•1
PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00
GBD	Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 0412H0 10 40, 2801017, 280 10 30 faks: 04 1 280 10 12 www.gbd.si, info(pgbd.si
Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
	varnost > strokovnost \ donosnost
finančna družba, d.o.o. menjalnice - exchange
tel. 04 I 23 60 260
, Stagne 12.<
www.wilf«
Gorenjska Banka
http://www.gbkr.si ^
ELEKTRONSKA BANKA
Leto LIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 95 - CENA 150 SIT (13 HRK)
Kranj, torek, 4. decembra 2001
Pravljično lepa prva dva smučarska dneva na Krvavcu.
Foto: Gorazd Kavčič
Na smuči!
Minulo soboto se je smučarska sezona začela tudi na Gorenjskem. Najbolj zagnani smučarji - čez konec tedna so jih našteli okrog dva tisoč - so lahko prvič v letošnji sezoni smučali na Krvavcu, kjer so s snežnimi topovi uspeli narediti dovolj snega, da so zasnežili tretjino smučišč. Ker niso odprta vsa smučišča, se je vodstvo RTC Krvavec odločilo, da bodo število smučarjev omejili na 1500, ceno smučarskih vozovnic pa znižali na 3000 tolarjev. Sicer bo cena dnevne vozovnice znašala 4600 tolarjev, to je za sedem odstotkov več kot lani (in manj od inflacije, poudarjajo v Združenju žičničarjev), kolikor bo za dan smučanja treba odšteti tudi v Kranjski Gori, na ostalih gorenjskih smučiščih pa se bo cena gibala od 3200 tolarjev naprej. Kdaj bodo na preostalih gorenjskih smučiščih pognali naprave, je ta hip še težko napovedati. Vogel je odvisen od naravnega snega, v Kranjski Gori, kjer so pred letošnjo sezono povečali in dogradili sistem dodatnega zasneže-vanja, čakajo na dovolj nizke temperature, prav tako tudi na Kobli. In kakšne novosti čakajo smučarje na gorenjskih smučiščih letos? Najpomembnejša pridobitev je zagotovo nova nihalka na Vogel, na Starem vrhu se bodo smučarji lahko popeljali /. obnovljeno štirisedežnico, ki je bila zgrajena že lani, a zaradi pomanjkanja snega niso naprav pognali niti za en dan. Na Kobli bodo odprli novo restavracijo na Ravnah, na Soriški planini bodo poskrbeli za gostinsko ponudbo ob vznožju smučišča, nova je tudi sankaška proga. V Kranjski Gori so se posvetili predvsem urejanju smučišč, kljub temu da večjih naložb ni bilo, pa Kranjskogorci letos lahko računajo na bistveno večji obisk kot v lanski sezoni. Vzrok za optimistično napoved je petkovo odprtje novega vodnega centra v Hotelskem turističnem centru Larix, ki stoji tik ob smučiščih. Samo sneg je pač premalo, gostje dandanes zahtevajo več užitka, več sprostitve in več zabave. V kranjskogorskem Larixu so začrtali pravo smer. Da bi jim pri oblikovanju celovite turistične in gostinske ponudbe v zaledju žičnic sledili tudi drugod! • Urša Peternel
Mercatorjev petnajsti in drugi na Gorenjskem
Kamnik - Včeraj, 3. decembra, dopoldne so ob Ljubljanski cesti v Kamniku odprli Mercatorjev center Kamnik. Gradnja milijardo štiristo bilijonov tolarjev vredne naložbe s 24 prodajalnami in lokali na 7.200 kvadratnih metrih je trajala devet mesecev. V spodnjem pritličju na 3400 kvadratnih metrih bo raznovrstna živilska ponudba z izdelki za dnevno oskrbo v gospodinjstvu, s tehničnimi in tekstilnimi izdelki. Osebnost tega dela sta lastna mesnica in pekarna kruha in peciva. V Ponudbi je tudi 233 izdelkov Mercatorjeve trgovske znamke in 206 lzdelkov s tako imenovano trajno nizko ceno in z nekaterimi drugimi ugodnostmi.
V zgornjem pritličju pa je nadaljnjih 22 trgovskih in storitvenih lokalov. Med njimi jih je 16, ki dopolnujejo Mercatorjevo ponudbo z obudijo, oblačili in drugo. Obe etaži povezujejo tekoče stopnice in dviga-'°- Ob centru je 252 brezplačnih parkirišč. V nakupovalnem centru Mercator Kamnik, ki je petnajsti Mercatorjev center in drugi nakupovalni center na Gorenjskem, je 114 zaposlenih. . Mercator Center Kamnik bo odprt vsak dan in tudi ob nedeljah. Ob lzgradnji in odprtju je Mercator podaril Osnovni šoli 27. julij s programom za učence s posebnimi potrebami ček za 200 tisoč tolarjev. Cek v enakem znesku je podaril tudi Odbojkarskemu klubu Calcit, ček za '00 tisoč tolarjev pa Mestni godbi Kamnik. • Andrej Žalar
Dobrač
Smučarske karte s popustom pri:
.    »J!««,! Sklpass Travel Kranjska Gora, v poslovalnicah v Kranjski gori Wspremstvu swgw;j vHotp|„ Kntnik te,. 04. 5s2 io_ooJn_na avtocesti pred
sm7?a»nHo 2& la.oi 1 Karavanškim predorom v stavbi L u.H. tel.: 04 - 58615 31. smučalo do *»-";,„Un......■ www.skipasstravel.si
smučarsko karto dobite 50% popusta v toplicah
sad« Beljak in »Kris
V hotelu Larix so odprli največji vodni park v območju Julijskih Alp
V Kranjski Gori s smučk naravnost v bazen
Prav na dan odprtja novega vodnega centra je vodstvo podjetja HTP Gorenjka, pod čigar okrilje sodi tudi Larix, razkrilo, da so pridobili strateškega partnerja. To je novogoriški Hit.
V Hotelskem turističnem centru Larix so minuli petek odprli največji vodni center na območju Julijskih Alp, imenovan Aqua-larix. Gostom je na voljo 350
kvadratnih metrov velik bazenski kompleks z raznimi vodnimi atrakcijami, nov savna center in prostori za razne vrste masaž in preventivnih terapij. Novi sta tudi
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
ECO OIL 04 531 77 00
NAJCENEJŠI DO 31. 12. 2001
E0C d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 11. URE.
samopostrežna in smučarska restavracija. Hotel Larix leži tik ob smučiščih, tako da se z bazena odpira razgled naravnost na zasnežene poljane. Vodni center je slovesno odprla ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin, med gosti pa je bila tudi državna podsekretarka za turizem Darja Radič.
Prav na dan odprtja novega vodnega centra pa je vodstvo podjetja HTP Gorenjka, pod čigar
okrilje sodi tudi Larix, razkrilo, da so pridobili strateškega partnerja. To je novogoriško igral-niško podjetje Hit, ki je postalo večinski lastnik podjetja in ki naj bi poskrbelo za nadaljnji razcvet kranjskogorskega turizma.
• Urša Peternel, foto: Tina Doki
9770352666018
IZ POLITIČNIH STRANK
Sestopanje z oblasti na oblast
Vincencij Demšar,
SLS + SKD Slovenska ljudska stranka
Kdor spremlja slovensko politično dogajanje, lahko spoznava, kako se vrsta glavnih stvari dogaja načrtno, preračunano, ves čas z občutkom, kaj še lahko, kaj pa ne več. Stare politične strukture so bile malo zmedene samo v letih Peterletove vlade. Potem pa, ko smo se rešili Balkana in dosegli mednarodna priznanja, Peterle nikakor ni smel ostati na oblasti. Privatizacija družbene lastnine je bila preveč vabljiva stvar. Mogoče bo kdo naredil sociološko analizo, koliko premoženja so privatizirali ljudje komunističnega režima v teh desetih letih in to še z nedavno parolo: "Delu čast in oblast". Zakon o denacionalizaciji smo toliko časa "mrcvarili" v parlamentu s spreminjanjem, da je morala svoje reči ne le EV, temveč celo ameriški veleposlanik, preden je prišel v Slovenijo. Izumili so celo stavčno zvezo za cerkveno premoženje, da je "fevdalnega izvora".
Kaj pa mediji? Pri mnogih sem prepričan, da se oblast, oz. stare politične strukture vsakodnevno ne vtikajo v njih naravnanost. Nekateri so celo resnično demokratični. Ampak, ali se spominjate, da so bili tudi v prejšnjem režimu nekateri lahko direktorji brez partijske knjižice, samo da so bili ustrezno poslušni. Videti pa je bilo demokratično! Preštejte za teh deset let, koliko škandalov in nepravilnosti so mediji našli pri ljudeh desne strani in kako malo na levi. Je to res odraz večje pokvarjenosti ljudi, ki so po letu 1990 prišli v politiko? Kakšno stalno nesramno smešenje našega nadškofa v nekaterih občilih in revijah. Kaj vse je prišlo celo v gledališče oz. na televizijo na račun predsednika vlade dr. Bajuka! Podobnik je bil tarča napadov nekaj mesecev zaradi kraje "njegovega avtomobila "! V Škofji Loki smo SKD-jevci "zaslužili" naslov na prvi strani časopisa: "Ali bo domobranec zamenjal partizana?", če omenim samo eno tako cvetko. Zamenjati smo hoteli dotedanje ime šole z rojakom in kulturnikom Ivanom Dolencem, ki mu tudi povojna revolucionarna oblast ni mogla dokazati domobranstva.
Pred kratkim smo ponovno slišali tudi "očeta naroda ", da med drugo svetovno vojno ni bilo revolucije. Pred dvema mesecema sem slišal v Ljubljani: "Republika Slovenija" ... naj "jasnopove, da so te usmrtitve pravzaprav bile delo vojaških formacij, jugoslovanskih vojaških formacij, partizanskih in da jih je pravzaprav vodila zvezna država ali partijska oblast leta 1945". Slovenci pa nobene krivde! Nekaj pa le! Vlada RS je v svoji deklaraciji priznala, "... da je do množičnih pobojev prišlo ob popolnem zanikanju individualnih človekovih pravic in svoboščin."
Vrsto primerov bi še lahko našteval v podkrepitev naslova tega članka. Hudo je to, da je vrsta stvari tako spretno plasiranih, da njih pravega namena ne spoznamo. Drug drugega bi morali na to opozarjati. Sami podpiramo v praksi rek: "Kruha in iger!" Kruha je zmeraj manj ob svetovni gospodarski recesiji, iger, takšnih in drugačnih, pa je vedno več. Posebej letos gredo igre v milijonske evro dobičke. O tem veliko govorimo, zadaj pa se prodajajo za naše razmere veliki sistemi, kot so železarne, banke, telefonija itd. Ni pa potrebno obupavati. Nikoli ni vse zamujeno in zgubljeno. Leto obsorej lahko tudi temu načinu in vladanju rečemo NE na predsedniških in občinskih volitvah!
Strankarske novice
Stranka mladih Slovenijo ugotavlja, da je s spremembo Uredbe o uveljavljanju vesti, vojaški dolžnosti in izvajanju civilne službe postala odločitev o civilnem služenju vojaškega roka predvsem pristojnost države in ne intimna odločitev posameznikov. Stranka meni, da zaostritev kriterijev za civilno služenje ne bo rešila problema upadanja nabornikov, ampak je rešitev profesionalizacija vojske in ukinitev obveznega služenja.
Mladi liberalni demokrati so začeli oktobra uresničevati projekt Recite alkoholu ne s sloganom "Ne bodi nor, ne vozi pijan!" Vožnja pod vplivom alkohola je namreč velika nevarnost za vse udeležence v prometu. Zakon o varnosti v cestnem prometu je treba glede tega dopolniti. • J.K.
KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED
- BREZPLAČNO -
Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %).
VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN
VSAK PRVI TOREK V MESECU!
Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure.
Izrežite in pošljite na:
GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku
Nujen nadzor nad občinskimi financami
Na Bledu so se v petek končali drugi Dnevi slovenske lokalne samouprave. Na posvetu je minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc govoril o reorganizaciji javne uprave in ustanavljanju pokrajin,
ki bodo ustanovljene z zakoni.
Bled - Ministrstvo za notranje zadeve, Urad za lokalno samoupravo, Institut za lokalno samoupravo pri Visoki upravni šoli, Skupnost občin Slovenije in Združenje tajnikov slovenskih občin so priredili pretekli četrtek in petek na Bledu Druge dneve slovenske lokalne samouprave. Kot so dejali na zaključku posvetovanja, bodo Dnevi stalna oblika sodelovanja vseh dejavnikov na področju lokalne samouprave. V petek so predstavniki delovnih skupin poročali o delu. V skupini, ki je obravnavala notranje finančne kontrole v občinah, so poudarili, da je nadzor obveznost občine, ki morajo delovati javno in davkoplačevalcem omogočati pregled nad finančnim poslovanjem, saj gre za njihov denar. Ministrstvo za finance mora določiti navodila za opravljanje notranje revizije v občinski upravi, ki bodo morale biti opravljene že za letošnje proračunsko leto. Določen mora biti tudi odnos med organi in službami, ki bodo izvajali nadzor. Stroški revizije naj v čim manjši meri bremenijo občine, ampak predvsem državo. Druga skupina je razpravljala o informacijski tehnologiji v slovenskih občinah. Obravnavali so možnost uvajanja elektronskih volitev (volitve od doma) in opozorili na počasno vključevanje občinskih informacijskih sistemov v državno omrežje in na nujnost usklajenih podatkov na državni ravni. Dostop do podatkov bi moral biti za občine brezplačen. Na posvetovanju so predlagali ustanovitev ustrezne komisije predstavnikov Urada za lokalno samoupravo in Centra vlade za informatiko. Koncesija za opravljanje javne gospodarske službe je bila osrednja tema tretje delovne skupine. Koncesija je ena od možnosti za financiranje in izgradnjo komunalne infrastrukture v občinah. Vendar podelitev koncesije občin ne odveze odgovornosti za urejevanje tega področja, je dejala v pojasnjevanju stališč delovne skupine Neda Kovačič z občine Kranjska Gora. V občinah pričakujejo, da jih bodo pri-
(ZAO 6« fM EV.
pravljavci zakona o koncesijah vprašali za mnenje in omogočili sodelovanje na razpisih za pridobitev javnih sredstev. Ponovljena je bila že znana zahteva, naj ministrstvo za okolje in prostor poenostavi postopke za pridobivanje dovoljenj za graditev javne komunalne infrastrukture. Zapleteni postopki pogosto ogrožajo izvedbo projektov. Ko bomo ustanovili pokrajine, bi bilo izdajanje dovoljenj za gradnjo javne komunalne infrastrukture lahko v njihovi pristojnosti. V četrti skupini za medobčinsko sodelovanje so predlagali spremembo zakona o lokalni samoupravi v prid lažjega sodelovanja med občinami.
Pokrajine (morda) 2003
Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc je udeležence posvetovanja o razvoju lokalne samouprave seznanil z novostmi, ki jih pripravlja vlada na področju javne uprave, kamor sodita tako državna uprava kot lokalna samouprava. Z ustanavljanjem pokrajin se bo obseg javne uprave še povečal, vendar morata ostati ka-
kovost in dostopnost storitev javne uprave enaki ne glede na raven (lokalna, pokrajinska ali državna). Nekateri pomembni zakoni, ki bodo urejevali javne storitve v javni upravi, so že v vladni ali dr-žavnozborski proceduri, eden od njihovih pomembnih ciljev pa je ločiti upravne in politične funkcije. Minister dr. Rado Bohinc je napovedal sprejem zakona o javnih uslužbencih, zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bo imel sistemski in tarifni del z okrog 50 plačilnimi razredi (uveljavili naj bi ga v začetku leta 2003 ali 2004), zakona o državni upravi, ki bo racionalnejša in bolje organizirana, predvsem pa bolj strokovna. Pri organizaciji bo dobila vlada večje pristojnosti, kot jih ima doslej. Iz paketa modernizacije javnih storitev v javni upravi sta tudi zakon o inšpekcijskem nadzoru in zakon o javnih agencijah, ki bodo na osnovi evropskih izkušenj opravljale naloge, ki so doslej (tudi) po nepotrebnem pristojnost državne uprave. Razen zakonodajnega dela se loteva vlada tudi informatizacije javne uprave. Prihodnje leto se bodo
Proračuna za dve leti sprejeta
Poslanci so zavrnili predlog opozicije, da bi v sklad za tiskane medije namenili 40 milijonov tolarjev in jih porabili predvsem za pomoč opoziciji pri izdajanju svojega glasila. Sedanji naj bi bili pod hudim pritiskom oblasti.
Ljubljana - Poslanci državnega zbora so presenetljivo hitro sprejeli, prvič doslej, državna proračuna za leto 2002 in 2003. Vladna večina je bila pri glasovanju premočna. Opozicija je bila proti ali pa del njenih poslancev ni prijavil prisotnosti na seji. Čas bo pokazal, ali ima prav vlada, ki trdi, da so izhodišča za proračun
realna in da sta s tem uvedena večji red in preglednost v javne finance, ali opozicija, ki poudarja, da so izhodišča nerealna in da bodo potrebne spremembe.
Številke o proračunskih prihodkih in odhodkih so visoke. Prihodnje leto se bo v proračunu nabralo 1223,3 milijarde tolarjev, odhodkov pa bo za 1348,5 milijar-
Manj ilegalnih prehodov meje
Ljubljana - Vlada je pretekli teden sprejela dopolnjen zakon o tujcih, ki bo po sprejetju v državnem zbiru usklajen s pravnim redom Evropske unije. Spremembe se nanašajo predvsem na vizumsko področje, na preprečevanja uveljavljanja olajšav za pridobitev statusa tujca zaradi sklepanja navideznih zakonskih zvez, na pogoje za združitev družine in na varstvo mladoletnikov brez spremstva. V Sloveniji prebiva 51.000 tujcev ali 2,5 odstotka vsega prebivalstva. 35.400 jih ima dovoljenje za začasno bivanje, 13.500 za stalno bivanje, od katerih jih je okrog 8000 "zatečenih" iz bivših jugoslovanskih republik, 2200 tujcev pa ima pri nas začasno zatočišče. Status azilanta ima 35 oseb. Do konca novembra letos je za azil zaprosilo 1430 posameznikov, največ iz Turčije, Irana, Iraka, Jugoslavije, Makedonije, Afganistana, Sierra Leoneja, Alžirije in Romunije. Med 1. januarjem in 24. novembrom letos je bilo zaradi ilegalnega prehoda meje obravnavanih 20.266 oseb ali 35 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. • J.K.
de tolarjev ali za 125,2 milijarde več kot prihodkov. Za leto 2003 pa so prihodki načrtovani na 1406,7 milijarde tolarjev, odhodki pa na 1454, 7 milijarde tolarjev. Primanjkljaj naj bi bil manjši kot leta 2003. Večino od skoraj 50 dopolnil k predlogu proračuna za prihodnje leto je državni zbor zavrnil. Med drugim tudi predlog, da bi namenili 40 milijonov tolarjev v sklad za tiskane medije, zlasti opozicijske. Mediji naj bi bili sedaj, so menili nekateri, pod hujšim pritiskom oblasti, kot so bili v prejšnjem režimu, opozicija pa je brez možnosti, da bi pojasnila svoj drugačen pogled na stvari. Med drugim pa so sprejeli predlog za dodelitev dodatnih 390 milijonov tolarjev kulturi. Med drugim bodo prihodnje leto pospešeno gradili Pediatrično kliniko in Onkološki inštitut, obdržali pa naj bi tudi racionalno raven gradnje in modernizacije avtocest in drugih prometnic.
• J.K.
lahko vse občine vključile v državni informacijski sistem. V izobraževanje je že vključenih okrog 6000 ali 20 odstotkov zaposlenih v državni upravi, poseben projekt pa je debirokratizacija, ki naj zagotovi "prijaznejša uradniška okenca".
Minister je napovedal intenzivne priprave na ustanovitev pokrajin, ki so se že začele, za kar je politična volja in kar ima osnovo tudi v koalicijski pogodbi sedanje vladne večine. Pokrajine bodo "dvoživke" s funkcijami lokalne samouprave in državnimi oziroma upravnimi pristojnostmi, ki naj bi jih skupaj s sredstvi prevzele od države in nekatere tudi od občin. Če bo doseženo soglasje o spremembi 143. člena ustave, bo ustanavljanje pokrajin lažje. Vlada bo najprej pripravila Zakon o ustanovitvi pokrajin, ki naj bi bil sprejet prihodnje leto. Šele nato naj bi, po temeljitih strokovnih razpravah in analizah, sprejeli Zakon o določitvi območij pokrajin. V organe pokrajin naj bi po napovedih ministra prvič volili na splošnih volitvah leta 2004 ali morda že prej. Pokrajine postajajo slovenska realnost, saj bosta z njimi uresničeni dve temeljni zahtevi po decentralizaciji Slovenije in policentričnem razvoju, zaradi katerega je Slovenija v preteklosti uspešno napredovala.
•  • JožeKošnjek
Cerklje in turizem
Cerkve - Klub članov in prijateljev Združene liste in občinski odbor ZLSD Cerklje sta organizirala pretekli teden okroglo mizo o Razvoju turizma v občini ob upoštevanju okoljevarstvenih danosti v občini. Po nastopu župana Franca Čebula, ki je predstavil dejavnosti, načrte in doslej opravljeno delo na tem področju, so go-vorili še Breda Pečan, predsednica strankinega odbora za okolje, ki je tudi županja Izole, Ale» Horvat, direktor Podjetja za urejanje hudournikov, in Stane Bernard, predsednik občinskega odbora Združene liste Cerklje. V razpravi so sodelovali tudi krajani in govorili o prizadevanjih v tekmovanju za najbolj urejeno občino, o zajezitvi vode za smučišče na Krvavcu in pomenu smučarskega turizma za občino, °PoZ?" rjali pa so tudi na bližino letališča in z njim povezanim hrupom m prekomerno onesnaževanje tal s pesticidi in gnojili zaradi intenzivnega kmetijstva. Ker je tokratni pogovor uspel, jih bodo v prihodnje o različnih temah še organizirali, je zapisal v poročilu
Branko Fajdig*
Spolna vzgoja na osnovnih šolah
Prvi december je le en dan v letu
Glede na raziskavo je znanje in informiranje slovenskih najstnikov o spolnosti slabo - Učenci želijo, da jim predava nekdo blizu njihovi starosti - Vprašanja otrok pri predavanjih
lahko razkrijejo tudi njihovo morebitno zlorabljanje.
V začetku zadnjega meseca v letu je poučenost mladostnikov o varni spolnosti (vsaj) za en dan spet deležna velike pozornosti. Kako pa je s spolno vzgojo osnovnošolcev v preostalih 364 (365) dneh? Pred štirimi leti izvedena raziskava Poučenost slovenskih osmošolk in osmošolcev o spolnosti, ki je spraševala o znanju, ki ga imajo osmošolci, in značilnostih spolnega informiranja, ki poteka v času do konca obveznega šolanja, ni dala pretirano spodbudnih odgovorov.
Izsledki so pokazali, da je osnovno znanje, potrebno za varno spolnost, slabo, saj je komaj 40 odstotkov anketirancev dobilo prve informacije o spolnosti od staršev v starosti od 10 do 12 let, ostali pa še pozneje ali sploh ne. Tudi v šoli so dobili prve in večino spolnih informacij ob nastopu pubertete ali pozneje oz. na predmetni stopnji, kar je pozno in tudi ni v skladu z učnim načrtom. Za glavni vir informacij mladostnikom so se izkazali mediji in vrstniki, ki so vedno dosegljivi. Zdravstveni delavci kljub svoji vlogi in znanju niso izpolnili svoje naloge.
Izkazalo se je, da je bil večini menstrualni ciklus povsem nejasen, prvih znakov nosečnosti pa ni poznala vsaj četrtina anketiranih. Kontracepcijsko sredstvo izbire je kondom, ostala sredstva so bila slabo poznana. Večina je vedela, da na razvoj plodu škodljivo deluje uporaba različnih drog.
In kako je s spolno vzgojo na Gorenjskem?
Ta ni nikjer točno določen del Predmetnika, zato se osnovne šole znajdejo zelo različno. Na območju nekdanje občine Kranj predavanja spolne vzgoje vodi Biljaka Djakovič, ki pokriva osnovne Sole v občinah Kranj, Šenčur, Naklo, Preddvor in Jezersko. Predavanja organizira kranjski odbor Rdečega križa in potekajo za 4., 6. in 8. razred (v devetletkah to odgovarja 5., 7. in 9. razredu). "To področje v šolah deloma pokriva biologija. Če profesorji menijo, da tega sami ne morejo razložiti ali ne zadosti dobro, pridemo mi. Nekaterim starejšim učiteljem je ludi nerodno, da otrokom govorijo o spolnih organih in spolnosti. Pogosto odlagajo to temo na konec leta, ko pa največkrat zmanjka časa," razlaga Biljana, ki ima izkušnje tudi iz dela v svetu za spolno vzgojo Gorenjske.
Predavanja trajajo eno ali dve šolski uri. Snov je v obeh primerih ista, le da se v krajšem času bolj osredotočajo na njihova konkretna vprašanja. "Tudi sicer se Poskušam odzivati na tisto, kar jih trenutno najbolj zanima. V 4. razredu jih je npr. strašansko zanimalo rojstvo, kako je videti otrok med nosečnostjo. Zato sem jim Pokazala slike otroka v trebuhu."
S snovjo gredo postopoma. Najprej se lotijo fizičnih sprememb telesa, nato delovanja telesa in spremembe spolnih organov ter vloge hormonov. Pogovarjajo se o ljubezni: Kako da mije nenadoma neki fant tako všeč? Pozneje tudi 0 tem, kdaj se dva odločita za sPolnost, o nevarnostih, o prenosljivih boleznih, AIDS-u, kontra-Cepciji. Pogovarjajo se tudi o drugačnosti v spolni usmerjenosti, j Med predavanji je najrajši sama.
Tako se otroci najlažje sprostijo ln sprašujejo vprašanja, ob katerih bi jim bilo v prisotnosti svojih učiteljev verjetno nerodno. Odziv učiteljev, ki so bili prisotni, je namreč različen, čeprav so v veliki veČini navdušeni nad temi preda-Vunji. Ena od prisotnih učiteljic se le začela smejati, koje fantič iz 4. razreda zelo veliko vedel o semenčicah, drugje pa se je zgrozila, ko so vpraševali, ali smo se pogovarjali o penisu. Pomembno za učence je, da jim o tem govori
nov obraz" in da je mlad."
Starši otrok so o predavanjih obveščeni. "Ponavadi so kar veseli, da jim nekdo vzame del ali kar Celo breme pri tej težki nalogi, zgodilo pa se je tudi, da je bilo ^eliko razburjanja, ko sem otro-k°m pokazala, kako se uporablja
kondom. Nekateri so menili, da otroke s tem navajamo na spolne odnose."
Glede seznanjenosti in zanimanja za temo po besedah Djakovi-čeve ni razlike med podeželjem in mesti. "Pred vsakim predavanjem razdelim vprašalnike, kjer vpišejo svoja vprašanja in se ocenijo glede svojega znanja o spolnosti. Ponavadi je tako, da punce več vedo, fantje pa mislijo, da veliko vedo in s.e tako tudi ocenijo. Ponavadi si dajo oceno 4 ali 5 od najvišje 5."
Djakovičeva se zavzema, da bi bilo takih predavanj tekom osnovnega šolanja več in da bi potekali bolj kontinuirano. Vse pa je seveda povezano z denarjem, saj ta veliko stane. "Ministrstvo za zdravje zmanjšuje denar za preventivo,
povečuje pa za kurativo, saj hoče tudi v primerih, ko bi šlo kaj narobe, biti zraven." Pred leti sta na Gorenjskem rodili dve dekleti, ki sta bili stari 13 oz. 14 let. Morda v nasprotju s splošnim prepričanjem, pa sta bili iz nemestnega okolja. "Ali je to zasluga tudi predavanj, ne morem reči, vendar teh primerov v zadnjih letih ni bilo več. Drugo vprašanje pa je seveda, kakšno je število abortusov. Število teh primerov je na Gorenjskem v primerjavi z ostalimi regijami presenetljivo visoko. Mnenja so, da je to odraz višjega življenjskega standarda," razmišlja Biljana.
Na koncu je še enkrat poudarila svoje mnenje, da je pomembno mladostnikom o stvareh, ki jih zanimajo, povedati čimveč, ne pa da bi karkoli skrivali. "V nasprotnem primeru si "informacije" preskrbijo v revijah, filmih. Poleg tega so to popolnoma naravne stvari, saj seksualnost poznamo že pri zelo majhnih otrocih. Če se to kakorkoli poskuša prekiniti, ima pozneje za posledico nenormalnosti v spolnem vedenju. Posilstva, pe-
dofilije,... so posledica prav tega. Prav tako je možno iz vprašanj posameznih otrok včasih zaslutiti tudi, da je doma kaj narobe, ali celo, da so žrtve kakršnekoli zlorabe."
In kako je drugod po Gorenjskem? Biljana se večkrat in z veseljem odzove tudi na povabila iz Škofje Loke. "Kolikor je meni znano, so drugod po Gorenjskem predavanja o spolni vzgoji popolnoma odvisna od biologa, kako se bo znašel."
Na nekaterih osnovnih šolah iz Tržiča, Kamnika in Bleda je spolno vzgojo in poučevanje o varni spolnosti organiziralo društvo študentov medicinske fakultete v okviru zanimivega projekta VIRUS, ki poteka od pomladi 1999. Projekt se izvaja v obliki delavnic, te pa tečejo po principu vrstniškega izobraževanja. Bistvo vrstniškega izobraževanja je, da mladi delijo svoje znanje in izkušnje z vrstniki. Večina prostovoljcev, ki vodi delavnice, je namreč študentov, ki so najstnikom še vedno miselno in starostno blizu, zato jih učenci
lažje sprejemajo, da se pogovarjajo o temah, kot sta spolnost in odraščanje.
Med delavnicami pogovori tečejo o varni in zdravi spolnosti (osnove s področja anatomije in fiziologije spolnih organov, spolnost in odraščanje, kontracepcijske metode, spolno prenosljive bolezni,...), samopodobi mladostnika skozi igranje vlog (ljubezen, odnosi doma, med prijatelji, reševanje konfliktov, pogajanja v partnerskem odnosu,...), o motivacijah za uporabo zaščitnih sredstev (s predstavitvijo zgodbe HIV pozitivnega človeka), učenje praktičnih veščin (kupovanje kondoma, uporaba kontracepcije...), posredovanje praktičnih nasvetov (kdaj in zakaj do ginekologa, kako je pri ginekologu,...), razvade in drugačnosti (droge, homoseksualnost...). Prav tako posredujejo informacije kje, kdaj in pri kom poiskati pomoč, kadar je mladostnik v stiski.
Program se po potrebi prilagaja željam in potrebam šol, pa tudi starosti udeležencev, saj se orga-
nizirajo tudi za skupine ali šole s prilagojenim programom in posebnimi zahtevami. Stroški delavnic so relativno majhni, saj so v ceno vključeni le materialni stroški, kot so kondomi in informativne brošurice, samo delo vodij delavnic pa je prostovoljno in brezplačno.
Projekt Virus se izvaja po osnovnih in srednjih šolah; na okrog 40-ih so že v šolskem letu 1999/2000 pripravili več kot 130 delavnic. Da se je program "prijel", priča tudi podatek, daje med 12. in 18. novembrom potekalo že četro usposabljanje prostovoljcev. Teoretični del je v obliki predavanj potekal na medicinski fakulteti v Ljubljani, med delavnicami v Kranjski Gori pa so bila povzeta najosnovnejša znanja o vodenju in organiziranju delavnic.
Po zaključku uradnega šolanja bodo delavnico nekajkrat izvedli z izkušenejšim prostovoljcem, nato pa jih vodili sami. Radovednih poslušalcev, kaj šele zvedavih vprašanj, jim zlepa ne bo zmanjkalo. • Uroš Brankovič
Pri predavanju spolne vzgoje na OŠ Naklo
Pri spolni vzgoji se sprašuje tudi v narečju
Predavanje je potekalo v sproščenem in duhovitem ozračju: "erogene cone" so postale "strateške cone", med primarne in sekundarne spolne znake pa se je uvrstil tudi mobitel....
Da so te vrste predavanj za osnovnošolce prava kaplja v puščavi, je pokazalo enourno predavanje v 7. razredu devetletne Osnovne šole Naklo, ki ga je vodila Biljana Djakovič iz kranjskega odbora Rdečega križa.
Začeli so s splošnim vprašanjem pubertete, od koder je Biljana pogovor z odzivanjem na vmesna vprašanja spretno vodila k vprašanjem, ki resnično "mučijo" mlade poslušalce. Še bolj v pomoč je bilo njihovo veliko poznavanje in zagretost za pogovor in nova znanja o tej temi. Čeprav bi že lahko odšli domov, so vozači soglasno celo "spustili" en avtobus.
Pri zgovornosti so prednjačili fantje, ki so se včasih komaj zadrževali, ko so "streljali" svoja mnenja, odgovore, pa tudi stvari, ki so jih o določenem vprašanju slišali na televiziji ter prebrali v revijah in časopisih. K sproščenemu vzdušju so pripomogli tudi z duhovitimi odgovori. "Erogene cone" so postale "strateške cone", med dele telesa, ki zrastejo kot primarni in sekundarni telesni znak, po mnenju nekoga lahko spada tudi mobitel, pri pisanju vprašanj o spolnosti pa jih je zanimalo, če nekatere izraze lahko napišejo v narečju.
vilna "uskladitev" v telesu eden od razlogov, zaradi česar lahko izostane menstruacija. Ostala dva razloga sta zanositev in, kar je za današnje najstnice še zlasti pereče, pretirano hujšanjc.
Po uvodnem deluje sledilo zapisovanje testoV, pri katerih so morali napisati vprašanja o spolnosti in telesnem razvoju. Na začetku so se kar malo obotavljali. "Ali lahko vprašam tisto, kar me res zanima? Ali lahko vprašanje napišem v narečju?" pa so se kmalu razvneli z vprašanji. V ozadju sta glavi stiskali dve deklici in se ob vprašanju ene obe zahihitali. "Če me pa res zanima," je med smehom branila svoje vprašanje.
Eno najpogostejših vprašanj je seveda bilo: Kaj je seks? Ko so skupaj prišli do odgovora, da so to spolni odnosi, so hitro načeli vprašanje negativnih posledic spolnih odnosov. Aids, zanositev... In kako se zaščititi? Kondomi.
"Ampak kondomi so zelo dragi. Eni stanejo 400 tolarjev...," je dvomil eden od poslušalcev, pa ga je drugi takoj zavrnil: "Ja, ampak kaj je to v primerjavi z AIDS-om, hepatitisom B." Ob hitri razložit-vi, kaj ti dve bolezni sta, so fantje načeli še eno plat te teme: "Am-
jih vedeli otroci. V denarnici ga poškodujejo kovanci, v žepu ključi, škodi mu toplota ... le drobna napaka, mikroskopska, so bili presenečeni otroci, lahko povzroči, da se majhno semenčece izmuzne in nepredvidljive posledice so tu.
služila razlaga nekoga. "Tam se ne boste nič naučili. Tega se z ljubljeno osebo ne sme delati," jih je prepričevala Biljana. "To delajo za denar," je zaključil eden od fantov.
Zelo praktično, in za učenke
i. i i i i i i i  i  i i:
Kdaj je puberteta? "Takrat, ko nas "goni"," se je med poslušalci hitro našel odgovor. In kaj je tisto, kar nas "goni"? "Hormoni." Tu je sledila razlaga o spolnih hormonih. Da fantje v primerjavi z dekleti v puberteto pridejo kakšno leto pozneje, je vzbudilo kar malo nejevolje med prvimi: "Mi nismo zaostali v razvoju."
V povezavi s hormoni je Biljana razložila tudi, daje njihova nepra-
pak kondom lahko tudi poči!" Biljana je opozorila, kako majhna napaka pri kondomu že lahko povzroči slabe posledice, npr. zanositev, zato je izredno pomembno, da pri spolnem odnosu vedno uporabljaš nov kondom, ne že uporabljenega, ter da mora biti spravljen ves čas do uporabe v škatlici. Zakaj taka skrb? Nekaj nevarnosti, ki ga lahko poškodujejo, je naštela Biljana, še več so
Presenetljivo odrasel in resen odgovor je prišel na večno, a za vsako generacijo spet in spet zanimivo vprašanje: Kdaj je čas za prvi seks?
"Odvisno je od tega, kdaj si pripravljen," so bili enotni. Takrat si dovolj odgovoren, da se tudi v primeru, če pride do zanositve, lahko vedeš pravilno. In na koncu so si skupaj odgovorili, da na spolne odnose še niso pripravljeni.
Med "poplavo" vprašanj v zvezi z rojstvom je bilo vprašanje tudi o tem, kdo določa, kakšnega spola bodo otroci. "Doktor? Geni?" se je v ugibanje vključil cel razred.
Zanimivo vprašanje je bilo v zvezi s posledicami kajenja med nosečnostjo, provokativno pa, koliko je posilstev nad dekleti. "Zadnjič sem bral, da je nekdo videl truplo, nato pa so ugotovili, da je posilil 30 žensk," se je spomnil fant pri mizi ob oknu.
Novo in presenetljivo spoznanje za mlade poslušalce je bilo, da je vse več tudi posilstev fantov. Ob poglobitvi teme so prišli do teme pedofilije. Kako koristna je obrazložitev za pravilno razumevanje pedofilije, je pokazalo eno od vprašanj, kije pedofilijo (napačno) povezal z enako zvenečo pogovorno besedo za homoseksualce.
Novo vprašanje: pornografija? "S prijateljem sva skupaj gledala nemški porno film, kjer je k šefu prišla tajnica, inje rekla, daje pri
kmalu aktualno, je bilo učenje računanja menstruacijskega ciklusa. Najprej so vsi v razredu sicer nekam neodločno mrmraje pritrjevali, da to znajo, pa je eden fantov le rekel, da ga to sploh ne zanima. Koliko časa traja krvavitev pri menstruaciji? Odgovori so se gibali od zelo pravilnih, ki so bili blizu pravilni številki 27 dni, pa do šaljivih, ki so ta čas "podaljšali" na 12 let. Spet so se oglasili fantje, da se pri tem lahko uporabljajo tamponi. Biljana je nato razložila, kar so že vedeli, da ti niso tako priporočljivi in sijano udobni, kot nas prepričujejo reklame. Z njimi je potrebno zelo strokovno ravnati, po predolgem času uporabe se lahko strga vrvica, da ga mora odstraniti doktor, ponoči pa se ne sme uporabljati, čeprav takrat najbolj krvavimo. Še najbolje je uporabljati vložke, plavati pa v tem času sploh ni dobro, zaradi velike nevarnosti infekcije.
Poslušalce je zanimalo tudi, ali se menstruacija lahko konča že pred 40. letom, zvedeli so, kaj pomeni sterilizacija pri moških in ženskah, in da ni nič narobe z. nekom, ki nima "mokrih sanj" oz., če jih ima že otrok pri 5 letih.
Prav presenetljivo zanimivo pa je bilo naslednje vprašanje: "Kako pa so se znašli včasih, ko še niso imeli predavanj in knjig o spolni vzgoji?" "Po nagonu," je ugibal eden od zgovornega omiz-
šla delat nadure," je za iztočnico ja pri oknu. "Živali so gledali," se
je oglasilo še dekle. Dekleta so se takrat poročala že zelo mlada, pri 14-15 so šla od doma. Učili so se bolj sproti. "Kako so vedeli, kako to narediti, kam dati..?" si fantje vsej razlagi navkljub na koncu še vedno niso znali razložiti.
Ob koncu se je nekdo le opogumil in postavil vprašanje, ki jih morda najbolj vznemirja: "Kaj pa če nas že zdaj matra?" od česar je bil le še korak do vprašanja masturbacije, kar fantom velikokrat postavlja vprašanje.
"Masturbacija ni nekaj nenormalnega. Včasih so res strašili in celo verjeli, da se bo tistemu, ki bo počenjal to "grozno stvar", posušila hrbtenjača. Lahko pa se naučite nadzorovati svoj spolni nagon, kar je mogoče sproščati s športom, telovadbo, delom, aktivnostmi v naravi..."
Ob izteku predavanja se je iskazalo, da imajo mladi Nakelčani glede vprašanj spolne vzgoje le malo koga vprašati. Ob omembi staršev, socialne delavke, učiteljev.... so večinoma le neodločno prikimali ali skomignili z rameni.
• Uroš Brankovič
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Uredništvo
novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa/ CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRKza prodajo na Hrvaškem).
Agrarna skupnost noče popustiti
Zasebna vojna kmetov proti občini?
Burna razprava na seji občinskega sveta Žirovnica, ki sta se je udeležila tudi predstavnika agrarne skupnosti Rodine - Smokuč. Sto ljudi je brez vode, agrarna skupnost pa ne popusti pri svojih zahtevah in noče sklicati
občnega zbora. Mar je to zasebna vojna dveh proti občini?
Žirovnica - Na minuli seji občinskega sveta Žirovnica so se svetniki seznanili tudi s problematiko za izgradnjo rezervoarja nad Smokučem in vodovoda do rezervoarja na Breznici. Seje sta se udeležila tudi predstavnika agrarne skupnosti, kajti občina z agrarno skupnostjo nikakor ne more najti dogovora, ki bi omogočil izgradnjo vodovoda.
Agrarna skupnost trdi, da ni dovolj članov, ki bi zahtevali občni zbor agrarne skupnosti, na katerem bi na željo občine več kot petdeset članov te skupnosti soglašalo s tem, da bi izdalo soglasje za gradnjo na zemljišču agrarne skupnosti. Agrarna skupnost trdi, da ji zemljišče še ni vrnjeno in da zatorej niso še lastniki, zato ne morejo nikomur dati soglasja. Ko pa bodo lastniki, bodo soglasje tudi dali.
Žirovniška občina, ki bi rada zgradila vodovod, saj poleti okoli sto hiš nima vode, je na vse mogoče načine poskušala najti dogovor z agrarno skupnostjo. S tem, ko soglasja še ni, se namreč izmikajo tudi državna sredstva, ki bi
jih občina lahko dobila. Župan žirovniške občine Franc Pfajfar je agrarni skupnosti Rodine -Smokuč večkrat pisal in se z njo dogovarjal, a brez uspeha. Agrarna skupnost postavlja več zahtev, tudi rešitev glede vrnitve stavbnega zemljišča na Zelenici, kjer je planinski dom ter ureditev služnostnih poti na Rebru. Župan v enem od pisem pravi, da razume vsa prizadevanja agrarne skupnosti, da se vrnejo zemljišča, ki so bila odvzeta prednikom, vendar naj razumejo, da ne more ravnati mimo zakonov. Predlagal je, da bi z delno odločbo o vrnitvi agrarna skupnost dobila vrnjena zemljišča, ki niso sporna, za sporna - teh je okoli 4000 kvadratnih metrov -pa naj teče postopek naprej. Na ta način bo agrarna skupnost na teh zemljiščih vpisana kot lastnik.
Svetniki so bili začudeni nad ravnanjem agrarne skupnosti, ki s prekopi po zemljiščih ne bi imela nobene škode, začudeni tudi zato, ker je sto hiš brez vode, agrarna skupnost oziroma dva njena predstavnika pa vztrajata pri svojem. To je eden izmed svetnikov ocenil
kot zasebno vojno dveh proti občini, saj si le dva predstavnika jemljeta pravico, da odločata. Na škodo ljudi. Razprava je bila burna, kajti predstavnika sta odločno vztrajala pri svojem, svetniki pa
so sprejeli sklep, v katerih med drugim pravijo, da naj Upravna enota Jesenice čimprej izda delno odločbo, agrarna skupnost pa naj čimprej skliče občni zbor.
• Darinka Sedej
Bodo Gorjuše le dobile gostilno?
Gorjuše - Bohinjski vasi Gorjuše in Koprivnik sta že dve leti, odkar je zaprla vrata znana Koroščeva gostilna, brez gostinskega lokala, kjer bi gostom ponujali tudi hrano. V krajevni skupnosti si zato že dalj časa prizadevajo, da bi dobili gostilno, v kateri bi se lahko prehranjevali tudi turisti, kajti v krajevni skupnosti je gostom na voljo kakih 50 ležišč v zasebnih sobah in apartmajih.
V Krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše so si zamislili, da bi v gostilno in trgovino preuredili bivšo osnovno šolo na Gorjušah. Predsednik sveta KS Janez Korošec je povedal, da so interesenta iskali zadnja tri leta, in sicer prek poznanih gostincev, pa tudi prek nepremičninskih agencij. Pojavilo seje nekaj interesentov, a nihče se ni strinjal s 15 milijonov tolarjev vrednim programom obnove šole, ki ga je pripravila krajevna skupnost. Pred kratkim pa se je za obnovo šole začel zanimati Srečo Podobnik, ki je pripravljen sprejeti program in se lotili obnove. V šoli naj bi uredil gostinski lokal, ponudbo pa bi obogatil s konjeniškim programom. Svet krajevne skupnosti se je strinjal, da bi objekt oddali v najem Podobniku, dokončno pa mora zeleno luč prižgati še bohinjski občinski svet. Občinski svetniki so zahtevali, da jim investitor program še podrobneje predstavi, to naj bi storil na naslednji seji občinskega sveta v začetku decembra.   • U. P.
Modri Radovljice tudi o Svinjaku
Od policije pričakujejo poostreno kontrolo območja, občina pa bo najbrž ukrepala
s skrajšanjem odpiralnega časa.
Radovljica - V Radovljici so se prejšnji četrtek sestali člani Sveta modrih, pred letom dni ustanovljenega posvetovalnega organa župana. V njem sodeluje 21 uglednih občank in občanov Občine Radovljica, starih nad 50 let. Na seji so se seznanili z nekaterimi aktualnimi problemi v občini, od gradnje čistilne naprave do problema lokala Svinjak.
Čistilna naprava v Skaručni
Vodice - Občinski svet Vodice seje na zadnji seji v razpravi o kana-1 lizacijski mreži in čistilnih napravah v občini odločil za podporo tako imenovani sedmi varianti, ki opredeljujejo centralno čistilno napravo v Skaručni. Prednost sicer vseh variant izgradnje kanalizacijskega omrežja v občini so gravitacijski vodi, saj bo le na enem odseku potrebna izgradnja črpališča. Na občinskem svetu so se odločali za med prav tako ekonomično varianto čistilne naprave v Bukovici. Vendar so se po daljši razpravi odločili za podporo čisitilni napravi v Skaručni. Izgradnja le-te bi bila lahko v okviru izgradnje celotnega omrežja zanimiva in predvsem ekonomična tudi zato, ker bi v prvi fazi kanalizacijo s čistilno napravo začasno rešili v samih Vodicah. Postopoma pa bi omrežje dogradili in povezali tudi s čistilno napravo v Skaručni. Po okvirnih izračunih je izgradnja kanalizacijskega omrežja v občini ocenjena na slabi dve milijardi tolarjev, hišni priključek nanjo pa na okrog 280.0000 tolarjev. • A. Ž.
Pri infrastrukturnih objektih so v razpravi izpostavili gradnjo čistilne naprave, za katero menijo, da je še vedno zelo oddaljena in bo dražja, kot bi bila po projektih za skupno čistilno napravo z Bledom, kar je bilo aktualno pred desetletjem. Rado Pintar, v občinski upravi zadolžen za področje varovanja okolja, je pojasnil, da bo decembra razgrnjen lokacijski načrt, do prihodnje jeseni bodo izbrali koncesionarja, ki bo nato predvidoma lahko začel z gradnjo. Posebna skrb naj bo posvečena tudi vodnim virom, še zlasti možnostim izkoriščanja pitne vode iz Radovne, meni svet modrih. Pri težavah, ki jih ima radovljiška Komunala z uresničevanjem sanacijskega programa po izstopu dveh družbenikov, so opozorili na neracionalnost cepljenja take javne službe, saj je predrago, da bi vsaka vas imela svojo komunalo.
Sicer pa menijo, daje izstop družbenikov prej ko ne politična poteza, ki se ne ozira na smotrnost gospodarjenja. Pri varnostnih razmerah, ki so letos po besedah komandirja radovljiške Policijske postaje Mirana Oštirja boljše v prometu in slabše pri kriminaliteti, so člani Sveta modrih izpostavili predvsem slabšanje javnega reda in miru v trgovskem centru v Lescah. Glavni razlog, tudi za peticijo 200 občanov, naj bi bil lokal Svinjak. Od policije pričakujejo poostreno kontrolo območja, občina pa bo najbrž ukrepala s skrajšanjem odpiralnega časa.
V razvojnem programu, so menili, naj bo glavni poudarek na turizmu, ki naj se prek krožkov in izbirnih predmetov začne že v osnovni šoli.
Na vprašanje, kje naj bi potekal drugi krak dvotirne železnice, je župan odgovoril, da se bodo po-
Na ogled bodo tudi bunkerji
Zavod za pospeševanje turizma Blegoš v Škof ji Loki pripravlja tri nove turistične projekte: kolesarsko pot, oživitev Rupnikove linije in poti domače in umetnostne obrti.
Škofja Loka - Kljub nekaterim zelo pesimističnim pogledom in stališčem glede ustanavljanja lokalne turistične organizacije štirih občin na Škofjeloškem, pa je Zavod za pospeševanje turizma Blegoš v manj kot letu dni delovanja pokazal že veliko. Nov turistični prospekt je bil lepo sprejet in pripravljajo že tudi nove projekte.
Da ni potreba po povezovanju, usklajevanju in skupni ponudbi vseh, ki nastopajo na turističnem trgu, le prazna beseda, ali celo izgovor za ustanavljanje le nove "turistične birokracije," je po še ne enem letu delovanja zagotovo dokazala škotjeloška lokalna turistična organizacija štirih občin Zavod za pospeševanje turizma Blegoš. Potem ko so po nekaj mesecih dela pripravili in sredi turistične sezone izdali bogat in izčrpen turistični prospekt škofjeloškega območja, se že ukvarjajo z novimi turističnimi projekti. Kot nam je povedala vršilka dolžnosti direktorice Saša Jereb, ki jo prav v teh dneh na sejah občinskih svetov občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri potrjujejo tudi za redno opravljanje te dolžnosti, jc bil prospekt dobro sprejet. Ker so že nastopili na nekaterih turističnih sejmih, lahko oceni, daje pritegnil pozornost in bil že razširjen tako doma, kot tudi v tujini. Ce je bila njegova izdaja več kot nujna povezava sicer bogate, toda zelo razdrobljene ponudbe, se nad tem dosežkom ne uspavajo, pač pa v sodelovanju z občinami, upravno enoto, turističnimi društvi in drugimi zainte-
resiranimi organizacijami, podjetji in posamezniki že pripravljajo na nove predstavitve oziroma ponudbe, ali kot jim pravijo, nove turistične projekte. V četrtek so na tiskovni konferenci predstavili tri.
Prvi v tej vrsti je Loška kolesarska pot, saj je kolesarjenje tod že doslej kar precej priljubljeno, Škofjeloško hribovje pa zelo primerno. Izdelana je trasa kolesarske transferzale z 12 etapami in v skupni dolžini nad 300 kilometrov, trenutno je v izdelavi karta in do pomladi naj bi jo izdali skupaj z opisi. Pot bo označena s posebnimi tablami, na posameznih točkah bo mogoče dobiti tudi žige in navezana bo na kolesarske poti sosednjih območij. Svečana otvoritev bo v juniju na Blegošu. Druga novost, ki je v pripravi, je oživitev Rupnikove linije - sistema utrdb, ki jih je zgradila starojugoslovan-ska vojska ne meji med Kraljevino Italijo in Kraljevino Jugoslavijo. Ogledi naj bi združevali izobraževalni potencial (dediščina, zgodovina) z rekreacijskim (pohodni-štvo, treking, kolesarjenje), po pripravi raziskav zgodovine in terena ter opisov pa se bodo lotili tudi ureditve vsaj enega od bunkerjev, da bo primeren tudi za notranje
oglede. Gre za nekoliko dolgoročnejši projekt, ki naj bi bil zaključen do leta 2005. Tretji projekt pa so poti domaČe in umetnostne obrti, ki jo je na Škofjeloškem že precej, njegov namen je, da to podro-
čje še dodatno raziščejo, obogatijo tovrstno ponudbo, predvsem pa organizirano povežejo. Projekt, ki bo pomemben za ohranjanje naše dediščine, naj bi bil zaključen do leta 2003. • Štefan Žargi
govori o tem začeli leta 2005, kaže pa, da bo umeščen ob obstoječi.
