GLAS Kranj, torek, 24. januarja 1995 stran 20 90-letnica Tonike Ramovš Pozna zahvala, vendar iz srca Gorenjska ^ Banka » W d.d. Kranj Banka d posluhom i i ■0 P o Jančar gost Glasove preje Čet L°r ' Pred polno dvorano gostišča Zaplata v Tupaličah pri Preddvoru je minuli rtfk zvečer pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar s svojim spraševalcem in oaeratorjem večera Jaroslavom Skrušnyjern govoril o svojem ustvarjalnem delu, _j —V"1 vcL-cru J tir (Avi« v i/i 11 im/u.inyjtin guvuni u zvujcni moi vuijuiricru učim, 1993SU- ^° ^terature' politike in sveta sploh. Pisatelj, ki je dobitnik Prešernoye nagrade Auesb}e Prejel prestižno evropsko nagra ' glas ob^ ->P^re^tev' ^ sta i° orZani^ira^a Agencija Tik tak iz Predvora in Gorenjski za kratko prozo za svojo knjigo jin braSi°^e/OVa.nJu gostišča Zaplata, so popestrili tudi odlomki iz pisateljevih del, ki sta igralca Kondi Piiorn in Pavel Rakovec. irovi foto: Gorazd Šinik me —- *viy«i*« / izvili in m uvci nuivurpi.. V glasbenem delu pa je noL°??Pranistfca Sabira Haidarovič zapela ob spremljavi pianista Marka Hribernika nekaj Griegovih pesmi. • L.M., f< Spremembe v slovenski vladi Kacin ostaja, Thaler prihaja Predlagatelji interpelacije niso uspeli odstaviti obrambnega ministra Jelka Kacina, premier dr. Drnovšek pa je za novega zunanjega ministra predlagal Zorana Thalerja. Jelko Kacin Ljubljana, 24. januarja - Jelko Kacin ostaja obrambni minister. Interpelacija, ki so jo vložili opozicijski poslanci, ni uspela. Za interpelacijo so dobili šest glasov premalo. Dobili so jih 40, morali pa bi jih 46. V celodnevni razpravi do poznih večernih ur smo bili priča dvoboju opozicije in ministra, ki je za marsikaj krivil tudi svojega predhodnika Janeza Janšo. Slovenija pa bo končno, štiri mesece po odstopu Lojzeta Peterleta, dobila novega zunanjega ministra. Ta ne bo niti Mojca Drčar - Murko niti dr. Davorin Kračun, ampak nekdanji Ruplov namestnik Zoran Thaler. Tako se je odločil premier, za kar naj bi dobil tudi soglasje krščanskih demokratov. Ta teden lahko dobimo še enega novega ministra. Če bo držalo, kot se sliši in govori, naj bi Kračunov resor prevzel krščanski demokrat Janko Deželak. Če bo Thaler izvoljen za ministra, bo gorenjsko zas- Zoran Thaler topstvo v Drnovškovi vladi kar močno. Na ministrskih stolih bodo z Gorenjskega ob novem ministru Thalerju še "stari" Jelko Kacin, Rina Klinar, Andrej Šter in dr. Rado Bohinc. • J.Košnjek t Icf* družba Bistrica gradi na Bistrici elektrarno Bistrica Mala elektrarna vznemirja krajane j rJ^an* Zoisove ulice v Bohinjski Bistrici ne nasprotujejo elektrarni na Bistrici, zahtevajo pa, da bi J »olj oddaljili od najbližjih stanovanjskih hiš. Bojijo se, da*im bo poslabšala bivalne razmere. Jl^injska Bistrica B«tnca d.o.o., v k*« začela ^ Ko je družba dejavnosti in na radovljiško upravo za začetku letošnjega urbanizem zahtevo za obnovo post- hinRk"Vi»" gramu na Bistriti v Bo- opka za izdajo lokacijskega in gradbe- "noči i a tr'C' e,ektrarno» DO 2 nega dovoljenja, na urbanistično nai J°.*»8 megawata največja oz. med inšpekcijo pa zahtevo, da gradnjo »ni v S1"11 maumi vodnimi elektrarna- ustavi. SoiL enJe skupina krajanov iz Čeprav so najbližje hiše oddaljene *aokr U*'Ce nas,ov"a na ministrstvi od predvidene elektrarne približno Kolje in prostor ter za gospodarske osemdeset metrov, krajani menijo, da bi jih morali vključiti v postopek izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Čutijo se ogrožene, saj mislijo, da jim bo tak objekt zaradi hrupa, tresenja in podobnega poslabšal njihove bivalne razmere. Eden od lastnikov je zaradi motenja posesti že vložil tožbo na radovljiško sodišče. (Nadaljevanje na 3. strani) • C. Zaplotnik Wu, Ja»marja - Niti mesec ynad Se prometni in parkiriščni fotat?1 JP Komunala, ki de-I «Jo ob vhodih v stari del mesta, r'so ^le8°m> dežjem in mrazom tffcne J£Va*eži v 2anJe name-fjbod d |. e' ze so se sPet znašli ' F p •nebom- AtarpJ?rj^ktu urejanja prometa v lVeiS 1kx- K,ranJa' ki 8a Je lani ) kom,? Pbčlnski izvršni svet, so i letovi™ nadzorniki pred novi pred novim • posebne kioske. /;tom" Je ,bl1 pred kokrškim mos-Aprj P{j s'aŠčičarni Čebelica, drugi 'IparkS nski knjig«, tretji na JOdčet t °b Gregorčičevi cesti, r^inn^u ko so ^h Pospravili, za J '»v. eakajo svojo usodo. 1 Uviti v? Je kuP',a in dala P°st-8 '0Po»n?f,Ma s svoJ'm denarjem. p Postav?' Sem' da Je treba imeti za P°stoiikf.V^dovo,JenJe' mi smo v jiie v«!!? dau soglasje. Več o tem -^tor ,p Povedati," je dejal direk-itrešak Komunala Kranj Jože Zna*-_ • se je proti post- il a,^nar>o ie Ha kranicuklv)skov na črno postavil fy 'Jsk> župan Vitomir Gros. • H. J., foto: Lea Jeras mobitel Uradni prodajalec 064/225-060 DOBAVA TAKOJ Ameriški veleposlanik na Pokljuki - Odločen, da bo prihodnjo nedeljo, 29. januarja, tekmoval na tradicionalnem teku politikov, diplomatov in gospodarstvenikov v Lomu nad Tržičem, je v nedeljo prvič stopil na tekaške smuči ameriški veleposlanik v Sloveniji Alain VVendt. Izkazal se je kot dober učenec, kar je potrdil tudi njegov "trener" Lojze Hvala. Na sliki: Alain VVendt (desno) v družbi z Lojzetom Gorjancem (v sredini). • J.K., slika J. Pelko UNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 123,982,00 SIT ali 7,192,00 SIT mesečno ! T«I./9«SS 064/ 22 10 4* UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 LJUDSKA UNIVERZA KRANJ VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE - začetek 15. februarja 1995 naložba v znanje. - prćva pot k\uspeku z UUDSKO UNIVERZO KRANJ telefon 217 481 Premier dr. Janez Drnovšek se je odločil Zoran Thaler kandidat za zunanjega ministra Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko pa naj bi postal Lojze Peterle. Pogajanja med liberalnimi in krščanskimi andidati naj bi bila končana ta teden. Ljubljana, 24. januarja - venije in predsednika od-'ogajanja med liberalnimi in bora za zunanjo politiko krščanskimi demokrati še državnega zbora. Včeraj naj niso končana. Dodatno jih bi šel uradni predlog v je otežila in podaljšala pet- državni zbor, ki naj bi nove-kova razprava o interpelaciji ga ministra ustoličil še ta /oper obrambnega ministra teden. Thaler je bil v pre-ielka Kacina, za katero so jšnji vladi namestnik zunan-;lasovali tudi krščanski de- jega ministra dr. Dimitrija Rupla, zadnje čase pa je kot predsednik odbora odigral v slovenski zunanji politiki kar pomembno vlogo. Držav-nozborski odbor za zunanjo politiko pa naj bi vodil bivši zunanji minister Lojze Peterle. Kandidata za ministra Mojca Drčar - Murko, ki so ji krščanski demokrati izrecno in tudi zahtev po vodenju ali nasprotovali, in dr. Davorin sodelovanju v posameznih Kračun pa sta tako odpadla, vladnih resorjih. Krščanski demokrati naj bi v Ker mora biti ta mesec zameno za zunanje minis-znan novi slovenski zunanji trstvo dobili ministrstvo za minister, je bilo ime kandi- ekonomske odnose in razvoj, nokrati. Nekateri so napovedovali celo prekinitev pogajanj. Očitno so se v strankah uspeli dogovoriti in naj bi danes končali delo, iako da bi dodatek h koalicijski pogodbi lahko obravnavali in sprejeli na vodstvih obeh strank. Med strankama je še precej odprtih vprašanj data prednostna tema pogovorov med liberalnimi in krščanskimi demokrati. Dogovor je očitno uspel, saj je ki ga sedaj vodi liberalni demokrat dr. Davorin Kračun. Kot najresnejšega kandidata za novega ministra premier predlagal za zunan- omenjajo Janka Deželaka, jega ministra Zorana Thaler- sedanjega direktorja Agen- ja iz Škofje Loke, poslanca cije za sanacijo bank. • Liberalne demokracije Slo- J.Košnjek Slovenija in Evropska unija Na dnevnem redu bomo marca Ljubljana, 24. januarja - Včeraj je bil v Bruslju sestanek zunanjih ministrov držav Evropske unije. Na zadnjih treh srečanjih so govorili tudi o Sloveniji in začetku pogajanj o našem pridruženem članstvu v Uniji, do česar zaradi nasprotovanja Italije ni prišlo. Tokrat o Sloveniji ne bo govora, ampak bodo obravnavali začetek pogajanj s Hrvaško. Razprava o našem pridruževanju je pričakovana na sestanku 6. marca, do takrat pa naj bi našo državo obiskal komisar unije Van den Broek, zadolžen za sodelovanje s srednje in vzhodnoevropskimi državami. Unija očitno čaka, da bi Italija in Slovenija najprej zgladili spor, nato pa bi bila dana naši državi zelena luč za pridruženo članstvo. Predsedujoča država v uniji je sedaj Francija, ki je zatrdila, da mora biti v času njenega polletnega mandata sklenjen sporazum s Slovenijo o pridruženem članstvu. Časa imamo torej še dobre štiri mesece. Finančna stiska Slovencev v Italiji Ljubljana, 24. januarja - Predstavniki Slovencev v Italiji so pisati novemu italijanskemu premieru Lambertu Diniju in predsednici deželnega odbora Alcssandri Gueri in sporočili, da je ostala slovenska manjšina v Italiji brez pomoči države. Če ne bo državne pomoči, bodo morale kulturne in znanstvene ustanove Slovencev prekiniti z delom. Leta 1993 je znašala državna pomoč 8 milijard lir, lani 6, letos pa niso dobili niti lire. Slovenci v Italiji bodo s svojimi težavami seznanili tudi državni zbor Republike Slovenije. Hišna številka prinaša družinsko srečo Tudi takrat se splača natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše nagradna igra". Podatka vključujeta:!.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2.: Številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, U na tej številki stanuje, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima Ireboma in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223 - lil, prejme nagrado. Igra traja do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden ena srečna družina". IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor zavrnil obtožbe na račun premiera dr. Janeza Drnovška in obrambnega ministra Jelka Kacfl Za Kacinovo slovo sest glasov premalo Opozicija je bila pretekli teden v državnem zboru dvakrat neuspešna. Prvič pri predlogu ustavne obtoŽL. . zoper predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in drugič z interpelacijo zoper delo obrambnega minis-fii, ja Jelka Kacina. Njen sprejem bi pomenil slovo obrambnega ministra. Predlagateljem je zmanjkalo Šdoizd glasov: za interpelacijo bi moralo glasovati 46 poslancev, dejansko pa jih je 40, 43 pa jih je bilo proti. nliis novembra lani, druga dva ( ^ kasneje. Pri njeni obrazložjj^0 1 sta šla največkrat za govorijo _ Man za h ada le n Ljubljana, 24. januarja -Državni zbor bo danes nadaljeval zasedanje. Pred njim je še 30 točk dnevnega reda, dve, ki sta tudi zaradi neposrednega televizijskega prenosa v četrtek in petek pretekli teden povzročili veliko zanimanje javnosti, pa sta končani: predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki naj bi med pogajanji z Italijo kršil ustavo in zakone, in predlog interpelacije zoper ooramb-nega ministra Jelka Kacina, ki naj bi spolitiziral vojsko, ohromil njeno obrambno sposobnost, počel neupravičene kadrovske čistke in razsipniš-ko trosil državni denar, tudi za osebne namene. Oba predloga sta bila zavrnjena. Prvi prepričljivo, drugi pa manj prepričljivo. Čeprav je namen opozicije, predvsem Socialdemokratske stranke in Slovenske ljudske stranke, predlagatelji obeh predlogov so bili poslanci teh strank in poslanci Slovenske nacionalne desnice, da se še dodatno razrahlja vladajoča koalicija in predvsem zabije klin med liberalne in krščanske demokrate, spodletel, pa je bila dvodnevna razprava v marsičem poučna. Pri prvi, v osnovi zunanjepolitični temi, se je pokazalo, da relacije med vlado, državnim zborom in drugimi odločujočimi dejavniki v slovenski državi niso utečene, in da bo kar držalo, da Slovenija nima jasne zunanjepolitične strategije, čeprav se je od lanskega Ogleja naprej marsikaj spremenilo. Pri drugi temi, inter- Celaciji zoper Kacina, pa je ilo jasno, da se politika vtika v slovensko vojsko, da ima pri vseh teh stvareh še vedno veliko, po mnenju nekaterih poslancev pa odločujočo vlo- So bivši obrambni minister anez Janša ter njegova Socialdemokratska stranka, da dogajanja v slovenski vojski z varnostnega vidika niso dobra in da vse te razprave predvsem škodijo slovenski vojski, vojakom in častnikom. Lahko pa pričakujemo nove poskuse rušitve premiera in ministra, predvsem v primeru neuspelega koalicijskega dogovora med Liberalno demokracijo Slovenije in Slovenskimi krščanskimi demokrati. Prvi poskus ustavne obtožbe, novega instituta varovanja ustavnosti v naši državi, se je dokaj klavrno končal. Predsednik vlade dr. Janez co poslanca Socialdemokratske stranke Slovenije ^l0ča Hvalica in dr. Jože Pučn()(0|j^ Glavni očitki: komunikacij5^^ treningi v Ribnem so JL ^ politične narave, saj so ^Ticiij vprašanja politična, ^Jljavi drovske spremembe v vojsjoa m so bile zasnovane in izpeljajfčem politično, minister je nov$ajevr v slovensko vojsko častfl^strici bivše JLA, ki niso prestoplnern na slovensko stran, Slovenja 0 bojevnike za samostojnost, Jjdivifj je premeščal, na drža^njski stroške je kupoval darila 1 poi kril nekatere svoje ose^djetj stroške, zasebno se je p*e 7?črt s žal s helikopterji in letwstric Gorenjska trojka v državnem zboru pred razpravo o sodelovanje s tujimi arma^ravn interpelaciji zoper ministra Jelka Kacina. Od leve poslanec mi se je poslabšalo, padla*' grj Ivan Oman in ministra Rina K lin ar in Jelko Kacin. Drnovšek je predlagateljem teresa posebej varuje. Vlada celo očital, da tega instituta naj ne bi storila nič bogokletne razumejo in so ga zlorabili, nega. Spremembe ustave ur-Premier in njegovi somišlje- adno ni predlagala in je bila niki so dali vedeti, da bomo zato obtožena za nekaj, česar morali zakonodajo spremeni- ni storila, sicer pa ima vlada ti, če bomo hoteli se bližje ustavno pravico, da predlaga Evropski zvezi, saj smo na spremembo ustave. Slejko-primer edina država, ki us- prej se bo to verjetno zgodilo, tavno prepoveduje tujcem, da Interpelacija o delu in od-bi pri nas kupili nepremič- govornosti obrambnega min-nine. Seveda pa imajo vse istra Jelka Kacina je bila v države ustrezno zakonodajo, bistvu sestavljena iz treh ki področja nacionalnega in- delov. Prvi je bil vložen že Po glasovanju so povedali: Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je po zavrnitvi interpelacije dejal, da je njena zavrnitev posledica dobre in prepričljive obrambe ministra Jelka Kacina. Kot predsednik vlade je odgovoren za celotno delo vlade, vsak minister pa je odgovoren za svoj resor. Odločil je državni zbor in talio je sedaj tudi on prevzel odgovornost Odstopa Kacinu ni predlagal, saj je interpelacija povsem ustrezen instrument za preverjanje delu ministrov. Razmere se bodo stabilizirale. Stanje v obrambnem ministrstvu je konsolidirano. Slabo za slovensko vojsko pa je, če se je skuša vpletati v politične igre, je dejal premier. Dr. Jože Pučnik, eden od predlagateljev interpelacije je po glasovanju izrazil obžalovanje, da je predlog interpelacije padel. Kacina bi morali odstaviti. Vendar je večina demokratično odločila in tako odločitev sprejema. Dodal je, da nobenega dokaza zoper Kacina niso dobili na nezakonit način in zato te obtožbe zavrača. Vse, kar so zvedeli, so jim povedali prizadeti. Jelko Kacin, obrambni minister je bil po glasovanju kratek. Dejal je, da je z resnico odgovarjal na laži, in da je interpelacija povsem legitimno dejanje. Glasovanje je pokazalo, da je imel dovolj močne argumente in da so še posebej grobe žalitve, ki so jih predlagatelji predložili naknadno. Obnašali so se dvolično: na eni strani zagovarjajo pravno državo, če pa gre za njihove koristi, pa jim zanj ni mar. Dejal je tudi, da pričakuje ukrepanje tožilstva, saj so primere nezakonitosti, ki so jih odkrili, že predali pravosodju. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVIC* Državni zbor in svet zasedata Ljubljana, 24. januarja - Državni zbor nadaljuje pretekli teden začeto 28. zasedanje. Na dnevnem redu imajo še 30 točk. Med drugim bo državni zbor ratificiral nekaj mednarodnih sporazumov. Poslanci bodo nato odločali o spremembi zakona o dohodnini, o zakonu o igrah na srečo, o predlogu nacionalnega raziskovalnega programa, o razvoju turizma, predlogu zakona o davčnem postopku in o predlogu zakona o davčni službi in o predlogu zakona o poravnavanju obveznosti do bank iz izplačanih deviznih vlog. Na dnevni red prihajajo prvič predlog zakona o carinski tarifi in zelo pomemben zakon o javni varnosti. Državni svet«pa se bo sestal jutri. Predsednik dr. Ivan Kristan predlaga na dnevni bojna pripravljenost, zato^varc bilo načrtovane skupne vajtaetij Povečevanje zaposlenih *s^tc ministrstvu, ukinitev cen'® na za strateške študije itd. Ppov< dlagatelji interpelacije so K kaj natančno povedali, kaj r*t u, je dogajalo s kaseto |sku> obrambnem ministrstvu, *fove j so sledila vprašanja, ^ape , varno je sploh ministrstvo racjni kako ima lahko ena od stra>| popoln pregled nad dogaPeneg jem v ministrstvu. Minipphin Jelko Kacin je v svoj?;rami prvem, poldrugo uro trajaJtišia čem zagovoru, za govor^jer je je šel še zvečer, po ,f .(šel razpravi, vse očitke zavfyrišia Krivdo je valil tudi na svojem, c predhodnika Janeza JanŠ0}ega , razlagal, kaj vse je poče' Slavi preteklosti in kaj je storilj°dne dvig obrambne sposobn"*^ Slovenije in za osamosw tev. Marsikaj tega, kar ^ De očita njemu, so počeli G| pod bivšim ministrom-JI U i obrambnem ministrstvu M \j I jo kaseto, vendar je ne bw predvajali, ampak so »J ustrezne ovadbe tožils^ »lej Opozicija se je na vse krip'J jJnii trudila, da bi sejo državnoj jlej zbora zaprli in predvaj* jteln kaseto s komunikacijskj ln°'a treninga, vendar je predsf eni nik državnega zbora J°* , Školč zahtevo zavrnil in j? [s. dal na glasovanje, ker bi b>l pQZ poseg v osebnost prizad^ n^ Tisti, ki so to doslej počel'- g, grobo kršili ustavo. V p6 ljstj pozno zvečer so poS*^ osel glasovali. V tajnem gla*0*! nic< ju je bilo veljavnih 83 g'**: d s t nic. Za interpelacijo jijjf dej; bilo 40, proti pa 43, tako djj ku|, obrambni minister Jelko •*] tiste 199 dire jenj izd* jajc Pod sair turi Prij lavi lahl teri naj •asi gor Žel« °ej S da da Poc ten cin ostal na položaju« J.Košnjek, slika G. Šinik red pobude in vprašanjas nikov, predlog zakona o sP; membah in dopolnij , zakona o ureditvi obrabi vanja in plačevanja dolo#:,j davkov in prispevkov v 1? , opkih lastninskega preobl' vanja podjetij, zakoni dohodnini in zakon o «p na srečo. • J. K. