skupaj je pre-neumno! Vi bi radi v tem vašem kritičnem trenutku metali blato na druge, pa se vas samih, zapitih političnih idijotov, drži toliko blata in grehov, da se jih ne bote nikdar otresli, pa magari poskačete iz svojih liberalnih kož. Vaš namen pri vsem je, to važno vprašanje zavesti na drugo pot, samo, da bi
TONE BO KANDIDIRAL
PREDPUSTOM ZA PREDSEDNIKA.
Joliet, 111.
Iz severne strani je začela te dni vleči tako ostra burja, da kar žvižga sem čez kanal. Lju< dje si tiščijo ušesa in šepetajo, da je mrzlo. Ženski spol se je nam moškim prejšna leta smejal, ko smo si moški tiščali ušesa v hudi zimi. Zdaj pa morajo naše mlade delati isto. Ostrižene so po najmodernejšem načinu kot fantje in ušesa kažejo. Starka zima se pa maščuje nad njimi z vso svojo krutostjo. — Nekatere nosijo zdaj tako rdeče ušesa, da bitajo njih nališpa-na lica. Starka zima jim farba ušesa, lice si pa same. Tako, vidite, se vrti svet v sedanjih dneh.
Nahajamo se v mesecu decembru. Nekatera društva so že imela svoje letne seje, druga še ne. Ta mesec je navadno važen, kajti volijo se društveni odbori itd. Toneta doslej ni zadela še nobena taka šarža. Čakam pa, da bo moj prijatelj Martin držal svojo besedo, da bo skomandiral kar je obljubil, tu pa upam, da me bo pred pustom doletela predsedniška čast pri oni, ki mi jo lcomandi-ra. Seveda, če se še vse -skupaj ne razdre in podere.
Pri nas v Jolietu, ali kakor pravimo s ponosom, v slovenskem Rimu v Ameriki, je vedno fletno in luštno. Za|caj bi pa ne bilo, ker smo fejst ljudje. Naj pravi o nas kdo kar hoče, mi pa pravimo, mi smo mi! Luštno je res .pri nas. V novembru smo imeli lepo predstavo, ki jo je priredilo naše vrlo društvo sv. Družine. Lepo je vse izpadlo in društvo zasluži kredit. Na Štefana dan, dne 26. decembra, pa bodo dali pušelc* za kapo naši vrli Vitezi sv. Jurija, spadajoči k KSKJ. Proslavili bodo 351etnico obstanka. To je že precej lepa doba. Tedaj, ko se je torej to društvo ustanovilo, Toneta s hriba ,še na svetu ni bilo., Poglejte, pa so že bili naši slov. pionirji na delu in so ustanavljali taka vrla ugledna društva, kakor i p rl v sv. Juri-
ja. Pravijo, da bo na ta dan v Slovenija dvorani tako luštno in fletno, da še nikdar ni bilo (tako. Dobilo se bo to in ono, na kratko, prav vse reči za zob in za po grlu in še kaj več. In kdo bo ostal tisti dan doma v Jolietu? Tone s hriba prav gotovo ne, če bo le še živ do tedaj. —• 'Ampak kaj se bomo bahali sami možje. Tudi naše ženske se ne dajo kar tako-le ugnat. V nedeljo, 9. januarja 1927 pa bodo "ausrikale" naše žene in dekleta pri društvu sv. Geno-vefe, KSKJ. Te pa bodo proslavile na ta dan svojo 201etni-co. Tudi tu bo fletno in luštno, plesalo se bo in pelo, pilo in je-lo, vriskalo in smejalo itd. itd. —\kaj bi vse pripovedoval! Tone s hriba bo zraven, če se mu kaj prej ne zgodi. Tako, vidite, luštno je pri nas vedno, pa naj bo tako ali pa tako.
Nesreča tudi vedno hodi o-krog in zdaj prime tega, zdaj onega. Kruta zares je ta človeška zalezovalka. Zadnjo nedeljo so našli rojaka Ignaca Šu-šteršiča, 64 let starega, in njegovega sina Karola, 30 let starega, oba mrtva v njihovem stanovanju na 1115 No. Bluff Street. Našli so zaplinana. Stanovanje je bilo zaprto. Najbr-že sta pozabila zapreti plin, ali pa je ugasnil ponoči ter začel uhajati in napolnil stanovanje in oba zadušil. Sumi se, da sta morala umreti v soboto ponoči. V nedeljo večer je šel gle-'dat Šušteršičev zet, kaj delata Šušteršičeva, ker jih ni bilo nič ,videti ves dan v nedeljo. Toda v hiši je bila tema. S silo odpre duri in zavoha plin in najde žrtve, o katerih je takoj naznanil policiji. Pokojna sta bila pokopana v sredo dopoldne iz slov. cerkve sv. Jožefa. Vsem sorodnikom moje sožalje! Pokojnima pa raj in pokoj! '
Naj bo za enkrat dovolj.
Tone s hriba. -o-
Najlepše božično darilo A S. je nov naročnik. Pridobi g£ in mu ga pošlji! j	-o-
V nedeljo 19. dec. je gene neralna agitacija za A. S.!
NOVICE OD SV. JOŽEFA IZ FOREST CITY.
Forest City, Pa.
Cenjeni g. urednik:—Sprejmite zopet par vrstic v naš priljubljeni list Amer. Slovenec. Ta list nam prinaša res vedno najzanimivejše vesti iz vseh delov sveta. Tako sem se ga navadil, da ga komaj čakam, da mi ga prinesejo s pošte.
Zdaj mi naj bo pa dovoljeno kot staremu tukajšnemu naseljencu, da spregovorim par besedi tudi o newyorškem G. N. Ta list se- zaletuje v katoliške Slovence v Ameriki že leta in leta. Zlasti ima na piki Rev. Zakrajšeka. Jaz tega duhovnika ne poznam osebno, vendar neumno se mi pa vidi, ko se G. N. neprestano že leta in leta zaletuje v njega. In vendar sama namigavanja, dokazati mu pa nima nič slabega niti toliko, kolikor je za nohtom črnega. To je takega, da bi bilo res kaj slabega. To, da se pa bori za katoliške ideje, da je goreč duhovnik, to je pa vendar njegova dolžnost. Kaj mislite, da smo katoličani tako neumni, da ne vemo, zakaj G. N. vedno po Rev. Zakrajšeku udriha? Zato, ker je veliko delal, ker narod svari in uči, da naj se varuje liberalcev in socialistov. Zato ker nikdar ni hotel trobiti v rog G. N. Zato je vsa ta jeza. Dokazati mu pa nimate nič slabega, vsaj doslej mu še niste, temveč le namigovali, kakor znate.
Še nikdar se niste pri G. N. pa tako udarili same sebe po zobeh, kakor ste se zadnji teden, ko ste objavili izjavo o Slov. zavetišču. Ta izjava pa nam razjasni vse, kaki tiči ste! Ali morete kaj takega Rev. Zakrajšeku dokazati?! Ko sem bral tisto izjavo, sem takoj rekel sam pri sebi: Zdaj šele vem, zakaj so tako na druge vpili pri G. N."Koliko se je tedaj agitiralo po G. N. za Slov. zavetišče. Kake mile prošnje!! Zdaj pa vidimo, zakaj smo (lajali. In vendar Rev. Zakrajšek ni kolektal za Slov. zavetišče! Pri G. N. pa ste!!
Za kar je še Rev. Zakrajšek kolektal ni šlo v nič. Kolektal je za Lemont in ga je s pomočjo svojih sobratov tudi postavil, ki bo res lep spomin Slovencem v Ameriki. Ko so bili rojaki na evhar. kongresu v Chicagi, so mi pripovedovali, da ima chicaška fara krasno slovensko farno šolo z lepo moderno dvorano. Kolektal je zanjo tisti Koverta, ki ga vi pri G. N. tako surovo napadate, pa jo je tudi sezidal. In vi ste ga neprestano napadali. Rev. Zakrajšek ima od svojih kolekt kaj pokazati, vi pri G. N. glede Slov. zavetišča pa nič. Če vas danes kdo vpraša glede Slov. zavetišča, mu ne morete drugega reči kot: nema ga više in nema pare ... In kam so pare šle?! Ali mislite, da smo Slovenci po naselbinah slepi?! Res, lepi tiči ste pri G. N.! Počasi bodo še tisti trabantje, ki zdaj trobijo v vaš rog, vas poznali. Vi ste vedno taki, da.ho-dite pred druge prage pometati, pred svojim pa ne pome-
tate, dasi je pred njim več kot preveč vašega lastnega blata.^ Vem, da se vam moj dopis ne bo dopadel, toda jaz dam na to prav malo, če se ali pa ne. Resnice se pa ne bojim povedati nobenemu. Zadnjič sem slišal rojaka, ki je na vas mnogo dal, ko je pa bral tisto izjavo glede zavetišča, je pa dejal: "Dal sem toliko pa toliko, zdaj je šlo pa vse skup prot hudič, le naj mi še kdaj kdo pride po kaj . . . Ravno tako tiste preklete Zgagatove kvante, saj ni druz'ga, kakor o samih babjih nogah pa neumnosti, ki niso za nikamor . . . Samo norce se delajo iz nas, — that's all!" — In tako najbrže govore v marsikateri naselbini naši rojaki. Vas bodo že spoznali ! Toliko o tem.
Smrtna kosa prav hitro kosi tudi po naši naselbini. Dne 4. decembra je umrl tukaj dobro-poznani August Lesjak, zvesti faran cerkve sv. Jožefa. Bolehal je že dalj časa. Pokopan je bil v sredo, 8. decembra iz cerkve sv. Jožefa. Pogrebne obrede je opravil naš domači č. g. župnik J. M. Jevnik. Zapušča vdovo soprogo, dve hčeri in tri sinove. Vsem izrekam globoko sožalje. Pokojnemu Augustu pa naj Bog podeli mir in pokoj !
Miss Vida N Osolin, hčerka znane Osolinove družine, je morala te dni v bolnišnico na operacijo radi vnetja slepiča. Vidi želimo skorajšnega okrevanja in povratka med svoje!
Bolan je tudi Frank Negro-šek ter je moral v bolnišnico. Upati je, da se bo kmalu vrnil ozdravljen na svoj dom.
Predno končam ta moj dopis, želim vsem Forestcitskim rojakom, kakor tudi drugim po drugih naselbinah vesele božične praznike!
Star naročnik A. S.
-o-
POZOR '
Vsem rojakom v Chicagi in okolici sporočamo, * da do u-pravništvo Amer. Slovenca odprto vsak večer do pol devetih, in sicer od sedaj naprej do božiča. S tem bo dana prilika vsem, da si nabavijo božične karte, jaslice itd. in dobe naš slovenski stenski koledar. Vse naročnike še posebej prosimo, da pridejo ali pošljejo ponj, ker je nemogoče vsem raznesti ga na dom. Oni, katerim je potekla naročnina', jo ob tej priliki tudi lahko obnove.