Ob osnutku proračuna 2002 so opozorili, da so bolj v ospredju večja naselja v občini, kjer se bo kaj postorilo, vasi pa so odrinjene v ozadje. Pri načrtovanju prostorske ureditve Radovljice in Lesc imajo modri pomisleke ob umeščanju obrtno proizvodnih con ob obstoječo stanovanjsko gradnjo. Opozarjajo predvsem na možnost nasprotovanja sosedov. Največji
problem Alpskega letalskega centra Lesce je po besedah predsednika upravnega odbora Aleša Smajiča hrup, pri čemer dovoljeno mejo presegata policijski in vojaški helikopter. Svet modrih je opozoril, da je moteče tudi akrobatsko letenje in vaje modelarjev. Rešitev nikakor ni krnjenje dejavnosti letališča, ampak vzpostavitev reda letenja pri njegovih uporabnikih, saj letališče vidijo kot pomemben element turističnega razvoja. • U. P.
Zgornje Duplje - Zadnja letošnja naložba v občini Naklo je izgradnja pločnika v naselju Zgornje Duplje od gasilskega doma do zgornjega dela vasi. Prejšnji teden so se delavci Cestnega podjetja Kranj lotili izdelave meteorne kanalizacije, zatem pa bo na vrsti napeljava omrežja javne razsvetljave in cevovoda za kabelsko televizijo. Obenem bo potekala tudi obnova telefonske napeljave. Ko bodo ta dela končana, bodo utrdili teren in postavili robnike za pločnik v dolžini 650 metrov. Letošnja dela naj bi jih stala 20 milijonov SIT, prihodnje leto pa bodo namenili še 10 milijonov SIT za asfaltiranje pločnika. • S. Saje
Zobozdravnica zobe le pregleduje
Vzrok je dotrajan zobozdravniški stol, edini respirator pa ima zobozdravnica v Lescah.
Lipnica - V osnovni šoli na Lipnici že nekaj let deluje zobna ambulanta. A zobozdravnica, ki ima koncesijo za opravljanj4' dejavnosti, v šoli opravlja le preventivne preglede. Ko je potrebno popravilo ali zdravljenje zob, pa morajo starši otroke voziti v Lesce. To se mnogim staršem zdi nesprejemljivo, zato se sprašujejo, zakaj zobozdravnica v Lipnici ne more opravljati celotne dejavosti, ne le pregledov.
To vprašanje je občini zastavil tudi radovljiški občinski svetnik Janez Erman na eni od prejšnjih sej občinskega sveta. Kot mu je pojasnila svetovalka za družbene dejavnosti Majda Dežman, mladinska zobozdravnica na osnovi koncesije oskrbuje predšolske in šolske otroke ter mladino v Lipnici in Lescah. V Lipnici res opravlja le preventivne preglede, medtem ko morajo starši otroke za popravila in zdravljenje zob voziti v Lesce. Problem v Lipnici je povsem tehnične narave, kajti zobozdravniški stol se zaradi nezadostne uporabe in starosti nenehno kvari. Poleg tega je zobozdravnica od zavarovalnice dobila le en zdravstveni repsirator, ki pa ga
ima v Lescah. Zato je zobozdravnica v lipniški šoli začela opravljati preventivne preglede, in to le enkrat mesečno, medtem ko kura-tivo opravlja v Lescah, kjer je tudi sedež ambulante.
Kot je pojasnila Majda Dežman, se na občini strinjajo, da je treba narediti vse, da bi ambulanto v lipniški šoli ohranili. Vendar pa bo to izredno drago za občino, ker bo verjetno treba kupiti nov zobozdravniški stol in morda tudi zdravstveni respirator. Z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zdravstvenim domom Radovljica pa po besedah Majde Dežman iščejo tudi morebitne drugačne rešitve. , • Urša Peternel
Prvič podelili občinska priznanja
V občini Žirovnica so praznovali
V občini Žirovnica so slovesno praznovali občinski praznik. Pridobitev sta predvsem vrtec in čistilna naprava v Smokuču. Prvič so podelili občinske plakete in nagrade:
Marijanu Jemcu, Jožetu Klunu, Romanu Ureku in Janezu Muleju.
Breznica - Minulo soboto zvečer je bila v dvorani na Breznici slovesnost ob občinskem prazniku občine Žirovnica, ki ga praznujejo 3. decembra, ob rojstnem dnevu našega pesnika dr. Franceta Prešerna. Ob lepem kulturnem programu je o občinskih pridobitvah in tudi o problemih govoril župan občine Franc Pfajfar, na slovesnosti pa so prvič podelili občinske plakete in nagrade.
Zupan je poudaril, da je občini uspelo predvsem na dveh področjih: zgradila je vrtec in čistilno napravo, čaka pa jo še izgradnja vodovoda, plinovodnega omrežja, ureditev zdravstvenega doma in lekarne. Občina po svojih finančnih možnostih skrbi tudi za razvoj na drugih področjih: od turizma, športa do kulture, ki jo je v vaseh pod Stolom še posebej veliko, saj ima številne spominske hiše, muzeje in sakralne objekte.
Na slavnostni seji so letošnji plaketi podelili Marijanu Jemcu in Jožetu Klunu, nagradi pa Romanu Ureku in Janezu Muleju. Marijana Jemca in Romana Ureka je predlagala SLS - SKD Slovenska ljudska stranka, Jožeta Kluna in Janeza Muleja pa Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka.
Marijan Je-
mec je bil 27 let ravnatelj osnov-f («Jm ne šole v Žirovnici. V tem času je šola doživljala preporod, saj je vpeljala celodnevni pouk, /gradila prizidek in telovadnico, postavila alejo velikih mož, pot
kulturne dediščine, odkupila Čopovo hišo - to so bili dogodki, pri katerih je sodeloval ali pa bil njihov pobudnik. Šola je dobila najvišje priznanje - Žagarjevo plaketo, Marijan Jemec pa občinsko Čufarjevo nagrado. Veselje Marijana Jemca pa je bilo prepevanje. Kot izredni študent seje vpisal na Pedagoško akademijo in študiral glasbeni pouk. Trideset let je vodil Žirovniški oktet. Deloval pa je tudi v skupščinskih organih tako v občini kot krajevni skupnosti. Zdaj deluje v društvu upokojencev.
Jože Klun je župnik v župniji na Breznici, ki poleg župnijske cerkve na Breznici obsega še šest podružničnih cerkva. V letih služ-
bovanja v brezniški župniji je neprecenljivo prispeval k ohranjanju duhovne in kulturne dediščine. Bilje pobudnik in organizator obnovitve sakralnih objektov, pod-
knjig, vsakoletna koledovanja, Jalnove igre na prostem, kulturni programi ob obletnicah, kuhanje oglja. Kot predsednik Turističnega društva uspešno sodeluje pri organizaciji Markovega sejma v Vrbi, urediti pa želi še vilo Rusti-ko, zapuščino škofa Vovka, medeno nit v Žirovnici.
Roman Urek je enajstletni deček, učenec osnovne šole Žirovnica in član Blejskega plesnega studia. Na svetovnem prvenstvu v shovv plesih za pionirje je letos na Poljskem dosegel prvo mesto in tako postal pionirski svetovni prvak v disciplini HIP HOP solo. Poleg tega je kot član pionirske
skupine Blejskega plesnega studia skupaj s soplesalci priplesal naslov svetovnih prvakov. Dose-•' gel je prvo mesto
tudi na slovenskem državnem prvenstvu v shovv plesih v kategoriji HH v Celju, na državnem prvenstvu na Bledu pa je v disciplini HIP HOP pionirji zasedel prvo mesto, v parih pa drugo mesto.    • Darinka Sedej
www.gorenjskaonlme
Janez Mulej
ružničnih cerkva, novo zgrajene cerkve sv. Lovrenca, pomagal je pri oživitvi sakralnega objekta na najdišču Ajdna, brezniška farna cerkev je dobila nove zvonove, Jože Klun pa je zaslužen, da seje odkrila spominska plošča Prešernovi materi v Šentrupertu in Antonu Vovku na Prešernovi hiši v Vrbi. Jože Klun si stalno prizadeva, da ljudje v občini ne bi pozabili svojih korenin.
Janez Mulej je lastnik rojstne hiše Janeza Jalna na Rodinah. V letu 1997 je na lastno pobudo in s pomočjo ter nasveti spomeniškega varstva preuredil in primerno postavil na ogled pisateljevo zapuščino in s tem popestril ponudbo na poti kulturne dediščine. V petih letih odprtih vrat Jalnove zapuščine seje v njej zvrstilo veliko odmevnih razstav: razstava jaslic, velikonočnih pirhov, razstava kle-kel, rokodelcev, škofjeloških in dražgoških kruhkov, predstavitve
V Lescah ne bo vila blokov
Lesce - V Lescah za družbenim centrom naj bi po doslej veljavnem zazidalnem načrtu za center Lesc zgradili šest sklopov vila blokov, na terasi pod centrom pa še sedem stanovanjskih blokov. A do gradnje ne bo prišlo, kajti tako na občini kot v krajevni skupnosti menijo, da takšna pozidava v tem okolju ni primerna. Zlasti motijo vila bloki, kakršni že stojijo v Radovljici in ki so po mnenju strokovnjakov za prostor zastarel način gradnje.
Da bi preprečili gradnjo, so občinski svetniki na sredini seji sprejeli moratorij na nadaljnje postopke za gradnjo v tem kompleksu. Kot je povedal Janez Horvat z oddelka za prostor na radovljiški občini, je doslej veljavni zazidalni načrt nastal leta 1983, torej je star že skoraj dvajset let. Tako so tudi projekti za gradnjo večstanovanjskih objektov zastareli, saj predvidevajo gradnjo tako imenovanih vila blokov. Gre za visoke bloke z ravno streho, kakršni že stojijo v Radovljici. Po Horvatovem pojasnilu bi takšni bloki povsem zakrili razgled, pa tudi sicer je takšna
gradnja za današnji čas neprimerna. Zato so se odločili za moratorij, ki pa ne pomeni, da se v tem delu Lesc ne bo gradilo. Namembnost tega območja namreč ostaja nespremenjena, v naslednjih letih pa naj bi pripravili sodobnejše projekte pozidave, a šele, če se bo pokazala potreba po večjem obsegu večstanovanjske gradnje. Te zaenkrat v Lescah ni, saj v kraju menijo, da bolj potrebujejo prostor za individualne stanovanjske hiše. Te naj bi zrasle na terasi Šumijeve in Šmidove plane ter Kravje doline. Za Šumijcvo in Šmidovo piano je osnutek zazidalnega načrta pripravljen, preko zime naj bi bil javno razgrnjen in če ne bo večjih pripomb, bodo prihodnje leto lahko pripravljeni vsi potrebni dokumenti, zemljišče pa bo komunalno opremljeno. Z gradnjo bi po Horvatovi oceni lahko začeli leta 2003. Nekoliko dlje pa bodo trajali postopki za začetek gradnje v Kravji dolini. Na Smidovi in Šumijevi plani bodo zgradili prostostoječe enodružinske hiše, medtem ko je za Kravjo dolino predvidena gostejša pozidava (ni/i ali grozdi hiš), nikakor pa ne tudi bloki, je še povedal Horvat. • Urša Peternel
Adventni venčki kot iz cvetličarn
V Žabnici so v soboto zvečer že sedmič pletli adventne venčke. V prijetni druščini tudi veliko mladih. Strokovna žirija izbrala štiri najizvirnejše, zmagovalka pa tokrat
Marija Debeljak iz Škofje Loke, ki bo prihodnje leto gostiteljica srečanja.
Zabnica - Začelo se je s pred sedmimi leti, ko se je skupina vaščanov zbrala kar v garaži Toneta Mravlje na Šutni k skupnemu pletenju adventnih venčkov. Tone Mravlja je vsa leta glavni organizator srečanj, po štirikratnih selitvah iz garaže v garažo pa so pletilci končno dobili prostor v krajevni dvorani. V njej so se zbrali tudi minulo soboto. Kar 35 prijavljenih je samih ali v paru izdelalo 32 adventnih venčkov, ki bi se brez sramu lahko kosali z ■zdelki pravih cvetličarjev.
. Gostiteljica letošnjega srečanja Je bila lanska zmagovalka Franca Ušeničnik, ki je skupaj s nčerjo poskrbela za dobrodošlico, P° "uradnem" delu srečanja pa Postregla tudi z namiznimi dobro-tami. Kot gostiteljica
sama ven-e*a ni pletla, do-m°v je odnesla ^magovalnega. lako določajo Pravila.
. Tekmovanje, :e  mu lahko tako rečem, ima sako leto širši krog sodelujo-Letos smo dobili kar 35 pri-
Tone Mravlja
jav. Krajevni skupnosti, ki nam je brezplačno odstopila dvorano, se zahvaljujemo. Vsak udeleženec je prispeval po tisoč tolarjev, polovica tega denarja je šla v nagradni fond. Za zmagovalca smo pripravili knjigo Prelepi božični čas, za drugouvr-ščenega knjigo Šege in navade na Slovenskem, za tretjega pa sliko Silva Potočnika Crngrob. Lanska pobuda, da bi izdelane adventne venčke razstavili, pa večine ni ogrela. Vsak svojega odnese domov," je pred začetkom tekmovanja povedal Tone Mravlja, ki so se mu sodelujoči za organizacijski trud zahvalili s
skromnim darilom. Z željo, da ne bi obupal.
O pomenu adventa je na kratko spregovoril Matjaž Eržen. Krščanstvo je prineslo v ta mrzel, temačen čas luč, toploto pa tudi upanje. Advent je čas priprav na božič. V ta čas sodi tudi pletenje adventnih vencev. Štiri sveče na vencu predstavljajo štiri nedelje. Običaj pletenja vencev je prišel k nam Z zahoda.
Približno ob pol sedmih zvečer so tekmovalci začeli delati. Ogrodja, pripravljena iz različnih materialov - slame, električne cevi, trte - so prekrili z različnim zelenjem, nanje pa nato pritrjevali sveče, bunkice, pentlje, storžke in drugo okrasje. Najbolj hitrih prstov so bili mladi. Venček sta prvi spletli sestrici Lucija in Meta Eržen iz Žabnice, ki sta se zatem lotili izdelave še enega. Njun prvi venček je zasedel obetavno četrto
mesto. Lani sta dekleti delali z mamino pomočjo, letos povsem sami in slejkoprej se bosta gotovo zapisali tudi med zmagovalce.
Pletenje je trajalo dobro uro. Čeprav zatopljeni v delo, so tekmovalci med seboj tudi poklepetali, se pošalili, skratka, ozračje v dvorani je bilo prijetno in sproščeno, prav nič tekmovalno. Komisija, ki je čakala pred vrati, je vstopila ob osmih, ko je bilo že vse pospravljeno, 32 venčkov pa je na mizah oštevilčenih čakalo ocen. V strokovni žiriji so sta bili cvetličarki Helena Draksler in Lidija Kržiš-nik ter učiteljica biologije Marija
Kokol. Pozorno so si ogledovale venčke, zapisovale, se posvetovale, končno pa odločile.
Zmagal je venček Marije Debelak iz Škofje Loke, ki je izbrala primorski slog. Posebno zanimive so bile svečke na obmorskem zelenju, ki jih je vlila v školjke. "Lani sem prvič sodelovala in zasedla tretje mesto. Že od mladega imam veselje za aranžiranje, rada imam lepe stvari. Letos sem se odločila za "morski" venček, okraske sem sama izdelala," je povedala zadovoljna zmagovalka, ki bo gostiteljica prihodnjega, osmega tekmovanja.
Žirija je ocenjevala predvsem izvirnost zamisli, seveda pa tudi samo izdelavo venčkov. Prav vsi po vrsti so bili zelo lepi in odločitev za najlepše gotovo ni bila lahka. Drugo mesto je osvojila Vanja KrmeH,, tretje Judita Eržen, četrto pa njeni hčerki Lucija in Meta Eržen. Vse venčke je blagoslovil tudi žabniški župnik Jože Perčič.
Ob letu se spet srečajo. Verjetno bo tekmovalcev še več, še več bo izvirnih zamisli, lepih venčkov, s katerimi bodo nato razsvetlili svoje domove. • Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si
Torek, 4. decembra 200^
Prva plošča pevk iz Dupelj
"Pa se sliš' od svet'ga Vida zgun" je naslov zgoščenke, s katero želi postati ženski pevski zbor Dupljanke še bolj
znan tudi prek meja občine Naklo.
Veterani imajo skupne cilje
Zgornje Duplje - V domači cerkvi Sv. Vida pripravijo pevke vsako leto Božični koncert in tako bo tudi letos. Zbor, ki ga uspešno vodi Katja Klančnik, bo že prej dobil svojo prvo kompaktno ploščo s 14 skladbami. Kot ugotavlja predsednica Slavka Jelene, se je naporno delo obrestovalo s kvalitetnim izdelkom.
Za Dupljance je znano, da jih veseli zborovsko petje. Moški pevski zbor Triglav Duplje je lani slavil že 70-letnico delovanja. Zato ne preseneča, da so se pred slabim desetletjem tudi domačinke odločile za skupno prepevanje. Ustanovile so ženski pevski zbor Dupljanke, v katerem je sprva vadilo le osem pevk.
"Ob koncu leta 1992 nas je bilo v zboru že devetnajst," se spominja predsednica Slavka Jelene, ki ima od nekdaj rada glasbo in petje. "Na začetku nas je Zdravka Klančnik učila enostavnih, dvo-glasnih skladb iz slovenske narodne zakladnice. Že naslednjo pomlad smo prvič zapele štiri pesmi pred domačo publiko, ki nas je hvaležno sprejela. Začetno tremo smo premagale, zato smo se odločile za nastop na reviji pevskih zborov takratne občine Kranj. Tedaj je bilo v zboru že
24 pevk. Dobre ocene strokovne žirije so nam dale spodbudo za naprej. Čeprav se z glasbo ne ukvarja nobena od nas poklicno, smo navdušeno vadile in napredovale. Ko je leta 1997 Zdravka predala vodenje hčerki, je naše delo postalo še bolj strokovno. Katja Klančnik je namreč študentka violine na glasbeni akademiji, zato so njene zahteve višje. Posvetila se je predvsem tehniki petja. Učiti smo se začele bolj zahtevne, štiriglasne skladbe domačih in tujih skladateljev. Razen
Sedaj je v zboru 23 pevk, med katerimi je najmlajši okrog 17 let, starejšim pa blizu 60 let. Vseeno se dobro razumejo, saj znajo povezati mladostno radost z odraslo
Na predlanskem koncertu so nagradili članice zbora z Galusovimi značkami.
Slavka Jelene
slovenskih besedil pojemo tudi angleška in latinska, sedaj pa se učimo mehiške narodne v španščini. Letos smo dale prednost domačim skladbam, za kar smo imele poseben razlog. Od februarja do konca oktobra smo snemale v Novem mestu svojo prvo zgoščenko, na kateri bo 14 slovenskih narodnih pesmi. Naslovna skladba, 'Pa se sliš' od svet'ga Vida zgun' je posvečena domači cerkvi z istim imenom, kjer imamo skupaj z moškim zborom vsakoletni Božični koncert; letošnji bo v sredo, 26. decembra. Še prej pričakujemo izid plošče, ki bo služila predvsem promociji našega zbora in občine Naklo kot glavnega pokrovitelja projekta," je povedala sedanja predsednica. Pred njo sta to dolžnost opravljali Katja Rozman in Stanka Ma-lovhr, ki še vedno pojeta v zboru.
resnostjo. Redno se zbirajo na vajah v osnovni šoli ob ponedeljkih in četrtkih. Nastopajo predvsem
na prireditvah v domačem kraju in drugod po Gorenjski ter na občinski reviji pevskih zborov. Letos je to revijo organiziral njihov zbor v Dupljah, udeležil pa se je tudi revije v Bočni. Če se bo izpolnila želja zborovodje, bodo Dupljanke v prihodnosti nastopile tudi na kateri od zahtevnejših pevskih revij zunaj Gorenjske. Zaenkrat so pevke zadovoljne, da naporno delo pri snemanju plošče ni bilo zaman, saj je njihova vedno kritična dirigentka pohvalila skupni izdelek.
Pa še to! V zboru so veseli vsakega novega glasu, zato bodo radi sprejeli medse še kakšno vaščan-ko z veseljem do petja. Tam zagotovo ne bo nobeni dolgčas, ker se znajo pevke po napornem delu tudi veseliti. Pred poletnimi počitnicami vsako leto organizirajo skupni piknik. Že dolgo ohranjajo lepo navado, da s podoknico voščijo vsem parom v vasi ob zlati poroki. S petjem torej razveseljujejo sebe in druge, ki tega daru nimajo.
• Stojan Saje
Radovljica - Ohranjanje spomina na slovensko uporništvo je glavna naloga, ki je skupna borcem NOB, veteranom vojne za Slovenijo in policijskim veteranom. Te potrebe se zavedajo vsi kljub generacijskim razlikam, so ugotovili na petkovem srečanju v domu radovljiških veteranov. Tja je predsednik koordinacijskega odbora Jože Piskernik povabil predsednike veteranskih organizacij Gorenjske in druge goste, da bi svečano potrdili dogovor o medsebojnem sodelovanju. Prvotno namero, da bi listino podpisali predsedniki območnih in občinskih organizacij, so po uskladitvi mnenj spremenili. Listino o sodelovanju so podpisali predsednik Združenja borcev in udeležencev NOB Gorenjske Pavel Zerovnik, za pokrajinski odbor Združenja veteranov vojne za Slovenijo Gorenjske Zvone Rešek (Peter Zupan je bil odsoten) in predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Gorenjske Drago Zadnikar (na sliki - od desne). S tem so izrazili interes članov vseh veteranskih organizacij za tesnejše stike v prihodnje. Skupaj si bodo med drugim prizadevali za zbiranje zgodovinskega gradiva, zakonsko urejanje zaščite veteranov in njihovih pravic, povezovanje vodstev njihovih organizacij na ravni države in sodelovanje pri organiziranju spominskih svečanosti. • Stojan Saje
Trideset let športnih uspehov
(Šolsko) Športno društvo Blegoš je v Gorenji vasi pripravilo slavnostno akademijo ob 30-letnici društva, obenem pa je potekala razstava medalj, pokalov in slik.
DRUŠTVENA SKRINJICA
Naši čebelarji v Afriki
Ljubljana - Vodstvo Čebelarske zveze Slovenije je predstavilo uspehe naše delegacije na mednarodnem čebelarskem kongresu v Durbanu v Južni Afriki. Slovenija bo namreč gostitelj kongresa Api-mondia leta 2003, zato udeležencem letošnjega srečanja iz 55 držav prikazali zanimivo razstavo. Zanjo je prispeval barvne fotografije podpredsednik ČZS Franc Ši-vic, gradivo o prihodnjem kongresu in turističnih zanimivostih naše dežele je prinesel Gorazd Čad iz Cankarjevega doma v Ljubljani, veliko zanimanja pa je bilo tudi za barvne plakate Čebelarskega muzeja Radovljica. Na tekmovanjih so Slovenci osvojili kar tri medalje - zlato je prejel Franc Šivic za fotografijo, bronasto pa Marija
M lake r za učbenik Čebela se predstavi in Franci Marolt za sveče med novimi izdelki. Strokovno delo sta z referatoma obogatila dr. Aleš Gregorc z Veterinarske fakultete in dr. Janez Poklukar s Kmetijskega inštituta Slovenije. Ob koncu je predsednik letošnjega kongresa izročil zastavo Apimondie predsedniku ČZS Lojzetu Peterletu in predsedniku organizacijskega odbora prihodnjega kongresa Francu Šivicu.
Priznanja za najlepše domove
Naklo - Turistično društvo Naklo je pripravilo v OŠ Naklo prireditev, na kateri so podelili številna priznanja za lepo urejene hiše, prostor in okolje v občini Naklo v letu 2001. Najvišja priznanja so
Gorenja vas - Šolsko športno društvo Blegoš je bilo ustanovljeno pred tremi desetletji hkrati z odprtjem osnovne šole. Ime Blegoš so 12. novembra 1971 izbrali po mogočni gori, ki bedi nad Go-renjo vasjo. V polni večnamenski dvorani Osnovne šole Ivan Tavčar ni manjkalo športnic in športni-
prejeli Mojca Grašič iz Strahinja za najlepše urejen balkon s cvetjem, Ivanka Svetic iz Žej za najlepše okrašeno kmetijo ter Mya in Vojko Artač za najlepše urejen vrt. Obiskovalce so razvedrili učenci pod vodstvom mentoric Magde Pužem in Ide Jeraša, mladinski pevski zbor OŠ Naklo pod vodstvom Marka Kavčiča, instrumentalni trio Kozjek, sestri Mar-čun, harmonikarji in mešani pevski zbor KUD Dobrava Naklo. Svečanost je TD Naklo dopolnilo z likovno razstavo v gasilskem domu, kjer so slike in vitraže predstavili domači umetniki Lucija Šubic, Ronka Kozjek, Franci Kavčič, Brane Mirt, Petra Smolej, Zdravko Purger, M rja Kramarič in Karel Pestar. Tudi to prireditev si je ogledalo veliko obiskovalcev, je zapisal Mirko Poličar iz Turističnega društva Naklo.
• Stojan Saje
Nagrajenci ŠŠD Blegoš na petkovi slavnostni akademiji.
Nagradna igra "5 x 5" - 4. december 2001
Petmestna naročniška številka je lahko nagradna
Tudi v letu 2001 občasno na tak način objavimo seznam petkrat po pet izžrebanih naročniških številk. Za vse, ki ste na "5x5" že pozabili: našo datoteko naročniških številk že od maja 1998 občasno "zavrtimo v bobnu" v nagradni igri "5x5". Iz računalniškega "bobna" izžrebamo PETKRAT po PET petmestnih naročniških številk za PETKRAT po PET (res imenitnih!!!) nagrad.
Pravila v tej nagradni igri so nespremenjena: če med OBJAVLJENIMI petmestnimi naročniškimi številkami v nadaljevanju tega poročila 0 izidu žreba najdete tudi Vašo, čimprej, do izida naslednje številke Gorenjkega glasa v petek, 7. decembra, pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/201-42-00, in poslali Vam bomo obvestilo o nagradi, ki Vam jo je namenil žreb. S posebnim pisnim obvestilom boste izkoristili nagrado pri našem poslovnem partnerju. Naročniška številka je v sklopu Vašega naslova na naslovnici desno spodaj. Naročniške naslove s petmestnimi številkami strojno izpisuje Pošta Slovenije v Poštnem centru Ljubljana, ista naročniška številka je vselej izpisana tudi na računu za naročnino, v rubriki "šifra". Poudarjamo: izžrebane petmestne številke so naročniške in ne kakšne druge - kar precej klicev v naše uredništvo
je zato, ker so nekateri našli med številkami npr. svoje zelo stare telefonske številke, kar pa z igro "5x5" nima prav nikakršne povezave. Ker je žreb nadvse muhast način izbire, se lahko celo zgodi, da je ista naročniška številka izžrebana tudi dvakrat; že izžrebanih številk namreč ne izločamo.
Izžrebane naročniške številke v prvem decembrskem krogu nagradne igre "5 x 5 petmestnih naročniških številk": 1/ za pet nakupov izdelkov SODA-VIČARSTVA VOLK Kranj, vrednost posamezne nagrade 7.000 SIT: 12509; 39231; 47997; 66047; 674812/ za pet družinskih nakupov v vrednosti po 5.000 tolarjev v podjetju LEKERO, d.o.o., KRANJ: 19529; 51701; 63276; 66582; 67155 3/ za pet družinskih nakupov v vrednosti po 5.000 tolarjev v DISKONTU (ali Vrtnarskem centru) TREN-ČA v Kranju: 14661; 52720; 62030; 64768; 67396 4/ za pet družinskih obiskov v FITNESS CENTRU MONIKA v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju (ali na kranjskem pokritem olimpijskem bazenu) v vrednosti po 5.000 tolarjev: 18506; 52742; 57261; 63276; 670045/ za pet družinskih nagrad - gostinske storitve v GOSTIŠČU SMUK v Retnjah pri Mate ji Smuk, s.p., v vrednosti po 5.000 tolarjev: 16177; 30370; 52775 65431; 67120.
kov, ki so z društvom dihali od njegovega nastanka pa vse do danes.
Ob jubileju je društvo izdalo Zbornik v katerem so predstavili delo skozi vseh 30 let. Izidor Se-lak je predstavitev zbornika začel s kitajskim pregovorom: "Ne ustraši se, če napreduješ počasi, boj se, če ostaneš na mestu!" Sledila je podrobna predstavitev, od težkih začetkov, pečatov, uspehov v posameznih športnih panogah ter njihova predstavitev do administrativnih zadev.
Naslovnico Zbornika krasi slika Aleša Oblaka, drugošolca Osnovne šole Ivan Tavčar iz Gorenje vasi. Originalna slika je shranjena v Olimpijskem muzeju v Lausan-ni v Švici, saj je avtor osvojil 2. mesto na natečaju Olimpizem 2000. Ob tem je Aleš Oblak povedal: "Občutek je dober. Mislil sem narisati nogomet, nastal pa je rokomet. Za nagrado sem prejel barvice in plaketo, ki jo imam shranjeno doma. Tudi sam se ukvarjam s športom, najrajši imam košarko in atletiko. Seveda pa mi je všeč tudi nogomet."
Nagrade Športnega društva Blegoš so na Slavnostni akademiji prejeli Janez Bizjak. Kot delovni predsednik ustanovnega občnega zbora je bil gonilna sila začetnih programov. Največ energije in strokovnega znanja je vložil v organizacijo in vodenje smučarskih tečajev, vodenju gimnastič-nega krožka in košarkarskih ekip. Francka Klemenčič je aktivno delovala že pred ustanovitvijo društva. Vodila in spremljala je številne športne ekipe v kraju. Izkazala se je kot organizatorka gim-nastičnih tekmovanj, kasneje tudi kot sodnica. Veliko časa je posvečala vzgoji mladih planincev. Franc Blažir je bil vključen v delo
/. letom 1982. Vodi in organizira tekmovanja v različnih športnih panogah. Že 18 let je vodja plavanja, konec osemdesetih let je začel z strelsko sekcijo v društvu. Trenutno je tretje leto podpredsednik društva in vodi košarkarsko ekipo deklic. Izidor Selak se je kot vaditelj košarke pojavil že leta 1973, prvo leto po končani
osnovni šoli. Leta 1983 se je zaposlil na domači osnovni šoli in prevzel vlogo somentorja in trenerja v društvu. Največje uspehe je dosegel v košarki, poseben pečat je dal kraju kot teniški zanesenjak, leta 1992 se je izobrazil Še na področju badmintona. Z nastopom delovnega mesta pomočnika ravnatelja sovpada umik iz neposrednega 25-letnega trenerskega dela.
Za sodelovanje z društvom je zahvalo prejelo Planinsko društvo Gorenja vas, za sofinanciranje športnih programov Občina Gorenja vas - Poljane, za sofinanciranje dodatnih programov tudi Zveza za šport otrok in mladine Slovenije ter Osnovna šola Ivana Tavčarja za nemoteno opravljanje dejavnosti društva. Za skrbno fotografsko spremljanje društva je zahvalo prejel Vlastja SimončiČ ter še Mihaela Oblak Vehar za prizadevno desetletno delo v društvu. Zahvale društva so prejeli Še Jože Demšar, Jože Novak in Branko Selak. • Boštjan Bogataj« foto: Tina Doki
Ostrovrharjevo srečanje v Pirničah
Pirniče - Kulturno umetniško društvo Oder treh herojev in odbor Os-trovrharjevega srečanja sta v petek zvečer po uvodnem dnevu letošnjih Ostrovrharjevih srečanj na slovesnosti podelila letošnja Ostrovrharjeva priznanja. Svečanost je bila v dvorani v Pirničah po predstavi Pojoča skrinjica, s katero seje predstavil Mladinski oder OTH Pirniče in Ci-ciglej Medvode. Na osrednji svečanosti so podelili Ostrovrharjevo pla' keto za leto 2001 inž. Mitji Šipku s Prevalj in priznanja domačim sku-
pinam. Prireditelji so vključili v program letošnjih Ostrovrharjevih srečanj tudi njegovo delo Svetneči Gašper. Monodrama po noveli Preži' hovega Voranca Pot na klop v izvedbi Mitje Šipka je bila na programu prav tako v petek pod Deželakovim kozolcem v Spodnji Senici p Medvodah. Na svečanosti so nastopili baritonist Valentin Veber, harmonikar Janez Čadež, družina Breznik in Pameč pri Slovenj Grade ter igralca OTH Pirniče Zvone Nagode in Anica Horvat. • A. Z.
Miklavž, tudi simbol dobrodelnosti
V četrtek bo god sv. Miklavža, ki ima med krščanskimi svetniki posebno mesto. Zaradi radodarnosti ga posebej častijo otroci. Če so bili preko leta pridni, jih bo Miklavž obdaroval. Zato je sv. Miklavž tudi simbol dobrodelnosti.
V knjigi Svetniki za vsak dan piše, da ne bil Nikolaj ali Miklavž škof, ki je umrl okrog leta 350. Goduje vsako leto 6. decembra. Letos bo to v četrtek. Sv. Nikolaj ali Miklavž je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira v Mali Aziji, v današnji Demri v Turčiji. Na predvečer svojega godu hodi ta svetnik, kakor otroci v svoji nedolžni preprostosti verujejo, s svojim spremstvom angelov in parkeljnov od hiše do hiše in prinaša pridnim otrokom darila, porednim pa šibe. Marsikje je god svetega Miklavža priložnost za krščansko dobrodelnost. Z najrazličnejšimi dobrinami se spomnijo zapuščenih, revnih in osamljenih otrok. Tudi v naših družinah bi lahko otrokom ob takih priložnostih odpirali srca za potrebe ljudi, ki živijo okrog nas.
Pogosto se sprašujemo, kako je prav ta svetnik postal tak prijatelj otroških src. Prav veliko zgodovinskih podatkov i/, življenja ni. Več povedo številne legende. Trdno je dejstvo, da je bil Nikolaj Škof v Miri, kjer je v visoki starosti umrl okrog leta 350, pred tem pa se je z drugimi škofi udeležil leta 325 koncila v Niceji. Nikolaj se je rodil v družini pobožnih staršev, ki sta bila že stara in sta Že izgubila upanje, da bosta kdaj sploh imela otroke. Bila sta dobra in usmičljena človeka, razumevajoča za reveže. Sin Nikolaj, njegovo ime pomeni "zmaga ljudstva", ju je v dobroti posnemal. Ko sta mu starša zapustila lepo premoženje, gaje razdelil med reveže, sam pa je postal redovnik. Koje v Miri umrl škof, so se verniki v goreči
molitvi odločili: tisti duhovnik, ki bo naslednje jutro prvi stopil v cerkev, bo novi škof! To je bil sveti Nikolaj. Svojim vernikom je hotel biti v vsem zgled, še posebej pa v dobrodelnosti. Ko je postal škof, so v rimski državi kristjane še preganjali in tudi Nikolaj je bil zaradi vere v ječi. Kmalu po smrti so ga začeli ljudje častiti kot svetnika. Zaradi svoje dobrote je postal priprošnjik v vseh mogočih življenjskih stiskah. Ena od legend o škofu Nikolaju pripoveduje, da je trem dekletom priskrbel primerno doto, da so se lahko »pošteno poročile. Sicer bi zaradi revščine zabredle v sramoto.
Sveti Nikolaj je eden od najbolj čaščenih svetnikov vzhodne Cerkve. Bolj kot njega častijo le Marijo, Božjo mater. V carski Rusiji
	iti
	* IBItji
Sv. Miklavž je upodobljen na številnih znamenjih
Sv. Nikolaju je posvečena tudi cerkev v Strahinju
so ga na leto slavili kar dvakrat. Najprej 6. decembra, ko so se spominjali njegove smrti, in 9. maja, ko so se spominjali prenosa njegovih posmrtnih ostankov. Leta 1086 so namreč pomorščaki iz italijanskega mesta Bari v Miri ukradli njegove zelo čaščene relikvije in jih prenesli v svoje mesto, kjer so še danes. Italijani še danes pravijo Nikolaju "san Nico-la di Bari".
Mnogi poklici so izbrali sv. Nikolaja za svojega zavetnika. Še posebej ga častijo mornarji, bro-darji in splavarji. Prve cerkve, ki so bile posvečene sv. Nikolaju, so bile namreč postavljene ob vodah. Sv. Nikolaju je posvečena ljubljanska stolnica, ki je bila na začetku cerkev ljubljanskih ribi-
Svetniki in godovi
Od Barbare do Judite
Danes goduje Barbara mučen-ka, ki je umrla okrog leta 306. Naš narod je skupaj z mnogimi evropskimi narodi uvrstil svetnico Barbaro v skupino štirinajstih pomočnikov v sili. Priporoča se ji zlasti za srečno zadnjo uro. Ko se bliža huda ura, se kmet obrača k Barbari, da odvrne strelo od njegove domačije. Za zavetnico sojo izbrali rudarji globoko pod zemljo in vojaki topničarji, zidarji in ranjenci ter vsi, ki jim grozi nagla smrt. Sveta Barbara je Slovencem znana zaradi številnih upodobitev. Naslikana je s stolpom, kelihom in hostijo, večkrat pa v družbi s sv. Katarino in sv. Marjeto. Barbara se pojavlja v številnih ljudskih pesmih. Na slovenskih tleh ji je posvečenih precej cerkva, zlasti podružničnih. Kot za mnoge druge svetnike iz zgodnje krščanske dobe tudi za Barbaro ni zanesljivih sporočil o njenem življenju, ampak je osnova legenda, ki je nastala mnogo kasneje. Svetnica naj bi bila doma v Nikomediji v Mali Aziji. Za krščanstvo jo je Pridobil znameniti učenjak Ori-gen. Bila je hči poganskega kralja Doioskura, ki se je zaradi njene lepote bal zanjo in jo je zato zaprl v stolp z dvema oknoma. Nekega dne seje vrnil s potovanja inje videl, da ima stolp še tretje okno, Pred vrati pa je našel križ. Oče se Je odločil, da bo stolp njena trajna Ječa, vendar so se vrata sama od Scbe znova in znova odpirala. Morala bi se poročiti s poganskim kraljevičem Fabricijem, vendar je odklonila. Vrgli sojo v ječo. Oče J1 je sam odsekal glavo, vendar ga Jc takoj zatem za kazen ubila slre-'a- Barbarin simbol stolp je znak
vsakega ujetništva. Veliko Slovenk je Barbar. Različice imena so Barbika, Barbka, Barba, Bara in Barica. Grška beseda barbaros pomeni tuj, tujec, ne-omikan, neveden, krut, divji. V slovenščini imamo izposojenki barbar in barbarski.
Jutri, 5. decembra goduje Saba (Sava), opat (439 - 532). Svetnik je bil ustanovitelj samostana Mar Saba v spodnjem delu Cedronske doline, v srcu judejske puščave. Rodil seje leta 439 v Kapadokiji, gorati pokrajini Male Azije. Hotel je med menihe. Deloval je v puščavi in v Cedronski dolini je nastal največji puščavski samostan v Palestini, tako imenovana Velika Sabova Lavra, ki deluje še danes. Saba je bil vrhovni predstojnik puščavskih naselbin in samostanov.
V četrtek, 6. decembra, goduje Nikolaj, škof, ki je umrl okrog leta 350. Več o njemu pišemo posebej. V petek, 7. decembra, pa goduje Ambrož, škof in cerkveni učitelj (339 - 397). Bil je milanski škof. Izvoljen je bil 7. decembra leta 374. Bil je sposoben vladar, ki je veliko razdajal ubogim in se je temeljito izobrazil v bogoslovnih naukih. Na njegove pridige je bilo pozoren celo sveti Avguštin. Škof Ambrož si je prizadeval za neodvisnost Cerkve od svetne oblasti. Poudarjal je Jezusove besede: Dajte cesarju, kar jc cesarjevega, in Bogu kar je božjega, v bogoslužje jc vpeljal ljudsko petje in sam napisal več himen in pesmi, preprostih po jeziku in obliki, ki jih je sam tudi uglasbil.
V soboto, 8. decembra, bo praz-
nik Brezmadežno spočetje Device Marije. To versko resnico je dokončno razglasil 8. decembra leta 1854 takratni papež Pij IX. Spomin na dan, ko je sveta Ana, Marijina mati, spočela blaženo devico Marijo, Jezusovo mater, so v vzhodni cerkvi obhajali že v 8. stoletju. Resnico o brezmadežnem spočetju je potrdila Marija sama v svojih prikazovanjih Ber-nardki v Lurdu leta 1858. V nedeljo, 9. decembra, bo godoval Peter (Pierre) Fourier, redovnik (1565 - 1640). Živel je preprosto, revno in spokorno. Največkrat je jedel le enkrat dnevno. Vse je raz-dal, zato jc bil največji revež v župniji. Boril seje proti neznanju in nevednosti, vendar so mu predpisi preprečevali, da bi bile učiteljice tudi ženske, vendar šolske sestre niso smele nastopati v javnosti.
V ponedeljek, 10. decembra, bo godovala Judita, junakinja stare zaveze. Sveto pismo se deli na Staro zavezo (obdobje pred Kristusom) in Novo zavezo (po Kristusu). Po nauku katoliške Cerkve ima Sveto, pismo 72 knjig: Stara zaveza 45 in Nova 27 knjig. Večina knjig Stare zaveze je bila zapisana v hebrejskem jeziku, nekaj pa se jih je ohranilo le v grških prevodih. Juditina knjiga sodi med knjige Stare zaveze. Ime nosi po glavni junakinji, pogumni mladi vdovi Juditi, ki je z vojno zvijačo in drzno odločitvijo rešila svoje ljudstvo. Judita jc šla v asirsaki tabor, ubila vojskovodjo Holofer-na in rešila oblegano mesto in vso Palestino. Ime Judita izvira iz hebrejskega imena Juhudit. Pri nas so Judite redke.       • J.K.
čev in čolnarjev. Na Slovenskem je veliko cerkva posvečenih sv. Nikolaju. Silvester Čuk je v knjigi Svetnik za vsak dan zapisal, da jih je kar okrog 200. V mnogih cerkvah so narisani prizori iz legend o njegovem življenju.
V Sloveniji na sv. Nikolaja oziroma na sv. Miklavža spominja miklavževanje, zelo priljubljen običaj, koje sv. Miklavž s spremstvom hodil od hiše do hiše in obdaroval otroke, če so bili seveda pridni in so ob njegovem prihodu znali moliti. Znal je pokarati in umiriti parkeljne, če so bili preveč hudobni ali nagajivi. Ko so Miklavž ali otroci začeli moliti, so se morali peklenščki vleči na tla. To
Miklavž v teh dneh obdaruje otroke. V nedeljo je prišel tudi v Mavčiče.
Foto: J.K.
vem iz svoje izkušnje. V prejšnji državi in v prejšnjem sistemu, zlasti v letih po drugi svetovni vojni, je oblast parkeljene in Miklavže preganjala, zlasti prve, ker naj bi s svojim rjovenjem in hrupom kalili nočni mir. Vendar je ostal na podeželju ta običaj živ. Pojavila sta se, na veselje otrok, dva radodarna moža. Ob Miklavžu še dedek Mraz z mrzlega severa, zadnja leta pa se jim je pridružil še Božiček. Miklavževanje kot običaj pa znova pridobiva na pomenu. Miklavž hodi na Miklavžev
večer po hišah, v številnih župnijah pa prirejajo miklavževanja.
Na Nikolaja oziroma Miklavža dan so številni godovniki. Nikolaj je posebej pogosto ime v Rusiji, pri nas pa so razen Nikolaja in Miklavža še Niko, Niki, Miko, Mikec, Miček, Nikolaja, Nika in Nikica.
Razen Nikolaja škofa imamo še dva svetnika s tem imenom. To sta Nikolaj Tavelič, mučenec, ki goduje 14. novembra, in Nikolaj Tolentinski, ki ima god 10. septembra. • Jože Košnjek
Tudi letos betlehemska Luč miru
Letos bo znova prišla v Slovenijo. V Mariboru jo bodo sprejeli 15. decembra,
16. decembra pa v Ljubljani.
Ljubljana - Leta 1986, koje papež Janez Pavel II. povabil predstavnike vseh velikih verstev k skupni molitvi za mir v Assisiju, je avstrijska radiotelevizija ORF začela edinstveno akcijo. V studiu v Linzu se je začela akcija Luč miru iz Betlehema. V oddaji Luč v temi, ki je bila namenjena invalidnim otrokom, so organizatorji sodelujočim v oddaji namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Ker je bila oddaja namenjena otrokom, so se odločili, da bo tudi luč miru iz Betlehema prinesel otrok, ki se je v tistem času še posebej izkazal. Pobudniki akcije takrat verjetno še pomisliti niso upali, da se bo njihova izvirna zamisel razširila po vsej Zahodni in Srednji Evropi, zadnja leta pa tudi po Vzhodni Evropi.
Letos prihaja Luč miru iz Betlehema v Slovenijo že deseto leto. Pred desetimi leti so namreč člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) pla-
men prvič prinesli v Slovenijo. Vsako leto spremlja Luč miru tudi posebna poslanica. Besedila so bila različna. Leta 1991 je imela poslanica naslov Mir je čas bre/ vojne, leta 1992 Mir na Sveti večer za vse, leta 1993 Družina (Mednarodno leto družine) in leta 1994 Različnost, saj jc bilo to leto leto boja zoper rasno diskriminacijo. Leta 1995 je bilo geslo Sreča se rojeva v drugačnosti, leta 1996 Nekaj lepega zate (Vsakdo ima v sebi skrit zaklad), leta 1997 Objemi vse, leta 1998 Zaupanje za upanje (Srce je kraj upanja, srce je kraj zaupanja), leta 1999 Srce sije in lani Mir ljudem.
Organizatorji Luči miru iz Betlehema tudi letos želijo, da bi na božični večer luč miru gorela v čim več družinah in jim prinesla mir. Želijo, da bi bilo čim več ljudi seznanjenih z njenim sporočilom in poslanstvom. Tudi lani so skavtom pri raznosi] luči pomagali tudi člani Zveze tabornikov Slovenije, ki so se v akcijo vklju-
čili leta 1996, prvič pa sta bila zraven tudi Mladinski ceh in Mavrični most mladih. Luč miru je lani zagorela v državnem zboru, pri predsedniku države in pri ljubljanskem nadškofu. Delegacija skavtov je odnesla luč tudi na vrh Triglava. Lani so bili v akcijo prvič vključeni tudi predstavniki evangeličanske cerkve. Ocenjujejo, da je lani Luč miru sprejelo na svoje domove okrog 200.000 Slovencev, ob pomoči medijev pa je njeno sporočilo seglo mnogo širše. Zbranih je bilo 370.000 tolarjev, ki so jih preko Aninega sklada prejele štiri družine.
Luč miru iz Betlehema bo prišla v Slovenijo tudi letos in polepšala božično praznovanje. Organizatorji sporočajo, dajo bodo v Mariboru na posebni prireditvi sprejeli 15. decembra, dan kasneje, 16. decembra, pa v Ljubljani. Plamen bo potoval po Sloveniji z vlakom in Busom veselja. Na njunih postajah bodo prireditve in sprejemi.   • Jože Košnjek
Škof na braniku slovenstva
Kranj - V Cerknem in na Sveti gori nad Novo Gorico so se spomnili 70-letnice smrti zadnjega goriškega škofa slovenskega rodu Frančiška Borgie Sedeja. Veliki nadškof in zaveden Slovenec je bil rojen 10. oktobra leta 1854 v Cerknem. Doma, v kmečki družini s šestimi otroki, je dobil versko vzgojo. Ker je bil nadarjen, so mu starši omogočili šolanje. Po nemški gimnaziji v Gorici je tu študiral tudi bogoslovje. Konec avgusta leta 1877 je bil posvečen v duhovnika. Leta 1884 je na Dunaju doktoriral. Potem je bil predavatelj v goriškem bogoslovju. Njegovo delo in nadarjenost sta bila opazna, zato je bil znova poslan na študije. Leta 1898 je postal goriški nadškof Jakob Missia, kasnejši prvi slovenski kardinal. Po njegovi smrti leta 1902 so vsi pričakovali Sedejevo umestitev na nadškofov prestol, vendar je bil izbran Andrej Jordan. Čez tri leta ga je kot deseti goriški nadškof nasledil Frančišek Borgia Sedej. Njegova umestitev je bila konec marca leta 1906, z njo pa sta soglašala tako Sveti sedež kot cesar
Nadškofov kip v Novi Gorici
Franc Jožef, ki je imel pravico veta na imenovanje avstrijskih nadškofov. Sedej je sprejel zahtevno nalogo v narodnostno mešani nadškofiji Italijanov, Furla-nov in Slovencev. Razmere so bile vedno težje. Bila je vojna in nadškof seje moral umakniti v cister-cijanski samostan v Stični. V po-
rušeno Gorico zaradi pekla Soške fronte se je nadškof Sedej vrnil sredi marca leta 1918. Takoj je prišlo do konflikta med nadškofom in italijansko oblastjo. Odklonil eje sodelovanje pri italijanskih nacionalističnih avanturah. Nadškof ni horel spremeniti trdnega slovenskega značaja. Italijani so zahtevali njegov odstop. Ta igra jim je uspela pri tržaškem škofu Karlinu. Ko je bila slovenščina izrinjena iz šol in uradov, je ostala samo še v cerkvi. Nadškof Sedej je bil pobudnik ustanovitve goriške Mohorjeve družbe. Pritiski so se stopnjevali. V Rimu je nastajal načrt za njegovo odstrani tev, morda tudi v okviru lateran-skega konkordata med Svetim sedežem in Italijo. Nadškof ni več /držal poskusov, tudi fizične odstranitve. Poslovil seje 1. novembra leta 1931 s pontifikalno mašo. Nasledil ga je nacionalist, Istran G i ovan ni Sirotti, s pravim priimkom Sirotič. Sedej je umrl 28. novembra 1931. Pokopali so ga 3. decembra na Sveti gori. Njegov pogreb je bil prava manifestacija narodnega ponosa. • J.K.
Prešernova pot v svet
Prešeren na pot v ruska prostranstva
Kranj - Včeraj smo v Prešernovem mestu na pot pospremili novo, že šesto po vrsti, dvojezično slovensko rusko izdajo Prešernovih pesmi. Šesti zvezek izjemne serije knjig, zbirko "Prešernova pot v svet" urejata profesorja France Pibernik in Franc Drolc, sta tudi tokrat sozaložili Mestna občina Kranj in Mohorjeva založba iz Celovca.
V zbirki Prešernova pot v svet so doslej izšle dvojezične izdaje v angleščini, nemščini, obe sta že doživeli ponatis, francoščini, italijanščini in lani v hrvaščini, v prevodu pesnika Luke Paljetka.
Tako smo tokratne prevode povzeli iz moskovskih izdaj Prešerna Lirika (1987) in Krst," je povedal sourednik zbirke, prof. Franc Drolc in dodal, da so do zadnjega želeli objaviti vsaj eno
Urednika zbirke prof. Franc Drolc in France Pibernik v družbi predstavnice MO Kranj Mire Stare.
"Pomembno načelo pri prevodih, ki jih vključujemo v naše dvojezične izbore Prešernovih pesmi, je, da poskušamo uporabiti predvsem sodobne prevode.
pesem v prevodu Fjodora Korša, ki je 1901 prvi prevedel Prešerna v ruščino, a je prevladala odločitev o sodobnem jeziku. Menda je prav Korš spodbudil mnoge ruske
KULTURNA KREDENCA
Nagrada za knjigo Mojce Osojnik
Ljubljana - V okviru 17. knjižnega sejma, po odličnem odzivu in dobrem obisku je svoja vrata zaprl v nedeljo, so podelili tudi nagrade za najlepšo slovensko knjigo. Nagrade, plastike akademskega kiparja Boljke in plakete so prejeli oblikovalci in založbe, kjer do izšle "najlepše knjige" v preteklem letu. V kategoriji "knjige za otroke" je za ilustracijo, opremo in besedilo knjige Hiša, ki bi rada imela sonce nagrado prejela Mojca Osojnik iz Kranja. V obrazložitvi je žirija med drugim zapisala, da sta ilustracija in avtorsko besedilo povezana v neločljivo organsko celoto, sveža slikarska ilustracija in preprost ter učinkovit grafični prelom pa ustvarjata estetsko dovršeno slikanico za otroke. Podelili so še nagrade za najlepše knjige na področju književnosti (Boris A. Novak - Moderna francoska poezija, oblikovalka Mojca Dariš in Cankarjeva založba), znanstvenih knjig in učbenikov (Učbenik za slovenski jezik, oblikovalec Matjaž Vipotnik, založba Rokus), stvarne literature (Jože Krašovcc s sodelavci - Med izvirnikom in prevodi, oblikovalka Evita Lukež in Založba SAZU in Svetopisemska družba Slovenije) ter jned umetniškimi monografijami, hibi iof i lskimi izdajami (France Prešeren - Poezije, Zvočna knjiga, oblikovalca Radovan Jenko in Toni Kancilja, Založba Sanje).
