182. številka.
Ljubljana, v četrtek 10. avgusta 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, isimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. ). vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa 8 Kongresnega trga št. 12.
Telefon št. 34.
Izgredi v Celju.
(Izvirno poročilo.)
Celjska renegatska druhal, ki bi morala vsa skupaj za plotom poginiti, če bi jej slovensko prebivalstvo ne dajalo kruba, je danes zopet jedenkrat pokazala svoje bestialno sovraštvo proti vsemu, kar ni nemško, svojo nebrzdanost in predrznost, svojo surovost in domišljavost, kakor da bi hotela doprinesti nov dokaz, da je poturica res hujši od Turka.
Naznanjeni obisk čeških visokošolcev v Celju je dal povod velikim izgredom. Celjsko nemčurstvo besni. Policija je skrajno pristranska. Povabila je na pomoč celovško policijo, katera za celjsko nikakor ne zaostaja. Dopoludne je nemčurska sodrga čakala na kolodvoru mešani vlak. Ker Čehov ni bilo, je množica prihrula pred „Narodni dom", v kateri je hotela šiloma ulo-miti. Dr. Dečko je dobil s kolom po glavi. Storilca smo ujeli in zapovedali dvema policajema, naj ga aretirata. Policija ga je vzela v svojo sredo, a ga takoj izpustila. Naše ljudi pa, ki so tekli za storilcem in ga ujeli, je policija aretovala. Na naše za-htevanje, da naj odstranijo razgrajače, je policija odgovorila, da mi provociramo. Sodrga je zahtevala, da se odstrani s poslopja narodna trobojnica in cesarska zastava. Na to je policija šiloma udrla v „Narodni dom", z vetrihi odpirala vrata ter strgala zastavi raz streho. — Ob 1 22. ari smo bili na kolodvoru, kjer je bil prvi prisrčni vsprejem čeških akademikov. Kolodvor je stražilo orožništvo. Navzoč je bil tudi politični komisar. Pred kolodvorom je stal kordon vojakov z nasajenimi bajoneti. S tulenjem, žvižganjem in pretenjem s palicami nas je ob izhodu vsprejelo celjsko barabstvo. Po licija nas je potisnila v stranske ulice. Sodrga je v silnem diru tekla ter nas pre-stregla v graški ulici. Začelo je padati kamenje, in sta bila dva od nas ranjena. Policija ni storila ničesar.   Branila  je sodrgo
pred našo silo, s katero smo hoteli braniti svojo telesno varnost. Med napadovalci so se odlikovali zlasti nemški akademiki, Oech-sova banda, mestni uslužbenci — in vseh teh popolnoma vredne nemške dame Veličasten prizor je bil pri „Narodnem domu". Na vseh oknih in balkonih so naše slovenske dame pozdravljale severne brate ter jih obsipale s cvetlicami. Pred glavarstvom pa je stalo na stotine celjske sodrge; v svoji onemogli jezi in besnosti so dvigali palice, žvižgali in tulili, hujše ko culukafri.
Sledil je potem banket. Otvoril ga je dr. Semec, ki je pripil Čehom. Praktično moramo začeti izvajati idejo slovanske solidarnosti. Osnovali smo naše posojilnice po čeških založnah, imamo denarno zvezo z živnostensko banko, naši dijaki hodijo v Prago študirat — to je praktična solidarnost. Čehi so naši učitelji, ki ne govorijo samo, da nas ljubijo, temveč hočejo z nami delati. Zato pa je slovenska zemlja tudi Vaša zemlja. Dr. Dečko označil je mogočni češki narod kot našo oporo v narodnem boju. Bili so časi, ko so nemške vojske bežale pred Čehi kakor zajci. Čeh je povsod na čelu slovanstvu: v umetnosti, v industriji in denarnih sredstvih, on je prvi vzdramil vseslovansko idejo, katero neguje s prirojeno mu žilavostjo v pravem husit-skem duhu. Dr. Vrečko je pripil slovenskim akademikom, katerim naj bo češki akademik vzor. Naj ga navdaja ona edinost, bratoljubje in nepogljivost, katere lastnosti imajo Čehi, kadar gredo nad sovraga. Tudi mi se ne bojimo svojih sovragov, mi smo pobili Turke, premagali bomo tudi slabotne Nemce. Premagati jih hočemo z razumom, duhom, s katerim delujmo in prisegajmo slovansko bodočnost. Profesor Stoklasa je povdarjal, da je v slovanskih rokah eksistenca Avstrije, mej tem ko Nemci mislijo in delujejo le na eksistenco Praske. To nam je kazala kopa divjakov, ki nas je napadla na celjskih tleh. Nas podivjanost pruska ne sme strašiti. S Havličkom lahko
rečemo : Imamo čast in moč in kakor je ponosni Rimec rekel: jaz sem Rimec, tako mi rečemo: jaz sem Slovan! Dragotin Hribar je v svojem govoru častil voditelja češkega naroda dra. Podlipnega, kateremu predlaga poslati brzojavno udanostno izjavo, kar se je zgodilo. Med. Hynek je v lepi slovenski govorici imenom vsega češkega naroda nazdravil slovenskim bratom in sestram. Gvidon Sernec je v češkem jeziku jedrnato nazdravil češkemu dijaštvu, ki neguje na vzgleden način češko-slovansko vzajemnost. Vse govore je spremljala ne popisna navdušenost, ki je rasla od trenotka do trenotka. Govornike so dvignili na ramena ter jih nosili po dvorani. Po banketu smo izleteli k razvalinam starega gradu. Frankfurtarico, ki je plapolala nad razvalinami, je pustil župan celjske okolice odstraniti. Nemško muzejsko društvo, katero opravlja razvaline, je že pred nekaj dnevi po lepakih naznanilo, da ostane dohod do razvalin in do muzja za čas 8., 9. in 10. avgusta zaprt — radi nujnih popravil. Kljub tej prepovedi, ki nas čisto nič ne briga in pa ker je bil dohod otvorjen, smo si ogledali razvaline ter raz razgledni stolp zrli doli na smrdljivo gnjezdo na slovenski zemlji. DHej Slovani" in „Ltpa naša domovina" sta zaorili iz stotine grl in burno smo pritrjevali govor-nikovim besedam: Nemci imajo razvaline, naše je življenje. — Zvečer se je izvršil koncert na čast češkim gostom. Slovensko pevsko društvo, moški in ženski zbor je zapelo dovršeno dobro več pesmi, katere je moralo ob neprenehanem odobravanji ponavljati.
Mej banketom nam je prišel dopis z mestnega urada, da naj jim naznanimo vspored za popoludne in večer. Dr. Sernec je odgovoril da gremo ob k razvalinam starega gradu po teh in teh ulicah, da pa naj mestni urad to smatra kot tajno, da nas ne bodo napadali plačani agenti. Čez pol ure je pricapljal drugi dopis s podpisom
znanega dopisnika „Tagespošte" in vodje mestnih uradov, Fiirstbauerja.  Zahteval je od nas, da ne smemo iti skupno na stari grad, ampak v gručah (menda zato, da bi nas lažje napadali), in da naj mestnemu uradu naznanimo tiste plačane agente, da se bo vedelo zoper nje primerno (!) postopati. Naša pot na grad je bila čisto mirna. Imeli smo seboj pač orožnike,  pred katerimi ima celjska sodrga nepopisen strah, naša policija pa — respekt. Na povratku smo zapazili straže in vohune, katere so postavili, da oznanijo osrednjemu odboru, kje bomo hodili. Res, pred vojašnico pri „Narodnem domu" nas je pričakalo kakih 500 cestnih roparjev.   Kamenje je letelo kakor dež in le energičnemu postopanju vojaštva je zahvaliti, da ni  prišlo do poboja in prelivanja krvi. Dra. Šukljeja je zadel kakor pest debel    kamen, da se je zgrudil na tla; tudi g. Majdič je dobil kamen v glavo. Nemški akademiki (!)   so   opij uvali naše dame. 1 Ves napad je zakrivila policija, ker ni pravočasno skrbela za mir in red, ampak pustila zločince na čakališl^u. Seve, saj mi provociramo!  Karakterističen je slučaj, ko je celovški policaj enega naših aretoval, in ko je ta zatrdil, da je Nemec, je policaj dejal: Ah so! in ga spustil. Gosp. Perdana, kateri je hotel enega prijeti,  katerega je videl zagnati kamen, sta dva policaja prijela in kljub ugovoru dveh orožnikov gnala v zapor.   Policija še sedaj ni jenjala biti apatična.   One je pustila metati kamenje in nas napadati, zoper one ni ganila mezinca; nas so gnali v „Narodni dom", kakor čredo ovac v hlevj Celjske barabe, katere so vsem policajem prav dobro znane, so pred očmi teh policajev metale kamenje, nas napadale in psovale.   In celjski sodrgi je zrastel greben!   Nastala je pravcata revolucija.   Vojaštvo, katero so ravno tako psovali in se mu rogali.je mon lo z bajoneti, naskočiti množico. Okoličani, ki so se vračali domov, so se morali braniti z revolverji. Aretirali so okoličane. Izmed Nemcev
LISTEK. 3
Pobedonoscev.