ITALIAN AGGORDEONS
jtesoe
lit izdelujemo fn Importiramo vse vrste prvovrstnih na roko delanih italijanskih harmonik, ki so najboljše na svetu. Jamčimo 10 let. Naše cene so izmed vseh najnižje. Instrukcija Va stonj za kupca. — Pišite po katalog ZASTONJ.	-p-
RUATTA SERENELLI & CO.
1014 Blue Island Ave.
Dept. 67	Chicago, 111.
Oglas je pomagal. (Prispevek.) — Dragi Mimogrede:— Da imajo oglasi v Tvoji koloni tako moč in tak uspeh, tega bi ne pričakoval. Oglasi v Tvoji koloni so vredni najmanj $10 palec. Glej ga zlomka, ena sama objava brezplačnega oglasa, pa so se javili prizadeti in so povedali slov. javnosti, kako modro" so gospodarili z zavetiščem. Vsa čast Tvoji koloni!—Janez iz New Yorka.
jJC ;JJ :js	,
Ali bi zopet radi "gospodarili?" (Prispevek.) — V ~Zga-gatovem trobilcu čitam, da Zgagec odgovarja, da Mr. Gr-dinatu kar ne gre pa ne gre .tisti stotak izpod rok. To bi bil Mr. Grdina udarjen, ako bi zaupal svoj stotak takim "gospodarjem," kakor se zbirajo o-krog Zgagatovega trobilca. Takim niti stare fajfe ni za zaupati, da bi jo ne "zagospoda-rili ..." — Nekdo iz Clevelan-
da, ki je prispeval za zavetišče.
* *, *
Vsem, ki pošiljajo prispevke:—Kdor želi, da bo njegov prispevek v tej koloni priob-čen, naj bo kratek. To, kar je poslal P. T. iz Jolieta, ni za kolono. Tega je za dve koloni.
—	Prispevek iz Michigana nima podpisa, zato je romal v koš. — Prispevek iz Milwaukee ne pove nič zanimivega. Poskusite vnovič in delajte kratke stavke in duhovite. Berite kolono in učite se delati
kratke notice, kot drugi.
* * *
Velik greh. — Katehet: Kdo mi ve povedati, zakaj je bil to tako velik greh, ko so bratje egiptovskega Jožefa prodali?
—	Po je vstal trgovčev sin in je odgovoril: Prepoceni so ga rlali! ,
Nepazljivost v šoli. ■>— Katef het razlaga o izgonu Adama i® Eve iz paradiža. Nato vpraša Mihca, ki je ves čas gledal pod klop: "No, Mihec, kam pa sta šla Adam in Eva, ko ju je angel pregnal, iz raja?"
Mihec vstane ves zmešan i'1 hitro odgovori zadnje besede-ki jih je prečita] iz časopisa pod klopjo: "Z aeroplanom iz
Londona v Pariz!"
* * *
Tja in nazaj. — Sprevodnik: Prosim, vozne karte!
Muhič: Prekleto vendar, d11 je ne najdem. Nič! Nikjer nič/ Vzame naj me takoj pet sto vragov, če je nisem res imel' Aha, tukajle je ta vrag —- v Pittsburgh!
Stara ženica: Očka, veste, boste tako preklinjali, prideš s svojo karto preje v pekel, n®| go v Pittsburgh!
Muhič: Nič ne de, saj ima1'1 retur-karto . . .
V nedeljo 19. dec. bodo p«-1' jatelji in somišljeniki A. S. P0' kazali, kaj se stri, če vsak i»e' kaj stri!
ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN.
Igrokaz v treh dejanjih. Drag. Vodopivec.
Katra: Tudi meni se tako dozdeva. Veš, rAnica, meni se zdi, da nima Korenčan čistih rok.
Anica: Kako mislite to? (Sede.)
Katra: Tako-le mislim: Korenčan je na pobotnici iz pet sto napravil pet tisoč.
Anica: Vendar nama to nič ne pomaga. Doma tako nimave več. Oh, kako lepo je bilo doma, kaj ne, Katra?
Katra: Ravno poprej sem premišljevala, kar solze so me polile.
Anica: Dokler je bila mati Korenčanka živa, mi ni bilo sile, a sedaj jih moram toliko preslišati: Kar videti me ne more več. vedno se jezi nad menoj! Še Rezika me je začela po strani gledati.
Katra: Vse vem, vse vidim in slišim. Trga bi nikdar ne bilo treba, ako bi bil Korenčan pravičen. Le potrpi, Anica, dolgo pe bode več tako. Jaz nekaj slutim in kar
stara Katra sluti, se kmalu uresniči.
Četrti prizor.
Prejšnji, Andrej in Jakob.
Jakob (ki vstopi z Andrejem) : Tako mislim jaz, ki nisem, kakor veš, eden zadnjih. (Sedeta.)
Andrej: Meniš, da smo mi bajtarji? Posestvo imam, da mu ga ni para v devetih farah naokolu. Polen hlev živine, pa kakšne !
Jakob (udari po mizi) : Kaj meniš, da mi s kravami orjemo na Visokem? Nekaj sre-brnjakov tudi plesni v skrinji!
Andrej: Tudi na Lužah ni samo pajče-vina, še je kakšen stotak zraven- (Proti Anici.) Ti deklina, pojdi vun! Kaj tukaj postopaš? Meniš, da te bodem zastonj redil pri hiši? (Anica odide.)
Katra (jezno) : Kaj ne dela cele dneve? Malo počitka si lahko privošči v nedeljo, ko vendar ni dela na polju.
Andrej: Jezik za zobe, kost stara brez zoba! K ognjišču pojdi k loncem. (Katra odide.)
Jakob: Kakor sem poprej rekel, Andrej, Visoko stoji na trdnih nogah.
Andrej: Meniš, da se na Lužah majajo?
Jakob: Moj Ivan je fant, da malo takr šnih!
Andrej: Rezike nikomur ne ponujam. Rabim jo doma, gospodinji kakor rajnka žena, dekle je kot lipa.
Jakob: Kaj je moj Ivan kruljav?
Andrej: Ivan mi ugaja, ker ni vrtoglav fant.
Jakob: Priden je kakor mravlja, to ti rečem.
Andrej: Moje dekle tudi ne leži za pečjo.
Jakob: Vredna sta drug drugega! Posestvi združiva skupaj. To bode bogastvo! (Udari po mizi.) Kaj praviš, Andrej?
Andrej: Da, bogati smo! Pa pridita tja sredi tedna, da se zmenimo, potem napravimo ženitovanje.
Jakob (vstane): Pa prideva! (Si poda-sta roke.) Zdrav ostani! (Hoče iti. Rezika vstopi.)
. Peti prizor.
Prejšnja, Rezika.
Jakob: Rezika, imaš kaj lešnikov?
Rezika: Saj ni še Božič!
Jakob: Za potice, Rezika, za potice!
Rezika: Prazniki so že minuli, očetov god pa ne bo še ta teden.
Jakob: Z očetom sva se domenila, da prideš k nam na Visoko za gospodinjo!
Rezika: Saj imate mater, ki vam dobro gospodinji. (Poje.)
Ne bom se možila na visoke gore. ne bodem nosila na glavci vode.
Andrej: Ha, ha, dobro ti je povedalo dekle.
Jakob: Ti bode že Ivan pomagal.
Rezika: Maram zanj! Imam boljših, na vsaki prst pet! (Zbeži.)
Jakob: Ha, ha, okrcala me je deklina. (Odide.)
Andrej (ki vstane in gre do vrat) : Pa ne pozabita priti! (Hodi po sobi.) Ivan ni napačen! Ako ga le bode hotela Rezika? Ha, ha, hotela! Hrbet ji namažejm s kre-
pelcem. Tri posestva skupaj, to je neka' vredno. (Sede.) Miru pa mi le ne da tuKaJ notri! Koliko svetih maš sem že plača1 zanj. Po noči vedno sanjam o njem! Noe0' mi je celo pretil. Popraviti ne morem. Neža cel svet ne! Ko bi ljudje vedeli ka^0 .sem prišel do Križavčevega posestva. tra vstopi na tihem in posluša.) KorenČa'j slepar! Kako bi se vsi zgražali nad men0'j Kakšne govorice so takrat okoli po krožile. No potem sem vzel Anico k s^ Vsi sosedje so me hvalili. — Ptič pa si, & renčan, celo sodnijo si -prevaril. Tako 0° bro sem pripisal ničlo. Ha, ha, iz pet sto P
tisoč! (Se zamisli.) Ko bi me le tako
grizla vest. (Vstane.) Nikjer nimam od takrat, ko sem prisegel. (Hodi nagl° sobi.) Mislil sem, da bom počasi P02*1!^ toda ni mogoče. (Obstane.) In še to imeti vedno pred očmi! Proč mora še ( nes! (Kliče.) Anica! Anica! (Katra P begne.)
(Dalje parih.1) " '
Name
(Dalje na 4. strani.)
JOHN DRAGIŠIČ
iz Benton Harbor, Mich., se priporoča za nakup dobrih zimskih JABOLK, katere imate lahko celo zimo. Cena nizka. Dobijo se pri JOSEPH BEVČIČ, 2272 Blue bland Avp., in pri JACOB BUDI, 2352 Blue Islajid Ave., vogal Lincoln Str. Blago dovažam na dom. — Rojaki sezite po njih.	P.s,t
UTILITY SECURITIES COMPANY 72 West Adams Street, Chicago
Without obligation, please mail me literature tolling how 1 my invest in public utility stock, paying about 7%, on easy payments if 1 choose.
Street City ..
Najnovejša okrožnica papeža Pija XI. o Mehiki.
Kanada.
Ta okrožnica sv. očeta o me-hikanskem položaju je med najodličnejšimi in najznačilnejšimi dokumenti, katere je izdal, odkar je nastopil vlado sv. Cerkve.
Poslana je vsem škofom sveta in obsoja krvavo 'tiranstvo in nasilje Callesove vlade proti veri; obenem pa' izraža sv. oče svoje občudovanje nad zvestobo in junaštvom katoliških škofov, duhovnikov in vernikov v Mehiki.
Sv. oče našteva na drobno napade proti vernikom, izreka nad preganjalci obsodbo ter zatrjuje trdno zaupanje v ko-nečno zmago Cerkve, izpodbu-jajoč vse katoličane, da nadalje molijo za Mehiko. Slednjič prosi prebl. Devico Marijo gua-dalupsko, varuhinjo Mehike, da pospeši s svojo mogočno pri-prošnjo povrnitev tako zaželenega miru in pravične svobode toliko izkušanim ondotnim našim bratom.