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: redni* ft glavni ureui«— . ti Volčjak, Cveto Zap1^/ asopisov in revij, Kugii' ».prejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradj1 f Časopisno podjetje LjOKliINJbK.1 uLAa vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino- letna naročnina 140 DEM Oglasne stori1* ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. K.JrV/\INJ J I9*rek, 24. januarja 1995 PO GORENJSKEM Družba Bistrica gradi na Bistrici elektrarno Bistrico sHala elektrarna vznemirja krajane Opjani Zoisove ulice so v petek svoje zahteve še dopolnili. Ob tem, ko oporekajo pravilnosti vodenja postopka a udajo lokacijskega dovoljenja, opažajo ob začetku gradnje tudi vrsto pomanjkljivosti in nepravilnosti. ----1. —.—„pH. nadaljevanje s prve strani }#le na seji občinskega sveta is?i nJ 16- januarja smo zve: »»Mli, da za lokacijo strojnice m S*!0 izdano soglasje odbora za fetijstvo Občine Radovljica, i da soglasje omenja samo a|°P cevovoda. Gradbišče, ^itfr so že betonirani temelji gjjtrojnico, leži na kmetijs-/n zemljišču prvega razreda, j^rnelji niso na mestu, ki ga df°& zapisnik o izvršenem ^roličenju. Sedanji prostors-/JhP°seg je za izgradnjo stroj-«? °istveno spremenjen za Jjbližno tisoč metrov od .^javnega projekta, poleg f?L&a meji z zazidljivim zeml- J J m> ki Je bil° na pobudo vVaJevne skupnosti Bohinjska fl'fstrica v dopolnjenem družnem planu občine Radovlji-:nj\. opredeljeno za t-tjdividualno gradnjo stano-»v^njskih hiš," pravijo krajani a'Poudarjajo, da je elektro ;Wjdjetje že pred leti izdelalo ev*črt za vodno elektrarno na ;t£Strici' ki Je upošteval vse adjravne danosti in predvidela JJ gradnjo na lokaciji, ki bi obvarovala vsaj pol hektarja vajtaetijskega zemljišča in in-i »stitorju prihranila stroške ■,i»ta najmanj pol kilometra pftvovoda ,* ai*« ur čakali na besedo jSkupina krajanov iz Zoi-aV°Ve ulice je naslovila zah-ov!j ° takojšnji zaustavitvi dokumentacija za elektrarno, katere predračunska vrednost je pet milijonov mark, je bila namreč izdelana za Hidro elektro Bohinj, lokacijsko in gradbeno dovoljenje pa je bilo že izdano na ime Jožeta Cvetka in soinvestitorjev (teh je okoli deset). Republika razveljavila gradbeno dovoljenje Investitorjem se je zapletalo že v postopkih za pridobitev soglasij in dovoljenj. Gradbeno dovoljenje je Cvetku avgusta predlani izdala radovljiška uprava za urbanizem, vendar ga je ministrstvo za gospodarske dejavnosti v začetku lanskega leta po nadzorstveni pravici razveljavilo. Republiški elektroenergetski inšpektor je namreč pri pregledu ugotovil, da je za izdajo dovoljenja za malo elektrarno, močnejšo od enega megawata, pristojna republika, ne pa občina. Zavod za varstvo okolja in vodni režim (po novem uprava za varstvo narave) pri ministrstvu za okolje in prostor je junija lani razveljavil tudi vodnogospodarsko soglasje, ki ga je izdala radovljiška uprava za urbanizem. Investitor je na podlagi dopolnjene tehnične dokumentacije pridobil novo vodnogospodarsko soglasje. Ni razloga za ukrepanje Urbanistična, gradbena in vodnogospodarska inšpekcija so si 4. januarja ogledale začeto gradnjo male vodne elektrarne Bistrica in tudi vso gradbeno -tehnično dokumentacijo. Ugotovile so, da je gradnja začeta po uradni zako-ličbi, potrjenem načrtu, pravnomočnem gradbenem dovoljenju in ustreznem vodnogospodarskem soglasju in da gradbena inšpekcija zaenkrat nima razloga za ukrepanje. Zahteva za revizijo postopka Ob tem, ko se je zapletalo pri izdaji soglasij in dovoljenj, se je očitno zapletalo tudi pri dodeljevanju proračunskih nepovratnih sredstev za gradnjo malih vodnih elektrarn. Zveza društev malih vodnih elektrarn in drugih obnovljivih virov Republike Slovenije je namreč na ministrstvo za gospodarske dejavnosti naslovilo zahtevo za revizijo post-opka, po katerem je ministrstvo družbi Bistrica, d.o.o., že odobrila 20 milijonov tolarjev oz. približno 250 tisoč mark nepovratnih sredstev. V zvezi utemeljujejo zahtevo s tem, da bohinjska družba ob javnem odpiranju vlog za dodelitev nepovratnih sredstev 27. julija lani ni imela popolne dokumentacije oz. veljavnega vodnogospodarskega soglasja (to je najpomembnejše od vseh soglasij) niti ga ni imela ob drugem in tretjem odpiranju vlog avgusta in septembra, ampak ga je pridobila šele 25. oktobra. "V zvezi sicer podpiramo gradnje malih vodnih elektrarn, vendar ne za vsako ceno oz. le pod pogojem, če so sprejemljive za okolje in če vsi postopki potekajo pravilno," pravi sekretar zveze Božo Dukič in poudarja, da takšni in podobni madeži mečejo slabo luč tudi na ostale graditelje. ^jfadnje in o obnovi postopka •j/ izdajo lokacijskega in grad-V^enega dovoljenja tudi na »bohinjskega župana Franca '] ..»ramarja in na občinski svet, )aljnšla pa je tudi na sejo sveto, ^ier je morala pet ur čakati, da &f (sele po točki razno) sploh ■^JnSla do besede. Razlog je v #m, da ie predsednik občins--o^ga sveta Jože Cvetek tudi el glavni" pri gradnji male toe elektrarne. Lokacijska V gradnji 60 malih elektrarn V Sloveniji je na elektroenergetsko omrežje ie priključena 301 mala vodna elektrarna, okoli šestdeset pa jih Je v gradnji. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je na natečajih 1990. in 1991. leta podprlo izgradnjo $4 malih elektrarn (s skupno močjo 10,2 megawata), ki so v prvih devetih mesecih lanskega leta proizvedle 19,3 GWh električne energije oz. 70 odstotkov načrtovane. Ministrstvo je lani razdelilo med investitorje malih elektrarn ISO milijonov tolarjev, podoben razpis pa pripravila tudi za letos. Razpis ni zahteval vodnogospodarskega soglasja! V ministrstvu za gospodarske dejavnosti odgovarjajo, da je vloga družbe Bistrica ob odpiranju prijav vsebovala vso potrebno dokumentacijo, med drugim tudi gradbeno dovoljenje, in da vodnogospodarsko soglasje v razpisu ni bilo zahtevano (!). Ker je ministrstvo za okolje in prostor med potekom razpisa razveljavilo vodnogospodarsko soglasje, je komisija za vodenje postopka javnega razpisa odobrila bohinjskim investitorjem denarno podporo le pod pogojem, če ugodno rešijo upravni spor, ki so ga začeli zaradi vodnogospodarskega soglasja. Ko so komisiji ob koncu novembra lani le dostavili veljavno soglasje, je bilo tudi v ministrstvu za gospodarske dejavnosti konec dilem o gradnji elektrarne. C. Žaplotnik Zapleti v kranjskem študentskem domu Na položnicah so pravilni zneski Kranj, 20. januarja - Študent Matej Jenko je za bivanje v kranjskem študentskem domu izračunal svojo stanarino v višini 3.334 tolarjev za apartmaje in 2.323 tolarjev za stari študentski dom. Zneska na položnicah, ki jih uprava doma pošilja študentom, pa znašata 5.590 in 4.555 tolarjev. V pravilnost slednje cene so študente skušali prepričati tudi predstavniki ministrstva za šolstvo in šport. Cene v študentskih domovih se oblikujejo po merilih, ki veljajo še od leta 1984 in zajemajo več postavk, ki jim skupina študentov oporeka. Med drugim se ne strinjajo s tem, da morajo s stanarino plačevati tudi prispevek za mestno zemljišče in amortizacijo. Amortizaciji se ni mogoče odpovedati, so na sestanku s študenti dejali predstavniki šolskega ministrstva (Majda Širok, Roman Lavtar in Andrej Pavletič), medtem ko bi glede prispevka za mestno zemljišče lahko storili podobno kot v Mariboru. Študentski dom in fakulteta nai bi namreč na občino naslovili vlogo za oprostitev tega plačila. Ostale postavke, ki se zdijo študentom sporne, bosta te dni skupno preračunala računovodstvo doma in prof. Dane Melavc z Ekonomsko poslovne fakultete. Vodstvo doma se pri ceni stanarine, ki je od 1991. leta poskočila za skoraj petkrat, sklicuje na uradne statistične podatke. Predstavniki ministrstva pa so postregli s podatki o cenah študentskih domov v obeh univerzitetnih središčih. V ljubljanskih domovih, ki so razvrščeni v štiri kategorije, se cene gibljejo od 3160 do 6140 tolarjev. Za kranjski dom, ki po standardu sodi v prvo (ljubljansko) kategorijo, zaračunavajo znesek, ki bi ga v Ljubljani umestili med drugo in tretjo kategorijo. V mariboru so študentski domovi nekaj cenejši (tudi po zaslugi oprostitve plačila mestnega zemljišča), in sicer od 4000 do 4300 tolarjev od prve do tretje kategorije. Ob posredovanju šolskih oblasti naj bi bilo nesoglasje v kranjskem študentskem domu rešeno. Sicer pa v vodstvu doma pravijo, da je bil bojkot stanarine omejen le na skupino šestih študentov in še to samo novembra, naslednji mesec so, razen enega, stanarino v redu poravnali. D.Z.Žlebir J delavci Unitela bodo dobili delnice Strojev in prostorov ne morete dobiti o* \e,[ % t aH' Pujska Dobrava, 23. januarja - Delavci nekdanjega zamenjaj* * *NCCk*sk*? ^»tela, ki so za zadolznice ileli dobiti del stavbe na Telekom holdinga kar se Jejski Dobravi, so se na koncu strinjali s tem, da vzamejo vodstvu Iskre dovolj Jelnice Iskre Telekoma. Ena delnica je vredna 1.360 solidna in varna varianta, tolarjev, 110 zaposlenih pa i Umikih mark. 11« UI.HHVM JV----- ima zadolžnic za 311 tisoč Ob privatizaciji holdinga Iskre Telekoma je vodstvo Pozvalo vse tiste delavce Nekdanje Iskre Unitela z blejske Dobrave, ki imajo ustine za manj izplačane osebne dohodke ali zadolž-n>ce. Te zadolznice pre- t "i t i Zadolznica je vrednostni papir Ob vsem, kar so doživljali delavci, ne le Iskrinih podjetij v teh zadnjih letih, je povsem razumljivo, da so dsta *auuiZiniwc F1C~ "ili nezaupljivi tudi do tega, deianVfJaJ0 razliko med kaj se bo zgodilo, ko bodo kolelrr ° P'aco ,n plačo po uveljavljali svojo terjatev v tiste i!Vni P°g°dbl in vse obliki zadolžnic. Na zadolž-199-T; iSO Di'e izdane leta nicah, nominiranih v mar- , 1 n eta 1000 c„ „„i; . i u x j • l. Eleko in lorus na tnc ski dir<*tnovW^ kah, piše, da se morajo ob Dobravi. Zadolf nica je noJmi. ^,^ir^^rvm~ Pnvatlzacm. zadolznice v iz- nirana v markah preračuna. mPJH,'„?re,z državnih davkov, dani višini konvertirati v na DO v tolarje in bo tako Delnica je vredna 1.360 tolarjev V Telekomu tudi pravijo, da je so najhujše probleme rešili, da so kot podjetje poravnali vse obveznosti in da delavci, ki bodo za zadolznice dobili delnice, upravičeno lahko pričakujejo vse najboljše. Delnica Iskre Telekom holdinga obsega vse, kar pomeni tudi obe podjetji Elcko in Torus na Blejski Medtem ko~tudi zadolžnice, delnice !Zdane leta 1993, predstavi- holdinau Iskre Telekom Jajo delavčevo terjatev do V nolu"1&. zadolžnice v Podjetja. Zadolžnice imajo pravijo, daima^. 311 tisoč samo v kovinski industriji in skupni 11Q upraV1. krizmu, kajti le tam so jih ob ?eml* nekdaniih delavcev Prizadevanju sindikata de: čencev n* , t posamezniki avci tudi dobili in jih zdaj Un\tc^,':aKio razUčno višino ahko uveljavljajo. Pri. neka- u^avljajo^ razi ^ ^ tenh podjetjih pomenijo celo lerjaive ti oč odvisno od najpomembnejši delež pn mar* a° ' in delovne lastninjenju - predvsem v tedanlc ^ lžnica jc torej gorenjski kovinski industriji, **JvJffS in tako so W^T^SS^SS»' ^lezarnah, je ta znesek pre- ^^ofa^janju vodstva obdobjujn^f^veliko Cel visok. , PuP^f,d? vedno Šteli, da pa mjov delnice,b» mt j iki Sindikati so tedaj vztrajal, Iskre tudi ved n ^ . ^ bl bl1^ so da se te zadolžnice izdajo, m ^*^v lasti republiške- ^^^tSrej vra da se kasneje, v lastninjenju Ttlcck°m.a lahko pozvali ki Dobravi. D t hi podjetij, tudi priznajo. In V ?a skUdda jih bec v roki kot golob ^emjso sindikati uspeli. izplačana ena delnica vredna 1.360 tolarjev. Kakšna bo lastniška struktura in koliko delnic ie bilo odkupljenih, bo seveda znano po zaključku privatizacije. Delavci nekdanjega Unitela so se s skepso udeležili sestanka z vodstvom Iskre Teloma holdinga, kajti kljub 1 * * * — l_ Strojev ni mogoče dobiti Direktor Iskre Telekom jih je prepričeval, da je podjetje prebolelo najhujše obdobje, in da podjetje ponuja delavcem, da izpolni svojo obveznost izpred dveh let. Če pa skupina delavcev želi, da bi namesto delnic dobili nepremičnine, del prostorov na Blejski Dobravi, je to preprosto nemogoče, saj poplačila obveznosti v obliki strojev slovenska praksa pač ne pozna in tudi Iskra Telekom holding tega ne more storiti. Delnica, ki jo ponujajo v zamenjavo za zadolžnico, je vredna toliko, kot je vredno podjetje - in če kdo dvomi, je potem to dvom o uradni cenitvi vrednosti podjetja Iskre. Delavcem je bilo tudi povedano, da so dobili več delnic, kot so lahko pričakovali na osnovi zadolžnic. Pravzaprav jim potem ni ostalo drugega, kot da se strinjajo. Če bi zavrgli ponujeno možnost in vztrajali na poplačilu stavbe, bi morda izgubili vse. Tako bodo zdaj vzeli delnice. In kot so nam dejali nekateri: če se polovica obljub uresniči, bo to glede na nekdanje izkušnje, ko nismo dobili nobene odpravnine, prav lep uspeh! In po letu dni se bo že videlo, koliko so delnice Iskre Telekom holding, ki so jih dobili na osnovi premalo izplačanih osebnih dohodkov, v resnici vredne... • D.Sedej Namesto gostilne hotel Tržič, 24. januarja - Po prvi vesti, da v Tržiču ponovno razmišljajo o svojem hotelu, nam je uspelo izvedeti tudi za morebitno lokacijo te stavbe. Uprava nove občine je namreč v dogovorih z lastnikom nekdanje gostilne "Pr' Slug", ki se je namenil prodati svojo hišo. Ker gre za ugodno ceno in roke plačila, bo župan predlagal občinskemu svetu na naslednji seji, naj bi stavbo odkupili in jo prenovili za hotelske namene. Skupina, ki vodi ta projekt, že išče tudi soinvestitorja za obetavno naložbo. Le-ta naj bi pozneje postal najemnik hotela oziroma njegov lastnik, če bi občina stavbo po prenovi odprodala. • S. Saje 30 let šole v Gorjah V prihodnjih letih nova telovadnica Gorje, 23. januarja - V šolskem letu 1964/65 je bila v Gorjah zgrajena nova šola, šolska tradicija pa, sodeč po zapisih v šolski kroniki, v tem kraju traja že od leta 1835. Tridesetletnico so v gorjanski šoli proslavili sredi decembra, ko so izdali šolsko kroniko, pripravili razstavo o zgodovini šole in jubilejno slovesnost. V novi telovadnici učenci ne bodo tako utesnjeni, kot so v sedanji. Toliko učencev, kot jih je šola štela v šestdesetih letih, danes v Gorjah ni več. V najboljših časih je osemletko obiskovalo okoli 400 učencev, letos jih je v šoli 265. Od jeseni 1989, ko so zgradili prizidek s tremi novimi učilnicami, nekaj kabineti in trakt za povezavo razredne in predmetne stopnje, je pouk v Gorjah enoizmenski. Šola dobro sodeluje tudi s krajem, nam je zatrdil ravnatelj Milan Rejc, kar dokazuje tudi neprecenljiva pomoč krajevne skupnosti Gorje, tamkajšnjega turističnega društva in Rdečega križa, pri izdaji zbor- nika ob jubileju, za kar so jim iskreno hvaležni. Že dolgo si v šoli želijo večje telovadnice. Sedanjih 290 kvadratnih metrov ne zadošča več, zlasti ker jo poleg učencev potrebujejo za vadbo tudi številni športi, ki so doma v Gorjah. Načrt za novo telovadnico, ki visi v ravnateljevi pisarni in obeta, da bodo enkrat v prihodnjih letih začeli graditi večjo, predvideva 650 kvadratnih metrov in vrednost 35 milijonov tolarjev. Nekaj denarja zanjo bo zagotovil proračun, nekaj pa nameravajo zbrati tudi v kraju. D.Z. Žlebir, foto: L. Jeras POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TOGOWNA?POHIŠTV01VI. SP BESNICA 81 Z GORENJSKIH OBČIN Krajani bi radi banko Javornik - Koroška Bela, 23. januarja - Nekdanja Ljubljanska banka je imela v največji krajevni skupnosti jeseniške občine dolgo časa ekspozituro, vendar zanjo potem ni bila več zainteresirana in jo je zaprla. Ob velikem negodovanju krajanov - krajevna skupnost šteje kar 5.000 ljudi -vodstvo krajevne skupnosti išče prostore za novo ekspozituro banke. Prošnjo so zdaj naslovili na SKB banko in ji predlagali, naj v krajevni skupnosti Javornik -Koroška Bela odpre svojo ekspozituro. * D. S. Dostop do polj zaprl z ograjo Breg pri Žirovnici, 23. januarja - Lastniki kmetijskih zemljišč med magistralno cesto in avtocesto na območju krajevne skupnosti Žirovnica z izgradnjo avtoceste nimajo dostopa na svoja kmetijska zemljišča, ki ležijo med magistralno cesto m avtocesto levo od na novo zgrajenega cestnega priključka za naselje Breg. Lastnik zemljišča se ne strinja z uporabo njegovega zemljišča kot dostopom do drugih, vzhodno od tega ležečih kmetijskih površin in je tik ob cesti z železno ograjo zaprl dostop. Zato je krajevna skupnost Žirovnica naslovila pismo na Upravo za ceste Republike Slovenije, v katerem Upravo sprašujejo, kakšen dogovor je imela z lastniki zemljišč glede dostopa do njihovih polj in travnikov na tej Stranj avtoceste oziroma ali je bil sploh kdo tedaj pozoren do ureditve tega dostopa. Lastniki so krajevno skupnost zaprosili, da do pomladi poskuša rešiti te težave, ko se bodo na polju začela dela. Lastniki zemljišč predlagajo, da Uprava za ceste dovoli uporabo makadamskega dostopa ob avtocesti s tem, da lastniku odkupi nekaj kvadratnih metrov za ureditev dostopa. • D. S. Druga seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 23. nuarja • V Četrtek, januarja, bo druga občinskega sveta Kranjska Gora, na kateri bodo med drugim razpravljali o poročilu komisije za pripravo statuta občine, o predlogu komunalne organiziranosti, imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter posredovah predloge za ustanovitev in sestavo občinskih odborov. Svetniki se bodo pogovarjali še o predvideni adaptaciji prostorov za občinsko upravo, sprejeli sklep o financiranju političnih strank ter obravnavali pogodbo o sodelovanju, obveznostih in dolžnostih v zimskošportnem centru Planica. Na dnevnem redu je tudi predlog začasnega pooblastila o javnem pravobranilstvu za zastopanje, informacija o napovedanih spremembah zakona o lokalni samoupravi ter vprašanja in pobude. • D. S. Varnostnik uvedel red in mir seja Lepa beseda red in mir najde V osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah so kot prvi zaposlili varnostnika. Njihove izkušnje so odlične, zato o zaposlitvi varnostnika razmišljajo tudi na drugih šolah. Matej otroke miri z lepo besedo, takoj pa razčisti vse probleme. Jesenice, 23. januarja - Ob velikem začudenju javnosti in včasih tudi nenaklonjenosti medijev ter samospraševanju staršev, ali je to res potrebno in vzgojno, so pred časom na največji osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah, ki jo Matej Stare obiskuje 1.100 otrok, zaposlili - varnostnika! Policist na šoli? Le kdo je to še videl! In kaj ugotavljajo na osnovni šoli Tone Čufar, kjer so se pred namestitvijo varnostnika vrstili pretepi med učen- ci, kjer je prišlo do izsiljevanja, neredov in velike materialne