ZZ8. itnilka.
i imm, i put. *• iktoin m
XLV. leio.

.Slovenski Narod" vdja: v Ljubljani na dom dostavljen:                         v upravnistvu prejeman:
CClo leto.......K 24*—           celo leto.   «.....K 22"—
pol leta   .„•-•..    .   12—                pol leta   .......    .   H*—
četrt leta     ....*.»    6-—                četrt leta     •••....    5'50
na mesec    •   •••••    »    2*—                na mesec    •   •?•••    m    1*90
Dopisi naj se frankirajo.    Rokopisi se ne vračajo. VređnUtro:  Knaflovm mliea At S (v pritličju levo), telftfon ii. 34.
lihafa Tsmk ^w xr©ter izvs«m*l nedelj« ln prax*ike.
Inscrati   veljajo:   peterostopna   petit   vrsta za enkrat   po   14 vin.,   za   dvakrat po 12 via, za trikrat ali večkrat po 10 vin.  Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd.
to ie administrativne stvari.
--------------   Posamezna itevilka vtlfa 10 vinari st.---------------
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Narodu* tlskarna" tcltlon it 85.
.Slovenski Narod*  velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                             za Nemčijo:
celo leto.......K 25-—          celo leto.......K 30-*
pol leta  .......    s 13'—                                                     j v ,
četrt leta     •   ••«••         6*50             za Amenko ln vse druge dezele:
na mesec     ..••••    »    2*30          celo leto .   •   •        •   •   •   K 35*-*
Vprašaniem glede inseratov se na] priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravcištvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon št. 85
Delegacije.
Bosanski    odsek.   —    Konflikt med poročevalcem in ministrom.
D u n a j, 3. oktobra.
Danes je pričel zasedati bosanski odsek avstrijske delegacije. Gospod vitez Bilinski ima srečo. Ko je bilo delegačno zasedanje otvorjeno, je se obstojal konflikt med finančnim ministrom in bosanskim saborom. Ko bi bil moral vit. Bilinski takrat podati svoj ekspoze, bi bil moral po-ročati o neuspehih svoje bosanske politike in tolažiti delegate z boljšo bodočnostjo; danes pa je saborska većina pred par dnevi podpisala njegov železniški program ter daje de-lazmožnost bosanskega parlamenta zasigurana. Vit. Bilinski je zadovoljno kvitiral častitke delegatov.
Uspeh njegove gospodarske politike je gotovo razveseljiv. naše no-ve dežele bodo imele, čim bo izveden obsežni železniški program, ko-munikačno omrežje, ki bo znatno pospešilo njih gospodarski razvoj ter povzdignilo njih trgovino in industrijo, ojačilo njih eksport.
Bosanski politiki so akceptirali program vit. Bilinskega, navzlic marsikaterim tehtnim pomislekom. tuđi za to. ker so se prepričali o pošteni volji in o zmožnostih tega mo-ža, kateremu prisofajo pri nas ime največjega politicnega in upravnega talenta. Železniški program vit. Bilinskega pa more biti !e začetek ob-sežne in velikopotezne reformato-rične akcije, ki naj dvigne Bosno in Hercegovino s stopnie nemško-mad-žarske kolonije v vrsto enakoprav-nih avstro-ogrskih dežel.
Železniški program je le začetek. nerešena ostanejo še mnogošte-vilna gravamina političnega. narod-nega. kulturnega in v veliki meri tuđi narodno-gospedarskega značaja, ki ovirajo svobodni razvoj novih dežel ter jim še vedno utiskujejo pečat zavojevanih provinc. Bosanski odsek je izvolil za svojega poroče-valca del. prof. Spinčića in ta je danes energično pa povsem objektivno nastopii kot zagovornik bosanskih teženj ter kritik, usodnih pogre-škov in hib, ki jih je v 34 letih nagro-madila avstrijska politika v okupiranih, pozneje anektiranih deželah.
Bosna in Hercegovina sta 1905. 1. dobili ustavo, toda konstitucija je le navidezna, samouprava dežele te fikcija. V veljavi sta ostala zakona iz 1. 1879, ki izroča bosanske finance poljubnosti skupnih tinančnih mini-strov, odtegujoč jim najvažnejše indirektne dohodke, in oni iz 1. 1880., ki pridržuje najvažnejše legislato-rične naloge — dunajskemu in huda-peštanskemu parlamentu. Bosanski sabor je po tej slavni konstituciji le nekak boljši občinski zastop, on srne sklepati in odločati skoraj le o zade-vah. ki in kadar mu jih predloži vlada, poslanci ne vživajo imunitete, in-terpelačno pravo je pravi konstituci-ionalni rudiment, saboru končno nikdo ni odgovoren in vlada se je celo opetovano ustavljala podvreči se kontroli deželnega parlamenta. Taka konstitucija pomenja za narod pravo ponižanje. to je prof. Spinčić danes zelo pravilno naglašal. Taka ustava pa onemoeočuje tuđi politični razvoj, duši politično življenje ter retardira tuđi vsa stremljenja po na-predku na kulturnem in gospodar-skem polju, ki se ne morejo dovolj krepko uveliaviti v zakonodajnem zboru. Dežcla se še vedno počuti kakor pod varuštvom. katerega več ne potrebuie in katerega se pred svetom sramuje. Baš radi tega na zadenej'o včasih najnoštenejša stremljenja naših državnikov v Bosni na odločen odpor. ker njihovi politiki tam nikdo ne zaupa.
Prof. Spinčić je smatral kot svo-io poročevalsko dolžnost, da se ne le izjavi o vrlinah Bilinskega eks-pozeja. temveč tuđi o njejara nedo-statkih. Za delegacijo je pa nadvse karakteristično, da se ji to edino pravilno naziranje o nalogah in dolžno-stih objektivnega referenta ne zdi iTimerno. Predsedujoči del. Markhi je prof. Spinčića prekinil z neokus-nim vprašanjem, govori li kot poro-čevalec ali kot delegat. Dobil je pri-meren odgovor. Prof. Spinčić je iz-javil. da je delegat . . . Naša delegacija je pač navajena postaviti si referente, ki bi se naj sleno držali »okvirja*, ki ga sestavi ekspose ter podajali le nekake oficijrr'ne ali pa oficijalne komentare. Ravno vč°raj smo kritizirali ta način poročevanja pri del. markiju Baauelu mu. Del. Spinčić se upamo ne bo ; klonil, on in del. Čingrija bodeta skr ela za to, da se končno vendar tuđi v naši de-
legaciji spregovori odločna in od-krita beseda o nevzdržljivem stanju v Bosni in Hercegovini ter delegacija prisili, da zavzame k temu pere-čemu vprašanju svoje stališče. Mini-ster Bilinski je na Spinčićeva izvaja-nja repliciral, da bi bilo zelo neoportuno se izjaviti za reformo bosanske ustave in uprave, češ da bi taka izjava vplivala demoralizujoče. Vitez Bilinski ima strah pred madžarsko gospodo in boji se, da bi zahteve bosanskih politikov postale energičnej-še, ako bi jim avstrijska delegacija dajala »potuho«. To je pač hotel naznačiti z besedo »demoralizacija«. Toda bosanske zahteve nišo nemoralne, nemoralna je pa ona politika, ki se dela, kakor da bi bila bosanska konstitucija nekaj dovršenega in kakor da bi se napram novim deželam vedno le postopalo popolnoma ustavno in korektno, v resnici pa se vsak hip prakticirajo macchiaveli-stični eksnerimenti ter stremi še le za tem, zakriti obsolutistični značaj s par konstitucijonalnimi krpami.
Naravnost patrijotična dolžnost avstrijske delegacije je, da se postavi protj takemu režimu in da naloži odgovornemu državniku popraviti hibe preteklosti. Nikdo ne zahteva od vit. Bilinskega. da naj priđe s pravcatim državnim preobratom ter čez noč popravi, kar so njegovi predniki v 30 letih zamudili in zagre-šifi. Toda treba je postaviti program in poudariti zahteve, ki naj bodo za avstrijska politiko v Bosni merodaj-ne. Ta politika mora stremeti le za tem. dati novim deželam končno pravico samodoločbe in samouprave.
Mesto da bi delegacija to uva-f.evala, je nastal vsled poročila del. Spinčića pravcati konflikt, neinški in poljski delegati so mnenja, da med poročevalcem in ministrom ne sme-jo obstojati nikake diference . . . Upajmo, da jih ostali prepričajo kako pogrešen in napaćen je ta nazor.
Srbi pred vojno.
V Belgradu, 2. okt.
Kakor je znano, se je včeraj proglasila splošna mobilizacija v Srbiji.
Kraljev ukaz o splošni mobilizaciji so nemudoma brzojavnim po-
tom sporočili vsem občinam po vsi i Srbiji.
Pozno v noči so župani po deže-li dobivali mobilizacijske ukaze.
Da sporoče narodu vladno naredbo, so dali alarmirati svoje ob-čine.
Širom vse Srbije so sredi noči zazvonili cerkveni zvonovi in topiči so jeli pokati kot znak, da se je dogodilo nekaj izrednega.
Mahoma je bilo vse pokonci — staro in mlado, moški in ženske.
Nobenega strahu, nobene panike ni bilo opaziti, ki bi bila pač sicer nastala, ako bi ljudje ne vedeli preje, da je položaj tak, da jih kralj vsak trenotek lahko pokliče pod orožje.
Vse je hitelo pred občinsko hi-šo, kjer je bila v najkrajšem času zbrana malodane vsa občina.
Tu je župan prečital kraljev ukaz o splošni mobilizaciji ter v pa-trijotskem govoru pozval vse voja-ške obvezance, naj se brez odlaganja pokore kraljevemu pozivu.
Za hip je zavladala tišina, potem pa so kmetje sneli svoje čepiće in kakor na povelje vzkliknili: »Kralj nas kliče, domovina je v nevar-nosti.«
S klicem »Bratje, na vojno proti Turčinu!« so se kmetje razšli.
Tn ko je pokala prva zora, so oživele ceste in poti, po njih pa je stonalo na tisoče srbskih seljakov s culico v roki in hitelo tja, kamor jih je poklicala vojna oblast.
2e včeraj zjutraj je prispelo, pe-vajoč bojne pesmi in himno »Bože pravde«, na tisoče in tisoče vojnih zavezancev v Belgrad.
Mobilizacija gre gladko, z ne-pričakovano hitrostjo od rok, kar je pač pripisovati velikanskemu na-vdušenju. ki je objelo vse narodne sloje za vojno.
Včeraj je došlo na našo železni-ško postajo 25 vagonov, natovorje-nih z neko robo. ki pa ni bila označena. Vagoni so bili iz Francoskega, namenieni pa so bili v Turcijo.
Krnalu na to. ko so ti vagoni dospeli na postajo, je došla nujna brzojavka iz Zemuna, v kateri je načelnik zemunske železniške postaje zahteval, r.aj se onih 25 vagonov nemudoma vrne v Zemun, češ da so bili napačno instradirani.
Službujočernu uradniku Ivkovi-ću se je stvar zdela sumljiva, zato je
vso zadevo sporočil načelniku postaje Popoviću ter ga prosil, naj do-voli, da se skrivnostni vagoni odpro in preiščejo, predno se vrnejo v Zemun.
Načelnik je to dovolil. Odprli so vagone in našli v njih vojni materijal za Turčijo.
O tem je bila takoj obveščena vlada, ki je takoj dala zapleniti vse vagone.
Zaplenjeni so bili 3 vagoni aero-planov, 4 vagoni zapaljačev za topove, 1 vagon vojaških šotorov in 16 vagonov streljiva.
S tem je Turčija dobila še pred izbruhom vojne odplačilo za to, da je zaplenila srbski vojni materijal v Skoplju!
Vojni obvezanci se zglašujejo na polju na Trkalištu (dirkališču) pri Belgradu. Včeraj je tu čakalo na popis več tisoč reservistov.
Naenkrat je nastala med reser-visti velika zmeda. Pritekel je nam-reč od nekod velik zajec, ki jo je v svojem strahu in svoji zmedenosti udaril naravnost v sredo med reser-viste.
Vsi kmetje so bili pokonci, češ da pomenja zlo, ako zajca živega ne vjamejo. ln pričel se je lov. Ni trajalo dolgo pa je bil zajček v rokah svojih preganjalcev, kar je med kmetskimi reservisti izvalo veliko veselje in zadošcenje, čes da je to predznak, da se bo Turkom v vojni godilo prav tako, kakor temu zajcu
na Trkalištu . . .
*               ♦
*
Uredništvo dnevnika »Straže« je v torek ponoći poslalo na Cetinie to-le brzojavko: »G. ministrskemu predsedniku brigaclirju Mitru M a r-t i n o v i ć u Cetinje. Kralj je danes poklical pod orožje celokupno vojno siio Srbije. Pričakujemo glas, da je bratska Crna gora solidarna z nami v teh trenotkih. G. predsedniku h mo globoko hvaležni, ako nas razveseli z odgovorom, ki ga pričakujemo.« Na to brzojavko je dobilo uredništvo ta-le brzojavni odgovor: »Od včeraj je vsa Crna gora na no-gah! Svojo roko polagamo v roko bratske Srbije, da združeni pohitimo bratom na pomoč: Onani, onamo za brda ona, onam, onamo, da viJui Prizren! Predsednik vlade: General M a r t i n o v i ć.« — PripOini-njamo, da je Prizren mesto kraljevića Marka in da leži v Makedoniji.
LISTEK.
Saptio.
Slike iz pariškega življenja.
Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton 2 u p a n č i č.
(Dalje)
O kekšna opojna slast zjutraj, zbuditi se v svoji mali detinski sohi, srce še vroče od objemov svojih Ijudij, od radostnega prekipevanja ob svidenju, zagledati na istem me-stu, nad mrežo svoje ozke postelje, isti svetli drog, ki ga je iskalo oko vedno. kadar se je predramil, slišati pavji krik z gredi, škripanje kolesa na vreteno pri vodnjaku, topotanje stiskajoče se črede; odpeTiniti oknice, da udarijo ob steno, in se \ lije ta lepa, topla južna svetloba v sobo v bujnih curkih, kakor slap skozi zatvornice, in to čudovito obzorje z vinogradi po bokih, s cipre-sami, oljkami, svetlikajočimi se bo-rovimi gozdiči, ki se izgubljajo proti Ronu pod visoko vzbočenim jasnim nebom, vkljub rani uri brez najrah-lejše meglice, to zelenkasto nebo, ki ga pometa celo noč mistral, s kate-rega svežim, čvrstim dihom je na-polnjena še sedaj vsa širna dolina.
Jean je primerjal to prebujenje svojim pariškim jutrom, pod nebom, umazanim kakor njegova ljubezen, in začutii se je srečnega in svobod-
nega. Stopil je dol. Bela. solnčna hiša je še spavala, vsa okna zaprta, kakor zatisnjene oči; in veselilo ga je. da je za trenotek sam, da si more oddeh-niti, čutil je, kako duševno okreva, da se mu bliža zdravje.
Prestopil je parkrat po terasi, potem je šel po poti navkreber v park, kakor so imenovali ta gozdič, kier so rasli borovci in mirte, kakor jih je raztresel slučaj po strmem boku Casteletskem, ki so ga sekale nepravilne stčzice, vse polzke od suhih igel. Njegov pes Miracle, star in šepast, je bil izlezel iz svoje hiše in mu je hitro za petami sledil; koliko-krat sta naredila skupaj ta jutranji izprehod!