V	začetku okrožnice se sv oče zahvaljuje škofom vsega sveta, ker so naročili svojim vernikom moliti z£ preganjano Cerkev v Mehiki. Četudi je me-hikanska vlada ostala neizprosna v svojem boju proti veri pravi, so pa skupne molitve katoličanov prinesle sad, ki se kaže v tem, da čudovito vztrajajo duhovniki in verniki v preganjanju, katero je popolnoma tako, kakoršno je bilo na Francoskem za časa revolucije.
V	drugem delu okrožnice živo popisuje sv. oče, kako preganja in zatira mehikanska vlada ondotne vernike in koli ko morajo trpeti ter obsoja preganjalce. Pravi, v prvih stoletjih krščanstva so bili kristi-jani sicer še bolj kruto preganjani, vendar se pa lahko reče, da ni bila njih svoboda nikdar tako brezsrčno in zvito omejena in to razlaga okrožnica natanko na podlagi dokazanih dejstev.
Omenja razne dobe preganjanja od leta 1914 do danes, omenja, kako je konstitucija iz leta 1917. skrajno krivična vernikom, ker določa reči, ki so naravnost proti * njih vesti in verski svobodi. Omenja protest mehikariskih škofov, katerega je takoj odobril papež Benedikt XV. in ki je bil zopet potrjen 2. februarja t. 1. s papeževim pismom, poslanim škofom:
Mehikanska vlada je pa s svojo postavo z dne 2. julija položaj katoličanov še poostrila do skrajnosti. V Mehiki nima Cerkev skoraj nobene več prostosti. Izvrševanje njenega božjega poslanstva se kaznuje kot hudodelstvo. Kdorkoli časti, kakor je njegova dolžnost, našega božjega Stvarnika in Odrešenika, ga vlada oropa vseh državljanskih pravic in ga vrže v ječo kot navadnega zločinca.
Moški in ženske, ki so branile sv. Cerkev z besedo ali pa razdeljevale med ljudstvo verske spise, so bile pozvane pred sodišča in vržene v ječe. Duhovne in vernike »o morili na cestah in trgih pred cerkvami.
Prezident republike in njegovi ministri so tako razjarjehi v svoji jezi, da ne morejo prenesti niti misli, ako bi se kak poglavar ali uradnik ali vojaški poveljnik ne strinjal ž njimi v preganjanju katoličanov. K temu preganjanju so pa še dodali zasramovanje Cerkve z razširjanjem nesramnih laži po časnikih.
Nadalje popisuje okrožnica vedenje mehikanskih škofov z ozirom na to strašno preganjanje Cerkve. Izdali so skupni pastirski list, v katerem uče, da moramo Boga bolj slušati kot ljudi, ako bi se nam nalagale postave, nevredne tega imena in nasprotne naši vesti. V drugem skupnem pastirskem
Piše:Rev. A. Mlinar, Hodgeville, Sask., Canada.
(Dalje.)
listu so pa izjavili, ako bi sprejeli novo Callesovo postavo, bi s tem izdali Cerkev v roke njenih preganjalcev kot sužnjo in zato so določili, da se prekine po vsej republiki s službo božjo.
Navzlic temu so pa škofje vse poskusili, da bi se poravnal ta spor. Toda vse njih prizadevanje za mir je bilo brezuspešno. Tiranska vlada tne preneha s preganjanjem.
Zato ne preostaja drugega, pravi okrožnica, da tudi škofje vztrajajo pri svojem sklepu, dokler se ne prekličejo krivične postave vlade. Mehikanska vlada naj zdaj žuga s še hujšim preganjanjem, toda ne more užugati mož irt žena, ki so odločni, da raje pretrpe vse nego bi sprejeli pogoje, kateri uničujejo versko svobodo.
V tretjem delu okrožnice pa se daje zasluženo priznanje duhovnikom in vernikom za njih vzvišeno pojmovanje svojega stališča. Dokazano je, da je med štiri tisoč duhovniki dobiti samo enega ali dva, ki sta postala nezvesta svoji službi in dolžnosti; ostali vsi so pa še bolj vneti za svoje apostolsko delo.
Ne more se tudi istotako zadosti pohvaliti čudovitega vedenja in nastopa, govori okrožnica in dostavlja o duhovnikih: "Prepričani smo, da so ti duhovniki pripravljeni pretrpeti vse, karkoli bi se od njih zahtevalo.
Okrožnica slavi tudi mehi-kanske Kolumbove viteze, ker so združili narodna društva za obrambo pravic katoličanom, zlasti za verski poduk otrok in v dosego verske svobode. Istotako daje okrožnica priznanje drugim katoliškim društvom in organizacijam.
K sklepu še omenja okrožnica, da so bili voditelji teh organizacij in med njimi tudi ženske na rokah uklenjene z verigami in peljane po cestah med vojaki ter vržene V umazane ječe, kjer so jih na razne načine mučili in grdo ž njimi ravnali zaradi njih verskega prepričanja. Ne moremo se zdržati solz, pišejo sv. oče, ko vam pripovedujemo, kako so nekateri izmed njih držeč sv. i-ožni venec v roki in klicaje Kristusa Kralja z veseljem šli v smrt in kaka grozodejstva so izvrševali nad devicami ko so bile v ječi. Preganjalci sami so objavili vse to z namenom, da bi druge prestrašili in jih odvrnili od vere.
Vsi člani teh organizacij pa, namesto da bi bežali pred temi
Ravno isti zgodovinar, prof. Wrong, nadaljuje zgodovino katoliških misijonarjev med Indijanci takole:
"V tem času se je začela požrtvovalnost za Kanado in poganske Indijance na Francoskem v taki meri, da moramo priznati, bila je večja kot ona križarjev. V ta čas spada tudi ustanovljenje mesta Montreal. To mesto leži daleč na zapadu od Quebeca in sicer pod prvim slapom reke St. Lawrence. Lega je bila ne samo krasna, ampak tudi zelo primerna. Do tja gori lahko pridejo z ladijami in od zgoraj doli s čolni. Tam lahko Indijanci iz zapada srečajo belokožce iz vzhoda. Čeravno je bil ta kraj zčlo> pripraven za kožuhovinsko obrt, morala pa bi biti ta postaja pred vsem misijonska postaja. Ta misel je pred vsem drugim navdušila ljudi doma na Francoskem in takoj se je tam ustanovilo veliko društvo premožnih katoličanov pod imenom "Notre Dame," naša Gospa.
Najprvo se je postavila tam šola za Indijance in višja šola za bele in pa bolnišnica. Pobožne osebe ' na Francoskem darovale so v ta namen denar in dragocenosti. V tem času je bilo še vedno nevarno celo v bližini Quebeca, kajti Iroquois nikdar niso mirovali. Ampak ravno ta nevarnost jih je tembolj navduševala.
■ Našel se je vnet vodja za to podjetje. Sieur Maisonneuve je bil star in izvežban in podjeten vojak, ki je pnestal marsikatero vojsko. Štirideset mož in nekaj za tako podjetje sposobnih žensk je vzel seboj, ki so leta
1641	dospeli do Quebeca in so tam našli v svoje presenečenje sam.o dolge, nezadovoljne o-braze, kajti tamošnji guverner ni želel poleg Quebeca imeti neodvisnega tekmeca, kateremu ne bi mogel zapovedovati Ko so ga strašili z grozotami Iroquois, se je odrezal, da gre za svojim ciljem in če bi vsako drevo bilo Iroquois. Maja leta
1642	praznovali so sv. mašo na prostoru današnjega Montrea-la. S tem dnevom se je cilj u-resničil in začel se je Montreal — današnje največje mesto Kanade.
Za pol stoletja bili so Iroquois smrtna nevarnost za Montreal in okolico. Kdorkoli je stanoval le malo Proč od obrambe mesta, ni smel biti iz-nenaden, če ni našel žene in otrok doma, ko se je vračal iz mesta. Glavni problem obstal je sedaj v tem, kako indijanski
nevarnostmi, jih še iščejo in so veseli, da morejo trpeti.
Sv. oče sklenejo okrožnico s temi-le besedami: Samo Bog ve, kedaj bo storil konec tem krivicam. Mi vemo samo to, da bo sv. Cerkev v Mehiki enkrat slavno zmagala, kajti nihče ne more premagati Boga in peklenska vrata ne bodo nikdar premagale Cerkve. In zdaj mi iz srca prosimo našo guadalup-sko Gospo, da prizanese krivič-nikom njih razžaljenja in da izprosi zopet mir in edinost v Mehiki. Ako še ne bo kmalu napočil ta dan, po katerem tako hrepenimo, naj ona> tolaži mehikanske vernike in jih o-krepčuje, da bodo vztrajali v pričevanju sv. vere.
—P. Benigen.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA."
•od Iroquois naučiti in pripraviti do mirnega življenja. Bili so najmočnejši rod in tekmecev niso poznali. Vse druge rodove so ene za drugim ne podjarmili, ampak uničili tako, da so nazadnje ostali kot rod brez tekmeca razun belokožcev. Jezuiti so- se odločili ta rod po-kristijaniti in naj stane kar hoče. Mnogo jih je padlo in malo je bilo doseženoj. Jezuiti so hoteli vse Indijanče držati proč od belih kupcev, ki so jim prinašali žganje, jih goljufali in ropali, jim odprli evropejska zla, čednosti pa nobenih.
Ti kupčpvalci bili so jezuitom največja zapreka pri njih delovanju. Jezuiti so Indijance pustili v Montreal le enkrat na leto na sejem, da tam kože zamenjujejo za druge potrebščine, in tako naj se kupcem pot
med Indijance zastavi. Vse, kar je bil njih namen, je bilo spreobrniti Indijance v dobre kristijane in jih tako povzdigniti nad strašno vojskovanje, mučenje svojih nasprotnikov in kanibalizem.
Mogoče bi bili bolj uspešni pri tem delovanju, če bi bila tudi francoska kompanija ko-žuharjev izvršila svoje obljube, ki jih je svoj čas dala kardinalu Richelieu. V prvih petnajstih letih bi imela naseliti po pravilih že štiritisoč naselnikov iz Francoske, pa po tridesetih letih spravila jih je tja komaj dva tisoč. Obvezala se je tudi podpirati misijonarje, pa tudi tega ni spolnila. Da, še več, celo kupčijo in podjetnost^ za to je zanemarjala. Imela je v rokah takorekoč ves tedanji znani svet Kanade in vse kar je storila, je bilo, da je odmerjala svojim prijateljem in sorodnikom velikanske pokrajine, katere pa tudi ti niso dalje razvili, ampak špekulirali, da jih po dobri ceni prodajo. Z eno besedo, stara kompanija je bila korumpirana in njeni dnevi so bili šteti. Vzelo je samostojnega in odločnega kralja, ki je to kompanijo razbil, ki si je pridobila vse pravice v Kanadi, storila pa nič.