škode, danes? Matej Stare je poleg Roberta Urha varnostnik na šoli Toneta Čufarja. Matej in Robert sta sicer zaposlena pri radovljiški varnostni službi Kanja Protect, d.o.o. Mladi simpatični in zgovorni Matej pravi: "Ko sem prišel na šolo, stanje ni bilo ravno idealno. Kar zamislite si 1.100 otrok, ki se zjutraj pred začetkom šolskega pouka zbere na ploščadi pred šolo in vsi silijo naenkrat noter, da bodo ja prvi v garderobi! V tem smislu so bili najbolj agresivni prav najmlajši -divje so se prerivali in neki deklici, ki je v tem prerivanju padla, so tudi poškodovali obraz. Najprej sem napravil ta jutranji red pred šolo - med vrati stojim in vsi tako po vrsti prihajajo v šolsko poslopje. Največji nered je bil potem v garderobi, kajti ta sola je tako čudno grajena, da ima garderobe v kleti. In tam pa na straniščih so se dogajale vse vragolije, kar si jih zamisliš! Tam so se otroci skrivali in "špricali" šolo, saj se je v tako veliki stavbi lahko skriti, poškodovali so oblačila sošolcev in kadili, da so od dima za udarjala tudi oblačila nič hudega slutečih drugih učencev. Zdaj na svojih obhodih z mirnim opozarjanjem naredim red, kjerkoli je že potreben. Metoda sile v nobenem primeru ne pride v poštev: uspeš le z odločno besedo, nikoli s silo. Na šolo hodijo tudi taki, ki so že pravi fantje in so zaradi tega, ker so ponavljali razrede, meni že enaki po moči in postavi. Tudi take mirim in opozarjam - na lep način in mislim, da se zavedajo moje prisotnosti in si ne dovolijo lum-parij. Soli so v preteklosti zelo veliko škode napravili tudi tisti nekdanji učenci, ki so popoldne hodili pred šolo in strahovali učence. Danes jih ni več.. Šola je zaklenjena - kar se mi zdi prav, saj je ob vratih vedno dežurni ali pa sva varnostnika. Tako velik ob- Predsedniki KS pri tržiškem županu Tržič, 24. januarja - Prejšnji teden je župan občine Tržič Pavel Rupar sprejel predsednike krajevnih skupnosti. Glavna tema delovnega pogovora so bile priprave na volitve novih vodstev po krajevnih skupnostih. Kot so se sporazumeli, naj bi krajevne skupnosti še naprej delovale v dosedanji obliki, ohranile pa naj bi tudi pravico upravljanja z denarjem. Prav o financiranju krajevnih potreb so izmenjali največ polemičnih stališč. Zato je župan zadolžil vodstva KS, da do 15. februarja letos pripravijo predloge načrtov, ki naj bi jih uresničili s pomočjo občinskega proračuna. Ena od skorajšnjih nalog bo tudi obravnava statuta občine po krajevnih skupnostih, po katerih pričakujejo njihove pripombe in predloge. Kot so se strinjali udeleženci sestanka, bodo taka srečanja ponovili večkrat na leto, obravnavali pa bodo predvsem konkretne probleme iz določenih okolij. • S. S. V Mengšu imajo novo občino Mengšani so po letu 1959 ponovno dobili svojo lastno občino. Pravzaprav so dobili le nekaj (luknjastih) zakonov, občinsko upravo bodo morali šele zgraditi Z novim letom je Mengeš f»ostal samostojna občina. Po etih, ki so jih Mengšani preživeli pod okriljem domžalske občine, bo v stari občinski stavbi kmalu zavladal nov mengeški župan Janez Per. Nova občina, ki se že lahko pohvali s svojim žigom, žiro računom (na katerega pa zaenkrat še ne pritekajo nobena sredstva), še vedno ostaja vezana na Domžale. Stare občine bodo pač povsod delovale in bodo tudi še naprej delovale še vsaj tri mesece, dokler se nove občine ne postavijo na lastne noge. Tako se za navadne državljane tudi v Mengšu ni še nič spremenilo. Glavni problem in hkrati ena pomembnejših nalog, ki čakajo občinsko upravo je vsekakor delitvena bilanca stare občine Domžale. Stanetu Krambergerju je všeč, da je Mengeš zopet samostojna občina. Mengeš je kar dobro razvit. Kraj ima bogato kulturno življenje, znana je Mengeška pihalna godba, pa tudi v zgodovini je bil že samostojna občina. Po večletnih naporih je tako Mengša-nom končno ponovno uspelo dobiti svojo občino. Damir Čehič je hitel v Domžale. Na občino. Pravzaprav spoh ni še nič razmišljal o novi občini. Edino, kar ga pri novi občini veseli, je to, da mu kmalu ne bo več treba hoditi po ■opravkih na Damir Cehic občini v Dom. Žale. To, da mora stalno hoditi tja, ga izredno moti, kot najverjetneje še mnoge druge Mengšane. Jože Hrovat se je vzdržal komentarjev o novi občini. Menil je, da je za prave vtise o novi občini še prezgodaj. Potrebno bo počakati rezul-Jože Hrovat tate. Vsekakor pa se strinja z novo občino, saj so jo včasih že imeli. Gospa Francka upa, da bo kaj več denarja ostalo doma, v občini, da ne bo šlo vse v Domžale. Če bodo na občini pošteni in delovni ljudje, se bo v Mengšu zagotovo kaj spremenilo. Ko je bil Mengeš še pod Domžalami, se je kraju slabše godilo kot tak- rat, ko je bil še samostojna občina. Na rezultate bo pač treba še počakati. Nasprotno mnenje pa zagovarja Metka Mimik. Misli, da se je Mengšu godilo bolje pod okriljem domžalske občine. Misli, da je sedanja občina preslabo preskrbljena, da bi bila lahko samostojna občina, saj tu ni industrije. Metka Mirnik Mogoče bodo stvari stekle, vse to pa se bo videlo čez Čas, ko se bodo pokazali prvi rezultati. Kakorkoli že, Mengeš je svoja občina. Občina z županom, žigom, žiro računom. To pa bi bilo žal zaenkrat že kar skoraj vse. Občina na papirju, ki bo to še vsaj tri mesece. Ljudje bodo nekaj časa še naprej hodili v Domžale in vsi po vrsti upali, da bodo nekega (lepega) dne lahkega srca stopili skozi vrata znapisom Občina Mengeš in tam brez težav uredili vse potrebno, kar je na občini pač potrebno urediti. Do takrat pa vsem skupaj malo potrplenja in čimveč vneme in uspehov tistim, ki novo občino Mengeš postavljajo na noge. U. Špeh ar jekt potrebuje varovanje. Mislim, da je zdaj veliko manj konfliktov, kajti s pravimi prijemi se daohladiti vsako vročo glavo. In mirno lahko trdim, da ni več nobenih skupin, ki bi po jeseniški šoli - kot se je govorilo -strahovali ali pretepali učence. So le posamezniki, ki pa pod budnim očesom varnostnika ne upajo rogovi-liti. Vse in vsakogar poznam in vsak konflikt takoj reši-mo.. In kaj pravi ravnateljica šole Mili Ilenič: "Oba varnostnika, Matej in Robert, sta postala prijetna sodelavca na šoli in povedati moram, da smo novo leto pričakali brez razbite šipe, prej pa je bilo ogromno materialne škode. Zdaj se zgodi, da tudi po mesec dni ni nobenih neprijetnosti. Matej zna otroke voditi in prepričevati, umirja jih z besedo in zelo budno skrbi, da je na šoli red in mir. Poglejte: vsaka tovarna s tisoč delavci ima svojega vratarja in tudi tako velika šola zaradi mirnega dela na žalost potrebuje varnostnika." • D. Sedej fkofjj etrte prugi mm Na Krvavcu se da dobro smučati Dobrodošel novi snf Krvavec - Kabinska niča začne voziti spodnje postaje ob mih zjutraj, smučati vozi vsako polno, m vrača jih do petih *ave» Čeprav je bilo pretenjda s teden na Krvavcu tejPka* 30 centimetrov porrirZvelik, jenega snega, se po njjMrž; govih smučarskih projgMga < vsak dan spuščalo po 4%gan 500 smučarjev. "očj Največja gneča je &jj^cas med božičnimi prazni*P"*st« kojih je bilo na Krvav«? 'sto' blizu 3000. , r SV( Smuka je bila khj pomanjkanju snega J bra. Z dodatnim snegorJJ c so okrepili dve zahtfr, r nejši progi: Njivice-TC U)t( dolina ter t.i. spotf'jv°fUl danska proga, medtff etn ko žičnice na Zvoh, 4na 0 Krvavca in križišče ajJLj?? obratovale. Delali pa K lk< vlečnici Luža in Podgff:10 ' diše na t.i. Šolskih pCru gah. aP's Vreme ob koncu teg?^ je na krvavška smuci^^J1 nasul svežega sneg?.eta Zdaj je snega do jJJ' u centimetrov, delaV£reir> RTC Krvavec Že ureWj!nsk tudi nekatere proge, ki fJr^n bile prejšnji teden zar^^ pomanjkanja sne%.80t zaprte. • H. J. I*°nsi __^funk< mače Se ni li. da dopi SVeti; 1 Pr< p t, «a i, ra Kaj z vojaškim objektom na Suhi? Zakaj policija ne preganja "mafije" Kranj - Predsednik krajevne skupnosti Predoslje Saj o vic je na nedavnem posvetu predsednikov kranjf* . krajevnih skupnosti z županom opozoril na opus«' K vojaški objekt sredi polja na Suhi. r\* Dejal je, da se v propadajočem objektu zbira "mafij* \J| da policija sicer občasno nadzoruje, vendar ne ukr^r Zanimalo ga je, kakšna bo usoda tega objekta. , JqŽ Ferdo Rauter je pojasnil, da je vojaški objekt na Suhi P ■ urbanistični zasnovi mesta Kranja predviden za rušeroj * J zemljišče pa bo vrnjeno kmetijski rabi. Usoda objektniŠkofj dogovorjena z ministrstvom za obrambo, ki naj bi n°s', so v tudi stroške rušenja. Kdaj bo objekt porušen, pa Fe^ pred Rauter ni mogel povedati. ce^ » Ki Suhi komandirj Povedal je, da se v objektu, predvsem prek poletja, ^sklet toplo, zbirajo mladi iz okolice, torej domačini. Polije i nimajo nikakršne osnove, da bi jih preganjali, saj " J0j|j počnejo ničesar kaznivega. • H. Jelovcan up veiu fcon Javornik - Koroška Bela, 23. januarja - Krajevna skuP!j bilo Javornik - Koroška Bela bo tudi letos pripravila tra utemeljenega tolmačenja zakonodajne službe ^ržave o tem pa kljub zahtevi Je niso dobili. Zato so skleni-& aa lahko Vincencij Demšar HOnreiA.tia to___i__ ___.. ^v^PjeJetJa te razlage ostane v L fresenetljivo lahko so opra-f,111 tudi z izvolitvijo predsedni-f a in podpredsednika občin- ugotovil, da se niso spomnili, da bi se mu ob izteku mandata za sodelovanje zahvalili, vesel pa je, da ni bil tako lepo obdarjen. Predstavnik SDSS je postavil tudi vprašanje Ki venaane preuin u. auuuuu- »~j — — xtl,.luM.iu nosti. Dosegli so, da je zakon o pritožil varuhu človekovih žrtvah vojnega nasilja pred pravic. Združenje bo tudi drugim branjem v parlamen- zahtevalo Dresojo Ustavnega tu a vlada doslej še ni pre- sodišča RS glede počasnosti dlagala rešitev za 20 točk na postopkov. • S. Saje vonastale oocine iz nenuanjc ^ vr vnli,' občine Škofia Loka s skupno povrnitve stroškov volilne 30 zaposfenlmi delavci, potr- kampanje ter prostorov za dni pa ga morajo vsi štirje delo te stranke. • S. Zargi ^'Krajevna skupnost Trata L|ij(ttin if Jože Galof, predsednik KS Trata. VeiiKo i»n Trata ni več spalno naselje. 4škofja Loka, 23. januarja - Ko njen pop j8o v krajevni skupnosti Trata t*ed petimi leti naredili most i*** Soro, so hkrati v vodstvu a kraievne skupnosti tudi sprejeli Vi)eP' da bodo z8radiH mini ; J obvoznico Lipce. Zdaj je ta J sklep iz začetka mandata, ko ii* poredsednikovanje prevzel J°že Galof, uresničen. "Največ težav je bilo z S le,nljisčem. To nam je z VeHkim zavzemanjem v KS, Dri x, popoldne tudi krajanom, zanima pa se zanjo tudi Lesarska šola, ki bi se rada preselila na Trato. V vodstvu pa poudarjajo, da je Trata, s tem ko ni več zgolj spalno naselje (tudi zaradi povečane preskrbovalne infrastrukture) tudi kraj, kjer lahko pozimi igrajo tenis. "Mislim, da smo v tem mandatu v krajevni skupnosti veliko naredili na različnih sa ne bi bilo. Nenazadnje je tako tudi s pluženjem cest. Radi se pritožujemo, da so slabo splužene, čeprav naši ljudje ze ob štirih zjutraj začnejo plužiti; in veliko težav imajo z avtomobilu, ki so jim pri tem v napoto." V novi občini pa si tudi danes ne predstavljajo, da bi lahko sedanje krajevne skupnosti kar ukinili. Zagorniki takšnega mnenja premalo poz '------ rF.t---; u MOST V DOVŽANOVI SOTESKI PRENAVLJAJO -Prebivalci prvih hiš v Dolini so nas obvestili, da so jim drugi teden januarja brez obvestila zaprli najbližji dostop do ceste proti Tržiču, nato pa so dela na mostu prekinili. Kot smo izvedeli v SGP Tržič, so morali z rušenjem starega mostu prenehati, ker stroji niso delovali zaradi nizkih temperatur. H . . ■•____■• Ifk Z____..-Ir. .nvl mnd na ItVlIlKII II TI yl : J" i^oica), urediti odvoon- dim. te ne 01 uww ih tf**1)* in v »raso vgraditi kar nenehno prizadevali, marsiče m nI itlS0* kubičnih metrov__-—— Krska (Cestno podjetje, i J«, v?J.)- Spomladi nas čaka ~ se in . Tako* bo pro-' ~jer je bila investitor s» uresničen, cesta pa bo iz I lo??Vne prekategorizirana v ten. oziroma občinsko. S nil? s?v0 našo ob"Jubo 'ZP°*-Dn v a pa Do m°rala zdaj K?. eti za eesto Sora -"stal." KrPruga velika akcija iz pro-1I0 j3' ° katerem se je govor-Pr a osem let, so garaže, tri 1 dnik Galof se Jc zadnja Cra *rta sam zavzemal, da se je bo tPlahko začela- 90 garaž nih konec aprila zgraje- doka trg' NaroCena je tudi že fe. ^entacija za izgradnjo Ho t kanalizacije v vasi ■ Drin Zacele pa so se tudi ■ J "Prave za izgradnjo telovadil vo? Za šolo na Trati. To b( vecnamensk Trati, objekt, To bo name- Gorenjski župani v Gorenjski banki Kranj, januarja - Gorenjska banka je Zlatko Kavčič je dejal, da bi se morali v regiji Gorenjske župane povabila na srečanje v bolje povezati, saj bi se tako Gorenjska lažje Iribarjevo hišo v Cerklje, ne glede na uveljavljala znotraj Slovenije, k temu naj bi različno strankarsko pripadnost oziroma prispevali poslanci, župani, gospodarske in neodvisnost so se strinjali, da bi morali več negospodarske organizacije. Gorenjske znaČil- storiti za uveljavitev Gorenjske znotraj nosti ljudi, izdelkov in storitev bi lahko Slovenije. povezali v blagovno znamko in z njo uveljavl- Obnovljena Hribarjeva hiša, poletna re- jali Gorenjsko, tudi župani so se strinjali, da bi zidenca znanega ljubljanskega župana in gorenjsko pridnost in varčnost lahko uveljavili začetnika slovenskega bančništva Ivana Hribarja jc simbolizirala srečanje gorenjskih županov in bančnikov. Med novimi župani so bili kar trije, ki so se spomnili podobnega srečanja pred Štirimi leti. Na Gorenjskem imamo zdaj petnajst občin, Gorenjska banka ima poslovne enote v Kranju, ooreni»«.c uau Škofji Loki, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah, novembra znašala 672 milijonov mark, kar cn™tnrami na oomeni. da se je v zadnjem letu realno kot blagovno znamko. Kako varčni smo Gorenjci, kažejo tudi podatki o poslovanju Gorenjske banke, saj v njeni bilančni vsoti v zadnjih letih najbolj naraščajo sredstva občanov, kar kaže na vračanje njihovega zaupanja. Bilančna vsota Gorenjske banke ^e Qirnfii Tr»ki Tržiču. Radovjici in na Jeseničan, uuvcmvia t»/~ ---- -~-- , Sv^dSi^s 26 ekspoziturami pa pomeni, da se je v zadnjem letu realno Z JJa vS^ nove občine, razen Naklega ^n povečala za 12 odstotkov in z njo se 1^^^^^^^'^^ Gorenjska banka uvršča na peto mesto S^toSrcktor Gorenjske banke med &tifri slovenskim, bankami. Srečanje vodstev treh občin v Tržiču Tržič, 24. januarja - V ponedeljek, 30. januarja 1995, se bodo na pobudo Tržičanov sešli v Tržiču predsedniki občinskih svetov in župani treh gorenjski občin. Kot je napovedal tržiški župan Pavel Rupar, bodo z gosti iz kranjske in radovljiške občine spregovorili o aktualnih problemih skupnega pomena. Tako bodo domačini predstavili tudi svoje poglede na reševanje odlaganja komunalnih odpadkov. Sami se namreč zavzemajo za rešitve na strokovni podlagi, ki bi bile tudi po volji prebivalcev. • S. Saje Socialni demokrati o volitvah Tržič, 24. januarja -Jutri, 25. januarja 1995, ob 17. uri bo v mali sejni sobi občine Tržič seja predsedstva območnega odbora Združene liste socialnih demokratov iz Tržiča. Udeleženci bodo najprej spregovorili o oceni lokalnih volitev decembra lani, zatem pa se bodo dogovorili o organiziranosti in delovanju stranke letos. Med drugim se bodo odločali tudi o sklicu zbora stranke. * S. S. Računalnik za darilo občini Naklo, 21. januarja - Nove občine, ki so zaenkrat revne kot cerkvene miši, so kot prvo svoje premoženje vpisale nove žige občinskega sveta in občine. To je bil pogoj, da so lahko odprle žiro račune. Da bi se lažje odločile pri izbiri številnih bančnih ustanov, je Gorenjska banka ponudila v dar rabljene računalnike. Bolje nekaj kot nič, si je mislil nakelski župan Ivan štular ob pogledu na pravkar urejeno, a Še prazno občinsko pisarno. Sedaj imajo računalnik, ki sicer ni nov, a bodo na njem vseeno lahko delali. Gorenjska banka pa ima eno stranko več, ki bo na njenem računu nalagala denar. Torej, pravo darilo je lahko včasih v zadovoljstvo tistemu, ki ga dobi, pa tudi darovalcu! • S. S. Lastninili naj bi tudi "hčere" Železniki, 23. januarja - Delavci, ki so zaposleni v štirih podjetjih Alplesa v Železnikih, so se čutili prikrajšane pri lastninjenju, saj zakon o privatizaciji podjetij, ki so v lasti Kor-žetovega sklada omogoča le lastninjenje podjetja Al« ples industrije pohištva, torej "matere", ne pa tudi "hčera". Sindikati pa so dali pobudo, da bi se interna razdelitev delnic in notranji odkup s popustom lahko izvedla tudi v posameznih Alplesovih podjetjih. Izdelali naj bi program privatizacije, po katerem bi se privatizirane delnice razdelile na posamezna podjetja. O tem so poslovodstvo Alplesovih podjetij, tamkajšnji sindikalni zaupniki in Območna organizacija svobodnih sindikatov za Gorenjsko so pred kratkim podpisali dogovor, po katerem bi delavcem omogočili želeno lastninjenje. • D.Ž. Spominska slovesnost v Svečah Jesenice, 23. januarja - Zveza koroških partizanov iz Celovca tudi letos organizira spominsko svečanost na pokopališču v Svečah na Koroškem v počastitev spomina na narodnega heroja Matija Verdnika - Tomaža in soborcev. Spominska slovesnost bo v nedeljo, 5. februarja, ob 11. uri v Svečah, v kulturnem programu pa bodo sodelovali pevski zbor iz Bilčovsa, recitalor-ji in mladinska kulturna skupina s Hrušice pri Jesenicah. • D.S. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja slike na temo Pravljične pokrajine slikar Marjan Belec. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja slike in plastike akad. slikar Peter Abram. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike, akvarele in objekte akad. slikar Klavdij Tutta. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava slik akad. slikarja Bonija Ceha. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. V kavarni Rekar razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar. V restavraciji Jasmin razstavlja slike Vlado Novak. JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled grafični listi Marije Starič Jenko iz Ljubljane. V bistroju Želva razstavlja akvarele Marko Rolc z Jesenic. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja črnobele fotografije Erich Kuss iz iz Arnoldsteina, v pizzeriji Bistrc'a v Mojstrani so na ogled fotografije Janeza Dovžana z odprav v Himalajo in Ande. RADOVLJICA- V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij "Frankfurtski utrinki" Benjamina Vrankarja, člana FD Radovljica. V galeriji Avla občine Radovljica razstavlja barvne fotografije Edi Gnilšak, član FD Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Trofeje iz Namibije - Afrika. BREZJE - V gostišču - galeriji Zvon razstavlja fotografije dr. Tomaž Kunst. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled slovenska razstava fotografij Kranj 1994. V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Vinko Skale. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled lc ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa med 9. in 13. uro. V okroglem stolpu -pedagoški delavnici je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V galeriji Fara razstavljajo plastike učenci šestih razredov osnovne šole Vodmat iz Ljubljane pod mentorskim vodstvom Mire Narobe. LJUBLJANA - V Cankarjevem domu je odprta razstava o arhitektu Ivanu Vurniku (1884-1971). INTIMNI OSEBNI ZAPISI Kranj - Konec minulega tedna so v likovnih razstaviščih Gorenjskega muzeja Kranj odprli kar tri nove razstave: slikarja Marjana Belca, slikarja Klavdija Tutte in slikarja in kiparja Petra Abrama. Slednji se tokrat v Kranju predstavlja prvikrat in sicer s slikami in kipi. "Pretanjeni akvareli, ki temeljijo na prosojnosti barv in nabite beline, in male intimne plastike dobesedno vznikajo iz umetnikovega filozofsko poglobljenega odnosa do sveta..." je o razstavljenih delih zapisal umetnostni zgodovinar Damir Globočnik. Na sliki: male plastike Petra Abrama. • L.M. Foto: Lea Jeras POKLON NARAVI V Galeriji v Prešernovi hiši v Kranju svoja najnovejša dela razstavlja slikar Marjan Belec iz Kranja. Ne glede na to, da usoda Marjanu Belcu vsaj z vidika v njem prebujajočega se slikarskega hotenja nikakor ni bila naklonjena, saj je slikarski študij, ki ga je lea 1938 začel na likovni akademiji v Zagrebu, zaradi gmotnih težav moral zapustiti, se je slikar v povojnih letih s požrtvovalnim, kontinuiranim in neutrudnim delom že kmalu povzpel med najvidnejše gorenjske realistične ustvarjalce in seveda s kvaliteto svojih del močno presegel nivo ljubiteljskega slikarstva. Pobude za svoje slikarstvo je namreč, tudi v skladu z načeli umetniškega društva "Gruda", ki semu je priključil v predvojnem obdobju, črpal iz bogate zakladnice realističnega slikarstva in si odlično temeljno znanje pridobival s študijem starejših slovenskih slikarjev. Kot predan likovni ustvarjalec se ni ustrašil niti najzahtevnejših nalog, zato se je posvetil tako slikanju krajin in tihožitij kot portretov in figuralnih kompozicij in v vsakem teh motivnih področij kmalu dosegel vidne rezultate. Poseben motivni sklop, ki se ga je slikar prvič polotil pred nekaj leti, nato pa na povsem drugačen način nadaljeval v lanskem letu, pa seveda predstavljajo tudi simbolično zasnovane kompozicije, s katerimi se predstavlja na razstavi. Ciklus svojevrstih idiličnih krajin je Marjan Belec namreč {>osvetil naravi in z njim sledil njenemu utripu skozi različna etna obdobja. V nekaterih izmed slik, vidno zaznamovanih z duhom prostora in časa, v katerem so nastale, seveda lahko zaslutimo celo slikarjeve komentarje danes aktualnih dogodkov. Svoje občudovanje narave je Marjan Belec strnil v očem prijetno ubranost oblik in barv, neredko v pravcato mavričasto sijoče barvno razkošje, zraven pa dodal še romantično občuteno atmosfero, zato se je na njegovih delih že tako "lepa" realnost neredko spremenila v ideal. Njegove zadnje slike so zato lepe, kot so lepe pravljice, ki bi se lahko dogajale v ponekod upodobljenih pastoralnih senčnih gajih. A ob idiličnosti sanjsko-pravljičnega sveta se marsikdaj zavemo tudi tesnobne atmosfere, saj je bo ljubezni in poklonu do lepote narave slikarja vodila tudi bolečina zaradi njene ogroženosti. Predstavljeni ciklus slik Marjana Belca je torej izrazito izpovedne narave, njegova vsebina pa nadvse zahtevna. Pravzaprav je takšne vrste, da jo zmore obogatiti le čustveno prizadet ustvarjalec. V ta delaje slikar namreč zmogel vliti svoja osebna razmišljanja, prav zato je prav vsak motiv, in vse likovno na njem, na čisto oseben način podrejeno osebnemu izrazu. V njih lahko zato lahko razbiramo rezultate nadvse osebnega, samosvojega in v današnjem trenutku celo samotnega, a zato nič manj iskrenega likovnega stremljenja. • Damir Globočnik Edi Gnilšak SVET JE ZANIMIVEJŠI Z OBJEKTIVOM Radovljica - Več kot devetdeset skupinskih fotografskih razstav, več kot trideset nagrad, nekaj samostojnih razsti - to je samo nekaj podatkov iz dolgoletnega sožitja Edija Gnilšaka s fotografsko kamero. V januarju je v gale" Avla občine Radovljica predstavil obsežen izbor barvnih fotografij. Običajno fotografi ne obešajo fotografij po svojem stanovanju, tudi Edi Gnilšak se drži te navade. Ogromen fotografski opus, ki je nastajal desetletja, skrbno hrani po škatlah, domala vedno pripravljenega za razstavljanje. Zato tudi ni bilo nobene zadrege, ko so ga povabili, naj razstavlja v galeriji Avla radovljiške občine. Čeprav se mu zdi, da je za razstavo pravšno število okoli trideset fotografij, pa je občinska galerija tako velika, da so ga pregovorili in je pripravil kar petdeset barvnih fotografij, izbor iz obsežne zbirke, ki je po mnenju dr. Ceneta Avguština vrh njegovega fotografskega oblikovanja. Edi Gnilšak je prepričan, da je svet okoli sebe zanimi-veje opazovati skozi fotografsko lečo. Zato ga Radovljičani le redko srečajo brez njegove praktike MM3. Kljub visoki starosti, te dni bo dopolnil 85 let, ga kot fotografa vznemirijo megle, ki se vlečejo iz doline Save, od ivja belo grmičje na poti proti Šobcu, perilo, ki plapola v vetru, oblačno nebo po dežju. Pravi, da vseh teh sprememb, ki jih vsak trenutek oblikuje narava okoli nas, najbrž ne bi opazil, vsaj večine ne, tako kot mnogi, ki hitimo po cestah s skrbmi v glavi in z očmi, ki ne vidijo drugega kot cesto. Edi Gnilšak je ves dan stal s fotoaparatom, ko so rušili stavbo stare Kmetijske zadruge, in posnel vse faze izginjanja objekta, ki je dolgo časa predstavljal del radovljiškega mestnega okolja. Del iz te fotodokumentacije še zdaj občasno predstavlja na fotografskih razstavah, skupinskih, pa tudi samostojnih. Prav tako je s fotografskim aparatom ujel rušenje graščinske pristave ob Gor- Edi Gnilšak: Kmečko dvorišče enjski cesti. Sploh je Radovljico vedno znova slikal, raziskoval s fotoaparatom njene najznanimivejše dele, pa tudi take, ki so manj na očeh, pa vedno hvaležen motiv za fotografijo. Nasploh bi v njegovem fotografskem opusu zaman iskali kakšen drug motiv, kot pa ga nudi narava. Ne, ljudi ne slika. Tudi sam se ni fotografiral že zelo dolgo, menda zadnjikrat tam pri dvajsetih letih. Pa še to za dokumente, drugače se ga ne spravi pred objektiv. Tudi za časopis ne, pravi, naj se ga vsakdo spomni po tem, kar je predstavil na fotografijah, on sam pa ne more biti zanimiv. Morda je drugače mislil še čisto na začetku, ko je v tridesetih letih prvikrat dobil v roke "boks kamero". To je bilo še v Trbovljah, takrat je bil član fotografske sekcije tamkajšnjega planinskega društva. Potem pa ga je pot zanesla na Gorenjsko in spet je bil fotoaparat njegov zvesti spremljevalec, tudi takrat ko je še tekmoval z motorjem in smučal. Takrat je že vedel, da bo fotografiranje ostal njegov konjiček zelo dolgo, najbrž pa si ni predstavljal, da tudi do tako poznih let. V svojem stanovanju v četrtem nadstropju radovljiškega stanovanjskega bloka ima sijajen razgled na Karavanke, pa na Julijce, pa na dolino Save. Kadar mu niti to ni dovolj, odide na vrhnjo ploščad bloka in s fotoaparatom lovi spremembe svetlobe, oblake pred nevihto - skratka vso pestrost nikoli enakega trenutka. Izšlo pri Cankarjevi založbi ESEJI 0 PREŠERNU, MIKELNOVA SATIRA 0 VLADANJU Protislovij med delom in življenjem pesnika Franceta Prešerna se je v svoji novi knjigi lotil profesor primerjalne književnosti dr. Janko Kos. Knjiga Neznani Prešeren je te dni izšla pri Cankarjevi založbi; obenem pa so na tiskovni konferenci predstavili tudi knjigo satiričnih zgodb o vladanju Miloša Mikelna. \ V bralcu povsem dostopnem jeziku je dr. Kos napisal študijo, ki je nastajala v letih proučevanja pesnikovega dela in njegovega življenja. Knjiga prinaša, kot je povedal urednik Andrej Blatnik, poseben pogled na Prešerna, pesnika razpetega med ideali in stvarnostjo. Avtor je knjigo, ki obsega dobrih sto strani, razdelil na poglavja ujeta v prolog in epilog, vmes pa se ukvarja s pesnikovim odnosom do religije, erotike, smrti, politike, ukvarja se s pesnikovimi socialnimi vzponi in padci. Avtor se v svoji četrti knjigi o Francetu Prešernu (Prešernov pesniški raz-voj,1966, Prešeren in evropska romantika, 1970, Prešeren in njegova doba, 1991) ne spušča v interpretacijo njegove poezije, le- ta se pojavlja v toliko, kolikor je to potrebno pri opisovanju pesnikove osebnosti. Na ta način je dr. Kos nanizal pred bralca vrsto malih zgodb o pesniku - poglavij, ki s svojo drugačno obdelavo izbrane teme izhajajo iz novega historicizma. Pisanje, ki ga je Miloš Mikeln uveljavil že v svojih satirah Vladanje za začetnike in Vladanje za srednjo (usmerjeno) stopnjo, nadaljuje zdaj tudi v novi knjigi Zgodbe slovenskega poletja, satirične in resne, in kratki kurz Vladanje za višjo stopnjo. Ne gre za nadaljevanje, kot je pojasnil avtor sam, pač pa za stopnjevanje satire o vladanju, tej novi slovenski obsesiji. Naslov knjige je sicer dolg, vendar pa to vsekakor ne odvrača od branja satirikovega razmišljanja o družbeni in seveda tudi državni resničnosti. V knjigi sem in tja uporabi tudi nekaj napotkov vaj in seminarjev iz prvih dveh knjig, v tej zadnji pa je pravzaprav kronika nedavne slovenske osamosvojitve in napotek o vladanju na moderen način. Knjiga je seveda tudi resna. • Lea Mencinger Zadnja leta je tako kot veflj fotografijo opustil črno ^ fotografijo in se ukvarja aj izključno Ie z barvnO' temi se predstavlja na ra#! vah tako kot na samostojn galeriji radovljiške obči? Njegove fotografije so ^ sprejete tudi na slovefl$n razstavo fotografij Kranj * ki je te dni še na ogle0,, galeriji Loškega gradu. K pred nekaj leti je dose? fotografski naziv Fl, ob $ pa seveda takoj pove, d3| njegov sin, ki se prav tako*'] oče ljubiteljsko ukvarjJ; fotografijo že kandidat mojstra fotografije. • Lea Mencing«* _J Premiera v Tateatru GODOT PO JANČARJEVO Preddvor - V spodnji dvorani penziona Zaplata v Tupaličah bo v nedeljo, 29. januarja, ob 19.30 novoust* no vijena gledališka skupina Tateater agencije Tik tak predstavila tragikomedijo Draga Jančarja Zalezujoč Godota. ________,____• Predstavo režira Marj*l Bevk, nastopili pa bodo Kofl^ Pižon kot Franc, Pavel Rakrevoznikov, avtokleparjev in ičarjev, pa tudi veliko gostincev, trgovcev, izdelovalcev kovinske in plastične galanterije, mizarjev, ključavničarjev... Med uspešnejšimi so zlasti tisti, ki imajo obrt v družini že dolga leta in kjer se nadaljuje družinsko izročilo. Tisti tudi največ zaposlujejo. Ludvik Stare, s Spodnjega Brnika,ima denimo svojo obrt (kmetijska mehanizacija, kovaštvo, ključavničarstvo in kovinska galanterija) že blizu 30 let, zaposluje pa šest ljudi. Avtomehanik Ivan Preša iz Cerkelj z avtomobili dela že 30 let, 19 let pa ima Renaultov servis. V njem zaposluje 12 ljudi. Stane Kandolf v Gradu se z izdelavo drobnih kovinskih in plastičnih predmetov ukvarja od leta 1972, zadnja tri leta pa še z gostinstvom. Zaposluje sedem ljudi. Kamnosek Jože Jerič iz Velesovega, ki se ukvarja tudi s teracerstvom in cementninarstvom, je obrtnik 24 let. Med večjimi obrtniki je tudi Andrej Ambrož iz Lahovč, ki se z družino ukvarja z avtoličarstvom, av-tokleparstvom in zaščito vozil. Obrt je stara 26 let, pri njem pa dela 15 ljudi. Zasebna dejavnost pa vabi tudi veliko mladih, ki v njej vidijo možnost zaslužka. Cerkljansko obrtniki snujejo svoje združenje Omenili smo le nekatere iz domala dveh stotnij obrtnikov in podjetnikov sedanje cerkljanske občine. Tudi ta potencial predstavlja precejšnjo gospodarsko moč. Tega se obrtniki s tega območja zavedajo, zato bi se radi v okviru svoje občine tudi organizirali v združenje obrtnikov in podjetnikov. Zdaj so namreč obrtniki združeni v svojo, podjetniki pa v svojo krovno zbornico. Akcijo vodi iniciativni odbor, ki ga sestavljajo Jože Ciperle, Ivan Preša in Lojze Gašpirc. S samostojno organizacijo bi zagotovili večji vpliv, kot so ga imeli pod okriljem kranjske zbornice. v RENAULT PREŠA d.o.o. 64207 Cerklje - Slovenska c. 51 - Slovenija Tel.: 064/421 202,421 203, Fax: 064/422 520 h n SNI »dat] |>redv smo «evm 'Kakš 64207 Cerklje, Lahovče 9, Tel.: 064/422-000 a;a Odprto od 8. do 22. ure, vsak ponedelj^gut '»Jono od r liJono pomei I' SaJ SATELITSKE ANTENE! SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM MOŽNOST PLAČILA OD 2 D012 ČEKOV Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 nuli] mbne ečji sežki ,Q. da leta 1 »239 SflTTRfiDE,d.o.o., Poženik 10, CERKLJE ]S zvone erjavšek \r- je i ta, |mbn: :Vend ov&ILna » Ccsrm« __Y iceren Slovenska cesta mil Tople malice, jedila po naročilu. Cerklje f>4 2^ka, Sprejemamo zaključene družbe. Tel: 064/421 -33|Jj<: d Odprto od 9. do 23. ure, vsak četrtek od 9. do 13. u'J'J.on« ---4ej p >tkcr >izv( r«totk za 2 STROJNO KLJUČAVNIČARSTVA IN ORODJARSTVO, Siti p, KOVINSKA GALANTERIJA "Rep __SLA TNAR PETER > je Ul. Ignaca Borštnika 16, 64207 CERKLJt$T* TELEFON: 064/421 -411, FAX: 064/422-Sh ^ No i \ prt 'tano' ?!,sn Udi n lahovče 11, 64207 C€fiKU€. Tel.: 064/421 -714 h boj PIZZ€ IZ KRUŠN€ P€ČI **» Odprto od 12. do 23. ure__Jt^ JOŽE CIPERLE direktor Biro-računovodstvo: 64207 CERKLJE, Krvavška 1a, tel: 064/422-797, fax: 064/422-4'" mobitel: 0609/610-233 ELEKTRO TRGOVINA Z ELEKTRONIKO Cesta Jake Platiše 13, Tel.: 326-981/983, Fax:326-982, MT0609-610-233 AVTOKLEPARSTVO fTL -AVTOLIČARSTVO V,™By ZAŠČITA PODVOZJA - DINITROL^^/ AMBROZ S*nac*|a I LET LUD $ L A LAHOVČE 40, 64207 CERKLJE TEL.: 064/421-193 TEL./FAJC: 421-021 EPOKSI PRAZNO BARVANJE LAHOVČE 60 TEL.: 064/421-761 ' AVTO*k!PA*$YV0 AVTOKLEPARSTVO Martin Jenko Praprotna polica - Cerklje tel.: (064) 422-280 JOŽE KOROŠEC 1 ■ II*JLI_IlSaM A VTOKLE PAR AVTOKLEPARSKA DELA IN LIČARSKA DELA, SERVISI, VLEKA VOZIL, ČIŠČENJE, TRGOVINA A. Kodra 3 64207 Cerklje na Gorenjskem <&(064) 421 276 m0] atn ro °m0 aPosl Jposl« r?čno Gšnjer 0 torc enda PENZION JAGODIC 64207 CERKLJE Vopovlje 10 Tel.: 00 386 64 421 333 Fax:421 162 avtooptika, centriranje, popravilo in prodaja gum servis avtogum Ivana Hribarja 7, 64207 Cerklje (064) 421-512, 421-513 Sava - Semperit Fulda Michelin Dunlop r/FAX: 064/422-280 9 064/422-133 AVTO HIŠA JENKO d.o.o PRAPROTNA Dlikj.. CIMOS CITROEN SERVIS POLICA 23 bncn 64207 CERKLJE jm fe STAN.: 064/422-109 faanjj —^niih aciov *Hoy, pla KRZNARSTVO - ŠIVILJSTVO ANDROJNA Ulica 4. oktobra 1 1 64207 CERKLJE lefon: 064/421-289 Slovenska cesta 34 64207 CERKLJE Tel.: 064/421-300 POLICAd GRADBENI MATERIA' Odprto od 7. do 19.30, ob sobotah od 8. do 18. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure Trgovsko podjetje Pšenična Polica 9, Cerk'L e' TEL. 421 -130 Nda Bučar Milan Pš. Polica 9, 64207 Cerklje 'ali p tov Cerk 3, t« m TRGOVSKO IN STORITVENO PO d.o.o. Slovenija, 64207 Cerklje na Gorenjskem Ignaca Borštnika 3, telefon 064 / 421-510 TEHNIČNA TRGOVINA IN STORITVE VASCA 18 64207 CERKLJE TEL./FAX.: 084/421-349 _ DJETJ^alnej Vse za vodovod in ogrevanj« I Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Ul.4.okt.10, Cerffp»k tel./fax: 064/421-ZJ, tel: 064/421-™ GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK rjabparski Plamen bo maja letos praznoval 100-letnico obstoja iazi guba večja od načrtovane, ker iso razrešili presežkov delavcev rez,jskih službah 50 ljudi preveč, v proizvodnji pa pognali tretjo izmeno, če bi imeli dovolj delavcev Meh A 4P»» 20. januarja - Tovarna vijakov Plamen v Kropi sodi k genskim železarnam in v tem okviru je bila leta 1991 frzavljena. Po nekajletnem životarienju in spraševanju o felnosti obstoja Plamena so lam stvari le obrnile na \ nedvomno po zaslugi novega direktorja SAŠA SNIKA, ki je vodenje Plamena prevzel maja lam, todat pa so mu ze podaljšali za letošnje leto. Zanimalo nas Predvsem, kako je Plamen startal v novo poslovno leto, I smo konec lanskega avgusta pisali o širokopoteznem in ftevnem načrtu v letošnjem letu. n'Kakšen ho poslovni rezul- polovico proizvodnje, vred-;u , ** lansko leto?" nostno pa nekaj manj. Ven- .kguba znaša približno 105 dar pa tolikšen obseg izvoza honov tolarjev, kar je dosti zadošča za celoten uvoz m-načrtovane v višini 30 tenala, predvsem žice, saj JJonov tolarjev. Vendar pa moramo vso uvažat. Ob»tem pomembno manjša kot leto naj opozorim na nesmisel, ki I H' sa). ie leta 1993 znašala I 'nilijonov tolarjev. Najpo-M ponejSi razlog, da je izgu-lv^ja od načrtovane, so režki delavcev. N ačrtovali !?> da nas bo konec lanske-|eta 196, še vedno pa nas je *39, v povprečju je torej Igtao 50 ljudi preveč in za BK?en del stroškov delovne Je izguba večja od načr-iVk Po*e8 tega Je še nekaj rJfu '.. vendar manj po-Kmh razlogov. 3dar pa smo dosegli 735 K°5°V tolarjev celotnega poaka in tako plan, v 3$ ? Je bu° predvidenih M iidk?lMJonov cefotnega pri-■r**> uresničili 94 odstotno, ga vebuje predlog novega zakon o carinski tarifi, saj je pri uvozu žice, ki je doma nimamo, carina predvidena, pri uvoz vijakov, ki jih doma izdelujemo, pa ni predvidena." "Letošnji plan je nedvomno zelo zahteven, kako ga uresničujete v prvem mesecu?" "Načrt smo hkrati s programom sanacije poslovanja pripravljali več kot tri mesece, sprejel in potrdil ga je upravni odbor, v januarju kot startnem mesecu ga preverjamo in dosedanji rezultati kažeio da smo že zelo blizu ,csmcm 94 odstotno, gjjj koUčini 420 ton me-33^ Je dosti velik uspeh. Leta H proizvodnje. Ker je z M je realizacija znašala 560 J^ferskih 176 ton proiz-. Unhjonov tolarjev, lani smo jo ^rcj presegli kar za 31 od--nkov. Količinsko pa je »izvodnja porasla za 32 'stotkov in prodaja količinska 23 odstotkov." "^l'iakaj vam ni uspelo raz-"»« presežkov delavcev?" A Republiški inšpektor za i10 je v programu, ki smo <ć\ sprejeli konec julija, ugo-■•JJf m pomanjkljivosti in ustali1 postopek, odločbo smo pili šele septembra. Za rvodnje to izredno težak skok, bi7vV^ Ko,ičinsko pa je Je razumljivo, da prihaja do *°dnja porasla za 32 določenih zamikov, neuskla-Biotkov in prodaja količins- jenosti, budno spremljamo in sproti odpravljamo težave. Lahko pa že rečem, da verjamemo, da smo pripravili dosti dober poslovni in proizvodni načrt. Dobro teče kooperacija z avstrijskim partnerjem, kar je ena od oblik izvoza, tudi z večino domačih kupcev smo fev »cpicmora. z,a že sklenili nove prodajne Km2em dejavnosti, ki jih pogodbe, ki zagotavljajo, da F 0 »zločili (vratarska služ- bo načrtovana količina proiz-P Prehrana, zunanji trans- vodnje tudi prodana. Ua !