• I.K.
Radovljiški glasbeniki na Slovaškem
Radovljica - Učenci in učitelji Glasbene šole Radovljica so bili letos jeseni gostje "Zakladne Umelečke Škole" v slovaškem mestu Nitra. Šola, ki je lani praznovala 70-letnico, je v tamkajšnji osrednji kulturni dvorani pripravila koncert mladih glasbenikov obeh glasbenih šol. V radovljiški glasbeni šoli so že pred več kot letom začeli navezovati stike z Umetniško šolo v Nitri, največ zaslug pri tem pa je imela prof. Nada Kralj. Tako jc konec oktobra prišlo do prvega obiska gorenjskih glasbenikov na Slovaškem. Začetek kulturnega sodelovanja, podprla ga jc tudi občina Radovljica, sta na svečanem sprejemu ravnateljici obeh šol Marija Peternel in
Viola Smieškova potrdili s podpisom listine o sodelovanju med šolama. Ob izmenjavi daril in promocijskega gradiva so Radovljiča-ni s seboj prinesli tudi veliko notnega gradiva izvirnih slovenskih skladb in zgoščenke, ki so jih posneli učenci GŠ Radovljica.
Gostitelji so pripravili koncert, na katerem so zaigrali tako domači glasbeniki kot gostje iz Radovljice. Slovakom so se tako predstavili: Karin Jeglič, Maja Zupane, Maruša Rekar, Anja Vez-zosi, Anja Kralj, Selma Sitar, Jasna Požegar Mulej, Matjaž Kokalj, Mitja Šinkovec, Primož Arko, Grega Stare, Luka Po-klukar; njihovi mentorji so profesorji Mateja Bajt, Fedja Rupel, Zdenka Žagar - Lesjak, Pavla Uršič - Kunej, Tone Iskra, Mateja Blaznik. Mladi radovljiški glasbeniki so poleg očitne ljubezni do glasbe in veselja do muziciranja pokazali tudi izredno visoko izvajalsko raven. Trio kljunastih flavt, kvintet harmonik in komorna skupina harfa, flavta, violončelo in kitara so nas prepričali, da ima Radovljica - Slovenija izvrsten potencial glasbenih talentov in odlične pedagoge, ki znajo, zmorejo in hočejo pripravi-
pesnike k pisanju soneta. Spremno besedo, sodelovala pa je tudi pri izboru, je napisala profesorica Maja Rvžova iz Sankt Petersbur-ga, za slovenski prevod spremne besede, hkrati pa tudi za korekturo ruskega teksta in številne napotke pri problemih, ki so se zastavljali, pa gre pripisati prof. Jožetu
Severju. Knjigo so tudi tokrat natisnili v Gorenjskem tisku, zaznamuje pa jo likovna oprema Pavla Rakovca, ki se je od prve angleško slovenske izdaje očitno dobro prijela, saj je reprezentativna tako po zunanji kot notranji obliki in je kot taka prepoznavna na knjižnih policah. Kot je povedal
sourednik prof. France Pibernik, gre pri omenjeni dvojezični izdaji za prvi poseg v slovanski svet, ki naj bi se v prihodnje nadaljeval s prevodi v slovaški jezik, pravtako pa v češki in poljski jezik. "Seveda si s prof. Drolcem želiva tudi prevoda predvsem v španski jezik, saj bi z njim po-
krili precejšen del sveta." Zbirka je izredno zanimiv primer, kako je mogoče pesnike, kot je Prešeren, usmeriti v vse smeri zemeljske oble, hkrati pa je zbirka vsekakor tudi uspeh MO Kranj, ki mu zagotovo še ni konca.
• Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič
Prešernova poezija v petih jezikih
Kranj - V četrtek, 29. novembra, so dijaki Srednje ekonomske šole v Kranju v okviru Evropskega leta jezikov in obletnice Prešernovega rojstva recitirali Prešernovo poezijo v petih evropskih jezikih. Prireditev je bila v svojem namenu bolj pedagoška kot umetniška, vsekakor pa unikatna v svoji ideji, saj je poslušanje Prešernovih stihov v tujih jezikih prava redkost.
Podobni recitali v tujih jezikih so se tekom letošnjega Evropskega leta jezikov zvrstili tudi na nekaterih ostalih srednjih šolah po Gorenjskem, vendar so si izbrali drugačno literaturo. Kranjska Srednja ekonomska šola se je za Prešernovo poezijo odločila zaradi velike obletnice pesnikovega rojstva, ki se praznuje v teh dneh, poleg tega pa se dijaki z njim
ti svoje učence tudi za najzahtevnejše glasbene nastope. V želji po nadaljnjem poglabljanju stikov so se glasbeniki iz Radovljice poslovili z besedami: "Vidimo se v Radovljici." • I.K.
Nadaljevanje Stražiškega kulturnega tedna
Stražišče - Že 15. Stražiški kulturni teden, ki letos poteka pod geslom Evropsko leto jezikov -Slovenščina moj jezik, se bo danes ob 18.30 uri, v dvorani Šmar-tinskega doma nadaljeval s pogovorom s profesorjem dr. Bogdanom Dolencem, predavateljem na Teološki fakulteti, nastopil pa bo tudi Šmartinski zbor. Jutri bo otroke obiskal Miklavž, v četrtek pa bo ob 18. uri v Šmartinskem domu Teater na robu iz Črnuč uprizoril Molierovo komedijo Namišljeni bolnik, Na večeru zborovskega petja, v petek, 7. decembra, bodo nastopili MePZ Svoboda Stražišče, Kranjski Kvintet in MePZ Sava, Stražiški kulturni teden pa se bo zaključil v soboto z nastopom Folklorne skupine KD Sava, organizatorji pa bodo gostili tudi goste iz drugih slovenskih Stražišč in Stržišč. • I.K.
Gorenjski likovniki na Brdu
Brdo pri Kranju - Po lanski slikarski koloniji sta tudi letos Servis za protokol B/do in JSKD, območna izpostava Kranj, pripravila srečanje gorenjskih likovnikov na Brdu. Kot je povedal eden pobudnikov druženja slikarjev na Brdu, slikar Zmago Puhar, je bila letošnja kolonija glede na to, da so ustvarjali v hotelu Kokra in ne v naravi, risarsko naravnana. S cele Gorenjske je prišlo kar 25 akademskih oziroma amaterskih likovnikov: Zmago Puhar, Mateja Pire, Agata Pavlovec, Mojca Pintar, Boni Čeh, Evgen Guštin, Nejč Slapar, Mitja Beguš, Štefan Cerar, Marinka Simonič, Drago Rakinič, Anton Kramarič, Karel Kuhar, Veronika Pogačar, Dani Šraj, Janez Mohorič Mo-krn'k, Draga in Ljubo Soklič, Marjeta Likar, Ivan Zibert, Lea Dežman, Irena Novak, Drago Jerman, Dušan Lipovec in Dušan -Sterle. Dela, nastala na koloniji, bodo ob selekciji dr. Ceneta Avguština razstavljena v galeriji zadružnega doma na Primskovem. • I.K.
"srečujejo" vsak dan, saj je Prešeren pokopan v bližnjem gaju. Dijaki so pod vodstvom mentoric prof. Ivanke Mohor in prof. Marije Vreček predstavili izbor Prešernovih poezij v angleščini, nemščini, francoščini, hrvaščini in slovenščini, v jezikih, ki se jih učijo na šoli. Ob tej priložnosti so se dijaki srečali z domačo poezijo v različnih tujih jezikih, ki so jo lahko primerjali z izvirnikom. Poleg zanimivega recitala znanih pesnitev, kot so Kam, Gazele, So-netje nesreče in Zdravljica, ki so kljub prevodu in ob pozornem branju dijakov obdržale Prešernovo bridkost, žalost, melanholijo, a tudi upanje, radost in navdušenje, pa so na šoli postavili tudi manjšo razstavo knjig Prešernovih Poezij v tujih prevodih. Na ekonomski šoli so podobno prireditev organizirali že pred leti, ko so brali po-
ezijo le v nemškem jeziku, kot jo je napisal Prešeren sam, v obsegu petih jezikov pa prvič. Dijaki so prireditev dobro sprejeli in se je v velikem številu tudi udeležili. V prireditvi je šlo sicer bolj za pedagoški značaj kot pa za umetniški, da so dijaki lahko pokazali, koliko so se naučili jezika in da vidijo razliko med jezikom, ki se ga učijo v šoli, in umetniško besedo. Na
nastopu so lahko uporabili in predstavili svoje znanje. Vsekakor pa je bila prireditev izredno zanimiva v svoji ideji, saj je le redko moč poslušati Prešerna v tujih jezikih. Za pomoč pri zbiranju prevodov Poezij v tujih jezikih so poprosili Občino Kranj. V bližnji prihodnosti se pripravlja tudi prevod Prešernove poezije v ruščino in madžarščino. • Katja Dolenc
O kulturi bivše Jugoslavije
Revija, ki govori več jezikov
Minuli teden je izšla prva številka revije Bal Canis, ki bo nastajala in bila tudi distribuirana v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Črni Gori, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji.
Kot je ob predstavitvi prve številke Bal Canisa dejal Aleš Čar, urednik revije, ne gre za 'samo še eno revijo več1, ki bi gojila eliti-stičen odnos do kulture, marveč želi kulturo približati širšemu krogu bralcev: tako z zanimivimi temami kot s popolnoma odprtim pristopom. Tako prva številka med drugim prinaša intervju z Janom Cvitkovičcm in klaviaturi-stom makedonske skupine Ana-stasia, analizo vizualne propagande gibanja Odpor!, reportažo o nočnem Sarajevu, pregled zadnjega desetletja jugoslovanskega filma in erotiko, kakršna se odseva v očeh 11 srbskih pesnic.
Srečanje citrarjev Šmartnem
Šmartno v Tuhinju - Zveza kulturnih organizacij Kamnik in kamniška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti sta ob koncu tedna pripravila medobčinsko revijo citrarjev v dvorani kulturnega doma v Šmartnem v Tuhinju. Na zanimivem in uspelem srečanju, s katerim so počastili obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, se je predstavilo dvajset citrarjev. Predstavili so se citrarji iz kamniške, domžalske, jeseniške radovljiške in tržiške občine. • A. Z.
Iz območne izpostave javnega sklada kulturnih dejavnosti Jesenice so nastopili Andreja Pagon, Barbara Brudar in Sandra Veber.
Zakaj Bal Canis pomeni novost v revijalni praksi? Vsi teksti so natisnjeni v izvirniku, in sicer v slovenščini, hrvaščini, srbščini, bosanščini in makedonščini. Revija torej govori več jezikov, je poudarilo uredništvo Bal Canisa, v katerem so zbrana ugledna imena s področja kulture in medijev petih držav. Kmalu bodo, je obljubilo uredništvo, na spletni strani www.balcanis.com objavljeni tudi prevodi vseh tekstov v jezike bivših jugoslovanskih narodov, pripravljajo pa tudi prevode vseh besedil v angleščino.
Kot je v uvodniku zapisal Aleš Čar, so dejstva geografske, kulturne in še kakšne bližine "več kot zadosten razlog za bolj sistematično izmenjavo informacij, krea-tive, refleksije in zajebancije, skratka, za normalno, sprotno komunikacijo."
Revija za kulture nekdanje Jugoslavije je pri nas naprodaj v knjigarnah Mladinske knjige in v bolje založenih trafikah, za drugo leto pa je uredništvo napovedalo, da bodo pripravili 5 številk.
• Špela Žabkar
PREJELI SMO
Sporočilo za javnost
Zadeva: Zahteva za začetek postopka za presojo skladnosti določb 26. člena Zakona o financiranju občin
Predstavniki sedemindvajsetih občin, s prvopodpisanima županoma Občine Škofja Loka gospodom Igorjem DRA KSLERJEM in Občine Idrija gospodom Cvetom KODROM bodo v petek, 23. U. 2001, ob 11.00 uri pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije vložili zahtevo za začetek postopka za presojo skladnosti 3., 4., 5. in 6. odstavka 26. člena Zakona o financiranju občin z Vstavo Republike Slovenije.
Izpodbijane določbe 26. člena Zakona o financiranju občin pomenijo kršitev ustavnih načel in so v nasprotju s 14. členom (enakost pred zakonom), 138. členom (uresničevanje lokalne samouprave), 142. členom (dohodki občine) ter 153. členom (usklajenost pravnih aktov) Vstave Republike Slovenije. Zato vlagatelji zahteve Vstavnemu sodišču predlagajo, da določbe 3., 4., 5. in 6. odstavka 26. člena Zakona o financiranju občin razveljavi.
S spremembo Zakona o financiranju občin v letu 1998 je bil uveden nov način financiranja občin, tako imenovan sistem primerne porabe. To je primerni obseg sredstev, s katerimi lahko občina zagotovi izvajanje svojih zakonsko določenih nalog. Skladno Z določbo 2. odstavka 20. člena primerno porabo na prebivalca določi Državni zbor Republike Slovenije ob sprejemu državnega proračuna za posamezno proračunsko leto. Občini, ki z lastnimi prihodki ne more zagotoviti svoje primerne porabe, se zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v državnem proračunu.
Zakon o financiranju občin -ZFO v 26. členu določa, da se v državnem proračunu občini lahko Zagotovijo dodatna sredstva za sofinanciranje posameznih ukrepov in investicij, kadar obstaja v skladu z zakonom ali drugim predpisom poseben interes za njen razvoj. Višina dodatnih sredstev za sofinanciranje za posamezno občino je na podlagi 4. odstavka 26. člena ZFO odvisna od deleža dohodnine na prebivalca v primerjavi s povprečjem teh deležev občin v državi in sicer višina teh dodatnih sredstev obsega od 10 do največ 70 odstotkov od predvidenega ukrepa ali investicije. Po mnenju vlagateljev zahteve je kriterij, ki določa odstotek sofinanciranja investicij in posameznih ukrepov v občinah popolnoma neustrezen in ustvarja neenakopraven položaj med občinami. Občinam z visokim deležem dohodnine na prebivalca v občini, v primerjavi s povprečjem teh deležev občin v državi, se zagotavlja le do 10 oz. 20 odstotkov dodatnih sredstev. S tako višino odobrenih dodatnih sredstev morajo občine zagotavljati tudi 90 odstotkov in več lastnih sredstev, zato je tem občinam praktično onemogočeno izvajanje nujnih investicij in posledično tudi zakonsko določenih nalog.
Vlagatelji zahteve zato Vstavnemu sodišču RS predlagajo, da zahtevo obravnava prednostno in zadrži izvajanje spornih določb 26. člena zakona, saj z izvajanjem izpodbijanih določb občinam podpisnicam zahteve nastaja težko popravljiva materialna škoda. Podpisniki zahteve so mnenja, da gre v tem konkretnem primeru za zelo pomembno pravno vprašanje, katerega rešitev lahko pomembno vpliva na nadaljnji razvoj lokalne samouprave v Sloveniji.
Občina Škofja Loka Urad župana Igor Draksler Župan
Žalitve
namesto pohval
Na prispevek pod tem naslovom se je oglasil predstavnik DIS-a, g. Franc Tomše, kije v svojem odgovoru natrosil veliko smeti in samohvale.
Najprej moramo ugotoviti, da je novinar g. Košnjek korektno povzel naše poročilo s sklepi na Skupščini z dne 20.10.2001. Verjetno ne misli g. Tomše, da bi moral novinar dobiti dovoljenje za * objavo od DIS-a.. Tako disciplinirati se pa vseh novinarjev ne da.
Za odgovor pa nekaj vprašanj DIS-u:
1. Zakaj ste ustanovitev naše organizacije napadli z vsemi sredstvi, ko pa dobro veste, zakaj je do tega prišlo in to še vedno počnete?
2. Zakaj se niste pridružili naši akciji pri izterjavi odškodnine od okupatorjev?
3. Zakaj ste prepovedali žrtvam, ki so vključene v vaši organizacji, da se nam priključijo?
4. Zakaj ste prepovedali oglas v Vestniku F. Matku za prodajo knjige KO Šiška (pripravila Franc Šetinc in Franc Matko)? Morda zato, ker je v njej objavljena resnica, zakaj je bila ustanovljena ZZO 1941-45 in tega ne smejo izvedeti vaši člani. (Vsi, ki bi želeli naročiti knjigo, jo lahko naročijo na tel.: 01/519 17 92).
5. Zakaj širite sovražno propagando proti ZZO 1941-45 Kranj na vseh sestankih po KO DIS?
6. Ali bo izterjava odškodnine pri okupatorjih drugačna, če jo bo izvajal DIS, ker to, kar navajate, poskušamo mi v našem sklopu Že nekaj časa.
7. Ali je Društvo izgnancev Slovenije ustanovilo samo sedanje vodstvo, ker se tako močno ponaša z doseženim?
8. Zakaj niste in ne podpirate naših pobud in predlogov za spremembo Zakona o poplačilu odškodnine za vojne in povojne žrtve (18/2001), da bi vsaj enakopravno in pravično obravnaval višine odškodnine za begunce in deporti-rance, ker je predvideno sramotno ponižajoče. Mi smo v načelu proti temu Zakonu, ker smatramo, da mora škodo plačati tisti, ki jo je povzročil. Če pa že je, pa naj bo vsaj malo bolj pošten do žrtev vojnega nasilja. Na spremembah in dopolnitvah še vedno vztrajamo, tudi za materialno odškodnino.
Mi nismo nikomur obljubili nič konkretnega, temveč da bomo po-
skusili vse in od okupatorjev izterjali nematerialno in materialno odškodnino za izvajani genocid nad slovenskim narodom. Zato smo Bundestagu tudi posredovali protest na zadnji osnutek Zakona za prisilno delo in predložili tudi amandmaje, ki pa niso bili sprejeti. Naša akcija pri nemških oblasteh teče naprej, pa če vam to tudi ni prav.
O ne vedenju za sredstva tožbe za prisilno delo moti samo samohvala I. Žnidaršič na sestankih nekaterih KO, da je ona odstopila iz sredstev za tožbo leta 1999, denar za našega odvetnika (8.000.-DEM?).
Za odškodnino prisilnega dela smo izpolnili vprašalnike vsem tistim, ki so po Zakonu upravičeni, in tudi tistim, ki so to želeli, čeprav vemo, da ne bodo nič dobili.
Smo pa od predsedstva KVRA-TORIJA uspeli dobiti (ob dostavljeni gori papirja) dodatno opredelitev in tolmačenje čl. 11 Zakona za možnost uveljavljanja odškodnine IZGNANCEM.
Navajamo samo določbe iz pisma od 9.7.2001:
"Iz tega dejanskega položaja po Zakonu "SKLADA" izhaja upravičenost na zahteve plačila za skupino Slovencev in sicer:
1. Po čl. U, odst. 1, st. 2 se izhaja od upravičenosti do zahteve plačila od leta 1943 naprej za tiste, ki so bili deportirani in prisiljeni k delu v nekem obrtnem podjetju ali na javnem področju. Spričo vedenja o njihovi namestitvi in o njihovi diskriminaciji, kot je veljalo za Slovane, je pri njih najkasneje od tega trenutka dalje potrebno izhajati od v zakonu zahtevanih "v zaporu podobnih pogojev ali primerjalno posebej slabih življenjskih pogojev ".
2. Za vse ostale primere vsekakor obstaja možnost uporabe odprte klavzule v skladu s čl. 11, odst. 1, st. 2. Tu lahko pristojna partnerska organizacija IOM odobri plačilo v skladu z odprto klavzulo tudi za tiste, ki so bili prisiljeni k delu v kmetijstvu. Preverjanje in odločitev o tem je naloga zgolj IOM in se lahko sprejme samo pri razpoložljivosti za to potrebnih sredstev."
Konec navedbe.
Ob tem je poudarjen pogoj, da mora vsak uveljavljeno tudi dokazati. O neoviranju DIS-a drugih organizacij pri njihovem delu pa drugič. Tokrat samo to, da je vsak, ki ne uboga ukazov peščice "vodilnih" oz. predsednice, največji sovražnik.
Kar pa se tiče opredelitve Toneta Kristana, so že od začetka jasne.: 1.) Izterjati odškodnino za GENOCID od povzročiteljev, 2.) Pri domači zakonodaji za to področje morajo biti ločeno (samostojno) opredeljene žrtve vojnega nasilja (zato tudi zamrznitev pravic do odškodnine) in 3.) Če izterjave noče izvesti Država, jo moramo sami z vsemi sredstvi.
Na koncu naj povemo, da je bilo na IV. Skupščini posredovano poročilo od ustanovitve dalje, ki je zajemalo obseg dela, problemov in problematike, za kar so bili sprejeti tudi sklepi.
Kljub vsej vaši diktaturi menimo, da vam nismo dolžni dati do-
kumentov pred objavo v pregled in odobritev.
Če pa želite, si lahko naše poročilo s sklepi preberete na naši spletni strani:
www. kranj. si/ZZO. 1941 -45, kjer boste našli še kaj drugega.
Spoštovani g. Tomše, ni nam znano, kakšna vaša znanja naj bi pri našem delu koristili?
Združenje žrtev okupatorjev 1941-45 Kranj Podpredsednik Stane Sladic
Pod Koncami stoji križ
Zadnje čase se vedno več govori in piše o povojnih žrtvah in njihovih grobiščih. In prav je tako. Povojnim žrtvam je potrebno dati imena in priimke in jim vrniti čast občečloveškega dostojanstva brez kakršnega koli zlorabljanja. Zato naj bodo ta prizadevanja vsestranska in ne spolitizirano enostranska, všečna samo določeni politični opciji. Sestavek v Gorenjskem glasu z dne 20. 11. 2001 z naslovom: "Pod Koncami stoji križ" me je spodbudil, da napišem ta prispevek.
V Križah na Gorenjskem je grobišče devetih domobrancev, na katerega še ni padla kaplja blagoslovljene vode. Alije to mogoče zaradi tega, ker je bilo pred drugo svetovno vojno to zemljišče namenjeno umrlim nekrščenim otrokom, samomorilcem ali drugover-cem? Alije vzrok drugje?
Bilo je to dan ali dva po uradni splošni kapitulaciji velikorajhov-skih vojska, kamor so po uradnih nacističnih dokumentih kot pomožne policijske enote spadale tudi enote slovenskega domobranstva. Starejša, že pokojna gospa iz Pristave, je večkrat povedala, kako je takrat na konju prija-hal domobranski oficir in na njivi za njeno hišo pobil dva domobranca. Tudi na drugih mestih naj bi se dogajale podobne stvari. Eni so govorili, da jih je bilo tako po-končanih 16, drugi celo 25, očividci pokopa pa so jih potrdili 9. Grobišče je bilo po vojni obeleženo z nagrobnikom in podatki o enem pokopanem. Njegovi svojci so kljub "svinčenim časom " grobišče brez težav tudi redno vzdrževali, osmerica drugih je ostala anonimna.
Podatki o rojstvu in smrti ustreljenega pa mi vedno vzbudijo neprijetne primerjave. Ob smrti je bil ta pokopani kljub mladoletno-sti brez milosti pokončan, njegov takratni sovrstnik, do nedolgo tega pa generalni državni tožilec samostojne Slovenije, pa je bil s še nekaj mladoletniki, ob vseh povojnih grozovitostih nad od Angležev vrnjenimi domobranci, izpuščen na svobodo. Primerjava, ki vsem dobromislečim pove veliko, sprevrženim politikantom pa ni omembe vredna.
V zvezi s tem bi lahko pisaril o prekršeni spovedni molčečnosti, mučenju in nemogočih grozovitostih, ki so se dogajale s to deveterico. Ob zahtevi časa po narodo-tvorni drži v zvezi s povojnimi žrtvami pa že lim samo, da se čast in dostojanstvo zagotovi vsem žrtvam, ne pa samo tistim, ki so všečni določeni politični opciji. V takem primeru bo to samo ponov-
no zlorabljanje in kot tako le pri-tlehno licemerstvo neodgovornih politikantov.
Samo vprašanje časa je, kdaj bo to grobišče izginilo v pozabo in se po želji nekaterih spremenilo v zemljišče drugačne namembnosti. In namen tega mojega prispevka je, da se to ne zgodi.
Kristijan Perko, Ziganja vas
Vozniška kultura
Ob naši vozniški kulturi so prometni znaki za zmanjšanje hitrosti povsem neučinkoviti. Tako težko je spustiti nogo s stopaIke za plin, ko pa je cesta tako lepo ravna, pa še mudi se mi. Požvižgamo se na omejitve. Zmanjšamo samo v primeru fizične sile, ko pridivjamo čez grbino, ali pa, ko zagledamo policijski radar. Če ni ne enih in drugih, je vse prepuščeno voznikovi vesti. Včasih se da potrkati tudi na voznikovo vest. V Kranjski Gori so tako izvedli preventivno akcijo z radarsko tablo Viasis Led, na kateri so vozniki videli, koliko v resnici vozijo. Na tabli izpisana hitrost je psihološko vplivala na voznika in prehitri so hitrost zmanjšali na predpisano. Kranjskogorska akcija zasluži vse pohvale in je vsekakor posnemanja vredna.
Pravi hec bi bil, če bi kaj takega naredili tudi pred osnovno šolo v Naklem. Tam je sicer omejitev hi-
trosti na 40 km/h, toda kdo od mi-movozečih se je sploh drži? Sploh se ne zavedajo, kako nevarno je njihovo početje. S tem, da pospešijo mimo šole, na svoji poti ne pridobijo niti minute, pač pa z nespametnim pritiskanjem na plin ogrožajo življenja šolarjev. So pa tudi taki, ki se držijo omejitev, ki jim ni vseeno, kako je z varnostjo šolarjev. To so predvsem starši, ki vozijo svoje otroke v šolo.
Pravzaprav je težko vplivati na prehitre voznike. Prometni znaki ne pomagajo, radar tudi ne more stati vsak dna pred šolo, besede ne zaleže/o, grbin pa tudi ni. Grbine sicer ne bi rešile vseh problemov varnosti šolarjev, bi pa prav gotovo upočasnile promet pred šolo, to pa bi bilo tudi nekaj. Vendar marsikoga skrbi, da bodo grbine nevarne za otroke, ki da se bodo podili čeznje s kolesi in ro-lerji. Nekatere bo bojda motil hrup preskakujočih avtomobilov, pluženje snega bo onemogočeno (torej bo Kranj zaradi zasneženih grbin neprevozen?), skratka grbine bi naredile varnosti šolarjev več škode, kot pa koristi.
Če potegnemo vzporednico s Kranjem, tam so znali najti neki zakon, po katerem so potem naredili grbine, v Naklem pa očitno poznajo zakon, ki postavitev grbin onemogoča, prepoveduje.
Franci Šinkar, Strahinj 52, Naklo
DRUŽINSKI NASVETI
Čustvena inteligenca (2)
Na kakšen način vplivajo čustva na naše življenje, lahko občutimo vsak dan na lastni koži, poslušamo v radijskih poročilih ali preberemo v črni kroniki. Skoraj da ni področja, kjer ne bi bila vpletena čustva. Vplivajo na naše zdravje, delo, na učenje, na medsebojne odnose, na naše ravnanje vsepovsod. Lahko jih uživamo kot glavno jed in se jim prepustimo do te mere, da nam delajo škodo, ali pa jih uporabljamo kot začimbo in jim ne dopustimo, da bi krojila naša življenja. Dana nam je namreč sreča, da na čustva lahko vplivamo. V vsakem primeru lahko izbiramo, koliko in kdaj se jim bomo prepustili. Seveda to ne pomeni, da jih ignoriramo, velja pa, da jih lahko nadziramo. Tisti ljudje, ki so čustveno bolj sposobni, imajo v.življenju manj težav, saj znajo bolje ravnati s svojim čustvi in se na čustva drugih tudi ustreznejše odzivajo, že nekaj časa je dokazana povezava med živčnim in imunskim sistemom, kar pomeni, da tudi čustvene reakcije vplivajo na naše zdravje. Ljudje, ki zatirajo svoja čustva ali se v preveliki meri prepuščajo negativnim čustvom, sami sebe zastrupljajo. Kopičenje jeze, nezadovoljstva, strahu in skrbi povzročajo v našem telesu kemične reakcije, ki so povezane z boleznimi in slabim počutjem. Poznate ljudi, ki tarnajo od jutra do večera? Ali se rajši družite z ljudmi, ki sejejo dobro voljo in smeh? Srečni ljudje so polni optimizma in lepih misli, kar pa ne pomeni, da nimajo težav. Velikokrat jih imajo več in večje kot tisti, ki se smilijo samim sebi zaradi malenkosti. Sposobnost, da se znamo vživeti v druge, pozorno poslušanje, pravilno prepoznavanje in odzivanje na čustva, konstruktivno reševanje sporov,... to so le nekatere izmed vrlin, ki si jih želimo in katere nam pomagajo v medsebojnih odnosih. Kadar razmišljamo pozitivno, najdemo boljše rešitve in znamo hitreje reševati vsakdanje življenjske situacije kot takrat, ko smo slabe volje in čemerni. Vživbfinje v druge (ali empatija) pomeni, da znamo zlesti v kožo drugega in pogledati z njegovega zornega kota. Ko se vživimo v druge ljudi, vidimo njihovo bolečino, njihovo veselje ali njihov strah, tista čustva, ki pač v človeku prevladujejo. Vendar pa se lahko vživljamo v druge le, če se dovolj zavedamo sami sebe in najprej pri sebi prepoznamo vsa čustva in odzivanja na njih. Ne moremo namreč dati nekaj, česar sami nimamo. Empatije so nas učili vsi veliki ljudje in tudi moja stara mama je vedno govorila - delaj z drugimi tako, kot želiš, da drugi delajo s teboj. So ljudje, ki tega ne zmorejo. Mednje sodijo nasilneži, ki niso sposobni prepoznati niti lastne bolečine, zato se tudi ne sprašujejo o bolečini, ki jo povzročajo drugim. Tako se bolečina množi... namesto da bi se manjšala.
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Tavčarjevo poljansko otroštvo
Tavčar in Kersnik
"Janko Kersnik je umrl in dospel je do zadnje postaje, do tihega kotička tik lukoviške cerkve, kjer mu tudi počivajo oče in brata. Dasi smo prijatelji že pri Zadnjem zasedanju deželnega zbora z bolestnim srcem opazovali, kako je bila zavistna bolezen razje-dla in razdejala njegovo visoko in poprej tako kras-n° telo, in dasi so dohajala pozneje poročila, ki so nas pripravljala na najhujše, smo vendar danes potrti in obupani, prav tako, kakor smo bili potrti in °bupani tisto jutro, ko je v Ljubljani vzela jasna duša našega Jurčiča slovo od slabotnega in drobnega telesca, ki se je prej premetavalo toliko mesecev Po mučni smrtni postelji! Jurčič in Kersnik! Enaka Sfnrtju je sedaj spojila, a v življenju ju je vezalo prijateljstvo, s kojim nas druge, ki smo zavistni ob stra-ni stali, navidez osorni in molčeči Jurčič nikdar ob-la8odariti ni hotel! In to prijateljstvo rodilo je v slovenskem slovstvu lepe sadove, nad kojimi se radosti
sedanjost in nad kojimi se bode radostila tudi prihodnost... "
Tako se začenja nepodpisan uvodnik, objavljen 29. julija 1897 v Slovenskem narodu. Avtor je seveda Ivan Tavčar. Od njega starejši gorenjski rojak ter pravniški, politični in pisateljski kolega je umrl zaradi "sušice v grlu". "Ze včeraj smo poročali, da je Janko Kersnik bolehal že dve leti. Iz začetka, ko je začel izgubljati glas, se ni dosti menil za svojo bolezen, šele pozneje se je zatekel k zdravniku, a - bilo je prepozno. V zadnjih mesecih je bil popolnoma poučen o svojem položaju. Vedel je dobro, kaj mu je sojeno. Pred kakimi desetimi tedni je odšel v Gleic-henberg na Štajersko, a tudi tam mu niso mogli več pomagati. Predvčerajšnjim
popoldne se je z brzovlakom pripeljal iz Gleichen-berga v Ljubljano. Bil je že tako slab, da so ga mo-
Janko Kersnik
rali iz vagona nesti na voz in zopet z voza do stopnic, po katerih je le s pomočjo več oseb prišel v stanovanje svojega tasta g. Tavčarja. Legel je takoj v posteljo, nekaj ur pozneje pa mirno umrl."
Tavčar je v citiranem nekrologu Kersnika počastil, kot se ob takšni priložnosti spodobi. Razglasil ga je za Jurčičevega naslednika; tretji v tem nizu je seveda tisti, ki je to zapisal, to se razume samo po sebi. Hkrati je nekrolog "izrabil" za to, da je ošvrknil avtorje mlajše generacije ("nove struje "), ki so medtem že prevzemali pobudo na slovenski literarni sceni. Sicer pa so bili odnosi med njima, ko je bil Kersnik na vrhuncu svojih moči, zelo stvarni. Tavčar mu je, kakor sam priznava, njegovo prvenstvo nekoliko zavidal. Hkrati pa ga je jemal v svoj račun, kadar se mu je to zdelo potrebno. V pismu z dne 3.
januarja 1882 ga iz Ljubljane nagovarja, naj kot solastnik Ljubljanskega zvona zavrne Stritarjev predlog, da bi legendarni ustanovitelj dunajskega Zvona postal solastnik ljubljanskega.
"Dragi Prijatelj! / Na Tvoje pismo odgovarjam Ti, da sem konečno samo zategadelj, ker je Tebi na stvari toliko ležeče, zadovoljen, da se ti ponudi Stritarjevo solastništvo. Odkritosrčno Ti povem, da Ti Stritarjev vpliv visoko precenjuješ, in da bodemo lahko na prste sošteli naročnike, ki jih bodemo njemu zahvaliti imeli. Meni to hinavko Stritarjevo postopanje čisto nič ne dopada. Prej je stokal in izdi-hoval, da komaj prenaša Zvonovo breme, potem pa niti naš naročnik ni ter se srdi nad nami, ki smo mu odvzeli breme, pod katerim je poprej krvavi pot prelival. Prej je prisegal pri vseh bogovih, da ne izdaja nobenega lista več, kakor hitro se znebi Zvona, ali sedaj hoče imeti svoj list! A prosim te, dragi prijatelj, zapomni si dobro, da bode naš list prej pobil Stritarjevo Mladiko, nego celovškega Kresa! / Stvar za nas ne stoji tako slabo. Danes imamo že 800 naročnikov in jaz bi stavil vse, da jih v teku meseca januarja dobimo še kakih 800..."
Izdajanje revije je bil za Tavčarja tudi posel, ne le literarno početje. "Sami delajmo, čemu bi drugim nagrade plačevali!" je bil odločen naš rojak. Vsta-novitelji in prvi lastniki Ljubljanskega zvona (1881-1941) so bili Jurčič, Kersnik, Leveč in Tavčar. Kljub nasprotovanju slednjega se jim je v letih 1882-85 pridružil Stritar.
Železniški potniški promet na gorenjski progi
Gneča obupna, stojimo na eni nogi
V jutranjih konicah je na dveh vlakih, ki odpeljeta z Jesenic proti Ljubljani po sedmi uri zjutraj, taka gneča, da od Škofje Loke do Ljubljane potniki stojijo na eni nogi. Vlak je nekajkrat cenejši kot avtobus, za porast potniškega prometa pa je "zaslužno" tudi kronično pomanjkanje parkirnih mest v Ljubljani.
Škofja Loka - Večkrat radi rečemo, da so slovenske železnice v potniškem prometu še prav take kot so bile v času Marije Terezije - stare in kot prevozno sredstvo jih je že zdavnaj povozil čas. Še posebej se tega zavemo tedaj, če smo samo enkrat okusili železniški potniški promet v razvitem svetu, kjer so železnice eno najhitrejših in najbolj sodobnih prevoznih sredstev. Slovenija je desetletja in desetletja dajala prednost cestam in avtobusnemu prevozu, železnice so zaostajale in zaostajale. Državna proračunska sredstva, ki jih dobiva cestna infrastruktura in sredstva, ki jih dobijo Slovenske železnice, so neprimerljiva. Največ pogače si tako kot vedno odreže cestni promet oziroma cestna prometna infrastruktura.
In zato morajo Slovenske železnice, ki vozijo še vedno po starih trasah, ki so bile nekdaj blizu mest, danes pa so daleč zunaj mestnih središč, poslušati številne pripombe in pritožbe potnikov. Kranjska železniška postaja je bila nekdaj grajena za industrijski del mesta in prevoze delavstva, radovljiška železniška postaja je bila zgrajena v tedaj v prometnem delu mesta. Mesta sama niso nikoli načrtovala take vizije, da bi v razvojne plane vključevale tudi železniško infrastrukturo. Železniškega potniškega prometa kot
Gneča na železniški postaji Škofja Loka. Foto: Gorazd Kavčič
da ni. Če pa jc, potem ostaja samo v planih in razvojnih dokumentih kot denimo železniška pentlja okoli Ljubljanskega gradu. Za razvoj železnice in približevanje uporabnikom, potnikom, je praviloma vedno zmanjkalo denarja. Železničarji torej stalno zaostaja-
jo - njihova tekma z avtobusnim prevozom in osebnimi vozili je bila včasih popolnoma brezupna tudi zaradi cene goriva. Vendar pa so prihajala obdobja, koje bil potniški železniški promet zelo poceni, a kaj, koje bil tako zelo daleč in oddaljen.
Potniški promet je povsod nerentabilen
Železničarji po 15. decembru ukinjajo nekaj potniških vlakov, ki so nerentabilni predvsem na dolenjski in goriški progi. Ukinjajo domala ves potniški promet na stranskih in lokalnih progah, de-
Vsi trije operaterji mobilne telefonije mimo zakona
Inšpektorji rušijo 'črne' bazne postaje
Slovenija postaja prepredena z baznimi postajami, na okoljskem ministrstvu imajo vloge za postavitev kar 740 baznih postaj. Kopica od že postavljenih baznih postaj je zgrajenih na črno.
Kranj - Z razmahom mobilne telefonije so v Sloveniji zrasle številne bazne postaje, ki omogočajo signal mobilnih telefonov kjerkoli po državi. A javnost so presenetili podatki, da je kopica baznih postaj, tudi na Gorenjskem, postavljenih na črno. Med črnogradi-lelje so se vpisali tako največji operater Mobitel, kot tudi Si.mobil in VVVVI. Vsem trem so se zdaj odločile na prste stopiti inšpekcijske službe. Tako so Mobitelu že prisilno odstranili eno bazno postajo, eno je odstranil sam, prav tako tudi VVVVI, pa tudi Si.mobil je na črno postavljeno bazno postajo odstranil tik pred prisilno odstranitvijo. Že pred časom pa so operaterji sami odstranili osem baznih postaj.
Na ministrstvu za okolje so doslej prejeli vloge Si.mobila, Mobitela in WWI za izdajo dovoljenj za postavitev baznih postaj na kar 740 lokacijah. Največ vlog je vložil Mobitel - kar 349, od tega pa je doslej pridobil šele deset enot-
baznih postaj mobilne telefonije vodijo urbanistična in elektroenergetska inšpekcija ter inšpekciji za graditev in okolje. Skupaj so doslej sprožile 108 postopkov zoper nedovoljeno postavljene bazne postaje, od tega največ, 60,
nih dovoljenj. Si.mobil je vložil vloge za 184 lokacij, od tega mu je ministrstvo za okolje izdalo enotna dovoljenja že za 164 lokacij. Tretji operater VVVVI pa je podal vloge za 207 lokacij, doslej pa je pridobil enotna dovoljenja /a 11 lokacij. To so povedali predstavniki ministrstva za okolje na novinarski konferenci prejšnji teden, na kateri so pojasnili, da inšpekcijske postopke glede postavljanja
zoper WWI, zoper Mobitel so začeli 35 postopkov, zoper Si.mobil pa 13. Od tega so na Gorenjskem inšpekcije doslej začele dva postopka zoper Mobitel, enega zoper Si.mobil in kar devet zoper VVVVI. Kot so povedali, v primeru postavitve bazne postaje brez lokacijskega oziroma enotnega dovoljenja inšpektor zahteva odstranitev objekta. Če lastnik tega ne stori v določenem roku, to stori
inšpektor v postopku upravne izvršbe, in to na investitorjeve stroške. Kazen znaša najmanj milijon tolarjev. Če investitor ima lokacijsko dovoljenje, nima pa še gradbenega dovoljenja, pa kljub temu začne z gradnjo, inšpektor lahko zahteva ustavitev del, kazen pri sodniku za prekrške pa znaša do 1,2 milijona tolarjev. Če pa investitor začne z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja, mu inšpektor prepove uporabo objekta, kazen pa znaša do 1,2 milijona tolarjev.
Primer VVVVI v Planici
Pa si poglejmo en primer črne gradnje bazne postaje na Gorenjskem. Poleti je Kranjskogorce močno razburil začetek gradnje bazne postaje tretjega operaterja mobilne telefonije Wester \Vire-less International (WWI) ob cesti v Planico. Za lokacijo so izbrali enega najlepših predelov in postavitev bazne postaje bi po mnenju Kranjskogorcev pomenila agresiven poseg v krajino, saj bi povsem uničila razgled. Zato so poklicali inšpekcijske službe, ki so zaustavile gradnjo, kajti WWI je gradil brez potrebnih dovoljenj. Enostavno je kupil zemljo in začel graditi... Ko smo pisali o tem, so nas takoj poklicali iz družbe VVVVI in nam posredovali "resnično zgodbo o omenjeni izgradnji". Kot je zapisal Alfred Killer, so bazno postajo želeli postaviti na zemljišču v lasti dveh lastnikov. "Oba sta starejša od 70 let in oba invalidsko upokojena z več kot 80-odstotno invalidnostjo in z mizerno nizko pokojnino, s katero se skoraj ne da živeti. Nihče od tistih, ki občudujejo lepe razglede in lepe pokrajine, ni potrkal na vrata teh zapuščenih in pozabljenih
ljudi. Na njihova vrata je potrkal VVVVI, d.o.o., ki jim za 50 kvadratnih metrov, dejansko vrednosti manjše od 50 mark, plačuje 3000 mark služnosti na leto, kar pomeni v 15 letih 45 tisoč mark služnostne pravice. Celo več, na lokaciji Gozd Martuljek - ne želimo omenjati imen lastnikov, da jih ne bi prizadeli - so bili predstavniki WWI zgroženi nad socialnim statusom prizadetih in so jim plačali služnostno pravico za tri leta vnaprej, torej 9000 mark, kar pomeni za te ljudi pravo premoženje..." WWI se še sprašuje: "Alije res 50 kvadratnih metrov travnika s stebrom, podobnim daljnovod-nim stebrom, ki jih je po vsej Sloveniji na tisoče, glavni razlog, da bo kazil podobo Slovenije, ali pa je pri tem vendarle pomembnejša stiska lastnikov." WVVI tudi dodaja, da jc država s podpisom koncesijske pogodbe v državno bla-
Zanimivo je, da je bilo pri doslej opravljenih meritvah sevanj baznih postaj sevanje nekajkrat nižje od dovoljenega, zato bazne postaje ne predstavljajo virov sevanja, so povedali na okoljskem ministrstvu. Tako lastnikom baznih postaj ni treba zagotoviti meritev in obratovalnega monitoringa po predpisih o varstvu okolja.
gajno dobila 49 milijonov mark od WWI in se zavezala, da mu bo omogočila pokrivanje 95 odstotkov ozemlja Republike Slovenije. Te pogoje pa se, tako WWI, lahko izpolni le s postavljanjem baznih postaj po primernih lokacijah. Četudi na črno?!
• Urša Peternel
montirali pa bodo tudi 19 postaj za tovorni promet. Ukinjajo skupaj 144.287 voženj potniških vlakov. Lani so Slovenske železnice od države dobile za 9 milijard tolarjev subvencij, letos pa je 5,2 milijarde, za prihodnje leto je predvidenih le 5,4. Cene vozovnic so ob tem za 7,5 odstotka nižje kot v potniškem prometu. V letošnjih prvih devetih mesecih pa so imeli za 412 milijonov tolarjev manj prihodka, kot so načrtovali.
Za gorenjsko železniško progo se bodo še dogovarjali, vendar je pričakovati, da ne bo prišlo do nobene spremembe ob delavnikih, medtem ko se zna zgoditi, da bodo ukinili kakšen nerentabilni vlak, ki vozi ob sobotah in ob nedeljah.
Kdaj je vlak nerentabilen?
Nerentabilne so vožnje z vsemi vlaki, a ne le pri nas, ampak povsod po svetu. Zato vse države, tudi naša, železniškim upravam subvencionirajo prevoze tako kot avtobusnim prevoznikom. Dotacije torej dobivajo vse železniške uprave, vendar morajo ravnati ekonomsko in ukiniti tiste vlake, ki zares vozijo prazni. Rentabilen je le tisti vlak, ki je 80-odstotno zaseden. Da pa je vlak 80-odstot-
ZELENA PIKA
no zaseden, je popolnoma poln, saj - preprosto rečeno - je vagon takoj poln, če so v njem potniki / obilo prtljage. Vsi vlaki na gorenjski progi, s katerimi se vozijo bodisi zaposleni ali šolajoča se mladina, so praviloma ob jutranjih in zgodnje popoldanskih konicah popolnoma zasedeni. Potniki na vlak sedejo predvsem zato, ker v Ljubljani ni parkirnih mest ali pa so draga. Študentje in dijaki ter v Ljubljani zaposleni Gorenjci se v jutranjih konicah z vlaki vozijo natlačeni kot "šibice". Vlaki, ki odpeljejo po šesti uri z Jesenic, so do Kranja še nekako normalno zasedeni, v Kranju pa se vlak že dodobra napolni. V Škofji Loki potniki komajda še lahko vstopajo na vlak in se do Ljubljane vozijo stoječ "na eni nogi".
Ali železničarji ne bi mogli dodati kakšnega vagona? Pravijo, da je iz tehničnih razlogov to nemogoče, dodati bi morali vso garnituro oziroma cel vlak. Danes imajo študentje že avtomobile in se do železniške postaje pripeljejo s svojim avtom, vstopajo na vlak in se velikokrat ceneje kot z avtobusi pripeljejo do Ljubljane, kjer tako ali tako ne bi mogli nikjer parkirati.        • Darinka Sedej
Tona odpadkov je vredna že 240 mark
Na začetku je bila tona odpadkov vredna še 110 mark. A ker je Mala Mežakla edina deponija, ki hoče radovljiške smeti, Radovljica mora pristajati na višje cene.
Radovljica - Komunalne storitve se bodo v občini Radovljica prihodnje leto spet občutno podražile. Cene ravnanja z odpadki se bodo že prvega januarja 2002 povišale za 19 odstotkov, nato pa julija še enkrat za 18 odstotkov. Vzroka sta dva: dražja najemnina odlaganja na Mali Mežakli in nova republiška taksa za obremenjevanje okolja.
Ker bo vnovična podražitev komunalnih storitev zagotovo spet močno razburila občane, seje radovljiški župan Janko S. Stušek odločil sklicati novinarsko konferenco, na kateri je skupaj z direk-torjerh Komunale Radovljica Dragom Finžgarjem pojasnil razloge za napovedane podražitve. Dejstvo je, je pojasnil Stušek, da 17. januarja 2002 poteče drugo dopolnilo k pogodbi o odlaganju radovljiških odpadkov na Mali Mežakli. S tem pa se izteče tudi doslej uveljavljena cena 210 nemških mark, kolikor za odlaganje tone odpadkov morajo Jesenicam, Žirovnici in Kranjski Gori kot lastnicam deponije plačevati Radovljica, Bled in Bohinj. Po novem bo za tono odpadkov treba odšteti 240 nemških mark, od sredine julija prihodnje leto pa še 30 mark več, torej 270 mark za tono. Za primerjavo: leta 1998, ko so odpadke začeli voziti na Malo Mežaklo, je bila cena še 110 nemških mark za tono. Tisto leto so občine Radovljica, Bled in Bohinj za odlaganje na Mali Mežakli odštele 53 milijonov tolarjev, leta 1999 že 122 milijonov, leto kasneje 160 milijonov, letos pa naj bi že 210 milijonov tolarjev. Prihodnje leto pa bodo lastnice deponije 'zaslužile' že 376 milijonov tolarjev. A glede na to, da je Mala Mežakla edina deponija, ki sploh hoče sprejemati radovljiške smeti, Radovljica pač mora pristati na postavljene pogoje. Radovljiških smeti namreč nočejo niti v Tržiču niti v Kranju, je povedal direktor Komunale Radovljica Drago Finžgar. Glede na dosedanje pogovore z lastnicami deponije Mala Mežakla sicer ni skrbi, da ne bi sprejemali radovljiških odpadkov do začetka leta 2003, kot je bilo dogovorjeno, je povedal župan Stušek, vendar ob zahtevi, da Radovljičani poskrbijo za zmanjšanje količine odpadkov.
Tako bodo po županovih besedah kupili kompostnike, prav tako pa bodo začeli osveščati občane, kako pomemben je vsak kilogram odpadkov.
Štiričlanska družina v Radovljici, ki zdaj za ravnanje z odpadki plačuje 3.033 tolarjev na mesec, bo po 1. januarju 2002 morala plačevati 3.782 tolarjev. Skupaj z DDV bodo tako položnice za štiričlansko družino dražje za 748 tolarjev, od tega bo samo nova republiška taksa za obremenjevanje okolja znašala 353 tolarjev.
Pripravljajo se tudi na gradnjo reciklažnega dvorišča oziroma zbirnega centra na Črnivcu, ki naj bi prav tako /manjšal količino odpadkov. Z gradnjo bodo, tako upajo na občini, začeli v začetku prihodnjega leta. Vendar pa so to le začasni ukrepi, dokler ne zgradijo lastne deponije. Tako imenovani DIRO, loje deponijo za odlaganje ostanka od ločeno zbranih vrst odpadkov, naj bi uredili severozahodno od prejšnje deponije v KS Otok. Tu so postopki bolj zapleteni, z gradnjo bi v najboljšem primeru lahko začeli leta 2003, * glede na nasprotovanje okoliških prebivalcev se postopki lahko močno zavlečejo. Na občini upajo na razumnost, saj jc žal prepogosto mišljenje ljudi 'odpadki da. samo ne na mojem dvorišču ■ Glede podražitev pa je Stušek Še dodal, da bodo učinke skušali omiliti tako, da bodo iz proračuna za subvencioniranje cene nameni; li 20 milijonov tolarjev. Tako naj bi bil vpliv na ceno za posamezno gospodinjstvo le okrog 15 odstotkov, in ne več kot 30. O podražit; vi bodo v sredo odločali občinski svetniki, zadnjo besedo pa ho imela vlada.   '  • Urša Peternel
Previdno s petardami in drugo pirotehniko
S prazniki prihaja zoprno pokanje
Ta teden sv. Miklavž, kasneje božič, za njim še novo leto. Nebo bo spet zažarelo v mavričnih barvah, bolj kot rakete, vulkančki in podobna pirotehnika s svetlobnimi
učinki pa v nepravih rokah moteče petarde. Pokanje "dovoljeno" le od 26. decembra do 2. januarja.
Kranj - Če izvzamemo veselje ob zmagah naših nogometašev, so predvsem decembrski prazniki tisti, ko staro in mlado s posebnim užitkom spušča v zrak pa tudi po tleh na tisoče različnih pirotehničnih izdelkov. Področje pirotehnike urejajo kar štirje zakoni, dobro pa je vsaj v grobem poznati tudi pravilnik, ki izdelke razvršča v štiri kategorije: pirotehnične igrače, male ognjemete, srednje ognjemete in izdelke za velike ognjemete. Pravilnik tudi določa, da je uporaba izdelkov, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le v dneh med 26. decembrom in 2. januarjem, pa še to ne povsod.
Pokajoča pirotehnika je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, v vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kino dvoran, gledališč, na stadionih, v javnih prevoznih sredstvih in povsod, kjer se odvijajo športne ali kulturne prireditve oziroma se tudi naključno zbere večja skupina ljudi.
"V policiji se že leta trudimo, da bi ljudje pirotehnične izdelke
šestih. Kaže se tudi v sodelovanju z mediji, prek katerih policisti opozarjajo na nevarnost pirotehničnih izdelkov.