Pri vhodu v vinograde, kjer so zibale v meji visoke cipresc svoje špičaste vrhove, se je pes obotovljal; vedel je, kako so tamkaj tla na debelo s peskom posuta — novo sredstvo zoper trtno uš. ki ga je konzul ravn-o poizkušal — in kako hudo je to za njegove stare šape, prav tako, kakor stopnice pri terasnih podzid-kih. A nazadnje je le zma&alo veselje, spremljati svojega gospodar ja; in ob vsaki zapreki se je moral grozno mučiti, je žalostno cvilil, se ustavljal in bil nerođen, kaKor rak, ki pleza po skali. Jean se ni brigal zanj, zvedavo je opazoval ta novi alicantski zasad, o katerem mu je sinoči oče dolgo pripovedoval. Sa-dike so kazale čvrsto rast na enot-nem, svetiem pesku. Nanosled se bo
ubogomu možu poplačal njegov trdo-vratni trud; Casteletska trta se bo prerodila. ko bodo Nerte, Ermitage, vse veliko vinstvo južne Trancije zatrto!
Kar se nenadoma dvigne pred njim majhna bela av^bica. Bila je Di-vona, vsako jutro prva pokonci; v roki je imela kosir, in še nekaj, kar je vrgla proč, in njena, po navadi medla lica. je zalila živa rudečica: »Ali si ti. Jean?... ustrašila sem se te ... Mislila sem, da je tvoj oče ...« Potem pa, ko se je potolažila, ga je poljubila: »Si dobro spal?«
»Prav dobro, teta, a zakaj ste se bali, da je prišel moj oče.'«
»Zakaj? ...«
Pobrala je izkoreninjeno trto, ki jo je bila izruvala:
»Konzul ti je rekel, kajneda, da se mu sedaj zagotovo posreći... Na, glej — vidiš živaloo? ...«
Jean je videl droben, rumenkast lišaj. ki je pokrival les kakor skorja, komaj vidno plesen, ki je malo po malo uničila ćele pokrajine; in bilo je kakor ironija narave, v tem ža-rečem jutru, pod oživljajočim soln-cem ta neskončno drobna stvar, go-nobeča in neugonobljiva.
»To je začetek... V treh me-secih bo ves zasad ožrt, in tvoj oče bo začel iznova, zakaj tako zahteva njegov ponos. Vedno nove sadike, vedno  rtova  zdravila,  dokler ...«
Zdvojena kretnja je končala in podcrtala stavek.
»Ali res? Da smo že tako daleč?
»O, saj poznaš konzula... Nikoli ne zine besede, izplačuje mi me-sečino kakor vedno; a vidim ga, kako je v skrbeh. Leta v Avignon, v Orange. Denarja išče ...«
»In Cezar? Njegove preplave?« je prašal mladi mož osuplo.
»Čast bogu, tam je vse dobro. O zadnji trgatvi so imeli petdeset veder Iahkega vina; in letos obrodi dvakrat toliko. Po tem uspehu je od-stopil konzul svojemu bratu vse vinograde na ravnem, ki so ležali v pusto, odmrle trte, po vrsti, kakor bi gledal vaško pokopališče; in sedaj je bilo vse tri mesece pod vodo...«
In ponosna na delo svojega mo-ža, svojega Fenata, je pokazala Pro-vansalka Jeanu z visine, kjer sta stala, velike ribnike, močila, ogra-jena z apnencevimi branmi, kakor v salinah.
»V dveh letih bo ta zasad rodil; v dveh letih tuđi Piboulette in otok Lamotte, ki ga je tvoj stric kar skrivaj kupil... Potem borno bogati... Ampak dotlej se moramo držati, in vsak mora po svoje pripomoći in se žrtvovati.«
O žrtvovanju je govorila veselo, kakor ženska, ki se ji to ne zdi nič posebnega, in s tako neprisiljenim zanosom, da ji je Jean, hipoma pro-šinjen z novo mislijo, odgovoril y enakem tonu: »Bom-o se žrtvovali, Divona...«
Še tišti dan je pisal Fani, da njegovi starsi zanaprej ne utrpe več priboljška zanj, da se bo moral ome-* jiti samo na svojo plačo v ministr-stvu, in da mu je postalo v teh raz-merah življenje v dveh nemogoče. Torej se morata raziti prej, nego je mislil, tri ali štiri leta pred svojim odhodom iz Franci je; a da je uver-jen, da bo njegova ljubica upošte-vala te tehtne vzroke, da bo imela usmiljenje z njim in njegovimi te-žavami, in ga podpirala v izpolnje-vanju te grenke dolžnosti.
Ali je bila to res žrtev? Ali ni to zanj mar olajšava, da konca življenje, ki se mu zdi zoperno in nezdravo, zlasti odkar se je vrnil k naravi, k obitelji, k svojim prvotnim, iskrenim čustvom?... Svoje pismo je bil pisal brez borbe in brez bole-čine; ako bi se treba braniti proti odgovoru, ki bo po njegovi misli srdit, poln pretenj in prenapetosti, se je zanašal na pošteno in zvesto uda-nost blagih src, ki so ga obkrožala, na vzgled svojega očeta, pravičnega in ponosnega moža med vsemi, na čisti smehljaj teh svetih žensk, pa tuđi na ta velika, pokojna obzorja, na zdravi dih domaćih gora, na nebo nad seboj in na bistro, deročo reko; zakaj kadar se je spomnil svoje strasti, in vseh gnusob, iz katerih je bila sestavljena, mu je bilo, kakor da je ušel nevarni mrzlici, ki se Je naleze človek v močvirskih izparinah. (Dalje prUiodnjič.)
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD.
228 štev.
Crna gora pod orožjem.
Na C e t i ni u, 1. oktobra.
Danes je izšel uradni list »Glas Crnogorca«, kakor ste bili že brzojavno obveščeni, v posebni izdaji, v kateri je objavil kraljev ukaz o splo-šni mobilizaciji.
Dotični razglas se glasi tako-le:
»Njegovo Veličanstvo kralj gospodar je danes izdal naredbo, da se izvrši mobilizacija crnogorske vojske.
Ta važen korak, izzvan po neprestanih obmejnih neredih in vsled silnega pojačenja carske otomanske vojske ob naši meji, je sredstvo za zaščito zemlje in njenih državnih in narodnih interesov v sedanjih resnih tazmerah.«
V  istem listu se objavlja zakon o rekviziciji. Ta zakon odreja:
»Oblasti in njeni opolnomočeni organi iraajo pravico, kadar se zemlja nahaja v vojnem ali izrednem stanju, da jemljejo za vse vojne potrebe, ki se ne morejo redovitim potom nabaviti iz naroda vse, kar le - ta ima in kar more vojski služiti, kakor tuđi to, da zahtevajo od državljanov zakonite usluge, ter poplacajo svoje-časno vse ono, kar se po zakonu mora poravnati.
Vse, kar se bo potom rekvizicije odvzelo narodu,' bo država plaćala ali v gotovini, ali z blagajniškimi bo-tii, za katere bodo njih lastniki ka-sneje dobili od države izplačilo. Rok izplačila bo določilo ministrstvo no-tranjih del.«
V  »Glasu Crnogorca« se obenem razglaša nad Crno goro obsedno sta-nje in se uvaja preki sod.
Te dni, ko je vozil vlak iz Bara proti Sutormanu, je opazil vlako-vodja v blizini postaje Zupce, da leže na progi brzojavne in telefonske žice. Ustavil je vlak, hoteč odstraniti žice s pota. Pri tej priliki je naše! ob progi ročno bombo, na kateri je bilo nekaj napisano v turškem jeziku.
Vlakovodja je izročil bombo oblasti, ki je takoj uvedla najstrožjo preiskavo. Takoj je bil ustavljen ves železniški promet.
Poizvedbe so dognale, da je iste-ga dne zjutraj ob 5. iz Sutormana od-šel neki Turek, ki je nosil v rokah težak zavoj.
Tega Turka so izsledili in pri-jeli.
V preiskovalnem zaporu v Baru je priznal, da ga je nekdo, eegar imena pa neče povedati, najel, da z bombo razruši železniško progo in raz-strelji v zrak mimovozeči vlak.
Ha naslov g. c. kp. okrajne-
ga glavarja pl. Reinerja in
c. hr. deželnega predsednika
barona Heina u Celovcu.
Podpisani odbor telovadnega društva Sokol v Borovljah je name-raval prirediti dne 16. junija t. 1. na-vadno ljudsko veselico združeno s tombolo, kakršna se je že pred dve-ma letoma priredila na istem prostoru s popolnoma enakim sporedom. Vendar nam je pa letos zelo slavna c. kr. deželna vlada isto priredite^ prepovedala, sklicujoč se, da ta pri-reditev ne spada v društveni delo-krog. S tem se nam je narediia ogromna škoda, ker so bile vse priprave že v najboljšem teku in krivica, katera lahko bije v obraz vsake-mu pravicoljubnemu državljanu. Odbor si je tolmačil to prepoved tako, da se ne srne tombola izven Bo-rovelj prirefati. G. dr. Ravnihar, državni poslanec je pa v notranjem ministrstvu izvedel, da prepoveduj? c. kr. deželna vlada tombolo, ker ista ni v društvenih pravilih izrecno pod § 4/c navedena. V nedeljo dne 6. oktobra t. I. priredi pa društvo »Arbeiter Heim« v Borovljah tombolo. Tuđi to društvo nima v svojih pravilih izrecno navedeno, da srne prirejati tombole. Vendar se ne đe-lajo od c. kr. deželne vlade nikake uvire, še manj pa je izdana prepc-ved iste prireditve.
Da bi zamogla pravica vsaj v tem slučaju na površje in da bi se vsaj enkrat pokazala enakopravnost avstrijskih državljanov, vložila se je tozadevna pritožba na ministrstvo notranjih zadev. Pa kakor leži pritožba radi društvenega kroja že nad poidrugo leto pri c. kr. deželni vladi v Celovcu, tako je tuđi ta pritožba zaostala menda v istem predalu, brez nadaljne rešitve, dasiravno je bila omenjena vlada že od notranje-ga ministrstva    opominjana radi re
zadeve.
Boroveljski Sokol z drugimi ko-roškimi Slovenci ni bil nikdar pripravljen na tako preganjanje od c. kr. vlade, katera nas pač le tedaj predobro pozna, kadar nas pozdravlja z — daj in plačaj. Nikdar nisrno I
zahtevali ka] pretiranega; vedno smo bili dobri hlapci nemške vlade. Da pa kot dobri hlapci ne smemo pobrati drobtinice, ki pade od bogato obložene miže, — to nas boli. Ta bol je pa toliko hujša, ker vemo, da nam jo povzročajo naši krvni bratie, slabši od janičarjev, in njih patroni --------------
Pa še ni padel zadnji meč na nas. Veliko bodeta imela še slavna Koroška vlada in lakomni »Volks-rat« z nami za opraviti. Tuđi obupali ne bodemo, ker za našim krdelcem stoji ves zavedni Slovanski narod in - pravica.
Gospodu deželnemu predsedniku Heinu kličemo pa ponovno: odpoŠ-ljite vendar naše pritožbe na mesto, Kamor spadajo, da ne bode ena istih rraznovala že drugo obletnico v predalih sloveče c. kr. deželne vlade.
Telovadno društvo Sokol v Borovljah.
Borovlje, dne 1. okt. 1912. Fr. Hrastovčan.
Štajersko.
Iz Celja. Glavni zbor Narodne stranke. Od vseh strani prihajajo za udeležbo na glavnem zboru, ćelo od mož, ki doslei stran-kini organizaciji nišo pripadali. Priđe veliko kmetovalcev in bilo bi gotovo žalostno, ako bi ne bilo močno zasto-pano tuđi razumnistvo iz mest in tr-gov ter trgovski in obrtniški stan. Glavni zbor se prične ob 10. dopold-ne v veliki dvorani Narodnega doma. Zveze z vlaki so na vse strani jako ugodne.
Iz Celja. Slavnost Zveze narodnih društev bo ena naj-fepših, kar je bilo že kdaj enakih pri-reditev v Celju. Vojaska godba, žal-ski salonski orkester in tamburaški zbor bodo svirali v zgornjih prosto-rih Narodnega doma. Peli bodo 3 solisti (med njimi z^. Z e m 1 j i č in P o v h e s slovenskega deželnega gledališca v Ljubljani) in dva pevska zbora. Za zabavo bo služila nad vse vesela enodejanka, dalje razni bazari, ples, srečolov in oraginalno ure-jena vinska trgatev. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 60 vin.
Uradni dnevi spodnještajerskih okrajnih glavarstev se vršiio mese-ca oktobra sledeče dni: 3. v Slovenski Bistrici in Gornjem gradu: 9. v Zgornji Radgoni in Kozjem; 10. pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; 15. v Šmarju in Sevnici: 23. v Marn-bergu; 25. v Vitanju: 30. v Ljubnem, Lučah, Šoštanju in Velenju; 31. v Trbovljah. Rogatcu in Solčavi.
Iz Ptuja. Naša Citalnica priredi v nedeljo dne 27. t. m. veliko ljudsko igro: »Brat Martin«. Vabimo k tej predstavi že danes slovensko občin-stvo od blizu in daleč, želeč kar naj-večje udeležbe.
Iz Rogatca. Ciril - Metodo-v a    podružnica za rogaški
0 k r a j je izvolila na zadnjem    ob-čnem zboru sledeči odbor: predsed-nik gosp. F. Š e g u 1 a, župnik;    na-mestnik  g. Josip S e n č a r;     tajnik g. Alojzij 2 i h e r;  tajnikov namest-nik Fr. Kolterer;    blagajnik Ivan Giinšek;    odborniki:    ga. Justa M a n d e 1 i c, Maks B e r 1 i s g, Martin  S o t o š e k.      Podružnica    steje
1  ustanovnika in 50 letnikov. Glavni družbi se je odposlalo 200 K, ka~ je za tukajšnje razmere lepa svota, in znači od lanskega leta lep napredek.
Drobne novice. K ponever-jenju v ljubenski filijalki štajerske eskomptne banke še poročajo: Pri ubeglemu blagajniku Mlakerju, kateri se je ustre-lil v Kitzecku blizu Lipnice, so našli le nekaj nad 3000 K. Ostali denar, 50.000 kron, je Mlaker ali skril ali pa dal komu v shrambo. Ako se ne naj-de, bo banka trpela občutljivo škodo.
—    Iz    Gornjega grada poročajo: V času od 20. do 29. septembra so viomili  kmecki  fantalini  v  kočo S. P. D. na Menini in odnesli iz nje mnogo živil in jedilnega orodja. Tuđi so prav močno poškodovali kočo.
—  Bogata kuharica. V Gradcu, Henrikova cesta 10, je umrla te dni bivša kuharica Ivana Gangl. Ko je notar dr. Plenk zapisoval stvari, ki jih je zapustila, je našel pod starim perilom v neki omari    hranilno knjižico za 90.000 K in več gotovega denarja. Denar dobe po testamentu sorodniki te bogate kuharice, ki žive na Spodnjem Stajerskem.      Veselje ubogih  sorodnikov,  ki  nišo  ničesar vedeli o bogastvu te tete, si je lahko misliti. — Iz B r e ž i c. Tu so zaprli deklo Znideršič, ker je ukradla svoji gospodinji okrog 400 K. Tatvino so odkrili, ko je dekla že  odšTa in za ukraden denar v Krškem prav dobro živela. — V Mariboru je zgorel v torek ponoči večji del Halbarhove tovarne za usnje.      Škode je okoli 100.000 K. — I z C e 1 j a. Deželni odbor je dovolil mestni občini    najeti pri mestni hranilnici posojilo 308.000 kron.  Nekaj  bo  menda  šio  za  ele-ktrarao, drugo pa za pokritje starih
dolgov   in   stroškov   nove   Solske stavbe.