|d.) je bilo sicer Poseben motiv je seveda *seh°V m registrirano letošnja stoletnica Plamena, L n° podjetje Kovač, ven- zato si toliko bolj želimo, vsi Lj|Sm° prezaposlili ie 20 zaposleni, da bi se ta načrt oziroma projekt pozitivnega poslovanja uresničil. Hkrati pa uresničujemo razvojne Erojekte, ki nam zagotavljajo onkurenčnost na trgu, uvajamo celovit sistem zagotavljanja kakovosti ISO 9001, računamo, da bomo certifikat kakovosti pridobili konec aprila. Tempiran je torej na stoletnico tovarne oziroma um j r---»v -\j h Kn 81 so ostali v hiši in ot tr?10 P°stopoma reševali Errm^Presežke, poskušali Ljj Pridobiti tudi določena ^patr»a dela. IOm°n ,kadrovskem načrtu »Posli ?s s Povprečno 267 nn°oSt znižali na pov-k£° V* zaposlenih v le-0 t/!? letu' zmanjšali naj bi endreJ za več kot 80 ljudi, zadruge, ki jo bomo prazno h oljk^ro zmanjšanje ne bo vali 1. maja. in s tem najbolje . saj nas je bilo od tm ho^nskeSa leta 239. S ?omo v bilanci uspeha stanjšali potrdili, da mislimo resno, in da ni bila iz trte zvita napoved, da kroparski Plamen ne bo ugasnil." "Kako vamje uspelo doseči tolikšen skok v proizvodnji, saj kaže, da jo boste januarja v primerjavi z decembrom stroške dela z dose- Kovnij-°^?otnih točk na še fck (;0lJivih 29 odstotnih ^ovn^11* So P°,e8 tega še Plaia->lnaci,nosti ,e*osnje- vec kot podvojili. "gj * "Tolikšno povečanje seve- Po7h1na Je* da načrtuje- da ne bi bilo možno brez ukrepov, ki omogočajo za približno 40-odstotni porast produktivnosti, tudi dve izmeni. Ne gre za samo za razultat več dela, temveč tudi za ustrezen izbor izdelkov, povečanje serij, izbiro boljših strojev in podobono, skratka za cel sklop aktivnosti. Tolikšno povečanje pa seveda omogoča konjunktura, ki je dokaj nepričakovano prišla v drugi polovici lanskega leta, Plamen nanjo *sr* Pozitivno poslovanje, kar ^iPmeni, da bomo fizični ob-5& Proizvodnje podvojili, o il? aJ° Prav tako, zmanjše-p JF" Pa ne bomo samo stroš-S\dela' temveč tudi vse • |tf;,ale stroške, skratka racio-J aaineje bomo poslovali. |LUruga najpomembnejša \ h ha • st letošnjega plana fc-i^' da imamo za več kot 5 0'rSOnov mark izvoznih nar-' -u m z njimi imamo koli- Sašo Jevšnik, direktor kro-parskega Plamena. Foto: G. Šinik ni bil pripravljen in potrebnih je bilo kar nekaj priprav, medtem pa smo lahko uvedli vse ostale aktivnosti za povečanje proizvodnje." "Lansko jesen ste napovedali celo tri izmene?" "Žal ni dovolj proizvodnih delavcev." "V režiji pa jih imate 50 preveč, Jih ni mogoče zaposliti v proizvodnji?" "Ne, ker so to v glavnem starejše ženske in invalidi." "Načrtujete morda kakšne investicije?" "Dokler smo v izgubi, o investicijah lahko samo razmišljamo, nekaj nujnih bomo poskušali izpeljati, vendar gre res za drobne izboljšave in zamenjave najnujnejših strojev, ki nam bodo omogočili uresničitev plana. Gre pa za manjše zneske." "Pred leti se je veliko govorilo, naj bi združili Pla-menovo in Verigino proizvodnjo vijakov, zdaj v Verigi pravijo, da jo bodo posodobili?" "Politika Slovenskih železarn je bila pred dvema, tremi leti drugačna, vendar ta zamisel tedaj ni bila dovolj obdelana, da bi pri lastniku prišlo do ustrezne odločitve. Zdaj je to verjetno stvar ponovne presoje, vsekakor pa kaže počakati na privatizacijo, naj novi lastniki razmislijo o smiselnosti takšne združitve. Osebno mislim, da je lahko smiselna, lahko pa tudi ne, saj sta proizvodna programa v principu različna, neposredno si ne konkurirata in prav velike škode ni, če smo ali nismo združeni, le trg bi združeni lažje obvladovali, vsaj s pomočju skupnega nastopa na trgu." "Plamen je v državni lasti, je znotraj Slovenskih železarn zdaj že jasno, kako se bo privatiziral?" "Ko sem lani prevzel vodenje Plamena, je bila ena prvih nalog proučitev perspektivnosti programa in smi-selnosti spodbujanja poslovanja ter vztrajanja pri obstoju Plamena. Lansko pomlad so bila namreč aktualna razmišljanja, prodati Plamen kot premoženje ali kot podjetje, drugače povedano razprodati ah spremeniti in nato privatizirati. Zdaj dilem ni več, vztrajamo pri obstoju Plamena, kar je upravni odbor že potrdil in država kot lastnik ne razmišlja več o razprodaji, spoštovana je skupna odločitev, da je obstoj Plamena smiseln. Pri privatizaciji ga torej čaka podobna usoda kot večino drugih družb, ki jih bo država tako ali drugače odproda-la." "Zakona o privatizaciji državnih podjetij še ni, v Plamenu pa boste morali razrešiti tudi denacionaliza-cijske zahtevke?" "Lani jih nismo razreševali, prav tako nismo razreševali drugih preteklih bremen, kot so posojila za opremo in nekaj obveznosti z preteklih poslovnih razmerij, vse to nas čaka letos. K sanaciji smo namreč najprej pristopili v smislu organizacijskih ukrepov, zdaj bodo na vrsti finančni, samo poslovanje bo ugodno vplivalo na tekočo likvidnost, za stare obveznosti pa moramo najti drugačne rešitve." "Kolikšne so te obveznosti?" "2,2 milijona mark. Zanje moramo poiskati rešitve, stvari so še odprte, pričakujemo tudi malo posluha pri Gorenjski banki." "Denacionalizacijski zahtevek je vložila nekdanja zadruga?" "Tovarna je bila sicer odkupljena, vendar zadružniki sodijo, da je bila kupnina premajhna. Največji pa je denacionalizacijski zahtevek Cerkve, nanaša se na zemljišča, kjer je sindikalni dom, stanovanjski bloki, športno igrišče, del gozda, stvari še niso povsem raziskane." "Kakšne so zdaj plače?" "Z januarjem bomo izpolnjevali kolektivno pogodbo za gospodarstvo, kar pomeni, da povprečna bruto plača znaša približno 90 tisoč tolarjev, neto pa približno 55 tisoč tolarjev." • M. Volčjak Pokrite več kot Novo združenje sejmarjev Kranj, 23. januarja - Na Dunaju so danes podpisali dogovor o medsejemskem sodelovanju na območju srednje, vzhodne in južne Evrope, slovesnega podpisa so se udeležili tudi župani vseh mest. Novo sejmarsko združenje povezuje sejemske družbe iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Slovaške in Slovenije, nastalo je na pobudo dr. Wernerja Marzina, direktorja Muenchenskega sejma. Zveza ima deset članic, saj so sporazum podpisale sejemske družbe iz Bratislave, Brna, Budimpešte, Celovca, Dunaja, Gradca, Ljubljane, Muenchena, Prage in Zagreba. Namen novega združenja je predvsem večje sodelovanje sejmarjev na tem območju Evrope, ki je bilo včasih povezano povsem drugače, vsestranski razvoj in profesionalizacija sejemskih dejavnosti. Tustične novosti Informativna tabla pred Karavanškim predorom Avstrijsko podjetje ponuja postavitev informativne turistične table pred Karavanškim predorom in mejnim prehodom Šentilj, na kateri bi se predstavljali naši hoteli. Rdeča lučka bi gostom povedala, da je hotel zaseden, zelena, da ima še prostor, prek direktnega telefona bi jo hoteli lahko prižigali sami. Vsak hotel bi imel trištevilčno kodo in gost bi lahko brezplačno poklical hotel in si rezerviral sobo, hkrati pa bi se mu na zemljevidu prižgala lučka, ki bi pokazala, kje v Sloveniji se hotel nahaja. Pristojbina bi znašala 4.200 šilingov letno, hotel pa bi seveda moral pokriti telefonske stroške, ki bi jih meril števec, pogodbe pa naj bi podpisali za pet let. Interesente do 25. januarja zbira Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije. Če v Sloveniji ne bo dovolj zanimanja, bo polovico table namenjene hrvaških hotelom. Brez nove obalne ceste ne bo razvoja turizma Obalno kraško turistično gospodarstvo zahteva izgradnjo obalne ceste, na posvetu, ki sta ga 16. januarja v Portorožu pripravila Promotour in Skupnost obalnih občin so državni zbor pozvali, naj jo vključi v program izgradnje slovenskih cest do leta 2000. Brez sodobne ceste, ki bo povezovala obalna mesta, ne bo k nam zahtevnejših gostov, ki jih gneča odvrača, pravijo na obali, kjer bodo letos obeležili 110-letnico organiziranega turizma. Urnik ogledov jam Postojnska jama je izdala in založila urnik ogledov Postojnske jame, Pivke in Črne jame, Otoške jame, Jame pod Predjamskim gradom, Planinske jame in Predjamskega gradu. Brošura o Kamniških planinah Občina Kamnik je izdala brošuro "Naravne znamenitosti Kamniških planin". Predstavlja jih z besedo in sliko, dodana po pojasnila, kot so: težavnost dostopa, izhodišče, težavnost dodatnega dostopa, čas hoje, kategorija vodnika, najprimernejši čas obiska, torej informacije, ki vam bodo v pomoč. Naprodaj je v Turistično informacijskem centru v Kamniku, stane 1.150 tolarjev. Podjetje turističnih vodnikov na Ptuju Na Ptuju so turistični vodniki doslej delovali pri Pokrajinskem muzeju, na pobudo muzeja, občine in zavoda za zaposlovanje pa so ustanovili podjetje lokalnih turističnih vodnikov "Ptujske vedute", ki bo nedvomno obogatilo vse boljšo turistično ponudbo Ptuja. Hotel "Klub kanu" ob Zbiljskem jezeru Pred kratkim je zasebnik Roman Prosen odprl hotel "Klub kanu" ob Zbiljskem jezeru, ki razpolaga z več kot sto ležišči v šestnajstih apartmajih in v dvoposteljnih sobah. Restavracija ima 180 sedežev, postrežejo pa s specialitetami, kot so lososova zarebernica, jastogi in polnjeni kalarnari, ki jih pripravljajo v najsodobneje opremljeni kuhinji. Hotel ponuja tudi številne možnosti športa in rekreacije, saj je gostom na voljo otroški bazen in ogrevan bazen, finska in turška savna, štiri teniška igrišča z umetno travo, enajst jahalnih konj in ponijev. Penzion Kristal v Bohinju Penzion Kristal na Ribčevem Lazu ponuja pogled na Triglav, na voljo je 26 ležišč prve kategorije, poseben prostor za zaključene skupine ter poleti terasa. Ponujajo hišne specialitete,penzion ima tudi lastni parkirni prostor. Prenovljen hotel v Atomskih Toplicah V zdravilišču Atomske Toplice so pred kratkim odprli popolnoma prenovljen istoimenski hotel, prenovo so izpeljali v borih štiridesetih dneh. Hkrati pa so začeli z izgradnjo dodatnih sto ležišč, dogradili bodo zdravstveni trakt in povečali restavracijo ter dogradili nekaj garaž za hotelske goste. Zmogljivosti nameravajo povečati tudi v kampu in zgraditi nov odprti bazen. Apartmajsko naselje v Termah Ptuj V Termah Ptuj so dokončno uredili novo apartmajsko naselje ob obstoječih bungalovih. Naselje je zasnova kot malo mesto, z manjšim dvonadstropnim apar^majskim hotelom, v katerem je 20 počitniških stanovanj in šest vil s štirimi do osmimi stanovanji. Apartmaji so visoke kategorije, ob osrednji recepciji pa je gostinsko trgovski lokal in številne prodajalne. Teniški center Otočec Krka Zdravilišča je pred pred kratkim predala namenu Teniški center Otočec. Teniška dvorana ima 3.500 površinskih metrov prostora, tla so pokrita z zelenim tapisonom, nanesen pa je granulat, da je odboj in zdrs žogice kar najbolj podoben tistemu na lešu. Tam je tudi fitness center, parna kopel, dve finski savni z hladnim bazenom, masažni bazen, telovadnica in gostinski prostor. V centru imajo seveda teniško šolo. V zdravilišču Šmarješke Toplice pa so zgradili dodatni bazen in nove prostore za hidroterapijo ter obnovili zunanje bazene in restavracijo. KOMPAS Podjetje KOMPAS HOTEL BLED, p.o. objavlja prosto delovno mesto KUHAR - za nedoločen čas Pogoji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe - delovne izkušnje zaželene - opravljen izpit iz higienskega minimuma - zaradi specifike dela imajo prednost moški Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: KOMPAS HOTEL BLED, p.o., Cankarjeva 2, 64260 BLED. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK orek, V. cM NA ŠTIRIH KOLESIH VOZILI SMO: OPEL TIGRA PRIJAZNA IN DINAMIČNA MUCKA Potem ko je nemški Opel na frankfurtskem avtomobilskem salonu leta 1993 pokazal prototip kompaktnega kupeja razvitega na osnovi modela corsa, so v Russelheimu po manj kot letu dni sprejeli pomembno odločitev in ob koncu leta opel tigro vpeljali tudi v serijsko proizvodnjo. V Sloveniji bo predvidoma naprodaj že prihodnji mesec. Odločitev je bila pomembna zato, ker je Opel trenutno edina evropska avtomobilska tovarna, ki se je lotila proizvodnje majhnega kompaktnega kupeja, ki je skupaj s športnim kupejem calibra tudi nadaljevanje njihove kupejevske tradicije, ki sega v leto 1961. ficient zračnega upora znaša 0,31, kar je v tem avtomobilskem razredu v samem vrhu. V notranjosti je tigra zelo podobna corsi, s tem, da je notranja višina potniške kabine nekaj manjša, da je voznikova glava skoraj pod vetrobrans-kim steklom, in da je v kupe- Tigra je s svojim dinamičnim stilom in zelo športno obliko že ob prvem pogledu sproži pozitivna čustva pri tistih, ki so mladi po letih, srcu ali pa se vsaj tako počutijo. Izjemno klinast sprednji del s sorazmerno ozkimi žarometi in širokimi režami za zrak je zelo originalen, celostni podobi pa dajeta svojevrsten pečat tudi zadnja strešna stebrička in "okoli vogala" segajoče zadnje steklo, ki še poudarja kompaktnost zadnjega dela. Dinamičnost oblike je dala dober rezultat tudi pri aerodinamiki, saj koe- jevskem zadku dvema potnikoma na zadnji klopi sorazmerno tesno. Tudi mere prtljažnega prostora so prilagojene prtljagi dveh, z 215 litri pri nezloženi in kar solidnimi 425 litri pri zloženi zadnji klopi. Tigra bo na voljo z dvema različnima motorjema iz generacije ECOTEC, odlikujejo pa ju zmogljivosti, ekonomičnost in čistost. Šibkejši 1,4-litrski motor zmore 66 KW/9() KM, močnejši 1,6-litrski pa 78 KW/106 KM. Motorja, še posebej močnejši, sta zelo živah- STOP- Naredite konec kraji avtomobilov KAKO? S pomočjo neizbrisne gravure v steklu Pooblaščeni Securmark servis: AVTOKLEPARSTVO AVTO VLEKA Rudolf DRNOVŠEK 64294 Križe, Sebenje Sla Tel: 064/58-174 Securmark INTERNATIONAL SAVNE - SAVNE UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema) Tel.: 062 303 104,38 705, fax: 062 31 150 Suzuki servis Bogataj iz Zvirč pri Tržiču razširja svojo ponudbo. Poleg Suzukjja in Daevvooja so prevzeli tudi zastopstvo za Maruti. V svoji specializirani delavnici opravljajo vsa popravila v garanciji in izven nje, prav tako tudi kleparska dela. Tel.: 57-208 na tako po pospeških kot tudi, po končni hitrosti. S pospeškom 11,5 (1,4 1) in 9,8 sekunde (1,6 1) ter končno hitrostjo 190 oziroma 203 kilometre na uro razveselita predvsem voznike, ki imajo nekoliko več smisla za športno vožnjo in pri tem znajo izkoristiti odlično in skoraj športno trdo podvozje, ter pri močnejši različici dodan zavorni sistem ABS. V serijsko varnostno opremo poleg karo-serijskih ojačitev v vratih sodi tudi zračna varnostna vreča za voznika, pri močnejši različici pa tudi za sopotnika in že omenjeni štirikanalni elektronsko nadzorovani zavorni sistem ABS, ter lahka 15 palična aluminijasta platišča. Po napovedih naj bi bila tigra na slovenskem trgu na voljo že v prihodnjem mesecu, vendar za zdaj še ni uradne informacije o cenah. Kljub vsemu bo šibkejša izvedba tigre po vsej verjetnosti naprodaj za manj kot 30.000 nemških mark. • M.G. Nov Fordov salon v Kranju n...... V petek je Avtohiša Kaposi iz Ljubljane na Jezerski cesti v Kranju odprla nov prodajni salon za vozila Ford in s tem avtomobile te znamke še bolj približala gorenjskim kupcem. V novem salonu bo na voljo celoten program osebnih in lahkih dostavnih vozil, servis pa bo deloval na lokaciji na Laborah, vendar načrtujejo, da ga bodo v nekaj letih dogradili ob avtosalonu. Avtohiša Kaposi, ki je največji uradni prodajalec Fordov v Sloveniji, sicer pa pooblaščena za prodajo na Gorenjskem, Notranjskem in v ljubljanski regiji, je lani prodala 1181 novih avtomobilov, samo v Kranju pa naj bi jih letos okoli 100. • M.G. Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 e Najnovejša tehnologija • Dvojna ALU pločevina Proizvodnja, servis9 montaža RABLJENI AVTOMOBILI LADA NIVA 1.88 4.900 DEM CITROEN AXII TRE 1.89 8.500 DEM R 5 CAMPUS5V 1.90 9.100 DEM R 5 CAMPUS 3V 1.92 10.300 DEM R 5 CAMPUS 3V 1.92 10.500 DEM FIAT Cinquecento 1.94 11.900 DEM FIAT "TIPOM S 3V I. 93 17.100 DEM FIAT TEMPRA 1,9 TD 1.93 19.500 DEM FORD SIERRA 2,0 i GHIA L 90 16.450 DEM Vmmt ttgovina in servis d.o.o. j________Kranj, Bleivmsova 10__ POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL UGODNE CENE novih avtomobilov (devizni tečaji) Tel.: 211-553, 216-563 AAV16 MEŠETAR J i Za c oblj obli 600 pf Poji « Ker ob! kiju Cene gozdnih zemljišč Na območju nekdanje radovljiške občine je za kvai meter gozdnega zemljišča prvega bonitetnega .razreda odšteti 120 tolarjev, za gozdno zemljišče drugega razred' tolar in za zemljišče tretjega razreda 82 tolarjev. GNET K sodelovanju vabimo sposobne in ambiciozne strokovnjak 1. SISTEMSKE INŽENIRJE (operacijski sistemi Windows in Unix) 2. PROGRAMERJE (jeziki 4. generacije, SQL) Pričakujemo, da: - imate končano visoko izobrazbo računalniške smeri, - aktivno govorite angleški jezik in - ste poznavalec zgoraj navedenih področij. Nudimo vam: - kreativno in zanimivo delo pri razvoju informacijskih sist0 predvsem v zdravstvu - stimulativno plačo - možnost izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja - dodatne ugodnosti. Za enega novega sodelavca imamo na voljo tudi naje^ stanovanje v Kranju. j Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela, doKu.( o izpolnjevanju pogojev in predstavitvijo svojih pričaj pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Infonet Kranj, Y 3. 64000 Kranj. Cert slovi Dam Pop da s srno kupi Vog BoS Ada Prec Tc Prec [ajni to, k pasli lanu vvr« Z jasn ner0 tujo Zavt Pari i na kar bon tarn Zadi hrtu nih h *nin , * kon Pret n0( A slil Prai F so t '« * Ust so l*m 1 °Pc bili slec Pot, lra ne VREME dal 8 nam vremenoslovci napovedujejo Ji °k aCno vreme s padavinami, ki se bodo v £d r 1 sneženja spustile na nadmorsko višino fak|600 "L Popoldne naj bi ponehale. Jutri in £jf P°lutrišnem se bo nadaljevalo oblačno vreme. po azf« }4\ i raJ idvj po1 lOSt LUNINE SPREMEMBE rj Ker je danes zadnji krajec nastopil >vj ob 5.58., bo po Herschlovem vremenskem k,iuču sneg In vihar. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE >4^ Cerkr' 'e b''a PreJšnJi tore'< na s,'k' stare razglednice, so bile slov i?a Gorenjskem, kjer se je rodilo kar nekaj znamenitih rja enskih mož - Ignacij Borštnar, Davorin Jenko, Ivan Hribar, idr. Po Sh- ^.er^ie zr)ane predvsem po razstavi cvetja in lovstva ter da co,re "naJ pridelki", v zadnjem času pa predvsem po tem, smo° ^0sta'e Cerklje nova gorenjska občina. Slika je bila taka, da kupaPnrle-ituc" ^ar PreceJ napačnih odgovorov. Iz precejšnjega Voq|janct ih Ra sm0 i2*1"603'* naslednjih pet: 1. Katja Murnik, Boh RT- ' Šenčur; 2. Kristina Mencinger, Cesta na Ravne 4, ^- Bistrica; 3. Angelca Petrič, Pšenična Polica 6, Cerklje; 4. Pronf ate'xJ- Gabrovška 32, Kranj; 5. Julka Povšnar, Kokra 5, ^eddvor. Čestitamo! Dn»n ■ *e na s'^' nek° mesto na Gorenjskem, ki je tudi kar raiL S*ara' *al *e P°^tn' datum nečitljiv, znamka pa je še iz to l Avstro-Ogrske. Ugotoviti morate seveda, katero mesto je °- materi njegov predel slika prikazuje in odgovore poslati na naš Jarf V Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, do petka, 27. w u,3?3-Pet Pravilnih in izžrebanih odgovorov bo prejelo naarade dednosti po 1.000 tolarjev Tomaž in Borut: Dajva enkrat za otroke Tokrat pravljice brez princesk in palčkov Tomaža Domiclja Staro mamo, Avtomat, Jamajko in še marsikatero glasbeno delo poznamo. Več ali manj nam je stari znanec poznan s premnogih koncertov, s televizije, zato nam ga ni treba posebej predstavljati. Pa vendar - človek se vpraša, kaj in koliko obsega tako bogata in dolga kariera glasbenika, na koliko odrih in studiih je ze trosil svojo energijo, s koliko znanimi osebnostmi je kontaktirah Drži pa eno kot pribito. Ne sprašujte ga o stvareh, za katere meni, da niso vredne počenega groša. Brez dlake na jeziku bo nanje izlil svoj žolč, pa čeprav "komentira in ne kritizira", kot pravi sam zase. Pa spregovorimo danes z njim o njegovem (ne več tako) svežem delu, o njegovi glasbeni priredbi pravljic. Tomaž: "Z Borutom Činčem (ex Buldožer) sva si rekla :"Pa dajva enkrat nekaj za otroke naredit!" Te pravljice sem najprej posnel za svoja dva mulca. To so pesmi basnološkega značaja in ne vsebujejo klasičnih junakov, temveč antiheroje. V njih nastopajo dobri komarčki, vesele in bedaste vešče, mali voluharji. Izšle so na kaseti in na CD-ju z naslovom Morske in prekomorske prigode." Pravljice so res nekaj posebnega, in če želite svoje otroke, majhne ali velike, vesele ali žalostne razveseliti z nečim novim, skočite v najbližjo trgovino s kasetami in zahtevajte te nove skladbe za najmlajše. To pa seveda ni vse, s čimer bi označili trenutno Tomaževo delo. Do poletja bo posnel album s svojim ansamblom. Tomaž: "Gre za trio Projekt Triglav s priredbo nekaterih starih pesmi, z nekaj prevodi in z nekaj še neznanimi pesmimi. Premišljujem o naslovu, ki bi koga šokiral, ker bi bil dvoumen... Ha, Bivše in bodoče, kako se vam zdi? " Koncerti! Večno pojavljanje in dokazovanje pred publiko? Odnosi z lastniki diskotek? Tomaž: "Kaj se to pravi, da sem napovedan v neki diskoteki za deseto uro, pridem točno, odgovorni za koncert pa: "Ja, počakaj-mo do polnoči, da se nabere še kaj folka!" To ni »ič. Pa še kakšen tehno ti nabutajo direktno pred Ker pa vemo, da so še drugačni, boljši in lepši prostori za prirejanje koncertov, si lahko obetamo, da bomo letos pa končno slišali in videli Tomaža z ansam-bom tudi na škofjeloškem gradu. Tomaž: "Kaj še počnem? No, zelo ponosen sem na svojo trgovino s CD-ji v Ljubljani. Lahko se pohvalim, da imamo vsaj 8 tisoč pa tja do 9 tisoč različnih naslovov. Rekel bom tako: "Imamo največ, ne pa vsega, seveda." Obeta se pa še večja ponudba v prihodnosti." Zdrave video glave ni več na A-kanalu? Tomaž: "Termini na A-kanalu za to oddajo so bili zelo ugodni, tam sem deloval 7 mesecev. A imam nekatere ideje, za katere nimajo več posluha, pa sem šel." Pa Chateau in Mlinar na Muri? Tomaž: "Prevedel sem jim to besedilo, a po naročilu ponavadi tehno U naoutajo aireninu picu uwcuuu, a pu m».w«-mv-------:- nastopom, potem pa ti špilej! Se naredim stvari, ki se jih spomni- dobro da je vse več koncertnih mo po naključju, mimogrede, ie klubov kajti v diskotekah me ne pa za taka dela zelo potrudim, bodo več videli." • Š. Vidic, foto L. Jeras n, sPet na v Hgei! ?čitati> da imamo luknjo aobrih zabavnih in razvedril- ih . Zda; mi je postalo presneto lasno, čemu naša televizija tako nerada odkupi kakSno dobro Jjjfo komično oddajo ali komedijo. Ne zato, ker ne bi imela denarja - zato, ker se predobro Zaveda, da kakšen prenos iz Parlamenta odtehta tristo sve-tovnoznanih komikov ali naj-b°ljtih filmov. K? je namreč vloiena kakš-*° interpelacija, mora na TV *ar završati od veselja: spet forno prenašali tisti parlamen-tarni cirkus! In spet bo narod ^dovoljno obtičal pred spre-lernniki in spet nam nihče ne bo mogel ofit v d "ih oddajah. ln tak cirkus je bil ob koncu ^nulega tedna, ko je TV nePosredno prenašala parla-"ientarno zasedanje. , Kdor ni imel kaj početi in K°rnur je do zabave, je čepel noči spreiemmkom lia Pozno v Nazadnje, če si prav premi-jj'' in zadeve domislil, je bil to Pravzaprav izgubljeni čas. protagonisti te tragikomedije I? nas namreč pošteno potegni-'.*« nos. Pod ljubim soncem J'*o sporočili nič novega: bile t°^Je variacije na eno samo fi» tema je sicer imela nekaj °P°rnih točk, velevainih za Travno obrambo. Najprej so si J? k°munikacijski treningi, «•*/ je toaletni papir, pištole, 1°'apljanje obrambnega minis-l7 jn njegovo plačevanje s bitnimi karticami na račun ^nistrstva. puP J Meni, ki o komunikacijskih enmgih in politizaciji vojske e mislim nič, ker je zame vojska tu in povsod po svetu ie od nekdaj samo in le vojska, je daleč najbolj zanimal toaletni papir pa pištole pa to, ali ima Kacin svojo potapljaško opremo? Čemu ima v hiši kar tri telefone in zakaj si je na stroške slovenske obrambe dal domov naročiti časopis? Naši ubogi teritorialci so namreč tako trpeli, da so od od srca sočustvujem, da so hodili na Siht z rolami roza toaletnega papirja v iepu in mislili na nič drugega kot na to, kakšna krivica se jim dela. Zato mi je bila v tem oziru zelo mila tista replika gorenjskega poslanca, kije baje izjavil, da je v partizanih z listjem še šlo, zdaj pa so drugačni, toaletni časi! In kako nerodno je to Tema tedna Toaletni privilegij Zvedeli smo, da so nekateri naši teritorialci trpeli hude muke ob dejstvu, da so morali na šiht nositi toaletni papir, minister za obrambo pa je imel na dom naročene plahte časopisnega papirja. Kakšni neverjetni privilegiji! 0 doma nosili na šiht toaletni papir, obrambni minister pa si je dal na državne stroške domov naročiti cel časopis! A ni to grozno: teritorialci brez toaletnega pripomagala, minister pa doma kar cele plahte časopisnega papirja! In to vsak dan, kjati dnevniki izhajajo vsak ljubi dan! Diskriminacija na kvadrat oziroma nedoumljiv privilegij v slovenski drlavi! Jaz namreč s temi tem toaletno trpinčenimi slovenskimi vojaki pozimi, ko so drevesa gola, z vojsko tam na velbah v zasneženih gozdovih! In v tistih komunikacijskih treningih je moralo slediti tudi politično vprašanje: "Ali boste kot vojak vzdržali brez toaletnega papirja?" Vojak, ki je strumno odgovoril z "da, ni problema , je bil Kacinu, ki je imel doma plahte večernika, lojalen, če pa je bil odgovor "ne", je bil pa nelojalen in nevaren slovenski vojski. Resnici na ljubo: Kacin bi lahko tisti večernik, ki ga je imel naročenega na stroške države, mirne duše naslednji dan nosil na šiht in ga po polovičkah delil toaletno potrebnim podrejenim. Pa bi bil mir! Dalje: to, da ima obrambni minister doma tri telefone, bi dol vrglo vsakega poveljnika v NATO! A kar tri telefone v domači hiši, bi nejeverno spraševali Kacina? Vi ste pa res od sile! In Kacin bi jim lahko ponosno odgovoril, da ima pri nas domala že vsako gospodinjstvo na vsaki kljuki tisto prenosno telefonsko slušalko, nakar bi mi veljali za jako ugledno in telekomunikacijsko napredno državo. Kar se pištol tiče, mi očitek pravzaprav ni bil jasen. Pištole so pri nas ja vsakdanje darilo -podarjale so se vsem lokalnim veljakom po vojni, podarjajo se ob novem letu, podarjajo se vsevprek in vsakomur, ki misli, da kaj velja. Povsod imamo orožarne! Čemu bi ob novem letu podarjal koledarje in svinčnike, če pa je v skladišču na kupe pištol? Večerja na državne stroške! Ni lepo, če je bilo res: takšne stvari se v tej državi ne delajo! V tej državi se gre na državne stroške kvečjemu v Boston ali na Tahiti, v tej državi se krade kvečjemu na debelo, ne pa na drobno. Mi zamerimo drobne malenkosti in velikodušno odpuščamo velike lupmarije. Tako pač smo in take malenkosti obešamo na veliki zvon, da se nam prizanesljivo nasmihajo daleč preko meja. • D. Sedcj TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 1. ŠKDM - Pop Design 2. TAKE CONTROL - D. J. Bobo 3. DON'T CRY DADDY - Elvis Presley 4. ALWAYS - Bon Jovi T R Z I C Lep pozdrav! Ugotavljamo, da ste bili tudi ta teden zelo "pridni" in nam poslali celo vrsto predlogov, če bo šlo tako naprej, bomo morali lestvico časovno razširiti. Tudi to bomo storili, vendar take stari zahtevajo nekaj več časa. Hvala za pošto, pa še se oglasite: Stvar je popolnoma enostavna: izpolnite kupon s svojimi predlogi in ga pošljite na naslov Radia Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, najkasneje do sobote, 21. januarja. Tudi dopisnice pridejo v poštev za žrebanje nagrade, ki jo prispeva pokrovitelj. Tokrat je žreb namenil srečo Žigi Kogoju, Deteljica 6, Tržič, čestitamo! Pozdrav! Vesna in Dušan KUPON TRŽIŠKI HIT Predlagam naslednjo tujo melodijo: Izvajalec: Predlagam naslednjo domačo melodijo: Izvajalec: Moj naslov: Jeseniški radio praznuje 30-letnico Oj Triglav, moj dom Jesenice, 23. januarja - Pred tridesetimi leti se je z avizo Oj Triglav, moj dom prvič oglasil jeseniški Radio Triglav. Poleti naj bi bila v počastitev tega jubileja na Bledu velika zabavna prireditev. Radijci in njihovi stalni sodelavci so praznovali 30-letnico Radia Triglav na Jesenicah. Jeseniški Radio Triglav je v simpatična in priljubljena začetku januarja s 62 urami Branka Smole, je na Radiu neprekinjenega programa Triglav zaposlena devet let, praznoval svoj 30. rojstni zadnja tri leta je odgovorna dan. Zvrstile so se številne urednica. Sama pravi, da brez zanimive oddaje, predstavitev mikrofona ne bi vzdržala, da zgodovine, predstavitev vseh ti mikrofon pride pod kožo, in sodelavcev in redno zaposle- da ima sama najraje neposre-nih na radiu - bilo je prijetno, den, živ stik s poslušalci, prisrčno, zelo spontano, Posnete oddaje niso nič po-sproščeno, saj se je videlo, sebnega,izziv so oddaje v da z jeseniškim Triglavom živo. Branka Smoletova je praznujejo tudi številni zvesti na Festivalu radijskih oddaj poslušalci. Le - ti so vztrajali dobila tudi drugo nagrado za pred radijskimi sprejemniki in odličen komentar o invalidih, sodelovali - bil je praznik kot O tridesetletnici radia pra- malo takih. Ob polnoči, točno na rojstni dan radia, so jeseniški radijci poklicali svojega prvega direktorja, gospoda An-derla, v Avstralijo. Bil je prijetno prese-nečen, še posebej, ker so mu voščili še ob njegovem osebnem jubileju, saj je prav na rojstni dan radia, ki ga je skupaj z ostalimi sodelavci na Jesenicah ustanovil pred tridesetimi leti, tudi sam praznoval svojo življenjsko 60 - letnico. Novo srce radia Novinarka in odgovorna urednica jeseniškega radia, vi: "Bilo me je prav malo strah, kako se bo praznovanje izteklo, saj se venomer bojiš, da si koga, ki je bil zaslužen in zvest sodelavec radia, nenamerno zgrešil. A se je vse srečno izteklo in vsi smo bili veseli, ko smo dobili toliko čestitk, predvsem pa zato, ker smo čutili, da so z nami iskreno praznovali tudi naši poslušalci. Vzdušje je bilo zares izjemno. Veselilo nas je, da si je tudi nekdanja novinarka radia, zdaj pa ministrica Rina Klinarjeva vzela čas in nam prišla voščit. Na Radiu Triglav nas je zaposlenih sedem, zelo veliko pa imamo honorarnih sodelavcev. Vsi tehniki, so, denimo, pri nas honorano in moram reči, da vsi delajo z veliko navezanostjo na radio -veliko več jim je radio kot plačilo, ki ga prejmejo. Naša večna želja, ki se nam je tudi uresničila, je bila nova mešalna miza v tehniki, ki ji pravimo kar "novo srce" radia. Naš radio posluša okoli 60 tisoč poslušalcev - ne le na Gorenjskem, saj se nam v oddajah oglašajo poslušalci tudi iz Kočevja, Velikih Lašč, Vrhnike in Ljubljane. • D. Sedej Kaj moramo vedeti Vrt v hiši Velik del sobnih rastlin trpi pozimi bolj zaradi velikih temperaturnih razlik kakor zaradi nižjih temperatur. Prostori, ki imajo čez dan 20 in več stopinj, ponoči pa jim temperatura pade na 12 ali celo na 10 stopinj, so za mnoge rastline neprimerni. To velja zlasti za tiste, ki potrebujejo za svoj obstoj najmanj 16 stopinj C. Take so na primer difenba-hovke, anglonema, afelandra, flamingovec in sanhezija. Ob enakomerni temperaturi okoli 16 stopinj C uspevajo bolje kakor tam, kjer se menja. Enako velja tudi za več vrst filodcndronov. Važno je, da čim manj zalivamo rastline, ki stojijo na hladnem, tako preprečujemo bolezni na koreninah. Tudi voda za zalivanje ne sme biti mrzla. Več in bolj pogosto zalivamo le tiste sobne rastline, ki potrebujejo 20 ali več stopinj C. Večina sobnih rastlin pozimi komaj kaj malega raste. Zato potrebujejo zelo malo vode. Na splošno jih zalijemo samo takrat, kadar je prst na površini popolnoma suha. Če rastejo rastline preveč v mokrem, se korenine kaj hitro poškodujejo. Nevarno je predvsem za močno razširjene gumovce. Le tiste rastline, ki rastejo v zelo toplem in suhem prostoru, potrebujejo toliko vode kakor poleti. Sobnim rastlinam januarja ne gnojimo. Tudi jih ne presajamo. Zaradi omejene rasti pozimi ne potrebujejo veliko hrane. Januarsko presajanje bi lahko ugonobilo mnoge rastline. Kdor ne želi tvegati, bo s presajanjem počakal do konca marca ali celo do aprila. Rastline, ki januarja obolijo, odnesemo v kako vrtnarijo. Samo v rastlinjaku se bodo opomogle, če že ni prepozno. Odcvetele cvete navadnih primul (Primula obconica) sproti odstranjujemo, s tem omogočimo rast novim cvetnim steblom. Cvetna stebla navadnih primul praviloma razvijejo po več venčkov cvetov. Vrhnji pa so ponavadi bolj nebogljeni. Pri takih je naj- bolje, da odtrgamo celo stebelce, tako se bo kaj hitro razvilo spet novo. Ker kar naprej poganjajo cvetna stebla, potrebujejo mnogo hrane, ki jo moramo nadomeščati. Tedenski dodatki primernega gnojila bodo cvetenje pospeševali. Sobno smrečico (Araucaria) kaj radi napadajo v toplem in suhem zraku rdeči pajki. Premalo je znano, da je sobna smrečica rastlina za hladne prostore. Najbolje uspevajo pri temperaturi od 5 do 12 stopinj C. Na takem mestu porabijo tudi zelo malo vode in jih smemo zalivati šele tedaj, ko je zgornji sloj zemlje povsem suh. Če jih zalivamo preveč, zgubijo tudi spodnje vence vej. Če jih imamo na toplem, potem tudi nekoliko rastejo. A ta rast je zaradi pomanjkanja svetlobe kar škodljiva, saj se veje pre-tegnejo in oslabijo. Ko iglice nekoliko obledijo, jih največkrat napadejo rdeči pajki. Ti so tako majhni, da jih moremo opaziti le s povečevalnim steklom. Proti njim uporabljamo zmleto žveplo, z njim potrosimo rastlino in jo potem zavijemo v papir. Tako zavita rastlina naj bo 24 ur na toplem, in sicer pri temperaturi 22 do 25 stopinj C. S tem škodljivca zanesljivo uničimo. Iz 'Kuhinje za krizne čase" Narastki Narastke pečemo v jena ali v navadni kovinski posodi pa tudi v dobri lončeni posodi. Posodo vedno dobro namastimo in posujemo z moko in drobtinami. Narastek postavimo v že segreto pečico, ki je med pečenjem ne odpiramo. Narastek iz palačink in orehov 15 tankih palačink Nadev: 10 dag zmletih orehov, sok cele limone, S dag sladkorja, 2 jajci, 1 stepena sladka smetana ali "šlag". Palačinke narežemo na rezance. V posodo za narastke rezance nalagamo po plasteh. Vsako plast potresemo z domačo marelično ali drugo marmelado, s cimetom, sladkorjem in limoninim sokom ter orehi. Tako nadaljujemo, dokler ne zmanjka sestavin. Nato vse sku- paj prelijemo s sladko smetano, v katero smo zamešali še rumenjake in sneg obeh beljakov. Narastek iz prosene kaše / / mleka, 15 dag prosene kaše, 2 jajci, 10 dag rozin, 5 dag sladkorja, vanilijev sladkor, sol. Mleko s soljo in vanilijo zavremo, dodamo oprano kašo in jo kuhamo 30 minut na malem ognju. Nato jo nekoliko ohladimo, primešamo še oprane rozine, sladkor, rumenjake in nazadnje še sneg beljakov. Damo v pomaščen in pomokan model in pečemo še pol ure. Po treh letih spet pravi Slender You Dolga tri leta smo bili v Kranju brez edinega pravega Slender You, tistega, ki ga je s strokovnim pristopom vodila za to usposobljena g. Esma Planinšek. Ljudje, ki so vam v teh letih ponujali telovadbo na sistemu miz Slender You, so slednjega spravili na slab glas prav zaradi nestrokovnega dela s strankami. Obiskovalci so bili večkrat prepuščeni samemu sebi in razumljivo je, da tovrstna telovadba za ljudi ni imela nobenega učinka. Razlogov, da se je g. Esma znova odločila za postavitev sistema Slender You, tokrat v okviru Studia Rafaela, ki se nahaja na Trgu Prešernove brigade 6, v Kranjskem naselju Planina, je torej več kot dovolj. Za kaj pri Slender You telovadbi pravzaprav gre. To je sistem šestih motoriziranih miz na katerih se odvija pasivna telovadba. Zadevo so izumili v ZDA pred več kot šestdesetimi leti predvsem kot medicinski pripomoček. Danes pa sistem Slender You uporabljajo tako ljudje, ki se zaradi zdravstvenih težav ne morejo Ukvarjati z običajno telovadbo kot tisti, ki v ostrem tempu življenja potrebujejo sprostitev, hkrati pa tudi želijo ostati v dobri fizični kondiciji. Na vsaki od šestih miz se razgiba STUDIO določen del telesa, osnovni namen tovrstne telovadbe pa je, da s pravilnimi inštruk-cijami, ki jih seveda nudijo v Studiu Rafaela, posameznik obremeni svoje mišice prav toliko, kot mu zdravje dopušča. V eni uri se tako, na vsaki mizi po deset minut, razgiba celo telo. Na prvih petih mizah gre za razgibavanje, na zadnji mizi pa boste po naporni telovadbi svoje mišice sprostili, tako da boste iz studia Rafaela odšli zadovoljni in spočiti. Ena ura telovadbe na sistemu Slender You, seveda pod strokovnim vodstvom, je enakovredna petim uram običajne telovadbe. Slender You je pravzaprav idealno dopolnilo siceršnji dejavnosti Studia Rafaela, kjer vam nudijo širok program medicinsko kozmetičnih terapij, naj bo od osnovne nege obraza do zdravljenja aken, linfne drenaže, odstranjevanja celulita, pedikure, lipolize, biokozmetike... v prihodnje pa bodo uredili tudi turško kopel in savno. Studio Rafaela je odprt od 8. ure do 22 ure, svoj obisk pa lahko najavite in seveda sporočite vse vaše želje in vprašanja na telefonsko številko (064) 326 -683. Torej, dobrodošli v Studiu Rafaela. SREDA, 25. JANUARJA TVS 1 9.55 Zimska tekmovanja, francoska risana serija 