Med konkretnimi preventivnimi akcijami gorenjskih policistov kaže posebej omeniti akcijo Petarde, ne hvala. Na to temo so osnovnošolci risali risbe, v policiji pa so najuspešnejše nagradili z majicami.
"Tudi letos bomo s sodelovanjem ministrstva za šolstvo,
valko Oštir
uporabljali pravilno in tam, kjer je dovoljeno. Od 1992. leta policija deluje predvsem preventivno," pravi vodja skupine za javni red v uradu uniformirane policije v Policijski upravi Kranj Valko Oštir. Preventivno delo se kaze zlasti v povezavi z osnovnimi šolami, saj so za "pirotehnično vzgojo" najbolj dovzetni otroci četrtih in petih razredov, morda še
znanost in šport ter šolami prisotni v šolah in medijih. Zelo vzgojna je kaseta Očka, mamica, zakaj ne vidim, izdelani so tudi plakati s preventivno vsebino, ki jih bodo dobili v šolah, ministrstvo je za šole izdalo še posebno okrožnico. V petih razredih bodo imeli predavanje na to temo, na katerem bodo sodelovali tudi vodje policijskih oko-
lišev, seveda pa bomo šli radevo-Ije tudi v druge razrede in ustanove, če nas bodo povabili."
Petarde so lahko nevarne
Da to drži, dokazuje policijska statistika o posledicah nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov. V letu 1992, denimo, so v Sloveniji ranili sedem ljudi, naslednje leto kar 51, leta 1994 30, v letih 1995 in 1996 le po sedem, nakar se je število poškodb spet začelo dvigati, zadnja leta se suče med petnajst in dvajset ranjenimi.
Policija seveda "vzgaja" tudi s kaznimi, bodisi s predlogi sodnikom za prekrške ali s kazenskimi ovadbami ob hkratnem zasegu pirotehničnih izdelkov. Slovenski policisti so tako 1993. leta napisali kar 291 predlogov sodnikom za prekrške, lani 234. V enem predlogu je seveda lahko zajetih več kršitev, medtem ko se kazenske ovadbe nanašajo predvsem na po-
škodovanja tujih stvari, zlasti poštnih nabiralnikov, s petardami.
Število zaseženih petard pa niha iz leta v leto; od 25.140 v letu 1992 do 1,422.000 v letu 1994 in le /a malenkost nižje številke v letu 1996. Lani so slovenski policisti zasegli 35.017 petard.
In kako je bilo na Gorenjskem? Predlani so policisti napisali šest predlogov sodnikom za prekrške in eno kazensko ovadbo na državno tožilstvo, lani 22 predlogov in tri kazenske ovadbe. Obravnavali pa so štiri primere, ko so se otroci zaradi nepravilne uporabe petard ranili.
Starši bolj nori od otrok
Na žalost je večkrat tudi res tako. "Staršem iskreno priporočam; če otrokom že dovolijo pirotehnične izdelke, naj poskrbijo, da bodo z njimi varno ravnali, predvsem pa tam, kjer se sme. Ko petarda poči, je pogo-
sto že prepozno,'
Oštir.
svari Valko
Zadnja lela se poraba pirotehničnih izdelkov, ki pokajo, /manj šuje. ljudje vse več posegajo po svetlobni pirotehniki. Ali gre zasuk pripisati zgolj občudovanju svetlobnih učinkov pirotehnike ali pa morda tudi večletni preventivni vzgoji, je težko reči. Je pa zasuk vsekakor dobrodošel.
V pooblaščenih trgovinah lahko prodajajo pirotehnične izdelke iz prve in druge kategorije, to je igrače in male ognjemete. Za srednje in velike ognjemete so upravni postopki bolj zapleteni Prodajo pirotehničnih izdelkov nadzorujejo predvsem tržni in špektorji, medtem ko policisti, skupaj s cariniki, bedijo nad nelegalnim uvozom na mejnih prehodih pa tudi v notranjosti države. Seveda lovijo tudi "veseljake", ki nočejo vedeti, kdaj in kje lahko prižgejo petardo. Na žalost pa je ta lov manj uspešen, saj so podatki prijaviteljev praviloma prema-' lo konkretni, "po toči" iskati krivca, ki je petardo vrgel na tuj balkon, pa jalovo početje.
• Helena Jelovčan
KRIMINAL
Vlomilci so se pripeljali z BMW
Reteče - 26-letni R. B., 22-letni B. B. in 23-letni G. B., vsi iz Novega mesta, sumljivi voznici "katrce".
Trojica iz Novega mesta naj bi se 17. novembra popoldne z osebnim avtom BMVV ustavila ob gozdičku pri reteški gramoznici. Hden je ostal v avtu, drugi je stra-žil ob njem, tretji pa je vlomil v Parkirano "katrco". Koje po njem 'skal karkoli vrednega, se je k avtu vrnila lastnica in s krajo ni bilo nič.
Voznica je opazila, da se sumljiva trojica smuka tudi okrog drugih avtomobilov, zato si je zapisala njihovo registracijo. To so videli, zato so zapeljali za njo. Po približno 250 metrih so jo prehiteli w zrinili ob desno frtran ceste. Voznik je stopil k njej ter jo vprašal, zakaj sije zapisala njihovo registrsko številko. Povedala mu je, da zato, ker je njen avto vlomljen. Novomcščan jo je začel zmerjati ■n očitati, češ da nima nobene pri-tedaj pa sta mimo pripeljala v°zničina soseda, se ustavila in posegla v dogajanje.
Osumljenci so se odpeljali proti jSprci, pot pa so jim prekrižali policisti, •H.J.
Ukraden mercedes na meji
Karavanke - V soboto ob petih zjutraj se je iz sosednje Avstrije Pripeljal na mejni prehod Podeča-Karavanke 62-letni hrvaški ***vljan B. Z. Policisti so ob pregledu premerili tudi osebni avto
mercedes E290 TD z registrsko številko OF-BC14I (D), katerega lastnik je 54-letni W. F. iz OlTenbacha. Nemški kolegi so jim povedali, da je v njihovih evidencah mercedes voden kot ukraden.
Torbica pod točilnim pultom
Kranj - V soboto med drugo in tretjo uro zjutraj je neznanec v lokalu John Doc na Slovenskem trgu izpod točilnega pulta smuknil žensko torbico sive barve. V njej je bila denarnica z dokumenti in denarjem, škode je za 45.000 tolarjev.
Skozi garažo v hišo
Kranj - Neznanec je ob koncu tedna vlomil okno v garaži hiše v Kutinovi ulici na in si tako utrl pot v hišo. Pregledal je vse prostore, odpeljal pa kolo scott comp ra-cing, vredno približno 150.000 tolarjev.
Prstan z imenom Tatjana
Tržič - V soboto zvečer je neznanec smuknil skozi priprto okno spalnice v stanovanjsko hišo. V spalnici je vzel žensko torbico, v kateri je imela lastnica denarnico s 30 tisočaki, dokumente, bančno kartico in ključe lokala. V omari je našel zavitek cigaret, v skrinjici nočne omarice pa zlat prstan z imenom Tatjana. Bil je tudi v otroški sobi, iz katere je ukradel mobilni telefonski
aparat eriesson. Neznani tat se je okoristil za okroglih 140.000 tolarjev.
Poteptan uradni pečat
Rado\ Ijica - Med 23. in 30. novembrom je nekdo odstranil vrvico, s katero je sodni izvršitelj zaradi neporavnanih dolgov družb GS5 nepremičnine in GS5 k.d. zapečatil vhodna vrata zgradbe, v kateri so poslovni prostori obeh podjetij. Neznanec je hkrati poškodoval oziroma razpolovil tudi voščen uradni pečat ter ga vrgel v svetlobni jašek poleg vhodnih vrat, stekleni del vhodnih vrat, na katerem je z. notranje strani pritrjeno opozorilo, da je odstranitev oziroma poškodovanje uradnega pečata kaznivo dejanje, pa je po-sprejal z belo barvo.
V okna metali kamenje
Jesenice - Policisti so šele po slabem mesecu zvedeli za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Neznanci so v podjetju Fiprom v stečaju z metanjem kamenja v okna zapuščene proizvodne hale Žičarna II naredili za približno 300.000 tolarjev škode. Kamenje so metali z bližnje železniške proge, razbili pa približno 50, to je večino stekel v oknih na zadnji strani Zičai ne.
Niti lulati ni več varno
Škofja Loka - V soboto okrog enih zjutraj je 26-letni Kranjčan ustavil avto v bližini samopo-
strežne trgovine v Groharjevem naselju. Ko je izstopil, sta priskočila mlajša moška, stara od 20 do 25 let, ter od njega zahtevala denar. Ker ga ni hotel dati, ga je eden brcnil v nogo in spodbil, da je padel, drugi pa ga je brcnil v glavo. Zaradi udarca je začasno izgubil zavest, medtem pa sta mu roparja iz hlačnega /epa ukradla 12.000 tolarjev.
Na Bled prihajali krast
Bled - Z jasnim ciljem, da bodo kradli, so se prejšnji torek z jugom pripeljali na Bled trije Ljubljančani: 21-letni B. M., 19-letni J. A. in 18-letni Ž. M. Okrog enajstih zvečer so s parkiranega tovornjaka in terenca sneli registrski tablici in jih namestili na osebni avto, s katerim so se pripeljali na Bled. Navsezgodaj Zjutraj naslednjega dne pa so vlomili v osebni avto VVV golf, kije bil parkiran pri igralnici Casino. B. M. je razbil steklo na prednjih desnih vratih in iz predala armaturne plošče vzel denarnico z nekaj denarja.
Po vlomu so se Ljubljančani odpeljali proti Lescah, ker pa so jih ustavili blejski policisti. Ukradene stvari so jim zasegli, kazenska ovadba še pride.
Črnega tvvinga še iščejo
Kranj - V noči s četrtka na petek je neznanec s parkirišča v Go-galovi ulici odpeljal osebni avto R tvvingo črne barve, registrske oznake KR 63 - 73R. O avtu in tatu za zdaj še ni sledu. • H. J.
Ko petarda poči, je lahko prepozno.
V Stražišču plin uhajal, v Podlubniku eksplodiral
Oboje se je dogajalo v petek, k sreči ranjenih ni bilo, škoda pa le v enem primeru.
Kranj - Stanovalci na poti v Bitnje so v petek zvečer zavohali močan smrad po plinu. Kaj se dogaja, so pohiteli preverit kranjski poklicni gasilci. V kanalizacijskih jaških in v dveh stanovanjskih hišah so namerili povečano koncentracijo plina. Kot poroča policija, so ljudi iz hiše Pot v Bitnje 1 evakuirali, zaradi varnosti pa so od 22.15 do polnoči zaprli tudi Škofjeloško cesto.
Medtem ko so gasilci poskrbeli za prezračevanje, je de/urni delavec Domplana zaprl celotno plinovodno omrežje, saj napake na napeljavi ni bilo mogoče takoj popraviti. Prejšnji teden v sredo so namreč delavci podjetij Utrip in Gradvoz v tem delu Stražišča končali dela na zemeljski plinski napeljavi, ki so jo tudi testirali. Ker napak niso zaznali, so v omrežje že priklopih prve hiše. Plin je začel uhajati na razdelilni sponi v bližini hiše Pot v Bitnje 1.
Že popoldne pa je prišlo v enem od stanovanj v bloku v Podlubniku do eksplozije gospodinjskega plina. 46-letni B. F. je nekaj po peti uri na štedilniku kuhal kavo, koje lonček odstavil in se odmak-
nil, da bi kavo pomešal, pa je zaradi okvare na ventilu za zapiranje in odpiranje dovoda plina prišlo do eksplozije. Lastniku stanovanja ni bilo hudega, škode pa je po nestrokovni oceni za najmanj 200.000 tolarjev.
Posredovali so starološki gasilci, ki so plinsko jeklenko odklopili in odnesli iz stanovanja, počisti li pa so tudi steklo, ki je ob eksploziji popadalo i/ oken.   • H. J.
Digitalni tisk
■  Media Art
Studio,
Internet
Slovenija bo igrala v Koreji
Žreb je odločil, da bodo v skupini B (vseh skupin je osem) razen Slovenije igrale še Španija, Paragvaj in Južna Afrika. Prva tekma bo s Španijo v nedeljo, 2. junija.
Start v novo sezono
Kranj - Žreb skupin za bližnje svetovno nogometno prvenstvo v Južni Koreji in na Japonskem v drugem največjem južnokorej-skem mestu Pusan (ima okrog 4 milijone prebivalcev in četrta največja luka na svetu) se je za slovensko nogometno reprezentanco izšel kar ugodno, čeprav na takem tekmovanju ni lahkih nasprotnikov. Žreb nam jc po zaslugi enega največjih nogometašev nasploh Brazilca Peleja, ki je žrebal našo skupino B, dodelil "prijaznejšo" skupino. V njej bodo razen nas še Španija. Paragvaj in Južna Afrika. Španijo poznamo, druga dva nasprotnika pa nekoliko manj. Selektor Srečko Katanec je bil znova realen: Nasprotnike moramo
mirnejši in cenejši Južni Koreji. Tudi po morebitni uvrstitvi v drugi krog, v osmino finala, kamor bo šlo 16 moštev, bo naša tekma v Koreji.
Razpored tekem naše reprezentance je znan. V nedeljo, 2. junija, ob pol dveh popoldne po našem času bo tekma s Španijo. Tekma bo v Gvangju. V soboto, 8. junija, ob 8.30 po našem času bomo v Daeguju igrali z Južno Afriko, v sredo, 12. junija, ob pol dveh popoldne po našem času pa v Seog-vipu s Paragvajem. Če nam uspe veliki met in se uvrstimo na prvo ali drugo mesto v skupini, bomo igrali v osmini finala med 16 najboljšimi reprezentancami na svetu.
va realen: Nasprotnike moramo tu. spoštovati, gledati pa predvsem Na žrebu skupin seje zbralo vena svojo igro! Sloveniji se je tudi liko uglednih in znanih ljudi iz uresničila želja, da bo igrala v sveta nogometa. Med njimi je bilo
HOKEJ_;_
Na ledu brez presenečenj
Kranj - Minuli konec tedna so hokejisti in hokejistke v državnem prvenstvu odigrali redni krog. Velikih presenečenj ni bilo, saj so vsi favoriti visoko zmagali.
Tako sta se v Kranju predstavili domače moštvo Triglava in Slavija M Optima. V ničkaj dopadljivi tekmi z veliko grobe igre so se kot bolj učinkoviti že ne začetku tekme izkazali gostje, ki so povedli z 0:2. Tudi v nadaljevanju domačinom ni uspevalo prav nič, Založani pa so zadeli še petkrat. Na koncu je bil izid 2:10 (0:2, 0:5, 2:3). Na Jesenicah je mlado moštvo HIT Casino Kranjska Gora gostilo ekipo Maribora in zmagalo visoko z 12:2 (3:0, 3:1, 6:1). V tretji petkovi tekmi sta se na domačem ledu v Tivoliju pomerili moštvi MARC Interierov in Olimpije, zmagala pa je ekipa Olimpije kar z 1:16 (0:7, 1:3, 0:6). Še najzanimivejši obračun je bil v soboto na Bledu, kjer sta se v gorenjskem derbiju pomerili ekipi domačega Bleda in Acroni Jesenic. Favorizirani Jeseničani niso pustili presenečenja in zmagali 1:5 (0:1,0:3, 1:1).
Na lestvici pred nadaljevanjem državnega prvenstva, ki bo sledilo šele v začetku januarja, vodi ekipa Olimpije s 15 točkami, Acroni Jesenice so drugi s 14 točkami, Slavija M Optima pa tretja s tekmo manj in 9 točkami. Devet točk ima tudi Bled na petem mestu, Hit Casino Kranjska Gora ima tekmo manj in šest točk, Marc Inferieri pa pet točk. Na zadnjih dveh mestih sta ekipi Triglava in Maribora s po dvema točkam.
V 8. krogu ženskega državnega prvenstva je ekipa Triglava doma gostila Jesenice mlade in izgubila 3:14 (0:3, 2:4, 1:7), ekipa Blejskih levinj pa je gostovala pri Termah Maribor in prišla domov poražena kar 18:0 (3:0, 7:0, 8:0). Ekipa Celja je izgubila proti Olimpiji 2:7 (0:1, 0:4, 2:2). Na lestvici vodijo Terme Maribor s 16 točkami, sledijo Jesenice ml. z 10 točkami, Olimpija z 8 točkami, Blejske levinje in Triglav pa imajo po dve točki. Naslednji krog v ženskem državnem prvenstvu bo na sporedu ta konec tedna, pari pa so: Celje - Triglav, Olimpija - Terme Maribor, Blejske levinje - Jesenice.
Jutri je na sporedu tudi nov krog v mednarodni hokejski ligi. Pari so: Olimpija - Vojvodina, Medveščak - Alba Volan, Slavija M Optima -Acroni Jesenice. • Vilma Stanovnik
PLAVANJE_
Odlični v New Yorku, na Dunaju in Ljubljani
Kranj - Ta konec tedna so naši najboljši plavalci in plavalke uspešno nastopali na tradicionalnem mednarodnem mitingu v 25-metrskem bazenu na Dunaju, Alenka Kejžar, ki študira v ZDA, pa je bila odlična na odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku. Najmlajši plavalci so se merili na 10. mednarodnem plavalnem mitingu "Miklavž 2001" v Ljubljani.
Alenka Kejžar je pred EP v odlični formi.
Tekmovanje na Dunaju jc bila zadnja velika preizkušnja pred bližnjim evropskim prvenstvom v Antvverpnu, na njej pa so sta se od naših najbolj izkazala Peter Mankoč in plavalka kranjskega Merit Triglava Anja Čarman z Godešiča. Peter jc namreč po točkovanju vseh rezultatov na Dunaju osvojil 2. mesto, Anja pa je bila po vrednosti rezultata skupaj tretja. Tudi ostali naši plavalci so se izkazali z odličnimi izidi in rekordi, posebno pa je s svojim plavanjem navdušila mlada Radov-ljičanka 'I umara Sambrailo, ki je z mladinskim rekordom na 50 m prsno dosegla tudi normo za člansko SP v Moskvi. Selektor naše reprezentrance Ciril Globoč-nik je bil navdušen tudi nad
uspešnimi nastopi Alenke Kejžar, ki se jc izkazala na odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku. Na tekmovanju je dosegla kar štiri nove državne rekorde in bila najboljša posameznica US opna. Poleg Alenke je z drugim in tretjim mestom na 100 in 2000 metrov delfin odlično nastopil tudi Kranjčan Aleš Aberšek.
Na Miklavževem mitingu v Ljubljani pa je v soboto in nedeljo tekmovalo več kot 450 mladih plavalcev in plavalk iz osmih držav in 30 klubov. Najuspešnejša je bila ekipa Radovljice Park hotel Bled z 9351 točkami, zmagoslavje Gorenjcev pa so dopolnili plavalci Merit Triglava iz Kranja, ki so s 7748 točkami osvojili drugo mesto. Radovljiški plavalci so tretjič zapored osvojili pokal in ga prejeli v trajno last. Najuspešnejša plavalka mitinga je bila Anja Klinar (PK Radovljica Park hotel Bled), kije dosegla štiri posamične zmage in odplavala državni rekord za kadetinje na 100 m prosto.
• Vilma Stanovnik
27 selektorjev. Srečko Katanec sc jc znašel v družbi Ericssona, Pla-tinija, Trapatonija, Milutinoviča, Markoviča, Klinsmanna in Vol-lerja, s katerimi se je srečeval še kot igralec v Italiji in Nemčiji.
Postavlja se vprašanje, ali bo naša reprezentanca tudi tokrat presenetila. Predstavniki reprezentanc, ki so z nami v skupini, napovedujejo naši reprezentanci skromne možnosti za napredovanje v osmino finala. Vendar pa istočasno poudarjajo, daje nihče ne sme podcenjevati, kar se je nekaterim že maščevalo. Španci so previdnejši glede na izkušnje z Evra, ko so komaj zmagali. Slove-
nija se je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo izkazala kot "krvnik" Jugoslavije in nato še Romunije, hlače pa so se tresle tudi Rusom. Paragvajci pravijo, da se najmanj bojijo Španije, v Južni Afriki pa opozarjajo, naj se jih vse ostale tri reprezentance bojijo. Veseli so, da so se izognili Argentini in Franciji, ki sta po njihovem mnenju najboljši reprezentanci na svetu.
Nogometna mrzlica se začenja in bo dosegla vrhunec v začetku junija, ko bodo prve tekme prvenstva. Otvorili ga bodo v skupini A s tekmo med Francijo in Senegalom. • J. Košnjek
Andreja Grašič
Pokljuka - V četrtek se v avstrijskem Hochfilznu začenja letošnja sezona svetovnega pokala za biat-lonce in biatlonke. Naši tekmovalci in tekmovalke pa so se v uvodu v sezono v mednarodni konkuren-
ci pomerili že konec tedna na naši Pokljuki. V tekmi za slovenski pokal je bil med moškimi na 12,5 kilometra dolgi progi s štirimi strelskimi postanki najboljši Janez Ožbolt (SK Kovinopiastika Lož), drugi je bil Janez Maric (TSK Bled), tretji pa Matjaž Poklukar (ŠD Gorje). Naš "najboljši iz lanske sezone, Tomas Globočnik (TSK Merkur Kranj) jc kar petkrat zgrešil in bil na koncu peti.
V ženski konkurenci je na 10-kilometrski progi zmagala Bol-garka Dafovska, naša najboljša je bila na tretjem mestu Andreja Grašič (SK Tržič), na 4. mestojpa se je uvrstila Lucija Larisi (ŠD Gorje).
Tekmovanje na Pokljuki je bila tudi preizkušnja za domače organizatorje, ki od 11. do 16. decembra pri nas pričakujejo najboljše biatlonce sveta na tekmi za svetovni pokal. • V.S.
Lavrič je pokopal Kranjčane
Rudar iz Velenja je s tremi goli Klemena Lavriča premagal Živila Triglav, pravo katastrofo pa so doživeli nogometaši Domžal v Šmartnem. V soboto, 8. decembra, bosta ekipi Živil Triglav in Domžal igrali v Domžalah.
Kranj - Kranjčani, ki jih je na sobotni tekmi pred okrog 500 gledalci vodil novi trener Boris Gros, so začeli tekmo z Rudarjem iz Velenja dobro. Že na začetku so imeli dve zreli priložnosti za gol: prvo v 6. minuli Robnik, ki je poslal žogo preko
ROKOMET
Boris Gros
gola, nato pa še Perkovič. Tudi Jaka Zaletel je poskušal srečo, vendar je v 23. minuti najnevarnejši velenjski napadalec Klemen Lavrič potopil kranjske upe. Po podaji Joliča je mojstrsko zabil prvi gol. V 37. minuti je glavni sodnik Mitrovič iz Ljubljane ocenil (za nekatere preostro), da je bil prekršek domačega igralca Dejana Marklja nad Joličem zrel za najstrožjo kazen, ki jo je Klemen Lavrič spremenil v zanesljiv
Izenačenje v zadnji sekundi
Kranj - Ker je bilo srečanje med Celjani in Prulami preloženo, seje derbi kroga igral v Škofji Loki. Nasprotnika sta bila soseda na lestvici. Tekma med Termom in Preventom se je končala brez zmagovalca in zadovoljnimi gledalci.
Gostje iz Slovenj Gradca so prvič na tekmi povedli v zadnji minuti tekme. Ločani so začeli zadnji napad in poizkušali izenačiti. Tri sekunde pred koncem so gostje naredili prekršek. Zadnja žoga je prišla do Ražnatoviča, ki je z devetih metrov zadel za osvojeno točko. In kaj seje dogajalo pred razburljivo končnico. Uvodnih 12 minut je bil rezultat izenačen (4:4), nato pa so Ločani povedli za tri gole. Gostje so jih lovili in ob polčasu zaostajali za gol. Nadaljevanje je bilo podobno. Ločani so spet povedli za tri gole, v 45. minuti pa je bil rezultat izenačen. Po zaslugi vratarja Levšina so gostitelji spet vodili, gostje pa so jih lovili in povedli v zadnji minuti. Ostalo je znano. Pomembno je, da je tekma upravičila naziv derbija za odlično predstavo pa zaslužita pohvalo oba tekmeca. V letošnji sezoni je vsaka tekma v Loki praznik rokometa. Zato čestitke Iliji Puljeviču za opravljeno delo.
V vseh ostalih ligah so gorenjske ekipe izgubile. CHIO Kranj je bil slabši od ekipe Ormoža, ki je v preteklem krogu presenetila vodilne Kozinčane. Slednji so v derbiju kroga premagali Goričane in spet zasledi prvo mesto. Rokometašice Planine so igrale z ekipo, ki kroji vrh 1. B lige in seveda izgubile. V drugi moški ligi so Savčani namučili Sviš, tekmo pa so izgubili v prvem polčasu, ki so ga izgubili s sedmimi goli razlike. Radovljica ni bila kos Krimu, a so igralci bogatejši za izkušnjo. Rezultati: 1. liga moški: Gorenje - V. Nedelja 21-19; Rudar - Sevnica 32-26; Slovan-Izola 35-27; Tcrmo-Prevent 29-29; Inles Riko-Trimo Trebnje 21-22; derbi med Celjani in Prulami bo jutri v Celju. Po devetih krogih in tekmo manj vodijo Prule pred Celjani. Termo je z 11-imi točkami šesti; 1. B liga moški: Mokerc - Cimos 21-29; Pivka Per.-Gorica Leasing 30-26; CHIO Kranj - Ormož 26-32; Šmartno 99-Novoles 24-34; Gorišnica-Dol TKI Hrastnik 31-28; Mi-tol Pro Mak-Dobova 27-33; 1. B liga ženske: Vegrad - Keting 25-17; Tenzbr - zagorje 31-21; Celeia - Branik 43-17; Planina Kranj - VIAS Šentjernej 25-32; Novo mesto - Polje 20-33; Jadran - Rače 30-22; 2. liga moški: Krim - Radovljica 35-26; Atom - Drava 24-31; Sviš -Sava 35- 33; Ajdovščina - Črnomelj 29-24; Grosuplje - Grča 26-21.
• M. Dolanc
KOŠARKA_
Zmaga Triglava in poraz Loke
Kranj - V 6. krogu Hypo košarkarske lige je bila v Kranju na tekmi med Triglavom in Heliošom videna kvalitetna košarka. Žal je bilo v dvorani malo gledalcev.
Trener Franci Podlipnik je z menjavo Jankoviča z Drobnjakom naredil odlično potezo, nato pa je vstopil v igro še Roman Horvat namesto Eržena. S kolektivno in borbeno igro so domačini v zadnjih minutah povedli z devetimi točkami in prednosti niso več spustili iz rok. Zmagali so z izidom 76 : 71. Za Triglav je bil najuspešnejši Horvat z 18 točkami. Loka Kava je gostovala v Zrečah pri Rogli in zgubila z 92 : 83. Ločanom so po izenačenju na 68 : 68 pošle moči.
Vodi Triglav z 11 točkami pred Savinjskimi Hopsi z 10 točkami. Loka Kava je šesta z 9 točkami, kolikor jih imajo še štiri, moštva.
V prvi ženski košarkarski ligi je Lek Jezica na Jesenicah s 65 : 57 premagala Kobram Jesenice. To je bil dvoboj dveh še neporaženih ekip. Zmago sta odločili Barbara Gričar in daljša klop Ljubljančank. Goran Jankovič, trener Kobrama, je posebej pohvalil igro v obrambi, na koncu pa je njegovemu moštvu sreča obrnila hrbet. Vodi Lek s 14 točkami, Jeseničanke pa jih imajo 13.
• J. Marinček, S. Ališič
zadetek. Gostje so igrali zrelo in domačim prepuščali pobudo, ki pa je niso znali in zmogli spremeniti v zadetek.
V drugem polčasu so Velenjča-ni zabili še tretji gol. Jaka Zaletel je nespretno podajal žogo nazaj, ki jo je dobil Lavrič in zabil gol. Proti konci tekme so zaigrali domači nekoliko boljše, vendar izida niso mogli spremeniti. Rudar je zmagal zasluženo, saj je bil boljši nasprotnik. Trener gostujočega moštva Vojislav Simeuno-vič je hvalil svoje igralce zaradi resne igre kljub slabšemu nasprotniku. Domači trener Boris Gros se je z igralci dogovoril, da bodo skušali v prvih dvajsetih minutah zabiti gol, kar bi, če bi izkoristili priložnosti, lahko stori-
ODBOJKA
li. Potem so prejeli prvi gol in zaradi nespametnega prekrška še drugega. V drugem polčasu jc igralo moštvo s tremi ali celo štirimi napadalci, vendar učinka ni bilo. Povedal je, da so v mislih že pri sobotni tekmi v Domžalah, ki bo pomembna za obe moštvi.
Domžale so igrale pri Eri Šmartno in doživele pravo katastrofo. Zgubile se so 6 : 1. Pred sobotnim krogom, ki bo zadnje v tem letu, vodi kljub porazu s Koprom Primorje iz Ajdovščine. Koper je drugi, Maribor pa, ki je izgubil z Muro, pa tretji. Na dnu ni sprememb. Hit Gorica na devetem mestu ima 21 točk, Živila Triglav na desetem pa 16 točk. Koro-tan jih ima 13, Domžale pa 9.
• Jože Košnjek
Gorenjci pokleknili v polfinalu
Kranj - Letošnji finalni turnir Pokala Slovenije v odbojki se vsekakor ni končal po željah in načrtih gorenjskih ekip. Blejci so še enkrat dokazali, da je pokalno tekmovanje vse kaj drugega kot redno ligaško tekmovanje. Na prvi polfinalni tekmi so se odbojkarji Merkur LIP Bleda dobro zoperstavili favoriziranim odbojkarjem z Raven in le nezbranosti Blejcev v odločilnih trenutkih se imajo odbojkarji Fužinarja zahvaliti za uspeh in uvrstitev v finale. Merkur LIP Bled : Fužinar GOK IGEM 2:3 (-20, 15, -26, 19, -11). Večja pa so bila pričakovanja odbojkarjev Calcit Kamnika. Kamničani so sicer izgubili prvenstveno tekmo proti Salonitu prejšnji konec tedna, pa vendar je večina menila, da bo na polfinalu pokala le vse drugače. V zelo izenačenem srečanju so mladi Kanalci, spodbujeni z bučnim navijanjem domačega občinstva, prekosili samega sebe, saj so bili že večkrat praktično v izgubljenem položaju, pa so se s fanatično borbenostjo izvlekli in Kamničanom preprečili ubranitev lanskega naslova. Calcit Kamnik : Salonit Anhovo 2:3 (-18, -23, 22, 20, -18). Tudi sam finale jc bil zelo dramatičen in izenačen. Kanalci na čelu z izvrstnim Gad-nikom so zopet dokazali, da se Salonit počasi zopet vrača na pozicije, ko praktično ni bil dotakljiv.
V ženski konkurenci so do novega naslova prišle odbojkarice Nove KBM Branik, vendar letos veliko težje, kot je bilo pričakovati-Medtem ko so domačinke - HIT Nova Gorica v polfinalu brez težav ugnala Formis Bell s 3:0, pa so odbojkarice Ljubljane dobro namučile Mariborčanke in ob malce večji sreči Ljubljančank v odločilnih trenutkih bi prav lahko prišlo do enkratne senzacije - Nova KBM Branik : Ljubljana 3:1 (16, 30, -23, 23). Finale pa je bil še bolj dramatičen. Mariborčanke so sicer prva dva niza gladko in zelo suvereno dobile, domačinke pa so se šele takrat dobro prebudile in izenačile na 2:2. V tretjem nizu so gostje dobro vnovčile svoje izkušnje in minimalno prednost z začetka niza zadržale do konca. Nova KBM Branik : HIT Nova Gorica 3:2 (16, 7,-10,-19, 11).
Oba gorenjska drugoligaša v moški konkurenci sta bila tokrat uspešna. Še posebej so pozitivno presenetili odbojkarji Termo Lubnika, ki so tokrat gostili še neporaženi SIP Šempeter. Toda Škofjcločani so bih tokrat boljši in s trikrat po 25:21 še dodatno zapletli boj za vrh tabele-Tudi igralci Astec Triglava so bili tokrat dobro razpoloženi, saj domačim v Črnučah niso dopustili prav veliko upov. na zmago. ŠDP Črnuče : Astec Triglav 0:3 (-12, - 12, -19). Derbi pa je bil na sporedu tudi v Kamniku. Tretjeuvrščene Kamničanke so pričakale prvouvrščeni Purus Tabor Maribor, ki je bil še brez poraza toda z istim številom točk kot domačinke. No po tekmi pa je razlika tri točke in to v korist Kam-ničank. Po slabšem začetku so igralke 3S Kamnika upravičile račune na napredovanje in z zmago s 3:1 (-16, 23, 15, 22) držijo korak z vodilnim Benediktom, s katerim sc bodo pomerile naslednji teden. Na gostovanju v Prevaljah so bile tokrat uspešne tudi igralke Bleda in si z zmago z 2:3 povečale seštevek točk na 6, kar pa jim še vedno ne zagO" tavlja kaj več kot 9. mesto. Jeseničanke so doživele še en (pričakovan) poraz s 3:0 - tokrat na Ptuju, tako da še vedno ostajajo na 12. mestu z eno samo točko.
V moški konkurenci 3. DOL tokrat ni bilo prav veliko tekem, v vodstvu pa so še vedno odbojkarji Astra Telekoma iz Žirovnice. V žensk' konkurenci so igralke Bohinja doma premagale ŽOK Šentvid s Škofjeločanke s 3:1 Novogoričanke, Žirovničanke pa so s 3:0 izgur,'LC
v Kopru.
• B.M-
Novo smučišče v Rudnem
DESKANJE NA SNEGU
Rudno - Dogajalo se je v soboto, 24. novembra, ob 10. dopoldne, ko so rudenski "Buldožerji" z veleslalomsko tekmo smučarskega naraščaja do 10 let starosti odprli novo smučarsko progo, kot se za takšno priložnost spodobi. Odrezala se je nadebudna mladina zelo dobro, vsak je hotel biti prvi, a kaj, koje zmagovalec lahko samo eden, ki ga sicer po stari rimski navadi niso okitili z lovorovim vencem, a v kroniki smučarske naprave na Rudnem bo za večno zapisan kot zmagovalec prve tekme. Pravzaprav je bilo zmagovalcev več, kolikor je bilo pač kategorij. Tekmo je vodil in komentiral predsednik ŠD Peter Demšar.
Med drugim je zanimivo, kako so določili prav ta datum. Ko je namreč pred dvema mesecema predsednik ŠD Peter Demšar županu Mihu Prevcu samozavestno zatrdil, da bo otvoritev 24. novembra in ne prej in ne pozneje, se je župan le nejeverno nasmehnil. Kdo se pa tudi ne bi?! Toda Peter in vsi njegovi sodelavci so, opravili nemogoče (za njih bi pravzaprav lahko aktualizirali nekdanje reklamno geslo Nemogoče je mogoče) in - obljubo držali. Da so prebili dneve in noči na smučišču, gledaje enkrat v nebo, drugič na termometer, stiskali pesti in počeli še vse kaj drugega, bo morda ostalo zapisano v kroniki ali žal le v spominu sodelujočih. Pri tem se ne morem ogniti primerjavi med generalom in vojsko: dober general in dobra vojska sta ključ do uspeha, eno brez drugega pa katastrofa.
Točno opoldne so se namesto fanfar razlegli zvoki Alplesovega pihalnega orkestra in nato je besedo spet povzel predsednik ŠD Peter Demšar in na kratko orisal dejavnosti, katerih zametki segajo nekaj let nazaj, ko seje nekaterim zanesenjakom porodila zamisel o gradnji smučarskega centra na Rudnem. Lani so člani ŠD končno zavihali rokave ter začeli z zemeljskimi deli. S prostovoljnim delom (število opravljenih ur lani in letos krepko presega 4000, kar pomeni dobrih 5 ur dnevno vsak dan v tednu in letu!) so odstranili grmovje, določili traso in profil vlečnice, skupaj z lastnikoma kr-
VATERPOLO
čili gozd, v dolžini 38 m premostili hudournik, za kar so porabili tudi rabljene železniške pragove ("švelerje"), z buldožerjem izravnali poseko, zgradili brunarico, vgradili instalacijo za zasneževa-nje skupaj z zajetjem, osvetlili smučišče, izdelali snežni top ter istočasno skrbeli še za gradbeno dokumentacijo. Na srečo jim je stala ob strani občinska uprava
udarim tisti stari, vsem znani in nikoli zadosti ponavljani resnici, da je že zdaj in bo tudi v prihodnje športni center združeval ljudi v projekt, ki bo služil vsem in da je človek družbeno bitje in zato ne smemo gledati in obdelovati le svojih vrtičkov, marveč se udej-stvovati še tam, kjer sicer ne moremo pričakovati plačila za opravljeno delo. Takšno delo bo popla-
Direktor Alplesa France Zupane podeljuje nagrade najmlajšim.
z županom Mihom Prevcem, sicer bi jim še trša predla. Seveda samo s prostovoljnim delom ne bi nikamor prišli, če ne bi s pomočjo številnih donatorjev mogli nakupiti izbrane opreme, t.j. same vlečnice, teptalnega stroja itd... Snežni top, s katerim letos zasne-žujejo smučišče, so napravili celo sami, le obroč so kupili, proizvajalec snežnih topov Krpan jim je pa z nasveti pomagal.
Za njim je nekaj besed povedal še župan Miha Prevc, iz katerih smo lahko razbrali tisto večno neskladje med željami in potrebami na eni ter možnostmi na drugi strani. Kljub temu da so občinski izdatki za šport še vedno pretežno usmerjeni v dokončanje športne dvorane v Dašnici, je bila občina še vedno med najdarežljivejšimi donatorji. Več kot s finančnimi sredstvi pa je občina lahko pripomogla z ureditvijo prostorskega načrta in s pospešitvijo izdaje ostale potrebne dokumentacije; eh, ta papirna vojska, le kdo si jo je izmislil... Iz nagovora selškega župnika Bojana Likarja naj po-
čano le s tihim zadovoljstvom, ko bomo vsi skupaj pridno izkoriščali športni center v smislu: "Zdrav duh v zdravem telesu!". Po teh izrečenih mislih in željah je športni center še blagoslovil, nakar je župan z enostavnim pritiskom na gumb pognal vlečnico ter športni center tako slovesno odprl.
Možakarji na starih dilcah in z nahrbtniki, v katerih je bilo tudi pravo domače poživilo (dopping kontrola je zatajila...!), so nam še pokazali, kakšne smuči smo nekdaj imeli in kako smo smučali,
Kranjčanom prvi naslov
Kot prvo zaključeno tekmovanje v sezoni 2001-2002 je pokal Slovenije za dečke do 19 let. Naslov je tako kot lani osvojilo kranjsko moštvo iz že najavilo zbiranje lovorik.
Kranj - V pokritem olimpijskem bazenu v Kranju je bilo v soboto odigrano sklepno tekmovanje vaterpolistov do 19 let, ki so se pomerili v pokalu Slovenije.
V polfinalnem obračunu smo videli dve srečanji. V prvi tekmi je kranjski Triglav Živila po nekoliko slabšem začetku premagal mariborski Branik z 11:6 (1:2, 3:1, 4:1, 3:2), Olimpija pa je premagala s 15:11 (5:1, 4:4, 4:2, 2:4) Koper. V popoldanskem finalu smo v prvi tekmi, ki je odločala o tretjem mestu, gledali dopoldanska poraženca. Boljši so bili vaterpolisti Branika, ki so premagali Koper s 15:11 (3:2, 2:2, 4:2, 6:5), zmago pa so si zagotovili šele v drugem delu srečanja. Se bolj zanimiva pa je bila tekma za naslov pokalnega zmagovalca, pomerila staje kranjski Triglav Živila in ljubljanska Olimpija. V zelo izenačenem srečanju so na koncu imeli več športne sreče Kranjčani, ki so premagali Olimpijo s 6:4 (1:2, 1:0, 2:1, 2:1). Novi pokalni zmagovalec kranjski Triglav Živila je pod vodstvom trenerja Komelja nastopil v postavi: Pernuš, Muharemovič, Wagner, Štirn, Bizant, Erhatič, Vehovec, Kozjek, Bukovec, Pančur, Kern, Švegelj in Erzetič. Tekme so sodili kranjski sodniki Radonjič, Balderman, Pičulin, Stariha in Kamničan Homar. • Jože Marinček
ŠAH_
Oskar Orel drugi
Zdravilišče Rogaška Slatina je v Kristalni dvorani ta konec tedna godilo šahiste na posamičnem in ekipnem državnem šahovskem prvenstvu v pospešenem šahu na 15 minut igralnega časa. Na posamičnem turnirju so bili med 109 igralci s 7.5 točkami najboljši Miran Zupe (ŠK Zavarovalnica Maribor Branik), Oskar Orel (MC, d.d., Tomo Zupan Kranj) in največje presenečenje mladi Luka Lenič (ŠD Vele Domžale)- Od igralk je bila najboljša Ana Srebrnič (ŠK Nova Gorica) s 5.5 tQČkami, med mladinci Borut Kukovec (ŽŠD Maribor ŠK Piramida) in med seniorji Vid Vavpetič (ŠD Vele Domžale). • A.D.
Zmagal Dušan Zorko
RadovHJca - Na rednem petkovem šahovskem turnirju v pospešenem *ahu (2x15 min - 7 kol), ki ga prireja ŠD SIMP Radovljica, je med 29 šahisti zmagal Dušan Zorko s 6 točkami, kolikor jih je mel na drugem J^estu tudi Franc Ravnik. Tretje mesto je dosegel Boris Tramte s 5 toč-j^mi. Enako število točk sta dosegal tudi Drago Buha (4. mesto) in J-^ago Rabič (5. mesto). Sledilo je več igralcev po 4,5 točke; po Buc-n°lzu je šesto mesto zasedel Valjavec. Naslednji turnir bo 7. 12. 2001 0rj 17. uri v prostorih Doma upokojencev v Radovljici. • J. S.
čemur zdaj pravijo staroveški način smučanja, ki ga mlajši niti več ne poznajo. Zanimiva je bila pripomba nekega fantiča, češ, mar s temi dilami sploh lahko smučajo?! Prvikrat so se tile fantje srečali z umetnim snegom, ki je za takšne dilce pretrd, a je potem, ko so se snegu privadili, kar šlo, naj bo s poživilom ali brez.
Ko je bila uradna ceremonija končana, je član Upravnega odbora ŠD "Buldožerji" Marko Urh končno uspel priti do mikrofona in se v imenu vseh članov ŠD javno zahvalil predsedniku Petru Demšarju, iz katerega je privrelo le priznanje: "Saj brez vas ne bi mogel ničesar narediti!".
Že zvečer je bila v svetlobi žarometov še slalomska tekma za odrasle od 15. tja do 99. leta.
Hkrati, ko tole pišem, razmišljam tudi o nadaljnji usodi športnega centra na Rudnem in svojih misli meje kar malce strah. Zagotovo bodo enkrat prišla tista leta, ko bo v društvu prišlo do zamenjave generacij, ki morda ne bodo znale ceniti dela svojih prednikov in bo morda vse skupaj zaspalo in utonilo v pozabo. Sedaj člani ŠD trenutno živijo v evforičnem navdušenju, ker so svetu in sebi pokazali, kaj vse so z dobro voljo in smislom za organizacijo uspeli narediti v času, ki je takšnim dejavnostim vse prej kot naklonjen in vsi ostali, ki smo vse to le od daleč opazovali, se pred opravljenim delom lahko samo spoštljivo odkrijemo. A črne misli nas spremljajo pri vsakem podvigu in ne smemo jih odgnati samo z zamahom roke. Zavestno se jim moramo zoperstaviti in jim spodrezati korenine. • Jože Dolenc
Tečaj za učitelje smučanja
Radovljica - Športna zveza Radovljica bo v tej zimi organizirala tečaje za pridobitev naziva učitelj alpskega smučanja I. in II. stopnje. Tečaj za učitelje I stopnje bo na Kobli v dveh delih in sicer od 14. do 16. ter od 21. do 23. decembra 2001. Cena tečaja je 45.000 sit. Za člane športnih organizacij občin Radovljica, Bled in Bohinj pa je šolnina 30.000 sit. Tečaj za učitelje 2. stopnje bo prav tako v dveh delih in sicer od 31. 11. do 3. 2. ter od 7. 2. do 10. 2. 2002. Cena tečaja je 55.000 sit, za člane športnih organizacij občin Radovljica, Bled in Bohinj je šolnina 36.000 sit. V.ceno tečajev so vključene smučarske karte, literatura, prijavnina ZUTS, stroški predavateljev ter izpitne komisije in izdaja diplom. Prijave sprejemamo na Športni zvezi Radovljica, Gorenjska 26 ali po telefonu 04 53 05 730, najkasneje do 7. decembra za tečaj Učitelj 1. stopnje, ter do 16. januarja 2002 za tečaj Učitelj 2. stopnje. Kandidati morajo biti stari najmanj 16 let.
MINI GOLF___
Nad 200 golfistov
Bled - V ŠD Mini golf Bled so v letu 2001 na svojem igrišču za klasični mali golf izpeljali več kot 20 turnirjev v malem golfu. Ob državnem prvenstvu (oktober) so minigolfisti tako od aprila do novembra (zaključek domače sezone 3. november) odigrali 14 krogov in 8 turnirjev za Pokal Slovenije 2001, 4 turnirje za Grand Slam, 6 Challenger turnirjev, 12 Handicap turnirjev, ob vsem pa so vzorno organizirali tudi Mednarodni mini golf festival.
Prvo ime letošnje sezone je nedvomno Ljubljančan Danilo Pav-šič, ki je prepričljivo dobil Ligo za pokal Slovenije, prav tako pa jc zmagal tudi na finalu Grand Slama in na finalnem Handicap turnirju. Zelo seje izkazal tudi predsednik ŠD MG Bled, Blejec Ser-gej Učakar, ki je obranil lanski naslov državnega prvaka. Prav tako pa je ponovil lansko zmago na Mednarodnem mini golf festivalu. V celi sezoni sta se izkazala: presenečenje sezone Zalošan Mitja Reinhart (tretji na DP) in Blejec Matjaž Sopotnik (82. na DP). Omeniti je potrebno tudi absolutni državni rekord, ki gaje na finalu Grand Slama dosegel Ser-gej Učakar. Nov rekord je 10 udarcev pod parom igrišča (par 36 udarcev).
Mini golfisti so nastopali tudi v drugih kategorijah. Med ženskami je Ligo in Handicap dobila Mojca Balek - Šmid (Koroška Bela), na DP pa je bila prva Maja Vukotič (Bled). Med mladinci je Ligo in DP z naskokom dobil Jan Remec (Zgoša), med veterani je v Ligi in Handicapu zmagal Brane Štefelin, na DP pa Peter Sopotnik (oba Bled). Ekipno DP (14 krogov) je osvojila ekipa MGK Bled v postavi Učakar, Pavšič, Balek - Smid.
Dejan Košir ostaja v vodstvu
Kranj - V slabem vremenu s sneženjem so konec tedna v avstrijskem Ischglu pripravili tekme za svetovni pokal deskarjev na snegu. Med našimi tekmovalci se je znova najbolje izkazal Kranjskogorec Dejan Košir, ki je bil šesti v slalomu in šesti ter deveti v veleslalomu. Tudi Tomažu KnafTju iz Žirovnice je v nedeljo dobro kazalo, vendar je na koncu za stotinko zgrešil želeni finale.
Dejan Košir še vedno vodi v skupni razvrstitvi z 2490 točakmi pred Francozom Nicolasom Huetom, ki ima 2450 točk. Tomaž Knafelj je na 19. mestu s skupaj 630 točkami. Tekmovanje deskarjev na snegu za FIS svetovni pokal se bo nadaljevalo s paralelnim veleslalomom 9. decembra v NVhistru v Kanadi. • V.S.
KEGLJANJE
Po polovici nič novega
Kranj - Končan je jesenski del kegljaškega prvenstva. Na vrhu že nekaj zadnjih sezon ni sprememb. Kranjski ISKRAEMECO tudi tokrat ni doživel poraza. LOG-Steinel je na 6. mestu in na domačih stezah zanesljivo premaguje sebi enakovredne nasprotnike. Miroteks pri kegljavkah tudi ni dovolil presenečenj, Triglavanke pa zanesljivo držijo drugo pozicijo. Novinke SHP Ljubelj iz Tržiča so si na domačih stezah privoščile nekaj neprijetnih spodrsljajev, toda vtis so popravile z dvema zmagama v gosteh. REZULTATI 9. krog - kegljači: Calcit Kamnik - Domžale: ISKRAEMECO Kranj (Bizjak 946, Benedik Bo. 931): 0:8 (5166:5496); LOG- Steinel Kranj (Benedik Br. 992, Hafnar B. 976): Litija 2001 5:3 (5750:5577); Konstruktor Maribor : Proteus-LIV Postojna 6:2 (5737:5524), Rudar Trbovlje : Prosol-Stiking Ljubljana 7:1 (5728:5415); Elektrarna Dravograd : SI. Konjice 4:4 (5597:5564). REZULTATI 9. krog - kegljavke: Adria Ankaran : Triglav Kranj (Fleischman 444) 2:6 (2420:2496); Gradnje IGEM SI. Gradec : SHP Ljubelj Tržič (Bohte 480, Nepužlan 447) 6:2 (2617:2557); Gorica Nova Gorica : Proteus Postojna 6:2 (2554:2491); Miroteks Celje : Prosol-Stiking Ljubljana 7:1 (2700:2406); Brest Cerknica : Izola 5:3 (2589:2479). Prvenstvo se nadaljuje z desetim krogom 19. januarja 2002. • V.O.
UMETNOSTNO DRSANJE_•
Jeseničanom pokal Slovenije
Bled - Na tekmovanju za Pokal Slovenije v umetnostnem drsanju v soboto, 1. in nedeljo, 2. decembra, na blejski ledeni ploskvi so se Jeseničani zasluženo veselili glavnega pokala v članski konkurenci, ki so ga osvojili prvič v zgodovini kluba. Teodora Poštič se je izkazala z. najbolje izvedenim programom. Gregor Urbas kljub zmagi tokrat ni bil najbolj zadovoljen, saj je naredil kar nekaj napak. Te so verjetno posledica napornih priprav za nastop na finalu svetovnega mladinskega pokala, ki bo 13. do 16. decembra letos prav tako na blejski ledeni ploskvi. Druga jeseniška članica Alenka Zidarje zasedla 3. mesto. 42 tekmovalcev in tekmovalk iz štirih klubov je na tem tekmovanju pokazalo velik napredek, predvsem zaradi temeljitih poletnih priprav. Nastope so izboljšali v več elementih, predvsem pa v hitrosti in koreografiji.
V jeseniškem klubu, ki se vse bolj uveljavlja kot vodilni v Sloveniji, imajo tudi več perspektivnih mladink in pionirk, ki so se izkazale tudi na Bledu. Nena Stojanovič je zmagala, Kaja Otovič je zasedla 2. mesto. Ekipno so mladinke zasedle 2. mesto. Pri pionirkah B je Santi-na Rebolj zmagala, peto blejsko zmago pa je pri pionirkah C prispevala Eva Masterl. Tudi pionirke so ekipno zasedle 2. mesto.
GORSKI TEK___
Mitja Kosovelj tekač sezone
Sergej Učakar
Letos so v vseh kategorijah nastopili kar 204 igralci mini golfa (132 moških, 32 deklet, 29 mladincev, 11 veteranov), v celi sezoni pa so z nami igrali tudi Avstrijci, Madžari, Nemci, Romuni, Angleži, Škoti, Švedi, Danci, Hrvati, Srbi... Med igralci naj posebej omenimo legendo mini golfa pri nas Jurija Sopotnika (letnik 43) in "golfoholika" leta Etbina Za-imoviča, ki jc letos odigral kar 531 iger.     • Goran Lavrenčak
Sora - Na devetem, tradicionalnem zaključku sezone gorskih tekačev, tokrat znova v hiši Kulina-rike Jezeršek v Sori pri Medvodah, so potegnili črto pod novo uspešno sezono 2001. Leto bo zapisano kot vrhunec organizacijske plati tekmovanj, saj so Cerklje julija gostile evropski pokal v gorskih tekih, Šmarna gora je gostila finale pokala Grand Prix. Po tekmovalni plati pa so leto zaznamovali mladinci; Mitja Kosovelj iz Nove Gorice, Peter Lamovec in Matic Mlinar iz Žirov, ter Ljubljančan Peter Kastelic, ki so na svetovnem prvenstvu osvojili ekipno bronasto kolajno med mladinci. Mitja Kosovelj je bil po mnenju odbora za gorske teke pri AZS, ki ga vodi duša gorskih tekov v Sloveniji, Tomo Sarf, izbran za "naj" gorskega tekača sezone. Mladinec Kosovelj jc poleg ekipne bronaste kolajne, 9. mesta med posamezniki na SP, zmagal na vseh domačih tekmah. Na nekaterih tekmah, kjer so mladinci nastopili skupaj s člani, pa je v državnem merilu osvojil 6. mesto in še dve sezoni bo nastopal med mladinci.