Ta kralj je bil Ludvik XIV. Ko je bil pet let star, postal je kralj francoski 1. 1643. Njegov znani minister bil je Mazarin, ki je leta 1661 umrl. Po njegovi smrti razglasil je kralj, da samemu sebi sme dosti zaupati in da ne potrebuje nobenega svetovanja od ministrov. Kar je rekel, je tudi storil, in zgodovina kaže, da je bila ona doba najslavnejša v vsakem ozi ru, kar je Francija obstala kot kraljestvo. Njegov dvor bil je najbriljantnejši in merodajen za celo Evropo. Cvetela je tedaj glasba in leposlovje, pa tudi na vojnem polju si je pletel vence neprestano. Prusija in Avstrija sta ležali na kolenih pred njim in čeravno je Napoleon bil veliki vojskovodja, se je vendar komai bliščal v senci sijajnosti Ludvika XIV. Vladal je celih 27 let. (Op.: Kdor se zanima za to dobo francoske zgodovine, naj si naroči Saint-Simon: "Louis the XIV, and his court" iz kake javne knjižnice. Saint-Simon je mojster v opisovanju in ker je on bil sam na dvoru, opisuje iz lastnih skušenj. Kaj bolj zanimivega še nisem čital 0 zgodovini in čeravno jezuitov ne mara dosti in je gotovo, da znani Port Royal pri Parizu nikdar ni eksistiral, se mu vendar to lahko odpusti za druge zasluge.)
Z enim mahom odstranil je staro kompanijo, ki jo je Richelieu ustanovil, ter postavil na njeno mesto vvest-indijsko
State.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Sirom Amerike, da. je nemila smrt ugrabila po kratki, a mučni bolezni, soproga, oziroma očefc^treh neodraslih otrok,
Joseph Sterk
ki je izdihnil svojo blago dušo, dne 23. novembra, ob 11. uri zvečer ter mirno v Gospodu zaspal. Pokojni je bil star 39 let. Bil je previden s svetimi zakramenti. Doma je bil iz Kovačje vasi, Stari trg pri Črnomlju, Slovenija. Pogreb ?e je vršil, dne 27. novembra iz tukajšne katoliške cerkve v Sebastopol, Calif. Dolžnost me veže, da se zahvalim vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako lepem številu obiskali pokojnika, ki je bil na mrtvaškem odru, ter ga spremili k večnemu počitku. Zahvaljujem se vsem rojakom, ki so dali na razpolago avtomobile in krasne vence, kakor sledi: Dekleva Bros., družina Prebilič, Mr. Patrick, Mr. in Mrs. M. Malnarich, Mrs. S. Trontel in družina, John Šterk, Oakland, Calif., družina John Barič in Michael Bi-žal, San Erancisko, Calif. Lepa hvala tudi Joe Doučič-u, Joe Uič-u in Joe Bariču za denarna darila, ter Joe Lubij za različne stvari. Posebna hvala pa še bratoma pokojnega, Mihaelu in Marku iz S. F., Calif, in soprogama, ki so bile poleg, ko je pokojni svojo blago dušo izdihnil. Hvala tudi bratu pokojnega, Johnu iz Richmond, Calif., ki se je udeležil pogreba. Zahvaljujem se društvu Tabor Slovanov štv. 304 S. N. P. J., predstavljano po Peter Kurnicku iz San Francisco za krasni venec in za ganljivi govor Mr. Kurnicka pri pogrebu pokojnega. Obenem se še zahvaljujem vsem skupaj, katerikoli so mi kaj storili in me tolažili, vsem tistim, katere nisem tukaj navedla. Ljubi Bog naj vsem obilo poplača.
Tebi pa predragi in nepozabni soprog in ljubljeni oče, želimo, ker je to bila volja božja, da bi počival v miru v grudi te .nove domovine, v kateri si se toliko trudil v času svojega življenja. Odslej nam ostane le še blag in nepozaben spomin ter goreča molitev za Tebe.
Žaluioči ostali: MARGARE^T ŠTERK, žena; MARGARET,
JOSEPH in FRANCES, otroci. San Francisco, Calif., 12. dec. 1926.
Slovenci na pomoč
Slovenskemu Domu
V MILWAUKEE, WISC.
v nedeljo 19. decembra, prireditev v ta namen.
V SOUTH SIDE TURN DVORANI. Obširen program.
POPOLDNE IN ZVEČER. PETJE, GOVORI I. T. D. OB OSMI URI ZVEČER, ENODEJANSKA IGRA,
"VEDEŽ"
POKAŽITE Z VAŠO UDELEŽBO, DA ŽELITE IN HOČETE DA IDEJA ZA SLOVENSKI DOM, ŽIVI IN NAPREDUJE.
Vstopnice v predprodaji 35c. Pri vratih SOc.
Za obilno udeležbo se priporoča ODBOR S. D.
••• «$»	mjm	mhm *Ka> mj1/
_ „ ^rds^	---/Sv. .
k
K *
I
v f
v
j
T
N*
s*
tir
A
>'r
*
1* tir
V V
650,000
tllinojških prebivalcev
je investiralo svoje prihranke v Public Utility Securities
Električna luč'in sila, plin, električna
transportacija in druge javne naPRAVE so v splošni vporabi, vsaka zapreka, ki bi ljudstvu stala na poti", da bi ne bilo deležno teh udobnosti, bi, privedla DO velike nadloge.
Javne naprave in njih razvijanje — so v pomoč ljudstvu, kajti pristojbine so tako nizke, da je vsakdo lahko deležen teh udobnosti — tudi najrevnejši sloji — nikjer na svetu nimajo revni teh dobrot. Sposobno vodstvo je privedlo do tega.
Ta velikanska organizacija je pa potrebna, da vam lahko nudi luč, toploto, komunikacijo in transportaeije —- pri katerih je zaposlenih nad 100,000 delavcev, mogoče med njimi vaši sorodniki ali sosedje, ki se trudijo, da imate vi te udobnosti v Chicagi, kjer jih sami hočete.
Možje in žene, ki nečejo, da bi prišli ob svoj denar, ki hočejo, da bi imeli kaj od svojih prihrankov, investirajo v public utility securities. Nad 650,000 prebivalcev v Illinois tako dela.
Na tisoče izmed teh plačuje le par dolarjev mesečno, po načrtu za lahko izplačevanje. Z veseljem tudi vam povemo kako vi lahko tako storite.
Utility Securities Company
72 West Adams Street, CHICAGO
St. Louis	Milwaukee	Louisville	Indianapolis
kompanijo, ki je bila veliko mogočnejša ter obsegala za-padnoindijske otoke, del Afrike, južne Amerike in Kanade od Hudson Bay pa dol do Floride v sedanjih Zedinjenih državah. Hotel je tudi storiti, kar je Francija dozdaj zanemarila, namreč poslati izdatno vojno fnoč v Kanado proti Iroquois ter njih upliv uničiti. Bil je za to tudi že zadnji čas. Za Mont-
!a bolezni in bolečine
igro z žalostno vsebino, žalo- bilo njegovo življenje, namreč igro. —- Enako pomeni tragičen polno žalosti, žalosten. Na pr.: Tragično je	-o—-
PAIN-EXPELLER
Tvornišktt znamka reg. v pot, ur. Zdr. dr.
Prijatelj v Potrebi
Najnovejše
IN DRUGE GRAFOFONSKE PLOŠČE.
MOŠKI KVARTET "JADRAN" POJE:
25049—Prišla bo spomlad.
Zadovoljili Kranjec. 25047—Sijaj, sijaj solnce.
En starček je živel. 25046—Ljubezen in pomlad. Slovensko dekle.
25039—Na	potu v stari kraj. I. del. Na potu v stari kraj. II. del,
25037—Sinoči	je pela.
Stoji, stoji Ljubljanca. TRICET ROJAKA HOJERJA
(harmonike): 25045—Mazulinka.
Ptičja ohcet. 25044—Coklarska koračnica.
Triglavski valček. 25043—Polka štaparjev.
Ti si moja, valček.
25041—Veseli	rudarji, koračnica. Sladki spomini, valček.
25040—Ilojer	valček. Pečlarska polka.
RAZNI GLASBENI KOMADI: .25048—Na kranjskih gorah, polka. Gospodarski lendler.
25042—Daleč	v gozdu, valček, orkester. Večerni*valček, orkester.
25038—Temne	oči, orkester. Bora, koračnica.
25036—Slovenski valček, 4 harmonike.
Radostna polka, 4 harmonike. 25035—Slovenska narodna, tamburaši.
Slovenska polka, tamburaši. 25034—Sokolska koračnica, vel. godba. Češka koraeniča, vel. godba.
25030—Večerno	veselje, voj. godba. Vsi naenkrat, voj. godba.
25026—Tirolski valček, I. del, citre.
Tirolski valček, II. del, citre. 25023—Pavel, narodna, kmetska godba.
Peter, narodna, kmetska godba. 25020—Stari kranj. valč., Lovšin, harm. Štajerska, Lovšin, harmonika. RAZNI PEVSKI KOMADI: 25033—Oj, tam za goro, moški kvart.
Gor čez jezero, moški kvartet. 25018—Srcu, moški in ženski glas.
Rpžmarin, moški in ženski glas. 25017—Zapoj mi ptičica, gdč. Grahck.
. Ptička, gdč. Grahck. 25005—Kuj ne bila bi vesela, sestri Milnvcc.
Sirotek, sestri Milavec.
25031—Pred	volitvami, šaljiva. Na sveti večer, šaljiva.
pošljemo denar na vsaki naslov v Evropi brzojavnim potom, katerega dobijo v štirih ali petih dneh.
OPRAVLJAMO VSE BANČNE POSLE — PRODA JAMO PAROBRODNE LISTKE.
"SAY IT WITH FLOWERS"
Miniet's Florist Shop
1831 West 22nd St., Chicago, 111.
priporoča veliko zalogo svežih in umetnih cvetlic za vse prilike.
Šopki za poroke—venci za pogrebe.
Dovažamo iva dom. Phone: Roosevelt 8839 p
Novak I Sleiskal Stale Bank
1817-1819 SO. LOOM1S ST., CHICAGO, ILL.
Phone: Roosevelt 3205-3206-3207.
Matilda Ludwig
MODERCE PO MERI — ŽENSKE	«
POTREBŠČINE.	((p^twl	*
JgS^ 2202 West 22nd St-' ChicaS°»	j
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE,	\
priporoča se za nakup božičnih daril —	<
T"-5"	koristnih predmetov.	1 'VvSv/	'
fNogovice (extra size) v vseh barvah,	j
^ trpežne. Rokavice iz usnja, boljših ne	J
dobite nikjer. Žepne robce v krasnih ^	^
škatlah za božična darila. Punčke za de- |i	J
klice in mnogo drugih igrač.	kI/	t
Ako kupite pri nas, prihranite denar. V I	(
Dobite za manj denarja boljše blago, ka- J__[1	J
kur drugod.	\JJ	*
G L A S N. I K
SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV
Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, ki podpirajo Vaš list. Omenite jitri večkrat "Amer. Slovenca", v katerem oglašajo. S tem pomagate listu in trgovcem. '
Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all support from readers of this paper! — Always support your home town dealers and merchants!