10.20 VVindsorski, angleška dokumentarna nadaljevanka 11.15 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 11.40 Ščepec širnega sveta: Začimbe Indije, angleška dokumentarna 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 15.50 Žena vaškega župnika, ponovitev angleške nadaljevanke 16.45 Podarim - dobim 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05Forum 20.20 Slovenske novele: Ciril Kosmač: Tantandruj, TV film 21.45 Glasbeni utrinek: Zklatko Kaučič, tolkala 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.45 Sova; Eno leto v Provansi, angleška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.10 Zgodbe iz školjke 15.40 Most, nizozemsko-belgijska nadaljevanka 16.30 Videošpon 17.15 Sova, ponovitev 17.50 Severna obzorja, ameriška nanizanka 18.35 Velike knjige, ameriška nadaljevanka 19.10 Podarim -dobim 19.20 V vrtincu 20.05 Športna sreda: Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posnetek iz Melbourna 22.40 Omizje HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Narnijske kronike, nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Empara-triz, nadaljevanka 12.50 Temna pot, ameriški čb film 14.30 Glasbena vzgoja 14.45 Uvod v ikonografijo 14.55 Senj 15.25 Otroški program f16.05 Prvič, nanizanka 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Pozor, steklo 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Ameriški Cezar, dokumentarna serija 21.45 Znanstveni forum 22.30 Slika na sliko 23.10 Jazz 0.00 Poročila HTV 2 9.00 Sabor 17.35 Steze slave, ponovitev 18.25 Dokumentarni film 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Cheers, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Steze slave, nanizanka 21.30 Življenje komedijanta, film KANALA 12.00 Spot tedna 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.15 Rodeo 14.05 Spot tedna 14.10 CMT 16.20 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.45 Male živali 17.05 Upravljanje 17.35 Zadeto, ponovitev 17.35 Divje palme, ponovitev ameriške nanizanke 18.45 Dogodivščine male koale 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Bennv Hill 20.30 Dance session, oddaja o plesu 21.10 Poročila 21.10 Dan-nvjeve zgodbe 22.00 Album Show 22.50 Živeti danes - v Evropi norosti, ponovitev 23.20 Ekipurjeve zgodbe, ponovitev 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.55 CMT AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Živalski vrt 10.15 Kormoranovo jajce, dokumentarec o ribičih 10.40 Nočni sprehod, ponovitev ameriškega filma 12.15 Zunanjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Ordinacija Bulovvbogen 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Naš učitelj dr. Specht 18.30 Naš hrupni dom 19.30 čas v sliki/Vreme 20.15 Lov na hudičev rubin, ameriška komedija 23.15 Čas v sliki 23.20 Tekma s smrtjo, ponovitev ameriškega trilerja 0.50 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 13.05 1000 mojstrovin 13.15 NLP 14.00 Tenis: Australia Open, iz Melbourna 15.00 Lipova ulica 15.30 Ljudje iz St. Benedikta 16.15 Moč strasti 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Mi 18.25 Vseh devet kijev, razvedrilna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vrtiljak življenja, nemški TV film 21.50 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.40 Življenje po smrti celice 23.25 Nočni studio 0.25 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.55 THX 1138, ameriški zf film 2.15 Videostrani/Ex libris TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 STREL 4, oddaja za mlade in mlade po srcu, gost: Deja & band (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Pot do znanja: Vodenje sestankov (izobraževalna oddaja v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede Kranj) 21.05 EPP blok - 3 21.10 Župan z vami (v živo) 21.55 Socialno ogrožene družine (TV Medvode) 22.15 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica), 22. oddaja 23.10 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00,18.00,19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Plezanje po vrvi 4 m -šolsko prvenstvo 20.00 Šolski mozaik - ponovitev oddaje o zanimivostih z OŠ Železniki 20.50 Brez komentarja LOKATV Videostrani (non stop) M MTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOR televizijska prodaja 9.30 Video strani -panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 16.30 VELESLALOM ZVEZD, ponovitev reportaže s Pohorja; V en-ourni reportaži boste videli, kako so se na Pohorju v veleslalomu pomerile številne znane slovenske glasbene, poslovne in druge osebnosti. Prisotni so med drugimi Barbara Šerbec, Jože Potrebuješ. Marko Vozelj, Tone Fornezzi, Črt Kanoni, Vili Resnik, Peter Lovšin, Jan Ples-tenjak in še veliko znanih imen. Program je povezoval Sašo Hribar. 17.15 ŽIVA SCENA, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.25 Risanke 19.30 MMTV . SHOP, televizijska prodaja 20.00 AKTUALNO, ZANIMIVO, dogodki okoli nas 20.40 MIDNIGHT VVARRIOR, film 22.00 KARTE PRIPOVEDUJEJO, vedeževanje iz kart 22.45 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.45 Video strani 1.00 Deutsche Welle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pre$j dnevnega tiska 9.00 Gorenj« včeraj, danes 9.20 Tema dne^ Novosti na področju zdravst^ nega varstva in zavarovanja^, gosta: dr. Toth in dr. PerkoprTll 10.40 Informacija - zaposlovaij! 12.30 Osmrtnice - zahvale 13-JF^i Pesem tedna 14.00 GorenjsL danes 15.30 Dogodki in odrrw W[t RS 17.20 Gost na Radiu Krait kranjski župan g. Vitomir Gif 18.00 Gorenjska danes, jj^l j 19.30 do 24.00 Večerni P\M\ gram - Parnas u R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekven 95 MHz z oddajnika Kovor 88,9 Mhz z oddajnika Grad^. stereo tehniki, in iz oddajni* Mc Kovor na srednjem valu WečLrc Khz, od 16. do 19. ure. jtun Ob 16.10 lahko prisluhnete <£UICI vestilom, ob 16.30 informacijWnd Sledi beseda o knjigi in f'^brgai nato pa še zanimivosti iz J* glasbe. ' Wcou R JESENICE Nn h tn 5.00 Dobro jutro (vreme, ceSJ^fc 7.00 Včeraj na tujem, vče" ~ doma 7.15 Halo, porodnišf11* Ifje] 8.00 Nočna kronika 8.30 ^ieiavi graf 9.00 Horoskop 10.30 NoV^kJ J1 12.00 BBC novice 12.10 Osrfjj *ovJ niče 14.00 Melodija tedna 1*£ V0' Obvestila 14.30 Telegraf iSKultm Osrednja poročila 16.00 Naglej ( iz zdravnikove torbe 16.15 O^ern vestila 16.30 Osmrtnice l6'jaam Domače novice 16.45 Sir«J kalne minute 18.00 česti'T^v. 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika »ane; Lakim Slovenija 5.40 Napoved projure, ma - servisne informacije H*nje Noč ima svojo moč 7.00 NoV^anii in dogodki 7.30 Minute za ifltudij odno zabavno glasbo 8.30 K J hajte z nami 10.00 ServisJ ' . informacije 11.00 Kulturni pa^'80!' ki 13.30 Morda še niste sljjr« vp ) Brezplačni mali ogj^soki mali 15.00 Dogodki danes - >r#0tre 15.30 RA Slovenija 16.30 Jlskali srečen danes in zdrav ),.?t)rpHi 16.50 Športni utrinki 17.00 & J CQ» beno popoldne: Heavy me^t anje Boom 19.00 Odpoved progna sv uPor2 RRGL ^ KRIM: 100,2 MHz - ŠAr^ |R 99,5 MHz - LJUBLJANA: 1°> MHz 5.00 Jutranji program - ^ Tanja Fajon 5.15 Novice °v Novice 7.00 Horoskop 7.15 j* vice 7.35 Vreme 8.00 Dopold^ Majdo Juvan 8.15 Napojj dogodkov 8.30 Jutro je 1 takšno 9.30 Kam danes 19 Novice 11.00 Anketa 12.00 »J novice 12.15 Novinarjev ■ 13.00 3x1 - glasbena oo°\ 13.15 Novice 14.05 Pasji r*J 14.15 Novice 14.30 Glasbfl oddaja 15.00 Popoldanski vofl ni program z Edito Žugelj - ^ 15.15 RGL komentira in obvej 16.10 Spoznajmo se 16.25.^ gradna uganka 17.00 NaJ'.(i pesem tedna 17.15 Novj 18.00 Glasovanje za pe*i tedna 18.15 RGL na rajžo ffi} sponzro HIT 19.15 Novice J»j Vreme 20.00 Pole position Radosti življenja 24.00 Ne** glasba - Uroš Novak 2.00 S*1' brati, berem KINO CENTER amer. kom. JUNIOR ob 16., 18. in 20. uri STOR^ft amer. pust. thrill. DIVJA REKA ob 16. uri, prem. slov. h«? A HALGATO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. VP^ ob 18. in 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. k?;Z! SAM Z OČETOM bo 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. SAM OČETOM ob 18. uri, amer. film ŠUND ob 20. uri ANNO 973 SP^ga Gorenjskega glasa o Škofjeloški občini (11) 13' enjs*. 6>anje potrebnega materiala. joVpnimanje za tečaje * ladijskega risanja je bil "isifar precej, saj tovrstne 5at>etegoje v srednjih šolah ni, sli*Ja vpis na nekatere višje in odpoke šole pa so taka znanja ■potrebna. Rešitev so zato npr. bilo strešje in se v celoti preselili v te prostore, saj jim sedanji v okroglem grajskem stolpu zaradi odmaknjenosti (za ljudi) ne ustrezajo najbolj. Prvi pravi in namenski uporabniki so bili v teh prostorih že decembra, ko se je skupina šolske mladine tu pripravljala za uprizoritev ene od igric v okviru novoletnih prireditev na Mestnem trgu, s svojo skupino pa je bil tu tudi znani mentor mladih fotografov Vlastja ' 'Vedi kar -nekaJ let' vse do ^itian a PODude dose- Simončič. Prav sedaj poteka gVfca T83 ODČinskega izvršne- razpis petih likovnih delav- ^Por^3' ^a se v ta namen nic: treh za osnovnošolsko tin0y 1 jj?1 adaptirane Mar- mladino, tečaja študijskega e hiše. Za ureditev risanja, ki je namenjen pre- PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241-031 PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! °dprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure I V ■ Z A KULTURNIH ORGANIZACIJ C S N T E R KULTURNIH DEJAVNOSTI dvsem srednješolcem -omenjeno naj bi teko skozi vse šolsko leto, ter tridnevnih tečajev kaligrafije (le-popisja) in grafike, vse pa naj bi začele z delom v tem mesecu. Uradno otvoritev načrtujejo ob Prešernovem dnevu, za kar pripravljajo tudi nekaj prireditev. Med njimi lahko omenimo predstavitev kompaktne plošče Melite Osojnik, ki uporablja besedila Neže Maurer. V spomladanskem času načrtujejo nadaljevanja tečajev tudi za izdelovanje keramike, gvaša in drugih oblik, za katere bi se pokazalo zanimanje. Delavnice bodo vodili v večini študentje akademije za likovno umetnost oz. oblikovanje, medtem ko bodo tečaje za odrasle vodili predavatelji z omenjene akademije. Prvi odzivi so sicer nekoliko pod pričakovanji, kar pripisujejo manj primernemu času za take izbire sredi šolskega leta, vse pa, ki jih to še zanima, vabijo, da se osebno ali po telefonu obrnejo na ZKO. Nadaljevali bodo tudi z organiziranjem posebnih počitniških oblik, ki so se že v preteklih letih pokazale kot zelo zanimive. To pa še ni vse: da bi obudili podobo Škofje Loke kot slikarskega mesta, bodo tudi letos nadaljevali z akcijo aktiva likovnih pedagogov, ko so v Žigonovi hiši pripravili mini galerijo mladih likovnih ustvarjalcev s celo vrsto razstav - od šolskih do tematskih, obudili naj bi ex tempore, v sodelovanju z ministrstvom pa pripravljajo tudi oživitev Groharjeve slikarske kolonije, ki naj bi postalo mednarodno srečanje. Ne bodo pozabili tudi na slikarje amaterje, ki bi jim radi ponudili strokovno pomoč v obliki tečajev v smereh, tehnikah in na področjih, ki bi jih zanimale. Nove prostore pa naj bi koristili tudi za druge kulturne dejavnosti, kot so tečaji za amaterske dramske skupine, otroške gledališke delavnice in za lut-karstvo. Če bo uspel preboj s poletnimi kulturnimi prireditvami, pa lahko ti prostori prav lepo služijo tudi kot servisni prostori za take priložnosti. Bolj kot bojazen, da bi prostori ostali nezadostno izkoriščeni, upajo na to, da se bo pokazalo, da so pretesni, kar bo vsekakor opravičilo za to, da so njihovi želji zaupali. Snega le za skušnjavo V napisu enajste priloge Gorenjskega glasa za širše območje škofje Loke te ne moremo več zapisati, da gre za prilogo za občino Škofja Loka, saj se je ta preoblikovala v štiri manjše. Kljub temu bomo z imenom in obsegom priloge vztrajali še naprej, saj smo prepričani, da je Škofjeloško povezan in prepoznaven prostor, ki si zasluti, da o njem pišemo. Nove občinske meje pri tem ne bodo ovira, pazili pa bomo na to, da bodo vsi predeli primerno zastopani. Tudi ob tej priloinosti prosimo bralce, da nas opozorijo na zanimivosti in posebnosti, ki si zaslutijo, da se o njih kaj širše izve, vse predloge bomo z veseljem upoštevali. Kot se za letni čas spodobi, je bil naš načrt, da nekaj zapišemo o zimi in smučariji, ki ima prav na Škofjeloškem ie kar lepo tradicijo uspehov pa tudi tetav. Zlasti ob dveh smučarskih centrih - Starem vrhu in Soriški planini bi se bilo vredno pogovoriti, saj nam je december naklonil ravno toliko snega, da smo lahko opazili, kaj vse imamo propadajoče in neizkoriščeno, medtem ko bi se pri sosedih Primorcih na primeru Črnega vrha in smučarskega centra Cerkno, ki kar cveti, lahko kaj naučili. Žal nam takšna namera ni uspela, saj nihče od odgovornih ni telel o tem govoriti, Češ da je ta problematika v najkritičnejši fazi "krčev lastninjenja" in pogajanj z driavo. Zato smo se tokrat odločili, da vam predstavimo naše mlade literate in novinarje, ki so se prav presenetljivo dobro odrezali, vsem tistim navkljub, ki prav delo osnovnih šol v nekdanji občini Škofja Loka tako radi kritizirajo. • Š. Žargi gradbeni inženiring zastopstva trgovina Špedicija V podjetju Ari, d.o.o., iz Škofje Loke, ki v svoji dejavnosti združuje design in projektiranje se nam tokrat predstavljajo na Titovem reklamni napisi na vse vrste vozil, na cerade, tu so izdelovanje reklamnih tabel, magnetnih reklam, svetlobni napisi... Posloval-trgu 4 v Škofji Loki, kjer so niče Čistilnice Bistra po tacijo, odslej bo dovolj, da pred kratkim odprli svoje Gorenjskem ter poslovni želite zgraditi, hišo, vikend, novogradnjo poskrbeli od A do Z. Do sedaj je bilo potrebno k projektantu priti z lokacijskim dovoljenjem in ostalo potrebno dokumen poslovne prostore. Pravzaprav gre za novost v škofjeloškem koncu, saj boste na enem mestu lahko deležni tako oblikovalskih, reklamnih, aranžerskih kot projektantskih uslug in storitev. Poslovni protori se nahajajo v samem centru Škofje Loke, točneje v stavbi nasproti Avtobusne postaje med "Poslovno hišo" in "Poslovnim centrom Arnol". Beseda design ima v podjetju Ari širok pomen, v prvi vrsti pa grafično in industrijsko oblikovanje, podprto z najmodernejšo računalniško opremo. Poskrbeli bodo za celostno podobo vašega podjetja, firme, organizacije... od logotipa do tiskarskih storitev. Nadalje so tu vsakovrstni prostori podjetja Unistar v Ljubljani so plod aranžerske dejavnosti podjetja, ki vključuje aranžiranje izložb, sejmov, razstavnih prostorov in vseh vrst lokalov. Kot novost na Gorenjskem v podjetju Ari uvajajo zatemnjevanje avtomobilskih in izložbenih stekel z Ray Ban folijo, ki tudi do 98 odstotkov ščiti pred UV žarki, hkrati pa je tovrstna folija izvrstna protivlomna zaščita, seveda vam s posebno folijo lahko zaščitijo tudi okna vaših poslovnih objektov, ki bodo tako varni pred visokimi temperaturami. Projektantska dejavnost v podjetjih Ari in H & Co. sega od ideje pa do ključa, kar pomeni, da bodo za vašo poslovni objekt, delavnico...V podjetju Ari bodo poskrbeli za vsa potrebna dovoljenja, tako lokacijska, gradbena in ostala dovoljenja za legalizacijo gradnje. V sodelovanju s firmo H & Co. je v njihovi ponudbi tudi strokovni nadzor nad gradnjo in pa samo izvajanje gradnje. Naj na koncu omenimo še posebno ponudbo kompletnega inženiringa preureditve kopalnic in sanitarij po sistemu Geberit. Uigran team sodelavcev podjetja Ari temelji na večletnih izkušnjah predvsem pa na kvaliteti in popolnosti storitev. Vaše želje in vprašanja pričakujejo na telefonskih številkah (064) 624 - 132 in (064) 624 - 162. Design in projektiranje na enem mestu GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ANNO 973 Torek, 24. januarja J! Na Škofjeloškem raste mladi rod literatov in novinarjev Tudi novinarji imamo naslednike še šolsko glasilo, so tri osnovne šole iz nekdanje občine Časopis za učence osnovnih šol PIL vsako leto razpisuje natečaj za najboljše šolsko glasilo. Ker večina osnovnih šol v Sloveniji izdaja taka glasila, prijav na razpis ne manjka to pa daje še večjo vrednost tistim, ki uspejo osvojiti najvidnejša mesta. Na razpisu za lansko leto so se kot najboljši odrezali kar trije šolski časopisi: dva, iz Osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi in Osnovne šole Peter Kavčič v Škojji Loki za vsebino in celoto, časopis iz Osnovne šole Ivana Groharja v Škojji Loki pa za najlepšo likovno opremo in izvedbo. Posebej zanimivo ob tem je, da so bili časopisi povsem različno in vsak po svoje izvirno zastavljeni. Tako bogata bera vsekakor zasluži, da jih širše javno predstavimo. Od prijateljev do vraževercev Na Osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi bi pravzaprav težko govorili o pravem Šolskem časopisu, pač pa bolj o kar štirih vsebinsko zaokroženih izdajah literarnega krožka, dodatnega pouka slovenskega jezika in celo raziskovalnega dela pri rednem pouku. Mentorica Nina Dolenc, profesorica slovenskega in ruskega jezika, ki poučuje na tej šoli slovenski jezik, pravi, da so te izdaje nastale precej spontano, ob velikem veselju in zagretos-ti otrok, sama je le zbrala izdelke otrok, ki so se ji zdeli tega vredni. O tem nenavse-zadnje govorijo tudi naslovi: Med prijatelji - glasilo literarnega krožka 5. in 6. razreda; Vražaste vraže za vraževerne vraževerce ali zbornik vraž, ki smo jih zbrskali iz domačih ognjišč - vraže zbrali učenci 5. razredov; Sprehod med znamenji našega šolskega okoliša - raziskovalno delo učencev 5. in 6. razredov; ter Mulci in mulke med pravili šolskega hišnega reda - izdaja literarnega krožka. Zlasti za obe zbirki prispevkov iz raziskovalnega dela mentorica pravi, da jo je odziv presenetil, zato se je čutila kar odgovorno, da se izdelki ne izgubijo. Ugotavlja, da imajo ti pretežno vaški otroci poseben odnos do zgodovine, svojih korenin in etnologije, da znajo to bolje ceniti, ter da imajo tudi drugačen odnos do zemlje, narave, kot otroci iz bolj urbanih okolij. Pokazalo se je tudi, da so jim odrasli z veseljem odgovarjali, razlagali in predlagali, ko so jih spraševali. Sami mentorici je odziv in rezultati v veliko osebno zadovoljstvo. Vesna Oblak, 6. b razred: "Sprehod med znamenji smo delali tako, da smo hodili od hiše do hiše in spraševali ljudi, kaj vedo o posameznem znamenju: od kdaj je, kdo ga je postavil in zakaj. Ljudje so bili veseli, da se najde nekdo, ki ga to zanima, da se vse to razišče, saj je marsikaj že pozabljenega. Skupno smo raziskali 47 znamenj, in jih predstavili. Ugoto- vili smo le eno kužno znamenje, veliko je križev in kapelic, ki