Romsko.
Roparski napad. Posestnikova hčerka Ludmila Resmanova izpod Magdalenske gore je ovadila orožni-štvu, da io je napadel v bližnjem go-zdu, ko se je vračala domov, neki neznanec, ki jo je toliko časa davil, da se je onesvestiia. Ko se je čez vec ur zopet zbudila, je opazila, da ji manjka denarnica, v kateri je imela 11 kron 60 vin.
Dvakrat kaznovan. Svoječasno smo poročali, da se je ponesrečil na železniškem prelazu pri Volšperku posestnik Dominko. Pred vlakom je pognal konja čez tir, toda konj je me-sto, da bi skočil, obstal m stroj je tr-čil v zadnji del voza. Voz se je raz-bil, konj in posestnik sta bila poško-dovana. Dominko je zahteval par ti-soč kron odškodnine in je z vso go-tovostjo računal, da jo tuđi dobi. Toda sodišče je sklenilo drugače. Ohso-dilo je Dominka na 30 kron globe in v povrnitev vse škode. Tako bo moral Dominko, namesto da bi dobil odškodnino, trpeti sam svojo škodo in plačati še 30 kron globe in vse stroške.
Rimske starine. V Pokerski vesi so odkopali povodom podiranja neke hiše velik mramornat steber, ki je bržkotne ostanek rimskega templja. Steber je še zelo dobro ohranjen, slike in napisi so popolnoma vidni. Znano ie, da je peljala mimo Poker-ske vesi stara rimska cesta in je še danes ohranjena med ljudstvom vest, da se je nahajalo svoječasno v Kopa-lih veliko mesto. Zanimivo je, da so našli tuđi pri razpotiu v Kopalih po-doben rimski steber. Pripovedujejo tuđi, da se še danes prav lanko sledi stara rimska cesta. Prvič so to opažali leta 1905., ko je vladala tam silna suša. Po poljih in travnikih se je vila rjava proga ravno nad cesto, kajti trava in žito je bilo nad cesto, ki ni globoko pod prščeno plastjo, še bolj suho in velo kot drugje
Primorsko.
Blamaža laških gospodov na go-riškem magistratu, ki so jo doživeli povodom odgoditve goriških občin-sikh volitev, je povzročila med itali-janskimi krogi avstrijskimi veliko potrtost in obenem veliko nejevoljo med Lahi samimi nad tako brezmi-selnim postopanjem laških juristov pri goriškem magistratu. Jasno je, da je napravil dr. Pinavčig s tem, da je povzročil, da so se slovenske reklamacije glede volilnega imenika a li-mine zavrnile kot brez zakonite pod-lage, veliko neumnost, ki se ne bo tako hitro popravila in ki je obenem razkrila javno prvič strah Italijanov proti Slovencem, da se poslužujejo takih sredstev, drugic pa nekvalificirano nedostojnost v političnem in narodnostnem boju, ki se bije v Gorici med Slovenci in Italijani. Jasno je bilo že od začetka in takoj po tišti znameniti obcinski seji, v kateri je laska većina sprejela predlog, da se slovenske reklamacije zavrnejo, da mora namestništvo napraviti ta-kemu početju konec, ugotoviti pravico in vpoštevati tozadevne pritožbe. To je namestništvo tuđi storilo s tem, da je odgodilo volitve, ne ozi-raje se na italijansko oholost.
Novo vino. Okrajno glavarstvo v GradišČu je prepovedalo prodajo novega vina v javnih lokalih do konca t. m. Posamezna županstva smejo dovoliti v svojih občinah točenje novega vina pred tem terminom, toda prepričati se morajo, da je vino že godno za točenje.
Goriška porota. Včeraj se je vršila pred goriškim porotnim sodi-ščem obravnava proti Alojziju Kože-lju iz Ljubljane zaradi poneverjenja in proti Vaclavu JankoviČu iz Kam-nika zaradi nagovarjanja k ponever-bi. Alojzij Koželj je dobil svoječasno pri tvrdki Hedžet & Koritmk svoto 3500 kron z nalogom, da jo nese v banko. To je zvedel Jankovič in je začel nagovarjati Koželja, da naj denar poneveri, kar je ta tuđi storil. Jankoviču je dal Koželj sto kron de-leža. Koželja so kmalu po defravda-ciji vjeli. Pri njem so dobili še skoro ves denar, škodo pa je dobila tvrdka povmejno. Izid obravnave še ni znan.
Zagoneten umor. Svoječasno smo poročali, da so našli utreljenega na Kalvariji pri Gorici posestnika Štefana Brešana. Kot osumljenca so aretirali brata Josipa in Aiojzija Ma-raža iz Šentferjana. Preiskava, ki so jo uvedlu ni mogla bratoma ničesar dokazati, zato so ju izpusttti na svo-bodo. Oče pokojnega Brešana je dal 500 kron kot nagrado onemu, ki iz-sledi morilca. Aretirali so do sedaj že pet oseb, ki so bile surnlive umora, toda vseh pet so morali izpustiti. Ćela zadeva vzbuja veliko zanimanja.
Požar na Vo»ćjklra«i. Ob novi Lijaški cesti je izbruhnil požar v hi-
ši Andreja Uršiča. Domaći so šli v vinograd na trgatev, med tem je na-stal ogenj v dimniku, odkoaer se je razširil po celem poslopju. Fogorelo je vse. Resili nišo niti obleke, niti denarja. Škoda znaša nad 3000 kron in je samo delno krita z zavarovalnino.
Zastrupll se je z ocetovo kislino 181etni zasebnik Anton Prodan v Trstu. Prepeljali so ga v brezupnem stanu v bolnico. Vzrok samomora ni znan.
Ponesrečena bratca. V Barkov-Ijah sta zlezla na nek kostanj brata lOletni Vladimir in 121etni Alojzij Pertot, da bi klatila kostanj. Zasačil jih je gospodar, katerega sta se dečka tako ustrašila, da sta padla z dre-vesa. Pri padcu sta si oba zlomila levi nogi v stegnu. Ponesrečena bratca so odpeljali v bolnico.
Vinska trgatev se je začela pri Sv. Križu pri Trstu na sploh 2. t. m. Kapljica bo dobra, toliko prosekar, kakor tuđi brzomen. Torej, požurite se trgovci, se ne boste kesali, v Sv. Križ. Kdor želi pa kakšnega pojasnila, naj se obrne pismeno ali ust-meno na Franca Valetiča v Sv. Križu pri Trstu, on mu pojasni drage volje brezplačno.
Ćuden prizor se je nudil včeraj popoldne pasantom na cesti Nouva v Trstu. Pridirjal je z vso naglico velik voz za smeti, vlekla sta ga dva konja, voz pa je bil ves v plamenu. Ko je dospel voznik pred gasilno postajo, je odpregel konje in so voz pogasili. Ogenj je nastal v vozu vsled go-reče žrjavice, ki jo je pobral smetar v neki hiši med pepelom.
Po voiitvi v Pulju. Zmaga Hr-vatov in Slovencev v Pulju je veliko večjega pomena, kakor se splošno misli. Zmagala je slovanska narodnost proti Italijanom, ki si že davno neopravičeno laste naša obrežna mesta in se izigravajo pod vsemi mogočimi krinkami kot gospodarji ozemlja. Toda ravno ta volitev je pokazala, da slovanski živelj napreduje in zmaguje nad Italijani, ki iz-fcubljajo postojanko za postojanko. Zemlja je naša, svet je naš in skrajni čas je, da se razkrinka nesramno gospodarstvo laških vsiljivcev (posebno onih, ki pridejo s prazno mal-ho naravnost iz Italije, da se pri nas in na naše stroške okožijo). Zdrami-ti je treba naše ljudi in jim povedati zakaj gre potem sele ti vstanejo kot en mož in gredo ne oziraje se na le-vo in desno v boj. volilni boj za svoje pravice. Po voiitvi je izdal dr. La-ginja na volilce oklic v katerem se v prvi vrsti zahvaljuje, da so storili volilci, davkoplačevalci svojo dolž-nost. S tem nišo moralično podprli samo Hrvatov in Slovencev v Pulju, marveč povsod drugje kjer živi slovanski živelj. Svoj oklic zaključuje dr. Laginja sledeče: Spominja-joč se ljutih borb od 30 in več let, iz katerih smo se vsikdar vračali utru-jeni in mnogokrat brez uspeha, dajemo s tem javno spoštovanje in pohvalo vsem starejšim, ki ste kakor tuđi jaz vstrajali v borbi in vsem mlajsim, ki ste se z vsem zanosom narodne duše spustili v borbo ter dosegli ta sijajni uspeh.
Stavka čevljarskih pomočnikov na Reki se še vedno nadaljuje. Stav-kujoči se zadrže popolnoma mirno. Tuđi se ni do sedaj izvršil se noben poskus glede poravnave. Mojstri iz-javljajo. da bi morala veljati že ob-stofeča pogodba s pomočniki do 2S. julija 1913. Pomočniki so to pogodbo prelomili.
Dnevne vesti.
+ Obrambna razstava je pokazala najširši javnosti sedanji narodni položaj Slovencev. Čisto naravno in samo ob sebi je umevno, da se je tuđi pokazalo, koliko store obramb-ne organizacije za rešitev slovenskega naroda. Pokazalo se je na eni strani, da naprednjak] delajo in žrt-vujejo — klerikalci pa da to delo le ozirajo, satni pa ne store ničesar. Klerikalce je to pač hudo zadelo, zakaj neprijetno jim je in škoduje jim pri njihovem grđem početju, da jih spozna vsa javnost, kakšni so v res-nici. Ubijalcl slovenskega naroda so klerikalci — do tega prepričanja priđe vsakdo, če premotri zgodovino našega narodnega, kulturnega, poli-tičnega in gospodarskega življenja v zadnjih 20 letih. Začeli so klerikalci svoje delo na prvem katoliškem shodu. Začeli so je z napadi na družbo sv. Cirila in Metoda in z ubijanjem narodne zavednosti. Treba je bilo mnogo dela slov. rodoljubov, predno je bil narod vzbujen k zavednosti — klerikalci pa so napeli vse sile, da ubijejo narodno zaved-nost med preprostim ljudstvom in jo nadomeste z verskim fanatizmom. S kako srditostjo so delali, da je postalo sramotno, če se je na pr. kako društvo imenovalo »slovensko bral-no društvo«; moralo se je imenovati »katoliško bralno društvo«. Kot pravi ubtjalec slov. naroda so klerikalci poskušali na vse načine ugonobiti slov. literaturo, slov. kulturne zavo-
de in sploh vse, kar ni njim služilo. Kot pravi ubijalci slov. naroda so za-nesli boj v naše gospodarske organizacije in kot pravi ubijalci slov. naroda so utrjali moč nemških kolonij (nemška gimnazija v Ljubljani in v Kočevju, nemški šolski nadzornik, ljubljanski obč. volilni red, Elsner, Laschan itd. itd.) ter podkopavali veljavo slovenstva (primeri držav-nozborsko volilno reformo za Koro-ško z reformo za Kranjsko po kateri so KoČevci dobili poseben mandat). Vsa ta dejstva pričajo, da so klerikalci pravi ubijalci svojega naroda. Obrambna razstava je ljudem vse to poklicala v spomin — in pred ljudsko nevoljo trepečejo klerikalci. Odgovoriti in odreci ne morejo ničesar, zato si poskušajo pomagati s cene-nimi dovtipi in norčevanji. A iz vsa* ke vrste se spozna njih slaba vest in se spozna njih strah, da priđe treno-tek, ko bo narod ž njimi obračunal. -f- Hrvaški pravaši proti zlorabi vere v politične svrhe. »Hrvatska«, glavno glasilo hrvaške stranke prava, s katero so v tesni zvezi naši klerikalci, je v svoji 269. številki z dne 26. septembra priobčila to-le brez dvoma našim klerikalcem in dr. Šu-steršiču namenjeno notico: »Pospc-ševati verske interese, širiti Kristove nauke med narodom, nanravliati korake, ki so najprikladnejši za odbijanje napadov na vero, to ni naloga politične, še raanj pa državnopravne stranke. To je naloga škofov in celokupne cerkvene hierarhije. Zato se ni treba brigati niti dr. Šu-steršiču, niti istrskim, niti dalmatinskim, niti bosanskim, niti banovinskim pravašem. Vsi ti imajo v javnosti politično misijo, ki jo morajo izvrševati. Samo v to morajo trošiti svoje sile. Ako so oni slučajno kato-liki in to prepričani katoliki, na! se kot privatne osebe, kot enostavni verniki pokore odredbam svojih ver-skih poglavarjev, naj poslušajo njihove opomine in vrše ono. kar mora storiti vsak vernik.« — To so prav umestne besede. ki bi si jih naj naši klerikalci zapisali za ušesa. Ako bi se Susteršiič in njegovi somišljeni-ki ravnali po teh navodilih »Hrvatske« in bi ne zlorabljali vere v svoje politične namene, potem bi se strankarski boj na Slovenskem pač znatno ublažil in omilil in borba na nož bi se spremenila v pošteno politično tekmo. Seveda ne verjamemo, da bi naši klerikalci uvaževali nauke hrvaškega lista, ker bi s tem dali iz rok svoje najboljše, ter naibolj otrovno orožje.
—  V bosanskem odseku avstrii-ske delegacije   se   je včeraj oglasil nemški delegat Langenhan in je zahteval za nemške    otroke    v Bosni nemške sole. To je prav značilen po-jem. Tišti Nemci. ki desettisočim če-Ških    otrok na Dunaiu   ne    dovolijo nobene sole in ki Češke privatne sole siloma zapirajo;    tišti Nemci, ki so sklenili posebne postave, da morajo v dotičnih    kronovinah    biti    same nemške sole;    tišti Nemci,   ki so na Koroškem ponemčili vse Slovencem namenjene sole,    zahtevajo   za tište nemške elemente, ki so se pritepli v slovansko Bosno,    posebne   nemške sole. Zase zahtevajo Nemci vse pra* viče povsod, sami pa teptajo najpri-mitivnejse  pravice  drugih   narodov.
+ Čemu je deželna banka? Ni je menda naprave, kar so jih ustanovili klerikalci, ki bi ne služila v zgolj strankarske namene. In v polni meri zasluži to priznanje deželna banka, ki je bila pač ustanovljena samo zato, da podpira bankerotna podjetja klerikalcev in daje posojila takim svojim pristašem, katerim ne zaupa nobeden soliden denarni zavod več posojila. Tako smo zvedeli pred kratkim o par prav zanimivih stvareh. — Napredni poslanci, zanimajte se za deželne zavode.