(O zapadni in vstočno-slovanski kulturi.) (Dalje.) 2. Nova demokratija.
(HoBa* AeMOKPamia^)
V 2. poglavju svojega sbornika ana-lizuje Pobedonoscev moderni demokratični duh in osobito pojem svobode.
Kaj je svoboda, ob kateri se dandanes vznemirjajo duhovi ?
Svoboda v demokratičnem smislu je pravica politične oblasti, ali, inače povedano, pravica, udeleževati se v upravljenju gospodarstva (države).
To stremljenje po politični ob last vi še vedno narašča. Najbližnji cilj v to svrho je demokratiji vseobča volilna pravica — in to je osode polna blodnja in zmota, ki je ena največjih v zgodovini človeštva. Na videz ideja enakosti, je to pravi izvir največje neednakosti, spretni mehaniki igrajo v gledališču demokratičnih volitev z volilci kakor z marionetami. Kdor zna lepše govoriti, poiskati pripravnejše fraze, tisti zmaga in je — diktator mas. Taka demokratija je prava laž; javno mnenje se demoralizuje, politični smisel naroda se kazi in nivo političnih idealov je v novejšem času upadel globoko. Žalosten pogled politične korupcije
nam kaže Francija, drugi stari Rim, pa tudi Anglije se ta kuga že prijema.
Kdor pozna moč javnega mnenja, kdor je pazno razbral, da narekujejo javno mnenje dandanes veliki kapitalisti po svojih svetovnih žurnalih, da so sploh kapitalisti dandanes bolj ko kdaj odločilni faktorji pri osodah ljudstev — in kdo so največji kapitalisti v Evropi ter kako moč imajo, je znano —, ta rad prizna, osobito če je kaj pogledal za kulise moderne demokratije, da je mnogo istine v tem poglavju našega pravoslavnega političarja. Sam Spectator je pripravljen podpisati to poglavje raz ven nekaterih stavkov.
3. Velika laž našega časa.
(Bejpnsa* Jio/Kb Hamero BpeMenn).
„Kar je osnovano na laži, ne more biti pravo". Med največje politične laži je pa šteti od francoske revolucije utrdivšo se idejo, „da izhaja vsaka oblast od naroda in ima osnovanje v volji narodni." To je nauk o suvereniteti naroda kot temelj parlamentarizma. Misli se, da vlada narod, faktično je pa vsegamogočnih par ministrov. Parlament je naprava, ki služi častiljubju in osebnim interesom poedi-nih, komedija, katere prvo dejanje je, da se volilni kandidat izigrava kot sluga in oskrbnik naroda, kot njega advokat, in ki končuje s tem, da se uporabijo po umetnih manevrih vsi slabi instinkti mas. „Mundus vult decipi, decipiatur.
Javne seje v parlamentih so samo igre za galerijo in občinstvo; glasovanje je že večinoma a priori določeno za kulisami ; ves zamotani mehanizem v parlamentih je komedija voditeljev strank in egoizma.
Zlo takošnih demokratičnih idej ima svoje korenine v filozofiji Rousseaua, ki prepoveduje dovršenost in popolnost človeške prirode. Ali jasno spoznanje političnega učenja je faktično pristopno samo nemno-gim umom, aristokraciji inteligence, „a masa, kakor vsikdar in povsod, je sestajala in sestoji iz tolpe, nazivane .vulgus', in nje predstavljenje in reprezentstvo je neobhodno , vulgarno1. ■
Ostra je ta kritika parlamentarnih naših odnošajev; marsikaj je istine, ali dvomiti moram, da li je monarhični sistem jedino pravi . . . Sicer so pa o teh problemih že stari filozofi globoko razmišljali, zgodovina pa hodi isto pot dalje, in človeštvo prodelava razne periode absolutizma, monarhizma, konstitncionalizma, republike in demokracije, da se zopet vrne k monar-hičnim ali celo diktatorskim formam. Nič ni novega na svetu, tudi zlo ne .. . Sicer smo pa hvaležni Pobedonoscevu za marsikaj, na kar opozori nas, ki bi se mogli morebiti res preveč zaljubiti v moderni napredek. Čudno pa je, da očita Po-bčdonoscev zapadni kulturi napake često na podoben način kakor anarhistični pisa telji, ki povdarjajo vrednost silnega individualizma proti slabotni nivelizaciji mase.
4.-8. Prisežniki, časopisi, narodna prosveta, zakon.
(C>,;b npiCAUiiauh, iifi.uiio, sapoftHoe, - riiocOnnm1 nt1, :<aKom>).
Izmed pravnih naredeb pride najprej na vrsto sod prisežnikov ali porotnikov. Naslanjajo se na mnenje angležkega historika Mainea, trdi naš socialni političar, da je neumno in nevarno, ljudstvu prepustiti razsodbo o krivdah. V mladih državah pa cel6 porotništvo ni nič druzega kakor plen za brezvestne advokate, katerih zgovornost je dobro plačana.
Kako misli Pobedonoscev o n o v i-n a r s t v u, si vsakdo lahko sam predstavlja.
„Nikdar še ni oče laži iznašel takovih spletek laži vsake vrste, kakor v našem času, ko se sliši toliko lažnjivih besedij o resnici od vseh stranij". Glavno orodje laži pa je novinarstvo in t'sk („pečat"). Žurnalistika je velesila, kateri se ne more ustavljati nobena vlada vspešno, je organ občestvenega (javnega) mnenja, katero narekujejo v imenu svobode kapitalistični mogotci, to je anonimna, nekontro-lovana moč, ki more škoditi s svojim natolcevanjem in napadanjem najpoštenejšim možem. Novinarstvo je velik despot, ki z vsakdanjimi sugestijami vsiljuje svojo razsodnost čitateljem in jim jemlje lastno mišljenje. Individuvalnost izginja tako družbe, katera se vedno bolj udaja tfcsut lažnjivemu znanja, in zato je v naših M tako malo celih, karakternih dejateljev.
je eden mrtev, dragi umira. Policija nečuveno postopa. Ko smo pri oknih gledali na trg pred „Narodnim domom11, je policija ob glasnem pritrjevanji poulične svojati zahtevala, da se moramo odstraniti od oken in šaluzije zapreti. Mi smo jim mirno odgovorili, naj pospravijo trg cestnega blata. Na to je policija silovito udrla v »Narodni dom" v gorenje prostore torej v zasebno č i t a 1 n i š k o stanovanje. Na naš ugovor je stražmeŠter odgovoril: da zanj ni nobenega privatnega stanovanja. Na to je policija šiloma zaprla šaluzije. Sreča je bila, da so bili Čehi v veliki dvorani, katere vrata smo šiloma tiščali, da niso čez vso mero ogorčeni dijaki padli po policiji. Zgodila bi se bila po krivdi policije grozna nesreča, da ni prevladala naša previdnost. Mirili smo ljudstvo, češ, da proti sili ničesar ne moremo, in da bomo vse primerne korake storili. Na to je stražmeŠter zavpil: „Ja „korake" konnen's thun bis zum Himmel hinauf". Kake instrukcije je imela policija, se vidi iz tega, da je poleg stražmeštra in šestih drugih policajev stoječi baraba z vso silo vrgel kamen proti oknu „Nar. doma", da je potem še par gnjilih jajc vrgel na balkon — vse to brez vsakega ugovora s strani javnih organov. Neki policist je zavpil proti oknu: „\Venn ihr nicht Ruhe gebt's, so wert's schon morgen sehen, \vas geschehen wird", — češ jutri boste še bolj tepeni, če ne boste pridni.