V Sori so podelili tudi priznanja najboljšim v slovenskem pokalu. Med člani je največ točk zbral Boštjan Novak (Šmarnogorska naveza) pred Igorjem Šalamunom in Matejem Krebsom (oba KGT
MALI NOGOMET _
Papež Kamnik), Zdravko Volkar iz istega kluba pa je bil peti. Marko Šubic (Žiri) je bil sedmi, ter Boštjan Hrovat (Dali Begunje) osmi. Med članicami je bil vrstni red pri vrhu naslednji; Tina Hižar (Olimpija, Medvode), Mateja Šu-štaršič (Telekom) in Ines Hižar (Olimpija). Med mladinkami je Nela Mlinar (Žiri) osvojila drugo mesto, kot tudi njen vrstnik iz kluba Peter Lamovec, Matic Mlinar in Matjaž Kosmač pa sta osvojila točke za četrto in peto mesto. Med starejšimi deklicami je na vrhu Petra Draksler (Kondor Go-dešič), pred Eriko Mlinar (Žiri) in Ano Veršnik (Kamnik). Med st. dečki pa je gorenjski ponos Uroš Tomec (KGT Papež) na petem mestu. Bojan Cvajnar (Trzin) je zbral absolutno število točk med mlajšimi veterani, med starejšimi pa Skofjeločan Franc Hafner (Bohinj) in Peter Bertoncelj (Kondor) za drugo in tretje mesto.
V letu 2002 bodo na gorenjskem koncu štiri od sedmih tekem slovenskega pokala; 18. maja tek na Osolnik, 3. avgusta gorski tek na Grintovec, 25. avgusta tek na Krvavec, ter 5. oktobra še tek na Šmarno goro. 23. tek na Šmarno goro pa bo znova kot finale Grand Prix, privabil vse svetovne ase gorskega teka. V letu 2002 se pripravlja tudi prvi gorski tek na Triglav. • Metod Močnik
Prvaka Lipce in Jack Daniels
Radovljica - Prvič v 27-letni zgodovini lige malega nogometa, ki jo organizira Športna zveza Radovljica, je do končne odločitve prišlo za zeleno mizo. Glede na večkratne pritožbe ekipe Lipe in nazadnje tudi ekipe Jack Daniels, na nekatere odločitve organov vodstva tekmovanja, je komisija sprejela dokončen sklep, da si ekipi delita prvo mesto v letošnjem tekmovanju. Po rednem delu tekmovanja sta imeli obe ekipi enako število točk, prav tako pa enako razmerje iz medsebojnih srečanj. Ob tem obema ekipama iskreno čestitamo.
Kranjčan na potepu
v Londonu
Še pred nekaj leti mi je za neskončno avanturo, in hkrati nekakšno neumnost, pomenil izlet v Portorož, za katerega smo se odločili na hitro, tam ostali uro ali dve ter nato odšli domov. Smisel vsega je bilo preganjanje časa s pridihom adrenalina, ki ga takšna pot prinese. Pred kratkim smo s prijatelji odšli na podoben način v London.
Kranj, Trst, London - Odločitev je padla na dolgočasno nedeljo pred tremi tedni, o izletu smo se domenili v enem samem popoldnevu. Da ne bo kdo mislil, da se vsi kopamo v denarju. Ravno v tem je srž vsega. V času letalskega prevoznika Rvanair, ki leti iz Trsta v London, denar ni na prvem mestu. Za povratno letalsko karto smo morali odšteti le 7.000 tolarjev. Noro, mar ne?!
Boštjan Bogataj
Letalskih vozovnic ni mogoče kupiti v turističnih poslovalnicah, na letališču ali pri specializiranih prodajalcih letalskih vozovnic, ampak izključno preko interneta (naslov www.ryanair.com). Seveda niso vedno tako poceni, kot smo jo dobili mi, vendar s poslovanjem prek interneta, brez posrednikov, zagotavljajo ugodne cene skozi vse leto. Qb posebnih akcijah, kot je bila tokratna, se cena spusti na neverjetno nizko raven. Januarja naj bi povratna vozovnica iz Trsta v London stala le 2.000 tolarjev. Poudarjam, naj bi! Sam jc nisem našel.
Kako sem prišel do letalske karte pri Rvanairu? Na omenjenem internetnem naslovu sem poiskal okence z napisom "book now" (rezervirajte zdaj). Nato označil mesto odhoda in prihoda, datum odhoda in število potnikov. Sledilo je iskanje možnosti poletov. Običajno je le en let na dan za določeno destinacijo, izbral sem Trst - London in nadaljeval s prijavo. Dobil sem še končne podatke in skupno ceno s letališko takso vred ter splošne pogoje tega letalskega prevoznika. Na koncu je sledila le še potrditev naše rezervacije - s plačilom prek kreditne kartice seveda. Paziti je potrebno na pogoje, ki veljajo pri Rvanairu. Najpomembnejši so, da kart po plačilu (in rezervaciji) ni mogoče več vrniti, vozovnice niso prenosljive, prav tako ni mogoče menjati datuma poleta. Skratka, če vas na določen dan in uro ni na letalu, ne morete dobiti nadomestne vozovnice.
Je to letalo iz druge svetovne vojne?
Ob napovedi mojega izleta v London s popolnoma neznanim letalskim prevoznikom in tako poceni vozovnico, so me prijatelji in sodelavci zbadali z vprašanji, ali gremo morda s tovornim letalom ali če morda letimo s starim letalom s propelerji. Eni so bili še bolj aktualni: terorizem turizem. S takšnimi mislimi se nisem hotel niti obremenjevati, vseeno pa ti dan pred odhodom takšna vprašanja sejejo dvom o prevozniku. Tega takrat seveda nisem nikomur priznal in tako je prišel četrtek dopoldne. Gremo.
Poceni letalska vozovnica se je tu začela dražiti. Do Trsta sem porabil nekaj bencina, plačati je bilo potrebno cestnino. Na letališču smo se odločili, da avto pustimo na nezavarovanem parkirišču, ki ga ni potrebno plačati. Sicer
parkirnina znaša ravno toliko kot povratna letalska vozovnica. Avto smo zaklenili z dodatno volansko ključavnico in upali, da nas bo ob vrnitvi čakal na svojem mestu.
Letališče Ronchi pri Trstu je majhno letališče, približno takšno ali še manjše, kot je letališče Brnik. Formalnosti smo opravili hitro in brez problemov, noben problem ni niti sendvič v osebni prtljagi, le na škarje, "žiletke" in podobne "terorirstične" pripomočke pozabite. Letalo je imelo nekaj minut zamude, zato smo že nestrpno pogledovali proti letališki stezi. Na njej pa malo letalo s propelerji, prevoznik Air srbska. Uf, še dobro, da ni Rvanair. Rvanair ima baje štirideset, popolnoma novih letal, proizvajalca Boeing. Ko sem opazil novo, lepo in "normalno" letalo, mije, priznam, odleglo. Sledilo jc le šc eno presenečenje. Na vozovnicah ni oštevilčenih sedežev, mi pa smo želeli sedeti skupaj. Postavili smo se v dve različni vrsti in upali, da bo vsaj eni skupini uspelo priti do skupnih prostih sedežev. Ob tem sem se spomnil zgodbe iz učbenika za angleški jezik Headway, v kateri smo spoznavali letališče, po angleško seveda. V zgodbi, ki sledi vsaki lekciji, je bilo zapisano, da so se potniki na letu iz Bombavja, zaradi prezasedenosti letala, odločili za poseben način določitve sede-
Na potepu po Londonu, v ozadju slavni Big Ben.
smo kupili na letalu, saj je skoraj polovico cenejša, pa še po opravljenih carinskih in policijskih formalnostih smo lahko takoj odhiteli na vlak. Ob odgovoru na vprašanje policistke, ki je pregledovala potne listine, sem se še dolgo smejal. Prijatelj jo je odpravil z besedami, da smo prišli za nekaj dni in si bomo ogledovali znamenitosti in spomenike. Kao. Vožnja z vlakom traja 45 minut. Sloven-celjni, kot smo bili mi, smo se že tu smejali domačinom, njihovim grimasam in groznim oblekam. Prav lepo se jih da opravljati, saj te nihče ne razume.
Brezdomci, ki ležijo v podhodih, niso nobena redkost.
žev. Vsi potniki so trikrat tekli okoli letala in šele potem vanj. No, vsaj to nam je bilo prihranjeno.
Radi bi videli londonske znamenitosti
Polet je trajal približno dve uri, ob premiku kazalcev na uri nazaj celo le eno uro, in je potekal povsem brez težav. Ryanair varčuje tudi pri izbiri letališča, zato smo pristali na dokaj neznanem londonskem letališču (tudi majhnem) Stansted, ki je od Londona oddaljen približno uro vožnje z vlakom. Tako je, k vozovnici bi lahko prišteli tudi ta strošek. Povratno vozovnico za Stansted express
Zgubljen med londonskimi ulicami.
Še nikoli nisem bil v Londonu, v Angliji pač, kar je eden od razlogov, da se z njihovo podzemno železnico še nisem peljal. Kupovali smo dnevne karte, saj smo popularni "underground" ob prečesa-vanju Londona veliko uporabljali. Tudi sicer Londončani veliko uporabljajo to prevozno sredstvo, tako miadi kot stari, revni in bogati. Dnevna karta že dolgo časa stane štiri funte, to je približno 1.400 tolarjev, ki se ob večkratnih vožnjah še kako izplača. Razen tega jo je možno uporabiti tudi na nočnih avtobusih, ki sicer stanejo en funt. Za soboto in nedeljo je možno kupiti enotno karto, ki stane šest funtov. Seveda, smo se tudi mi odločili za to možnost.
Ob prihodu v London se nam ni bilo potrebno ukvarjati z namestitvijo, saj smo tudi hostel (mladinski hotel) rezervirali prek interneta vnaprej. Kakšnega posebnega udobja v sobah sicer nisem pričakoval, vendarle pa sem bil ob prihodu v sobo presenečen. V sobici, veliki približno 10 kvadratnih metrov, sta bila dva pograda, ob steni mali umivalnik in ogledalo. Toliko v Londonu dobiš za 3.500 tolarjev na noč. Nobene omare, wc-ji in tuši na hodniku ob sobah in to je vse. Sicer pa, saj smo prišli žurat, ne pa spat! Zelo dobra plat našega novega bivanja je bila njegova lega. Stal je na-
sproti postaje podzemne železnice, v bližini so bili 24 ur odprta trgovina, samopostrežna trgovina, banka, KFC, Mc'Donalds, bar, nakupovalni center, kino in najbrž še marsikaj drugega.
Kino, prodajalna smeha, diskoteke
Med prišleki nas je bilo zelo malo, ki Londona še nfsmo videli od blizu. Sicer si znamenitosti in muzejev niti nismo prišli ogledovat (vseeno nas je zaneslo tudi v te vode), ampak je bil glavni cilj zabava. Že prvi večer, takoj ko smo odložili prtljago, smo odšli v "mesto", kot bi rekli Kranjčani. Ustavili smo se na Piccadilly Cir-cusu. Ob izstopu s postaje, sem opazil le neki vodnjak in presenečen rekel ostalim, ali je to ves čar znanega Pikadilija? Seveda sem kasneje spoznal, kako zelo se motim, saj je ta predel Londona najbolj pisan od vseh, z velikimi oglasnimi panoji, uličnimi glasbeniki in pubi z vseh strani. Zanimivo je, da tudi v tem letnem času ljudje posedajo na vrtu pubov. Mene, zmrznjenca, seveda tam niso videli. Zato pa smo se kar močno namučili, da smo prišli do prvega piva. Bari so namreč v Angliji odprti do 23. ure, že pol ure prej pa redarji v njih velikokrat ne spustijo novih gostov k točilnemu pultu. Zakaj, mi še danes ni jasno. Kakorkoli, ravno ko smo naročili
prodajali po sistemu plačaš enega, dobiš dva. Mi pa usta do ušes. Četrtkova noč je tako minila v menjavanju šanka in plesišča, odkrivanju skrivnosti velike diskoteke in poziranju umetne megle. Dokler je zabavno, je dobro, potem pa se je pametno odpraviti proti domu. Šli smo na nočni avtobus, obvezno v prvo nadstropje.
tako, brez cilja, smo šli tudi v največji kino v Angliji. Vsaj tako so oglaševali. Res je v notranjosti zelo veliko platno, z odličnimi zvočnimi efekti. Izbrali pa smo si film, ki so ga predvajali v 3D tehniki. Ko sem opazil otroke s 3D očali, katerih stekla so jim segala čez pol obraza, mi je šlo na smeh. Bolj slabe volje sem bil po koncu filma, saj se mi je zdelo, daje vse skupaj le promocija tridimenzionalne tehnike. Film, brez glave in repa, povrhu še napol animiran in drag. Za enourno predstavo smo odšteli približno 5.000 tolarjev. Drugič bom rajši počakal na uspešnico, ki je v Sloveniji še ni mogoče videti.
Nekaj manj kot pet tisočakov smo odšteli tudi za izvrstno predstavo improvizatorjev v znani "Prodajalni smeha" (The comedy store). Tu igralci skupaj z občinstvom določajo teme pogovorov, v našem primeru tudi antične zgodbe. Takšne predstave so znane tudi pri nas, ampak se splača zaviti v "Prodajalno", saj je znano, da so Angleži najboljši komedijanti. Skoraj dveurno predstavo so spremljale salve smeha, tudi med igralci, med odmori pa žven-ket kozarcev in dimne zavese. Kadi, je in pije se kar med stoli. Ko s tem opraviš, pa vse skupaj kar na tla. Čudno. Ampak, saj sem že omenil nekajkrat, Angleži
V Narodoslovnem muzeju je še vedno glavna atrakcija dinozaver
Sicer se z avtobusom nisem peljal že zelo dolgo, v prvem nadstropju avtobusa pa že dolgih šest let nazaj. Ne bom rekel, da mi taka vožnja predstavlja posebne užitke, vseeno pa vidiš cesto iz povsem druge luči. Pa še narobe so vozili tisto noč. Ah, ti Angleži. Prvo jutro, ki smo ga doživeli v
ju -t,Mtt                                               *                    ,4 ,	
	»---        ,,                               r •**"^Kfl
	-   »t*—mmmi%m, MM
Ryanair ima okoli 40 novih letal.
opojno rumeno tekočino, je šef pozvonil za zadnjo rundo. Ves ostali čas pa so nas metali iz bara ven. No, to nas niti ni motilo. Gremo naprej, poiščimo diskoteko.
To niti ni bila pretežka naloga. Kot sem povedal že prej, so nekateri London že dobro poznali, tako da smo kmalu našli pravi naslov. Baje je ravno četrtek tisti dan, ko najmanj domačinov odide na zabavo. Temu je botrovala nizka cena vstopnine, tudi pivo so
našem novem domu, smo si naravnali budilke, da smo pravočasno prišli na zajtrk. Kot sem že omenil, samo prvo jutro. Od prej sem že vedel, da Angleži o okusni hrani ne vedo veliko, da pa imajo tako preproste poglede na prehrano sem pa že pozabil. Kaj so nam postregli prav vsak dan? Čokoladni kolač, jogurt, sok in jabolko. Še dobro, da je bil v bližini McDonalds. Ob prečesavanju Londona kar
so malce čudaški. Povsem zastonj pa "si v Londonu lahko ogledaš muzeje. Seveda šele po pol peti uri popoldne oziroma uro pred zaprtjem. Tako smo si mi ogledali Naravoslovni muzej, v njem pa nekaj deset dinozavrov in drugih malih ter večjih živalic. Zanimivo.
Naših nočnih izletov vam ne bom več opisoval, bili so podobni kot jajce jajcu, le menjavali smo prizorišča. Tudi pivo je bilo večinoma iste cene, od 1,5 do 3,3 funta, zato o tem dovolj. Le beseda o varnosti v diskotekah. Pred večino sedaj stojijo vrata, takšna kot na letališčih, ki ob kovinskih predmetih zapiska. Čas terorizma pač. Tako so minevali naši dnevi in še posebno noči (večino dneva sem "žal" prespal). Kratko potovanje ali boljše izlet je šel h koncu. V ponedeljek smo se praktično sami vrgli iz hostla, šli na letališče in spet brez vseh problemov poleteli proti Trstu, Na letališču nas je pridno čakal avto, tako da vsem, ki se boste še odločali za Ryanair in leteli iz Trsta, zagotavljam varno parkirišče. No, vsaj pretekli konec tedna je bil, he he-
Koliko sem zapravil? Hmm, tega rajši ne povem. Morda le skupen izračun "letalske vozovnice". Oh vključitvi dodatnih stroškov, k1 sem jih opisoval zgoraj, bi vozovnica stala približno 17.000 tolarjev. Tudi to ni veliko. In ko bo spet priložnost, se bom spet odpravil. Morda celo z isto družbo. Na koncu bo tako ali tako dom*1 čakala goveja juhica. Nebesa.
• Boštjan Bogataj
Prodaja koprske banke tujcem je škodljiva
Niko Kavčič, leta 1972 odstavljeni prvi direktor Ljubljanske banke trdi, daje prodaja koprske banke Italijanom škodljiva za slovensko gospodarsko razvojno politiko in za nacionalnost. Koncept privatizacije Nove Ljubljanske banke je vlada spremenila in omogočila večinski
slovenski delež.
Ljubljana - Niko Kavčič je rojen v Škofji Loki, sedaj pa živi v Ljubljani. V začetku osemdesetih let je bil v obračunu s tedanjim predsednikom slovenskega izvršnega sveta Stanctom Kavčičem in njegovimi somišljeniki kot prvi direktor Ljubljanske banke upokojen. Bančno kariero je začel že leta 1937 v Ljubljani. Med vojno je kot partizan sodeloval tudi pri nastajanju denarništva v Sloveniji. Po vojni pa je bil predviden za direktorja osrednje denarne ustanove na Gorenjskem. Kot priznani in izkušeni bančni strokovnjak se zlasti zadnje čase, ko je aktualna privatizacija slovenskega bančništva, ki ga je sam pomagal graditi, pogosto oglaša in še posebej opozarja na brezglavo prodajanje slovenskih bank tujcem. V pogovoru za Gorenjski glas je dejal, da je privatizacija bančništva "eno od prelomnih obdobij slovenske samostojnosti". Zakaj?
"Mi se povezujemo s strukturo
stoletne kapitalistične tradicije, s sistemom bogatih evropskih držav, ki imajo za seboj kolonizacijo in so po drugi svetovni vojni, po padcu fašizma, nacizma in komunizma zgradile novo Evropov Prišlo je do velikih sprememb, ko sta na primer Nemčija in Francija zakopali bojni sekiri, ko seje morala Nemčija pogoditi s Poljsko, Poljska pa z Rusijo. Vse te spremembe vplivajo na manjše narode, kakršni smo Slovenci. Vsi naši dosedanji koraki, od osamosvojitve do vključevanja v Evropsko unijo, nam gredo v klasje. Sedaj pa prihaja na vrsto tista občutljiva faza, ko je treba tudi tisto, kar je še ostalo nedotaknjeno v tranziciji, organizirati po načelih Evropske unije. Iz ekonomskih agregatov, kot so banke, zavarovalnice in razni komunikacijski sistemi, je treba izriniti državo. Tu smo pred prelomno dilemo, ali je res samo tuji partner tisti, ki nas bo osrečil in prinesel tisto, kar
Niko Kavčič
nam manjka, ali lahko to zmoremo tudi sami. Do kod in komu lahko razprodamo svoje premoženje, da bomo še zavarovali svoje nacionalne interese in svojo samobitnost in vse, kar je povezano
Helios želi biti prvi v Vzhodni Evropi
Največji slovenski izdelovalec barv, lakov in premazov Helios iz Domžal je kupil večinski delež največjega hrvaškega izdelovalca premazov in barv Chromos iz Zagreba.
Domžale - V ponedeljek je vodstvo domžalske tovarne Helios sklicalo tiskovno konferenco, da bi potrdili in razložili svojo odločitev za nakup večinskega deleža največjega hrvaškega izdelovalca barv, lakov in premazov Chromos iz Zagreba, saj je bila ta novica pred nekaj dnevi na Hrvaškem že objavljena. Ta nakup in doseženi dobri poslovni rezultati so del dolgoročne strategije tovarne Helios, ki želi postati vodilni proizvajalec na tem področju v Srednji in Vzhodni Evropi.
Prav z doseženimi ugodnimi poslovnimi rezultati so predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec in Podpredsednika Marko Vresk in Matjaž Hafner začeli tokratno tiskovno konferenco, saj so le-ti osnova za nadaljnji razvoj, katerega del je tudi nakup Chromosa. Slišali smo, da so v desetih letošnjih mesecih izdelali in prodali za desetino več izdelkov (skoraj 43 tisoč ton), kot v preteklem letu, kar pomeni za 19 odstotkov večji prihodek in za 31 odstotkov višji dobiček kot lani. Povečuje se tudi izvoz, ki je letos za 21 odstotkov večji, do konca leta pa naj bi bili rezultati še ugodnejši, saj naj bi Poslovno leto zaključili s približno 35 odstotkov višjim dobičkom, fri tem je pomembno, da dosegajo in presegajo svoje planske naloge, prestrukturirali so svoje izdelke in pospešili uvajanje informatizacije proizvodnega procesa. Kot dobra poteza se je izkazala tudi lanska ustanovitev skupnega Podjetja Helios - PPG s sedežem v Sloveniji, ki je v 60-odstotni lasti ameriške multinacionalke PPG >n 40-odstotni lasti Heliosa. Preko nje so letos prodali več kot 3 tisoč l°n pretežno slovenskih izdelkov, Predvsem v Romunijo, Rusijo in druge države nekdanje Sovjetske zveze v vrednosti nad 30 milijonov nemških mark in dobičkom Uekaj manj kot 2 milijona mark. Iffloje kar nekaj težav s prilagajanjem na ameriške standarde, "krati pa je bila to koristna učna doba. Najpomembnejše pa je, da S° na tem področju dobili kar za Polovico več kupcev, kot so jih 'nieli doslej.
Predvsem pa so predstavniki uprave Heliosa razložili strategijo te tovarne, ki se načrtno usmerja v
Srednjo in Vzhodno Evropo, pri čemer so nakupi in ostali načini akvizicije proizvajalcev, grosistov in trgovcev del osvajanje teh trgov. Na Češkem postajajo lastniki trgovsko - skladiščne in distribucijske hiše CHEDO (z dokapitali-zacijo bodo v dveh letih večinski lastniki), na Madžarskem investirajo v dva partnerja, ki jih bodo povezali in priključili v sistem Helios, v neposredni bližini Moskve imajo večjo skupno podjetje, kije s prometom 17 do 18 milijoni mark zelo uspešna. Poleg nakupa večinskega deleža Chromosa v Zagrebu, iščejo primerna podjetja tudi V Srbiji oz. ZR Jugoslaviji, Bosni in Hercegovini ter v Makedoniji, enako pozorno pa iščejo možnosti po ostalih državah CEF-TE. Povsod so ta povezovanja dobro premišljena, saj želijo, poleg povečevanj tržnih deležev, doseči tudi dopolnjevanje proizvodnih programov. Njihov cilj je, da postanejo največji na področju avtomobilskih barv in lakov v Vzhodni Evropi. Časi velikih težav v deželah tranzicije in splošne gospodarske recesije so ugodni za taka povezovanja in nakupe.
Chromos bo ohranil blagovne znamke
Po letu dni pogajanj je postal 9. novembra največji hrvaški proizvajalec barv, lakov in premazov del sistema Helios. Kot je dejal predsednik uprave Uroš Slavinec, so bili s potekom pogajanj zadovoljni, saj so potekala konstruktivno in brez političnih spotikanj. Tovarna Chromos je v pretekli letih preživela svojevrstno agonijo hrvaških gospodarski težav in prijeten občutek imajo, da so bili dobrodošli. Tovarna ima dobro vod-
stvo, ki ga nameravajo obdržati, v Zagreb, kjer stoji Helios na izredno veliki in urejeni lokaciji, pa bodo poslali svojega človeka, ki naj bi bil številka 2 v tej tovarni. Chromosu je sicer tržni delež v preteklih nekaj letih upadel, znani pa so predvsem po izredno kvalitetnih lakih za parket in barvah za ladjedelništvo in navtiko, ki na Hrvaškem oživlja. Posebej je bilo poudarjeno, da bodo lahko obdržali svoje blagovne znamke, celo nekatere izdelke iz Domžal naj bi tržili z njimi. V Chromosu je bilo do nedavnega zaposlenih 246 delavcev, pri čemer je vodstvo že pred prevzemom znižalo Število pod 200. Že v začetku prihodnjega leta nameravajo premestiti del proizvodnje v Zagreb, cilj pa seveda je, doseči pospeševalne - si-nergijske proizvodne učinke. Odkupili so 61,4-odstotni delež, ki jih je stal 33 milijonov kun, nominalna vrednost delnic pa je 53 milijonov kun. Nakup so financirali s krediti, pri čemer so domači bančniki pokazali precejšno prožnost. "To dejanje jc eno najpomembnejših v zgodovini Heliosa, na poti do položaja vodilnega proizvajalca premazov v Srednji in Jugovzhodni Evropi," so prepričani v Heliosu.
Sava ne bo več mogla mimo njih
Ob tej priložnosti smo posebej za Gorenjski glas vprašali, kaj pomeni ta nakup in razvoj za pogajanja o nakupu sistema Helios (skupaj s tovarno Bclinka), ki jih je letos začela kranjska Sava, ki je že lastnica medvoškega Colorja. Dobili smo pojasnilo, da pogovori zaenkrat še niso bili uspešni, saj lastniki niso dosegli soglasja o ceni. Novost pa je ta, da so v Heliosu kupili določen delež lastnih delnic, kar pomeni, da so postali lastniki, pozicije so se torej spremenile, in pogovori o nakupu oz. prevzemu ne bodo mogli več mimo njih.
• Štefan Žargi
z njima, od jezika do narodne samozavesti," pravi Niko Kavčič.
"Srečujemo se s tendencami zelo grobega, ostrega, celo brutalnega kapitalističnega naziranja, ki ima lahko le kratkoročne pozitivne in dolgoročno negativne učinke. Kratkoročne za posamezne subjekte, dolgoročno negativne pa za kolektive in nacionalno raven. Jaz kljub pojasnjevanju še vedno trdim, daje pogodba lastnikov Banke Koper z Italijani dolgoročno škodljiva za slovensko gospodarsko razvojno politiko in za nacionalnost. To se dogaja na za državo občutljivem prostoru. Ni treba biti naiven. Pet let bodo lahko tekle stvari v redu, potem pa se vse lahko obrne na slabše. Odločitev o Banki Koper je zame tudi poniževanje značaja slovenskega človeka, kar ni res. Slovenski človek je sposoben narediti korak naprej in ostati enakovreden in enakopraven v evropskih tržnih razmerah. Glede na to, kaj vse ga je že doletelo v zgodovini, je neuničljiv. V desetih letih samostojnosti smo uspeli na pogoriščih starih velikih sistemov zgraditi nove podjetniške subjekte, ki so povezani z evropskimi in svetovnimi gospodarskimi tokovi."
Niko Kavčič, ki ga za mnenje o privatizaciji bank najpogosteje sprašujemo novinarji, od časa do časa pa se z njim pogovarja tudi kakšen politik, za katere pravi, da
so "posebna sorta ljudi", je milejši v ocenjevanju sedanjega modela privatizacije Nove Ljubljanske banke.
"Ta projekt je že v osnovi drugačen, saj zadeva državno lastništvo banke, koprska pa je zasebna, čeprav je tudi država delni lastnik Luke Koper, ene od lastnic banke. Po moji oceni je bila pri privatizaciji Nove Ljubljanske banke predvsem zaradi pritiska javnega mnenja, ki je zahtevalo slovensko večinsko lastništvo nad banko, sprejeta sprememba sistema. Prvotno bi dobil tujec po pridobitvi 34-odstotnega deleža države tudi pravico do nakupa celotnega deleža države, sedaj pa je pri 34 odstotkih postavljena meja. Ta model je po mojem mnenju boljši, čeprav bi bilo boljše tudi 34 odstotkov razdeliti na dva dela oziroma dva lastnika, od katerih bi vsak prinesel v upravljanje banke svojo svežino, svoj pogled, svojo mentaliteto. Primerni lastniki bi bili morda Belgijci, še zlasti pa Evropska banka za obnovo in razvoj, ki ni vezana izključno na univerzalno bančno poslovanje, ampak ima širši pogled, širše interese in močno zaledje. Njen interes je delovanje na Balkanu, kar je tudi naš interes. Najmanj sem naklonjen Italijanom in Avstrijcem. Predvsem pa ne smemo gojiti iluzij, da nam bo tuji lastnik prinesel sonce. Najbolje ga zna-
mo, če bomo dovolj samozavestni, narediti sami."
Po Kavčičevem mnenju bi morali bili previdni pri iskanju tako imenovanih in hvaljenih "strateških partnerjev". Ljubljanska banka je bila strateški partner že leta 1970, koje imela po tedanji državi nad sto enot in poslovalnic in ko je preko njih prodirala v vse pore jugoslovanskega gospodarstva. Ker takratna razredna socialistična doktrina ni prenesla osvajalskih tendenc inje postala Ljubljanska banka center denarne in politične moči, jo je bilo treba ob-glaviti. Strateški partner načeloma najprej poskrbi zase in za svoje interese, čeprav lahko prinaša tudi kaj naprednega.
"Vsak tujec, ki bo prišel v naše banke, bo najprej pogledal pod tako imenovane knjigovodske ga-uge, pod katerimi jc na eni strani aktiva, na drugi pasiva. Ko bo videl, kako varčni smo Slovenci in kako previdni smo pri tveganjih, da razen stroškov nakupa delnic ne bodo potrebna večja vlaganja, bo pripravljen na strateško partnerstvo. Partnerstvo pa pomeni tudi možnost vpogleda v poslovanje gospodarskih subjektov in pridobitev številnih podatkov, ki so lahko tudi zlorabljeni. Naša banka se lahko hitro spremeni v navadno podružnico, ko na primer posojila za obnovo šole ne bodo odobrili v Sloveniji, ampak v centrali na tujem. Zato je treba rasti iz svojih korenin. Ker so naše banke še vedno zaprte kot školjke, se bo treba ob privatizaciji lotiti še nujne temeljite racionalizacije pri tehnologiji in kulturi poslovanja. Nekatera delovna mesta bodo ukinjena in za te ljudi bo treba zagotoviti nova delovna mesta in nove storitve. To moramo narediti sami in ne Čakati, da bodo to namesto nas delali tujci."
• Jože Košnjek
acJrIa
SALON KERAMIKE
KRANJ: Zlato polje 3k, tel. 04/202 40 13
Allimex int., d.o.o, Riharjeva nI. 2. Ljubljana
/ živila za
Obiskal nas bo Miklavži
HIPERMARKET Cerklje, sreda, 5. december, ob 17. uri, Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem. In še ustvarjalna delavnica za naše najmlajše od 17. do 19. ure.
HIPERMARKET Tržič, sreda, 5. december, ob 18. uri, Cesta Ste Marie aux Mineš 4-, Tržič.
In še ustvarjalna delavnica za naše najmlajše od 17. do 19. ure.
i
GORENJSKI GLAS »16. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si
Torek, 4. decembra 2001_
Ne sidranje, ampak drsenje
Ljubljana - Evropska komisija je bila v svojem poročilu o letošnjem napredku Slovenije pri prilagajanju na vstop v unijo zelo kritična do obvladovanja inflacije, privatizacije bank in zavarovalnic in do koncepta vodenja denarne politike. Po mnenju Evropske unije bi se denarna oblast pri svojem delovanju morala osredotočiti na stabilnost cen, ne pa na vzdrževanje zunanje konkurenčnosti.
Ko je poročilo Evropske komisije pred nedavnim obravnaval svet Banke Slovenije, je ugotovil, daje v ozadju takšnih ocen želja komisije, da bi v Sloveniji za obvladovanje inflacije prevzeli koncept tečajnega sidra. Svet pa je mne-
nja, da je režim upravljanega drsečega tečaja do vstopa Slovenije v Evropsko unijo primernejši od tečajnega sidranja inflacije. V Banki Slovenije se ob tem zavedajo, da bo pred prevzemom evra treba izpolniti inflacijski maast-
Novembra 0,4-odstotna inflacija
Ljubljana - Po podatkih državnega statističnega urada so se cene življenjskih potrebščin novembra v primerjavi z oktobrom zvišale za 0,4 odstotka, tolikšna je bila torej novembrska inflacija. Storitve so se podražile za 0,3 odstotka, blago pa za 0,7 odstotka. V primerjavi z lanskim decembrom so bile cene višje za 6,4 odstotka, glede na lanski november pa za sedem odstotkov. Novembra so se najbolj, kar za 4,9 odstotka, zvišale cene v skupini komunikacije, k temu pa je največ prispeva-
la 13,3-odstotna podražitev poštnih storitev in 4,7-odstotna podražitev telefonskih storitev (višja telefonska naročnina in-sprememba obračunskega intervala pri mobilni telefoniji). Cene v skupini rekreacija in kultura so se zaradi 7,9-odstotne podražitve športne opreme in 6,8-odstotne podražitve računalniške opreme povprečno zvišale za 1,3 odstotka. Poleg podražitev je bilo novembra tudi nekaj pocenitev, med drugim so se cene sadja in zelenjave znižale za 6,6 odstotka. • CZ.
Gorenjski tisk z novim certifikatom
Kranj - Gorenjski tisk nadaljuje s tradicijo, da kot prvo grafično podjetje v Sloveniji pridobi mednarodne standarde, ići jih izdaja Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO). Tako kot je pred šestimi leti prvi prejel standard ISO 9001:1994 in lani certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001, tako je v začetku novembra kot prvo grafično podjetje v Sloveniji pridobil certifikat ISO 9001:2000, kije v bistvu revidirana verzija standardov ISO 9001. Z novim certifikatom bodo šc poglobili zavezanost vodstva in zaposlenih, da z obliko, litografijo in končnim izdelkom zadovoljijo zahtevne kupce grafičnih storitev. Dobro se zavedajo, daje dolgoročno preživetje podjetja odvisno prav od zadovoljnih kupcev, ki se radi vračajo v podjetje z novimi naročili. Pridobljeni standard smatrajo kot orodje za izboljševanje rezultatov v dobrobit kupcev, zaposlenih, lastnikov in širše družbene skupnosti.
richtski kriterij, določiti razmerje tolarja do evra in ga fiksirati v okviru evropskega tečajnega mehanizma, vendar pa do vključitve v ta mehanizem ne nameravajo spreminjati koncepta denarne politike in tečajnega režima. Cilj za prihodnje leto je 5,2- oz. 5,3-odstotna inflacija, za konec leta 2003 pa 4-odstotna. Ker je razlog za počasnejše zniževanje inflacije tudi v preteklost zazrta indeksacija, je svet banke dal združenju bank pobudo, da v sodelovanju z Banko Slovenije predlaga bankam v prihodnjem letu postopno odpravljanje indeksacije, kar spodbuja tudi sprememba Slovenskih računovodskih izkazov.
V Banki Slovenije pričakujejo do konca leta še dodatne prilive na kapitalskem računu iz neposrednih naložb tujcev, zadolževanja bank v tujini in zmanjševanja tuje gotovine pri prebivalstvu. V zadnjih mesecih je pritisk presežne ponudbe deviz na deviznem trgu sicer manjši, močno pa se zaradi prehoda na evro povečujejo odkupi tuje gotovine v menjalnicah. To je tudi razlog, da devizne vloge prebivalstva hitro naraščajo, Banka Slovenija pa zato, da bi preprečila pritisk presežne ponudbe na povečanje vrednosti tolarja, še naprej posreduje z določanjem deviznega tečaja.
• Cveto Zaplotnik
Zlato ogledalo za najboljši oglas
Ljubljana - Strokovno združenje slovenskih časopisov in revij, ki deluje pod okriljem Združenja za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije, bo v četrtek v dvorani zbornice v Ljubljani slovesno podelilo nagrado Zlato ogledalo za najboljši tiskani oglas. Na podelitvi, ki jo bo popestril s svojim nastopom še Vlado Kreslin, bomo zvedeli, kdo je avtor tega oglasa in kje je bil objavljen. • CZ.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK; d.č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; B,C,E kat.; do 07.12.01; LE TEHNIKA D.O.O., ŠUCEVA 27, KRANJ
POMOŽNI DELAVEC
POSLUŽEVALEC BRIZGALNIH STROJEV; d.č. 12 mes.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; možnost podaljšanja, poskus, delo 1 mesec; do 05.12.01; TOMAŽIČ DAVOR S.P., PE KROPA, UPNICA 8, KROPA
POMOŽNA DELA NA AVTOODPADU; d.č. 12 mes.; do 07.12.01; MARGOS D.O.O., SMLEDNIŠKA C. 32, KRANJ
SNAŽILKA
ČISTILKA; d.č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 13.12.01; LE TEHNIKA D.O.O., ŠUCEVA 27, KRANJ
MIZAR
IZDELAVA LESENIH PREDMETOV (POHIŠTVA); d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j.-gov. in pis.; do 22.12.01; ŠENK TRADE D.O.O., BRITOF 23, KRANJ; št. del. mest: 2
OBLIKOVALEC KOVIN
STRUGAR; ned.č.; do 19.12.01; LOGAR TRADE D.O.O., ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR; št. del. mest: 2
ORODJAR
ORODJAR; d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 22.12.01; ŠENK TRADE D.O.O., BRITOF 23, KRANJ
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; Bkat.:B;do 04.12.01; REŠET D.O.O., HUJE 9, KRANJ
SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR; ned.č.; 12 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 04.12.01; DILCA D.O.O, SMLEDNIŠKA 128, KRANJ
ZIDAR
ZIDARSKI MOJSTER; d.č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov.; B kat.; do 25.12.01; PARTENON D.O.O, PLANINA 3, KRANJ; št. del. mest: 4
ZIDAR; ned.č.; 3 I. del. izk.; B kat.; do 07.12.01; ANKERO D.O.O., STRUŽEVO 3B, KRANJ
PEČAR
POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG; ned.č.; 12 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 04.12.01; DILCA D.O.O., SMLEDNIŠKA 128, KRANJ
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA; d.č. 3 mes.; 12 mes. del. izk.; B,C,E kat.; do 07.12.01; STEELTRANS D.O.O., C. ŽELEZARJEV 8, JESENICE
VOZNIK TOVORNJAKA; d.č. 12 mes.; 31, del. izk.; C kat.; do 07.12.01; PRESTOR SREČKO S.P.-, ZIDARSTVO, PREDDVOR, ZGORNJA BELA 70, PREDDVOR
PRODAJALEC
RAZVOZ, TERENSKA PRODAJA KRUHA, PECIVA, SLAŠČIC; ned.č.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 04.12.01; OGREX D.O.O., PO-DREČA 5, MAVČIČE
KUHAR
KUHAR; d.č. 3 mes.; B kat.; do 08.12.01; TAVČAR JANEZ S.P., STARA LOKA 22, ŠKOFJA LOKA
PRIPRAVA JEDI; ned.č.; 12 mes. del. izk.; do 07.12.01; POUANŠEK TOMAŽ S.P., GOSTILNA, POLJANE 27, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO
NATAKAR
STREŽBA; ned.č.; 12 mes. del. izk., do 07.12.01; POUANŠEK TOMAŽ S.P., GOSTILNA, POLJANE 27, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO
ŽIVILSKI TEHNIK
MLINAR SUROVIN V MEŠALNICI ŠKOFJA LOKA; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; do 07.12.01; MERCATOR - KMETIJSTVO D.O.O., BEGUNJSKA UL. 5, KRANJ
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; B kat.; do 22.12.01; BASING D.O.O., ŽELEŠKA C. 11 A, BLED
TEKSTILNO MEHANSKI TEHNIK
VZDRŽEVALEC ŽAKAROV II.; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; do 07.12.01; IBI KRANJ D.D., JE-LENČEVA UL. 1, KRANJ
KOZMETIČNI TEHNIK
KOZMETIČNI TEHNIK; ned.č.; 30 ur na teden: 30; do 07.12.01; CONTA LJUBLJANA, PE STUDIO MANCA LESCE, ALPSKA C. 37B, LESCE
GOSTINSKI TEHNIK
NATAKAR - RECEPTOR; d.č. 6 mes.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 07.12.01; MARGOS D.O.O., SMLEDNIŠKA C. 32, KRANJ
EKONOMSKI TEHNIK
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST; d.č. 12 mes.; do 07.12.01; GORENJSKI GLAS D.O.O, ZOISOVA UL. 1, KRANJ
EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNOVODSTVO
RAČUNOVODJA; d.č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 08.12.01; ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE BLED, BEGUNJSKA C. 10, LESCE
INŽ. LESARSTVA
RISANJE Z AUTOCAD PROGRAMOM, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE; d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov., nem. j. -gov.; do 22.12.01; ŠENK TRADE D.O.O., BRITOF 23, KRANJ
ORGANIZATOR POSLOVANJA V TURIZMU (VSŠ)
VODJA RECEPCIJ; d.č. 3 mes.; 5 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; urejevalnik besedil -osnovno; B kat.; do 07.12.01; HTP GORENJKA KRANJSKA GORA, BOROVŠKA C. 86, KR. GORA
VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK
POLIVALENTNA PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA SLUŽBA; ned.č.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; delo z bazami podatkov - osnovno; B kat.; strokovni izpit; do 04.12.01; OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE KRANJ, ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA, STARA C. 10, ŠKOFJA LOKA
UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA
SAMOSTOJNI PROJEKTANT; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; B kat.; do 22.12.01; BASING D.O.O, BLED, ŽELEŠKA C. 11 A, BLED; št. del. mest: 2
Bikovski trend
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je minuli teden nadaljeval bikovski trend, kar pomeni, da so delnice v povprečju pridobile na vrednosti.
Delniški indeks SBI20 se je po dveh dnevih padanja v petek povzpel na skoraj 2.130 točk in že trinajstič letos dosegel rekord. Indeks prostega trga IPT je minuli teden pridobil skoraj 29 točk, indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX pa dobrih 21 točk. Na borzi so največ trgovali z delnicami Krke, katerih vrednost se je v enem tednu zvišala za 2,92 odstotka. Delnice Pivovarne Laško so se pocenile za 4,14 odstotka, Mercatorja pa za 1,28 odstotka. Na prostem trgu se je vrednost delnic Gozdnega gospodarstva Bled v minulem tednu več kot podvojila. • CZ.
NLB v vojvodinski banki Continental
Kranj - Vodstvi Nove Ljubljanske banke in Continental banke iz Novega Sada sta prejšnji teden podpisali pogodbo o strateškem partnerstvu in kapitalskem vlaganju.
Po tej pogodbi bo skupina NLB to vojvodinsko banko finančno okrepila v znesku do 34 milijonov mark in s tem postala njena večinska, najmanj 50,1 -odstotna lastnica. Continental banka je druga največja banka v Vojvodini, po dokapitalizaciji pa se bo celo uvrstila na prvo mesto. Njene prednosti so poleg 20-odstot-nega tržnega deleža v Vojvodini tudi razvejana poslovna mreža z 52 enotami, izobražen kader in poslovanje na ravni mednarodnih standardov kakovosti. Banki bosta v okviru gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Vojvodino lahko zagotovili strankam kakovostno in učinkovito finančno podporo, še posebej pa bosta razvili ponudbo za prebivalstvo in poskrbeli za varnost vlog, da bo ta usklajena z evropskimi standardi.
NLB je prvi korak na jugoslovanski trg naredila že avgusta letos z odprtjem predstavništva v Beogradu. • CZ.
Kapitalska družba se umika iz podjetij
Ljubljana - Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja se s prodajo deležev, ki jih je pridobila ob lastninjenju, vse bolj umika iz podjetij. Do konca oktobra je prodala deleže v 69 gospodarskih družbah, v 15 je tik pred zaključkom. Doslej je prodajala predvsem deleže v manjših in ne tako pomembnih podjetjih, med prodanimi pa je tudi nekaj večjih, kot so Steklarna Rogaška, Viator Vektor, Rudi s, Gradiš Celje, Primat in Etol. S prodajo je iztržila 5,6 milijarde tolarjev. Večino denarja je namenila za nakup dolžniških vrednostnih papirjev, ostalo pa za koncentracijo naložb v podjetjih. Oktobra je pri nakupih prvič posegla tudi na tuji trg. Ali bo prodala tudi delež v Pivovarni Union? V kapitalski družbi odgovarjajo, da je še vse odprto in možno in da se pri iskanju najboljše rešitve dogovarjajo tudi s Slovensko odškodninsko družbo. • CZ.
VREDNOSTI DELNIC - 30. NOVEMBER 2001
Iz tečajnice Ljubljanske borze navajamo enotne tečaje (v tolarjih) za delnice nekaterih gospodarskih družb. V oklepaju je primerjava z letošnjim 4. septembrom.
Borzna kotacija - redne delnice					
Aerodrom Ljubljana	3.336	(3.322)	Droga Portorož	40.000	(39.000)_
Emona Obala Koper	2.150	(1.929)	Gorenje Velenje	2.251	(2.131)
Istrabenz Koper	4.947	(4.246)	Kolinska	3.285	(2.915)
Intereuropa	3.849	(3.351)	BTC	16.600	(16.520)
Krka Novo mesto	28.254	(28.022)	Lek A	42.130	(46.052)
Mlinotest	1.515	(1.551)	Mercator, redne	16.990	(16.003)_
Merkur Kranj	15.642	(13.489)	Kompas MTS	1.405	(1271 k
Petrol	22.762	(22.406)	Pivovarna Laško	5.463	(4.889)_
Pivovarna Union	73.998	(52.049)	Sava	16.876	(17.248)_
Živila Kranj	12.320	(10.000)	Žito	16.996	(15.958)
Prosti trg - redne delnice					
Alpdom	1.450	(1.450)	Alpetour pot. agencija	1.402	(1.100L
Color Medvode	1.832	(1.650)	Creina Kranj	3.300	(3.252L
Emona Krmila	38.543	(30.000)	GG Bled	1.995	(866L.
Egoles Šk. Loka	940	(770)	PPC Gorenjski sejem	1.898	(1.621)
Gorenjski tisk	2.126	(2.060)	Helios Domžale	40.592	(39.581)
Integral Jesenice	870	(607)	Kompas hoteli Kr.Gora 4.531		(5.000)
LIP Bled	740	(684)	Oljarica Kranj	8.400	(8.700) l
Niko Železniki	18.900	(22.800)	RTC Krvavec - im.	3.412	(4.874) _
Svilanit Kamnik	1.002	(850)	Tosama Domžale	8.911	(6.000)
Sodelovanje z Rusi
Kranj - V Sloveniji seje od torka do nedelje mudila gospodarska delegacija iz Moskovske pokrajine, v kateri so bili tudi predstavniki 31 ruskih podjetij. Gospodarska zbornica Slovenije je ob tej priložnosti pripravila razstavo njihovih izdelkov ter poslovne pogovore, ki se jih je s slovenske strani udeležilo več kot sto predstavnikov podjetij. Moskovska delegacija je s tem vrnila obisk slovenski, ki seje v Rusiji mudila marca letos. Medtem ko je obseg blagovne menjave med Slovenijo in Rusijo že lani presegel pol milijarde ameriških dolarjev, je bil v letošnjih prvih
devetih mesecih slovenski izvoz v Rusijo za dobro polovico večji kot v enakem lanskem obdobju, uvoz pa za 29 odstotkov. Z Rusijo neposredno sodeluje več kot sto slovenskih podjetij, posredno pa več kot štiristo. Nekaj slovenskih podjetij je tudi v Moskovski pokrajini že ustanovilo mešana proizvodna podjetja, nekatera pa to še nameravajo. Domžalski Helios je ustanovil podjetje Odihel, največja naložba je 30 milijonov dolarjev vredna Krkina tovarna zdravil, Iskratel pa je s Centertelekomom podpisal prvo pogodbo v vrednosti 20 milijonov dolarjev. • CZ.
Vse večje zamude pri plačevanju
Ljubljana - Bonitetna hiša I, d.o.o., poslovne informacije iz Ljubljane zbira za pripravo bonitetnih informacij podatke o plačilih slovenskih družb. Iz zbirke 2,5 milijona računov, ki so jih družbe plačale v zadnjem letu, je razvidno, da se zamuda pri plačevanju povečuje. Medtem ko je bila julija povprečna zamuda v primerjavi s plačilnim rokom 27 dni, je bila avgusta 30 dni, septembra 31 in oktobra 34 dni, nekoliko pa seje v tem času zmanjšal delež zamujenih računov. Julija jih je bilo 65 odstotkov, avgusta 63, septembra 61 in oktobra še odstotek manj. Več kot sedem odstotkov računov še ni plačanih, čeprav je od roka zapadlosti minilo že več kot dvesto dni. Če je pri plačilih več kot petdnevna zamuda, to že vpliva na nižjo bonitetno oceno družbe. • CZ.
Interbrew sklenil tri pogodbe
Tečaji z Ljubljanske borze so v tednu, ki je za nami v povprečju rahlo porasli. Tako seje slovenski borzni indeks (SBI20) zvišal s 2.123 točk na 2.130 točk. Bolj izrazito pa je bilo naraščanje tečajev delnic pooblaščenih investicijskih družb z zvišanjem indeksa PIX za 1 odstotek do vrednosti 1571 točk.
Od večjih podjetij so v preteklem tednu najbolj porasli tečaji Kolinske (4,95 odstotka), Intereu-rope (4,91 odstotka), Krke (4,67 odstotka) in Istrabenza (4,36 odstotka). Največji padec pa smo opazili pri Pivovarni Laško (-4,19 odstotka).
Pivovarna Interbrevv je s pivovarno Union sklenila tri pogodbe o strateškem partnerstvu. Tako bo Union izvažal pivo v EU, vendar ne pod svojo blagovno znamko, Interbrewovi pivovarni Zagrebačka pivovara in Nikšička pivovara pa bosta začeli proizvajati pivo Union. Čeprav Interbrew podpira
Mencinger, d.o.o. Alpska c. 68 4248 Lesce
objavlja prosto delovno mesto
PRODAJALCA/PRODAJALKO
Prednost pri izbiri imajo kandidati:
- izkušnje pri prodaji konfekcije in hišnega tekstila
- smisel za barve in prostorsko predstavo
- obvladanje osnov računalništva
- nastop dela možen takoj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah in s kratkim življenjepisom pričakujemo v 8 dneh po objavi tega razpisa na gornji naslov.
predvsem proizvodnjo piva, bodo lahko v Unionu še naprej razvijali svoje blagovne znamke za vodo, sokove in ostale pijače (Sola, Zala in Fructal). V preteklem tednu je bila tudi tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Uniona in Interbrevva predstavili javno ponudbo za odkup Unionovih delnic. Ponudba velja do 27. decembra, v njej pa ponujajo 73.000 SIT za delnico. Strateško partnerstvo med podjetjema velja ne glede na to ali bo Interbrevvu uspel prevzem Uniona ali ne. Nova Ljubljanska banka je dokapitalizirala novosadsko Continental banko in bodo imeli v njej manjšinski delež. Continental banka je po bilančni vsoti (400 milijoni DEM) šesta največja banka v ZRJ in ima podružnice po vseh pomembnejših središčih v Vojvodini in v Beogradu. Največji lastniki banke so podjetja iz ZRJ. Časopisna hiša Dnevnik je svoj 6,53-odstotni delež v časopisni hiši Večer prodala družbi DZS. Dnevnik bo kupnino namenil za novo finančno naložbo, potrebno pa je poudariti da je DZS 32-odstotni lastnik Dnevnika. Od petka, 30. novembra, do 28. januarja italijanska banka SanPaolo IMI delničarjem Banke Koper ponuja odkup delnic za 101. 971,72 tolarja. Vsi delničarji; ki se bodo odločili za prodajo vsaj ene delnice, bodo imeli tudi možnost put opcije in sicer, da bodo lahko preostale delnice Banke Koper prodali do junija 2006 p° zdajšni prevzemni ceni, povečan' za obresti, kijih ima Banka Koper za depozite nad letom dni in ZU»* žani za izplačane dividende.