—  Izreden jubilef slovenske učiteljice.      251etnico    službovanja    :ia mestni slov. deki. 8razrednici pri sv Jakobu v Ljubljani je obhajala v torek   1. oktobra t. 1. gdč. Agneza Županova. V proslavo zaslužni jubilan-tinji   se   je zbralo v okrašeni šolski sobi vse učiteljstvo te sole in so bik navzoče učenke višjih razredov.    Z deklamacijami in govori   so se pro-siavljale zasluge,   ki jih ima jubilan-tinja za vzgojo slov. dekliške mladi-ne.   Hvaležne učenke so ji poklonile več šopkov,   v imenu učiteljstva pa ji je čestitala gdč. Mehletova, njena nekdanja   učenka,   ter ji je izročib darilo,    ki ga je poklonil jubilantinji učit. zbor. V presrčnih besedah se je gdč. Županova   zahvalila učiteljstvu in učenkam   za   prirejeno ji slavlje Gdč. Županova poučuje kot strokov-no izobražena    učiteljica   (usposob-Ijena je z izpitom za meščanske šok iz I. skup.) slovenščino, zemljepis \v zgodovino v višjih   razredih šentSa-kobske sole. Svojim učenkam je znala vselej vcepiti spoštovanje do ma-terinšeine in Ijubezen   do slovenske domovine. Kakor je sama nastopal? vedno   odkrito in le po prepričanju tako je skrbela tuđi pri svojih učen-kah   za vzgojo   značajnih Slovenk Naša želja je, da bi delovala še mno-
>!
228 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran S.
go let na svojem mestu odlično in uspešno v prid našega ženskega na-raščaja. Bog jo živi.
—  Državna obrtna šola v Ljubljani.   Ministrstvo za javna dela   je unenovalo suplenta na realki v Idri-ji dr. Nikolaja Omerzo za učitelja v IX. razredu na državni obrtni soli v Ljubljani.
—  Odlikovanje, Cesar je podelil župniku Jerneju RamovŠu v Po-ljanah zlat zaslužni križec s krono.
— Vojno zoper končni »1« so priveli v našem  gledališču.  Vcerajšnja predstava nas pa ni prepričala,    da bi    bilo    to    »efkanje«,    »ankanje«, »ukanje«  in  »onkanje<  tako    blago-glasno in okusno, da bi bilo v interesu našega jezika,   da se ta   novost uvede v našo govorico. Zato priča-kuiemo,   da se odslej ne bo več na našem odru — »boltatovalo«.
—  Aretacija »inženirja« Exnerja. Nekaj dni smo  čitali po gotovih  li-stih navdušene  slavospeve na  poli-cijskega psa »Heksa«, in s toplo hva-ležnostjo se mu je priznalo, da je on spravil policijo na sled vlomilcu Ex-nerju. Ti slavospevi so seveda zdaj utihnilu kajti na aretaciji Exnerja ni-ma čislani policijski cucek  »Hekso« prav nobenih zaslug. Zasluga, da se je policiji posrećilo dobiti    £xnerja, gre gosp. tovarnarju Bonacu ml. Vlomilec je namreč pri Bonacu popu-stil raztrgan havelok in nahrbtnik, v katerem je bilo vlomilno orodje shra-njeno v papirnati vreči. Gosp. Bonač je spoznal, da oddaja Šare v  takih vrečah perilo. Ker je bilo na vreči zapisanih nekaj številk, ie gosp. Bonač takoj uganil, da se po teh številkah da dognati, kdo ie dobil v tej vreči perilo. Vprašal je pri Jarcu in potem pri Hamannu in tu so mu povedali, da je v tej vreči dobil perilo »inženir« E\ner. Sele na tej podlagi je policija postopala dalje in prijela    £xnerja. Kdo ve, kakih vlomov bi se bil ta mož se lotil, da ni prišel pravici v roke. Usiljeval se je namrec v naj-različnejše družbe. Ko je bila poleti avtomobilska dirka, se je prvič po-javil in se obešal na suknjo   nekim Cehom. Zanimal se je močno za in-ženirsko društvo, a ko je izvedel, da za sprejem v to društvo mora do-prinesti seveda  tuđi    dokaz,    da je pravi inženir, se je njegovo zanimanje takoj ohladilo. Takisto je tuđi pri nekih drugih društvih poskušal dobiti zveze. a se mu menda ni nikjer prav posrećilo.
S plesišča v bolnico. Dne 22. septembra t. 1. je bilo v Klandrovi go-stilni v Semiču zelo živahno. V veliki sobi so igrali harmoniko in plesali so, da je bilo kaj. Med gosti sta bila tuđi delavec Altred Sedevčič s HrvaŠkega in pisar Rudolf Kalan. Da nišo bili gosti trezni, to se? razume ob sebi. Sedevčič je začel v vinskem razpoloženju plesalcem nagajati in jim podstavljati noge. Radi tega ga je oštel Rudolf Kalan, ki je tuđi z godcem imel neko besedičenje. Da napravi mir. je gostilničar na lep način spravil Kalana iz gostilne, Sedevčič pa je se naprej nagajal gostom. Kalan je pozabil v gostilni suknjo in se je vrnil po njo. KomaJ pa priđe med steklena vrata, skoči Sedevčič k njemu in ga pahne, da je padel Kalan po stopnjicah in si prebil glavo tako, da mu je viselo meso stran. Kalana so prepeliali takoj s plesišča v bolnico usmiljenih bratov v Kan-diji. Sedevčič pa je odkorakal v spremstvu orožnikov k okrajni sod-niji v Metliko.
Iz Sovodnja. Dne 29. sept. je priredilo tuk. vKmet. izobr. društvo« s sodelovanjem sokolskih društev iz Žirov in Cerknega veselico, katera je bila izborno obiskana ter je nad vse pričakovanje dobro uspela. Za-stopana je bila ćelo Škotja Loka, bralno društvo v Planini ter mnogo odličnega občinstva od blizu in da-leč. Posebno težko smo pričakovaH Sokolov, kateri so točno ob pol treh prikorakali v Sovodenj. Pozdravil jih je v imenu izobr. društva g. pravnik I. Dolinar. Za pozdrav se je za-hvalil starosta žirovskega Sokola g. Anton Primožič, kateri je med drugim opozarjal na dolžnost sokolskih društev, širiti veliko sokolsko misel tuđi med najpriprostejšim ljudstvom dokler se ne uresniči izrek naših bratov Čehov, naših prvih sokolskih boriteijev: »Kdor Slovenec, ta Sokol.« Na to so nastopili telovadci ter izvajali najprej proste vaje, PC)-tem pa telovadili na drogu. Čudili smo se disciplini ter izurjenosti ne-katerih telovadcev, ki so nam pokazali sadove sokolskega truda v naši) splošno zadovoljnost. Da po konča-nem naporu ni manjkalo proste in neprisiljene zabave, se samo obsebt razume. Ob zaključku naše društvene prireditve nas pa je v izbranih besedah navduševal k novemu deiu nadučitelj iz Poljan g. L. Perko, ka-teremu bodi tu izrečena zahvala. Kazložil nam je pomen kmet. izobr. društva ter videč, da se nahajajo med nami tuđi rdeče srajce, opozarjal na namene in cilje sokolskih društev, katerih obeh vzvišena ideja je, širiti izobrazbo med vsemi sloji. Z govorom g. nadučitelja ie bilo U»4-
stvo splošno zadovoljno ter je iste-mu pritrjevalo. Točno ob 8. so se pa odpeljali Sokoli ter drugi cenj. gosti iz poljanske doline. Njihov odhod nam je naznanjal glas trobentača, ljudstvo pa je odhajajoče burno pozdravljalo z živio- in na zdar-klici ter tako izražalo željo: Na svidenje. KonČno se pa moramo zahvaliti vsem društvenikom, kateri so pripomogli k boljšemu uspehu naše dru-štene prireditve in to posebno cenj. darovateljem dobitkov, kateri so popolnili naš srečolov, kojega čisti donos je namenjen povečanju društvene knjižnice. Skoraj ne moremo delati nikakih izjem, ker vsi so bili marljivi ter častno izpolnili svojo dolžnost. Omeniii bi Ie našega knjiž-ničarja g. Iv. Trevna, kateri je storil še veliko več, kakor je bila njegova naloga. Pozabiti ne smemo pa tuđi naših fantov, kateri so skrbeli za zu-nanji okras Sovodnja ter naših deklet, katere so prav pridno pomagale pri razpecevanju srečk in vstop-nic. Bodi toraj izrečena vsem na tem mestu zahvala, obenem pa priporo-čilo za prihodnjič. Društvu pa klice-mo: Naprej!
Iz Št. Petra na Krasu. Nekako sredi meseca septembra je priobčit »Slov. Naroda poročilo, da so pri vaši Velika Pristava našli dacaija Ivana Blaznika mrtvega in da se domneva, da je bil umorjen in oro-pan, ker je izginil tako denar kakor uradni pečat, ki ga je imel pri sebi. Preiskava je pozneje dognala, da Blaznik ni bil umorjen, ampak da je, gredoč čez kamenito brv, padel v en meter globok hudournik. Pri padcu se je poškodoval na glavi in se one-svestil ter vsled tega v potoku uto-nil. Ker so pozneje našli tuđi denar in pečat, je brez dvoma, da Blaznik ni bil umorjen in oropan, ampak da je ponesrečil.
Tečaj za knjigovodstvo v Zagorju ob Savi, katerega je priredil tukajšnji Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem, se zaključi v nede-ljo 6. t. m. ob 10. uri dopoldne v pro-storih obrtno-nadaljevalne sole ter se vabijo interesenti k udeležbi zaključka omenjenega tečaja.
Kinematograf »Ideal«. Danes, v petek, dne 4. oktobra specijalni večer s sledečim sporedom: 1. Olimpijske igre VII. serija. 2. Avguštin je do-jenec. (Humoristično.) 3. Cesarjevo sporočilo. (Drama.) 4. Ženitovanjska potovalca. (Komedija.) 5. Kraljeva rezidenca na Francoskem. (Koloriran naraven posnetek.) 6. Sedmi sin. (Drama.) — Samo zvečer. 7. Gospodična Nellv moja žena. (Velekomič-no.) — Jutri v soboto. dne 5. oktobra 1912: Sokolski zlet v Pragi.(Slo-venska vrsta na bradlji.) — V torek, dne 8. oktobra 1912: Asta Nielsen: Mrtvaški ples.
Tatvini. Te dni je bilo na vrtu št. 18 na Karlovski cesti pokradenih več jabolk in hrušk. — Zasebnici ge. Luciji Kopačevi je bila iz kuhinje ukradena steklenica kislih kumaric. Osumljenci so v obeh slučaiih znani.
Zlobnost. Dne 1. t. m. sta dva kleparska vajenca pri neki gostilni v Cerkveni ulici z dijamantom po petih oknih napisala grda pohujšijiva imena ter napravila gostilničarici do 5 K škode. Zlikovca sta znana.
Nepošten hlapec. Prcdvčerai-šnjim je aretirala policija 2ftletnega hlapca Ignacija Janževiča i/ St. Jer-neja na Dolenjskem, ker je svojemu gospodarju, nekemu trgovcu kradel različno specerijsko blago. Policija ga je izročila pristojnemu     >dišču.
Aretovan je bil v ponedeljek v Wolfovi ulici zaradi beračenja neki 461etni možakar, v katerem je policija spoznala vlomilca Martina Ovna iz Dobrave. Oddali so ga pristojnemu sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 27 Macedoncev in 17 Hrvatov V Heb je šio 37, v Buks 19, na Do-lenjsko pa 2^ Hrvatov. 60 Kočevar-jev se je odpeljalo na Dunaj kostanj peč, in tuđi 50 Domžalk se je tjekaj odpeljalo slamnike delat. — 50 Hrvatov se je povrnilo iz Nemčije.
Izgubljeno in najdeno. Delavka v tobačni tovarni Marija Trampuše-va je izgubila denarnico, v kateri je imela dva zlata po 10 K. — O. Vale-rija Debevčeva je izgubila bankovec za 10 K. — Izkuharica Uršula Klan-čarjeva ie izgubila denarnico. v kateri je imela 14 K denarja. — Posest-nik Ivan Jamšek je izgubil denarnico, v kateri je imel čez 15 K denarja. — Neka gospa je izgubila denarnico, v kateri je imela do 6 K denarja in G. Jakob Witt je našel denarnico z raznimi malenkostnimi. — Ga. Fran-čiška Pristov je našla rdeče korale, v Florjanski ulici št. 33.
Horodna obramba.
Ciril - Metodova podružnica v Mostah. će bo v nedeljo kje fletno — bo gotovo v Mostah na »Cirilmeto-dovi vinski trgatvi »pod Lipo«. In zakaj tuđi ne bi bilo? Saj smo ven-dar dobili zato grozdje iz amerikan-skega paradiža. Promenada po vi-
nogradu bo imenitna. Sedma božja zapoved ali bolje rečeno prepoved ne priđe v poštev! Če se pa kdo pre-greši ga bodo pa predstavili očetu-županu, ki ga bo prav po očetovsko posvaril — če bo pa pregrešek Ie prehud, potem pa priđe špehkamra na vrsto. Da mi bo kdo rekel, da ne znamo plesati, smo povabili nalašč zato že iz starodavnih časov dobro znani »Cigu - migu« kvartet, ki bo godel brez prestanka, dokler ple-salcev ne zmanjka. Sploh je za zabavo vse preskrbljeno. Pričetek je ob 3. popoldan in vstopnina znaša ZO v. Zagorska podružnica sv. C. in M. priredi v nedeljo, dne 6. oktobra 1912 v prostorih g. Albina Grčarja I. vinsko trgatev v prid C. M. družbi. Za-četek ob 5. popoldne. Vstopnina 40 vinarjev. — Iz prijaznosti sodeluje zagorski sekstet. Ker je prireditev prva te vrste, je upati da se je vsak narodno - čuteč Zagorjan in okoličan udeieži.                                —eho.
Društvena naznanila.
Na neprisiljen in   družaben  se-
stanek vabi tein potom pred napove-danim nedeljskim občnim zborom v hotel »Ilirijo« za 8. uro zvečer na soboto dne 5. septembra 1912 vse kolege društvo davčnih uradnikov.
Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov. Pripravljalni odbor za ustanovitev ljubljanske krajevne skupine omenjenega društva je v svoji zadnji seji predelal pravila, katera je osrednji odbor v Trstu odobril in jih izročil deželni vladi kranjski v konečno potrditev, ter je pričakovati, da se bo mo-gel ustanovni občni zbor vršiti začetkom meseca novembra.
Vrhniški »Sokol« priredi v nedeljo 6. oktobra v gostilniških prostorih pri »JurcU veselico združeno z vinsko trgatvijo. Začetek ob 8.zve-čer. Vstopnina 30 v. Ker je čisti do-biček namenjen za zgradbo »Sokolskega doma« se nadeja društvo mnogobrojnoga obiska.
Dolenjsko pevsko društvo v No-vem mestu priredi dne 12. oktobra 1912 ob 8. zvečer izvanredni občni zbor v prostorih Čitalnice s sledečim sporedom: a) Poročilo tajnika in blagajnika; b) volitev: novega odbora; c) slučajnosti.
Prosvetii.