Sedaj je tretja ura. Vojaštvo je že v drugo naskočilo napadalce. Nihče se ne upa iz „Narodnega doma". Vsi moramo čakati v poslopji jutra. Ravnokar sta prišla župan Stieger in glavar grof Attemsv „Narodni dom" ter sta zahtevala, da morajo Čehi odpotovati z brzovlakom ob 4. uri 15 min. Mi in Čehi uvidevši nevarnost, katera bi jim s tem pretila po celjskih roparskih dupljah, smo odločno odklonili zahtevo. Na to je glavar izjavil, da nam on odreka vsako varstvo in pomoč. Ravno-isto izjavo je podal župan, kljub temu, da smo jima kazali na nevarnost, v katero bi s tem poslala svoje goste. Brzojavili smo na ministrstvo in češkim poslancem za pomoč, ker je sila skrajna. Na ulicah čaka nedogledna, naščuvana, nahujskana, plačana in oborožena množica, ki čaka le tre-notka, da bi Čehi prišli iz varnega zavetja, iz „Narodnega doma". Kordon vojakov straži „Narodni dom^, Glavar je popolnoma izgubil glavo. Govori se, da bodo Čehe šiloma spravili iz „Narodnega doma" na kolodvor. Ogorčenost velikanska. Danes se je pokazala posledica brezbrižnosti tistih organov, ki bi bili morali skrbeti za mir in red. Mesece poprej se je hujskalo in ščuvalo po časopisih, po drugih tiskovinah, od hiše do hiše. Oblastva so to ščuvanje mirno gledala ter je pustila nekaznovana. Hoteli so im^ti prizore, ki so se danes kazali v avstrijskem mestu Celje. V ponedeljek je bila deputacija pri namestniku v Gradcu. Obljubil je vse — storil nič. Danes pa se glavar bridko pritožuje, da smo preko njegove glave šli v Gradec iskat pomoči in ga na ta način blamirali. Mi smo čakali do zadnjega časa, ker smo upali, da bodo oblastva vender-le upoštevala naša opozarjanja. Nič, gluha in slepa so bila za vse ; s svojim neumljivim molčanjem so le podpirala revolucijo, ki danes divja po celjskih ulicah. Ni se torej pritoževati glavarju, da ga nismo šli prosit pomoči; ako, nam je ni maral dati do zadnjega časa nam je tudi v zadnjem času ne bil dal. Današnja revolucija je sad brezbrižnosti državnih oblastev, katera niso storila svoje dolžnosti, kakor so zahtevale razmere. I
Ob 4. uri zjutraj, ko sklepam to poročilo, so vojaki popolnoma obkolili „Nar. dom". Policija stoji vsa pri vratih „Nar. doma", mesto da bi zasledovala javne zločince. Domačini, ki smo ho teli domov in katerim so obljubili asistenco, smo prašali policijo, če za moremo po teh in teh ulicah domov brez i :evarnosti. Policija nam na kratko odvrne: „i bos net", in morali smo sami brez vsakega varstva hoditi po celjskih ulicah.
V Izubijani, 10. avgusta.
Struje v avstrijski opoziciji.
„Silesia", glasilo nemških naprednja-kov na Češkem, obžaljuje, da se je začel radi bodoče taktike nemške opozicije zopet
hud boj, dasi Se ni gotovo, ali se parlament sploh snide. Naj bi se torej počakalo vsaj dotlej, da se to določi! Res je, kar se po-vdarja v opozicijskih listih, da je opozicija na Ogrskem in opozicija v Belgiji prisilila ministrstvo, da odstopi. Zgodilo pa se je to parlamentarnim potom. Ako se torej zahteva, naj se deluje na padec grofa Thuna tudi parlamentarnim potom, ni možno tega kar na kratko zavračati, kakor delajo tisti radikalci, ki so vneti le za ob-strukcijo s pulti. Nesoglasje nazorov nemško-opozicionalnih krogov se tiče stvarnega pojmovanja položaja. Razlogi, zakaj so posamezne opozicijske stranke proti Thunovi vladi, so jako različni. Skupni program opozicionalcev se tiče le negativnega odpora, v pozitivnih smotrih in o bodoči pozitivni taktiki pa voditelji opozicije niso edini. Izediniti pa se morajo, sicer bo ostala politika levice vedno negativna. „Silesia" svari liste, naj pri obravnavanju bodoče taktike združene opozicije ne napadajo posameznih strank, ker si s tem jako škodujejo.
Slovani in rimska cerkev. „Slovanski Svet" piše: Opasnost, da bi se budila in krepila tudi v verskih opravilih skupna zavest med Slovani, je najbrže kriva, da so dobri prijatelji slovanski po stnrem običaju vplivali v Vatikanu in dosegli njim zaželeno izpremembo dne praznika sv. Cirila in Metoda. Odtod si moremo tudi tolmačiti govorico ali pa že dognano vest o naročilu, da naj škofje med Slovani po svoje določujejo dan tega praznovanja, samo tako ne, da bi ga praznovali skupno, v jeden in isti dan. Slovani bi malo umeli cerkveno zgodovino, ko bi ne poštovali posvetne politike, ki je vplivala na to zgodovino, in sicer na škodo Slovanom. Tako je treba misliti tudi o pro-sledovanju glagolice v cerkvenem bogoslu-ženju po Dalmaciji in Istri. Škofje, ki pro-sledujejo in propovedujejo glagolsko bogo-služenje, utegnejo sami nasprotniki biti te glagolice, zlasti ker so vzgojeni bolj romanski nego slovanski; a glavno je vendar politika, ki ne prihaja iz njih samih, temveč od zunaj. Saj je znano, kako se nameščajo višji pastirji; ponajveč odločuje poleg relativne sposobnosti politiško mišljenje, in to mišljenje le v redkem slučaju ugaja slovanskemu politiškemu, lojalnemu mišljenju. Le poglejmo, kako se postopa med Slovenci. Tisti se povzdigujejo na škofovske stolice, ki so že naprej znani kot nacionalni indeferentisti ali pa protivniki slovanskih narodno stij. Rimska cerkev dandanes slovanskih plemen ne krepi, pač pa jo njeni organi slabe kot poslušniki protislovanske politike, katera je trajna v obeh polovinah Avstro-Ogrske. iS a Ogrskem delujejo na to, da bi oslabili cerkveno avtonomijo srbskega naroda, dasi imajo Srbi zagotovljene privilegije. Ogrskim Malorusom hočejo Madjari staroslovensko bogosluženje vzeti ter obredno staroslovenščino nadomestiti z madjarščino. Papež Leon XIII. se je sicer odločno uprl tej nakani; ali Madjari se nadejajo, da se jim posreči tudi s pomočjo cerkvene oplembe pomadjariti ogrske Ruse. Jednake namere izvršuje poljski politiški sistem glede unije galiških Rusov- Od leta do leta naskakajo cirilometodijsko cerkev ter jej hočejo poslabšati obred in naposled vzeti tudi obredno staroslovenščino. Tam pa, kjer je goli rimski obred med slovanskimi narodi, skušajo jim vsiljevati narodno mlačne višje pastirje, ki pa se vendar udajajo šovinistiškim zahtevam neslovanskih sosedov v jednih in istih škofijah. Ti višji pastirji snujejo že nacionalna semenišča in konvikte za Neslovane v slovanskih soseskah. Oni dopuščajo iztrebljenje celo čitanja evangelija ali propovedi ali molitev v domačem slovanskem jeziku. To čutijo Čehi, kjer so med Nemci v manjšinah, in hudo čutijo tudi Slovenci v Istri, na Tržaškem in Goriškem, zlasti v mestih. Razne so po tem takem oblike poniževanja in slabljenja slovanskih narodov, a vsa ta početja imajo jeden in isti cilj tudi v cerkveni politiki. Ker se to godi tudi sedaj, je znamenje, da protislovanski sistem se ni še dal poučiti od dejstev, ki so sad irreden-tovskega rogoviljenja na severu in jugu. Ako bi se bil količkaj izpremenil sistem v jedru, postopal bi vse drugače; Ščitil bi cirilometodijsko cerkev v Galiciji in na Ogrskem in njene ostanke v glagolski obliki v Dalmaciji pa v Istri.