3 plošče .pošljemo za ....................$2.SO
S plošč pošljemo za ...................... 4.00
10 plošč pošljemo za ...................... 7.S0
Kdor naroči 20 plošč,' dobi eno zastonj za darilo.
Z vsakim naročilom od S ali več ološč pošljemo 50 igel zastonj. Vsaka igla igra 10 komadov. V zalogi imamo še mnogo drugih fllošč. Pišite v j cenik in sicer na:
TUGOSLAV AMERICAN CORP., 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N.Y.
STENSKI HOLED AR JI.
South Side Wood Supply
South 10th Str. in Alabama ave.,	Sheboygan, Wise,
Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in ' Hrvatom. ROK JURIČEK, lastnik.
* 1 else rs F1IR NIT URE
Bousefurnishings & Radio
2107-11 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.
S tem Vas opominjamo, da se bližajo božični prazniki. Naša zaloga je popolna, kupčija sedaj ni velika, zato nikar ne čakajte ko bo po trgovinah naval, izberite sedaj kar želite. Le malo je treba gotovine takoj, mi vam izbrano blago shranimo do praznikov. Zadnje dni se morajo kupo-valci zadovoljiti z vsem kar ostane, modri paJkupujejo sedaj, bodite tudi vi med slednjimi in kupite takoj.
' iUOKgiBBMMHrl » J
Phonograph skupno z radio.
Cena je bila $75.00 — znižana cena pred §52 50 praznikom samo
Imamo pa tucli veliko zalogo drugih, kakor tudi zboljšane "saxophonic reproducer."
JOHN GRANDLIČ
— URAR IN ZLATAR —
1103 N. Oih Street,	Sheboygan, Wise,
Se priporoča rojakom za nakup zlatnine, *ur, prstanov, itd.	i	_
UNIVERSAL

Veliki stenski KOLEDARJI za leto 1927 so na razpolago za razpošiljanje. Koledarji so veliki in zelo prikladni, najsibo za družino ali .urad. Pošiljamo jih po naročilih povsod po Ameriki, pa tudi v stari kraj.
Koledarji stanejo samo 25c s poštnino. Koledarji so vredni dvakrat toliko. Naročila za Ameriko ne sprejmemo manjša, kakor za štiri komade skupaj (4 za $1.00) ali več. Za v stari kraj pa prejmemo tudi naročila za posamezne komade (komad 25c). Pošlje se lahko v znamkah.
Naši odjemalci v Cleve-landu jih dobijo zastonj vsaki čas v naših prodajalnah, tam se tudi vzamejo naročila za pošiljanje. Koledarje otrokom ne dajemo, pač pa le odraslim osebam. Oni, ki so oddaljeni, jih lahko dobijo tudi za svoje sosede.
Ni prav, če bi jemali po več koledarjev kakor le enega na družino, pa tudi ne, da bi koledarje pošiljali svojcem, katere ste sprejeli za sebe.
Oglasite se, ali pa pišite na: A. GRDINA & SONS, 6019 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND O., ali pa v podružnici v Collinwoodb.
g/ SIMPLEX UNIVERSAL
Srečni smo, da vam lahko naznanimo, da smo dodali k naši zalogi peči, tucli UNIVERSAL, katere vsakdo pozna. Pridite gotovo pogledati tudi te. Gotovo ste že'~ Čakali, da bo kdo v vaši soseščini imel zalogo teh peči.
«1EWE' Jj K n. the Cor. 8th Str. and New York ave., Sheboygan, Wis,
ygsjg
Tukaj so le nekatere izmed mnogih igrač, ki jih imamo v zalogi, pa tudi okraske za drevešček. Pridite in oglejte si.
sedaj stane samo
ki je stal preje
W. A. Knaak Motor Co.:
1326-1330 SO. 13th STREET SHEBOYGAN, WISC,

Prva slov, trgovina
sveže in suho meso, vsakovrstne klobase in grocerijsko blago
Se. priporoča:
SET ZA JEDILNO SOBO.
/ Tukaj vidite pohištvo za jedilno sobo iz orehovega lesa 7 kosov prevlečeno z najboljšim blagom1 ali sedeži z Jacquard žameta. Posebno za božične praznike bi morali imeti kaj takega, da bi krasilo vaš dom. Vse bolje bo teknilo kosilo, če boste imeli tako pohištvo.
STEWART WARNER MATCHED UNIT (UDE: Aft
; RADIO, cena znižana na...................•wjW
[	Samo $2.50 na teden.
kompletno, nič drugega ni treba kupiti. — Pridite, da slišite ta čudoviti RADIO. Imamo tudi mnogo drugih, po ! nizkih cenah.
931 Indiana avenue Sheboygan, Wis.
■irKimmmmi
EC
b-^-W - . ;■„ , ■ :v —----
KANADA.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
real bili so ti Indijanci največja nevarnost. Leta 1660 prišlo je po zimi 700 Iroquois ter so se nastanili čez zimo na reki Ottawa, ki se izliva v St. Lawrence, da bi vigredi pohodili Montreal. Osemnajst Francozov in kakih 40 Huroncev se je odločilo za rešitev Montrea-la. Vedeli so, da je pogin pred njimi. Pripravili so se s sprejemom sv. zakramentov in se hoteli vojskovati s poganskimi Indijanci za svoje verske svetinje kot pravi nasledniki jezuitov, ki so padli za svojo vero. Oddaljeno od Montreal so se zabarikadiraH za visoko pali-sado. V resnici pričeli so Iroquois svoj napad in jih je sprva prišlo okoli 200. Tri dni so jih držali nazaj, ali prišlo je še
tU.
;500 več Iroquoisov. Cel teden 1 so se držali za palisado žejni j in lačni, dokler pod premočjo j ni poginil zadnji od njih. Raziskovalec Radisson,. ki je leto pozneje prišel tam mimo, našel -je njih sežgane kosti — ampak 1 ti junaki 80 rešili Montreal gotovega pogina in razdejanja, . kajti Iroquois si naprej niso : upali.
j (Dalje prih.) i .....
!
FRESH FLORIDA ORANGES. ! Sveže pomaranče iz Floride,
zaboj $3.00 tristo lepih komadov. Sadje je zdravo in garantirano; ako ne ugaja, vrnemo denar. Mi plačamo ekspress. Zaboj pomaranč je lepo božično darilo. Z naročilom pošljite denar.
ACME FARMS Gainesville, Florida.
>OOo o o ooo ckjoo o-oo ock>o<>o<kx>oo<k><>o<k>ooo<> oo&ooo-ooo o oo
Tolmačev kotiček.
Negirati pride iz lat. nego — ne pritrditi, zanikati. N. pr.: Dbtoženec je negiral svojo soudeležbo pri tem zločinu, torej [e trdil, da se zločina ni udeležil.
Usurpator (lat. usurpo — lastiti si kaj) pomeni pravzaprav Listo osebo, ki si prilasti kako stvar, bodisi postavnim ali ne-postavnim potom. Vendar pa rabimo ta izraz le za tistega, ki si nepostavno kaj prilasti. Na pr.: Z oboroženo druhaljo je priplul k otoku in si s silo ^zurpiral pravico vladanja nad tamo^njim prebivalstvom.
Hieroglifi (grško hieros —
svet, posvečen, in glifis zareza). Tako imenujemo napise, ki so jih našli na starih izkopi-nah v Egiptu, ki izvirajo iz starega veka, par tisočletij prod Kristusom. Ti napisi niso sestavljeni iz črk, kakor pišemo mi dandanes, ampak iz samih podob, živalskih ali rastlinskih, ki so vrezane v kamen, j Tragedija pride iz grške besede trag-odos, kar pomeni dobesedno in prvotno pesem koz-ilov. To pa zato, ker so osebe, ki so v starogrških časih igraje pri igrah kake žalostne vlo-|ge, bile oblečene v kozje kože. Slovensko pomeni ta beseda
SLOVENSKIM ŽENAM IN DEKLETOM SIROM AMERIKE.
Chicago, 111.
Nedelja, 19. decembra 1926, bo z zlatimi črkami zapisana v zgodovini preporoda slovenskega ženstva v Ameriki. Na ta dan se snide v veliki šolski dvorani sv. Štefana v Chicagi cvet slovenskih žena in deklet, ki se zanima za Slovensko Žensko Zvezo. Ustanovile bdmo organizacijo, ki bo nam v ponos in v kateri upamo, da bo prej ali slej organizirano vse slovensko ženstvo v Ameriki.	i
Vabite se torej vse slovenske žene in dekleta, ki se zani-hiate za Žensko Zvezo, da na ta dan pridete v Chicago na naš prvi skupni sestanek, ki je napovedan točno na 4. uro popoldne. Chicaga bo gotovo častno zastopana;, ravnotako pričakujemo od sosednih naselbin, kot South Chicago, Joliet, Wauke-gan-North Chicago, Milwaukee, Sheboygan, La Salle itd. obilne udeležbe. Kaj pa Cleveland, Barberton. Lorain, Springfield in drug? oddaljene naselbine? Me Vas pričakujemo. Vsaka slovenska naselbina naj bo zastopana. Kateri naselbini ni mogoče biti zastopani, naj pa pismenim ali brzojavnim potom pove svoje mnenje1 in priporočila. Naslov: School Hall, 22 & Lincoln Sts., Chicago, 111.
Na svidenje dne 19. decembra 1926 Vam kliče
Odbor. I
ft ,
" "PROTI GOTOVINI ALI NA LAHKE OBROKE."
JOHN P. PASDERTZ
2051 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Y*	Phone: Roosevelt 2262
( fjl ) Cigare v lepih zavitkih za božična darila in .V(n J cigareti. Velika zaloga igrač. — Lepe pun-« m <žke (dolly), božične razglednice. — Velika aj® izbera pip (fajf) — Domine za igrat in mno-go predmetov pripravnih za darila. ^ PRIDITE K SVOJEMU ROJAKU — PO-STREŽBA TOČNA!
Me pošiljajte denarja v
Evropo
ffiP^fc^iWiIIS^^ws&hhQC' po starem sistemu, tem-BMjB^S^S^^MC" več brzojavno.
Samo za 50c
tiMBm&tf.	.smisla
Home of the Chrysler Cars
(Dom. Chryslerjevih automobilov)
$5599. 'M$£3SBU6 $5590.
f o b.	f. o. b.