Odborova seja »Matice Slovenske« dne 30. septembra t. 1. Gospod predsednik se spominja smrti kranj-skega zgodovinarja Petra pl. Radi-csa, ki je nekaj spisov priobčil v »Matici Slovenski«, ter omenja, da je >; Matica^ bila zastopana pri otvoritvi »Narodne obrambne« in »Umetniške razstave«, nadale pri ustanovitvi »Socijalne Matice« v Trstu. — Za pripravljalno delo pri »Jugosl-ovanski Enciklopediji« so slovenski sotrudni-ki od »Jugoslovanske Akademije« v Zagrebu prejeli že honorar v znesku 1000 kron. — »Congres des nations«, ki se bo (mesto letos) vršil v Parizu leta 1913., je kot politična prireditev izven delokroga »Matice Slovenske«. — Gradivo narodnih pesmi, ki ea je urejal t prof. Štrekelj, je javna, oziroma last »Matice Slovenske«, ki ga v svojih publikacijah vrača slo-venskemu narodu. Okrene se vse potrebno za nadaljnje urejevanje te-^a izdanja. — Knjige za leto 1912. so že tiskane ali pa so v tisku. Namesto »Narodnih pesmi«, ki letos vsled smrti proi. Štreklja ne morejo iziti, se izda beletristična knjiga s pri-spevki gg. pisateljev Milčinskega, dr. Laha in Premka. »Avijatika«, spis gosp, A. Stergarja, se preloži na leto 1913.; pobrigati se bo za klišeje in spis sam izpopolniti v zmislu eventu-alnega na^redka te stroke do one dobe. — Leta 1913. se prične z izdanjem korespondence t dr. Jos. V o š-n j a k a, ki jo uredi gosp. dr. Lončar. Tako bo »Matica«, kakor že tuđi do-slej, priobčevala »Gradivo za slovensko zgodovino nove dobe«, — Neki izviren roman se da v oceno. Obeta se nam obŠirnejŠe narodno-gospo-darsko in statistično delo. — Plaćalo je došlej Ie še 1235 članov za 1. 1912.
Iz pisarne Slovenskega deželne-ga gledališta. Jutri, v soboto dne 5. oktobra t. 1., se prvič ponovi Calde-ronov ljudski igrokaz »Sodnik zala-mejski« v prevodu in prireditvi pes-nika in pisatelja Otona Župančiča, sedanjega dramaturga Slovenskega deželnega gledališča. »Sodnik zala-mejski«, v katerem igra naslovno vlogo g. Anton V e r o v š e k, ki je pri premieri prošli torek na našem odru dosegel nenavadno velik uspeh, v čemur soglašajo vsa poročila naših dnevnikov. Če se vzame v poštev staroznano dejstvo, da je otvoritve-no predstavo Ie redkokedaj šteti med najbolj uspele prireditve, smemo po vsej pravici pričakovati, da bo jutri-šnja repriza še popolnejša, nego ie že bila premiera. Začetek točno ob pol osmih zvečer, konec ob 3/49.
Prva operna predstava 1912. — Prvi svoj muzikalni večer nam je priredilo v letošnji sezoni slovensko
gledališče včeraj. Po večlni novo operno osobje je pelo lepo in vedno očarljivo Mascagnijevo opero v enem dejanju »Cavalleria rusticana«, o kateri se ne da nikoli reci, da se igra pretemperamentno. Včeraj so jo igrali še dosti ognjeno in treba v tem pogledu zlasti hvaliti novo angaževa-no gdč. Eizo Orlovo kot primadono y vlogi Santuzze, odličnega pevca in igralca g. baritonista Feifarja in ce-njenega in priznanega gosta g. viteza Cammaroto kot mlađega kmeta Tu-ridda. Gdč. Orlova razpolaga s tem-nobarvanim, zvočnim in močnim sopranom, ki zveni v vseh legah jako polno, simpatično in mestoma narav-nost sijajno. Njena igra je jako temperamentna, gospodična se zna uži-veti v svojo vlogo, se razdivja, raz-mehča in razžalosti z dušo in tele-som. Prav vreden drug ji je gosp. baritonist Feifar, igralec odločnega in sigurnega nastopa, svojim vlogam zelo primerne zunanjosti in z bogatim in lepoglasnim baritonom obla-godarjen pevec. Gosp. gost vitez Cammarota je znan in priznan teno-rist odličnih zmožnosti. Ugajali sta tuđi gdč. Roza Peršlova in gdč. Jana Richterjeva, vendar sta bili njuni vlogi premajhni, ništa izčrpali njunih sil iz zmožnosti in ni mogoce o njih mnogo reci. Zbor je bil jaku siguren in dober — oni na odru in om za ku-Hsami. — Druga enodejanka včeraj-šnjega večera je bila pantomima »Možiček«, delo slovenskega skladatelja dr. Josipa Ipavca. Godba, ki spremlja ves čas nemo dejanje, je prijazna in domača, dejanje samo bi zahtevalo balet, da bi ugajalo z umetnijo preciznih in gracijoznih plesov. Pri nas nimamo baleta, vendar je gledališče storilo, kolikor je moglo. Igrali sta dami gospa Avgu-sta Danilova, gdč. Kreisova, gospoda Bukšek in Bohuslav in več deklic, Colombinih prijateljic. Orkester je vodil pri obeh enodejankah novo an-gažovani kapelnik gosp. Hrazdira. Velik uspeh je dosegla zlasti »Caval-leria«.                                         P.
Koncert slovenskega pevskega društva »Ljublanski Zvon«. (5. oktobra v »Mestnem domu«.) Društveni oktet, ki je s priznano lepim uspe-hom nastopil pretekli mesec na pev-ski slavnosti >Hajdriha< na Prošeku, zapoje dva osmerospeva. Pavči-veti v svojo vlogo, se razdivlja, raz-sta, v narodnem tonu komponirana pesmica, ki vsled svoje ljubkosti mora ugajati. Pravtako najde dr. Josip Ipavčeva »Imel sem ljubi dve« brez-dvoma hvaležne poslušalce, ker je Iepa in se redko poje. — O vseh za-nimivih skladbah sobotnega koncerta smo zadnje dni obširno poročali. Da nove, moderne skladbe nišo za izvajanje posebno lahke in je mnogo truda treba, predno jih zbor naštudi-ra, bo morda znano, zato je dolžnost občinstva, da s tem, ko poseti v mnogobrojnem številu koncert, uva-žuje trud in požrtvovalnost pevskega zbora »Ljubijanskega Zvona«. — Razveseljivo je, da se vstopnice že pridno prodajajo. Dobe se še sedeži po 3, 2 in 1 K ter besedilo skladb po 10 vin. izvod v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici.
Izpped sodišča.
161etni očetomorilec zaradi ko-lesa. V Pilmu se je vršila obravnava, ki je vzbudila veliko zanimanje med vsemi krogi. Obtoženec je star sele 16 let in je obtožen očetomora. Doma je iz Hostave, sin gozdarskega stražnika, ključavničarski vajenec. Dolgo časa je že nadlegoval starše, da bi mu kupili kolo. Mati bi bila rada ugodila sinovi želji, toda oče se jt> temu upiral. Vsled tega je prišel fant do blazne ideje, da če umori očeta, dobi od matere kolo. Ukradel je oče-tu samokres, skril se je dne 2. maja v grmovje ob cesti, po kateri se je vračal oče vedno domov in ga ustrelil. Kroglja je zadela v prsa, rana je bila težka, vendar je mož še okreval. Morilec je pri obravnavi svoje dejanfe priznal. Kljub temu pa je obsojen samo zaradi prestopka po § 335. na 1 mesec zapora. Ker je fant sedel 40 dni v preiskovalnem zapo-ru. so ga takoj izpustili in ima sedaj pri drž. pravdništvu še 10 dni »na dobrem«.
Razne stvari.
*  Katoliško vseučitišče.    Kakor poroča  »Reichspost«  iz Solnograda, je katoliško vseučiliško društvo kupilo za 500.000 kron    eno najlepših stavbišč   sredi   mesta,   na katerem naj se zgradi katoliško vseuČiliŠče.
*  Samomor   nemškega konzuia. Iz Lvova poročajo:    Nemški konzul pl. Reden se je včeraj ustrelil.   Konzul je imel   razmerje   z neko Char-lotto Pirsche,   s katero   se   je sprl. Med prepirom   je pl. Reden ustrelil na svojo ljubimko ter jo težko ranii. Nato   si je pognal   krogljo v glavo. Tuđi Pirscheva je kmalu nato v boi-nišnici umrla.
*  Nenrie na Nemškem. Velik vi-har je razsajal   predvčerajšnjim   v
rensko - vestfalskem industrijskom okolišu ter napravil mnogo škode. V, Duisburgu je vihar razrušil dimnik na zavetišču otrok. Dimnik je prebil stekleno streho hiše, ubil enega otro-ka, štiri pa težko ranih V Kolnu je vihar zagnal neki čoln, v katerem so bili delavci, proti mostu. Dva deiav-ca sta pri tem utonila. ^
*   PomiloščenjevCrni gori „Tribuna"  poroča   s Cetinja:   Kralj Nikita se je odločil,   pomilostiti  bivšega   ministra Radovića in tovariše,   ki so zaprti radi znane bombne afere.
*  Sleparsko   osobje   banke.   Iz Petrograda   poročajo:   zaradi ponever-jenja enega  milijona rubljev so zaprli vse osobje  kreditnega  zavoda v Sin-feropolu.
*  Oporoka  domoljuba.   Iz Var-šave   poročajo:   Tu  je  umri   ugledni zdravnik dr. Stanilav  Hassevecz v 72 letu svoje starosti.   Svoje  premoženje v znesku 180.000   rubljev  je   zapustil poljskemu   društvu   v   Sleziji,   poljski akademiji znanosti v Krakovu in drugim narodnim zavodom v Galiciji.
*   Strupeno   zdravilo   proti  gli-stam.  Iz Rio de Janiero poročajo:   V sirotisnici v Junquetru je po zavžitju praška   proti   glistam   zbolelo  štiriin-dvajset otrok, dvainpetedeset pa umrlo. Lekarnarja, ki je ta prašek, prodal, so zaprli.
*   Posledica   vojne   nevarnosti. Z Dunaja  poročajo:   191etna učiteljica Aranka Erdelv se je na poti med Bad-nom in Dunajem zastrupila z lizolom, ker so vpoklicali   pod   orožje njenega ljubimca   bolgarskega    dijaka   Miloša Berkovića. Umrla je v bolnišnici. Ber-ković  ni mogel   nesrečne   deklice niti v bolnišnico spremiti, ker se je moral takoj odpeljati.
*  Preiskava proti ogrskemu po-slancu Kovacsu.   Iz Budimpešte   po-ročaju:    Senatno   predsedstvo   kazen-skega  sodišča je uvedlo novo sodno-zdravniško preiskavo duševnega stanja poslanca Kovacsa in sicer tekom treh tednov v inkvizicijski bolnišnici.
*  Zrakoplovstvo. Iz Halle poročajo:   1. t. m.  sta   napravila   privatni docent  Wiegand   in   štabni   zdravnik Klemming z balonom „Harburg III" iz Bitterfelda  polet v  znanstvene   svrhe. Dosegla sta visino 9100 metrov.    To-plomer je kazal v tej visini — 43 sto-pinj Celzija.
- Avtomobilska nesreća. Iz Be-rolina poročajo: Pri Landsbergu je zadel avtomobil ruskega barona pl. Stiicka ob neki kmetski voz. Kmet Schlak je bil usmrćen, baron pa težko ranjen. — Pri Saarburgu je padel neki avtomobil čez strmino. Dve dami sta se ubili, neki možki pa težko ranil.
~ Bombni atentat na vojaško godbo. Iz Lizbone poročajo: V mestu Miguel Medas so neznani napadalci vrgli bombo med vojaško godbo, ki je igrala na javnem trgu. Dva vojaka sta bila usmrćena, osem pa težko ranjenih. V zmedi, ki je nastala je na-padalec pobegnil.
" Navdušenje starega grškega generala. Iz Aten poročajo: Upokojeni general Kumunduros je prosil prestolo-naslednika, najvišjega poveljnika grške armade, naj mu dovoli, da srne zopet vstopiti v aktivno službo. Ko je princ to prošnjo zavmil ter se skliceval na tozadevno določbo zakona, je general izjavil, da bo izvršil samomor, če pre-stolonaslednik ne ugodi njegovi prošnji. Na prestolonaslednika je ta izjava zelo vplivala in je čestital generalu. Ob-činstvo je navdušeno pozdravljalo princa in generala.
*  Irredentski    italijanski    diiaki.
Iz Inomosta poročajo: Pred kratkim se je vršil v Rivi kongres italijanskih teologov. 2e takrat so aretirali in iz-gnali več oseb. Zdaj je pa sodišče zopet uvedlo preiskavo proti petde-setim dijakom, ki so se udeležili tega kongresa. Vzrok temu postopanju je ta, da so se udeležniki kongresa pe-ljali v Malcesine k profesorju Sigheli-ju, ki je bil poleti izgnan iz Avstrije.
*   Afera   podpolkovnika   Hartla.
Iz Budimpešte poročajo: Predvče-rajšnjim se je podpolkovnik Hartel zagovarjal pred častniškim sodi-ščem, katerem je predsedoval budimpeštanski korni poveljnik fmh Schreiber.Prisednika sta bila dva generala in dva polkovnika. Obtožen je bil, ker je prekršil vojaško tajnost in sicer s tem, da je vsebino nekega raporta povedal svoji družini. Obravnava je trajala tri ure. Kakor govore, je bil Hartel oproščen. Vendar bodo pa predlagali, naj se ga takoj vpokoji.
*  Naduha   —  tesnoba  v prsih. Nastopna  izkušnja  gda. Kajetana Po-gamnika v Kamniku  pri Ljubljani bo v tolažbo  vsem,   ki   trpe   na   naduhi, tesnobi   v   prsih, težki sapi.    Njegova izkušnja:   „Jaz  in  več sotrpinov smo poizkusili dr. Elswirtha Astmol, prašek proti naduhi in ga moramo samo hvaliti-  Ker to sredstvo Še ni razširje-no,   bi Vam   svetoval,   da ga oglasite po časopisih,  da  lahko izvedo o tem nadušljivi,"   —   Astmol,  prašek   proti naduhi,  stane  K 3*— velika  pločevi-nesta škatlja. Glavna zaloga: Lekarna Salvator, Požun, Ogrsko, ki tuđi posije za poskušnjo brezplačni vzorec
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
228 štev.
*   2elezniškl    vozovi za otrokc.
Potovanje z železnico pc^taja od dne do dne udobnejše. Vendar pa pri nas še nimamo onih udobnosti, kakor jih imajo v Ameriki. Tam so namreč uvedli posebne vozove za otroke, v katerem se morejo otroci igrati. Tak voz je precej velik in obstoji tuđi iz jedilnice, spalnice in kopalnice. Tla so pokrita z debelo preprogo in tuđi stene so pokrite z vato.Majhni otroci dobe tuđi mleko.
*  Stavka v tvornici, ki   je   last delavcev. Iz Pariza poročajo: V me-stu Albi je velika steklarna, ki je bila 1. 1896 ustanovljena na popolnoma novem temelju. Takrat se je dogovorilo več bogatih mož, ki so socialni ter imeli srce za delavca, da zberejo več sto tisoČ frankov. s katerimi so ustanovili delavsko tvornico. Bili so namreč naziranja, da najboljse uspe-va ono podjetje, ki je last tistih, ki v njem delajo — to je delavcev. Neka-teri navduseni so to misel    smatrali za    rešitev    socialnega     vprašanja. Vendar se je pa pri tem pojavila mala napaka. Od začetka je delala ste-klarna slabe kupčije, ker je manjkalo tehničnega in trgovskega vodstva. Pred kratkem je upravni svet nasta-vil inženirja. ki pa ni mogel shajati z delavci.   Tedaj so pa ti    zagrozili upravnemu svetu s stavko, če ne od-pusti inženirja in če   jim   ne   zviša mezde. Na ta   način    bodo   delavci stavkali sami proti sebi.
Telefonska in brzojavna poročila.
Cesarjev god.
Dunaj. 4. oktobra. Danes se je vršila proslava cesarjevega godu po ćeli monarhiii na slovesen način.