Novo belgijsko ministrstvo
se je predstavilo belgijski zbornici. Novi ministrski   predsednik,   de   Smet de Nayer, je prečital kratko izjavo vlade, čeS, da vladi ni treba razvijati programa, ker bo postopala po istih načelih, kakor vse iz desnice izišle vlade.  Kabinet hoče rešiti volilno vprašanje tako, da uvede popolno proporcionalno zastopstvo. Za to se je izrekla večina političnih druStev in časopisje.  Vojni portfelj je prevzel po dolgem času zopet general, dočim so bili njegovi predniki civilisti. Bivši ministrski predsednik, Vandenpeereboom, je  izjavil,  da se strinja z izjavo nove vlade, in da jo bodo podpirali vsi bivši ministri.   Iz tega sledi, da je ostala v Belgiji  vlada klerikalna, kakor je bila, da se je sicer ispremenilo ministrstvo, a da je ostal sistem isti. Vojno sodišče v Rennesu. Vojno sodišče se bavi sedaj  s preiskavo tajnega dossierja, v katerem so baje dokazi, da je Drevfus kriv. S tem dossier-jem, ki je sila obširen, se bode bavilo sodišče ves teden, ter bode druga javna seja šele v ponedeljek.   Dokazi v dossierju pa morajo biti na slabih nogah, ker groze različni generali, d a prineso pred sodišče n o -vih dokazov, ki so boljši kakor vsi dosedanji. General Mercier grozi, da izroči sodišču neko nemoralno (!) pismo veleodlične dame, ki je z diplomacijo v ozki zvezi, general Boisdeffre pa obljublja,  da pove ime tiste tuje vojaške osebe, ki ga je svoje-časno obvestila o Drevfusovem izdajstvu. Čudno je, da je general Mercier skrival tisto delikatno pismo doslej, še bolj čudno pa, da hoče imenovati Boisdeffre tujo vojaško osebo šele sedaj, ko so vendar že razni tuji funkcionarji doslej zaman zahtevali, naj se jih zasliši. — Listi poročajo, da je Drevfus bolehen, da pa se vede pred sodiščem  mirno  in   samosvestno. Ruski „Graždanin" je prinesel iz peresa kneza Meščerskega članek, v katerem pravi, da pozdravljajo politični  krogi v Peterburgu odločno politiko \Valdeck Rosseaua ter bodo pozdravili   tudi   rehabilitiranje Drevfusa. „Temps" pa konstatira, da ni bilo Del-cassejevo potovanje v Peterburg v nobeni zvezi z Drevfusovo afero.
Dopisi.
— Iz Zagorja ob Savi, 9. avgusta. Kakor razvidno iz Vaše notice v štev. 179 7. avgusta pogrešali ste zadnjo nedeljo pri ondotnem krščansko socialnem protestnem shodu g. dr. Kreka. Gospod dr. Krek pa je med tem počastil nas s svojim pohodom. Isto nedeljo bil je tudi pri nas ljudski protestni shod proti § 14 in novemu davku. Povabili so torej tukajšnji delavci svojega zastopnika v državnem zboru. In kakor omenjeno, prišel je tudi v Zagorje. Videli smo ga celo par dnij potikati se tod i. Ali g. dr. Kreka tudi na naš shod ni bilo. Šel je namreč gospod ljudski zastopnik na tu-kajšno bližnjo božjo pot! Kaj hočete torej še več, častiti volilci V. kurije?
Čuje se, da so se pri prihodu gospoda knezoškofa pri nas v farovžu primerili mučni nastopi, v katere je najbrž dr. Krek nekoliko zapleten. Tukajšnji slavnoznani g. kaplan Škrjanec, političen vitez prežalostnega spo mina, katerega sta že tudi „Narod" in „Rodoljub" precej naslikala, posebno pa ga je dejal „R. Prapor" št. 19 in 20 t. 1. neusmiljeno pod Rontgenove žarke. Gospod Škrjanec kompromitiral je ne le vso svojo stranko, spravil je tudi gospoda knezoškofa v neprijetno situvacijo. To je tudi lahko umevno. Pred kratkim označil ga je škof sam pismeno, kakor „jedino primernega kapelana za naš kraj". Zdaj smo jako radovedni, če ga smatra tudi še vedno? K temu je največ seveda pripomogel kaplanov duševni chef — dr. Krek. Sedaj pa naj vzame kdo v roke zgoraj omenjeni številki „R. prapora" in če hoče še članke v „Narodu" in „Rodoljubu", na katere g. kaplan molči, kakor zid, kar je tudi najpametnejše, in jasna bode slehernemu situ-vacija, v katero je zapleten moralno prav nemilo tudi g. dr. Krek. Saj milostljivi menda ni še doživel do sedaj tako žalostnega vsprejema, in ga mu tudi ne želimo, kakor pri nas. To vse radi gosp. kapelana Škrjanca. Nobenega moškega nismo videli pri vsprejemu, prišle so le ženske in otroci. Kljub temu, da je prejšnjega dne povabil in prosil g. župnik g. župana, naj isti skrbi od strani občinskega odbora za do-
stojen vsprejem, kar je g. župan dr. Mor' scher po svoji moči storil. Ali odrekli so vsi obč. odborniki sodelovanje pri vsprejemu. Župan je sporočil rezultat svojih obiskov pri obč. odbornikih g. župniku, kjer je tudi povedal, da je vzrok vsemu temu g. kaplan. Oai kaplan, ljubljenec škofov, verni sodrug ro. govileža Rudolfa, radi katerega so že svoj čas prosili tukajšnji občinarji, naj ga škof premesti, a so dobili zgoraj navedeni odgovor, je sedaj po svoji nerodnosti in po svojih spletkarijah kompromitiran menda, za vselej.
Trgovina.
(Dalje.) I.
Pričujoči članki so se namenili, d i pišejo o pravnih zadevah trgovin.; in  kupčije  na  podstavi trgovinskega zakonika in tržnih navad ali uzan c. Najprej bomo rekli kako o trgovini in trgovskem stanu, o njenem pomenu v svetu sploh in pri nas posebe; o stali katero ima naš stan v domovini. Tu a bomo mogli kaj, da ne osvetlimo s k besedo in mimogrede svojega stališča ; duhovskemu stanu. V natančnejša raz; ljanja o tej kočljivi točki, katere mi trg nismo spravili na dnevni red, in je tud koli ne bi, — moramo prepustiti pok nejšemu peresu.  Toliko pa smo dolžni storiti že tukaj, ker smo že v uvodu obl bili delati na prospevanje trgova-ker je to naša sveta dolžnost, in ker d je   stališče  naših  „protitrgovinarjev" te nevarnejše, ko nekateri trgovci sami slijo,  da mora tako biti, in da je pi tako. — Potem se povprašamo, kaj je k Čija in kupna pogodba, kaj je pogodba spi in sledilo bo nekoliko bistvenih prav pojmov, ki jih je treba vsakemu trgov vedeti. Za glavno materijo pa bodo si tržne navade ali uzance. Te uzan bomo dobro pod prli s primera m vsakdanjega trgovinskega ž i v 1 j • nja in z izrecili trgovskega so in borznih razsojevališč.
Kaj pa so prav za prav nanos tržne navade? Vsa trgovina sloni na trd zakonih, to vemo; oni so ogrodje trgo vini, ker določajo bistva in glavne pojme trgovinskega življenja, kaj je trgovina, h firma in trgovska združba, kaj  je ki; pogodba, kedaj je sklenjena,  kdaj ni njena itd. Na drugi strani so tržne nav takorekoč žile, skozi katere se pretaka govinsko življenje. V vsaki trgovini in vsa kem trgovskem kraju razvile so se tudi posebne trgovinske navade, ki so uredil na tržišču vsa tista trgovinska pravila, k jih v ogrodju trgovinskega zakonika ni d • ločenih.   Postava je za sto slučajev i Od teh sto kupčij pa ne bosta dve jedna jedenkrat bo žito malo vlažno, drugič bod češplje prečrvive, tretjič bo volna nesna/ itd.; pa se bo kupilo „na dom postavljeno* (= na dom) in zopet „loco v Ljubljani „franco Radovljica" itd. itd.  Kako se ravnati ob vseh teh posameznih prilik • Vsak po svoje gotovo ne. Na tržišču se to določevalo. Ko pa se je trgovina bolj bolj razvijala in razvila, in je nastalo v> tržišč, ugotovilo se je na uglednem trg kamor so zahajali trgovci iz vseh drugih tržišč, tisto za trdno, kar se je po dolg -letnih skušnjah povsod za najboljše B] znalo.  Taka ugledna tržišča bile so boi Tu se je vse popisalo, učeni trgovski krogi so dostavili in spopolnili, in tako imam uzance, ki dajejo sveta skoraj za vsako trgovino in za vsakega trgovca.  Samo p vprašati jih je treba.  Ne dvomimo, da jih tudi naši trgovci v svojo korist večk ne povprašajo, samo seznanita naj se prej ta dva neznana si tujca.