Detroit "^^SSSsb^.^'	>"" Detroit
vembra zagovarjat pred državnega komisarja in pokazati, ali imamo ali ne pravico poslovanja v državi Pennsylvania. To pa iz sledečih vzrokov: Prvič zato, ker nimajo našega Valuation Reporta, drugič, češ, ker je bilo dosti članov suspendiranih v Pennsylvania in tretjič, glede solventnosti.
V tej naglici smo nato po medsebojnem posvetovanju prišli do zaključka, da se izroči cela zadeva v roke kakemu odvetniku in da nato on zastopa našo Družbo. Istočasno smo dali tudi naše finančno stanje "actuaryju," da izdela natančni izkaz, za koliko procentov smo solventni. Cela zadeva je zdaj v polnem teku, in ko bo Valuation Report gotov, ga takoj odpošljemo na oba zavarovalninska oddelka, namreč v državi Pennsylvania in Illinois, dasi Illinois tega ne zahteva.
Društva v Pennsylvaniji, vas pa prosim, da ohranite mirno kri in se nič ne bojite, kajti, kakor pravi naš advokat, je skoraj sigurno, da dobimo takoj zopet svojo pravice nazaj, kakor hitro zadovoljimo državne postave s tem, da izkažemo, kolika je naša solventnost. To se ne tiče samo nas, ampak še 12 drugih bratskih organizacij. — Vsi nadaljni koraki in celo gibanje bo priobčeno v našem glasilu Amer. Slovencu.
S sobratskim pozdravom,
Geo. Stonich, gl. preds. D.S.p.
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zedinjenih Državah ČUDI?7« TAl IPT II T Inkor. v drž. 111. Severne Amerike DMJJjfl OULlIil ILL Inkor. v drž. Pa.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik........................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111.
II. podpredsednik....JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa.
Glavni tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111,
Zapisnikar............................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111.
Blagajnik..............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111.
. Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111.
POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. , ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111.
JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111.
IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D.
Joliet, 111.
Uradnim potom se naznanja, da se bo vršila prihodnja redna mesečna in letna seja našega društva v nedeljo, dne 19. decembra, ne pa zadnjo nede-
. . ZAKLJUČEK RAČUNOV.
Ob koncu leta se bavi na milijone oseb z računi. Sklepajo se računi pri raznih korporacijah, trgovcih, organizacijah, društvih in tudi pri posameznih osebah. Vsak skrben gospodar preračuna ob koncu leta, ali je napredoval ali nazadoval, in za koliko je napredoval ali nazadoval.
Do dne 30. junija 1926 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam 'er njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $45,456.91.
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se Bloški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se »viša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00 Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
Čas je denar, a če kupujete pri nas prihranite čas in denar — naše cene so nižje kakor v mestu. SOLIDNO BLAGO I N NIZKA CENA.
Dokler se ne prepri- i čate, ne morete verjeti. Pridite in kupite pri nas ^ enkrat, NIKOLI VEČ NE BOSTE KUPOVA- l
LI DRUGJE.
'
v
(JWhy-
it should be ct
Strani)
wrist: watch
■L' j
Here is a 15-jewel adjusted wrist watch that surpasses a n y-thing ever before offered at this price. Its accuracy and time-keeping qualities together with its beauty of design make it a most unusual value at —
$20
See this beautiful wrist watch, note its many excellent features, compare it with watchcs selling elsewhere at a much higher price and you will then realize what a wonderful value
this dlrauil watch represents. •
Edina agentura za » STRAND ure, ki so pripravno božično darilo* cena od
« $20do $30 ->'
Proti gotovemu plačilu ali na obroke.
NA OBROKE JE RAVNO ISTA CENA KAKOR PROTI GOTOVEMU PLAČILU.
Ne čakajte zadnjega dne — pridite takoj! Zbrano blago Vam shranimo do praznikov, da le nekoliko takoj plačate.
STRAND moške zapestne ure — lepo darilo. — 15 draguljev, zeleno in belo zlato, posebno 1'ine od $30.00 naprej.
Druge vrste po $8.50, $10.00, $12.00.
Elgin ure 17 kamnov, belo in zeleno zlato
*32.50
Krasni ženski prstan zeleno ali belo zlato z demantom
Krasni ženski prstan 18 karatno belo zlato, samo
$150.00
Ob tej priliki uljudno vabim . vse Člane našega velikega dru-, štva, da se slavnosti udeležijo ) v polnem številu in sicer kakor i sledi: Vsi člani naj se zberejo 5 točno ob pol 10. uri z društvenimi znaki v dvorani stare šole, ) da potem skupno odkorakamo
>	k slovesni deseti sv. maši v cer-
-	kev sv. Jožefa.
i Po sv. maši priredi društvo i sv. Jurija slavnostni banket v i dvorani Slovenija. Kdor se želi 3 udeležiti tega banketa, naj si nabavi vstopnico, ki jo dobi pri i tajniku Paul J. Laurichu, in si-
-	cer ne pozneje, kakor do 21. decembra, kajti potem mora tajnik naznaniti dr. sv. Jurija, koliko se nas udeleži banketa.
In zdaj nekoliko o naši letni društveni seji.
Dragi mi bratje in sestre! " Zopet zatone eno leto v več-3 nost in ravno mesec december je eden izmed najbolj, aktivnih, kakor tudi važnih mese-3 cev za vsako bratsko podporno r društvo. To je čas, ko vsako društvo pogleda nazaj v preteklo svoje poslovanje, ali je bi J lo napredno, ali pa je morebiti } iz zanikrnosti nazadovalo. Pre-| gleda tudi svoja pravila, da ka-! ko točko, ki je morebiti škod-! ljiva, na svoji-letni seji črta in I jo nadomesti z drugo boljšo. [ Obenem pregleda tudi delova-! nje svojih društvenih uradni-! kov, ali so v resnici delali za i društveni prospeh, ali pa so bili ! morda samo na papirju uradni-
>	ki, in da si društvo za nadalje » izvoli v odbor može, ki se bodo [ z dušo in telesom posvetili dru-» štvu in njega napredku.
j Vsled vsega tega Vas uljud-| no vabim, da se naše letne seje ; udeležite v najobilnejšem šte-| vilu. Na dnevni red pride tudi ; razmotrivanje, na kak način I bi bilo najbolj uspešno, orga-! nizirati kampanjo ali agitacijo t za pridobivanje novih članov in ! članic v letu 1927. V tukajšnji \ naši veliki slovenski naselbini ! imamo v tem oziru odprto še I veliko'polje, in sicer za oba od-•1 de)ka. Naše društvo nosi spo-[ štovano ime in je v dobrem fi-! nančnem stanju. Treba je le, | da gre članstvo na delo in zma-| ga je naša.
| Pričakujoč obilnega odziva v | obeh ožirih, ostajam s sobrat-| skim pozdravom za odbor dr, ! sv. Družine št. 1 DSD. i\	Geo. Stonich, preds.
-o—
\ v nedeljo 19. dec. jo gene i neralna agitacija za A. S.!
NA PRODAJ
3-nadstropna hiša lesena, po 4 sobe, v .dobrem stanju. Cena samo $4700. Lastnik na 1822 West 21 st PL, Chicago, Ills.	s,p,s
PIPPI
m All OGLASI
Elgin in Waltham — posebna cena:'
$13.75 •
HJTVvi;
►	IMAMO DVA MESTA PRAZ-
►	NA v našem slovenskem de-
►	partmentu, katera lahko do-
>	bita dva Sloverfca, stara nad | 25 let, za posebno delo med
Slovenci. Ni potreba predli znanja. Dobra bodočnost za ! dobre ljudi. — Vprašajte: ! 6131 W. 22nd St., Cicero, 111. !	ali soba: 84-pdop
! 416—160 N. La Salle St.
! BI VAM PRIŠEL PRAV ekštiv. ! ček za praznike? Mi vam po-
>	kažemo, kako lahko zasluži-
>
•	te nekaj denarja postrani ob
►	večerih in sobotah. Lahko,
|	prijetno delo. — Vprašajte:
(	6131 W. 22nd St., Cicero. 111.
ali soba: 83-pdop ; 416—-160 N. LaSalle St.
; VELIKO DENARJA LAHKO
'	zaslužite kot zastopnik zavarovalnin-
i	sk(- družbe. "Health and Accident
[	Policy" $12.00 letno. Velika provizija,
i	Fii'st National Mutual Insurance Co.,
[	Monadnijck Buililuig, Chicago. č,p«s
[	RAD BTZVEDEL,
| kje se nahaja Blaž Paučnik. | Bil je v bližini Salt Lake, zdaj [ sem pa slišal, da je v Washing-| tonu. Prosim rojake, če kdo ve | zanj, da bi meni naznanil, ali [ pa se naj sam javi.	1
! John Pasich, tajnik Z.S.Z.
Scofield, Utah. čp
Veliko veselje
boste napravili za božič vsakemu, ako mu podarite Album za slike z godbo!
Gena samo $7.95
označeno svoto. Kdor pa rajši plača, ko prejme blago, naj priloži fiaročilu sVoto $1-00, ostalo pa plača, ko prejme po pošti blago.
Chicago Tradi fig ۩mpatiy
P. O. BOX 1844	CHICAGO, ILL.
Naročajte v svojem maternem jeziku. Naše geslo je: Točna postrežba — pošteno blago!


ROGERS srebrno namizno orodje 26 kosov, posebna cena $12.50 in naprej. Druge vrste od $15.00 in $26.75. "Community" $28.25.
Posebno krasni manti ob straneh.
Krasni prstan z modrimi in be limi demanti.
IZ URADA PREDSEDNIKA D.S.D.
Joliet, 111.
Vsem slavnim društvom, oziroma članom in članicam, ;; »padajočim k Družbi sv. Družine, glede pennsylvanske afere v Pojasnilo.
Ker spadamo večinoma vsi člani in članice D.S.D. obenem . tudi k naši slavni K.S.K. Jednoti, zato smo čitali v zadnji številki glasila izpod peresa urednika Glasila K.S.K. Jednote | sledeče:
"Državni department v državi Pennsylvania je uradno prepovedal poslovanje trinajstim podpornim bratskim organizacijam tuje narodnosti v državi Pennsylvania, med temi je tudi Družba sv. Družine, z glavnim sedežem v Jolietu, 111."