Skupna ministrska kriza. Dunaj, 4. oktobra. Snoči ob 8. se }e vršila skupna ministrska konfe-renca pod predsedstvom grofa Berchtolda. Prisoma sta bila povelj-nik vojne mornarice grof Montecuc-coii in skupni vojni minister general Auffenberg. Oficijozno se zatrjuje. da se je konferenca tikala zgolj je-senskega delegacijskega zasedanja. Z druge strani pa poročajo, da so se ministri posvetovali o važnih političnih dogodkih zadnih dni.
Reorganizacija železniškega ministr-stva.
D u na ju 4. oktobra. Kakor zatrju-jejo v dobro podučenih krogih. name-rava vlada pospešiti dela, ki se tičejo reorganizacije železniškega ministr-stva in nove razdelitve ravnatelj-stev. V poslanskih krogih so prepričani, da nameravajo uvresti centralne urade kijub temu. da sta se izrekla proti temu še pred kratkim tako že-lczniški odsek kakor državnoželez-niški svet. Baie bo sklican železniški odsek še pred otvoritvijo iesenskega zasedanja državnega zbora, da označi svoje stališče napram reorganizaciji, zlasti pa napram centralizaciji. PokoininskI zakon za zasebne
uradnike.
Dunaj, 4. oktobra. Vlada je izjavila, da hoče dela za novi pokojnin-ski zakon za zasebne uradnike tako pospešiti. da bo mogoče ta zakon še v jesenskem zasedanju parlamenta predložiti.
Čehi in Hochenburger.
Duna.i, 4. oktobra. Splošno pozornost vzbuja dejstvo, da so izšle, odkar so Čehi izrekli svoje ogorčenje nad Hochenburgerjevim ferma nom, nic manj kakor 3 uradne interpretacije njegove jezikovne naredbe, jasno znamenje, da se vlada sama dobro zaveda krivičnosti in nevzdr-žliivosti Hochenburgerievega fer-niana.
Bukovinski deželn: zbor.
Dunaf,    4.   oktobra.    Bukovinski deželni zbor je sklican za 8. okobra. Borza.
Dunaj, 4. oktobra. Praško železo Je poskočilo na borzi za 245 K. Al-pinke so poskočile za 24 K, Skodove delnice za 39 K in hrvaški sladkor za 85 K.
Dr. Gessmann redivivus.
Dunaj, 4. oktobra. Da. Albert Gessmann je iz voljen za pudpred-sednika šolskeea odseka v nižjeav-strijskem deželnem zboru, b tem se dr. Gessmann zopet vrača v politično življenje.
Ogrski socijalisti proti vojni.
Budimpešta, 4. oktobra. Vodstvo Ogrske socialne demokracije name-rava prihodnjo nedeljo sklicati po vseh večjih mestih shode, na katerih se bo protestiralo proti vojni na Balkanu.
Žrtev balkanske krize.
Budimpešta, 4. oktobra. Tu se je zastrupiil trgovec Aleksander Heuberg, ki je vsled zatvoritve mej na Balkanu izgubili vse svoje premo-ženje.
Velik požar v Mariboru.
Maribor. 4. oktobra. Snoči je tu zgorela velika tovarna za usnje Hal-berta. Škode |e nad 100.000 kron.
VOJNA   NEVARNOST   NA BALKANU.
Pred vojno.
Cetinje, 4. oktobra. Kralj crnogorski je baje izjavil, da je še mogo-če resiti mir, če se Turčija še v zadnjem trenutku odloči, ustreči vsem željam balkanskih držav. Če priđe do vojne, jo je Turčija sama vsilila balkanskim  državam.
Carigrad, 4. oktobra. Splošno se sodi, da se je položaj na Balkanu ze-lo poostril in da ni izključeno, da priđe do vojne, dasiravno turska vlada še ni narocila svojim diplomatom, iz-ročiti ultimatum. Tuđi Porta še ni dobila ultimatuma.
Skupni memorandum balkanskih
držav.
Belgrad, 4. oktobra. Skupni memorandum balkanskih držav včeraj še ni bil izročen, kar je posledica mi-nistrskih svetov v Sofiji in Belgradu,, ki sta trajala yčeraj do polnoči. Velesile so namreč opozorile na to, da bi veljal tak mmorandum toliko, kot napoved vojne in so nujno prosile, da naj oba kabineta tak memorandum opustita. Dejstvo, da memorandum se ni bil podan Tnrčiji, je znamenje, da so velesile vsekakor moćno pritisnile na balkanske države, obenem pa daje to dejstvo vsaj iskrico upanja, da ^e ne priđe do vojne v najkrajšem času.
Turčija se umika.
Dunaj, 4. oktobra. Oiicijalni turski krogi so mnenja, da bo mogoče izogniti se vojne ter pravijo, da Turčija sicer nikakor ne more privoliti v avtonomijo Makedonije, da pa je pripravljena, zagotoviti tuđi za Ma-kedonijo iste reforme, kakor za Ai-baniio, to je: 1. uvesti enakopravnost veroizpovedanj; 2. narodna sole; 3. dovoliti nositi orožje; 4. odrediti, da se zasedeio uradi samo z domaćini; 5. odrediti, da ostane v deželi samo domaće vojaštvo.
Veliko vprašanje pa je, če se bodo bolgarski in srbski preoivalci s tem zadovoljili.
Grške in boigarske ladje zauržane v Carigradu.
Carigrad. 4. oktobra. Turska vlada je zadržala v Carigradu 55 gr-ških in bolgarskih transportnih ladii z žitom, namenjenih v Nemćijo, na Francosko in v Italijfo ter na Angle-ško. Grški poslanik Gripars je zaradi tega energično posredoval pri Porti ter zahteval, da turska vlada nemudoma izpusti omenjene ladje, ker pomeni vsako zadržanje milijone izgube in ker tako postopanje Turčije v mirnem času krši prijateljske od-nošaje. Turski zunanji minister No-radunghian ie odgovoril, da bo vlada rekvirirala ladje za transport, da pa bo o koraku poslanika obvestil mini-strski svet.
Priprave v Srbiji.
Belgrad, 4. oktobra. S kraljevim ukazom je bil imenovan dosedanji vojni minister Putnik za šefa gene-rainega štaba, general Bojović pa za vojnega ministra.
Belgrad, 4. oktobra. Skupščina je izvolila staroradikalca Andreja Ni-kolića za predsednika in staroradikalca Stojkovića in Corbisa za pod-predsednika. Izredno zasedanje se otvori dne 5. oktobra s prestoinim govorom kralja.
Belgrad, 4. oktohr. Od meje poročajo, da je tam koncentriranoga mnogo turškega vojaštva. Vse zveze med Srbijo in Turčijo so pretrg^ne. Tuđi promet na cestah je ustavljen.
Belgrad. 4. oktobra. Vojna uprava je pokltcala pod orožje tuđi že vso crno voisko.
London, 4. oktobra. Glede naloge srbske armade v slučaju vojne so tu mnenja, da srbska armada za ofenzivo ni določena in da bo dala večino svojega topničarstva BolgarsKi. Proti prodiranju Turkov iz Stare Srbije bodo Srbijo ščitile makedonske čete. eventualno v Sandžaku crnogorsko vojaštvo.
Carigrad, 4. oktobra. Oddelek srbske konjenice stoji na bolgarskih tleh pri Musiafi Paši.
Bolgarska.
Carigrad, 4. oktobra. Zunanje ministrstvo javlja iz Plovdiva. da Bolgari napadaio Turke, ki so pokli-cani pod orožje. Po mestu se vrše boji in muslimani so neprestano v strahu pred napadi. Ćelo lurškega konzula in njegovo uradniško osobje so Bolgari napadli.
Sofija, 4. oktobra. Pasiravno so poslanci prosti vojaške služt)e, se jih je vendar oglasilo kakih 40 za vstop v armado. Na kraljevi ukaz je bila železniška uprava podrejena vojne-mu ministrstvu.
Grška.
London, 4. oktobra. Grška vlada je kupila štiri torpedovke, ki so bile v Liverpoolu zgrajene za neKO drugo državo. Ena torpedovka je že od-plula na Grško.
Kreta.    .
Kelmorajn, 4. oktobra. Konzuli na Kreti poročajo: Vlasti - pokroviteljice nameravajo na predlog A^ii-
je Kreto »opet zasesti, ker se boje, da bi utegnila Grška izpreiru*fiiti svojo dosedanjo taktiko glede Krete. Na otoku vlada hudo razburjenje ter se Krečani ogrevajo za odpor z orožjjm proti velesilam.
Carigrad, 4. oktobra. AngleŠki, franeoski in ruski poslaniki so na-znanili grški vladi, da bodo z vso od-ločnostjo nastopili proti vsaki eventualni izpremembi statusa quo na Kreti.
Prostovoljci   za  balkanske   armade.
Petrograd, 4. oktobra. Vsak dan se oglašajo pri tukajšnjih poslani-štvih novi prostovoljci za balkanske slovanske armade, med njimi tuđi mnogo Častnikov.
Belgrad, 4. oktobra. Srbiji in E^olgarski so obljubili italijanski Ga-ribaldijanci za slučaj vojne po en polk prostovoljcev. Nekaj italijanskih prostovoljcev je že v Belgradu.
Malisori  obkolili  Skader.
Kotor, 4. oktobra. Po poročilih iz Bara so Malisori od vseh strani že obkolili Skader, da je pričakovati, da to mesto pade že v najkrajšem času v albanske roke.
Mirovna konferenca. Berolin, 4. oktobra. NemŠki listi poročajo, da namerava Avstro-Ogr-ska predlagati novo sredstvo, da se ohrani mir. Avstrija namreč hoče predlagati, nai se skliče nemudoma mirovna konferenca, ki bi naj resila spor med Turčijo in balkanskimi dr-žavami. Na Dunaju to vest odločno dementirajo.
Turski poslanik zapustil Atene.
Dunaj, 4. oktobra. Iz Aten poročajo, da je turski poslanik na grškem dvoru že včeraj zapustil Atene in se odpeljal v Carigrad.
Tajno tursko odposlanstvo.
Dunaj, 4. oktobra. „Neue Freie Presse" poroča, da se mudi v Belgradu tajno tursko odposlanstvo, ki konfe-rira s srbskimi državniki. List pravi, da so srbski državniki naznanili tur-škemu odposlanstvu vsebino ultimatuma, ki ga hočejo podati balkanske države Turčiji. Avstrijski oficijozni krogi razglašajo to vest kot izmišljeno. Tuđi belgradski diplomati energično dementirajo vse tozadevne vesti.
Razpoloženje   v Carigradu.
Carigrad, 4. oktobra. Včeraj po-poldne in zvečer so se vršile tu velike demonstracije za vojno. Zlasti dijaki so prirejah sultanu velike ovacije. Na ulici so napadli črnogorskega poslanika in grškega dragomana. Jutri se vrši velik meeting v prilog vojni.
Srbsko poslaništvo v Carigradu.
Belgrad, 4. oktobra. Iz Carigrada se je vrnil srbski vojni ataše, ker je poštna uprava vse brzojavke, ki so prihajale šifrirane na srbskega poslanika tako popačila da jih ni bilo mogoče brati. Na ta način je bila brzojavna zveza s poslanikom faktično pretrgana. Sedaj je odpotoval srbski vojni ataše sam v Belgrad, da prinese poročila srbskega poslanika. Tuđi bolgarski in grški zastopnik sta zapustila Carigrad.
Belgrad, 4. oktobra. Vlada bo jutri ali pojutrišnjem ustavila ves osebni promet z Zemunom, ker vti-hotapljajo iz Belgrada brzojavke zlasti nemškš žurnalisti, ki ne le da potvar-jajo resnico, marveč tuđi škodujejo Srbiji s temt da prinašajo vesti o srbski mobilizaciji.
Belgrad, 4. oktobra. Crnogorska opozicijonalna omladina se je vrnila, da vstopi v armado. V Belgradu se prijavijajo vedno novi italijanski prostovoljci ter izjavljajo, da se rajši bore na Balkanu za osvoboditev na-rodov, kakor pa da bi odšli v Tripo-litanijo. Dva Francoska častnika sta se ponudila Srbiji s svojima letalnima strojema. Arnavti so zahtevali od Turčije, da jih ta ne posije proti Srbom. Ker je Turčija to zahtevo odklonila so se Arnavti umaknili v gore, ter zavzeli tam pozicije proti Turčiji.
Ruska mobilizacija. — Ogorčenje na
Dunaju.
Dunaj, 4. oktobra. Vesti, ki pri-hajajo iz ruske Poljske, zatrjujejo, da Rusija izpopolnjuje mobilizacijo in da ima na avstrijski in nemški meji zbranega že 260.000 vojaštva. Z ozironi na te vesti so dunajski krogi resno jeli dvomiti, da bi se bil med grofom Berchtoldom in ruskim ministrom Sazonovim sklenil glede Balkana sporazum, kakor se je pre-je sklepalo iz iizjava grofa Berchtolda samega. Zato so tuđi današnji dunajski listi spremenili taktiko napram Rusiji, katero danes ljuto na-padajo in ji očitajo, da igra dvojno igro s tem, da dela v Evropi mirovno politiko, na Balkanu pa ščuva balkanske držnve na vojno. Poročila z Dunaja o prvih bojih.
Dunaj, 4. okt. Opoldanski listi prinašajo vesti, da se je vršil pri Mu-stafi Paši krvav spopad med Turki in Bolgari. Pri Hamanliji 87 km. od Jedrenja se je vršila krvava bitka med Turki   in   Bolgari,   v kateri   je padlo
Vesti ki prihajajo o bojih z Dunaja nišo zanesljive, ker nekatere židovske tvrdke z nekako slastjo poročajo o krvavih  dogodkih na Balkanu.
Razporedba srbske armade.
Belgrad, 4. okt. Srbski armadni zbori so se začeli formirati. Timoška divizija je odšla proti Caribrodu. V Sofiji, Kinstendilu in Dubnici se zbere srbsko bolgarski armadni zbor. V Nišu je koncentrirana srbsko makedonska armada ter divizije iz Šumadije in Moravije. Drinjska divizija se koncentrira v Valjevu, zlasti v mestu Ušicu. Ta poslednja ima nalog, da takoj pri izbruhu vojne zasede severni del Sandžaka Novopazarskega. V Kirkiliši se zbira bolgarska konjenica, v Plovdiv sta prispela dva srbska konjeniška polka, da ojačila bolgarsko konjenico. Pri Kačaniku in pri Štipu so Turki napravili velike utrdbe na prehodih, ter postavili v te utrdbe velike topove.
Belgrad, 4. okt. Mobilizacija 3 pozivov srbske vojske je skoraj dovršena. Srbska armada je popolnoma pripravljena ter pričakujejo v vojaških koncem tega ali začetkom drugega tedna prvih vojnih akcij. Vsako upanje preprečiti vojno je popolnoma izginilo.
Begrad, 4. okt. Vlada organizira mladino za službo na pošti, v brzojavnih uradih, na železnici in pri saniteti, ker je zmanjkalo osobja. Na belgradski pošti leži na sto in sto brzojavk, ki jih ne morejo odposlati. Te dni prispo v Beigrad brzovozne lokomotive, ki jih je srbska vlada na-ročila v Nemčiji.
Belgrad, 4. oktobra. Srbski Zidi so proglasili, da naj vsi Židi solida-rično nastopajo s srbskim prebival-stvom.