Prvi pogoj za samosvestno nastopa n je za vsakoga, ki hoče, da v javnosti deluje, da si je v svesti, kaj je sam, in kaj je nje gov stan. Vsak gospodar mora biti na svo jem doma, ako hoče moško nastopati. Kdor ne ve, kaj prav za prav je in kako naj ravna, ta je reva in reva bo ostal. Tisti pa, ki ima cilj pred očmi, pa ve tudi za pripomočke, tisti bo dosti veljal in bo tudi dosti naredil, pa če bi prav cilja ne dosegel! Trgovci torej moramo natanko poznati vsak svojo trgovino in na samo polovičarsko! S sigurno roko treba poseči trgovcu v kupčijski svet, drugače bo nazadoval! Z drugo besedo: trgovec mora biti v svojem stanu tudi učen, in ni dosti, da je samo razumen (.brihten") člo-
vek. In to je dobro! Ravno tukaj, kjer je dandanašnji naS trgovec Se nekoliko na mučnem, (kajti on ve, da ni Se tak, kot bi moral biti!), tukaj je garancija za ohranjanje našega stanu, da morda za bodočnost njegovo ! Potem se nam trgovcem ne bo treba rkonsumov" nič več bati! A še celo dandanes nam so vsaj v toliko koristni, da smo to spoznali, in da se še pravočasno zavemo svojih napak!
Glavni vzrok nesigurnosti v trgovini, (ki je našemu trgovcu — škoda), je torej slabo poznavanje trgovine ter pravil, po katerih trgovina in kupčije tečejo. Natančno poznavanje uzanc in pravilna uporaba njihova, varovala bo v tem oziru našega trgovca pred vsakim izkoriščanjem prodajalca. Našega trgovca izkoriščajo večinoma židj e; a s čim? S trgovinskim zakonom sa m i m in z uzancami! Žid pač svojo trgovino teoretično in praktično do pičice po zna: on ve, kake dolžnosti ima v trgovskem svetu, a ve še bolje, kakšne ima pravice ! Tega mi ne vemo! S tem nas Žid tepe. Najprej nas udari po glavi potem po mošnji! Če se potrudimo, da kupčij ne bomo sklepali s površnostjo in tistim blaženim zaupanjem do svojega bližnjega, ki posebno našega Kranjca tako lepo diči, pa da bomo kupovali in prodajali natanko po predpisih, ki so za kupčijo in prodaj ugotovljeni, — potlej ne bomo več govorili o „nabrisanosti" in „namazanosti" Žida, ampak šli bomo in sami ga bomo „nabasali"! Napačna je misel, da Žid povsod le slepari! Ne, on se drži natanko postav in trgovinskih navad, in t e on prav za prav izkorišča! Mi pa navadno J.eh predpisov ne poznamo, torej smo se ve na slabšem. Vtrgovini po svetu je pa ravno ugodno in neugodno stališče trgovčevo odločilno za njegovo vspe-vanje, za njegovo usodo! Tisti , ki ima ugodno stališče, si opomore, oni pozebe! Ako je bilo to pri nas drugače, potem to ni bilo po trgovinsko. Kajti bistvo trgovine je, da se stroški manipulacije, ravnanja z blagom skrčijo do skrajne meje; to pa se zgodi le tedaj, ako v trgovini vse ugodnosti izkoristimo, ki so sploh mogoče. Potem nas bo blago ceno stalo, potem bomo lahko blago po najnižji ceni dajali; in trgovina bo izpolnjevala svojo nalogo. — Trgovska pravila moramo torej vedeli, kakor jih ljudje vejo, pa nas ne bodo imeli! Za hrbtom se smejejo ti tiči naši — neumnosti, in trgovski svet, v katerem je Žid žalibog še zmeraj merodajen — nas prezirljivo gleda. Pokažimo, da tudi mi kaj znamo! Druzega nam ni treba kot ašilo za ognjilo"! — pouka, vede, najprej pa odprtih oči —, pa bomo šli z vsakim zidom v boj! Potem nas bo trgovski svet tudi spoštoval, kakor bi nas že zdavna lahko. Dandanes ne veljamo še nič! (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. avgusta.
— Osebne vesti. Notar v Komnu g. Karol C i b e j je premeščen v Gorico, notar v Tolminu g. dr. Ignacij Kotnik pa v Komen. — Gosp. dr. Demeter vitez Bleivveis-Trsteniški je imenovan asistentnim zdravnikom v reservi. — Notar v Ajdovščini dr. Blaž Q u a r a n t o 11 o je premeščen v Tolmin.
— Izgredi v Celju. Na prvem mestu prijavljamo obširno poročilo o dogodbah včerajšnjega dne. Prejeli smo o teh dogodbah še drug dopis, iz katerega naj posnamemo v popolnitev prvega še nekaj podatkov. Pri banketu so stregle slovenske gospodične. Govorili so dr. Sernec, dr. Dečko, dr. Sto-klasa, dr. Vrečko, stud. med. Hynek in Drag. Hribar. — Pri povratku iz starega grada, ko je besna celjska pakaža s kamni obmetavala dijaštvo, je bil neki češki dijak zadet. Slovenec Perdan je hotel napadalca prijeti. Priskočili so redarji in aretovali — Perdana. Pri vseh demonstracijah so se poleg buršev in barab najbolj odlikovale celjske „nemške dame". Da so celjske Nemke vseskoz grde ženske, to je znana stvar, ali kako surova znajo biti ta babišča, o tem zunanji svet pač nima pojma. Te „dame" so pri demonstracijah in izgredih igrale veliko ulogo. Metale so kamenje in gnila jajca, grozile s pestmi, kazale jezike in dolge nosove ter kazaje Slovanom hrbet, se tolkle po zadnji strani svojega telesa. Umeje se ob sebi, da so Čehi in Slovenci z zaničevanjem ignorirali počenjanje teh starih in
mladih »dam", katere glede omike in dostojnosti zaostajajo pač za vsako kravjo deklo na kmetih.
— Sokolov izlet na Vrhniko bode drugo nedeljo, dne 20. t m. Odbor se pogaja z južno železnico za poseben vlak, ki bode za izletnike imel bolj ugoden vožnji red, posebno glede ure povratka. Sodelovala bode pri izletu postojinska godba, ki je na prav dobrem glasu. Toliko za danes, da se ostala narodna društva, ki bi se morda pridružila „Sokolu", blagovolijo po tem ravnati. Vse podrobnosti se bodo naznanile pravočasno. — Člene .Sokola" smo naprošeni opozoriti glede telovadbe na odborov poziv, ki je prijavljen na drugem mestu.
— Izžrebani porotniki. Za prihodnje porotniško   zasedanje,   ki  se   začne dne 4. septembra,  so bili izžrebani naslednji gg. porotniki: grof Alfonz Auersperg, Josip Bončar in Andrej Božnar v Ljubljani, Matevž Barle v Lužah, Ivan Češnovar in Fran Čuden v Ljubljani, Gašpar Čarman v Škofji Loki, Jos Dekleva v Postojini, Fran Fabjan v   Ljubljani, Anton Frohlich v Kamniku, Ivan Gričar v Ljubljani, Ivan Gruden na Vrhniki, Fran Galle v Bistri, Alojzij Košir v  Ljubljani, Ivan Legat v Lescah, Ivan M athian v Ljubljani, Andrej Mauer v Zagorju, Viktor Naglas, Fran Peterca, Karol Planinšek,  Josip  Pleivveis in Ivan Počivalnik v Ljubljani,  Ciril  Pire in Konrad Pučnik v Kranju, Viktor Recher, Karol Reck nagel   in   Ivan   Rode   v Ljubljani, Al eksander Roblek v Radovljici, Ivan Ro-bežnik na Viču, Viktor Schiffer v Ljubljani, Ivan Stergulec v Begunjah pri Cerknim Josip Stergulec na Rakeku, Fran Terdina v Ljubljani, Rudolf Valenčič v Trnovem in Ivan Wakonigg v Šmartnem pri Litiji. Namestniki so gg.: Jakob Bergant, Jos. Ja-vornik, Jak. Kolenec, Adolf Kopriva, Fran Kunstelj, Ivan Mavc, Fr. Pettauer, Martin Primožič in Ivan Seunig.