Ta novica je zdaj vznemirila naše članstvo, češ, ne vemo, koliko je resnice na vsem tem, ker nam'glavni odbor D.S.D. nič ne poroča. Da pa glavni odbor ni o tem še nič poročal, za ■ to ima važne vzroke, kajti ni še prišel čas za to.; In uredni-X štvo nagega glasila, Amer. Slovenca, ni o njej nič poročalo, ker H "i dobilo nic uradnega od glavnega urada. Edino urednik P Glasila K.S.K.J., ker ni član D.S.D., se toliko predrzne, da si Upa s svojim poročilom prehiteti glavni odbor D.S.D. in se s tem vtakne v stvar, ki ga prav nič ne briga. Najbolj smešno in obžalovanja vredno pri vsem tem pa je to, da ni označil imen tujerodnih jednot; s1 polnim imenom je podal edino Družbo sv. Družine, dasiravno jo sovraži in je najbrž pisal to ime z zaprtimi očmi in to pa menda zato, ker je slovenska jo-lietska organizacija — on pa je velik prijatelj slovenskega naroda, vsaj dokler se pri njem ogreva in služi svoj kruh.
Gospod urednik Glasila KSKJ., zakaj ste imeli tedaj ušesa zamašena, ko je imela naša Družba konvencijo, da niste o tem niti najmanje poročali, dasi to storite o veliko drugih organizacijah, celo o takih, ki niso slovenske? Ker torej o eni Zadevi nič ,ne poročate, pustite potem še drugo pri miru, kajti liaša Družba ima glavni odbor na svojem mestu in edino on ima pravico, da objavi svojemu članstvu o vseh važnostih v po-sldvanju, in sicer, kadar pride čas za to. Pri tem ne potrebujemo nikakega petega kolesa in Vas prosimo za prihodnje: Mind your own business and keep your hands off affairs which are not under your jurisdiction!
In zdaj glede pennsylvanske zadeve.
Tekom meseca oktobra je prejel glavni urad D.S.D. od državnega kortiisarja v Harrisburg, Pa., pismo, v katerem pra-I vi, da mora naša Družba, ako hoče poslovati v tej državi, ime-I novati kako osebo za svojega pooblaščenca in postavnega zastopnika, in sicer se mora to izvršiti do 21. oktobra. Nato pride drugo pismo, v katerem se n;yn je naznanilo, da se mora ' naša Družba in še 25 drugih podpornih Zvez priti dne 21. no-
I	\
IMr. D. S. TELSER, psredsedtaik
2209 W. 22nd St. phone: canal 5496 Chicago, Illinois
"Dvoje vrat zapadno od Metropolitan State Banke."
ČUDOVITO ZNIŽANJE CEN.
|	-""T Me fcanaisfltite prilike*	, 1
Dokler se ne nreori- i	^	Cas je denar, a ce ,
Ker se bliža konec leta z naglimi koraki, bode treba skle pati račune tudi pri naših društvih, kakor tudi pri Družbi sv Družine. Da še pa' morejo narediti čisti računi, je potrebno da vsak član(ica) poravna morebitne zaostale asesmente ol koncu leta. Tajnikom bode delo zelo olajšano, ako vsi član storijo svojo dolžnost in plačajo svoje prispevke. Nemogoč' je dati čiste račune, ako člani dolgujejo.
Kakpr je pri društvih, tako je tudi pri organizaciji. Zat< prosim vse tajnike (ce), da pošljejo asesmente najkasneje d< 30. decembra, da mi bo mogoče podati čiste račune pravočasno. Prosim tudi, da se mi pošlje imena in natančne naslov< novoizvoljenih uradnikov. V slučaju da so vsi stari uradnik izvoljeni, pošljite imena in naslove starih uradnikov, morebit je kateri spremenil stanovanje. Naznanite tudi kraj in ča zborovanja.
Želeč vsem gl. uradnikom, uradnikom (cam) krajevni! društev in vsemu članštvu D.S.D. prav vesele božične prazni ke, ostajam z bratskim pozdravom Vaš udani sobrat
Josip Slapničar, gl. tajnik, --o-
ljo v mesecu, kakor po navadi. To pa zaradi tega, ker je društvo enoglasno sklenilo, da se korporativno udeležimo slavnosti, ki jo priredi društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 KSKJ. ob priliki svoje 351etnice, in sicer
dne 26. decembra. ______ ■
Najlepše božično darilo A. To reach the best customer! S. je nov naročniki Pridobi ga advertise in "Amerilcanski in mu ga pošlji!	Slovenec!"
Spisal A. R. Haggard
iHmuWriiiimwnn'iI^
iftmiinlinliiJiiillin.iiuiilmiintmnTnn
Pisateljevo sporočilo.
Stal sem na rožnati ravnini nad Tiberijo ob galilejskem jezeru in gledal na goro Ha-tin in njena dva vrhova. Tukaj na tej gori je govoril Kristus svoj govor — oni popolni nauk o krotkosti in ljubezni. In tukaj je skoro dvanajst stoletij pozneje Jusuf Salah-ed-din, ki nam je znan kot sultan. Saladin, stri v prah krščansko vojno silo v Palestini v morda najbolj strahoviti bitki, kar jih pozna ta dežela krvi. Tako je gora osmero blagrov postala gora krvavega klanja.
Ko sem razmišljal o teh čudno si nasprotujočih prizorih, ki so se vršili na enem in istem kraju, vzbudila se je v moji duši želja, spisati po najboljših močeh zgodbo, v kateri bi mogli vsi oni, ki jih zanima romantičnost tiste važne in tajnostne dobe, ko so bili ljud-je na tisoče veseli, da so mogli dati svoje življenje za vero, najti četudi slabotno in temot-no sliko dolgotrajne vojske med križem in polumesecem, ki je divjala po sirijskih planjavah in puščavah; sliko krščanskih vitezov in tudi žensk, sliko njih ljubezni in njih trpljenja na Angleškem in na Jutrovem; sliko strašnega gospoda Morivcev, ki so ga Franki nazivali Starca iz gore, in njegovega utrjenega mesta Masyaf; sliko velikosrčnega, četudi včasih krvoločnega Saladina' in njegovih silnih Saracenov; sliko poraza pri Hatti-nu, kjer je bil na njegovi skalnati višavi postavljen Sveti Križ kot prapor in zajet, da ga nikdar več niso videle krščanske oči, in sliko zadnje predaje, s katero so križarji izgubili Jeruzalem za vedno.
Te želje sad je pričujoča zgodba.
njegova nečakinja, četudi napol plemenite angleške krvi.
Zatem je v njegovem duhu hipno'otemne-la stara napol pozabljena zgodba, zamislil se pa tem živeje v gorje zadnjih časov, ki ga je rodila prelita kri; pred očmi mu je žarel oni veliki boj med učenci Jezusovimi in Mohamedovimi, oni džihad, (Džihad: sveta vojska.) na katero se je pripravljal. . . Globoko je vzdihnil. Bil je namreč sočuten človek, ki ni ljubil klanja, čeravno ga je njegova silna vera tirala od vojske do vojske.
Salah-ed-din je zaspal in sanjalo se mu je o miru. V sanjah je stopila predenj devica. Takoj ko je dvignila svoj pajčolan, je opazil, da je bila lepa, njemu podobnega obraza, pa bolj belega, in takoj ,fe hčer svoje sestre v njem spoznal, ki je pobegnila z angleškim vitezom. Začudil se je, čemu se mu je prikazala, in prosil je v sanjah Alaha, da bi mu pojasnil to skrivnost. Nato je hipoma ugledal ono žensko, ki stoji pred njim- na sirijski ravnini, na obeh straneh nje pd brezštevilni vojski Saracenov in Frankov, od katerih je tisoče in desetisoče čakala neizbežna smrt. Glej, on sam, Salah-ed-din je vodil, svoj scimitar držeč visoko v zraku, svoje roje, da napade sovraga; ona pa je vzdignila svojo roko ter ga ustavila.
"Čemu si prišla semkaj, vnukinja moja?" jo vpraša.
"Prišla sem, da rešim po tebi življenje ljudi," je odgovorila, "radi tega sem tvoje krvi in radi tega sem poslana k tebi. Vtakni meč-v nožnico, kralj, in prizanesi jim."
"Cuj, devica, kakšno ceno prinašaš, da odkupiš to množico od njene usode? Kakšno odkupnino, in kakšen dar?"
''Prostovoljna odkupnino svoje lastne krvi . in nebeški dar miru za tvojo grešno dušo, o kralj." In z isto iztegnjeno roko je oprijela njegov ostri scimitar in ga povesila, da se je dotaknil njenih prsi.
Salah-ed-din se je prebudil, ostrmel je nad svojimi sanjami, vendar ni omenil nikomur i ničesar o tem. V naslednji noči je imel iste I sanje in-prihodnjega dne so se pečale njegove misli cel dan ž njimi; on pa š^ vedno ni rekel ničesar.
Ko pa je imel tretjo noč vnovič iste sanje, celo bolj žive, tedaj je videl, da so mu bile poslane od Boga; poklical je svoje svete ima-ne in svoje razlagavce sanj, da jih vpraša, kaj da pomenijo. Prišli so, poslušali njegovo zgodbo, molili in se posvetovali ter izjavili:
''O sultan! Alah te je opomnil s temi sanjami, da bo ta ženska, tvoja vnukinja, ki biva daleč tam v angleški deželi, s svojo plemenito žrtvo nekoč obvarovala tebe, da ne boš pretočil celega morja krvi in prinesla bo mir tvoji deželi. Radi' tega ti svetujemo, da pripelješ to vnukinjo na svoj dvor in jo imaš vedno ob svoji strani, kajti ako ti pobegne, pojde ž njo tudi mir in sreča I"
Pristopite k Boži enemu Hranilnemu Klubu!
JSP JOIN THE CHRISTMAS SAVINGS CLUB! ^
Božični klub privadi vsakega člana do sistematičnega štedenja in mu pripomore do primerne denarne vsote prav v onem letnem času, ko si vsakdo želi in tudi potrebuje malo več denarja za nakup božičnih daril in družinskih potrebščin.
Naša banka ima že dolgo vrsto let uveden ta,- sistem- hranjenja.
Sedaj je čas, da pristopite h temu klubu!
RAZRED 2. Prvi teden 2c. drugi 4c in potem vsak <tOC teden 2c. več skozi SO tednov. Koncem leta dobite.... *P^J.JU
RAZRED 2-A. Prvi teden $1. drugi teden 98c. Vsak dOC CA teden 2c manj. Čez 50 tednov dobite..............................J. JU
RAZRED 5. Prvi teden Sc- Vsak teden Sc. več. Čez 7£ 50 tednov dobite....................................................................>J>VJJ./J
RAZRED 5-A. Prvi teden $J.S0 Potem vsak teden "JC Sc. mahi Čez SO tednov dobite........................................$UJ.i J
RAZRED 10. Prvi teden 10c, Potem vsak teden &177 3Od več. Čez 50 tednov dobite.............................................JU
RAZRED 10-A. Prvi teden $5- potem vsak teden d? 1 'jn Cf| ' 10c. myij. Čez 50 tednov dobite.........................................................JU
RAZRED 25. Plačujete 25e. redno vsak teden skozi <M O Cf) 50 tednov in ob koncu dobite...,.......;.................................«P >£"JU
RAZRED 50. Plačujete 50c. redno, vsak teden skozi d« T C Af| 50 ted^v in ob koncu dobite.....•......................................»P^J.UU
RAZRED 100. Plačujete $1. redno vsak teden skozi (frCA ftfl 50 tednov in ob koncu dobite............................................ ipJU.lAJ
RAZRED 200. Plačujete $2. redno vsak teden ilfinfif) skozi 50 tednov in ob koncu dobite!.......................... ' UW.UU
RAZRED 500- Plačujete $5 redno vsaki teden	OD
skozi 50 tednov in ob koncu dobite........................... V^JUAJV
■ . r ■: " ' V . ' I' .'".V	'i. ,"	< .	- , :,
Vrhu tega dobite 3% obresti, ako redno plačujete vsaki mesec.