Belgrad, 4. oktobra. Izvoz žita je prepovedan. Trgovci so ponudili vladi nad 1000 vagonov žita, za katero zahtevajo plačilo sele po vojni. Vlada je vzela to ponudbo na znanje.
Belgrad, 4. oktobra. Ruski Rdeči križ je ponudil srbski vladi svoje organizacije.
Proti špekulantom v Sofiji.
Sofija 4. okt. Nekateri trgovci so hoteli položaj izrabiti v to, da s po-draženjem raznih najnujnejših pred-metov obogate. Z ozirom na to je vojno sodišče razglasilo, da bo vsa-kogar poklicaio na odgovor ter ga na mestu drakonsko kaznovalo, kdor bi kakoršnikoli predmet, ki se ga nujno potrebuje v vsakdanjem življenju, po-dražil.
Srbija dobila posojilo.
Belgrad 4 okt. Listi poročajo, da je konzorcij franeoskih bank dovolil srbski vladi posojilo v znesku 60 nri-lijonov frankov.
Velesile zasedejo Kreto.
Atene 4. okt. V mestu vlada ve-Iikansko razburjenje, ker se kolpoltira vest, da bodo velesile s svojim vo-jaštvom zasedle Kreto, ker baje stoje na stališču, da se mora kretsko vprašanje izločiti iz sedanjega konflikta med Turčijo in balkanskimi državami.
Srbsko-turšk i spopad.
Belgrad, 4. okt obra. O spopadu med turškimi in srbskimi vojaki so se izvedele še tele podrobnosti: Spopad se je vršil med Baško in Vranjo. Tristo turskih vojakov je namreč v svrho re-kognosciranja prekoračilo srbsko mejo. Srbske obmejne straže so jih opazile ter jih takoj napadle. Boj je trajai eno uro. Turki so imeli mnogo ranjenih, ki so jih odnesli sabo in trideset mrtvih. Srbi so imeli dva mrtva in osemnajst ranjenih. Ministrski pred-sednik Pasić se je izrazil, da je ta incident sicer fatalen, da pa še vkljub emu ni izgubil nade, da se ohrani mir.
^TALIJANSKO - TURSKA   VOJNA. Mirovno vprašanje.
Dunaj, 4. oktobra. Zopet enkrat pravijo diplomatični krogi, da je več upanja, doseći mir med Italijo in Turčijo. V diplomatičnih krogih so namreč prepričanu da se bo odločila Turčija v očigled zadregi, v kateri se nahaja na Balkanu, za mir z Italijo, ker dobi edino na ta način proste roke ter si bo mogla tuđi v finan-cijalnem oziru s pomočjo denarja, ki ga dobi od Italije, opomoči. i Ouchy, 4. oktobra. Dogodki na Balkanu so močno vplivali na mirovna pogajanja. Rešid paša, ki je hotel izpočetka zavleči pogajanja, se sedaj zelo trudi, doseči mir. Italija vztraja na točnem odgovoru.
Carigrad, 4. oktobra. Ministrski svet je v svoji včeraišnji seji sprejel Ualijanske mirovne pogoje. V Ouchi-ju se začno že v prihodnih dneh mirovne preliminarije, ter bo mirovna pogodba že v najkrajšem času pod-pisana. Vsled tega bi imela Turčija na to prosto roko v Egejskem morju ter bi lahko Aatno otežkočila Grški vsako pomorsko akcijo.
Dunaj, 4. oktobra. Vsled vesti, da je ilalijansko - turska vojna končana in sklenjen mir, se je razpoloženje na borzi znatno izboljšalo, ter
so posamezni kurzi močno poskočili.
■
Zeleznlčarska stavka na Jpanskem. !
Madrid, 4. oktobra. Vojna upra- j va je poklicala zaradi stavke železni- i
Čarjev rezerviste letnikov 1907 do 1911 pod orožje. Najbrže bodo pridr-žali v vojaški službi samo železni-čarje, druge pa zopet poslali domov. Vlom v vilo kraljice Natalije. Bavone, 4. oktobra. V vilo bivše srbske kraljice Natalije v Bidartu je bilo vlomljeno, ter so vlomilci oro-pali vso vilo. Kraljica Natalija ni bila navzoča.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj   in  odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. LastnIna in tisk »Narodne tiskarne«.
Posebno dobro de človeku
po umitju glave s Pixavonom. To je voljno katranovo milo za umivanje glave, ki mu je na poseben patentiran način odvzet ne-prijetni katranov duh.
Skoro splošno je znano, đa smatrajo katran za naravnost suvereno sredstvo za negovanje Jas in kože na glavi. Najzname-nitejši dermatolog! smatrajo negovanje las s katranovim milom za najbolj učinkovito. Tuđi v daleko znanem Lassarjevem načinu negovanja las igra raba katranovega mila za izmivanje glave bistveno vlogo.
Pixavon ne čisti samo las, nego po katranu v njem naravnost poživlja lasišče. Redno negovanje las s Pixavonom je res-nično najboljši način za jačenje kože na glavi in krepitev las.
Pixavon se izde'uje svetel (brezbarven) :n temen. Splošno dajo prednost »svetlemu« Pixavonu, pri katerem je na poseben način katranu tuđi odvzeto temno barvilo. Specifični iKinek katrana je pri obeh preparatih, svetlem kakor temnem, enak.
Cena steklenici Pixavona (svetlega ali temneea) K 2'50. u 9*0 liu IL 1L
B&k@i in vsak dan
fPP""  VSO   R&Č   *^H nanovo došlega        3223
|g3iiiaiileoai.oUa.
ftovanTem    51^311 jHJhoBČ   kavama,.
Borsus    poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani*.
Urafoi karti đasafske bone -. oktobra 1912
R»!e2fcsnl n.0lpjl.          Dsairal     B1^o?a
4PV, nisjevs rcntfl     ....       ?5-10       85*30
4-2% srebrn« renta ....       8830       8850
4«/, avstr. kronska renta   .   .       8510       85'30
i*U ogr.......       84-60       84 80
4« e kranjsko deželno posojilo       93*50       94*50
4% k.o, CeSke dež. banke   . |    90*—       91-—
Srefkc \z !. 1360 •',     .    .         442—     454 —
,.      „   „ X?64.....     6144—     626 —
i     Viske......     292-     304-^
M      zcmeljskc   I.izdcjc    .     285-     297 —
"            J        ».     »        .     244-~     256--
oj?rske hlpotečne   .    .     241 •—     254—
dan. komunalne     .         469—     481 —
avstr. kreditne  .   .   .     476-—     488 —
|(      ljubljanske    ....       6850       7450
avstr. rdc?. križa    .    .       50-—       56-—
..    o*.     ......      32--       36-
..    biEliikfl.....      27-—       31 —
|,     tarBke  ......    23150     23250
Ljubljanske kreditne banke   .     '30—     435 —
Avstr. krcdltnega zavoda .    .     622-10 j   623*10
Dunalske bančne družbe .    .   I 515-25 |   51625
lužne 5c1ezn!cc.....10825     109 25
DrJfivne ?e!eznlce   .    ,   .    .   | 709-—     710'—
Aiplne-Montan.....   11028-50   1029*50
CeSke sladkorne družbe   .   .     333— |   357 —
Zivnostenske banke.   .   .    .    27450     275*50
Valat«.
Cekini......   .            11-41       1145
Marke.......           2357 !     23'62
Frankl.......    "     191051    19-13^
Lire......*   .           94*50 j     94 75
Robiji........    \     254*25 j   255 —
Žitne cene ^ B^dsmpešti.
Dne 4   oktobra 1912. Termin.
PSenica za oktober 1912.        za 50 kg 11*38
Rž za oktober 1912   .    .   .    za 50 kg    977
Rž za april 1913     ....    za 50 kg 10*20
Oves za oktuber 1912    .   .    za 50 kg 1110
Oves za april 1913    ...    za 50 kg 10*83
Koruza za maj 1913  .   •   .   za B0 kg   77»
228 štev.
SLOVENSKI  NAROD.
Stran 5.
I   M in Slovenke 1
ijjp družbe \i Orila in Metoda.
Heteorolo$Kno porotllo.
, s.34 Mi mtfrjtm Stt-2               Srefajl iratal tlak 7M na
-   opaio-  ^    f £     Vetrovi   j    Nebo 3    TI"J*    f mm   |ž                   1
3  2. pop. 7290      20*6 moč. jzah. del.oblač. w" i 9.xv. \ 7322      158 jbrezvetr   oblačno.
4.   7. zj. i 740-0       71 i sL jug        dež
i                                             ■                                                                                             i
Srednja    včerajšnja   temperatura 17 2', rorm. 12 5*  Padavina v 24 urah 21*6 mm.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je po dolgem trpljenju, previđen s sv. zakramenii, danes zjutraj ob 3. uri umri naš iskreno ljubljeni soprog, brat in stric, gospod
Karei pl. Russ
hićni posestnik in trgovec.
Zemski ostanki dragega pokojnika se bodo v soboto, dne 5. oktobra ob 4. uri pop. v hiši žalosti, Kme-tijska ulica št. 211 v Spodnji ŠiŠki blagoslovili, nato pa na pokopališču pri Sv. Križu položili k večnemu po-Citku.
Sv. zadušoa masa se bode služila v župni cerkvi Marijinega Ozna-njenja.                                          3623
V Spodnji Šiški, dne 4. okt 1912.
Estarina pl. Russ, sojTOga. -   Al-
bert pL Russ, Ivan pL Russ, brata.
Lajiu rranxt Ivanka pl. Huss,
Miči PovSIč, sestre. — Ivan Franz
trgovec,   Fra ne   Povsič,    uradniK, svaka.
I. kranjski  pogrebni zavod Fr. Dob«r!rt.
Preda ma        3604
otroUki vozičeh
še jako lep. Ogleda se lahko
Rimska cesta i\. 7, U. iadst. vrata 15.
Mesarskepa pomoćnika
sprejme takoj   ^94
fian Bogataj, mesarki lejslu v Jeleznilnh,
= Gorenjsko. ===== Proda  se iz proste roke v Ljubljani
hotel
(pri Jažnem kolodvoru)
cena primerna, plačilo zelo ugodno. Več =    se izve pri lastniku    =====
Kolodvorska ulica št. 41.1. nad.
jostilna „Turk"
Sireliška ulica (za gradom).
Kakor   znano se dobe         3624
vsako soboto
krvave in jetrne
^■^■^BP^^^    a^H     aaa^^VH      Etf^^a^K       ■^^TKH       ^^E^*^      B^B^^aaV
Zahvala.
Za srčno sočutje med težko bo-'.eznijo   mojega   Ijubega  moža in za
mnoge dokaze odkritesa sočutja, ki so mi došli povodom smrti mojega dobrega soproga, dalje za lepe darovane vsnee in zi časteče sprem-stvo na poslednje počival Sče, izre-kam vsem najprisrčnejšo zahvalo.
Biza miil.
I Cena, dobra denarnica
St.    7202. Zgar.jena :z 1 kosa ; gladkega ' močnega usnja,  4 i   credali, i  biljetna i ^epnica  s \ i zaklepi,
9 cm dl?., 6 cm Sir K 120. - Boljše K 1 80, 2 K in
viSe v zalogi. Najbogatejša izbira vseh vrst   usrratega   blaga v   mojem   giavnem
katalogu. Brez rizika; zamena dovoljena ali der.ar nazal. RazpoSilja.ako se posije denar naprej, crištevši 29 h zn poštnino c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Socrad v Mostu št. 2377 (Češko). Glavni katalog s 4C00 s'ikami vsakomur eratis in franko.
•                                                      *                                                                                            •
|  pf 0dav3niS  !         ^ nedeljo, dne 6. oktobra:         I
j       v nemskem jeziku.        j Odkod    in    kam    v    vsetnirju? j
*  ^{otsl Sliniš  i     v torek'dne 8 °kt°bra:     j
\  *                     '     ! -■-    Razkritja   in   iznajdbe.    -1. !
*                               •                                                      •
j  V.-^alaa.a.    pr«ta.   I          V četrtek,   dne   10.  oktobra:      3619  !
|  Zaćelek ob s nr! zvečer.  |            PPOPOŠke    besedC. :=rzr  |
•__       ^^^    ^^^    ^^^    ^^^  *      ____    __    __    __    __    __       __    __•
V pričini plgsni fcurz,
za mlade deklice in gospode dijake iz boljših krogov, pod
nadzorstvom   nekaterih  dam,   se  sprejmejo   še   učenke in
učenci.   Pojasnila   daje podpisani vsak   dan od   2.—3. ure
=====   popoldne, hotel .,Slon" štev. 73.                =
GItilio Morterra,
3206                                                          plesni učitelj.
Prva_borovska orožnolovarniška družba
Borovlje Petet WeiTlig Koroško
j\a 1. mednarodni lovski razstavi o91ik. z državno kolajno.
Izdelaje na]noTe|ie in priznano pnrovrstne paške vseh sestev, x« drob In kroglo z Bajboljšim strelnlm •člnkoa.
Bogata zaloga trow- %yn-i              ■•- ~-jp^ ™^^mp""*M roknntia
[iiog-, Steyer ip dnigih ^^^m m&^ »j^jfc, y^!!OpiaTlla ifl 9nMi~ avtomati^niti piitsl.sa- ^T \.^^^ff faoiaioiioliiiiiii-raoktBov, vatu »o- V-fiKraHI stYOin ia PD1^' ih. sptoli ra i stro-                       \ffSJllM  teBi- ~ ** ^'
ko spadajte oražje.   ^^»               Vj^lKui P^o in pitt. pnto.
Uif«s siareišopfrtaialm
III Ili ••pr*«a tak«I, aU *m
III JU     * "l#"' 359S
IIIVH Več v upravništvu »SI. Nar.«
Iščem službo
hišnice
Naslov  pove   uprav.   »Slov.   Naroda«.
Izvežban        3522
steipi Sli ttpii
išče mesta.
Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«.
Zahvala.
Podpisana Marijana Resmanova iz Tezna pri Mariboru se javno zahvaljujem Prvi češki splošni delniški družbi za zavarovanje na življenje v Pragi, da mi je prostovoljno naklonila 800 — kron takoj po smrti mojega soproga Josipa Resmana, vzlic temu, da ni-sem imela ničesar dobiti, ne pravice prav ni-česar zahtevati. Njegovo zavarovanje ni bilo namreč več v veijavi, ker ni bil pravočasno plačal svoje zavarovalnine, temveč sem jo plaćala jaz žele 2 dni po njegovi smrti. Zavod je ravnal tako človekoljubno, da ga iz hvaležnosti najtopleje priporočam.
ganjana Resmanova.
0      "•          .^tf^aW        a^im                                ^am                  ^B^.                             *~^      **
2     ***       ^^H     ^^         B^B       ^0^baV        I^^a^afl^at     ^B5l      fa^&^Si^.       O       T7*
*t vS«      BaB BH   91   Kal im   MB ^D   ^b    &E ral      n
O*"*      ^ri        ^^^P    ^^Q      B^^B      faatt    iBh      ^L^B    at^LI      '=^bk        anE     b1b3I       *             *^
**        «■»   a^F    tBf    ^B  Id   JWI ^H    3b    fiM   BH       ^Z"   tr
#*_ "đ      Ib^b^bIh  Se*   bIbL^EbI  BishbB   JPS   ck ^h      ^   o
0}        vJL3^Sp£ bbs  ^L^b^BBp ^Dp^Ss^  hEU JLa^Ll ^L^k       *    c%
I!  je najtioliss Pio zaWtl\
H!