— Iz Kranja se nam poroča: Povo-d om 251etnega županovanja ces. svetnika Karola Šavnika priredi moško pevsko društvo v Kranji dne 11. t. m. ob 8\/4. uri
zvečer g. županu podoknico.
— Iz Loža se nam piše: Dne 15. av-gu sta t. 1. praznuje gospod Gregor Lah v Ložu 251etnico svojega županovanja. Temu vrlemu narodnjaku in velezasluženemu ter obče spoštovanemu županu, uzornemu in
nesebičnemu zastopniku ložke občine, priredi gasilno društvo iz Starega trga, občinski zastop in gospo darski odsek ložkega
mesta, ter Narodna čitalnica iz Starega trga, sijajno serenado z godbo, bakljado, razsvetljavo mesta, z nagovori in s podoknico, v soboto, dne 12. avgusta ob 9. uri zvečer. Kdor je z nami, razsvetli okna svojega stanovanja in okiči streho z zastavami !
— Kiparja Iv. Zajca dela v Krškem. Pišejo nam: Zdaj, ko se združujejo domači umetniki, da bi povzdignili našo umetnost in ž njo slavo svoje domovine, bode na mestu, da se opozarja na domače umotvore. Danes imam v mislih kiparska dela, ki se vidijo v prijaznem Krškem, ob bregu zelene Save na pročelju obnovljene cerkve sv. Janeza, in na njeni vnanji strani presbiterija. Te umotvore je omogočila z velikimi denarnimi žrtvami znana dobrotnica kranjske dežele, posebno pa krške okolice, veleza-služna gospa Hočevar. Oče pa jim je umetnik domačin, ki je svoje plodonosne študije dovršil s pomočjo imenovane blagotvoriteljne gospe, namreč g. kipar Iv. Zaje. Omeniti je najprej dveh reliefov, ki sta izdelana v obliki polukroga, in predstavljata nad malimi vrati na pročelju cerkve dve alegoriji, na levi strani od opazovalca jutro, na desni pa večer. Milo navdihnjene alegorične figure delajo na opazovalca globok vtis. Figure v skupkah so jako lepo razvrščene, njih pomen jim je v obraz vtisnjen, tako da jih ogledovalec lahko ume. Vzne-še no, a vendar lahko plavajo geniji nad pokrajino, roseč v jutru nanjo blagoslov in odevajoč jo na večer v srečen, blagodejen mir. Nad „jutrom" predstavlja v velikem medaljonu krasen relief znano legendo sv. Janeza, ko so ga hoteli krivo verski učitelji zastrupiti. Osupnjenost, strah in str-menje, ki je premagalo navzoče ob prizoru, ko se dviga kača iz blagoslovljene čase, bere se z obrazov mnogoštevilnih in moj-stersko izdelanih figur. Nasproti temu reliefu nad „večerom" predstavlja v prav tako velikem polju celega kroga krasna,
tudi visokoreliema rezba sv. Janeza, ko sprejema od angelja skrivno razodetje na otoku Patmos. — Vitki, veličastni stas angelja z idealnim obrazom in zamaknjena
pozicija sv. Janeza dajeta upodobljenju tajnostnega prizora tisto mičnost, ki očarja gledalca in povzroči občudovanje umotvora. Na vnanji strani presbiterija, proti »jutru* obrnjeno, se dviga v velikem krogu krasna rezba, ki predstavlja sv. Trojico, kakor se navadno predočuje. Rezba je fino izdelana in vredna, da predstavlja tako vzvišen predmet. Vseh petero visokodvižnih rezb je izklesanih iz lepega, svitlega kamna, blage snovi, ki njih vrednost in lepoto izdatno povišuje. Popotnik, ki dojdeš v prijazno, med trškimi gorami in mirno tekočo zeleno Savo ležeče kranjsko mestece, poglej si te plodove domače umetnijo na cerkvi ob gornjem koncu mesta! Bodi preverjen, da jih bodeš zadovoljno opazoval! —h—.
— Iz Št. IIja pri Mariboru se nam piše: Slučajno sem dobil v roke graško „Tagespošto", v kateri je obudil mojo po sebro pozornost napis „Die Czechen in Cilli". Prebral sem dotični Članek in se iz njega prepričal, da veliki celjski Tevtoni, ti pristni (!) Nemci, znajo še vedno toliko svojega slovenskega maternega jezika, da za-morejo iz „Slo venskega Naroda" članke prelagati. Seveda, kar jim ne prija, to iz-pustč. Tako so tudi storili v navedenem članku.
— VVolffhardt v Ptuju. Poslanec Wolffhardt je imel v soboto v Ptuju shod, na katerem je poročal o „svojem delovanju", oziroma ščuval proti vladi. Zanimivo je bilo samo to, da je "VVolffhardt obljubil delati na to, da se volitev delegacije z ob-strukcijo prepreči. Izrekel je tudi upanje, da se na to zjedinijo vsi resnično nemški misleči poslanci.
— ,,Legina" šola v Devinu se odpre — kakor pravi „Piccolo" — v drugi polovici meseca septembra. Pravi, da je pripravljeno vse, kar potreba: učitelj, učiteljica, katehet itd. Italijani bodo vabili na vse sile slovenske stariše v Devinu, da dado svoje otroke v „Legino" šolo. Zato pa treba pozornosti, in prizadeti rodoljubi naj bi delovali na to, da se slovenski sta-riši ne dado pregovoriti v tem oziru. „Piccolo" sicer pravi, da v Devinu so italijanski otroci brez poduka in da za tiste samo je namenjena šola, toda to ni res; lovili bodo slovenske otroke!
— Razveljavljena razsodba. Zaradi znanih izgredov povodom smrti cesarice je bil devinski župan g. Ples obsojen na osem mesecev v ječo. Na njegovo pritožbo je najvišje sodišče razveljavilo razsodbo tržaškega deželnega sodišča in odredilo novo obravnavo.
— Utonil je pri kopanju v Savi pri Hotišah 231etni tesarski pomočnik Fr. Blaž.
* Pretep mej vojaštvom in civilisti. Poleg \Velsa v Thalheimu so imeli te dni bicikliško dirko. Po razdelitvi daril so za čeli peti kolesarji „Die Wacht am Rhein", in pel je tudi neki artilerijski četovodja. Neki stražmojster ulancev pa mu je ukazal, naj molči. Artilerijst pa se je skliceval na avstrijsko-nemško zvezo ter je pel dalje. Stražmojster je šel po patruljo, katere pa biciklisti niso pustili stopiti v dotično pi varno, kjer se je vršila slavnost. Gostje so klicali: „Proč z vojaki!" Prišla je druga patrulja, in začel se je pretep. Vojaki so ra bili orožje, ranili več civilistov ter jih odvedli v zapor. Preiskavo vodita okrajni glavar in župan. Razburjenje mej občinstvom je veliko. Zanimivo je pa, da prepevajo avstrijski topničarji tako pesem javno! Kakšne pesmi prepevajo šele, kadar so med seboj!
* Spomenik kralju Milanu. Kakor se javlja iz B elegagrada, nabirajo se prispevki, da se postavi spomenik kralju Milanu in sicer na m estu, kjer se je izvršil proti njemu „atentat" ! Zares tak junak in poštenjak, kakor je Milan, zasluži spomenik! Vpraša se le, kdo ga bo plačal.
* Mesto pod vodo. Mesto Schwarz-wasser (Strumien) v Šleziji je zadela velika nesreča. Reka Visla je vsled neprestanega dežja stopila preko bregov ter je spremenila mesto in okolico v veliko jezero. Mnogo ljudij je izgubilo ves svoj imetek, polja so uničena, travniki pokriti z blatno vodo. Beda je grozna.
* Pismo eksplodiralo. Iz Budimpešte poročajo:  Včeraj zvečer je eksplodiralo v
takajSnjem poštnem uradu pismo, ki je bilo namenjeno kot „ vzorec brez vrednosti" v Mezokovesd. Uradnik je vrgel pismo prestrašen proč, a goreče pismo je padlo na druga pisma, ki so se tudi vnela. Kdo je pismo oddal, še ni znano.