Predgovor.
Salah-ed-din, poveljnik pravovernih, kralj, vladar Jutrovega, je sedel ponoči v svoji palači v Damasku in razmišljal o čudovitih potih, po katerih ga je njegov Bog že povzdignil do neizmerne časti. Spomnil se je, kako ga je v onih časih, ko je bil še majhen v očeh ljudi, Nur-ed-din, kralj Sirije, prisilil, da je spremljal njegovega strica Skirkua v Egipt, kamor je šel smrti nasproti, in kako se je povzpel, dasi niti sam ni nameraval, do velike moči. Spomnil se je svojega očeta, modrega Ajuba, in bratov, s katerimi je bil vzgojen in ki so razun enega že vsi pomrli, ter sester, ki jih je podpiral. Največ je mislil na sestro Zobeido, ki jo je bil ukradel vitez, ki ga je ljubila, četudi pri tem.pogubila svojo dušo. Ta vi^ez je bil angleški prijatelj izza njegovih mladih dni, v jetnik njegoyega očeta, sir Andrej D'Arcy, ki je zapeljan od strasti, zadal njemu in njegovi hiši to skelečo rano. Prisegel je — dobro se je spominjal — da jo privede nazaj tam daleč iz Angleške, in je že izdelal načrt, da bi usmrtil njenega moža, njo pa vjel; v tem času pa je izvedel, da je umrla. Zapustila je hčerko, kakor so mu sporočili njegovi ogledu hi, ki je morala biti sedaj, ako je bila še živa, doraŠčena ženska —
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.

«r»»
DOBRO MESO JE VEDNO OKUSNO
V naši mesnici se dobi vedno najboljše sveže, suho in vsakevrste dobro meso. Isto-tako grocerijo. — Na rokah imamo vedno vsakevrste sadje in zelenjave. Postrežbo, točnost in zmerne cene jamčimo.
JOSEPH KUKM&N
Grocerija in mesnica
1837 W. 22nd St., Chicago Phone: Canal 5634 p
1Najboljše delo za manj denarja
fiiWMii
- ra
Nobenega izgovor a za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistpvo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi.
Velika božična razprodaja
Da pomoremo svojim odjemalcem pri izbiri BOŽIČNIH DARIL, smo znižali ceno zalogi
Rožnih vencev
od $3.50 na
$2.00
Ta znižana cena velja samo do Božiča.
Izdelava teh rožnih vencev je krasna. Zlata verižica z zlatim križcem, garantirano za 10 let. Barva jagod na izbiro, plava, lila, zelena, bela, roža in črna.
Rožni venec prejmete v okusni vati rani škatljici.
V RESNICI PRIMERNO DARILO.
• Zaloga je le omejena. Zato pišite takoj na dolnji naslov in priložite potrebni znesek v Bank Draftu, Money Ordru ali v gotovini.
Prva slovenska čistilnica in krojačnica v Jolietu!
Sprejemamo naročila za nove obleke po meri, pre delavamo nošene obleke, čistimo in gladimo.
POSTREŽBA TOČNA, CENE ZMERNE! Rojaki podpirajte domače slovensko podjetje!
National Cleaners, Dyers & Tailors
Rudolf Požek, lastnik 1007 NORTH HICKORY ST.,	JOLIET, ILL.
Phone: 5963.
Preiskava in ocena
BREZPLAČNO
C. V. McKinley, D. D. S
ženska postrežnica
naslednik Burrow« zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -:- štv.
Phone: 4854
Odprto: od 9. zjutraj d« S. zvečer.
V nedeljo
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS	^ 10, z,juJtraj do
12. opoludn«.
JOLIET, ILL.	---------
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiuniliiinuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
ROŽA SVETA]
£aj pomeni sestanek v Odesi?
Čičerin je od diplomatov sta- : •e šole prevzel lastnost, da rad preseneča in improvizira na- : stope, ki .ga nepričakovano po-;egnejo v najhujši vrtinec sve-.ovne javnosti.
Čičerinov najhujši nasprotnik je Angljja in kjer more, Či~ Lierin napravi Chamberlainu protipotezo. Tako razlagajo tudi sestanek Čičerin-Rušdi bej kot protinastop proti Chamber-Iain - Mussolinijevem srečanju. Vse okolnosti govore za to, da sta se ruski in turški zunanji minister razgovarjala o obram-' bi proti angleško - italijanski ofenzivi. Mussolinijeva široko-ustnost, ki že pol leta obeta italijanski izpad v Malo Azijo, je prav dobra voda na mlin turškega zunanjega ministra, ki s težavo še zmaguje protiruski in anglofilski kurz v Turčiji.
Sestanek v Odesi 7 je bil of i-cielno le prijateljskega značaja. "Prijateljski" razgovori pa so bili izredno dolgi, torej vse-kako zelo temeljiti. Zveza teh dveh držav sloni na naravnih temeljih, na dejanski politični in gospodarski potrebi. Obe državi sta od Evrope precej odtrgani, obema manjka zvez z evropskimi tržišči, obe še nista članici Društva narodov, na obe pritiska Anglija. Dokler bo tako, bo v Turčiji vladal Rušdi bei, prijatelj Čičerinov. ! Čičerin in Rušdi bej sta v O-desi tudi manifestirala. Manifestirala sta svoje prijateljstvo, hotela, da ju svet vidi kot prijatelja in ceni moč toga prijateljstva. Oba namreč, Turek in Rus, rabita kapitala za evropske politične kupčije.Čičerin se Jnogaja s Francozi in Angleži. Oboji mu vsiljujejo priznanje carskih dolgov. Tfjff^fefrrcr neče, zvezo z Anglijo in Francijo pa vedno nujneje potrebuje. Potrebna je torej druga odkupna cena. To naj bo zveza prednjeazijskih držav pod ruskim vodstvom. Turčija licitira z Anglijo za vstop v Društvo narodov. Zahteva stalno mesto v svetu in še veliko drugih izjemnih ugodnosti. Sama ne more izvojevati ničesar, zvezana z Rusijo pa pomeni .precejšen strah.
Rusija in Turčija sta v Odesi manifestirali silo svoje zveze, da pritisneta na svoje evropske nasprotnike in pogodbenike. Iz odgovora, ki ga bo dala Evropa na ta pojav, je odvisno ali bo imela opraviti z vsako teh držav posebej, ali s trdno zvezo obeh.
* * *
Nekaj o branju časopisov.
"Pokaži mi, kako čitaš časopis, pa ti povem kdo si." Le malokdo se zaveda, da je ta izrek resničen, kajti le redkokdaj človek o tem.razmišlja, kar mu je v navado, četudi bi bilo še tako pomembno. Ali si je že kdaj kak bravec pri bra-
M rnmmmmmmmmrnimm
nju mislil, v kakem razmerju stoji on do časopisa? Kateri bravec, oziroma bravka ve, da 1 s prvim pogledom v časopisu ) pokaže samega sebe? In ven- ] dar je temu tako. Predstavljaj- 1 mo si družino, ki prejme časo- J pis, ter opažujmo, kako ga bo brala. Ob običajni uri zazvoni : zvonec, časopis je tu, bodisi da | ga je prinesel pismonoša ali pa 5 raznašalec. Otrok ga prinese v "i sobo ter bi ga najraje v pet ; rok oddal, kajti toliko se jih j izteguje po njem. Otrok da ča- \ sopis v roke očetu. Njegov pogled pade naj preje na prvo stran, oko sledi mastno tiska- '.] nim napisom. Nato čita drob- 1 nejše tiskane notice, končno pa še uvodni članek — ali pa tudi ; ne. Mati pa si je že zasigurala j svoj del in pa eventuelno žen- j sko prilogo. Tudi oglase si o- j gleda, posebno družabne vesti, \ hčerka pa pazi, kdaj ji bo v j roko padel — roman. Toda v o- 1 četovem delu časopisa tiči tudi tedenska priloga, na katero že j dolgo časa prežita rrtala dva j družinska člana in očetu ne .I preostane drugega, kot da jo | jima tudi da. Deset minut ali ^ še malo več sedijo vsi tiho za- 1 topljeni v svoj del. Sedaj pa | pride 161etni sin domov. Videti jI časopis in po njem planiti, to J je pri njem eno. Takoj poišče | športni del, katerega skoroda | požira. Kmalu pa je vsakdo go-1 tov s svojim delom in le z m zmanjšanim zanimanjem bere ? vsak še druge stvari, toda ga I takoj odloži, ako kaka druga j reč odvzame njegovo pozor- J nost. Tako različno kakor ti 3 družinski člani vzemo časopis 1 v roke, ravno tako različno je | njih življenje, dasi vsi pripada- j jo eni in isti družini. In kakor
. wf^wfgppf PteffllW
raznoličnost, ravno tako je vi širokem svetu razmerje med i milijoni ljudmi. A v nobeni reči J človek tako ne pokaže, da ša-.l mega sebe najpreje išče, kakor |
pri branju časopisa.
■-!: * |	J
"Kravja potica."
Rev. Černe je v svojem član- - j ku "Satanska propaganda — j komišen se dobi," označil slov. socialiste, kako zgledajo pri \ delovanju za zboljšanje stanja v človeški družbi. Rev. Černe je s tem hotel pokazati, ko je | zapisal: "Nemški socializem je v podoben dvema močnima ko- ; njema, ki orjeta ledino, toda . polje, je preveliko. Slovenski socializem je podoben dvema keberškoma, ki gazita po krav- ; ji potici . . .," da socialisti, zla- j sti še slovenski socialisti, niso > kos nalogi, ki jo ima sociali- • zem. Leaderji, ki sami ne žive, | kakor se za poštene ljudi spodobi, niso kvalificirani druge ; učiti poštenosti, še manj delati za zboljšanje v družbi. To je tista kravja potica, v kateri neprestano tiče naši socialisti na Lawndale . . .
IPISANO POLJE;
......... ....._____ __£