Št. 993 4R.
Nikljasta remontoir-ka na sidro
sistem ..Poskopf", pat.,Outan-ćno regulirana Jn re-pasirana, s pristnim radijevim žarečim kazalnikom da se  tuđi
v temi razloči čas. Trajna svetilnost Komad K 8*50. Za vsako nro triletno pismeno jamstvo. Po povzetju ali densr  naprej razpošilja prva
tvornica or Jan Eonrad, c. in kr. dvorni dobavitelj v  Moštu   št. 2371   (Češko).   Bogato
ilustrovani glavni katalog s 4000 slikanu na zahtevo zastonj in poStnine prosto.
Od da se  lepo
za novembrov termin
obstoječe  iz  treh sob, kuhinje in ko-palne sobe.                 3543
Đanajska cesta št, 22, II. nndstr.
Za termin februar v isti hiši
lep lokal.
Za termin november
lepo skladišče
(sedai Lilleg) v Kolizejn.
Pristne tunnšKe vremeoske bišice z uro
kažejo vsako pre-meno vremena 24 do 48 ur naprej. Št. 944. Hrastova hišica,   streha   po-
krita z mahom. Prednja stran okra-šena z vejami in s termometrom z do-broidočo uro s slo-nokoščenim kazalnikom, najnatanč-neje regulirana in repasirana, s 3 letno pismeno garancijo, 2 figuri. Vel. 25 cm, šir. 19 cm, eleg. opremljena, mičen okras vsaki sobi. Komad K 720. Vremenske hišice brez ure K —-95, 1-20, 1-30, 2'— in naprej. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetja pošilja priznano storilna svetovna firma
c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad
razpošiljilnici v Mosti, št 2387 (Češko).
Zahtevajte  po  dopisnici  moj   glavni katalog s 4000 slikami,   ki   se   takoj  poŠJje vsakomur gratis in franko.
stenografinja
išče kot volonterka službe
v kaki ljubljanski pisarni. — Ponudbe na  uravništvo   »Slovenskega  Naroda«.
z 8 tisoč kronami za razširjenje že obstoječe kavarne in napravo  kinematografa
se sprejme.
Ponudbe   pod  „K  220"  na  upravništvo »Slovenskega Naroda«.   3620
Proda   se   po   ugodni   ceai   lep
—---------^^    dve leti star                —~
lovski pes
plemenite   pasme. Več   se   poizve   pri g.  Willlngerju
v gra&čžni Haasberg pri Planini
(okraj Logatec),                              3592
Za veletrgovino vina se išče
Ili         m            3
Prvi mora biti samostojen in po-polnoma vešč kletarskega dela. Reflektira se samo na boljšo moČ. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Prednost i majo neoženjeni.                              3588
Une siiie itnmti!
najličnejše izvrSitve in najboijše kako-vosti dobavlja c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljalnica glasbil v Mostu št. 2394 (Češke). Harmonike po K 5'—, violine po K 580, citre K 480, orglice 80 h, okarine 70 h, piščalke K 170, pihalni akordeoni K 250 v najbogatejši izbiri. Glavni katalog s 4000 slikami na zahtevo   vsakomur   gratis   in   franko.   —
Razpošiljanje po  povzetju   ali   denar naprej. — Brez rizika. — Zamena dovoljena ali denar nazaj.
MUa iiPl
M. TUŠEK, LJUBLJANA
Stari -trg štev. 28       140
priporoča po najni2jib cenab svoio bogato zalogo stsklene in porcelanaste posođe, svetilk, ogledal, vsakovrstaili šip in okvirjev za podove.  — Prcvxet|e vseb
steUlarskila del pri cerkvah in siavbaa. NaisoHdna'^a in toćaa postreiba.
proda8se hiša
z dobro vpeliane loiiilao in neuriia.
Več pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Kipi si pili
z velikim posestvom na Kranjskem, Sp. Stajerskem ali Koroškem za ceno 100.000 K. Natančne podatke je poslati upravništvu »SI. Naroda« pod „Grafičlna". — Posre-dovalci so izključeni.                            3558
Sprejme se gospodična, izurjena v go-stilniški stroki in vajena hišnega opravila.    Prednost    imajo   one   z   dežele.
Nastop službe takof.     3587
Natančnej^e pogoje in ponudbe je poslati na Peter   Del Linz v Hraše-vju pri Posto|ni Notranfsko.
5 vinarjev
vas stane dopisnica, s katero lahko zahte-vate moj najnovejši, 4000 slik obsegajoči glavni katalog, ki vsebuje bogato vsebino potrebnih porabnostnih predmetov in pri-mernik daril, ki ga pošljem vsakomur zastonj in poštnine prosto.
Razpo;iijalD!ta J AH KO li RAD, c. in kr dvorni do-bivatelj, Kos! štev. 2399 (Češko).
Prave niklaste žepne ure K 4*20, 5*— In več. Niklaste budilke K 2-90, harmonike K 5-—, vijoline  K 5*80, samokresi K 6*—.
RazpoCUla se proti povzetju ali predplačllu. Brez rizika.   —   Zamenjava dovoljena ali denar naxa}.
:: pohištva::
pošljem na zahtevo   svoj bogato obse-
žni   katalog   z   dodatkom,   zanimanja,
gratis   in   franko             3337
Adolf   §chonv
vHoga vseh izap pMšBd.
Praga, Vaclavske n£mčsii 53 S^fT*   Izvoz v vse deiele.    <M99
izvrstno   zastreljene,   najboljie   kakovosti   dobavlja po najnižjih tvorničkih cenah
c. in kr. dvorni dobavitelj
«w ^k.^kT  im: » ?v r j9l. n
v Mostu št. 2391 (Ce&lto).
Lancastrske dvocevke z jekleaimi cevmi in vloženlmi srebrnimi pasami K 46-—, 62-—, 67-60, 73*—, 75-5O in naprej. Hammerlesove dvocevke samonapetnice brez petelinov, nov model, trikratni Grecncrvcrjev zaklep,   ognji z  varsn'tao  napravo  K.   115-—.    Največjo
izbiro lovskih pušk  in   samokresom  dobite  v   mojem
giavnem    katalogu,    ki    se   vsakomur    posije  zastonj  in
poStnine prosto.
C. kr. 0 priv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831.
JpajT' jamstveni zakladi znašajo nad 416 milijOnOV k T O U. "^HS
Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka za življenje.
meseca septembra 1912,   od januar ja 1912
Vložilo se je ponudb     I   I   I   .                   1716             I           18734
za zavarovano vsoto .    .   I   I   i       K  13,627.019 33        K 150,920.443'30
Izgotovljenih polic je bilo •    •    .                    1514                        16374
za zavarovano vsoto ..III         K    12,247.16189           K 134,025.616*03
Naznanjene škode znašajo.      :    .       K        872.86609        K       7f799.135B39
M^»g^^rli na   torižču   stnojno-MiOlf OS I ss  pisalne tehnike,  s;
3612
Am m               £  pisalni   stroj   štev.  19 5  138
fV I £b B* ' pismeni za pisanje matematičnih ^          mm ■ ^^ "         ta   kemično    lizlkatnih   lormeL
(nnrinlni mnilnlza 9eomotliei iBžeiliP*Of
jPBllOIlIl   IIIUIIKI kem. tvornice, sole Ud.
Ivan Jax Se sin
Ljubljana, Dunajska cesta st. 17.
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
228 štev.
Pnlaja iz kiikna.
V konkurzm gospoda Ludovika Dollenza, trgovca v Ljubljani,   Prešernova   ulica   St.  12,   se   proda
trgovinska zaloga,
obstoječa iz perila, nogavic, galamerijskega in sploh mešanega blaga v inventurni vrednosti  25.061  K
ofertnim potom en bloc.
Ponudbe za inventurno vrednost ali nad njo in tuđi 10° 0 pod inventurno vrednostjo se brezpogojno uvažujejo in se sprejme najvišja ponudba.
O ponudbah, ki bodo nižje, nego 10" „ pod inventurno vrednostjo, si pridržuje upravništvo konkurzne mase posebno odobrotev; sprejela se bo povsod le najvišja ponudba.
Vsak ponudnik je vezan na ponudbo do 1. novembra t. 1. in ima ob • fzročitvi ponudbe položiti za vadij 2500 K. Vse ponudbe izročiti je konkurznemu upravitelju gosp. dr. Fran Tomiašku, odvetniku v Ljubljani, Sodna ulica št. 8.
Došle ponudbe se odprejo dne 25. oktobra; Sprejeti najvišji ponudek je založiti pri konkurznem upravitelju v gotovini do 1. novembra t. 1. in potem takoj prevzeti celotno zalogo.
Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika in za kakovost blaga ne prevzame konkurzno upraviteljstvo nobene odgovornosti.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju; isti izkazuje na zahtevo zalogo in podaja vsa potrebna pojasnila.
#       Lepo  opremljena      2513
mesecna soba
zračna in svetla, event. z električno raz-
svetljavo, v elegantni hiši poleg dežel-
nega  muzeja,
—  se takoj  od da —-----
Poitve    3e:
v Subičevi ulici štev. 3. v pritličju.
Dr. Fran  Tominšek,
konkurzni upravitelj.
PkSselitev gostilne.
Sla^remu obČinstvu,   posebej pa   cenjenim   dosedanjim gostom yI,   dno naznanjava, da sva svojo gostilao            3599
„Pod gabrom", Pred igriščem štev. 1
mar preselila -mm pod naslovom
„pod li lipo" Pred igriim št. I
Točila bodeva ^iistna  bizeljska in istrijanska   vina   ter vedno sveže pivo. — Za dobro kuhinjo je poskrbljeno.
K obilnetnu cbisku prijazno vabita
Ivan in Franćiška Ogorelc.
Vabilo na      3579
vinsko trgatev
v gostilni Durn
pri  Sv. Petra  mostu,
katera se vrši
v soboto, dne 5. oktobra. Godba na lok.
K oblini   udeležbi  vabi
Rezi Dura
gostilničarka.
[?. [REI!? srebrn* ure
kot  božično  dariio :;:    ±* dečke.   - -:
St. 4129. Pra«a
srebrna rernon t lirska ura od c. kr. kovnice denarja belje-tovana /emajl niia kazalom, sekundo im ka žalcem, uaian-no regulirana dobro se zapi raj oči ra okrovjem kron 1 t«. Št. 4130. t-:a s ">arnir-xxa v boljši vedt»: fc 9-50 m, 43!.zdvoj-natim porko-vom ¥ l2>0, Št. 4101, ora na sidro, sistem Roskorf. odprta K 12*80 Št 4O<>5 7 originalnim kolMjetn .Adier-Roskopf. K 14-56. Št. 4191. Prava srebrna remontoirska ara ra sidro i dvojnim pokrovom (3 srebrni pokroTi), emajininr kaialom. la kolesjem s 15 rabini, sci nndnim kazalom, iiatanćno regulirana K 16-50. Vse are so nattnko regulirane in repasiraae. Za vsako uro se strogo  farati  pismetio 3 leta.   Pošilja po povzetjn
prva tvornica ur Jan iionrad
c. kr.   dTorai   dobavltolt.   Most   ftt   2370   (Češko).
Glavni katalog s 4000 slikami na zahtevo gratis in franko.
Hiša na prodaj!
Iz lastne roke prodani hišo, ^]
ki obstoji  iz  štirih  sob  ter vodnjaka,  dalje  približno oral  zemlje,   vse v dobrem  stanju  in  po  nizki  cenij
/.   .%            Prodam tuđi pohištvo.            .-.   ,«,,
Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda.11            35gs|
Zadruga premogotržeev v Ljabljant
Haznanilo.       I
Podpisano načelništvo si usoja slavnemu občinstvu vljudno naznanjatf da se bo vsled eneglasnega sklepa zadružnikov začenši z dnem 1. oktobra 1.1,
P!0ij3i pfiog po 1K 58 v. uf ali 30 Ig po i K 38 v. 100 is.
K temu sklepu so bili ljubljanski premogotržei prisiljeni, ker je na en strani južna železnica že pred meseci zvišala svoje tovorne cene, na drugi strani pa so premogarske družbe opetovano podražile svoj  premog.
Pri enokratnih naročbah nad 500 kg bo veljal na dom postavljen premog 3 K 20 v za  100 kg.                             -                                             '■
V Ljubljani, dne 27. septembra 1912.                                               I
5353                                                      Martin Lampert, t. S. načelnik.      j
5353
KčLot* si Koče ogledati  T^rcLsrzo
damsko konfekcijo,
naj se potrudi v Angleško skladišče oblek9 7cjer so vedno !• ogromni zalog i najnovejši damski paletott, kostumi, bluze, krila i, dr. — Sadalje priporočam slavnemu obćintttru naftnodernejse površnike, raglane in obleke za gospode in dečke, kakor tuđi klobuke, desne plašče, pelerine in oblekce za otroke.                3571
Postvežba točna,                          Cene priznano nizke*
„jLnglešTco sTzlcičUšče obleJc"
O. J3er7\jCLtov~Lč, JMLestnt trg št. O.
^^^^^^^^hl ^^^i    ^^^^^^^^^^^&   !32^hH^^^^b   ^^^^^B^^^^^   ^^^^^^I^^^^^h ^^^^^^I^^^^^^B    ^^^^B^^^^^ft                                 hmHk ^h^^^Hr ^S^^^^K^^^Sv^   ai^Bk'   i^^^BE^    '^^^^Hvj^Pjft^  ^^^^S^H^^k    ^^^S^^^^hEIB ^S^S^bk^^^^S    ^^^^^f^^^^^B
^^1 ^^Sb^^   ^&*^^<^ki   ^^^      :^BB Hb^^^1 ^Ib  ^^^1 ^^Br ^^^^^^^Km                     M^LSr^KSt**   ^ly «3g   ^sKr   ^39 £^B£ w^Ht   ^SP^^H^   SBIk       ^Ek ^^b^ jis^^t^JS »■!■■
Prešemova ulica štev. 7      v  Ljubljani      Prešernova ulica štev. 7
priporoča siovenskemu občinstvu svo§o bogato zalogo kancelijskega, . ■ •    komptoarskega,   pisarskoga, slikarskega in šolskega   blaga    ■ ■ ■
UflP"   nalboljše kakovosti in po na^nižpn cenah.   *^i
Pisalne in risalne potreb^čine
peresa, držala, svinčnike,  radirke,   risalni   papir,   risalne priprave, crtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
najpriprostejše in najfinejše, črnp,  vijolčaste in barvaste.
Solske mape
iz platna in  iz usnja ter  iermena   za knjige.
Mape za zvezke.
Kasete
s pisemskim papirjem avstriiskega in inozemskega izvora
¥ vseh velikostih, xa dame in za gospodey za na-
vadno rabo in tuđi za darila.
Albumi
za slike, razglednice in poezije.
Papir
kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in
gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za
pisalni stroj;   mali   in veliki   oktav za   navadna   pisma;
barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velik os tL
Mape
za shranjevanje trgovskih pišem.
Zavitki
vseh vrst in vseh veli kosti,  barvasti in beli. Sprejemajo se tuđi naročila na zavitke s tiskano firmo
Solski zvezki
vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovara. Trgovci dobe poseben popust
Crnilniki in utezi
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih narocilih izreden popast
JhroJiu knjigama sprejema tn3i naroiila u
pisalne strofe
...... vseh sistemov   ------
po tovarniŠkih cenah; dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč   zavitke,   vizitnioe*   oznanila,   lakturef trgovska pisma itd itđ.