* Zastrupljanje z žganjem. Na neki graščini v okolici Temešvara so dobili delavci za zajutrek žganje. Ko je prva skupščina delavcev izpila svoje žganje, je postalo dvajseterim delavcem slabo, enega pa so morali odnesti celo v bolnico. Poklicani zdravnik je poslal ostanek žganja na kemično preskuševališče v Budimpešto
* Najbogatejši črevljar. V Solothurnu je umrl največji tovarnar črevljev na svetu, Bally pl. Schonenwald. Imel je 2600 delavcev.
* Grozna nesreča na železnici. V
soboto zvečer se je zaletel na progi Pariz — Nantes ekspresni vlak v navadni osobni vlak. Vsled tega je bilo ubitih 17 ljudij, 73 pa jih je bilo ranjenih. Vzrok nesreči je bila zanikernost uradnikov, ki so spustili ekspresni vlak že 5 minut po odhodu osobnega vlaka ter se niso dala ekspres-nemu vlaku pravočasno znamenja, da se je osobni vlak sredi proge ustavil. Kriv je tudi strojevodja ekspresnega vlaka, ki je prezrl rudeče luči osobnega vlaka. Razen tega je bila tema in viharno vreme.
* Nesreče v Ameriki. Na otoku Monnt-Deset (Meine) se je podrl ob obali napravljeni oder, na katerem so čakali ljudje ladije in okoli 200 ljudij je padlo v morje. 20 jih je utonilo. — V bližini Strat-forda je padel osobni vlak z nekega mostu 60 čevljev globoko, pri tem se je ubilo 36 potnikov.   Ranjenih je seveda mnogo več.
Telefonična in brzojavna poročila.
Celje 10. avgusta. Okrajni glavar grof Attems je prišel ponoči trikrat v „Narodni dom" in je zahteval, naj Čehi odpotujejo. Povedal je tudi, da   se   je   zgodila  velika nesreča, da je bilo na dvaNemca z revolverjem ustreljeno. Danes dopoludne se je izvedelo, da sta krog 1. ure ponoči dva neznanca odšla iz „Narodnega  doma",  da gresta domu v Žalec. Koncem mesta ju je napadla  mnogoštevilna  tolpa s poleni in noži.   Oba sta bila v smrtni nevarnosti. V silobranu je jeden napadencev  vzel revolver iz žepa  in je dvakrat ustrelil med napadalce. Zadel je  dva napadalca.  Jeden baje umira, drugi je pa težko,  a ne opasno ranjen. Nemci so se danes celo jutro pripravljali na napad. Ob 9. uri so vojaki  napravili  kordon. Vse ulice so bile zaprte. Dijaštvo je moralo med vojaštvom na kolodvor.  Okna so bila vsa zasedena. Nemci so tulili, kakor divje zveri: Abzug! Slavisches Gesindel! Slavische Hunde! Pljuvali so na dijaštvo in grozili s  pestmi,  dočim so grmeli burni   „Živio-"   in   „Na zdar"-klici z oken, koder so bili Slovenci.  Pred kolodvorom je bila zbrana vsa nemška sodrga in je s kamni obsula dijaštvo. Češki visokošolec Jahn je bil na čelu dvakrat močno ranjen. Vojaštvo je z bajoneti razgnalo tolpo. Ta se je pač umaknila, a demonslrovala dalje. Tulila je in žvižgala na vso moč, a mestna policija jej tega ni branila. Tudi ob železniškem tiru so bili postavljeni orožniki, ker se je bilo bati atentata na vlak.  Ko se je dijaštvo odpeljalo, za-grmeli so še jedenkrat urnebesni klici: „Živio" in „Na zdar!", potem pa kakor prisega klic: Na svidenje v Pragi in v Ljubijani!
Celje 10. avgusta. Danes po odhodu Čehov je nemška druhal hotela vlomiti v „Narodni dom'. Trije so odprli vrata na stežaj, a bili so ujeti in pretepeni ter so bežali kakor zajci.
Dunaj 10. avgusta. Minister zunanjih del grof Goluchovvski in oba ministrska predsednika grof Thun in Szell pojdejo tekom prihodnjih dni v Ischl k cesarju.
Praga 10. avgusta. Fužinski delavci v Kladnu so začeli štrajk.
Petrograd 10. avgusta. Francoski minister Delcasse je odpotoval v Pariz.
Rennes 10. avgusta Tudi danes je obravnava proti Drevfussu tajna.
Bratje Sokoli!
Danes ▼ četrtek 10. in t soboto 12. t. m.
redne proste vaje
v telovadnici „Narodnega domaS od 1,9. do \»10. ure zvečer. Pridite gotovo vsi, ki ste se zavezali s podpisom.
Na zdarl Odboi*.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. avgusta: Adolf Škof. delovodjev sin, 2 mes., Tržaška cesta št. 24, črevesni katar.
Dne 9. avgusta : Josip Deak, trg. pomočnik, 28 let, Dunajka cesta St. 25, jetika._
Meteorologično poročilo.
Vi*ina nad morjem 806-3 m. Srednji »r»6nt tlak 736 0 mm.
Čas opazovanja
Stanje barometra
v mm.
45?
Vetrovi
Nebo
9.
10.
9. zvečer
7. aj atraj 2. popol.
7326    178 sr.svzhod oblačno
7363 7361
147 si. vzjvzh.del oblač. 20*4 sr.jvzhod jasno
Srednja včerajšnja temperatura 182°, nor-male: 19 3°._
jDiX3n.SLjsis:a. borza
dne" 10 avgusta 1899.
Skupni državni dolg v notah.   . 100
Skupni državni dolg v srebru 100
AvBtrijska zlata renta   .... 118
Avstrijska kronska renta 4" 0 .   . 99
Ogerska zlata renta 4*/0.   .  .   . 118
Ogerska kronska renta 4° 0   .   . 96
Avstro-ogerske bančne delnice   . 906
Kreditne delnice....... 391
London vista . ...... 120
N jmški drž. bankovci za 100 mark 68
80 mark.......... 11
20 frankov......... 9
italijanski bankovci..... 44
C kr. cekini........ 5
gld. 15
n 10
, 60
„ 95
0 60
. 40
65 90 77 55' 47' 66
kr.
It ig~ Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld.
viuriju roj. PiMlrekar
naznanja v svojem, kakor v imenu svojih otrok Mapffl. .VI.Tlilan. Frane,
Pavel in Anton vsem sorodnikom in znancem žalostnu vest, da je njih nepozabni soprog, oziroma oče, gospod
Marcel A. Jenčič
1» »   * " stnik
po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob 10. uri dopoldan mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajneega bode i?P v petek, 11. avgusta ob 7. uri zjutraj
iz hiše žalosti na pokopališče sv. Mihaela, kjer se položi k večnemu počitku. (1455)
Mengeš, dne 9. avgusta 1899.
Mrsto posphtvga obvestila.
Najiskrenejšo zahvalo
izrekam v svojem in v imenu mladoletnega sinčka za izkazano sočutje ob dolgotrajni, mučni bolezni in povodom smrti iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, gospe
Marije Lavrič roj.Krašovic
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa prečastiti duhovščini, blag. gosp. dr. Repiču za neutrudno skrb in pomoč za časa bolezni, spošt. učiteljskemu osobju si. pevskemu zboru za ganljivo petje, darovateljem krasnih vencev ter prebivalcem Št. Vida in okolice za mnogobrojno spremstvo nepozabne pokojnice k zadnjemu počitku.
Št. Vid na Dolenjskem, 10. avgusta.
Josip Laurič
(1465)
soprog.
Spreten
mestni zastopnik
za razpečavanje smirniških preprog cenene vrste so vsprejme.
Ponudbe pod šifro „P. S. 1091" Rudolfu Mosse v Pragi. (1436—2)
Lepo in ceno
stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami se odda s 1. listopadom t. I. v III. nadstropji hiše št. 45 na Tržaški cesti.
Vpraša se pri: F. Supančič-u, Rimska cesta št. 16. (1456—i)
Trgovski pomočnik
star 25 let, želi svojo službo premeniti, in
sicer takoj. Izurjen je v trgovini špecerijskega in manufakturnega blaga, kak or tudi železnine in deželnih pridelkov, ter je vešč voditi glavno zalogo tobaka in c. kr. loterijo.