Boštjan Pliberšek, anali«14 Ilirika borz*0 posredniška hiša, d«d'
Iskraemeco v Romuniji
Mešano podjetje je v 70-odstotni lasti Iskraemeca Kranj, ki je prispeval 200 tisoč evrov ustanovnega kapitala.
Kranj - V romunskem mestu Arad so minuli četrtek slovesno odprli proizvodne prostore mešanega podjetja Iskraemeco Roma-nia. To je že petnajsto povezano podjetje kranjske tovarne električnih števcev Iskraemeco, ki je naša največja proizvodna multinacionalka.
Romunsko mesto Arad leži ob Donavi, blizu madžarske meje in šteje približno 500 tisoč prebivalcev. Pravijo mu kar romunski Dunaj, saj se mesto ponaša z izjemno avstro-ogrsko arhitekturo. Na slovesnem odprtju proizvodnih prostorov mešanega romunsko-slovenskega podjetja Iskraemeco Romania se je zbralo več romunskih politikov, saj ima skupno podjetje veliko podporo državnih in mestnih oblasti.
Kranjski Iskraemeco je povezano podjetje ustanovil skupaj z romunsko družbo Contor Zenner Romania, ki ima 30-odstotni lastninski delež. Podjetje je v večinski, 70-odstotni lasti kranjske družbe, ki je v mešano podjetje* prispevala 200 tisoč evrov ustanovnega kapitala. V novem podjetje je trenutno le pet zaposlenih, njihovo število pa bo naraslo, saj naj bi mešano podjetje že v prvem letu doseglo 10-odstotni tržni delež, v drugem pa naj bi ga podvo-
jili in v treh letih dosegli 30-odstotni tržni delež. Iskraemeco naj bi s pomočjo mešanega podjetja v Romuniji postal pomemben domači dobavitelj naprav in
sistemov za učinkovito rabo električne energije. Tja bi namreč težko prodajali električne števce naravnost iz. Kranja, Romunija je ena izmed dežel, kjer mora biti
prodajalec prisoten tudi s proizvodnjo.
V Iskraemccu pričakujejo, da bodo v Romuniji prodali približno 50 tisoč števcev za gospodinjstvo. Prav s kakovostjo si dober posel obetajo tudi v prihodnje, saj računajo, da bodo prodajali tudi števce za industrijo, ki bi jih izdelovali v Kranju. Romunski so namreč slabši. Poslovni partner v mešanem podjetju je romunsko podjetje Contor Zenner Romania, ki se ukvarja s sorodno proizvodnjo in prodajo toplotnih in vodnih števcev. V mešanem podjetju bodo torej lahko prišli na trg z novimi izdelki. Zaposlili bodo doma-
če strokovnjake, ki se bodo usposabljali v Kranju, občasno bodo tja odhajali kranjski strokovnjaki.
Mešano podjetje v Romuniji je še petnajsto povezano podjetje kranjskega Iskraemeca v tujini. Doslej največja naložba je bil nakup španskega podjetja, še večja bo prihodnje leto naložba v indijsko podjetje. Razgovori so končani, na obeh straneh še urejajo formalnosti in predvidomv začetku prihodnjega leta naj bi prenesli tehnologijo v Indijo, kjer naj bi sredi leta 2002 stekla proizvodnja pod blagovno znamko Iskraemeco.
• Marija Volčjak
GEPE v celoti Goodyearov
Sava je prodala 25-odstotni lastninski delež v družbi GEPE, ki se ukvarja s proizvodnjo gumenih pogonskih
elementov in zračnih vzmeti.
Kranj - Delniška družba Sava je z ameriškim koncernom Goodvear podpisala pogodobo o prodaji 25-odstotnega kapitalskega deleža Save v doslej mešanem podjetju Goodvear Enginee-red Products v Kranju. Goodvear ima s tem podjetje velike načrte, saj konec avgusta iz Bruslja v Kranj preselili sedež evropske direkcije za tehnične izdelke.
Sava se je V skladu s pogodbo odločila, da koncernu Goodvear proda 25-odstotni kapitalski delež v mešani družbi GEPE v Kranju. S tem jc izkoristila tako imenovano "put opcijo", kakor strokovno pravijo vnaprej dogovorjeni pravici, da preostali kapitalski delež prodajo po ceni, ki je bila dogovorjena od ustanovitvi mešane družbe GEPE pred štirimi leti. Konec letošnjega leta seje ta pravica iztekla in Sava se je morala odločiti, sicer bi možnost propadla. Sava je zanj dobila 5,7 milijona eurov.
Savska odločitev je seveda pričakovana, saj so imeli v družbi GEPE le 25-odstotni lastninski delež, da bi ga ohranili, bi morali soinvestirati v njen razvoj, saj bi se sicer zmanjševal in bi bile s tem manjše tudi njene pravice pri upravljanju družbe. Koncem Goodvear ima namreč s kranjsko družbo GEPE velike načrte, kar se je praktično pokazalo avgusta letos, ko sedež evropske direkcije za tehnične izdelke iz Bruslja pre-
druga podjetja zaradi sprememb lastništva doživljajo stresne trenutke, kar so v Kranju žc presegli.
Na področju pogonskih elementov je konkurenca na evropskem trgu huda, vendar so v GEPE s tri-
ameriški trg zračnih vzmeti delita Goodvear in Firestone, so na evropskem trgu štirje največji konkurenti ContiTcch, Firestone, Phoenix/Taurus in CF Gomma (prej Pirelli), obstaja še nekaj manjših regionalnih izdelovalcev. V GEPE so v letošnjih prvih mesecih že uspeli za približno tretjino povečati prodajo zračnih vzmeti, načrti so še večji, zlasti pri prvi vgradnji. • M.V.
REPUBLIKA ^ SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ
OBVESTILO
Davčni urad Kranj, IZPOSTAVA TRŽIČ, se je iz lokacije na Predilniški cesti 14, preselila v prostore nekdanje Ekspoziture APP na Kranjski ulici 1.
Na novi lokaciji, kjer je začela z delom v ponedeljek, 3. decembra, bo dostopna na novih telefonskih številkah in sicer: Vodja izpostave '5971-381, tajništvo 5971-380, fax 5971-383
Vodja knjigovodstva,5971-384, izterjava 5971-390, register davčnih zavezancev in vpis S.P. 5971- 393, dohodnina 5971-394, davek iz kmet., nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, potrdila o premoženjskem stanju, davek od premoženja 5971-395, davek na dediščine in darila, od prometa nepremičnin, od vrednostnih papirjev 5971-395, prispevki za socialno varnost 5971-392.
Cilka Habjan Zivlakovič direktorica
BIG BRflG
32x po Sloveniji
kupovati drugje bi bilo potratno
Posladkajmo se skupaj ob Miklavžu v Big Bangu
selili v Kranj. Direktor Jim Milk pravi, da je na področju gumenih tehničnih izdelkov Goodvea-rov delež na evropskem trgu še vedno majhen, kar jc lahko tudi prednost, saj imajo večjo priložnost za rast. Lažje je namreč rasti, ko imša tri do štiriodstoten tržni delež kot takrat, ko imaš dvajset ali tridesetodstotnega. Poleg tega
letnim planom napovedali 50-odstotno letno rast, kar nameravajo doseči tudi s pomočjo novih izdelkov.
Pri zračnih vzmeteh so v preteklih treh letih za skoraj štirikrat povečali obseg poslovanja, možnosti so kljub konkurenci še velike, tako na področju prve kot nadomestne vgradnje. Medtem ko si
0
Najlepše risane pravljice vseh časov!
SLUŠALKE AIU/A UP X 22*
KOKRICA	POSLOVNA CONA
	KRANJ - na območju Kokrice prodajamo zemljišča in objekte nekdanjih proizvodnih obratov SGP Gradbinec.
	Celoten kompleks meri nad 50 OOO m3 na katerem stojijo objekti različnih površin in namembnosti.
	Vse Informacije o prostorih in prodaji, so vam na voljo na naslovu:
1 SdOioa 1	SAVA IP, d.o.o.. Slovenska 56, 1102 Ljubljana
SAVA IP d.o.o.	Tel.: 01/431 31 45, 431 40 86
ste •" Do četrtka 6.decembra vam ob nakupu nad 3 000 tolarjev
za posladek podarimo Milko.
samo ^79.990
Igralna konzola SONV Plavstation 2
CD radiokasetofon PHILIPS A2 1008
Med državo in Gorenjsko
Kmetijsko gozdarski zavod Kranj bo pri svojem delu upošteval državne usmeritve in gorenjske posebnosti. Prihodnje leto bo že začel z gozdarskim svetovanjem, želijo pa si
tudi specialista za sadjarstvo in zelenjadarstvo.
Kranj - Kot je znano, je svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije decembra lani sprejel sklep o ustanovitvi kmetijsko gozdarskih zavodov. Kranjski zavod, ki je pravni naslednik živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske, so na sodišču registrirali aprila letos, s 1. julijem pa so vanj iz Kmetijskega zavoda Ljubljana prenesli tudi Oddelek za kmetijsko svetovanje Kranj. Zavod je začasno, kot vršilec dolžnosti, vodil prejšnji direktor živinorejsko veterinarskega zavoda mag. Peter Kunstclj, s 1. novembrom pa je vodenje zavoda prevzel mag. Jurij Kumer, prejšnji vodja oddelka za kmetijsko svetovanje.
V zavodu bo po novem tudi oddelek za gozdarsko svetovanje.
Kot je v programske usmeritve zavoda zapisal novi direktor mag. Jurij Kumer, se bo zavod ukvarjal s selekcijo in kontrolo v živinoreji, kmetijskim in gozdarskim svetovanjem ter s finančno in administrativno pomočjo kmetom, skupne službe /. direktorjem, tajništvom in računovodstvom pa bodo skupne za potrebe zavoda in kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Od 64 sistematiziranih delovnih mest je bilo ob koncu avgusta zasedenih 44, v skladu s finančnimi možnostmi pa sta v celoti zasedena oddelek za živinorejo ter za
kmetijsko svetovanje, delno pa tudi skupne službe. Oddelek za gozdarsko svetovanje bo vsaj deloma začel z delom predvidoma v začetku prihodnjega leta, služba za finančno in administrativno pomoč kmetom pa po potrebah članov zbornice. Centralne službe zavoda so v prostorih na Cesti Iva Slavca v Kranju, lokalni svetovalci imajo prostore v kmetijsko gozdarskih zadrugah in v Gozdnem gospodarstvu Bled, molzni kontrolorji pa nimajo službenih pisarn in se občasno poslužujejo prostorov kmetijske svetovalne službe. Delavci zavoda so zaen-
Evropski inšpektorji brez večjih pripomb
Ljubljana - V Sloveniji se je od ponedeljka do petka mudila evropska veterinarska inšpekcija, ki je pregledovala, kako država oz. republiška veterinarska uprava uresničuje predpise in ukrepe za preprečevanje bolezni goved BSE. Inšpekcija ni odkrila večjih nepravilnosti ali pomanjkljivosti in je Slovenijo zapustila z ugotovitvijo, da je država dobro poskrbela za testiranje goved na BSE, zbiranje, odvoz in uničevanje klavničnih odpadkov, sledljivost mesa, izobraževanje veterinarjev in lastnikov živali ter za ostale ukrepe, ki preprečujejo pojav oz. prenos bolezni BSE. Povsem brez pripomb inšpekcija le ni bila, med drugim je veterinarski oblasti priporočila, da poostri nadzor nad izdelavo ter prodajo krmil. • CZ.
od 3. do 15. decembra
v tovarniški prodajalni
Gorenjskih oblačil, d.d., na Bleiweisovl c. 30 v Kranju
Del. čas:
poned. - pet.: 8. -19.30 sobota: 8.-12. ure
mag.
Jurij Kumer
krat opredeljeni kot delavci javne uprave, zavod pa se bo skupaj z zbornico prizadeval za primernejše rešitve.
Strokovne službe zavoda bodo pri delu upoštevale usmeritve razvoja slovenskega kmetijstva in reforme kmetijske politike ter tudi posebnosti gorenjskega kmetijstva, po mnenju mag. Jurija Kumra pa bi v prihodnje lahko delovala v okviru zavoda tudi čebelarska strokovna služba, ki jo sicer plačuje država. Medtem ko bodo premoženje, s katerim sta prej upravljala oba oddelka (živinoreja in kmetijska svetovalna služba), prenesli na zbornico in ga dali v upravljanje zavodu, je še vedno odprto lastništvo in uporaba dela poslovne stavbe in opreme, ki je v upravljanju Veterinarskega zavoda Slovenije in republiške veterinarske uprave, počitniškega apartmaja na Pagu ter
opreme, ki so jo v okviru programov Phare dobili za potrebe kmetijske svetovalne službe in sirarn na bohinjskih planinah. V zavodu se bodo prizadevali, da bi to premoženje dobili brezplačno v last.
Za širitev svetovalne službe ni možnosti
Oddelek za živinorejo se bo ukvarjal s kontrolo, rodovništvom in selekcijo v reji govedi in drobnice, po dogovoru na zbornici pa bi lahko vključeval tudi dela v konjereji. Za izpolnjevanje nalog v ribogojstvu bodo še naprej skrbeli na državni ravni, verjetno pa tudi ne bo možnosti za resnejše vključevanje regije v selekcijo prašičev. Pri kmetijski svetovalni službi v prihodnjih štirih letih ni možno pričakovati širitve, ampak morebiti le delno spremembo organiziranosti. Pri tem bodo tudi proučili nekatere pobude z jeseniškega območja za spremembo sedeža izpostave, ki je sedaj za to območje v kmetijsko gozdarski zadrugi Sava v Lescah. V zavodu
predlagajo zaposlitev specialista za zelenjadarstvo in sadjarstvo, saj bi se s tem specialista za rastlinsko pridelavo in ekonomiko, ki sta doslej pokrivala to dejavnost, lahko bolj posvetila svojemu delu. Ob vsem tem se zavedajo, da vsi zavodi ne bodo mogli imeti specialistov za vse dejavnosti in da bo zato potrebno še več specialističnega sodelovanja kot doslej. V oddelku za gozdarsko svetovanje je predvidenih osem delovnih mest (poleg vodje še sedem lokalnih svetovalcev), zaposlovanje pa bo odvisno od dogovora med zbornico, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in zavodom za gozdove. Oddelek za finančno in administrativno pomoč kmetom naj bi začel z dvema zaposlenima, ki naj bi kmetom oz. članom zbornice za plačilo pomagala pri finančnih in administrativnih zadevah, kot so računovodstvo, knjigovodstvo, prošnje, izpolnjevanje obrazcev in podobno. V zavodu ocenjujejo, da bodo večje in specializirane kmetije v prihodnje vse bolj potrebo-
vale dodatne finančne evidence, takšne pa so tudi izkušnje kmetijsko razvitejših držav.
Kranjski kmetijsko gozdarski zavod načrtuje dobro sodelovanje s kmetijskimi službami na državni in regijski ravni, prav tako pa tudi s kmetijsko gozdarsko zbornico v Celovcu. Izkušnje avstrijske Koroške, ki ima podobne razmere za kmetovanje kot Gorenjska, so lahko še posebej dobrodošle v obdobju prilagajanja pogojem gospodarjenja v Evropski uniji, ugotavlja mag. Jurij Kumer in poudarja, da se bo zavod vključeval tudi v pripravo in izvajanje občinskih in regionalnih razvojnih programov kmetijstva, gozdarstva in celotnega podeželja ter programov Phare. Medtem ko zaradi bližine Ljubljane verjetno ne bo potreboval lastne opreme za analiziranje vzorcev zemlje in krme, pa skupaj z združenji pridelovalcev mleka želi soodločati o vlogi laboratorija za mleko, za katerega so denar prispevali tudi gorenjski kmetje.
• Cveto Zaplotnik
Bovina spongiformna encefalopatija (BSE)
Veterinarska inšpekcija opozarja potrošnike, da naj kupujejo meso in ostala živila živalskega izvora izključno v obratih, ki so pod veterinarskim nadzorom, saj so le te živali ustrezno pregledane in testirane na BSE.
Pri govedu se je bolezen pojavila 1986. leta v Angliji. Najverjetneje se je razvila iz obolenja pra-skavec pri ovcah. Poginjene ovce so v kafilerijah pri nižji termični obdelavi predelali v kostno -mestno moko in jo nato pokrmili govedu. Živali se verjetno okužijo z uživanjem okužene krme, dokazan pa je tudi prenos bolezni iz matere na plod, ni pa še ugotovljen prenos z mlekom, semenom, jajčeci in embrii živali. Bolezen
se pojavlja pri odraslem govedu obeh spolov, najpogosteje v starosti od štirih do petih let.
Po doslej znanih raziskavah povzroča BSE patološka celična beljakovina, imenovana prion, ki iz neznanega razloga spremeni obliko in je zelo odporen na visoke in nizke temperature, kuhanje in celo na pasterizacijo in sterilizacijo.
Za to bolezen je značilna zelo dolga inkubacijska doba, saj lah-
ko mine tudi do petnajst let, preden se pojavijo značilni klinični znaki. Pri oboleli živali sc pokažejo motnje v obnašanju (strah, nervoza, bolščanje, agresivnost, izguba orientacije), nenormalna drža in hoja (nekoordiniranost zadnjih nog, krči, padanje) in povečana vzdražljivost na zunanje dražljaje. Temu nato sledi hiranje živali, koma in pogin. Zdravljenje je neuspešno.
Ker povzročitelj ne izzove imunskega odgovora v organizmu živali, diagnostika te bolezni pri živi živali zaenkrat še ni možna, zato se bolezen ugotavlja po poginu ali zakolu živali. Za diagnosti-
Sodelovanje gorenjskih zadrug
V gorenjskih kmetijskih zadrugah zaenkrat še ne razmišljajo o kapitalskem povezovanju, vse močnejše pa je poslovno sodelovanje.
Kranj - Pet zadrug, to so KGZ Sloga Kranj, KZ Naklo, KG Z Tržič, KGZ Sava Lesce in KGZ Gozd Bled, je septembra letos podpisalo sporazum o skupni nabavi kmetijskega reprodukcijskega materiala.
Marjan Roblek
Skupno nabavo žit in krmil omogočajo tudi Slogini silosi na Primskovem.
Kot je povedal Marjan Roblek, direktor kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj, so zadruge že prej sodelovale pri nabavi nekaterih vrst kmetijskega reprodukcijskega materiala, vendar je bilo to sodelovanje bolj naključno. S podpisom sporazuma pa so se tudi formalno zavezale za skupno nabavo gnojil, krmil, žit, semena ter sredstev za varstvo rastlin in si
tudi razdelile naloge. Z nabavo večjih količin želijo doseči nižje cene oz. večje popuste ter ugodnejše plačilne pogoje.. Po podpisu sporazuma so že skupno nabavile mineralna gnojila, dogovarjajo se tudi o nabavi krmil, glavne dobave pa bodo spomladi. "V zadrugah za zdaj ocenjujemo, da še ni primeren čas za kapitalsko povezovanje, ugotavljamo pa, da se da
veliko doseči tudi s poslovnim sodelovanjem. Če bi se v to vključile še ostale gorenjske zadruge, bi pri nabavah lahko dosegli še boljše \ cene in plačilne pogoje," ugotavlja Marjan Roblek in dodaja, da imajo v Slogi po izgradnji silosov ob zadružni stavbi na Primskovem tudi tehnične možnosti za nabavo večjih količin žita in krmil.
Kot je znano, gorenjske zadruge sodelujejo tudi na nekaterih drugih področjih. Skupno nastopajo pri pogajanjih o ceni mleka in drugih odkupnih pogojih. Zadruge s spodnjega konca Gorenjske in iz dela ljubljanske regije se skupno dogovarjajo z Mesninami dežele Kranjske o nakupu klavnice v Škofji Loki, o čemer se bodo odločile, potem ko bodo preučile rentabilnost naložbe. Ker bodo po novem le organizacije pridelovalcev zelenjave lahko pridobivale od države različne podpore, se dogovarjajo tudi o oblikovanju skupne organizacije, pri tem pa je vodilna vloga tržiške kmetijsko gozdarske zadruge, ki ima z odkupom in prodajo zelenjave med vsemi zadrugami največ izkušenj.
• Cveto Zaplotnik
ko se uporabljajo možgani in podaljšana hrbtenjača. Bolezen se diagnosticira s hitrim prionskim testom. Če je rezultat tega testa pozitiven ali sumljiv, pa se opravijo še patohistološke in imunohi-stološke preiskave. V možganih pride do propadanja živčnih celic, ki odmrejo in nastanejo značilne luknjice, kar daje možganom luk-njičast oziroma gobast videz, po katerem so spongiformne encefa-lopatije tudi dobile ime. Pri postavljanju diagnoze je treba izključiti druge bolezni, ki tudi prizadenejo centralni živčni sistem, kot so listerioza, steklina, zastrupitve, abscesi na možganih, pomanjkanje magnezija itd.
Najbolj infektivna tkiva - tkiva Z visokim tveganjem so možgani, hrbtenjača, oči, bezgavke, man-dlji, vranica ter tanko in debelo črevo. Infektivnosti pa še niso ugotovili v skeletni muskulaturi, mleku, krvi, maščobi, kostnem mozgu, srcu, pljučih, ledvicah in jetrih. Če rejec pri živali opazi spremembo oziroma motnjo v delovanju centralnega živčnega sistema, mora to takoj javiti veterinarju, ki bo ustrezno ukrepal-BSE sodi med bolezni, ki jih je v Sloveniji treba obvezno prijavili-V primeru suma na BSE veterinarski inšpektor z odločbo takoj prepove promet z živalmi iz in na sumljivo gospodarstvo in odredi usmrtitev sumljive živali, nato se opravi epizootiološka poizvedba, s katero se pridobi čim več podatkov o tej živali - izvor živali, po-tomci, s čim so krmili te živali, itd. Tudi zato je zelo pomembno, da so vse živali ustrezno označene in vpisane v centralni register govedi, da se lahko ugotovi dejanski izvor in sledljivost živali.
Za zaščito potrošnikov se pri nas izvajajo naslednji preventivni ukrepi:
prepoved uvoza živali, izdelkov in proizvodov iz držav, kjer je bila ugotovljena BSE, prepoved up0' rabe mesno-kostne moke v prehrani vseh živali, izločanje in neškodljivo uničenje tkiv z visokirn tveganjem, testiranje vseh nad 30 mesecev starih živali po zakolu ijj vseh poginulih živali, starejših od 24 mesecev, ter posebni pogoji za uvoz v Slovenijo.
Mag. Silva Omejec, dr. vet; med. VURS - Enota KraAl
55999999^
V kranjskogorskem hotelu Larix so odprli nov bazenski kompleks
Hit v Kranjski Gori - največji
vodni center
Ob odprtju novega vodnega centra, največjega v območju Julijskih Alp, so tudi razkrili, da je večinski lastnik
podjetja postal novogoriški Hit.
Kranjska Gora - V hotelu Larix v Kranjski Gori so minuli petek odprli nov vodni center, največji tovrstni kompleks na območju Julijskih Alp. Gostom je na voljo 350 kvadratnih metrov velik bazenski kompleks z bazeni in raznimi vodnimi atrakcijami, povsem nov savna center ter prostori za razne vrste masaž in preventivnih terapij. Kranjska Gora je tako prvo gorenjsko smučarsko središče, ki gostom ponuja povezavo smučanja in sprostitve v vodnem centru. Glede na lego Larixa tik ob smučiščih si smučarji lahko obetajo, da bodo s smučišča skočili (skorajda) naravnost v bazen.
OD TU IN TAM
* Slovenska smučišča na zgoščenki - Slovenska turistična organizacija in Združenje slovenskih žičničarjev sta pripravila predstavitev slovenskih smučarskih središč na posebni zgoščenki. Ta je namenjena ljubiteljem zimskih radosti in turističnim delavcem in je nadgradnja
Marjana Novak
"Takšen center smo na Gorenjskem že dolgo pogrešali," je minuli petek dejala direktorica HTP Gorenjka Marjana Novak, ki podjetje vodi zadnji dve leti. V tem času so po njenih besedah dosegli tri pomembne cilje. Sanirali so podjetje, znižali stroške (kar je bilo precej boleče predvsem za zaposlene) ter opredelili poslovno jedro družbe. Poleg tega so se lotili naložb in že lani povsem prenovili apartmajski objekt Garni, odprli Cajnico Prisank ter delno obnovili hotel Bor. Do največjih sprememb pa je prišlo v hotelu l-arix, ki se po novem imenuje Hotelsko turistični center Larix. Oktobra so v njem odprli konferenčni center z veliko dvorano z 250 sedeži in štirimi manjšimi seminarskimi sobami, prenovili Pa so tudi 48 sob, tako da so pridobile štiri zvezdice. Vrhunec ob-n°ve pa je bilo petkovo odprtje v°dnega centra Aqualarix, ki je največji tovrstni kompleks na območju Julijskih Alp. Ima 350 kvadratnih metrov vodnih površin z vodnimi efekti, od deroče reke, slapov do hidromasaž, nov je savna center z različnimi vrstami
savn ter vita center s preventivnimi terapijami in masažami. Pridobitev sta tudi nova samopostrežna restavracija ob bazenu in nova smučarska restavracija s pogledom na smučišče. Celotna naložba je bila vredna 1,45 milijarde tolarjev, tretjino sredstev so zagotovili sami, tretjino s posojilom, za eno tretjino pa je predvidena dokapitalizacija. Po besedah Marjane Novak nadaljnji razvoj ni več vprašljiv, kajti dosegli so tudi tretji zastavljeni cilj - našli so strateškega partnerja. To je postal novogoriški Hit, ki je kupil večinski delež jeseniškega podjetja
Hit je že pred časom kupil kranjskogorski hotel Relax, ki je zdaj Hit hotel Casino, z nakupom večinskega deleža v HTP Gorenjka pa je pridobil 500 novih postelj v hotelih Larix in Prisank in v apartmajih Garni. Hotel Larix ima tudi igralni salon, ki ga bodo vključili v Hitovo igralniško ponudbo, hkrati pa tudi povečali in posodobili.
Oniks, ki je bil doslej največji lastnik podjetja HTP Gorenjka. Hit je z nakupom Oniksa postal 40-odstotni lastnik HTP Gorenj-ke, v kateri je že prej imel devet odstotkov lastništva. Poleg tega je
Nov vodni center v Larixu je minuli ka ministrica dr. Tea Petrin, ob njej Gorenjka Florijan Velikajne.
neposredno odkupil še II odstotkov delnic, dodatnih 20 odstotkov pa je dobil /, zamenjavo delnic s pidi in skladi, je povedal predsednik uprave Oniksa in predsednik nadzornega sveta HTP Gorenjka Florijan Velikajne. Po njegovih besedah je odločitev Hita za vstop na turistično področje izjemno pomembna, saj je HTP Gorenjka s tem pridobila slovenskega lastnika, ki dolgoročno strateško razmišlja o razvoju turizma. Poudaril je, da je dokončana šele prva faza obnove hotela Larix, že spomladi bodo začeli /. drugo fazo, v kateri bodo prenovili preostalih 67 sob, recepcijo in restavracijo, lotili pa se bodo tudi obnove ostalih objektov, ki so bili zgrajeni v letih med 1964 in 1971. Za to bodo potrebovali še okrog pet milijonov nemških mark in 80 odstotkov te vsote bosta zagotovila Hit in Oniks, je povedal Velikajne.
petek slovesno odprla gospodars-predsednik nadzornega sveta HTP
Po besedah Marjane Novak se vrednost vseh naložb HTP Go-renjke v zadnjih dveh letih že približuje dvema milijardama tolarje, kar je največji naložbeni ciklus na zgornjem Gorenjskem. Pa še to: HTP Gorenjka je minulo soboto praznovala tudi 50-letnico obstoja. • Urša Peternel, foto: Tina Doki
Radio
Belvi
Kranj    98.3 MM*
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 072
Radio Betvi. dao. Smaijetiu 6,4000 Kmm;
kataloga. Pripravili so tudi zgoščenko v angleškem jeziku, ki sojo tuji javnosti že predstavili na turistični borzi v Londonu.
* Častne smučarske vozovnice - Nekateri naši najbolj uspešni sedanji in bivši smučarji bodo prejeli posebno častno slovensko smučarsko vozovnico. Prejšnji teden so jo v okviru sejma šport in rekreacija že izročili Borisu Strelu, v prihodnje pa jo bodo dobili še Davo Karničar, Bojan Križaj, Mateja Svet, Tomaž Čižman, Jure Franko, Katja Koren in Urška Hrovat ter vsi člani A reprezentance.
* Terme Olimia rekordno - Terme Olimia v Podčetrtku zaključujejo eno najuspešnejših sezon v zgodovini, kajti letni načrt so dosegli že v devetih mesecih. Po podatkih direktorja Zdravka Počivalška je termalne bazene doslej obiskalo že 400 tisoč obiskovalcev, imeli so 50 tisoč gostov, ki so ustvarili 252 tisoč prenočitev. Za prihodnje leto načrtujejo nove naložbe, letos odprti termalni park Aqualuna, ki ga je čez poletje obiskalo že več kot 105 tisoč kopalcev, bodo dogradili z dvema novima toboganoma oziroma valovalnim bazenom. Prav tako bodo pokrili del zunanjih bazenov v Termaliji.
* Rekorden obisk zdravilišč - Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so naša zdravilišča do konca oktobra zabeležila več kot dva milijona prenočitev, kar je za 3,4 odstotka več, kot v celotnem letu 1999.
* Med lastniki Rogaške tudi Diagnostični center Bled - Zdravilišče Rogaška je dobilo novega, 57-odstotnega lastnika. To je postal konzorcij, v katerem so združeni Rogaška Crvstal, družba Plod s Pre-log pri Slovenski Bistrici, Mesnine Zerak iz Rogatca, pa tudi Diagnostični center Vila Bogatin Bled. Za kupnino je konzorcij Slovenski razvojni družbi ponudil 65 milijonov tolarjev.
* Istrabenz kupil Hotele Morje - Istrabenz se je podal v turistične vode, saj je postal večinski lastnik Hotelov Morje Portorož. Slednji pa so se odločili za prevzem Hotelov Palače. Obe hotelski podjetji naj bi združili zaradi racionalizacije poslovanja, nastopa na trgu in doseganja boljših rezultatov. Poleg naftne in plinske dejavnosti naj bi bil turizem tretja strateška dejavnost Istrabenza. • U. P.
PRAZNICNIMETROPOL
BOŽIČNE POČITNICE V HOTELIH METROPOL PORTOROŽ
5-dnevno praznovanje že od 42,000.- SIT
Animacija, vodeni izleti in sprehodi, večerje z zabavno glasbenimi programi, Božični koncert, polnočnica....' Vse to je vključeno v ceno Božičnih počitnic!
Tiotel Roža
G0 h N n H A T EI IV t\ 1^1 U    11 \J I Cika
B TVtOPOL
INFORMACIJE IN REZERVACIJE
05 690 7000
Gostom je na voljo 350 kvadratnih metrov velik bazenski kompleks z velikim bazenom in vodnimi atrakcijami, od deroče reke do slapov in hidromasaž, savna in vita center.
Jesen 2001 v Termah Rogaška
Zakaj bi čakali na praznični december s spomini na poletne dni.
Poiščite nove izzive zase v tej jeseni v Termah Rogaška. Privoščite sebi in svojim najbližnjim razkošje užitkov.
Gostoljubje odličnih hotelov s štirimi zvezdicami Save in Zagreba ter številne vodne radosti v Rogaški rivieri dopolnjuje bogata paleta dodatne ponudbe, ki se je v Rogaški izgrajevala več kot 400 let.
To jesen smo v času od 17. 11 do 21. 12. 2001 za vas pripravili tri pakete na bazi polpenziona, ki vključujejo 2, 5 ali 7 nočitev v hotelskem kompleksu Sava in zajemajo tudi:
- zabavne večere ob živi glasbi
- prost vstop v termalni kompleks Rogaške riviere in fitnes
- številne sprehode in izlete v okolico zdraviliškega parka
■
Turistična taksa je 154 SIT dnevno po osebi.
Privoščite si torej jesensko razkošje užitkov v Termah Rogaška in nas pokličite. Prijazno Vam bomo posredovali informacije na telefonskih številkah: 03/811-4000 in 03/811-4703.
vsakodnevno jutranjo gimnastiko v bazenih Rogaške riviere aerobiko v vodi
bogat zabavni in animacijski program
cena vikend paketa:	15.600	SIT	na	osebo
cena petdnevnega paketa:	35.100	SIT	na	osebo
cena sedemdnevnega paketa:	49.200	SIT	na	osebo
NOVO LETO v Moravskih Toplicah!
vabi na silvestrovanje!
Paket je od 29. 12. 2001 do 2. 1. 2002
5-dnevni polpenzion z 2-krat svečano večerjo (silvestrovanje v hotelu in svečana večerja z živo glasbo v Rosi)
5-dnevni paket brez zajtrka, z večerjo (silvestrovanje na prostem v centru Murske Sobote z bograč večerjo in svečana večerja v Rosi
SOBE ZfMMF.R-ROOMS
KRONE
Rezervacije po tel.: (02)526-14-34; (02)548-16-46; GSM: 041/404-648
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN__KAŽIPOT / JnfO@g-glaS.SJ_Torek, 4. decembra J2001
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS
Rozman Janez, s.p. Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87
Trst 19.12., Lidl 20.12., Lenti 15.12.
HOKO - kombi prevozi
Hočevar Stanislav, s.p. Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757
Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140
PREVOZI IN TURIZEM PEČELIN PAVEL, s.p.
Tel.: 04/5106400 GSM: 041/646132
Smučanje v Franciji - paket: apartma + smučarska karta že od 39.400 SIT dalje. Boardervveek v Val Thorensu 15-22/12/01. Lenti - ob četrtkih in sobotah - prevoz 2.800 SIT
METEOR, d.o.o.
Stara c. 1, Cerklje
Lenti 15.12., Italija- Palmanova (tovarna čokolade)- popoldan 20.12.. Tel.: 252-62-10, 041/660-658
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.
Trst 13.12 in 20.12
Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
AVTO Š€HJk
HilJT
A, B, C, E, H
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
- predbožični nakupi v Miinchnu - 15.12.2001
- predbožični Dunaj - dvodnevni izlet 22.,23. 12.2001
INTEGRAL TRŽIČ, d.d. Predilniška 1, tel.: 5963 280
GORENJSKI SEJEM
REKREACIJSKO DRSANJE
tel.: 202-16-34
Drsališče obratuje ob sobotah in nedeljah od 15.30 do 17.00 ure
BLED
Infrastruktura Bled, d.o.o. Rečiška cesta 02, 4260 Bled Uprava Infrastrukture 04/5780 512 Športna dvorana 04/5780 526 fax 04/5780 527
Rekreacijsko drsanje v športni dvorani Bled, vsako SOBOTO IN NEDELJO OD 16.30 DO 18.00 URE Cene drsanja:
ODRASLI 600,00 sit, ŠTUDENTI 500,00 sit, OTROCI DO 14. LETA 400,00 sit, IZPOSOJA DRSALK 600,00 sit, SEZONSKA KARTA ODRASLI 8.000,00 sit, SEZONSKA KARTA OTROCI DO 14. LETA 5.000,00 sit
pq
i     1 Prešernovo
ls/*lcdal£|
Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6, 4000 Kranj
L. Hiibner: M AR JETKA, "STR. 89 (Gledališče Ptuj)
jutri, 5. decembra 2001, ob 19.30 uri, za IZVEN in KONTO Vid Pečjak, A. Rozman - Roza: DREJČEK IN TRIJE MARSOVCI sobota, 8. decembra 2001, ob 17.00 uri, za IZVEN in KONTO P. Suhodolčan: ŽIVALSKE NOVICE (Gledališče Koper), za
otroke od 4. leta naprej
nedelja 9. decembra 2001, ob 17.00 uri, za IZVEN
Paula Vogel: KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI, režija Mateja
Koležnik
nedelja, 9. decembra 2001, ob 20.00 uri, za IZVEN in KONTO PREDSTAVA JE BILA NA MEDNARODNEM FESTIVALU KOMORNEGA GLEDALIŠČA ZLATI LEV V UMAGU RAZGLAŠENA ZA NAJBOUŠO PREDSTAVO V CELOTI.
RESKI, D.O.O., C. svobode 32, Bled, tel.: 04/574 25 57
Opravljamo računovodske storitve za obrtnike in podjetja.
Turistično informativni center Bled - TIC pri TD Bled je odprt vsak dan od 9. do 17. ure ter ob nedeljah in prazniki od 12- do 16. ure.
Petek, 7. decembra: ROČK BAR ob 20.00 uri: nastop skupine MOKRE SANJE (hardcore)
KAZINA KLUB BLED - odprta je vsak dan od 22.00 do 04.00 ure. Vsak petek in soboto prirejajo tudi zabavni in plesni program.
BORZA ZNANJA
Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo:
- na telefonski številki 01/42-66-197
- KOŽ, enota DELAVSKA KNJIŽNICA na
Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana
- ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: ljubljana@borzaznanja. mss .edus.si
V borzi znanja se zavedamo pomembnosti znanja in učenja. V današnjem času se informatika, računalnštvo in tehnika zelo hitro razvijajo. Zato se lahko zgodi, da napredku ne sledimo več. Člani borze znanja ponujajo računalniške spretnosti in uporabljanje interneta, kar omogoča, da hitreje in lažje poiščemo informacije, ki so za nas pomembne.
Vendar, ne smemo pozabiti komunicirati, kar je danes vrlina, ki jo ne obvladamo prav dobro. Tako vam naši člani ponujajo učenje retorike, neverbalne komunikacije, komunikacijo gluhih, pomagajo vam, kako bolj samozavestno nastopati pred občinstvom in kako odpraviti govorne težave.
Če ste ljubitelj živali, vendar ne veste, kako bi se lotili vzgajanja le-teh, smo vam pripravljeni na borzi znanja posredovati ljudi, ki imajo z vzre-janjem živali veliko izkušenj in vam bodo z veseljem svetovali, kako se spoprijeti z njimi.
Za vse ostale informacije nas pokličite na telefon 01 4266197 ali pa nas obiščite v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani, kjer smo vam na voljo vsak delavnik med 9. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
December na Tavčarjevi
Kranj - V mesecu decembru se bodo v Tavčarjevi ulici v Kranju odvijale številne prireditve. Med njimi bo jutri, v sredo, 5. decembra, od 16. do 18. ure pred prodajalno Yasmin degustacija čajev in VVal-kers piškotov, od 17. do 18. ure ter še enkrat od 18. do 19. ure pa bo pred kavarno Cukrarna pravljica z obiskom Miklavža. V četrtek, 6. decembra, bo od 16. do 18. ure po Tavčarjevi ulici nastopala akrobatska skupina, prav tako v soboto, 8. decembra, od 11. do 13. ure.
Novoletno srečanje brigadirjev
Kranj - Društvo brigadir vabi članice in člane društva na novoletno srečanje, ki se bo v petek, 7. decembra, ob 18. uri začelo v gostilni Pri Viktorju v Kranju.
Ure pravljic
škofja Loka - V škofjeloški knjižnici se bo ura pravljic začela danes, v torek, ob 17. uri. Otroci bodo lahko prisluhnili pravljici z naslovom Punčka Ana in Miklavž, ki jo bo pripovedovala Marta Štukl. Bohinjska Bistrica - Igrana predstava Buffetto kolesar, ki je namenjena otrokom, starim vsaj 3 leta, se bo v knjižnici v Bohinjski Bistrici začela jutri, v sredo, ob 17. uri. Gostuje Mini cirkus Buffetto iz Ljubljane.
Radovljica - V četrtek, 6. decembra, si predstavo Buffeto kolesar Mini cirkusa Buffeto iz Ljubljane lahko ogledajo otroci v Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici. Igrana predstava je namenjena otrokom, starim vsajn 3 leta.
Čaj ob petih
Šenčur - Turistično društvo Šenčur vabi na čaj ob petih. Na srečanju, ki se bo danes, v torek, ob 17. uri začelo v prostorih društva, bo beseda o čaju in okrepčilu.
ne bo nagovoril predsednik krajevne skupnosti, v kulturnem pogramu pa bodo nastopili kvartet Škrjanček in državni prvak v igranju na citre Dejan Praprotnik. Istega dne bo ob 14. uri Krajevna organizacija ZZB NOV Srednja Dobrava in Kamna Gorica organizirala družabno srečanje za svoje člane s predsednikoma obeh krajevnih skupnosti. Srečanje bo v spodnjih prostorih gostišča na Srednji Dobravi.
Umetniški večer
Škofja Loka - Prireditev iz ciklusa umetniških večerov, ki sta ga omogočila KD ROV Železniki in JSKD - izpostava Škofja Loka, bo v Martinovi hiši v Škofji Loki v soboto, 8. decembra, ob 12. uri. Slike bodo razstavljale Lea Jazbec, Nataša Benedik in Klavdija Žitnik, stripe Matjaž Bertoncelj in Marko Kociper, na kitaro bo igral Tomaž Jelene, na klaviature pa Gašper Ka-čar. Večera bosta povezovala Marko Črtalič in Barbara Drnovšek.
Razvoj podeželja
Potoki, Koroška Bela - Danes, v torek, 4. decembra, bo ob 16. uri Pri Jurcu na Potokih za vse krajane naselja Potoki delavnica Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi - CRPOV. Za krajane krajevne skupnosti Javor-nik - Koroška Bela bo delavnica isti dan ob 18. uri v Kulturnem hramu na Koroški Beli.
Silvestrski tek
Kranj - Turistično društvo Kranj obvešča, da bo osmi tradicionalni Silvestrski tek po ulicah Kranja na sporedu 31. decembra 2001 od 22. do 23. ure. Število prijav je omejeno, zato pohitite. Prijavite se lahko na sedežu turističnega društva, na Koroški cesti 29, po telefonu na št.: 04 236 30 30, po faksu na št. 04 236 30 31 ali po e-mailu na naslov td.kranj siol.net.
Obvestila
In vendar se giblje
Idrija - V četrtek, 6. decembra, bodo v Galeriji Idrija predstavili knjigo avtorja Antona Zelenca In vendar se giblje -katalog obnovljenih rudniških strojev in naprav.
Muzejski večer
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi na muzejski večer, ki bo v četrtek, 6. decembra, ob 19. uri v Modri dvorani gradu Khislstein v Kranju. Predstavili bodo 10-minutni etno-arheološki film o zakladni najdbi z Grdanovega hriba pri Radomljah iz konca 3. in začetka 4. stoletja n.š..
60 let izgona
Srednja Dobrava - Krajevna skupnost Srednja Dobrava vabi vse krajane na praznovanje krajevnega praznika 5. decembra, ki bo v soboto, 8. decembra, ob 17. uri v zgornjih prostorih doma KS Srednja Dobrava. Pred 60 leti je okupator izgnal 46 družin iz vasi Zgornja, Srednja in Spodnja Dobrava ter iz Mišač. Polovica se jih je po dobrih dveh mesecih vrnila iz begunjskih zaporov in Šentvida, ostali pa so bili transportirani v razna taborišča. Zbra-
Da, opuščam kajenje
Kranj - Društvo za zdravje srca in ožilja Gorenjske in Zdravstveni dom Kranj vabita kadilce in kadilke, ki bi želeli prenehati kaditi, da se vključijo v učno delavnico "Da, opuščam kajenje". Informacije daje ga. Erika Povšnar, koordinatorica za zdravstveno vzgojo, po tel.: 031/425-678 ali 208-24-31 od 10. do 12. ure.
Prednost dojenja za očete
Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje La Leche League vabi na srečanje danes, v torek, 4. decembra, ob 16.30 uri v prostorih Zdravstvenega doma Škofja Loka. Tema srečanja: Prednost dojenja za očete. Vabljene bodoče, doječe in druge matere ter očetje, dobrodošli tudi dojenčki in malčki. Informacije o srečanjih in brezplačno svetovanje pri vprašanjih v zvezi z dojenjem po tel.: 510 8001 (Irena).
Meritve tlaka, holesterola in sladkorja
Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica in Rdeči križ Žirovnica obveščata, da bodo meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja decembra potekale: v ponedeljek, 17. decembra, od 8. do 10. ure v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici za vasi: Breg, Moste, Žirovnica, Selo in Zabreznica. Če je mogoče, ne zajtrkujte.
Na Ratitovec
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na turo do koče na Ratitovcu. Odhod udeležencev bo v soboto, 8. decembra, ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Priporočajo topla oblačila, zimko obutev, pohodne palice. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, Koroška c. 27, tel.: 23-67-850.
Silvestrovanje
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na izredni turistični izlet 31. decembra - na silvestrovanje na Kozjansko. Odhod avtobusa bo v ponedeljek, 31. decembra, ob 16.30 uri izpred hotela Creina. Novo leto boste dočakali na turistični kmetiji Pirš na Zdolah. Prijavite se čimprej, najkasneje pa do srede, 12. decembra, v društveni pisarni.
Na pustovanje v Izolo
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in njihove prijatelje na prijetno letovanje - pustovanje, in sicer od 7. do 10. februarja 2002 v hotel Delfin v Izoli. Prijave v vplačilom akontacije sprejemajo v društveni pisarni do 21. decembra, oz. do zasedbe mest.
V manj znano Istro
Žabnica - Bitnje - Pri Pohodni sekciji Društva upokojencev Žabnica - Bitnje so se odločili, da bodo letos pripravili še en zanimiv izlet in sicer v manj poznane kraje slovenske Istre. Izlet bo v sredo, 12. decembra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina s postankom na vseh postajališčih od Stražišča do Virmaš. Hoje bo za približno 4 ure. Malico vzemite s seboj, kajti kosilo na kmečkem turizmu (jota) Mahnič v Dragonji bo šele sredi popoldneva. Prijave sprejema Meta Pečnik, tel.: 321-22-88 do zasedbe mest v avtobusu. Ker pa je interes za zaključni planinski izlet v slovensko Istro zelo velik, so se v društvu odločili še za dodatni izlet, in sicer v sredo, 19. decembra, z odhodom ob 8. uri z Virmaš s postanki na vseh postajališčih skozi Bitnja in Stražišče do Globusa v Kranju. Prijavite se čimprej. Prijave z vplačili za ta izlet sprejema gospod Jože Trilar, Kranj, Pot v Bitnje 12, tel.: 231 19 76.
V Medžugorje
Medvode - Zavod Harmonija iz Medvod, ki je poleti pripravil indijanski tabor v Suši, organizira tridnevni izlet v Medžugorje v času od 7. do 9. decembra. Romanje bosta vodila dr. Radko Šimetin iz Zagreba in Irena Lov-še iz Medvod. Prijave sprejema Irena po tel.: 031/876-958.
Letovanje v Istri
Kranj - Za upokojence in njihove svojce Rozman Bus organizira izredno po-čitnikovanje v Zdravilišču Istarske terme, v severozahodnem delu Istrskega polotoka. Zdravilišče priporočajo predvsem revmatikom, ljudem z bolečinami v hrbtenici, s problemi z dihali ali kožnimi obolenji. Letovanje bo potekalo od 16. do 26. decembra. V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzionov, zdravniški pregled, kopanje in božična večerja. Prijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031 /460-297 ter 04/204-55-23.
uasu
Koncert Zero Hour Ouintet
Škofja Loka - V kapeli Loškega gradu se bo jutri, v sredo, 5. decembra, ob 20.30 uri začel koncert zasedbe Zero Hour Ouintet. Vstopnine ni!
Klavirski recital
Tržič - V dvorani Glasbene šole Tržič se bo v petek, 7. decembra, ob 19. uri začel klavirski recital pianistke Renate Neuvirt.
Koncert Branke Božič
Gozd Martuljek - Jutri, v sredo, 5. decembra, se bo ob 19. uri v Hotelu Špik v Gozd Martuljku začel koncert Branke Božič. Naslov koncerta je Nov svet.
Osteoporoza in meritve
Šenčur - Društvo bolnikov z osteopo-rozo Kranj sporoča, da bo v petek, 7. decembra, z začetkom ob 18. uri v OŠ Šenčur predavanje dr. Ksenije Šimnovec Osteoporoza - tiha epidemija. V soboto, 8. decembra, bodo na OŠ Šenčur ves dan potekale meritve kostne gostote. Prijavite se lahko pri Mileni Zupin, tel.: 041/382-279, pri Nadi Česen, tel.: 041 /593 899 ali Tadeji Osterman, tel.: 040/245-765.
Dejavniki za nastanek bolezni srca
Kranj - Društvo za zdravje srca in ožilja v torek, 11. decembra, ob 17. uri vabi na predavanje ge. Ane Veternik, dr. med. Predavanje na temo Rizični dejavniki za nastanek bolezni srca in ožilja bo v sejni sobi 16 Mestne občine Kranj.
Dobrodelni koncert
Koroška Bela - Humanitarno društvo M&V (Marijana in Vladke) Novina v sodelovanju s Farnim kulturnim društvom Koroška Bela vabi na dobrodelni koncert Družinskega tria Novina. Naslov koncerta, ki se bo v nedeljo, 9. decembra, ob 15. uri začel v dvorani Kulturnega hrama na Koroški Beli in je posvečen 17. obletnici delovanja tria na glasbenem področju in 12. obletnici njihove dobrodelnosti, je Samo življenje za druge je vredno življenja.
Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom. Vstopnice boste lahko kupili uro pred koncertom.
Festival kranjskih kitaristov
Kranj - Center mladih in Klub študentov Kranj organizirata prvi festival FKK - Festival kranjskih kitaristov, ki bo v četrtek, 6. decembra, ob 19. uri v Dis-co pubu Trezor v Kranju.
Novoletni razstavi
Kranj - V četrtek, 6. decembra, bodo ob 18. uri v Mali galeriji v Kranju odprli novoletno razstavo Likovnega društva Kranj.
Kranj - Društvo Pungert Kranj vabi jutri, v sredo, 5. decembra, ob 20. uri v Cafe Galerijo Pungert na otvoritev novoletne skupinske razstave članov U-kovnega društva Kranj. Ob tej priložnosti bodo na prodaj slike in grafike manjših formatov, primerne za praz-nilčna darila, po izredno dostopnih cenah.
Silvestrovanje Ljubljančanov
Ljubljana - V Kulturno-informacijskem centru Mestnega muzeja Ljubljana bodo v četrtek, 6. decembra, ob 18. uri odprli razstavo Silvestrovanje Ljubljančanov v 20. stoletju. Razstavo bo odprla županja mesta Ljubljana gospa Vika Potočnik.
Razstavlja Izidor Jalovec
Kranj - V prostorih zavarovalnice Triglav na Bleivveisovi cesti 20 bodo danes, v torek, 4. decembra, ob 18. uri odprli razstavo slikarja in grafika Izidorja Jalovca.
Odvisnosti
Dovje, Kranjska Gora - V prostorih Kulturnega doma na Dovjem si lahko do nedelje, 9. decembra, vsak dan med 17. in 19. uro ogledate likovno razstavo na temo odvisnosti, ki so jo pripravili učenci iz OŠ Kranjska Gora in OŠ 16. decembra Mojstrana. Izdelki so nastali v tednu boja proti odvisnosti. Od 10. do 22. decembra bo razstava na ogled tudi v prostorih Občine Kranjska Gora.
Slike Franca Skerbineka
Škofja Loka - Razstavno-prodajna galerija Fara in Franc Skerbinek vabita na ogled prodajne razstave slik, katere odprtje bo s kratkim kulturnim programom v petek, 7. decembra, ob 18. uri.
Obrt družine Višnar
Kranjska Gora - V četrtek, 6. decembra, bodo ob 18. uri v galerijskem prostoru Liznjekove domačije na Bo^ rovški cesti 63 v Kranjski Gori odprli razstavo Obrt družine Višnar. V kulturnem programu bo nastopil pevski zbor Jubilate iz Kranjske Gore. Razstava bo odprta do 10. februarja.
Predstave
Umetnik na poiskanju
Medvode - Kulturno izobraževalno društvo Limbar iz Moravč se bo predstavilo z gledališko predstavo Umetnik na poiskanju v soboto, 15. decembra, ob 18. uri v dvorani KD Medvode. IZ' kupiček od prodaje vstopnic je nam©; njen Skupnosti Barka iz Zbilj, v kateri skupaj živijo in delajo osebe z motnjo v duševnem razvoju in njihovi spremljevalci.