Dopisi naj se blagovolijo doposlati pod „D. Ž." na upravništvo „Slov. Nar.u. 1424-3
Prostovoljna dražba.
V ponedeljek, dne 14. avgusta
ob 9. uri zjutraj se bode
prodajalo pohištvo:
zofe, fotelji, omare, mize, podobe, puške, čisto nov, na pol krit voz itd. itd.
največ ponujajočemu. — Na mnogobrojen obisk vabi (1457—1)
Štefan Bergant
na Bregu št. 20, v barona Cojza hiši.
Avtomatični
lovilci n množine.
Za podgane gld. 2-—, za miši gld. 120. Love brez nadzorstva po 40 v jedni noči, ne puščajo nobene nečistosti in se postavljajo zopet sami. Lovilnica za ščurke „Eclipse", na tisoče ščurkov in žohar -jevv jedni noči loveča, a gld. 120. Povsod najboljši vspehi. Pošilja se proti povzetju. (1287-3) ^T. XTU, Dunaj, II., Taborstrasse 11 B.
v Lattermannovem drevoredu
v nalašč zato zgrajeni, povsem kriti in lepo okrašeni stavbi.
Jutri v petek, dnć 11. avgusta ob 8. url zvečer
drugi veliki izvanredni
High-life-večer.
Zbirališče ljubljanske odlične gospode.
Prvi nastop
Movo S
Hermander-trojice
2 dami in 1 gospod s svojimi velikanskimi produkcijami v zraku, kojih tu še ni bilo videti,
iz Ronarher-orfpja na llunaji.
Velika privlačnost!     Non plus ultra!
Dalje
nastop vsega ženskega in moškega osobja v svojih najboljših izvajanji h.
V prvir!    IVI CL Z G p p d    V |»rvir !
velika pantomima z baletom.
Natančneje povedo dnevni plakati.
(i46i) Ravnateljstvo.
CL Isr.  -višji r-CL<3jci.iš2ri  z dr siT7-ri.ilz
v Idriji
M. U. m J. Štverak
začne zopet redno ordinovati
13. avgusta t. I.
(1460)
Učenca
iz dobre hiše sprejmem v prodajalnico mešanega blaga. (1453—i)
Marija Sbil v Mokronogu.
Prodajalka
z dobrimi spričevali želi dosedanjo službo premeniti. (1450—2) Ponudbe sprejema iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda" pod črkama M. L.
srednje starosti, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dobra ra-čunarica, prijazna v občevanji z odjemalci,
se proti dobri plači vsprejme v večjo obrt.
Ponudbe pod ..oskrbnica" na upravništvo „Slov. Narodaki. (1438 —2)
Firm. 211.
Einz. I. 142
Vpis firm.
V tusodni trgovski register za posamezne tvrdke so se vpisale tvrdke :
1.) „Dako Makar, krčmar v Metliki".
Imetelj je Dako Makar in bode podpisaval : „D ako Mak ar".
2.) „Marija Vanič. gostilničarka v Krškem" .
Imeteljica je Marija Vanič in bode podpisa-vala: „Marija Vanič".
3.) ,,Janez Rabzel, krčmar v Stari vasi št. 32".
Imetelj je Janez Rabzel in bode podpisaval: „Janez Rabzel".
4.) „Anton Šušteršič, lekarna k „Mariji Pomočnici" v Krškem".
Imetelj je Anton Šušteršič in bode podpisaval: „Anton Šušteršič".
5.) ,,Jožef Kalin, krčmar in mesar v Obrežjah".
Imetelj je Jožef Kalin in bode podpisaval : „Jo žef Kalin".
C. kr. okrožno sodišče v Hudolfovem
oddelek III., dne 1. avgusta 1899. (1446)
Firm.. 210
Einz. I. 142.
Eintragung von Firmen.
In das hierger. Handelsregister fiir Einzel-firmen v/urden eingetragen die Firmen:
1.)    Johann  Honigmann ,  Fleischer und
VVirth in Gottschee".
Der Firmainhaber Johann Honigmann \vird zeichnen: „Johann Honigmann".
2.) „Johann Verderber, Gastwirth in Gottschee".
Der Firmainhaber Johann Verderber \vird zeichnen: „Johann Verderber".
3. ) „Josef Verderber, Gastvvirth in
Gottschee".
Der  Firmainhaber  Josef Verderber vvird zeichnen: ,. Josef Verd erber".
4. ) „Alois Schleimer, Gastvvirth in
Gottschee".
Der   Firmainhaber   Alois   Schleimer wird zeichnen: „Alois Schleimer".
5. ) „Mathias Honigmann, Fleischnauer in
Gottschee".
Der Firmainhaber Mathias Honigmann wird zeichnen: „Mathias Honigmann".
6.) „Gottlieb Marek, Brodbackerei in Gottschee".
Der  Firmainhaber   Gottlieb  Marek wird zeichnen: „Gottlieb Marek".
K. k. Kreisgericht Rudolfsvvert
Abth. III., am 1. August 1899. (1447) (Vpis tvrdk.) V tusodni trg. register za posamezne firme so se vpisale firme: Johann Honigmann, mesar in gostilničar v Kočevju, tlmeji-telj tvrdke Johann Honigsmann bode podpisaval : „Johann Honigmann". 2) Johann Verderber, gostilničar v Kočevju. Imejitelj tvrdke Johann Verderber bode podpisaval: „Johann Verderber". 3.) Josef Verderber, gostilničar v Kočevju. Imejitelj tvrdke Josef Verderber bode podpisaval: „Josef Verderber"- 4-) Alois Schleimer gostilničar v Kočevju. Imejitelj tvrdke Alois Schleimer bode podpisaval : „Alois Schleimer". 5 ) Mathias Honigmann, mesar v Kočevju. Imejitelj tvrdke Mathias Honigmann bode podpisaval:  „Mathias Honigmann".
6. ) Gottlieb Marek, pekarija v Kočevju. Imejitelj tvrdke Gottlieb Marek bode podpisaval: „Gottlieb Marek". — C. kr. okrožno sodišče v Rudolfe vem, odd. III., dne 1. avgusta 1899.)
Učenca ?
sprejme v trgovino z mešanim blagom Frid. Skušek, trgovec v Metliki.
Malo stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo, podstrešjem in z vpo-rabo vrta se odda za novemberski termin na Lončarski stezi št. 6. Stranke brez otrok imajo prednost. (1463—i,
Več se izve pri hišni lastnici istotam.
Učenca
14 let starega sprejme takoj v trgovin mešanim blagom (1459 i
Janko Puhek v Črnomlji.
izurjen v trgovini špecerijskega in man fakturnega blaga, želi svojo službo prenv niti. — Naslov naznani upravništvo „S1 Naroda". (1458—1
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
Setvoio & X«ille>g
v Ljubljani, v Prešernovih ulioah.
šče se mladenič.
Kot vajenec išče se zdrav, okol 15 let star mladenič z dežele. Isti dobiv v štiriletni učni dobi potrebno stanovanj. ■ hrano in obleko, vrhu tega dobe zadnje njegovi stariši po 1 gld. vsak teden. I' godba se sklene po preteku enomesečn-poskušnje. , i :;
Ponudbe: Henriku Bremitz-u, tovarne glasovirjev, Trst. Borzni trg štev. 9.
Upravnilj:
trgovskega skladišča
mlad, vojaščine prost, želi vstopiti v Ljub ljano k večjemu trgovcu kot magaciner Izučen je v trgovini špecerijskega blaga I zna voditi zalogo žganja 11_>,
Dopisi naj se blagovolijo doposlati po ,,L. R. 25" na upravništvo „Slov. Narod
Štedljiva gospodinja
katera hoče
davek pri sladkorju
prihraniti
naj poskusi v gospodinjstvu kuhati mesto neredilne in razburjajoče kave ali kitajskega Čaja:
Doktor pl. Trnk6czy-ja
kakao sladni čaj.
1 zavoj '/« kilo vsebine 20 kr, 14 zavojev
samo 2 gld. 25 kr. Prodaja in razpošilja z obratno pošto, tudi samo 1 zavoj:
Lekarna Trnk6czy
(134915)   V Ljubljani.
Posrečilo se je
konečno nama pridobiti svetovnoznanili
(1214-12)
glavno zastopstvo:
W Kavčič & Gorjanc t r
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Joaip NollL
T«aatnina in tisk »Narodna Tiskarne*.
4363
3318
1