Namišljeni zdravnik
Sveti Duh - Kulturno društvo Ivan Cankar Sveti Duh pri Škofji Loki vabi na premiera komedije Hansa Weigla Namišljeni zdravnik. Premiera bo v petek, 7. decembra, ob 19.30 uri, P°" novitev pa v soboto, 8. decembra, prav tako ob 19.30 uri. Obe predstavi bosta v Kulturnem domu Ivana Cankarja pri Svetem Duhu. Režiser predstave je Lojze Domajnko.
Km /, ha Min
HA RADIO GOREHC in v GORENJSKEM GLASU
A1	B1	C1	A1	B1	C1
A2	B2	C2	A2	B2	C2
A3	B3	C3	A3	B3	C3
NA RADIU GOREHC SMO VAM PRIPRAVILI I2JEMH0 2AHIMIV0 IN PRIPROSTO Km ODDAJO t, 2, 3, - A DRŽ/? K¥ti POUKA TAKO, DA S( V VSAKIM POLJU SKRIVA TRDITEV, HA
KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO 2 DRŽI ALI NE DRŽI. U POSAMEZNIMI POLJI SO SKRITI NAGRADE, KI SO JIH SILI TISTI, XI SO SODELOVALI DOSLEJ, 2EL0 VESELI. PRIDRUŽITE SE NAM VSAK ČETRTEK IH PETEK POPOLDNI OD 13.30 NAPREJ.
Torek, 4. decembra 2001
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtostil@email.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
Test: Tovota Avensis Verso 2.0 VVTi
Prilagodljivost ima več obrazov
Vse večja gneča med limuzinskimi kombiji dokazuje, da ta avtomobilska kategorija ni muha enodnevnica, ampak modna usmerjenost od katere si veliko obetajo skoraj vsi avtomobilski proizvajalci. In želje kupce takšne avtomobile vse pogosteje narekujejo vseh velikostnih razredih.
Tudi pri japonski Tovoti so doumeli, da če že ni najugodnejši, je pa zadnji čas, da se resneje lotijo enoprostorskih avtomobilov, ki jih imajo zdaj že lepo sortirane po vrsti; od najmanjšega yaris versa so največje previe. In v sredino so postavili model avensis verso, ki je manjši od največjega in večji od prihajajoče corolle verso.
Enoprostorski avensis z zdaj že udomačeno hišno oznako verso se po dolžini lahko meri skoraj z večjimi limuzinskimi kombiji, medtem, ko je povišan samo toli-
mešane občutke, sprednji del z visokim nosom se zdi izviren in prepoznaven, bočni liniji sta videti rahlo olcorni in streha se od sprednjega proti zadnjemu delu rahlo spušča, tako, daje zadek videti rahlo potlačen.
Avensis lahko "na krov" sprejme sedem potnikov, kar pri tej velikosti ni vedno pravilo, poleg tega pa so sedeži v zadnjih vrstah pomični vzdolžno, zložljivi v pripravne mizice in v celoti odstran-ljivi, čeprav je to opravilo kar malce mučno. Pri spreminjanju iz
KAJ PRAVI ONA?
Sprednji del s ponosno visokim nosom je privlačen, čeprav se ji zdi, da bi maska hladilnika lahko pripadala kakšnemu drugemu avtomobilu. Počutje v notranjosti je zaradi prostornosti in udobja na visokem nivoju, ampak, da bi se morale damske roke ubadati z zlaganjem, prevračanjem in odstranjevanjem težkih sedežev, to pa je že preveč. Avtomobil je družinski in zanj naj skrbi moški, za volanom pa se bo brez težav znašla sama.
Armaturna plošča je všečna, dober vtis nekoliko pokvari cenena plastika, oprema za varnost in udobje je popolna.
TEHNIČNI PODATKI
vozilo: ........................ .....enoprostorsko, 5 vrat, 5 sedežev
mere: ..................................d. 4.650, š. 1,760 v. 1,720 m
medosna razdalja: ............................................2,820 m
prostornina prtljažnika:....................................282/2422 I
motor: ..................................... štirivaljni, bencinski, 16V
gibna prostornina: ..........................................1998 cem
moč: ...........................-........110/150 KM pri 6000 v/min
navor: ........................................192 Nm pri 4000 v/min
najvišja hitrost: ..............................................192 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ..................................11,4 s
poraba EU norm.: ............................11,5/6,8/8,6 1/100 km
maloprodajna cena: ...................................5.091.000 SIT
zastopnik: ...... ...............................Toyota Adria, Ljubljana
[Tj prostornost in prilagodljivost, serijska oprema, odlagalni predali in I—I  police, motorne zmogljivosti
■plastika armaturne plošče, neroden prtljažni rolo, utesnjenost v zadnji vrsti, zasilno rezervno kolo
ko, da Tovotini oblikovalci svoje delo lahko prodajajo kot športnega enoprostorca srednje kategorije. Zunanja podoba lahko ustvarja
potniškega v tovorni prostor je tudi nekaj neprijetnosti, na primer odstranjevanje nerodnega in za ta cenovni razred neuglednega prt-
Najmanj prostora je v zadnji vrsti, sicer pa so vsi sedeži vsestransko prilagodljivi, kar je jamstvo za široko uporabnost.
ljažnega roloja ali iskanje skritih ročic za podiranje sedežnih naslonjal. Po drugi strani je v tem avtomobilu vedno dovolj prostora za prtljago, tudi pri vseh postavljenih sedežih. Dodaten prostor je zagotovljen v prtljažni kleti od koder se je moralo umakniti rezervno kolo, ki so ga pripeli na zunanjo stran dna karoserije, natanko pod voznikov sedež.
Sedenje v avensis versu je najslabše v zadnji sedežni vrsti, ki imata močno omejene dolžinske in širinske centimetre, precej bolje pa sc godi tistim v srednji vrsti, saj se njihovi sedeži premikajo tudi vzdolžno. Najboljši položaj za sedenje je namenjen vozniku in sopotniku na desnem sedežu kar
Porsche je krepko povečal dobiček
Stuttgartski avtomobilski proizvajalec Dr. Ing. h.c. F. Porsche AG je v fiskalnem letu 2000-/2001, ki seje zaključilo letošnjega 31. julija, občutno povečal dobiček pred obdavčitvijo. Znašal je 592 milijonov evrov oziroma kar 592 evrov več kot v prejšnjem letu, z 270 milijoni evrov pa so presegli tudi lanski čisti dobiček.
Poslovni rezultati kažejo, da je Porsche močnejši kot kadar koli v svoji zgodovini. K dobrim poslovnim rezultatom je največ pripomogla povečana prodaja avtomobilov, ki jc s 54.586 enotami narasla za 11,9 odstotka, s tem pa se je povečal tudi dohodek, ki je bil višji za 21,8 odstotka. Poleg uspešnih modelov 911 in boxster naj bi k uspehom prispeval tudi
novi športni terenec cavennc, ki ga bodo postavili na cesto prihodnje leto. Upravni odbor je na seji, na kateri so obravnavali poslovne rezultate, sprejel tudi sklep o podaljšanju pogodbe 49-letnemu predsedniku izvršilnega odbora
dr. VVcndelinu VViedekingu, ki bo na tej funkciji ostal še ndaljnih pet let, do konca septembra leta 2007. Na sliki: prvi Porschejev športni terenec cayenne, ki pride na ceste prihodnje leto.
• M.G., foto: Porsche
Koncern Volksvvagen na dva dela
Tako kot je pred časom napovedal bodoči izvršni direktor koncema Volksvvagen AG Bernd Pischet-srieder, se bo tudi zgodilo: upravni odbor je pred °ekaj dnevi sprejel predlog, da naj se podjetje razdeli v dve novi skupini v kateri bi razvrstili klasične in športne koncernske znamke. Pischet-srieder, ki bo aprila prihodnje leto nasledil sedanjega prvega Volksvvagnovega moža Ferdinanda Piecha, je delitev znamk predlagal že pred svojim jmenovanjem. Po novem bosta športni znamki Seat ,n Lamborghini v novi organizacijski strukturi skupine Audi, ki jo bo vodil Martin \Vinterkom. slednji je trenutno zadolžen za produkcijski razvoj celotne skupine Volkswagcn, to delo pa bo opravljal
Pischetsricder, ki bo hkrati tudi na čelu skupine Volksvvagen. Vanjo bodo spadale tako imenovane klasične znamke Volksvvagen, Skoda, Bentlev in Bugatti. Brez mesta v novem upravnem odboru bo ostal sedanji šef Audija Franz Josef Paefgen, ki je bil imenovan za predsednika družbe Rolls-Royce in Bentley Motors Cars, hkrati pa bo skrbel raziskovalne in športne aktivnosti vseh koncernskih znamk.
Reorganizacija Volksvvagna naj bi naredila konec notranjemu kanibalizmu in zagotovila temelje za vstop v nove nišne kategorije, kjer posamezne znamke doslej niso imele svojih modelov, predvidoma pa ne bo vplivala na strukturo vzpostavljene prodajno servisne mreže. • M.G.
Pri Toyoti so svojo enoprostorsko paleto, ki ima hišno oznako verso, razširili v skoraj vse velikostne kategorije, avensis verso sodi med srednje velike in rahlo športne.
je seveda umevno samo po sebi. Armaturna plošča je izdelana iz trde plastike, kar je za ta cenovni razred nesprejemljivo pri merilnikih pa manjka tisti, ki prikazuje temperaturo hladilne tekočine motorja in so ga nadomestili z lučko, ki najprej sveti modro, pri delovno segretem motorju pa ugasne. Vse ostalo od preglednih merilnikov, do stikal, ročic in odličnega radijskega sprejemnika, ki na svojem zaslonu prikazuje tudi podatke potovalnega računalnika je urejeno kot se za takšen avtomobil spodobi in to pomeni tudi popolno opremo za varnost in udobje. Edini bencinski motor je v avensis versu 2-litrski bencinski štirivaljnik s 150 konjskimi močmi, ki sodi med sodobne pogonske stroje, po zmogljivostih pa je skupaj z natančnim in dobro preračunanim menjalnikom v dobrem sozvočju avtomobilom. Športno glasno se rad zavrti v visoke vrtljaje, na voznikove ukaze se odziva brez obotavljanja in povprečne potovalne hitrosti so lahko razveseljivo visoke, s povprečno porabo 11,5 litra na 100 ki-
Streha se proti zadku nekoliko spušča, s čimer so se oblikovalci spretno ognili navidezni okornosti.
lometrov pa ni med najbolj ekonomičnimi. Avensis verso je na cesti stabilen in lahkotno vodljiv, nagibanje karoserije je dokaj občutno, zavore so učinkovite, če mučenje ni dolgo in intenzivno, zelo pa voznik pogreša elektroniko, ki bi preprečevala zdrsavanje pogonskih koles. Toyotin srednje veliki enoprostorec torej ponuja
mešanico vsestranskih lastnosti: dovolj dinamično zunanjost, prostorno in zelo prilagodljivo notranjost in zadovoljive zmogljivosti. Upoštevaje nekatere pomanjkljivost, ki se jih pri tej avtomobilski znamki še niso otresi, je nenazadnje dokaj primerno postavljena tudi cena.
• Matjaž Gregorič
Bilanca letošnje prodaje motociklov je ponovno negativna
Se en strm padec
Razlogov za zelo slab motociklistični izkupiček je spet več, med glavnimi so precej nelogična določila kategorije A, višje cene (predvsem japonskih motociklov) in tudi siceršnja prodajna kriza na slovenskem trgu.
Letošnja prodajna raven v desetih mesecih je s 1317 prodanimi motocikli za 21,1 odstotka nižja kot v lanskem letu (lani 1690 motociklov) in kar 42,7 odstotka nižja od prodaje izpred dveh let (2302 motocikla). Večina uvoznikov le še v spominih živi v rekordnem letu 1999, ko so šli motocikli za med. Zadnji dve leti sta jih namreč postavili na trdna tla, saj je postalo jasno, da ni dovolj imeti v ponudbi kakovostne ali poceni motocikle. Zaradi nerodnih zakonskih določil in prodajne krize je potrebno imeti motocikle, ki so privlačni cenovno in še kakovostno. Najbolje pa je, da ima blizu 350 kubikov in stane okoli milijona tolarjev. Na trdnih tleh so pristali predvsem uvozniki japonskih znamk motociklov (Yamaha, Honda, Kavvasaki, Suzuki), ki so še leta 1999 skupaj obvladovali kar 66 odstotkov trga in takrat prodali več kot 1500 motociklov. Letos je delež "Japoncev" padel pod 50 odstotkov tržne pogače. V številkah kar za 57 odstotkov oziroma na le 647 japonskih motociklov. Jasno, predvsem na račun astronomskega tečaja jena, ki je močno podražil vse japonske motocikle in tudi zaradi zgoraj naštetih razlogov "Japonci" izgubljajo premoč izpred let. Na ta račun so se povzpele nekatere evropske in
korejske znamke. BMW se je v teh časih najbolje znašel, saj je v dveh letih celo povečal prodajo iz 88 motociklov v letu 1999 na letošnjih 147. Hkrati jc deloma ovrgel trditve, da Slovenci nimamo denarja za motocikle, in da se prodajajo samo poceni dvokoles-niki. BMW-ji namreč nikoli niso bili poceni in kljub temu jc uvoznik, ki se mu sicer izteka zastopniška pogodba, s pravilnim pristopom uspel vnovčiti toliko motociklov in se hkrati še zavihteti na drugo mesto v skupni prodaji. Za drugo presenečenje je poskrbel Hyosung, ki se je od lanskih skorajda ničnih prodajnih številk povzpel na skupno šesto mesto z 82 registriranimi motocikli. Od tega je bilo 63 chopperjev aquilla 250, ki jc zaradi ugodne cene in zakonske primernosti celo drugi najbolje prodajan motocikcl na trgu. Aprilia seje prebila na tretje mesto kljub zmanjšani prodaji v primerjavi s predlanskim letom. Skupno 119 motociklov od tega pa 46 modelov pegaso, ki velja za najuspešnejšo Aprilio. Četrta je Honda s 111 motocikli, kar je strašljivo malo v primerjavi / letom 1999 (434 motociklov). Tik za Hondo pa je Suzuki, ki je dokaj dobro prestal krizo na trgu, saj tudi pred njo ni dosegal znatno višjih številk. Na vrhu pa ostaja
Yamaha. ki je s 354 motocikli neulovljiva že 10 let. Kljub temu v slovenskem zastopništvu Yamahe ne morejo biti zadovoljni s številkami. Ta znamka si je še pred leti rezala skorajda polovičen tržni delež in dosegala ter presegala 600 registracij na leto. Lani je padla na 500, letos na komaj 354 motociklov. Številke še vedno delajo predvsem na račun chopper-skega programa, a poceni chopperjev virago skoraj ni več v programu in novi dragstar ga le delno nadomešča. Na chopperje stavijo tudi pri korejski znamki Daelim, ki je še lani vnovčila kar 180 motociklov; večinoma modelov 125 daystar. Letos pa so vnovčili le 76 motociklov. Zdi se, da se Daelima loteva Daevvoojev sindrom muhe enodnevnice. Za bliskovitim uspehom je namreč sledil velik padec. Razočaranje je tudi Kavvasaki s komaj 73 motocikli in le 5-odstotnim tržnim deležem. Časi, ko je Kavvasaki na našem trgu letno prodal več kot 300 motociklov, so, kot kaže, mimo. Vse ostale znamke so letos naštele po manj kot 50 motociklov. Med njimi pa ni kakšnih večjih sprememb. Omeniti je potrebno Triumpha, ki seje s 27 motocikli izenačil z Du-catijem in Moto guzzijem. Razmeroma uspešen je tudi KTM, ki je registriral 47 novih motociklov.
Kako bo prihodnje leto, je težko napovedovati. Uvozniki in prodajalci seveda upajo na boljše čase. Kaj drugega pa jim niti ne preostane. • Miloš Milač
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
•••••••
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtostil@email si
Torek, 4. decembra 2001
Po dobrih dveh letih lepotno in tehnično prenovljena Mazda Premacv
Jesenska osvežitev za pomlad
Razred kompaktnih enoprostorcev je še vedno zelo priljubljen, zato je razumljivo, da je tudi tekma med avtomobilskimi proizvajalci vse trša. Pri japonski Mazdi se tega očitno
zavedajo, zato so svoj model premacv lepotno in tehnično prenovili že po dobrih dveh letih.
Kakšna bo življenjska doba prenovljenega premacvja, se pri Mazdi še niso odločili, vsekakor pa je bila osvežitev napovedana sredi letošnjega poletja, precej temeljita. Sicer nekoliko manj po oblikovni, vendar pa zato precej bolj po tehnični plati. Kljub vsemu pa so Mazdini oblikovalci iz evropskega centra opravili kar nekaj popravkov na zunanjosti, ki naj bi pripomogli, da bo premacv bolj prepoznaven v razredni množici. Pripadnost znamki so poudarili Z značilno petkotno masko hladilnika, z večjimi odprtinami za vstop zraka v motorni prostor in poudarjenimi odbijači pa ta kompaktni enoprostorec odslej kaže nekoliko športnejšo podobo. Tudi zadaj hoče biti premacv bolj samosvoj, zato ima pod enotnim prekrivnim steklom zadnjih luči po novem okrogla svetloba telesa zadnjih luči.
Ker avtomobili kompaktnega enoprostorskega razreda slovijo predvsem po prostornosti in prila-
godljivosti, to velja tudi za Maz-din premacv, ki ima v prenovljeni podobi bolj rafinirano notranje okolje z izboljšanimi sedeži in pestrejšo armaturno ploščo, kot del dodatne opreme pa je po novem na voljo tudi satelitski navigacijski sistem. Še bolj kot zunanjosti in notranjosti, so se Mazdi-
ni strokovnjaki posvetili tistemu, kar ni vidno, torej tehniki. S posegi na podvozju in volanskem mehanizmu so izboljšali vodljivost, z namestitvijo zadnjih kolutnih zavor in novih pnevmatik se je občutno izboljšala zavorna pot, poleg vsega pa imajo različice z bencinskimi motorji odslej serij-
Spomladi prihaja tretja generacija Range Roverja
Evolucija britanske klasike
Eden najbolj znanih luksuznih terencev se je po sedmih letih preoblekel v podobo tretje generacije, ki vključuje posodobljeno obliko in tehniko, ter ta avtomobil uvršča med britanske klasike z dolgoletno tradicijo.
Prvi range rover je namreč zapeljal na avtomobilski svet žc davnega leta 1970 in vse do leta 1994 so ga vzdrževali pri življenju samo z manjšimi popravki in dopolnitvami. Nova tretja generacija, ki je pripravljena za izzive 21. stoletja je mešanica med sporočilom tradicije, ki jo ta avtomobil nosi s seboj in sodobnimi smernicami. Novinec je zaradi zahtev po večji notranji prostornosti in udobju zrasel v vse smeri in zdaj meri v dolžino 4,5 metra, medosje je raztegnjeno na 2,88 metra, prav tako pa so mu povišali oddaljenost karoserije od tal, ki je ena od najpomembnejših lastnosti pri vožnji po brezpotjih.
Za novega range roverja njegovi snovalci pravijo, da je moderen dragulj, njegova podoba pa nosi s seboj skoraj vse oblikovne posebnosti modela izpred treh desetletij, ki so postale del oblikovalske genetike. Tako ima še vedno povsem oglata žarometa, vendar z ločeni-
mi svetlobnimi snopi pod skupnim steklom, preprosto masko s podolgovatimi režami in prtljažna vrata s horizontalnim odpiranjem.
Tudi pri novem range roverju, ki bo na voljo samo v karoserijski različici s petimi vrati, bo mogoče izbirati zgolj med dvema motorjem: 3,3-litrskim šestvaljnim turbodizlom in 4,4-litrskim bencinskim osemvaljnikom. V notranjosti tega luksuznega terenca se prepletata prestižno okolje s kakovostnimi oblogami in bogato
opremo za varnost in udobje ter skoraj minimalistično zasnovana armaturna plošča, ki vozniku posreduje samo nujne podatke o de-lovnju avtomobila.
Range rover v novi podobi bo naprodaj od pomladi in takrat se bo samozavestno podal v tekmo s tako eminentnimi tekmeci, kot so mercedes-benz razreda ML, BMW X5 in tudi prihajajoči porsehe cavenne.
• Matjaž Gregorič, foto: Land Rover
Rabljena vozila
Na našom pokritem centru na laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT
VwPassat2,0kar.(,sv,es,str.okno) 1990 RDEČA 590.000,00
Renault Tvvingo 1,2 (cz,es) 1997 MODRA 900.000,00
Ford Escort 1,4 (str.okno.air) 1996 BELA 990.000,00
Renault Cliol,2 (air,meglemke) 1998 BELA 1.260.000,00
Renault Meg. Coupe 1,6 (sv,cz,es,abs,air) 1996 ZELENA 1.390.000,00
Renault Laguna 2,0 kar. (sv,cz,es,abs) 1995 MET.SIVA 1.550.000,00
Fiat Marea 1,8 kar. (sv,cz,es) 1997 ČRNA 1.560.000,00
Renault Espace 2,2 (k,sv,cz,es) 1994 MODRA 1.680.000,00
Ren- Megane Scenic 1,6 avt.(sv,cz,es,air) 1998RDEČA 1.810.000,00
Fiat Bravo 1,6 (sv,cz,es,k,air) 1998 VIJOLA 1.660.000,00
Opel Vectra 1,616v (k,sv,cz,es,air) 1998 MET.RDEČA 1.890.000,00
Renault Megane 1,6 RT (es,cz,sv,air) 1997 MODRA 1.390.000,00
RENAULT
www.alpctour-remont.si
Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
I.EOENDA:
■ (i VOZILO /. GARANCIJO -K: KI.IMA
- SV: SEKVO VOIAN
■CZ CKNTRAl.NO ZAKI.KI'ANIK
- R RADIO
KS KI.I.KIR DVIG STEKEL
♦ AIR AIRHAO
D.D. KRANJ
SLRVISNO PRODAJNI CBNTKR KRANJ, LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
Vse za vaš avto na enem mestu:
♦ 1'rudaja vozil Renault ♦ Zavarovanj« in registracija vozil
♦ Vzdrževanje vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Najem vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih,
♦ Vleka vozil tovornih in priklopnih vozil
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radio-sora.si
89.8 91.1 96.3
sko vgrajeno elektroniko proti zdrsavanju koles, najmočnejša pa tudi elektronski sistem stabilnosti DSC. Tehnični del prenove je poleg tega zajel tudi ojačitvene popravke na karoseriji, vendar so se pri Mazdi sprijaznili s tem, da bo avtomobil na preizkusnem trčenju Euro-NCAP dosegel oceno tri zvezdice.
V motorni paleti se je bencinskemu 1,8-litrskemu s 100 in 2,0-litrskemu turbodizelskemu s prav tako s 100 konjskimi močmi pridružil še novi 2,0-litrski bencinski štirivaljnik, ki razvije 131 konjskih moči, na voljo pa je tudi v kombinaciji s samodejnim menjalnikom.
Pri slovenskih Mazdinih trgovcih bo premacv letošnji najbolje prodajani model inje nekoliko zasenčil priljubljeno mazdo 323. V prenovljeni podobi in z izboljšano opremo (klimatska naprava bo serijsko v vseh različicah, pri bolje opremljenih tudi samodejna) bo prenovljeni kompaktni enoprostorec pri nas naprodaj od februarja prihodnje leto. Osvežitev je botrovala tudi novim cenam, ki bodo žal občutno višje kot so za ta avtomobil veljale doslej: osnovni premev 1,8 bo veljal 3,78 milijona, najdražji 2.0 DITD aetive pa 4,93 milijona tolarjev.
• Matjaž Gregorič, foto: Mazda
Nova podoba Elanovih jadrnic
Begunjski Elan marine v prvih decembrskih dneh sodeluje na 41. mednarodnem navtičnem sejmu v Parizu, kjer predstavljajo najsodobnejši jadrnici E333 in E40. tokrat prvič v novi preobleki. Udeležba na tem sejmu je za slovenskega navtičnega proizvajalca izjemnega pomena, saj na njem sodeluje več kot tisoč razstavljavcev, pričakujejo pa 300.000 obiskovalcev z vsega sveta. Elan Marine se namerava po uspešnem letošnjem prodajnem letu, ko so prodali celo več plovil kot v prvotnem načrtu, v prihodnjih letih uvrstiti med najhitreje rastoče in dobičkonosne proizvajalce plovil v svetu in eden od treh najpomembnejših v Evropi. Načrtujejo, da bodo do leta 2006 izdelali že 800 plovil letno, prebiti pa se želijo tudi na trg motornih čolnov velikosti od 20 do 38 čevljev. Nastop na pariškem navtičnem sejmu je za Elan Marine letošnja zadnja večja predstavitev na sve-
tovnem trgu, pospešeno pa se pripravljajo na predstavitev nove jadrnice E31, ki bo glavna novost v prihodnjem letu.
• M.G., foto: Elan Marine
S l^rown protikorozijsko zaščito vozil se ohranja vozilo varno. Olje KROVVN ščiti karoserijo vozil pred vplivi soli, snega in vlage. Preprečuje rjavenje in celo zaustavlja že začeto rjavenje. Obenem maže gibljive dele na karoseriji, tudi za stroje, orodje, orožje...
Naročila in informacije: TRI KRONE, d.o.o., Godešič 54, Škofja Loka, telefon: 51-37-600 in AVTO AMBROŽIČ, d.o.o., Pungart 2, Ribno pri Bledu, tel.: 57-41-784, predstavitev tudi na straneh www.tri-krone.si
servis nvtoguni
Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70
• optična nastavitev • centriranje
• vulkanizerstvo • popravilo in prodaja vseh avtogum
Gotovinski popust za zimsko pnevmatiko!
MALI OGLASI
«201-42-47 »201-42-48 8201-42-49
APARTMA-PRIKOLICE
Prodamo APARTMA na Krvavcu, obnovljen in opremljen, 35 m2, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-22 2 17230
APARATI STROJI
Prodam SUŠILNI STROJ, malo rabljen, znamke Candv, po ugodni ceni. Tt 204-68-
77 18517
Prodam električni ŠIVALNI STROJ Bagat. Tt 255-15-26_18664
Prodamo PLINSKE RADIATORJE za ogrevanje in jeklenke 30 kg-2 kosa. Tt 2357-
500 18565
Prodam CISTERNO 2700 za gnojevko, leto starega OVNA JS pasme. Tt 533 37 18
18571
PRIPRAVA IN DOSTAVA HRANE NA DOM
I TA rN I lA.ci
l 9981
23 40 440 in 23 40 441
DOBRE JEDI ZA LAČNE LJUDI
Prodam VILIČAR Elektro Indos 1500 kg in diesel VILIČARJA 3000 kg Indos. Tt 041/648-917 18575
Prodam KOSILNICO in SLAMOREZNICO s puhalnikom. Tt 5806-193 13592
Vlečnica prenosna, električna 3 KW, 80 m, 5 smučarjev, nova, 180.000 sit. Tt 031/209-238_18593
PRALNI STROJ Gorenje in elek. štedilnik, prodam, Tt 041/878-494_18602
Ugodno prodam HYDROTHERM - komplet za biserno kopel, Tt 23-24-538 186O8
NAMIZNO ŽAGO ZA LES, laser vodno tehtnico, blagajno, prodam. Tt 5963-268 18626
Prodam PEČ KUPPERSBUSCH. Tt 041/378-947 _|8M8
GSM TELEFONI SAGEM MC 926, Siemens C 10, Benefon 10 in Nokia 3210. ^041/552-336 18644
SUŠILNI STROJ Gorenje VVT 510, pr<5-dam. Tt 041/878-494 18649
ČESTITKE
Vse NAJBOLJŠE sinu Jožetu za osebni praznik! Mnogo zdravja in osebne sreče za rojstni dan želita: mami in oči! 13577
GR. MATERIAL
Prodam večjo količino LP vinil plošč po ugodni ceni. TT 233-04-09 18579
VRATA z nadsvetlobo lužen hrast, 80 cm, desna, nerbljena, poceni prodam. Tt 040/296-333 18627
Ugodno prodam rabljeno STREŠNO OKNO Kovinoplastika Lož, svetlobe 100x60. Tt 51-21-945 18647
GARAŽE
Radovljica, v večstanovanjski hiši prodamo ali oddamo v najem garažni boks Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
HIŠE PRODAMO
~HIŠE PRODAMO GORICE prodamo ob-novljeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, DRULOVKA prodamo etažo hiše (1. nads+neizdelana podsteha) z vrtom, cca 100 m2 v etaži, 357 m2 parcele + 102 m2 skupnega dvorišča, etažna CK, garaža, 20 let, 22,2 mio SIT, KOVOR na lepi lokaciji z razgledom prodamo stanovanjsko hišo v izgradnji (III. gr. faze), 120 m2 v etaži, parcele 575 m2, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 ns27
HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 TI2 uporabne površine. HIŠE LESCE prodamo del dvojčka z vrtom na parceli 670 m2 (30.L), 99 m2 v etaži + nadstrešek za 2 avtomobila, lahko dvodružinska. DOM NEPREMIČNINE, 2369333, 041/333 222
STRAŽIŠČE: poslovno hišo, urejene pisarne, '320m2, več parkirišč. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581 04/ 25 15 490
GOLNIK: ugodno prodamo vrstno atrijsko hišo, 35,8 mio FRAST-nepremičnine 041/734 198   04/251 5490
GORENJSKA: bivalni vikend, 1200 m2 parcele, 22,5 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/626 581
Hlebce, ugodno prodamo sodobno hišo, sončna parcela 610 m2, FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581_
NAKLO: prodamo zanimivo hišo na parceli 750 m2, 32,6 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
KRANJ- prodamo luksuzno stanovanjsko hišo, urejen vrt, parcela 1000m2, 52 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
CERKLJE: prodamo sodobno hišo, parcela 1000 m2, izredna lega, cena 30 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
Bohinjska Bistrica, 1/2 dvojčka, podklete-na, v pritličju, I. in II. nadstropju po eno stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, blizu smučišča Kobla
Lesce, stanovanjska hiša v dvojčku, površine 180 m2, parcela 600 m2
V okolici igrišča golf pri Bledu prodamo manjšo stanovanjsko hišo na parceli 1254 m2 Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
STRAŽIŠČE - poslovno-stan.hišo vel. 13x11 m z delavnico 21 x 7 m na parceli 1540 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Ambrož pod Krvavcem - zazidljiva parcela 375 m2 za bivalni vikend, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KOKRICA - 20 let stara stan.hiša na parceli 1.033 m2, cena - 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V smeri proti GOLNIKU novo hišo na idilični lokaciji z urejenim botaničnim vrtom in čudovitim razgledom na hribe, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BLED - večja stan.hiša cca. 120 m2 v etaži, 3 etaže, možnost tudi dvostanovanjske hiše, parcela 1200 m2, cena ■ 28,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Primskovo - gradimo hišo dvojček, vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, zgrajena do IV.gr.faza ima ceno enega 42,0 mio SIT, po dogovoru hiši dokončamo ali zgradimo le do III. gradbene faze, v račun vzamemo drugo nepremičnino, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
BAŠEU - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 9 m in terasa 3,5 x 8 m, pritlična z mansar-do, parcela = 780 m2, cena = 29,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66
CERKLJE-vrstna končna hiša vel. 12 x 8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena = 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
MAVČIČE - starejša stan.hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansar-da, na parceli 550 m2, cena - 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
BRITOF -1/2 stan.hiše, stanovanje 1nad., garaža in klet, cena ■ 14,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživiljsko dejavnost, cena ■ 33,5 mio SIT,
PRISTAVA pri Tržiču prodamo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. Cena po dogovoru v račun vzamemo tudi stanovanje. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._
BLED enodružinsko hišo v izmeri 120m2 in 500m2 zemljišča. Hiša je 1 km iz centra Bleda. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija izredna na območju novega poslovnega centra. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
V BEGUNJAH prodamo renovirano hišo in 1200m2 zemljišča. V HLEBCAH pri Lescah ugodno prodamo lepo dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, CENA 38 mil sit, V PALOVČAH prodamo adaptirano dvodružin-sko hišo in 1500m2 zemljišča, ugodna cena. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več različnih hiš, različnih cenovnih razredov, velikosti. Za vse informacije smo vam na voljo na tel .: 04/23 66 670 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
LESCE prodamo polovico dvojčka na parceli 670 m2, uporabne površine 198 m2, CK olje, obnovljen parket, dve novi kopalnici, cena 27,6 mio SIT (245.000 DEM), CERKLJE prodamo novejšo vis.priti., hišo 9x11 m s poslovnim prostorom, lahko dvostanovanjska na parceli 500 m2, cena 31,5 mio SIT (280.000 DEM), BAŠEU prodamo vis.priti., dvostanovanjsko hišo v izgradnji (IV. gr.f.) na parceli 781 m2, tloris 12x9 m, garaža + 30 m nadsreška, 29,3 mio SIT(260.000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 16694
HIŠE KUPIMO
ŠENČUR: kupimo MANJŠO HIŠO. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
Brnik - Naklo: kupimo novejšo stanovanjsko hišo, odprt dovoz do 55mio. FRAST-nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 734 198
OBLAČILA
Prodam NOGAVICE iz domače volne. Tt 031/240-927 18016
r
Z Vami smo vsak dan 24 (Štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE
24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Ves dan VIDEOSTRANI In vsak večer GORENJSKA TV POROČILA
Sodem dni v tednu oddajamo zartlmlv.domač, pastor, pozitiven In nenasilen TV program
Snemamo v TV studiu, v Vasi občini, v Vaši KS al) celo pri Vas doma
telefon uredništvo: 04 / 233 11 59 telefon komercial«: 04 / 233 11 55 telefon TV STUDIO: 04 / 233 11 5« fax marketing: 04 / 232 45 50 fax poročila DESK: 04/23312 31 e-mall: atv@teie-tv.si INTERNET: http:tfwww.tela.tv, s i
Zato nas pokličite in naročit« !
TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ. DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM"
Na« DIGITALNI STUDIO xmor» vse !!l
NaW na« bo»ta v »toj Gorenjsko -GTV gorenjska televizija, Nikole TWe 2, p.p. 181.4001 KftANJ
Kupim: KRANJ ali bližnja okolica (Preddvor) VEČJE ZEMLJIŠČE s hišo, lahko potrebna obnove ali KMETIJO. Tel.: 041/632-354
V Begunjah, Breg, Žirovnica, vasi okoli Radovljice in v okolici Jesenic kupimo starejše hiše do 16 mil Sit. Kupimo tudi hiše za nadomestno gradnjo. TRG BLED -NEPREMIČNINE tel.04 5 745 444
IZOBRAŽEVANJE
Iščem INŠTRUKTORJA SLOVENSKEGA JEZIKA za osnovno šolo. Tt 041/671-916
KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO, LES PREVZAMEMO TUDI NA PANJU. Tt 530-65-55, 041/680-925, BRAZDA d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6 17355
Kupim 50 kosov TERASO PLOŠČ vijoličasto bele barve. Tt 031/693-800 18462
Kupim prednji NAKLADAĆ za traktor Štore 404. Tt 51 81-41 5 18573
Kupim JABOLKA, neškropoljena, domačih sort za ozimnico. Škofja Loka, 513-32-40
Krmilni KROMPIR, kupim. Tt 518-51-85
LOKAL ODDAM
LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA odd-amo več pisarn različnih površin 15-30 m2 ali večje, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10126
KRANJ - pisarne 20 kom 920 m2 s sejno sobo v 1. nadstropju objekta s sanitarijami in čajno kuhinjo, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Iščemo lastnike oz. najemnike trgovskih prostorov, s katerimi bi sklenili franšizno pogodbo za prodajo uveljavljenega programa. Informacije ob delavnikih po telefonu: 041/281-959
OSTALO
TAPISERIJE različnih oblik, velikosti, motivike in cenovnega razreda, ugodno prodam. Tt 2312-599 isose
Prodam KIOSK dvojček rdeče barve, cena 120.000 SIT. Urevc, Krnica 84 a, Zg. Gorje
PRIDELKI
MIKLAVŽ kupuje SUHE JABOLČNE KRHUE pri Markuti, Čadovlje 3, pri Golniku. Tt 256-00-48_IS417
Prodam belo in rdeče VINO. Tt 05/36-66-075,041/518-171 i84i9
Prodamo domače VINO dolenjski cviček in domače namizno haloško-BELO. Tt 5315-
456 18578
Prodam DOMAČE ŽGANJE. Tt 2312-398
SENO GOVEJE balirano z dostavo, prodam. Tt 031/276-930 18640
MLADE JURČKE vložene v kisu in suhe JU-RČKE, prodam. Cena po dogovoru. Tt 040/845-847 18648
PODARIM
Podarim 3 MUCKE, stare 4 mesece. Tt 041/916-870_18374
Podarim mladega črnobelega MUCKA. Tt
25 21 499 18603
POSESTI
PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli,POD DOBRĆO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10121
KRANJ, Ul. Staneta Žagarja - posl.prostor 25 m2 s klimo napravo, WC in takoj vseljivo, 68 m2 primerno za pisarne ali stanovanje, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222_14816
BLED, 1 km iz centra Bleda ODDAMO POSLOVNI PROSTOR za različne dejavnosti, tudi gostinstvo, cca 100m 2, z lastnim parkirnim prostorom. Oddamo tudi stanovanje-apartma 36 m2, vseljitev možna takoj. Tt 041/737-146 18239
Golnik oddam prostor za skladišče ali obrt 80-200 m2. Tt 041/582-270 18598
Nova električna PEČ za pizzo, moč 6 KW, 380 v, poceni prodam. Tt 041/905-719
KRIŽE - trgovski lokal že vpeljan prodamo ali ODDAMO. Tt 040/205-999, 5951-555 od pon.-petka od 15.-19. ure 18631
LOKAL PRODAMO
KRANJ, Planina - v novem trgovskem centru v l.nad. 416 m2, primerno za trgovino, servis, agencijo, zdravstvo ipd., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, center - trgovski lokal 80 m2 z izložbo, primeren za trgovino, servis ali mirno dejavnost, cena je za 293.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Primskovo - 2 pisarni 54 m2 s souporabo sanitarij v 2.nad. poslovnega objekta, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
OBVESTILA
SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVE-STROVANJE, ZAKLJUČNE DRUŽBE, POROKE in DRUGA PRAZNOVANJA (do 80 oseb). NUDIMO DNEVNE MALICE (600 SIT) in KOSILA (1000 SIT). GOSTILNA PARIZAR, Trboje 39 (poleg gasilskega doma), Kranj INFORMACIJE Tt 259-13-85, 031/389-180 18195
ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem
mm In ener9etik°< d-d.
kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20S8-700, far. 04/20-68-701 GSM: 0411647-433
BAŠEU zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. MEDVODE okolica prodamo manjšo zazidljivo parcelo kvadratne oblike, 399 m2 ob asfaltu, voda na parceli elek. ob parceli, 7,6 mio SIT. DOM NEPREMIČ-NINE, 2369-333, 041/333-222 10122
PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-
222 10123
Prodamo GRADBENO PARCELO Gorenja vas, 800 m2, z gradbeno dokumentacijo. Tt 041/650-975 17154
Lancovo pri Radovljici, ravna parcela v izmeri 1057 m2, v urejenem naselju, sončna lega, gradbeno dovoljenje Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
V okolici Nove vasi, Begunj, Zapuž, Lesc iščemo kmetijsko zemljišče ali starejšo kmetijo za nakup. Alpdom, d.d., Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
KRANJSKA GORA: Prodamo dva apartmaja v hiši novogradnja, zgoraj- 65m2+12m2 terasa, spodnji - 64m2+200m2 atrija, možen nakup tudi v celoti, mirna in urejena okolica, lep razgled. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
VOGEL: V neposredni bližini smučišča prodamo 1/2 vikenda, apartma za 6 oseb, enonadstropen, elektrika, voda v hiši, sončna lokacija, lep razgled ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
JESENICE: Prodamo samostojen vikend velikosti cca 30m2, obnovljen, brez vode in elektrike, možen priklop, parcela 400m2, delno v pobočju.Cena 1.000.000,00 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
BLED center, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 734 m2, el, voda kanalizacija na parceli. LESCE center prodamo komunalno opremljeno parcelo v izmeri 700m2 namenjeno za poslovno dejavnost. V BEGUNJAH prodamo manjšo gradbeno parcelo. TRG BLED, Tel.: (04) 5 745 444
Na JESENICAH na sončni legi 300m IZ CENTRA ugodno prodamo 1000m2 veliko parcelo z veljavnim lok. dovol. in projektom parcela ima izvir čiste vode, pridobivamo grad. dovol. za montažno gradnjo 118m2 stan. povr., Cena 7 mil sit (60.000 DEM) NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444.
MOSTE Žirovnica PRODAMO urejeno hišoje takoj vseljiva. Cena ZELO UGODNA 25.7 MIL SIT. (230.000DEM) V račun se vzame tudi manjše stanovanje možno tudi delno kreditiranje. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
V KRANJU okolica ODDAMO za daljši čas novo v celoti zelo lepo opremljeno restavracijo (gostinski družini), (malice, kosila, po naročilu, pizzerija) v izmeri 250m2, veliko parkirišče, prijeten ambient. Ugodna cena, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
Kupim PARCELO 500-700 m2 v Kranju z okolico ali v Apnem pod Krvavcem. Tt 041/68-55-68 17896
PARCELE PRODAMO BLED okolica 1150 m2, ravna, sonca, ob asfaltu, vredna ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 17960
78- letna ženska, sama, ODDA kmetijo v najem. Relacija Repnje pri Vodicah. Ostalo po dogovoru. Tt 01 /8323-686 ibssi
OREHEK novogradnja 220 m2 na 400 m2, vredna ogleda, prodam. Tt 041/909-
924 18646
RAZNO PRODAM
KOVINSKI IZDELKI (UMETNO KOVAŠT-VO), OGRAJE, ZAŠČITA OKEN in VRAT PROTIVLOMNO, ZAŠČITA CVETLIČNIH LONČKOV na okenskih policah in drugi kovinski izdelki (svečniki, cvetlični podstavki), možen reklamni prospekt. Tt 041/825-239 Bitežnik Srečko s.p., Ravne 17 a, Tržič
17599
Poceni prodam PTIČJI KLETKI in PLATNO za vzemtnice. Tt 2511-978 iseis
Zaključena družba išče MUZIKANTA za sil-vestrovo. Tt 231-61-70, 041/732-805
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Zlato polje, 3 ss, 63 m2/PR, opremljeno, klasično ogrevanje, za 7-9- mesecev, 45000 SIT/mes+varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 16896
ODDAM v najem opremljeno 1 ss 33,40 m2. Tt 031/344-127 18354
Za daljši čas oddamo v hiši manjšo garsonjero, opremljeno. Smledniška 35, 2 vhod
ODDAMO 2 sobno stanovanje na Mlakarjevi v Kranj (54m2). Tt 041 /399-753 i849s
ODDAMO opremljeno 1 ss na Planini v Kranju. Tt 257-60-75, 041/322-653 18580
Dvema moškima ali študentoma ODDAM 1ss opremljeno, ogrevano. Tt 031/375-267,231-79-40 18610
ODDAMO: Planina - garsonjero, Primsko-vo-2ss, Šenčur-1ss in neopremljeno 2ss FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
Radovljica, oddamo dvosobno stanovanje v izmeri 50 m2, predplačilo!
Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
Škofja Loka - 1 SS 42 m2 z vso opremo, Podljubelj - bivalni vikend z vso opremo, Kranj: celo hišo v Britofu, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Ugodno prodam nove, zapakirane SKIRO-e. Tt 031 /545-394 18645
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. V MESECU NOVEMBRU 5 % POPUST!! 2
team
Tel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 395 599 email: mlinar.toam@siol.net
mansardna stanovanja strešna okna
obloge in toplotne izolacije stropov predelne stene
kmf (Armstrong FF*Wl
ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno. Tt 041/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 177, Naklo 250
PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna. STOPNICE notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, J. Šmida 15, Tt 580-60-26 16087
CIIUAMT°
Rigips
Armstrong
PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA, VELUX OKNA, SLIKOPLESKARSKA DELA
HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396, e-mail:sumont@orpo.si
SPORT
SMUČI Monoblock 3 D 198 cm, palice in vezi Tvrolia diagonal, novo! Tt 041/552-336
18643
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. Tt 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 16975
PREVOZI, SELITVE, AVTOVLEKA, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, HITRO IN UGODNO. Bros Tadej, s.p., J. Platiše 11, Kranj, 041 /737-245, Matej 041 /358-055 17449
OLJNE GORILNIKE, avtomatiko, sončne bojlerje, dobavljamo in montiramo, z garancijo, servisiramo ter izmerimo izkoristek peči. Beta-S,d.o.o., Kočna 10 b, BI.Dobrava, Tt 587-40-59, 041/704-851 17905
MLAKA PRI KRANJU
Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji
si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m2 pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna BREZ PROVIZIJE
telefon: 04/2365 360, 2365 361
MLAKA PRI KRANJU! Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40 m2 in v mansardi dva večja stanovanja v dveh etažah 78 m2 in 98,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
GARSONJERE
CERKLJE, prodamo adaptirano garsonjero 17 m2, visoko pritličje, vseljivo po dogovoru, opremljena kuhinja, cena 4.900.000 SIT.
KRANJSKA GORA - RAZOR, prodamo novo garsonjero 30,19 m2, v pritličju, prevzem možen takoj, cena 7,3 mio SU.
ENOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - CENTER, prodamo kompletno opremljeno, enosobno stanovanje 44 m2,2. nadstropje, vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ - ČIRČE, prodamo enosobno stanovanje 44,90 m2 v večstanovanjski hiši, visoko pritličje, brez CK, vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru.
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo lepo obnovljeno, enosobno stanovanje 42,10 m2,1. nadstropje, vsi priključki, CK na plin, vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ - PLANINA I, v nizkem bloku prodamo enosobno stanovanje 37,10 m2, 2. nadstropje, balkon, vseljivo takoj, cena 10,5 mio SIT.
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo vzdrževano dvosobno stanovanje, v II. nadstropju, 53 m2, CK, balkon, sončna lega, vseljivo po dogovoru, cena 12 mio SIT.
KRANJ - NAZORJEVA, prodamo dvosobno stanovanje 54,60 m2, IV. nadstropje, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 13,5 mio SIT.
KRANJ - VAUAVČEVA, v nizkem bloku prodamo dvosobno stanovanje 54 m2, opremljena kuhinja, vseljivo po dogovoru, cena 14 mio SIT.
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje 59,20 m2,7. nadstropje, zastekljen balkon, vsi priključki, zastekljen balkon, vseljivost in cena po dogovoru.
TRISOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 88,80 m2, dva balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 17,8 mio SIT.
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 88,70 m2, 2. nadstropje, dva balkona, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje.
KRANJ - PLANINA m, v nizkem bloku prodamo atrijsko štlrisobno stanovanje i00 m2, z lastnim vhodom, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru
HIŠE
SPODNJE JEZERSKO, prodamo starejšo popolnoma adaptirano stanovanjsko hišo, 1228 m2 zemljišča, bivalno pritličje, poleg hiše še pomožni objekt kot hladna klet in garaža, prevzem možen takoj, cena 19,2 mio SIT.
ŠKOFJA LOKA - RETECE, prodamo enodružinsko montažno hišo, 66 m2 stanovanjske površine, 850 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in mansarda, CK na olje, prevzem in cena po dogovoru.
VODICE, prodamo dvodružinsko, delno opremljeno stanovanjsko hišo, 120 m2 stanovanjske površine, 700 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, kgmbinirana CK, prevzem možen takoj, cena po dogovoru.
ZEMLJIŠČA"
ŽELEZNINI, prodamo zazidljivo, komunalno urejeno 504 m2, prevzem in cena po dogovoru.
BOHINJSKA BELA, prodamo zazidljivo parcelo 653 m2, prevzem možen takoj, cena 5,2 mio SIT.
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
Najlepša viza na Bledu
Radio Slovenija, Turizem Bled in Gorenjski glas z najlepšimi vižami 2001 v Festivalni dvorani na Bledu. Prireditev to soboto, 8. decembra, bo prenašal Radio Slovenija na prvem programu, Založba kaset in plošč RTV Slovenija pa bo
po prireditvi izdala zgoščenko.
Kokode polka ansambla Vita je bila najlepša viža meseca maja letos.
Valček Pastirica ansambla Tonija Verderberja je bila zmagovalna viža meseca junija.
Bled - Na koncertu v organizaciji Glasbenega programa Radia Slovenija in v sodelovanju s Tu-rizmom Bled ter Gorenjskim glasom bo v Festivalni dvorani na Bledu prireditev Najlepša viža 2001. Začela se bo to soboto x*b 20. uri, na njej pa se bo predstavilo enajst ansamblov (vsi razen ansambla Gašperji), ki so bili s svojimi skladbami izbrani za najlepše viže med letom v posameznih mesecih. Od lanskega novembra do letošnjega oktobra so to bili Alpski kvintet s polko Lovski rog, Franc Potočar s Podlipniškimi fanti z valčkom Dekle iz mlina,
NAGRADNE IGRE
Mi
Ansambel Melos je zmagal julija z valčkom Orač.
BIGBflflG
koncerti
Obveščamo vas, da pripravljamo skupni koncert Gibonnija in Oli-verja Dragojeviča, ki bo izveden v četrtek, 13. 12. 2001, ob 20. uri v ljubljanski hali Tivoli. To bo prvi skupni koncert Gibonnija in Oliverja v Ljubljani.
Vstopnice so v predprodaji v ALIGATORJU v Kranju, v BIG BANG trgovini v Kranju in Škofji Loki.
Nagradno vprašanje:
Povejte ime Gibonnijevega najnovejšega albuma, ki podira vse prodajne rekorde v Sloveniji! Odgovore pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj do petka, 7. 12. 2001.
Založba Helidon
Nagradno vprašanje:
Kakšen je naslov albuma na sliki? Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
2^ ^
Nagrajenca: Barbara Seršen, Dvorje 77a, Cerklje; Boris Znidar, Juleta Gabrovška 19, Kranj
; Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP
Nagradno vprašanje:
Povejte naslov nove uspešnice Helene Blagne!
Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
Nagrajenki: Dunja Frelih, Gradnikova 85, Radovljica; Veronika Kožuh, Voklo 12, Šenčur
GORENJSKO BRUCOVANJE koncert
BAJAGA I INSTRUKTORI in TABU
sobota, 15.12.2001 na Gorenjskem sejmu v Kranju
Nagradno vprašanje:
Naštejte vsaj tri naslove pesmi skupine BAJAGA I INSTRUKTORI! Odgovore na dopisnicah pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj do ponedeljka, 10. 12. 2001.
Gašperji s polko Cicibanščina, ansambel Toneta Rusa s polko Zvon želja, Zasavci s polko Kje si doma, Mladi Dolenjci z valčkom Brez otroških oči, Vita s Kokode polko, Toni Verderbcr z valčkom Pastirica, Melos z valčkom Orač, ansambel Pogum z valčkom Nikoli pozabljena, Štajerskih 7 z valčkom Čas otroštva in Brane Klavžar s polko Lažnivček moj. Nastopila bo tudi Godba Gorje, prireditev pa bo povezoval Janez Dolinar. Med pokrovitelji prireditve so tudi Albatros kongresno turistična agencija Bled, Spenter,
Avgusta je bil najlepši valček Nikoli pozabljena ansambla Pogum.
d.o.o., Komenda, Agroind Vipava, Diskont Verčič, d.o.o., Bled in Občina Bled.
Vstopnice za prireditev Najlepša viža 2001 so v prodaji na Turističnem društvu Bled in v Gorenjskem glasu. Za informacije pa lahko pokličete Gorenjski glas na številko 04/201-42-47.
• Andrej Žalar
Valček Čas otroštva ansambla Štajerskih 7 je bila najlepša viža letošnjega septembra.
Novoletni Videomeh in Glasova miza
Skupaj bomo v športnem centru Fit-Top Mengeš
Mengeš - Novoletni Videomeh s predpremiero silvestrovanja bo 22. decembra ob 19. uri v športnem centru Fit - Top Mengeš.
Gostje Borisa Kopitarja na Vi-deomehu bodo letos Slapovi, Alfi Nipič, Čuki, Nuša Derenda, Ptujskih 5, Natalija Kolšek, ansambel Franca Miheliča, Korado in Bren-di, Gašperji, Marjan in Branko Zgonc, Mladi Dolenjci, Viktorija, Štajerskih 7, Nataša Mihelič, Kvintet Dori, Jernej Kuntner kot Franco Mercatori, ansambel Bratov Poljanšek, zamejski kvintet iz Trsta, pevka debitantka Anja,
Ivan Hudnik, plesalca Tjaša Mar-čič in Miro Svegelj, Julija Avbelj, Mengeška godba in folklorna skupina Svobode Mengeš. Po prireditvi bo predsilvestrovanje, igral pa bo ansambel Ptujskih 5.
Gorenjski glas bo imel na Vide-omehu v Mengšu svojo mizo, pri njej pa srečne izžrebance iz nagradne igre. Vstopnice so že naprodaj tudi v Gorenjskem glasu, pokličete lahko lahko tudi po telefonu v Gorenjski glas na številko 04/201-42-47 in na številko 031/222-444.
• Andrej Žalar
Z VAMI PRI VAS - KUPON št. 8
Ime in priimek................................................................
Naslov..........................................................................
Pošta...........................................................................
Vabim vas (napišite ime kraja)
Predlagam nastop.........................................................
Kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124
Nagrada: 20 vstopnic
Kranj, Mengeš - Policija na pomoč v petek, 7. decembra, v Mengšu. V dvorani Kulturnega doma v Mengšu bo v petek, 7. decembra, ob 19.30 na sporedu komedija POLICIJA NA POMOČ.
Gorenjski glas in Hit Fit, d.o.o., Mengeš vam tudi tokrat podarjata 20 vstopnic za ogled komedije. Vstopnice bomo podarili tistim, ki nas boste med prvimi poklicali na telefon 04/201-42-00 in pravilno odgovorili na vprašanje: Kdo je producent predstave Policija na pomoč. Pokličite čimprej. • A. Z.
Z vami Srečno v novo leto
Začeli bomo v Bohinjski Bistrici, sklenili pa naša srečanja v Besnici.
Kranj - Prireditve Srečno v novo leto bomo torej skupaj z vami pripravili v različnih krajih. Prva prireditev bo v Bohinjski Bistrici, kjer bomo hkrati proslavili tudi izid 50. številke Bohinjskih
novic.
Kraji in datumi so torej izbrani in določeni. Veliko oziroma predvsem ste k izboru prispevali in ga izoblikovali predvsem vi dragi bralci, ki ste nam pridno pošiljali kupone s predlogi in željami. Mi se bomo seveda zdaj potrudili, da bomo skupaj in da bo čimbolj veselo z vami in z vašimi prijatelji.
Kraji, v katerih bomo skupaj, so:
Bohinjska Bistrica - 16. decembra, Primskovo - 22. decem-
bra, Blejska Dobrava - 26. decembra, Cerklje - 27. decembra, Vodice - 28. decembra, Jesenice -29. decembra, Besnica - 30. decembra.
Podrobno bomo o posameznih prireditvah, njihovih začetkih v posameznih krajih in o nastopajočih seveda še pisali. Izžrebali pa bomo seveda tudi srečneže in nagrade izmed številnih, ki ste nam pošiljali nagradne kupone s predlogi-
• Andrej Žalar
GLASOVA MIZA - NOVOLETNI VIDEOMEH - 5
Ime in priimek...........................................................
Naslov.....................................................................
Pošta......................................................................
Ali je Boris že srečal abrahama?
DA       NE        (obkrožite pravilni odgovor)
Kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124, do 17. decembra
Štiri vstopnice za Marjana
Kranj - Marjan Zgonc bo to soboto, 8. decembra, gostoval v športni dvorani na Zlatem polju. Gostje na njegovem Velikem koncertu, začel se bo ob 19. uri, bodo Karmen Stavec, Alberto Gregorič, Vesele Šta-jerke, Boris Kopitar in skupina Metulj. Z Marjanom pa se bo v Kranju prvič predstavil tudi njegov brat. Prireditev bo povezoval Boris Kopitar.
Vstopnice so v predprodaji v Aligatorju Kranj, v Turistični agenciji Odisej, v Turističnem društvu Škofja Loka, v Turistični agenciji Kompas Škofja Loka, v Pasaži Maximarketa v Ljubljani in v Gorenjskem glasu. Uro pred začetkom koncerta pa bodo vstopnice tudi pri blagajni športne dvorane na Zlatem polju.
Za bralce Gorenjskega glasa je Marjan namenil štiri vstopnice. Dobili jih bodo tisti bralci, ki nas bodo prvi poklicali na telefon 04/201-42-00 in odgovorili na vprašanje, kako je ime Marjanovemu bratu, ki bo nastopil prvič skupaj z njim v Kranju. • A. Ž.
KRANJ - dvorana PRIMSKOVO Četrtek 13.12. ob 20.00 uri
BALKANSKI SPUON
150
aS.000
Žlahtni komedijant leta 2000 - BORIS CAVAZZA
Režija:
BRANKO ĐURIĆ
Igrajo:
BORIS CAVAZZA, JANEZ HOČEVAR - RIFLE, MUSTAFA NADAREVIĆ, MARIJANA BRECELJ NINA IVANIČ
Prodo/a vstopnic:
GLAS
generalni medijski pokrovitelj to/.: 04/201 42 47
Gorenjski glas in Špas teater Mengeš vam za ogled komedije Balkanski špijon v dvorani na Primskovem v četrtek, 12. decembra, ob 20. uri poklanjata deset vstopnic. Dobite jih lahko, če boste pravilno odgovorili na nagradno vprašanje in nam nagradni kupon za žrebanje na dopisnici pravočasno poslali v Gorenjski glas.
NAGRADNI KUPON - BALKANSKI ŠPIJON
Ime in priimek...........................................................
Naslov.....................................................................
Pošta......................................................................
Katero obletnico praznuje Špas teater v naslednji sezoni?
Odgovore pošljite na Gorenjski glas,
4001 Kranj, p.p. 124 do vključno petka 7. decembra
Torek, 4. decembra 2001
MALI OGLASI / info-g g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
VRELEC SREČE, Erbežnik in Krivec d.n.o., Krimska 10 Ljubljana, bioenergija, radiestez-ija, vedeževanje. Ozdravimo raka in tumor, pomagamo pri zdravljenju rastlin in živali, možni razvedrilni pogovori čez. dan in morebitno sklepanje parov. Tt 01 /283-40-38 in 090/44-02, str.250 SIT/min. 17946
ČIŠČENJE IN PREMAZI VSEH VRST, SEDEŽNE GARNITURE, STOLI. Tt 041/503-158, Stanislav Borak, s.p., Zoisova 9, Kranj 18013
Izdelava podstrešnih stanovanj, polaganje vseh vrst lesenih oblog in montaža pohištva. Tt 031/751-474 , 25-31-673, Planinšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor
ZASTOPAM upnike in dolžnike pri rubežu, cenitvi in javni prodaji ter opravljam kurirske storitve. Tt 041/681-628,, Sakib Kaši-bovič.s.p., Pot na Črno 31, Vodice 18477
Kvalitetno izdelujem CINKANE SMETNJAKE na 2 in 4 kolesih, so iz debelejše pločevine in močne izdelave. Jenkole.s.p., Prebačevo 32 a, Tt 2326-426 18607
STANOVANJA KUPIMO
KRANJ: KUPIMO GARSONJERO, gotov-ina. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198_
Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: kupimo več stanovanj za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198_
DRULOVKA, ŠENČUR: KUPIMO 1 SS in 2SS za znane stranke. FRAST- nepremičnin-ska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
KUPIMO stanovanja na Bledu, Lescah in Radovljici, eno, dvo in trisobno stanovanje.* Na Jesenicah kupimo garsonjero in enosobno stanovanje ter trosobno stanovanje na Plavžu. TRG BLED - NEPREMIČNINE tel.045 745 444
Jesenice: Za znanega kupca kupimo 3SS, Plavž ali okolica. Plačilo takoj. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/800-004
STANOVANJA PRODAMO
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II lepo 1 ss+k, 53 m2/l, zastekljen balkon, cena po dogovoru. KRANJ Gogalova ul, lepo, sončno 3 ss, 81,60 m2/l., vsi priključki, nizek blok, 18,6 mio SIT. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki.TRŽIČ Ravne novejše 1 ss+kabinet, 38,60 m2/ll, vsi priključki, 7,4 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 36,5 m2/pr, obnovljeno, brez balkona, CK in vsi priključi, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10118
MENCINGER, d.o.o., ALPSKA C. 68, LESCE
10%
MIKLAVŽEVEGA POPUSTA TOKRAT NA MOŠKO IN OTROŠKO KONFEKCIJO
Kranj- Kidričeva: prodamo 2ss, 62m2, zelo kvalitetno, 14,6 mio FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
Planina 1: prodamo 2,5ss, 66m2, takoj vseljivo, ugodno. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
ŠKOFJA LOKA: prodamo 2,5 ss, 58 m2, lepa lokacija, cena 13,5 mio (120.000 dem) PRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
LESCE: prodamo opremljeno kvalitetno 2ss, 59m2, 14,4 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA 1 : ZELO UGODNO prodamo 1ss in 3ss, nizek blok. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA 3-obrobje: prodamo 3ss, 82m2, lepa lokacija. FRAST-nepremičninska hiša £5 15 490,041/ 734 198 _
Planina 3: na odlični lokaciji prodamo 2ss+kabinet, 76m2,. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
Ljubljana-Vič: prodamo 2ss, 56m2, sodobno. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/626 581_
Planina 2: prodamo sodobno 2ss, 68m2, l4,6mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 25 490, 041/734 198_
PLANINA 2: prodamo enosobno stanovanje, pritlično. FRAST d.o.o. 25 15 491, 041/ 734 198_
Planina 1: prodamo 2+2ss, 18 mio FRAST ^0.0.25 15 491    041/ 734 198
Lesce, novogradnja - Gasilsko stanovanjski °bjekt- 2 trosobni stanovanji, vseljivi aprila 2002 Lesce - novogradnja Ob Vodnikovi, stanovanjski objekt - 21 stanovanj velikosti °d 47,00 do 100,00 m2, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, vseljivo oktobra 2002. Alpdom, d.d. Radovljica, Cankarjeva 1- Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
Radovljica, 30 m2, garsonjera, 3. nadstropje Kropa, 25 m2, garsonjera, I. nadstropje Bled, alpski blok, 37 m2, enosobno, podpritličje, terasa Radovljica, 45 m2, manjše dvosobno, podpritličje, terasa Kamna Gorica, 76 m2, trosobno, mansardno, etažno centralno ogrevanje Kropa, 74 m2, trosobno, obnovljeno, mansarda, etažno centralno ogrevanje Poljče, 64 m2, dvosobno, 1. nadstropje, balkon, etažno centralno ogrevanje Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
Mlaka: 2 SS 57 m2 v pritličju objekta in 2 SS 85 m2 v 2.nad., takoj vseljivo, cena po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Zlato polje - 1 SS 41 m2 v 1nad., novaCK, okna,tena= 10,7mioSIT, 1.5SS 47 m2 v 2.nad., CK ni, cena = 11 mio SIT, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena = 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66,
KRANJ, Planina I - zelo lepo 2 SS 60 m2 v 3.nad., južna lega, cena =13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - UGODNO 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, od tega ena soba povečana v balkon, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Planina II - 3 SS 88,7 m2 v6. nad., 2 balkona, takoj vseljivo, cena = 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina III - 1,5 SS 54 m2 v 5. nad., predelano v 2,5 SS, cena = 12,9 mio SIT, 2 SS + K 76 m2 v 3.nad., cena = 16,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 1 SS 40 m2 v 2.nad., takoj vseljivo, 15 let star blok, vsi priključki, cena = 11,2 mio SIT, 4 SS 77 m2 v 3.nad., mansardno, 12 let staro, cena - 15,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II -1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena = 11,2 mio SIT, 3 SS 88,70 m2 v 6.nad., cena = 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7nad., cena s kuhinjo 14,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LESCE - UGODNO - 2SS+K 63 m2 v celoti mansarde stan.hiše, z opremo, s sadnim vrtom, cena = 10,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
TRŽIČ, center - stan. v hiši v 1 .nad. in podstrešje, cena - 9,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Poljče BEGUNJE v manjšem bloku prodamo lepo trisobno stanovanje v izmeri 65m2 + klet. Odlična razporeditev Ugodna cena. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KRANJ - PLANINA I: V novejšem nizkem bloku prodamo zelo lepo svetlo 1SS, 39,90m2,ll.nad.,vsi priključki, takoj vseljivo. PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS 60m2, pritličje z atrijem, vsi priključki, nove kuhinja. Kranj- Savska c: Prodamo lepo in prostorno 1SS, 61 m2,IV.nad.vsi priključki. PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS + 2 kabineta, 89m2,l.nad. vsi priključki zelo lepo cena ugodna KRANJ-BRITOF: V stanovanjski hiši I.nad.prodamo popolnoma novo 5SS, 150m2+4 parkirna mesta in 65m2 delavnic - lahko preuredi v 2SS, vredno ogleda, cena zelo ugodna. KRANJ-Savska loka: Prodamo zelo lepo 3SS, popolnoma obnovljeno, lastna CK.vsi priključki,I.nad.89m2,+ garaža + vrt, v ceno vračunana kuhinja, vredno ogle-da.takoj vseljivo. KRANJ-ZALO POLJE: Prodamo 2SS, 46m2, ll.nad.delno renovirano. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ - Mlaka: Prodamo dva stanovanja -novogradnja - 1S+ kabinet 56m2 in 2SS mansarda v duplexu 85m2, vsi priključki, lastno parkirišče, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
TRŽIČ-mestno jedro - novogradnja: Prodamo dva stanovanja v I.nad. 48m2 in 62m2, va stanovanja v mansardi 45m2 in 51 m2, vsi priključki, zelo dobra lokacija, vredno ogleda, cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661
STANOVANJA PRODAMO: TRŽIČ: Prodam novejšo garsonjero, 31 m2, I.nad. vsi priključki, z novim pohištvom po meri, takoj vseljiva. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041 /755-296, 040/204-661
LESCE FINŽGARJEVA: Prodamo zelo lepo 3SS, I.nad.,73m2, 2x balkon vsi priključki, vredno ogleda. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/800-004
JESENICE: Na območju Jesenic prodamo več 2SS in 3SS stanovanj, različnih cenovnih razredov in velikosti, zelo lepih, vrednih ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/800-004
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.0.0.
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180,
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. obnovljeno, lepo GARSONJERO, 25,30 m2/ll, vsi priključki, 7,9 mio sit, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mio SIT. KRANJ Planina I sončno 3 ss, 83,80 m2/lll, 2 balkon, vsi priključki, 17,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12055
STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ss+k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 14,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena, 13,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 14013
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 2 ss+2 k, cca 90 m2/l, 2 balkona, vsi priklj., cena po dogovoru, KRANJ 2 ss, 50,40 m2/PR, obnovljeno, ogrevanje klasično, 9,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 041 /333-222 14514
STANOVANJA PRODAMO Škofja Loka, Frankovo nas. 1 ss+k, 41,20 m2/lll, nizek blok, vsi priključki, 10,3 mio SIT. KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, ni balkona, vsi priključki, opremljeno, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 16897
STANOVANJE 4,5 ss, 101 m2, Planina I, prodam. Tt 041/798-670 i8«o
KRANJ - OREHOVUE v več stanovanjski hiši prodam 5 sobno stanovanje, 145 m2 stanovanjske površine,. novo gradnja, potrebno finalnih del, svoj vhod, CK, CATV, telefon, del dvorišča, brez posrednika. Cena zelo ugodna. Tt 041 /500-809 1843?
FRANKOVO NAS. 1 ss(42m2/, 3 nad/4, vredno ogleda, cena 10,2 mio SIT, prodamo. Tt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 18587
ZLATO PODE več dvosobnih stanovanj, ugodno prodamo. Tt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 18588
ZLATO POLJE več trosobnih STANOVANJ, ugodno prodamo. Tt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 18589
DRULOVKA dvosobno 62 m2+10 m2 podstrešne spalnice, CK, balkon, ugodno prodamo. Tt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 18590
LESCE - GARSONJER, 22 m2, III. nadstropje, komfortno opremljena za 5,9 mio SIT. Tt 5132-850, 041 /893-951 18609
STANOVANJE NAJAMEMO
Radovljica, Bled, Lesce, najamemo trosobno stanovanje za znano stranko Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45
& . .....
TOVORNA VOZILA
Prodam FIAT SCUDO 1.9 TD combinato I. 99, srebrn, dodatna oprema. Tt 041/399-
608 18591
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD veliko rabljenih in novih rezervnih delov, odkup avtomobilov. Tt 50-50-500 17441
GUMI ZIMSKE 175X14 kombi, poceni prodam. Tt 041/550-128 18617
16 eolske GUME, tri 15 eolska platišča z zračnicami in novimi gumami za gumi voz, prodam. Tt 01/3641-021, zvečer i86si
VOZILO KUPIM
NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939_4
Kupim karambolirano VOZILO od letnika 1990 dalje. Tt 041/743-866 i76ie
Poškodovano vozilo ali vozilo z okvaro motorja od I. 90 dalje kupim. Zelo dobro plačilo. Tt 031 /337-343 18429
VOZILA
ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, Tt 20426-00,041/668-288 5
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tt 5134-148, 041/632-577 6248
MITSUBISHI GT 3000 VR4, prvi lastnik, I. 95, perla zelena barva, redno servisiran, vsa oprema, krom 18" platišča, AUTO računalnik, beige usnje, 2 x alarm, 321 KM, kupljen v SLO, garažiran, nepoškodovan, prodam. TT 041/644-991 14012
RENAULT CLIO 1.4 RT, LETNIK 1998 REGISTRIRAN 06/2002, METALIK MODER, ALARM, DCZ, ES, 2*AIR BAG, SERVO VOLAN..., CENA 1.400.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK , LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL 04/23 32 850
RENAULT CLIO 1.2 RN, LETNIK 1995/96 REGISTRIRAN CELO LETO, METALIK RDEČ, DCZ, SERVO VOLAN, RADIO, DELJIVA ZADNJA KLOP..., CENA 750.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL 04/23 32 850
ALFA ROMEO 146 1.6, LETNIK 98, REGISTRIRAN DO 05/2002, SREBRNE BARVE, 130.000 KM, ABS, KLIMA, CZ, ES, RADIO, 2XAIRBAG, CENA: 1.580.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850
FIATTIPO 1.4, LETNIK 1993/94, REGISTRIRAN DO 1/2, GRAFITNO METALNA, ZELO LEPO OHRANJEN KOT NOV, CENA 470.0000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30 KRANJ, TEL.:04/ 23 32 850
FIAT PUNTO SPORTING, LETNIK 2000, MODRE BARVE, 21.000 KM, KLIMA, ABS, DCZ, ES, RADIO, 4X AIR BAG, ALU PLATIŠČA, CENA: 2.190.000 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850
FORD ESCORT 1.6 16V, LETNIK 1993, RDEČE BARVE, 143.000 KM, CZ, DELJIVA ZADNJA KLOP, RADIO, SERVO VOLAN.., CENA: 640.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850
FORD MONDEO 1.6 16V KARAVAN, LETNIK 98, KOVINSKO RJAVE BARVE, 63.500 KM, KLIMA, 2X AIR BAG, ABS, DCZ, ES, MEGLENKE, CENA: 2.050.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, 04/ 23 32 850
OPEL ASTRA 1.7 DTI, LETNIK 2000, SREBRNA, 39.235 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, DCZ, ES, SERVO, RADIO, CENA: 2.460.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850
HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, LETNIK 95, REGISTRIRAN DO 04/02, METALIK ZELENE BARVE, 138.000 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, 4X ES, DCZ, ALARM, SERVO VOLAN, CENA: 1.060.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/23 32 850
LADA NIVA 1.6, LETNIK 93, BELE BARVE, 74.000 KM, OBROBE PRAGOV, LEPO OHRANJEN, CENA: 410.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA
C. 30 KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850
VOLKSVVAGEN PASSAT GL 1.6, LETNIK 96, REGISTRIRAN DO 10/2002, RDEČE BARVE, 150.000 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, CZ, ES, RADIO,ELEKTRIČNA OGLEDALA, CENA: 1.540.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850
MITSUBISHI GALANT 2.0 GLS, I. 94, reg. do 5/02, kov. srebrna barva, 113.000 km, serv. knjižica, elek. stekla in ogledala, servo volan, centralno daljinsko zaklepanje+alarm, radio, ABS, izredno ohranjen in garažiran, prodam. Tt 041/685-789 15355
FIAT BRAVO 100 SX 16 V, I. 99, 1. lastnik, vsa oprema+ dodatna. Tt 041/787-050
- LANCIA Y 1.2,LET 2000, MET ZLATA, 19.000 KM, 1.LASTNICA, AIR BAG, EL OPREMA, SERVO, KOT NOVA, 1.490.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_
- MATIZ, LET 98 1.REG 99, RDEČ, REG 3/02, 5V, CZ, ES, 1.LAST , 890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118
- ASTRA 1.4 GL KARAVAN, LET 95, MET ZELENA, REG 6/02, AIR BAG, CZ, 82 KM,930.000    SIT,     AVTO LESCE
D. O.O.TEL: 04-5319-118
- BMW 320 I, LET 92, MET. ZELEN, REG 8/02, NOVE GUME, ZELO OHRANJEN, 1.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
- CORSA 1.2 I, LET 95, 77.000 KM, SERVISNA, REG 8/02, AIR BAG, AR, 790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
- DUCATO 2.8 D, LET 99, BEL 8+1 SEDEŽ, 1.LASTNIK, OHRANJEN, 2.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
-ASTRA 1.7 TDI KARAVAN, LET 99, MET MODRA, VSA OPREMA, ZELO OHRANJENA, 2.140.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
- R5 FIVE PLUS, LET 96, MET MODRA, 77.000 KM, REG 4/02, 1.LASTNICA, 3V, 560.000 SIT, AVTO LESCE D.O,0.,TEL: 04-5319-118_
- SUBARU LEGACY 2.0 4 WD KARAVAN, LET 94, MET SREBRN, REG 5/02, REDUKTOR, OHRANJEN, 1.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
- PASSAT 1.8 KARAVAN, LET 99, MET. SREBRN, REG 11/02, KLIMA, ABS, 4XAIR BAG, EL OPREMA, AR, KOT NOV, 2.960.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_
- BMW 316 I, LET 91, MET SIV, REG 8/02, ALU, MEGL, S. STREHA, AR, ZELO OHRANJEN, 1.050.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
[^GANTAR
hm Cr s '       - 10, nA<lo
■■L—I [J fax:04/25-71 -035
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽ.LCEV¥MOHROE¥
- OGLEJTE SI DNEVNO AŽURIRANO PONUDBO NAŠIH VOZIL NA INTERNETU NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI_
- A4 1.8.LET 96 MOD. 97, 117.000 KM, AVT. KLIMA, 2X AIR BAG, EL. OPREMA, ALU, KUPLJEN V SLO. , ZELO OHRANJEN, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
- ODKUP VOZIL, MENJAVA , POSREDNIŠKA PRODAJA, PREPISI VOZIL, BREZPLAČNE CENITVE VSAK DAN OD 8- 18. AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
- LANTRA 1.8 GLS, LET 96, MET RDEČA, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, ALU, 980.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118__
Prodam GOLF III, diesel, I. 94, rdeče barve, ugodno. IT 041/344-051 18567
Prodam GOLF II 1.3 bencin, I. 86, reg. do maja in GOLF diesel, starejši letnik. Tt 041/283-461_18569
Prodam GOLF JX 1.3, I. 88, z veliko dodatne opreme. Tt 041/375-584 18576
Prodam DAEWOO MATIZ, 1.98, rdeče barve, zaraven podarim 4 zimske gume, cena 840.000 SIT. Tt 040/88-88-00 18583
NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811-000 fax.: 04/2026 - 459
Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si
STANOVANJA
KRANJ - Planina I; 48 m2, večje enosobno, pritličje z atrijem, nizek blok, vsi priključki, mirna lega. Cena: 13 mio SIT (115.000 DEM). PS00694JN-KR
KRANJ - Planina I; 45 m2, večje enosobno, pregrajeno, obnovljeno, 9. nadstropje, vsi priključki. Cena: 10,8 mio SIT (95.000 DEM). PS00513MA-KR
KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 10 nadstropje, dva balkona, parket, vseljivo, zelo ugodno. Cena: 16,2 mio SIT (143.000 DEM). PS00433JN-KR
KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena: 14,7 mio SIT (130.000 DEM). PS00681MA-KR
KRANJ - Planina II; 85 m2, 2,5-sobno, adaptirano, povsod novi laminati, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija. Cena: 18,5 mio SIT (163.000 DEM). PS00653MA-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 22 m2, garsonjera, delno adaptirana, 5. nadstropje, plin pred vrati, takoj vseljiva. Cena: 5,7 mio SIT (50.000 DEM). PS00673JN- KR
KRANJ - Zlato polje; 42 m2, enosobno, 1. nadstropje, adaptirano v celoti, CK na plin, južna lega. Cena: 10,8 mio SIT (95.000 DEM). PS00666JN-KR
KRANJ - Zlato polje; 70 m2, večje dvosobno, 1 nadstropje, adaptirano, CK, dva balkona, dobra lokacija. Cena: 15,9 mio SIT (140.000 DEM). PS00682JN-KR
TRŽIČ - Deteljica; 79 m2, trisobno, kompletno adaptirano, pritličje, nizek blok, termopan okna, jakuzzi, vsi priključki. Cena: 16,5 mio SIT (145.000 DEM). PS00655MA-KR
TRŽIČ - Virje; 75 m2, dvosobno, popolnoma adaptirano, mansarda hiše s pripadajočo veliko teraso in 465 m2 atrija, CK, SATV, tel.. Cena: 14,5 mio SIT. PS00654MA-KR
ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas.; 57 m2, dvosobno, 4. nadstropje, CK, Z lega, balkon, takoj vseljivo. Cena: 12,5 mio SIT (110.000 DEM). PS00699JN- KR
ŠKOFJA LOKA; 60 m2, dvosobno, adaptirano, 1. nadstropje, lastna CK na olje, laminati, garaža. Cena: 13,6 mio SIT(120.000 DEM): PS00679JN-KR
KRANJ - Planina II; 28 m2, oddamo garsonjero v 3. nadstropju, delno opremljeno, z vsemi priključki. Najemnina: 45.350,00 SIT/mes. (400 DEM). OS00689MA-KR
POSESTI
KRANJ - Stražišče, 170 m2, adaptirana hiša, parcela 411 m2, dobra lokacija. Cena: 23,8 mio SIT (210.000 DEM). PH00665JN-KR
KRANJ - okolica; 230 m2, nova, atraktivna enodružinska hiša, kvalitetno grajena, 400 m2, parcele, CK-plin. Cena: 45,4 mio SIT (400.000 DEM). PH00691MA-KR
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR
MAVČIČE - okolica; 300 m2, nova, v celoti izdelana, parcela 850 m2, lahko dvostanovanjska. Cena: 53,3 mio SIT (470.000 DEM). PH00686JN-KR
KRANJ - Drulovka; 210 m2, manjša vrstna hiša, atrij 7 x 8m, K/P/M »p, v celoti izdelana, vsi priključki, UGODNO. Cena: 28,9 mio SIT (255.000 DEM). PH0O620MA-KR
PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, hiša v podaljšani III. gradbeni fazi, lahko dvostanovanjska, zadnja v ulici, ob gozdu, 810 m2 parcele, vsi priključki. Cena: 29,5 mio SIT (260.000 DEM). PH00657MA-KR
CERKLJE NA GOR.; 240 m2, novejša vi-sokopritlična, izhod na atrij, uporabno dovoljenje za obrt v kletni etaži, lahko dvodružins-ka, vseljiva takoj. Cena: 31,2 mio SIT (275.000 DEM). PH00464MA-KR
KRANJ; prodamo več garaž. Cene po dogovoru. PG00641MA-KR
ZAZIDLJIVE PARCELE
ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu, na čudoviti lokaciji. Cena: 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PZ00586JN-KR
ADERGAS; 570 m2, položna, sončna, končna, ob robu gozda. Cena: 9,7 mio SIT (85.500 DEM). PZ00605TJ-KR
LJUBNO - Praproše; 2984 m2, zazidano stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. Cena: 10,8 mio SIT (95.000 DEM). PZ00674JN-KR
Prodam JUGO 45A, poškodovan zadnji del, motor odličen, cena simbolična. Tt 25-22-735 18614
RENAULT TWINGO BAZE, I. 97, črn, ohranjen, cena 830.000 SIT in OPEL OMEGA 2.0 limuzina, lepo ohranjen, cena 400.000 SIT. Tt 533-66-86 18625
CITROEN XANTIA 1.8 SX oprema, I. 93/10, reg. še celo leto, redno servisiran, garažiran, nekaramboliran, odlično ohranjen, nove zimske gume, druga lastnica. Tt 041/761-760 18629
SUBARU IMPREZA 1.6 16 V 4 WD, I. 96, karavan srebrne barve, reg. 4/02, 60.000 km, servisna knjiga, dodatna oprema. Cena 1.520.000 SIT. Tt 041/727-128 18633
PEUGEOT 206 1.4 XT, 5 vrat, I. 98, reg. celo leto, kovinsko zelena barva, 88.000 km, servisna knjiga, cena 1.540.000 SIT Tt 040/703-206 18634
Prodam VW POLO 60,1. 96. Tt 041/734-519
ZAPOSLIM
Uvajanje v delo, odlični pogoji in zaposlitev za nedoločen čas vam nudimo na področju terenske prodaje. Tt 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa.d.o.o., Žirovnica 87
DAMA d.o.o., objavlja prosto delavno mesto VODJE IGRALNEGA SALONA MAX. Kandidat mora imeti V. ali VI. stopnjo elektro smeri, zaželjeno je znanje servisiranja igralnih naprav, natančnost, vestnost in odgovornost. Delo je za nedoločen čas, s pričetkom januarja 2002. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: DAMA d.o.o., Nikole Tesle 1, Kranj, s pripisom Zaposlitev". 18088
Naboljši pogoji dela za terenske zastopnike in vodje skupin. 041/513-664, 041/617-132, Jancomm d.o.o., Retnje 54, Križe
wvvw.ribeinvode.com DiCjitclInJ tJSK
■ ■ Media Art .
www.gorcnjskaonlinc.com ojl.  ^j: J
M(.'di;i An, i! ii n Oolovska
Studio
nternet
VASA PESEM
Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali _^ AiMA r_ v oddajo po tel.: 01/452-10-35 ali 430-16-35 in tako, da u^Up^u     izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: V || II V       Radio Ognjišče
Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid
PREDLOGI TEGA TEDNA do 10. 12. 2001
Popevke:
1. Rad bi ti rekel - Pop Art
2. Tu sem doma -Aleksander Mežek
3. Dež - Aynee Naj - viže
Bi. Mojemu otroku - ans. Svetlin JSm 2. Smej se, le nasmej se - Jože Burnik in Kurt Gartner 3. Na stezi življenja - Ans. Petra Finka
Zmagovalni pesmi prejšnega tedna:
1. Ne se bat -Adi Smolar
2. Pesem je najlepša stvar - Planinski kvintet iz Kanade
VAŠA PESEM A GLASUJEM ZA
Popevko:	
Narodnozanavno vižo:	
Ime in priimek:	
Naslov:	
Pošta:	
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
C
Naj se reče brunc aii zajkos!
Novo v hotelu Kanu
Če ne veste, kje na Gorenjskem stoji hotel Kanu, lahko to hitro izveste, če se odpravite tja na obisk. Hotel domuje na robu vasice Valburga, hkrati pa tudi na visokem in strmem robu nad Savo, na robu Zbiljskega jezera. Do Kanuja se pripeljete z avtocestnega priključka Vodice, z razpotja Jeprca, iz Vikrč pod Šmarno goro, iz Kranja skozi Trboje ali Mavčiče. Pet poti! To je hotel petih mest: Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, Domžal in Kamnika. Vsem petim je blizu, pri roki vsem, ki bivajo v teh mestih in njihovi okolici.
Kanu pa ni le hotel, temveč tudi mali domač živalski vrt. Otroci lahko vidijo osličke, kozličke, pa goske in pegatke, na malih ponijih lahko jahate.
Sedaj pa greste v hotel Kanu lahko tudi na Brunch. Na kaj? Ne zamerite, tako pravijo zajtrku (breakfest), ki Je pozen, in kosilo (lunch), po naše bi rekli "zajkos", podobno bi zgodnji večerji rekli "kočerja".
Pa naj gre jezikovna igra mimo in povejmo, da bo prvi brunch ali zajkos v Kanuju to nedeljo, 9. decembra.
Pričakujemo vas okrog 11. ure; postregli vam bomo s pestrim in izdatnim bifejem vseh vrst jedi, pojedli boste, kolikor boste hoteli.
Otrokom bodo pripravili adventne delavnice in najmlajši bodo domov odnesli svoj izdelek. Na koncu, ob 14.30 uri, bo tudi poslušalnica pravljice. Cena za odrasle je 1700 sit, za otroke pa 500 sit. Lahko tudi pokličete (01/3627011). V Kranju vas bomo veseli. Nagradno vprašanje:
Kaj je stalo nekoč na istem mestu kot danes Hotel Kanu? mlin    samostan # grad
Vsak pravilen odgovor, poslan na naš naslov, bomo nagradili s tipično Kanujevo sladico. Naslov: Hotel Kanu, Valburga 7,1216 Smlednik
GLASOVI IZLETI - vselej pestri in nepozabni
Nakupovalni izlet
m
V soboto, 22. decembra, bo Integral Tržič pripravil zadnji letošnji nakupovalni izlet v popularni italijanski center Alpe Adria v Cas-saciu severno od Vidma/ Udine, ki obsega več kot 40 velikih trgovin z najrazličnejšimi izdelki (obutev; tekstil; špeeerija, gospodinjski pripomočki, zabavna elektronika, športni artikli....) in ga kupci iz vse Slovenije zelo pogosto obiskujejo. V neposredni bližini je tudi velik market LIDL. Cena izleta je 3.800 SIT na osebo, avtobus bo peljal po relaciji Kranj - Drulov-ka - Mavčiče - Zbilje - Medvode - Škofja Loka - Kranj - Radovljica - Lesce - Žirovnica - Jesenice - Mojstrana - Kranjska Gora ter na povratku v obratni smeri). Naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa (in družinskim članom!) je zagotovljena eno tretjino nižja cena, samo 2.600 SIT. Pri izvedbi izleta bo sodelovala Pekarna Magušar iz Lesc.
Portorož, moj Portorož
Ker je slovenska obala prelepa tudi pozimi, Vas naslednjo SREDO (!!!), 12. decembra, avtobusni prevoznik Rozman bus vabi na prijeten izlet v Portorož. Vmesna postanka bosta v vinski kleti Vi-naKoper ter v industrijski prodajalni Delamaris Izola. Dovolj časa bo za sprostitev v bazenu z ogrevano morsko vodo, zaključek bo z zabavnim večerom, plesom in -kajpak - večerjo. Izletniška relacija Radovljica (Lancovo - Isospan -
AP) - Kranj - Škofja Loka - Medvode, cena izleta je 6.600 SIT na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa zgolj 5.300 SIT.
Božič v TERMAH 3000
Zadnji novembrski danje danes in zgolj še dvanajsti na prvega leta tretjega tisočletja je ostala. Tik pred božično novoletnimi prazniki prisrčno vabljeni v soboto, 22. decembra, v TERME 3000 v Mo-ravcih. Z Janezom Ambrožičem ZIDANKOM boste lahko prijetno potovali na relaciji Zgornje Gorje
- Bled - Lesce - Radovljica - Kranj
- Škofja Loka - Vodice - Mengeš, krajši postanek bo v Hočah v Tu-kano ZOO centru, ki slovi po vrhunski ponudbi vsega za hišne ljubljenčke. V Moravcih bo dovolj časa za sprostitev v bazenih s termalno vodo, zatem bo večerja ('prazen žakelj ne stoji pokonci') in polni nove energije boste par dni kasneje lažje pričakali božični večer. Medijski sopokrovitelji izleta so Radio TOP, Radio Belvi, Radio Murski val in pomurski pokrajinski časopis Vestnik. Cena izleta je zgolj 6.700 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani in ožjimi sorodniki, ki jim GLASOV IZLET lahko namenite kot božično darilo) samo 5.400 SIT.
Žive jaslice v Mali Ligojni
Od vključno božiča do Treh kra-
ljev bo KUD Ligojna v Mali Ligojni pri Vrhniki že šestič uprizorilo svetopisemsko zgodbo o Jezusovem rojstvu z živimi jaslicami. Konec decembra in prvi teden v novem letu bo skupno pet uprizoritev in ogled živih jaslic vključujemo v program GLASOVEGA IZLETA.
Izlet bo v SREDO, 26. decembra, predstava bo ob sedmih zvečer, zato bo na praznično sredo izlet dejansko le popoldansko večerni. Avtobus bo peljal na relaciji Kranjska Gora - Mojstrana -Jesenice - Žirovnica^ • Lesce - Radovljica - Kranj - Škotja Loka -
Medvode, cena izleta je zgolj 2.500 SIT; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, le 1.600 SIT. Če bo za ogled živih jaslic v Mali Ligojni več interesentov, bomo dodali še en termin, predvidoma nedeljo, 6. januarja.
Prijave: 24 ur dnevno!
Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00.
Mprimorje
gradbinec gip
gradbeništvo, d.o.o.
4202 Naklo, Polica 25 Tel.: 04/271 10 00 Fax: 04/271 10 15
Betonarna Polica Betonarna Hrušica
Tel.: 04/271 10 16, 04/271 10 17 Tel.: 04/583 30 52
OBVEŠČAMO CENJENE KUPCE,
DA VEUA ZIMSKI OBRATOVALNI ČAS
od 01. 12.2001 dalfo od 8. do 15. ure
Poleg običajnega programa (kvalitetnih betonov, agregatov, betonskih izdelkov) nudimo betone za vgrajevanje v zimskem času.
Možnost dogovorov za dobavo in vgradnjo izven obratovalnega časa.
studentski servis
klub ' studentov
L»nter-mladih.com
•| PROBAJ^
IŠČEMO DVE NOVI SODELAVKI. INOFR-MACIJE PO TELEFONU: 04 2511 984 ali 031/214-274 Matej, Založba Mladinska knjiga d.d., Slovenska 29, Ljubljana 18297
Iz okolice Kranja zaposlimo KOMUNIKATIVNE OSEBE v telefonskem trženju, 6 ur dnevno, plačilo po učinku in dodatna stimulacija. Tt 201-48-22 po 15. uri, Cankarjeva založba.d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 18425
Bar Lipa, za sodiščem v Kranju, zaposli moškega ali žensko za strežbo. Tt 041/724-090, Erzar Matjaž.s.p., Kalinško-vaul. 1, Kranj_
Takoj zaposlimo mlajšega upokojenca -NOČNI RECEPTOR v hotelu Kanu in mlajši upokojenski par za delo v planinski koči. Tt 01/362-70-11, Hotel Kanu d.o.o., Valburga 7, Smlednik • 18585
Zaposlimo REFERENTA v transportu. Pogoji: V. ali VI. $topnja izobrazbe in dveletne delovne izkušnje v organizaciji prevozov. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na KOU ŠPED.d.o.o., Savska c. 22, Kranj, do 14.12.2001 18616
Zaposlimo KV PEKA, s 4-letnimi izkušnjami. Tt 041/745-356 Bernik Robert s.p., Bukovščica 25, Selca 18622
Takojšnjo zaposlitev dobi VOZNIK C in E kategorije za prevoz stvari v mednarodnem cestnem prometu. Pogoji: dokončana IV. stopnja izobrazbe, opravljen izpit C in E kategorije, pasivno znanje enega tujih jezikov, z delovnimi izkušnjami v mednarodnem cestnem prometu. Avtoprevozništvo Hrovat Franc,s.p., Lesce, Begunjska c.25, Tt 53-18-074
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od pogedeljka do petka, Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj
tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283
POGREBNIK Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
POGREBNE STORITVE NOVAK
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka
od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od
14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041/648-963
041 /357-976
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613 - 589 dežurni: 050/ 620-699
ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
OPRAVIČILO
Pri zahvali za pokojno Marijo Tratnik je pomotoma izpadla zahvala vsem sosedom. Za napako se opravičujemo!
Mercatorjeva franšizna prodajalna zaposli PRODAJALKE živilske stroke v novi odprti trgovini. Pismene ponudbe: MAK, Škofjeloška 20, Kranj_(_16637
Poštena ženska z znanjem kuhanja kmečkih jedi dobi delo /zima/ na turistični kmetiji. Tt 050/647-545, Grilc Marija Planšarija Viženčar, Ambrož pod Krvavcem, Cerklje
ZAPOSLITEV IŠČE
KV NATAKAR išče delo. Tt 531-85-68
Iščem honorarno delo prodajalke, točajke, varuhinje, spremljevalke ali podobno. Imam srednjo izobrazbo, Tt 031/873-343 iseoo
ŽIVALI
LABRADORCA - mladička, z rodovnikom, prodam. Tt 51-95-172 18390
PRAŠIČE, različno težke prodam in pripeljem na dom. Tt 040/518-489 tesoa
Prodam PRAŠIČE težke od 120do 180 kg. 041 /905-557 popoldan_ibsib
Prodam ZAJCE za zakol ali prepust. Tt 25-
21-282 18566
Prodam BIKCA simentalca težkega 140 kg. Naglic Franc, Sp. Brnik 38 18572
Prodam TELICO šarole težko 300 kg in MLIN za koruzo. Tt 031 /547-948 ibsm
Prodam brejo KOZO srnaste pasme. Tt 031/839-514_18582
Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. Tt 5310-201_'_18595
PRAŠIČA za zakol domača krma 170 kg, prodam. Zalog 41, Cerklje, 25 21 671 18596
Prodam JALOVO KRAVO. Sr. vas 112 Šenčur
Prodam dva BIKCA simentalca, stara 14 dni. Tt 041/582-168_iseos
Prodam 14 dni starega čb BIKCA. Tt 235-62-62_18611
Prodam 7 dni starega čb BIKCA. V 031/745-612
Prodam 14 dni starega BIKCA siment6alca. «041/515-867
Prodam TELIČKO simentalko staro 10 dni. » 51-82-355 18623
Prodam OVCE in JAGNJETA, KRAVO si-mentalko z bikcem, dve breji kravi, bikca 300 kg in telico 300 kg ter ŠROTAR kom-binirani. Tt 041/635-779_18630
Prodam TELIČKO simentalko, staro 16 dni, A kontrola. Tt 25-31-352 18636
TELIČKI simentalki in TELICO prodam ter kupim trosilec Vikon in kosilnico BCS 110. Tt 518-26-43 18639
Prodam brejo KOZO in srednji železen VOZ 15". Tt 572-57-29__i864i_
Prodam BIKCA čb. Tt 041/944-287 18642
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado pitano govedo in KRAVE. Tt 041/650-975_17153
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. Tt 5141-277_18588
Kupim BIKCA simentalca 100-130 kg Tt 041/935-596_i86£
Kupim BIKCA simentalca, starega 1 teden. Tt 253-13-22_
Kupim kmečko KOBILO fukso ali šimel, 4-5 let staro, ujahano, vozno, nebrejo. Tt 041/912-909 18624
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje v 85. letu starosti umrl
JOŽE SODNIK
Pogreb bo jutri, v sredo, 5. decembra 2001, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Preddvoru. Žara bo v tamkajšnji mrliški vežici v torek od 10. ure dalje.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Bela, 1. decembra 2001
OSMRTNICA
Vsem, ki ste jo poznali sporočamo, daje v 91. letu starosti umrla naša teta
MARA SAJOVIC
upokojena računovodkinja Gorenjskega tiska
Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 4. decembra, ob 14.30 uri na kranjskem pokopališču. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici od 8. ure do pogrebne poslovitve.
V imenu sorodstva nečak Jože Modrijan V Kranju, 30. novembra 2001
		OSMRTNICA
		Sporočamo žalostno vest, da je v 85. letu starosti umrla naša draga žena, mama, babica in prababica
		
		MARIJA MLINAR roj. Kragelj, Gosposvetska 15, Kranj
		Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, 4. decembra 2001, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Do pogreba bo žara v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: mož Ivan, sin Rajko in hčerka Marija z družinama, vnukinji Mateja in Barbara, pravnuka Katja in Anže ter ostalo sorodstvo Kranj, Pirniče, 30. novembra 2001		
OSMRTNICA
V 89. letu je za vedno zaspala naša draga mama
MARIJA ROZMAN
roj. Osterman
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 5. decembra 2001, ob 15.30 uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 11.30 ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V 92. letu starosti je Gospodar življenja poklical k sebi našo ljubo mamo, staro mamo,
prababico, teto in taščo
ANGELO MARKUN
Kovačevo mamo s Srednje Bele
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali v njenem življenju in nam ob njenem slovesu. Hvala vam, ki ste v tako velikem številu prišli, da smo njeno zemeljsko telo izročili materi zemlji, kjer pričakuje ponovnega vstajenja. Spominjamo seje v molitvi! Hvala!
VSI NJENI November 2001
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža, brata in strica
VINKA BERCETA
iz Selc 36
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in bivšim sodelavcem za vsa pisno in ustno izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku Bojanu Likarju in di-akonu za lep pogrebni obred, pevcem, ZB Selca, gasilcem ter pogrebni službi Akris in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Prisrčna zahvala dr. Špeli Peternelj ter ostalim iz ZD Železniki, ki ste mu pomagali v dolgoletni bolezni. Hvala tudi osebju Kardiološkega oddelka KC Ljubljana in Oddelku 400 Bolnišnice Golnik. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
ZDENKA MOTLA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo godbenicam in godbenikom Pihalnega orkestra Mestne občine Kranj, dirigentu g. Mateju Rihterju in predsedniku g. Francu Kržanu. Hvala pevcem Kranjskega kvinteta in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 30. novembra 2001
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo
33 PEC 2001 0900
K
	TOREK	SREDA	ČETRTEK
			
	od -3 °C	od -1 °C	od -5 "C
	do 2 °C	do 4 °C	do 4 °C
<■'
Danes, v torek, bo pretežno jasno, v nižjih predelih oblačno ali megleno. Popoldne in zvečer se bo postopno pooblačilo tudi v višjih legah. V noči na sredo bo oblačno, padavin ne pričakujemo. V sredo se bo postopno razjasnilo. V četrtek bo pretežno jasno, občasno zmerno oblačno.
Miklavž je prišel s helikopterjem
Številni najmlajši prebivalci občine Vodice, obisk pa je privabil tudi obiskovalce od drugod, so v nedeljo popoldne pri kulturnem domu pozdravili Miklavža.
Vodice - December se že nekaj let v občini Vodice začenja z veselim razpoloženjem najmlajših. Zanj po zaslugi prizadevnih prirediteljev poskrbi Miklavž, ki na trgu pred Kulturnim domom obdari najmlajše prebivalce občine Vodice. Tudi letos je bilo tako, Miklavž pa je v primerjavi s prejšnjimi leti precej pohitel.
Nenavadno srečanje /. Miklavžem je v Vodicah postalo /.e kar tradicionalno. Pred štirimi leti je Miklavž prišel pred kulturni dom na povabilo Prosvetnega društva Vodice. Takrat so se najmlajši, tako kot še marsikje drugje na Gorenjskem, /brali v dvorani,
kjer so veselo sprejeli Miklavževe dobrote.
Naslednje leto pa je bil Miklavžev prihod v Vodice veliko in tudi zunaj občine odmevno presenečenje. Na prireditveni prostor pri kulturnem domu se je namreč spustil s spremstvom kar s pada-
NOVOROJENČKI
Gorenjci smo v minulem tednu dobili 21 novih prebivalcev. V Kranju je na svet prijokalo 19 novorojenčkov, na Jesenicah pa 2.
V Kranju se je rodilo 10 deklic in 9 dečkov. Najlažja je bila ena izmed deklic, ki je ob rojstvu tehtala 1.960 gramov. Najtežjemu krepkemu dečku se je kazalec na tehtnici končno le ustavil, in sicer pri 4.390 gramih.
Na Jesenicah sta se tokrat v enem tednu rodila le dva dečka. Eden izmed njiju je tehtal 3.710, drugi pa 3.190 gramov.
GLASOV JEZ
dnrinka sedej mzv.edrllo sfns sedej p GLAS si ■ose zois 1
4ooo krsinburp
V uredništvo Gorenjskega glasa, ki je hkrati tudi uredništvo revije GREGOR, časopisov KRANJ ČANKA, LOČ AN KA, JESENICE -OBČINSKE NOVICE, SOTOČJE, BOHINJSKE NOVICE, itn., dobivamo raznorazno pošto. Posebno izdajo časopisa bi lahko pripravili o tem, kaj vse je napisano na kuvertah namesto pravilnega naslova! Vsa pohvala kranjskim poštarjem, ki vedo, kje je 'krainburg' ter v njem
mose zois
Dont worry
Očitno je (nekaterim) trgovcem na sončni strani Alp še vedno na debelo postlano z rožicami, saj se jim za kupce ni kaj pretirano treba truditi. V ljubljanskem Bauhausu (Trgovsko podjetje Bauhaus, d.o.o., k.d. Ljubljana) je namreč trajalo natanko debelih 10 (deset) dni, da so iz skladišča prevzeli nekaj omotov lesenih profilov 10x60 mm.
Vse se je začelo s klasičnim obiranjem poti od trgovine do trgovine, da bi našli ustrezno dimenzijo in kakovost dilc, ki smo jih doma nujno potrebovali. V Bauhausu smo jih našli, a žal le na letaku, prodajna polica je bila prazna. "Dobimo jih jutri, "je bil za nas pomemben podatek. A 'jutri' ni bilo naslednji dan, temveč je spet sledilo pojasnilo jutri'. Ker vsakodnevno vozarjenje z Gorenjskega do Ljubljane in nazaj ni poceni, smo v Bauhausu vsak dan po telefonu skušali izvedeti, kdaj 'bo jutri' in bomo lahko kupili tistih nekaj dilc, ki "....so na skladišču, jutri jih bomo prevzeli. " Postopek iskanja telefonskih informacij v Bauhausu poteka takole: po zelo dolgem čakanju, da na drugi strani žice kdo sploh dvigne telefon, sledi prevezava v enega od oddelkov. Nakar telefonska centrala do onemoglosti vrti skladbico 'Don 't worry, be happy", niti po petih minutah nihče ne dvigne slušalke, klica pa Bauhausova telefonska centrala ne vrne nazaj telefonistki.
Občino Vodice pa je hkrati tudi prepričalo tako prireditelje kot obiskovalce, da se je obisk Miklavža v Vodicah na prostem "prijel", kot pravimo, in bodo zato s prireditvijo nadaljevali tudi v prihodnje. Letošnji obisk je bil zaradi lanskega poznega zato že nekaj prej. Tudi tokrat ga je Prosvetno društvo Vodice v sodelovanju s Turističnim društvom, gasilci prostovoljnega gasilskega društva Vodice ter sodelovanjem občine pripravilo pred kulturnim domom.
Že precej pred napovedanim prihodom Miklavža s helikopterjem so se pred domom zbrali številni najmlajši in tudi domačinov ter obiskovalcev iz sosednjih krajev ni bilo malo. Miklavž v spremstvu angelčkov se je spustil na travnik pri domu, parkeljni pa so seveda razgrajali. Pozdravili so ga tudi najmlajši učenci osnovne šole Vodice in mu zapeli v pozdrav, vsem pa je potem razdelil darila. Obljubil jim je, da bo po-
lom. To je bil dogodek, ki so si ga najmlajši zapomnili tudi po par-keljnih, ki so na travniku nedaleč stran, lomastili, razgrajali in bruhali ogenj, pri domu pa so plesali angelčki.
Lani in letos pa je Miklavž prišel kar s helikopterjem. Lanski obisk je bil za najmlajše čisto na koncu Miklavževanja. Nekateri so domnevali, da jih je Miklavž že pozabil. Vendar so se prireditelji
srečanja z Miklavžem uspeli sporazumeti in dogovoriti in tako je Miklavž res prišel z rahlo zamudo, zato pa je bilo veselje najmlajših ob srečanju z njim toliko bolj veselo. Lansko Miklavževanje pred Kulturnim domom oziroma
slej vsako leto redno prihajal mednje v Vodice. Prireditelji pa so v nedeljo že razmišljali, kako bodo prihodnje leto obisk in Miklavževanje še bolj popestrili.
• Andrej Žalar
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 48. KROGA,
z dne 2. 12. 2001
5,9, 19, 20, 21,32,37 in dodatna 36
Izžrebana LOTKO številka: 466548
OCl.A9^ft|iflr041 682 146
http://ratiiogco8s.siol.com
Mahkovec Š&O. dno. Valvasoijev trg 3. Litija
Tudi v tem miklavževem tednu se nam obeta megla v nižinah in prijetno sončno vreme nad 1200 metrov