smo jih tudi narisali ali fotografirali." Matija Trčck, 6. a razred: "Vsi učenci 5. razredov smo morali lani za domačo nalogo napisati spis o vražah. Ker je bilo toliko zanimivih, jih je učiteljica uredila po abecedi in smo jih dali razmnožiti. Skupaj se jih je zbralo kar 160. Sam sem si najbolj zapomnil tisto o duhovih. Ko so ljudje po gostiji na božični večer pustili hrano in pijačo na mizi, da pa ne bi hodili v goste hudobni duhovi, so pod mizo prekrižali grablje in vile. Sam sem jih zbral okoli 10 in večino mi jih je povedala stara mama." Jure Ferlan, 6. c razred: "Pri literarnem krožku smo se odločili, ker so tudi že leto prej dobili pri PILu nagrado, tudi mi poskusimo s svfl glasilom o stvareh, ki zanimajo in o življenju na Pri tem smo uporabili gl ki smo jih našli na Šol? klopeh, glasilo pa opremil1 vseh straneh z risbami, slik* Sošolcem, ki so to brali,s zdelo prima, škoda le, d*' bilo le 50 izvodov." Mojca Mezek, 6. a r*Z "Že dolgo smo ugotavljala je naš hišni red na šoli ftH za učence neprimeren. *| smo se pri literarnem kr°*[ odločili, da napišemo in išemo na to temo svojo re Vsako pravilo iz šolskega1 smo po svoje pokazali i" tem uporabili vse literarfl* novinarske zvrsti. Hoteli * pokazati, da bi lahko bil' pravila bolj življenjska. Sj sem v to revijo narisala strt Medla v znamenju papirnatega zmaja Glasilo učencev Osnovne šole "Peter Kavčič" v Škofji Loki z naslovom Loška medla je nastalo po zamisli učiteljice slovenskega jezika in pomočnice ravnatelja Ane Komar Florjančič. Zamislila si ga je kot predstavitev vseh 32 razredov, ki so na tej sorazmerno veliki šoli, vsak razred pa je imel na razpolago po dve strani, ki jih je lahko povsem samostojno vsebinsko in oblikovno ustvaril. Časopis je izšel za dan šole in je bil del treh prireditev ob tej priložnosti, za učence in njihove starše. Na več kot 70 straneh pa je dobilo svojo priložnost pod geslom: "To smo pa mi ...", mnogo izmed 900 učencev te šole. Vodilni motiv tega glasila je papirnati zmaj, saj mnogim otrokom šola vliva strah, pa se na koncu le pokaže, da gre le za papirnato strašilo, ki je lahko tudi zabavno. Glasilo ni urejeval kakšen poseben uredniški odbor, pač pa je za ureditev iz posameznih oddelkov prispevanega gradiva poskrbel mentor Bogdan Košak, za pripravo na tisk pa skupina učencev tedanjega osmega razreda. Velik uspeh šolskih glasil na Škofjeloškem Bogdan Košak pripisuje tradiciji, ki jo je začel nekdanji mentor šolskega časopisa na Osnovni šoli "Cvetko Golar" na Trati pri Škofji Loki g. Mohor, saj je še v nekdanji Jugoslaviji osvajal ta časopis prva mesta v takratni državi. Svoje pa je k uspehu prispeval tudi napredek tehnologije, saj mentor trdi, da se je tiskar Medium iz Radovljice, pri teh tako zelo "raznorodnih" prispevkih zelo potrudil. Urša Maček iz 7. c razreda: "Ko je prišel predlog za prispevek našega razreda v ta časopis, smo se ravno ukvarjali s projektom "Martin Krpan", kjer smo na podlagi domačega branja te povesti pripravili tudi dramsko predstavo. Zato smo se odločili, da tudi naš prispevek za časopis oblikujemo v znamenju Martina Krpana. Napravili smo risbe iz tega dela, izbrali najboljše in sošolce povabili na naši predstavo. Zadovoljni smo bili, ker smo napravili čisto nekaj posebnega." Lučka Franko, 5. a razred: "Lani smo bili literarni razred, zato smo napisali veliko spisov in pesmic in jih izdali v dveh svojih knjižicah. Za Loško medlo smo napravili izbor nekaj najboljših, ki smo jih napisali v tem letu." Neja Mlakar, 5. a razred: "Jaz sem za Medlo pripravila pravljični recept proti nevih- tam in grmenju: "V srednje velik čajnik vlijemo pasto za čevlje. Hitro dodamo pol litra pravljice. Spečemo sol in poper in ju dodamo k pasti in pravl- jici. Po okusu dodamo medvedov zob, kar izW okus. Potresemo s sladko1*, in šestimi lešniki. Pol kij0] ma bonbonov da lepšo napitku v zdaj že po^elj čajniku." To so prispe^ knjig Potovanje z dom'™ kjer smo sestavili vsak s. pravljico, druga pa je *° Pomladne pesmice." Po stopinjah Visoške kronike Prva številka devetega letnika Macesnov, glasila učencev Osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki v šolskem letu 1993 - 94, je tematsko zastavljena, saj je mentorico dodatnega pouka slovenskega jezika Mar- MACESNI OS IVANA (iROHAKJA SOI SKOI Mil ijo Šmid, ki je dala idejo in vodila celoten projekt, kot pravi v epilogu, Ivan Tavčar s svojo visosko kroniko vznemiril že v rani mladosti. Celotna številka je posvečena prav delu Ivana Tavčarja, Visokem in Škofji Loki, torej besedam in krajem, ki jih je tako neizbrisno zapisal Tavčar v svojih delih. Bogata in zelo raznovrstna vsebina pa ni zašla prek slabih kopirnih strojev na bel papir neurejena - kot si pogosto predstavljamo šolski časopis • pač pa dosega ta izdaja Macesnov obliko resnično zelo lepo oblikovane mape, pri čemer se izvedbe in likovne opreme ne bi mogel sramovati noben poklicen založnik. Tudi v primeru Macesnov je vsebina časopisa o Tavčarju podlaga proslavi ob dnevu šole. Vsebini primerno oblikovanje in likovno opremo, po besedah mentorice likovne podobe Milojke Bozovičar, v začetku ni bilo lahko najti. Zavedali so se pomembnosti prvega vtisa, ki ga človek dobi, ko vzame delo prvič v roke. Poleg ilustracij iz samih obravnavanih zgodb in krajev, so za likovno opremo izbrali narodne motive in njih izpeljanke. Za rjavo barvo, v kateri so vse ilustracije in tekst tiskani, so se določili po ugotovitvi, da se veliko vsebine veže na zemljo, izkoristili pa so tudi možnost, ki jo nudi računalniško oblikovanje samega teksta. Žal finančne razmere ne dopuščajo barvnega tiska, zato so se morale tudi tehnike risanja podrediti eni barvi. Po mnenju mentorice je bilo najlažje delati s tistimi učenci in učenkami, ki so pisali tudi tekste, posebej pozorna pa je bila za to, da so imeli učenci proste roke in presojo, katere svoje ideje bodo uresničili. Tanja Debeljak iz 8. razreda: "Pri dodatnem pouku slo- venskega jezika smo dobili nalogo, da primerjamo zapise o gradu v Visoški kroniki z zapisi iz tistega časa v zgodovinskih knjigah. Pri tem smo ugotovili, da se v veliki meri ujemajo. Ker pa tudi rada rišem, sem narisala tudi Agato, kako lebdi v zraku, s čimer sem želela ponazoriti njeno utapljanje v Sori, narisala pa sem tudi Oslovsko ulico. Risala sem s kemičnim svinčnikom, s katerim se da lepo senčiti. Možnost, da v časopisu cela šola vidi plod tvojega truda, je zame priznanje." Danijela Lebar iz 7. razreda: "Tavčar v Visoški kroniki opisuje skrinjo z zlatniki, ki je še ohranjena in jo je mogoče videti na Loškem gradu. Ta skrinja mi je vzburila domišljijo, zato sem se odločila za ta motiv. Tudi jaz sem risala s kemičnim svinčnikom, ker pa pred & kom risanja potrebujem t6( jit razmislek, sem fljl nedokončano risbo Om tudi domov, kjer sem j°$f končala. Lanske Macesne pripravljali skoraj celo sama pa sem sodelovala ^ pri dodatnem pouku sl°, ščine in prispevala tudi te. 1 «■ $ "Moja t pri soške črnem tj« zobotrej Ker se bra< najbolj y|1 v spornoj zor z Agato v Sori< narisala Kamniti mos^ odseve v reki pa zasf l oblake. Ta ilustracija f.\ uporabljena na naslovni0^, cesnov. Prav nagrada za no oDremo in izvedf opremo in veliko pomeni, saj je p°l'jj tega, da znam risati, hkf bo lep spomin na šolo. JESENICE, PLANINA POD GOLICO ABRUČ LADISLAV AMBROŽIČ PAVEL AUPIĆ ANA, slaščičarstvo BASTA EVICA BAY SILVA BERGANT JANEZ BERGANT VINKO BERTONCEU SANDI BERTONCEU VINKO SEŠIČ HUSE BEZJAK BORIS BJELONIČ NEDEUKO BLAŽIČ TOMAŽ BLAGOJEVIČ MIROSLAV BLENKUŠ BRANKA BRANC FRANC BRANC JANEZ BRANC MARICA BREŠAN MILKA BRUNĆEK MARIJA CVEK MARJAN CVIJIČ DRAGOJA DNEVNIK d.d. DOM UPOKOJENCEV DOM UPOKOJENCEV DOM UPOKOJENCEV DORNIK MCA DREŠČEK GORAZD DTS FERUM d.o.o. DTS FERUM d.o.o. DUGAR ANA ČEBUU MARJANA ČEH MARIJA ĆERNE MARJAN ČERNUTA RAFAEL ČOP CIRIL ČOP DOMINIKA ČOP JANEZ ČOP JOŽA ERLAH FRANČIŠKA FABČIČ DARKO FAŠALEK JURIJ FOTAK DRAGO GASAR JANEZ GAŠPERIN MILENA GAŠPERIN MILICA GERDEJ JOŽE GRGURIČ MARJAN GRIČAR ANDREJA GRIL JOŽE HAFNER BORIS HAFNER VENČESLAV HRIBAR ANTON HRIBAR FRANC HROVAT IGNAC HRUBJAN VERA IBRAHIMOVIČ OMER ILENIČ MIU JAKEU CVETO JAKOPIČ DRAGO JAKOPIČ MINKA JAKOPIČ MIRKO JENŠTERLE MARA JERAJ IVAN JESENC FRANC JOVIČ VUKADIN KAMPIČ MARJAN KEREC ŠTEFAN KERMC DRAGICA KLANČAR BERNARDINA KLEČ PAVLCA KLINAR ALBIN KLINAR ANDREJA KLINAR FRANC KLINAR FRANCI KLINAR FRANCKA KLINAR IVAN KLINAR JOŽE UL.STANETA BOKALA 2 860058 PL.POD GOL. 34A 800487 C.MARŠALA TITA 97 860020 C.MARŠALATTTA 104 860529 PL.POD GOL. NN 800468 PL.POD GOL. 55A 800066 C.MARŠALA TITA 102 860042 C.MARŠALA TITA 105 860051 C.MARŠALA TITA 102 860524 ULSTANETA B0KALA1A 860064 C.CIRILA TAVČARJA 17 860516 C.CIRILA TAVČARJA17 860508 PL.POD GOL. 2A 800406 ULSTANETA B0KALA3 860038 C.CIRILA TAVČARJA15 860512 PL.POD GOL. 27A 800452 PL.POD GOL. 2 800303 PLPOD GOL. 2 800031 C.MARŠALA nTA 104 860530 C.MARŠALA TITA 102 860724 ŽERJAVEC10 800359 C.MARŠALA nTA 104 860527 C.MARŠALA TITA 99 860031 ULSTANETA BOKALA 4 860045 ULSTANETA BOKALA 4 860044 ULSTANETA BOKALA 4 860046 PRIHODI 4A 800389 C.CIRILA TAVČARJA 17 860007 C.MARŠALA TITA 108 860056 C.MARŠALA TITA 108 860057 C.REVOLUCIJE15 860013 PL.POD GOL. 20B 800415 PLPOD GOL. 16A 800430 C.MARŠALA TITA 104 860727 C.CIRILA TAVČARJA17 860509 PLPOD GOL. 27 800428 PL.ROVT3 800349 PRIHODI 54 800046 PLPOD GOL. 35 800494 ŽERJAVEC 1A 800374 PLPOD GOL. 57C 800061 PLPOD GOL. NN 800429 C.MARŠALA TITA 102 860043 C.CIRILA TAVČARJA17 860710 C.MARŠALA TITA 93 860029 C.MARŠALA TITA 111 860052 PRIHOD119 800035 PLPOD GOL. NN 800068 PL.ROVT 1A 800343 PRIHOD115 800380 CREVOLUOJE 20 860028 C.REV0LUCIJE18 860026 PLPOD GOL 54 800477 PLPOD GOL. 53 800476 ŽERJAVEC6 800357 C.CIRILA TAVČARJA11 860715 ULSTANETA B0KALA1A 860061 PLPOD GOL. NN 800062 PLPOD GOL. 39F 800027 PLPOD GOL. 79 800032 PLPOD GOL 79 800300 PLPOD GOL. 72 800003 C.MARŠALA TITA 104 860531 PLPOD GOL. 39B 800028 PLPOD GOL. 53A 800478 C.CIRILA TAVČARJA17 860708 KLINAR FRANCKA Planina pod Golico 39, JESENICE Tel.: 064/800-463 PRIHODI 35 PLPOD GOL. 3A C.REV0LUCIJE13 C.CIRILA TAVČARJA15 C.CIRILA TAVČARJA16 PL.POD GOL. 75 PRIHOD110 C.MARŠALA TITA 95 PRIHODI 26 PL.POD GOL. 39 PLPOD GOL 56 PL.ROVT 5 800002 800405 860014 860511 860033 800005 800043 860022 800383 800463 800444 800333 KLINAR KARLO KLINAR UDUA KLINAR LJUBO KLINAR MILAN KLINAR MIRKO KLINAR PAVEL KLINAR PETER KLINAR PETER KLINAR RUDI KLINAR STANISLAV KLINAR STANKO KLINAR STANKO KLINAR STANKO KLINAR STANKO KLINAR ŠTEFAN KLINAR TATJANA KLINAR TOMISLAV KLINAR VLADIMIR KLINAR ZVONKO KLOPČIČ NUŠA KOBLAR ROBERT KOLAR MATEVŽ KOLAR SLAVKO KOLMAN ALOJZ KORENC ANTON KOSEU ALBA KOŠIR FRANC KOŠIR MAJDA KOSMAČ ANA KOSMAČ FRANČIŠKA KOŠNIK SABINA KOVAČ ANTON KOVAČ UMIJA KOVINAR -SAMSKI DOM KRAJEVNA SKUPNOST KRAŠOVEC LEOPOLD KRAVANJA JOŽE KREVSEL ZLATA KRIZMAN BRIGITA KRUMPENKO VASILIJ KUNŠIČ IVA KUNŠIČ MATJAŽ LANGUS BRANKO LANGUS DARJA LAVTAR DUŠAN LIPOVEC JOŽE LIPOVEC MATEVŽ LOGAR IGOR LOGAR METOD LUŽOVEC VINKO MAHNIČ MARIJA MALACKO MARIJA MANDANČEVIČ UUBO MATOH ANTON MAVER ANDREJ MAVRICA TRG.PODJ. MAZELEMARA MEDJA ANTON MIUAK MARK) MIRIČ MILAN MLAKAR JOŽE MOHORIČ DANIJEL MOHORIČ JANEZ MRŠE IRENA MUNDA FRANC NERAD MOJCA NOČ ALBIN NOČ ALBIN NOČ ANTON NOČ MARICA NOČ SONJA NOVAK ALBIN NOVAK DUŠAN NOVŠAK MARIJA O.ŠTONE ČUFAR O.ŠTONE ČUFAR OBID DRAGO OBLAK MARIJA OGRIN MARIJA OSTOJIČ RADIŠA PERNUŠ MIRA PESKAR IVAN PETAČ MATEJA PETROVIČ ACO PIRMAN KAREL PLANIŠČEK IVANA PODLOGAR BORIS POGAČNIK ANTON POLAJNAR PRIMOŽ POSPEH VINKO PREŽEU DJURDJA PLR0VT8A 800324 PLPOD GOL 5 800438 PLROVT1C 800341 PL.ROVT 15 800327 PLROVT 7C 800326 C.MARŠALA TITA 108 860062 PRIHOD114 800382 PLPOD GOL. NN 800439 PLROVT4 800350 PLPOD GOL. 57 800059 PRIHODI 23 800000 PLPOD GOL. 5A 800017 PLPOD GOL. 51 800486 PL.POD GOL. 30 800446 PLROVT 14 800332 PL.POD GOL. 10A 800436 PLROVT9 800325 PL.POD GOL. 80 800302 PLPOD GOL. 1 800301 C.MARŠALA TITA 102 860040 PRIHODI 55 800045 PLPOD GOL. 71A 800007 PLPOD GOL. 71 800047 PRIHODI 25 800318 PLPOD GOL. 66 800051 C.REV0LUCIJE16 860504 PLPOD GOL. 77 800006 C.MARŠALA TITA 95 860030 PRIHODI 8 800398 PRIHODI NN 800399 C.REV0LUCIJE16 860503 C.CIRILA TAVČARJA13 860036 ULSTANETA B0KALA3 860720 ULSTANETA B0KALA1A 860006 PLPOD GOL. 55 800445 ŽERJAVEC 12 800358 C.REV0LUCIJE16 860704 PLPOD GOL. NN 800460 PLROVT 12 800039 C.MARŠALA TTTA102 860523 PRIHOD11 800034 C.MARŠALA TITA 102 860137 C.REV0LUCIJE15 860706 C.CIRILA TAVČARJA15 860713 PLPOD GOL. 6A 800011 PRIHODI 6 800308 PRIHODI 2 800391 PLPOD GOL. 20A 800414 UL.STANETA BOKALA 1 860060 C.CIRILA TAVČARJA11 860515 C.MARŠALA TITA 104 860731 C.CIRILA TAVČARJA15 860711 C.MARŠALA TITA 104 860728 PLPOD GOL. 39E 800469 PRIHODI 6A 800319 C.MARŠALA TITA 93 860032 PL.POD GOL. 22 800421 ULSTANETA B0KALA3 860519 PLROVT7B 800038 PLPOD GOL. 5A 800501 C.MARŠALA TITA 102 860521 PLPOD GOL. 19A 800412 PRIHODI 5B 800042 PLPOD GOL. NN 800067 PL.POD GOL. 43A 800069 C.CIRILA TAVČARJA 18 860021 C.REV0LUCIJE14 860501 PRIHODI 22 800311 PLPOD GOL. 8 800026 PRIHODI 28 800041 PRIHODI 23A 800040 C.MARŠALA TITA 101 860023 PRIHODI 36 800390 PLPOD GOL. 13 800447 C.CIRILA TAVČARJA21 860016 C.CIRILA TAVČARJA21 860015 C.CIRILA TAVCARJA15 860513 ULSTANETA B0KALA1A 860526 C.CIRILA TAVČARJA13 860034 UL.STANETA B0KALA1A 860063 C.REV0LUCIJE14 860702 C.CIRILA TAVČARJA11 860714 C.MARŠALA TITA 104 860729 PLPOD GOL. 39C 800461 C.MARŠALA TITA 114 82365 PLPOD GOL 18 800423 PLPOD GOL. 3G 800407 PLPOD GOL 57B 800060 PLPOD GOL. 44B 800479 C.REV0LUCUE14 860502 C.CIRILA TAVČARJA11 860514 PRI FENCU PL.POD GOL. 42 800016 RABIT, d.o.o. C. MARŠALA TITA 95, JESENICE TEL: 064/860-048 RABIT D.0.0. C.MARŠALA TITA 95 860048 RAMUŠ BRANE C.REV0LUCIJE14 860012 RAVNIK LOJZKA PL.ROVT 3A 800340 RAZINGER CIRIL PRIHODI 7 800044 RAZINGER FRANCI PRIHODI 27 800001 RAZINGER JAKA PRIHODI 7 800396 RAZINGER JANEZ PLPOD GOL. 78 800008 RAZINGER MINKA PRIHODI 9 800397 RAZINGER RENATA PLPOD GOL. 61 800015 RAZINGER ROZKA PLPOD GOL. 73 800030 RAZINGER ZDRAVKO PLPOD GOL. 59 800014 REKAR SILVO PRIHODI 24 800316 REMŠKAR FRANCKA C.CIRILA TAVČARJA16 860517 RIHTAR FRANCKA C.CIRILA TAVČARJA17 860709 ROZANC JOŽE C.CIRILA TAVČARJA13 860035 ROBAVS STANE C.CIRILA TAVČARJA17 860707 ROBIČ ANTONIJA PL.POD GOL. 62 800024 ROBIČ MIRKO PLROVT2 800348 ROZMAN ZDENKA C.REV0LUCIJE15 860505 RUSTJA MILENKA PL.POD GOL. 3D 800053 ŠABIČ ALIJA UL.STANETA BOKALA 1 860049 SAKSIDA IVAN PRIHOD116 800381 ŠARANIČ BRANKO PLPOD GOL. 33 800453 ŠKABAR MARIJA PLPOD GOL. 21A 800420 ŠKAFAR JOŽE ŽERJAVEC 5 800372 ŠLIBAR MARIJA C.REV0LUCIJE14 860701 SLAŠČIČARNA-KAVARNA METUUČEK Titova 97, JESENICE, Tel.: 064/860-020 SLUGA FRANCI UL.STANETA B0KALA3 860520 SMOLEJ FRANC PRIHODI 12 800309 SMOLEJ FRANC PL.POD GOL. 50 800484 SMOLEJ JOŽICA PLPOD GOL. 34 800492 SMOLEJ MARIJA PRIHODI 20 800036 SMOLEJ MIHAELA PL.POD GOL. 4A 800055 SMOLEJ ŠTEFAN PLPOD GOL. 61 800058 SODJA OLGA C.REV0LUCIJE15 860705 ŠRANC IVANA PLPOD GOL. 19 800063 STARE LIDIJA PRIHOD118 800317 STARE MARJAN PLPOD GOL. 10 800437 STARE MARJAN PLPOD GOL. 39I 800470 STARE VOJKO C.MARŠALA TITA 102 860723 STARMAN MARIJA PLPOD GOL. 70 800010 ŠTEFE JULIJANA C.MARŠALA TITA 102 860522 ŠTEFELIN ANA PRIHODI 3 800388 ŠTEFELIN ANDREJ PLPOD GOL. 67 800052 ŠTEFELIN JOŽE PLPOD G0L.14 800025 STEVIČ MILAN C.CIRILA TAVČARJA13 860718 ŠUBIC CIRILA C.CIRILA TAVČARJA16 860716 ŠUŠTAR IVANKA C.CIRILA TAVČARJA17 860507 ŠUŠTERŠIČ MARJAN ŽERJAVEC 11 800364 ŠVENTVERA C.CIRILA TAVČARJA13 860037 TAXI AUPIC Titova 97, JESENICE teL: 064/860-020 TARMAN ANICA PLPOD GOL. 64 800004 TERLIKAR MARIJA ŽERJAVEC 9 800356 TESIČ VLADO PLPOD GOL. 23 800422 TEŠIČ VLADO C.CIRILA TAVČARJA16 860717 TIŠLER VIKTOR C.CIRILA TAVČARJA 20 860025 TONEJC JANEZ PRIHODI 21 800310 TRAMTEJANEZ PL.POD GOL. 69 800009 TRG.PODJ. ROŽCA ULSTANETA B0KALA5A 860039 TRG.PODJ. ROŽCA PLPOD GOL. 5B 800500 TRGOVINA MERIKS C.MARŠALA TITA 106 860053 TRUHAČEV NIKO ŽERJAVEC16 800365 TUŠAR ANICA PLPOD GOL. 39A 800029 VERDIKON TOMAŽ PLROVT3B «00342 VEROVŠEK ANDREJ KA C.REV0LUCIJE15 860506 VESEK DUŠAN PLROVT13 800334 VIDIC MILAN C.MARŠALA TITA 102 . 860725 VIDMAR ANGEL PLPOD GOL, 48 800485 VIHAR VIKTOR PLPOD GOL. 36A 800493 VILHAR JANEZ PLROVT7A 800037 VILMAN ANA MAR U A PLPOD GOL. 32A 800454 VILMAN IVAN PLPOD GOL. 65A 800048 VILMAN JANEZ PLPOD GOL. 68 800050 VIRANT ZLATA PLPOD GOL. 2B 800054 VISTER OŽBOLT PLPOD GOL.10C 800064 VARNOST BEŽIGRAD planinska postojanka v^V^ Planina pod Golico 42, Jesenice, " '" m t tel.: 064/800-016 W0 JESENICE C.CIRILA TAVČAR JA21 860017 W0 JESENICE C.CIRILA TAVČARJA21 860018 ZEVNIKIRMA C.REVOLUCIJE 20 860027 ZGAGA MARUA PLPOD GOL. 55 800065 ZORMAN FRANC PLPOD GOL. 4C 800056 ZORMAN LJUBOMIR C.CIRILA TAVČAR JA15 860712 ZORMAN ŠTEFKA PLPOD GOL. 39M 800471 ZUPANČIČ JOŽE PRIHODI 31 800033 ŽAGAR FRANC C.MARŠALA TITA 102 860041 ŽAGAR PAVLINA PLPOD GOL. 69A 800049 ŽAGAR VALENTIN PLPOD GOL. 37 800070 ŽAKEU ŽARKO ŽERJAVEC 3 800373 ŽEL JES. PREHRANA C.MARŠALA TITA 106 860050 ŽERJAV JANEZ PLROVT7 800335 ŽGANC MARIJA C.MARŠALA TITA 104 860730 ŽIČNICA ŠPANOV VRH PLPOD GOL. 3B 800404 ŽLOGAR TOMAŽ C.MARŠALA TITA 91 860019 ŽNIDAR STANISLAV PL.POD GOL. 20 800413 ŽVAN PAVEL C.MARŠALA TITA 102 860525 STRAHINJ, CEGELNICA, ŽEJE RDBOLI TEKSTILNA PROIZVODNJA IN PRODAJA Polica 19, 64202 Naklo, teL/fax: 064/47-499 trgovina odprto od 9. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ADUT d.o.o. STRAHINJ 61 47302 A adut Podjetje za trgovanje s sekundarnimi surovinami Strahinj 61, NAKLO Tel: 064/47-302 BABIC JOŽE BABIC JOŽE BABIC MARJAN BABNIK IRENA BAJŽEU FRANČIŠKA BAJŽEU STOJAN BAJD FRANC BEČAN ALOJZ BEGUŠ MARIJA BERNARD IVAN BERTONCEU RUDI BEVK KARMEN BODLAJ JANEZ BOHAK ŠTEFAN BOJROVIĆ HAKIJA BOSJAK ZORA BRATINA JOŽE CEDILNIK ENERMAN CELAR JANEZ CELAR JOŽE CELAR PETER CELAR PETER CIGLIČ MARJAN COUA FRANC DEŽMAN TONE DEŽMAN TONE do.o. DERMOTA DUŠAN ŽEJE 1 STRAHINJ 19A ŽEJE1A CEGELNICA 55 CEGELNICA 31 CEGELNICA 41 STRAHINJ 17 STRAHINJ 9 ŽEJE 2 CEGELNICA 41 STRAHINJ 58 STRAHINJ n.h. CEGELNICA 11 CEGELNICA NH STRAHINJ 4A STRAHINJ 55 CEGELNICA 40 STRAHINJ 29 STRAHINJ 82 STRAHINJ 97A STRAHINJ 82 STRAHINJ 97 STRAHINJ 87A CEGELNICA 49A STRAHINJ 15 STRAHINJ 15 STRAHINJ 2 47822 48105 47823 47360 47252 47807 48029 48119 47869 47126 47534 47817 47885 47413 48691 47681 48151 47790 47319 47621 47390 47886 47214 47301 47620 DEZMAN w GRADBENIŠTVO \ ]h DEŽMAN, d.o.o., Strahinj 15, NAKLO 47-214, 47-301 DRAKSLER DUŠAN CEGELNICA 39 47134 DRAKSLER ZORAN STRAHINJ 6 47624 DRINOVEC ADO STRAHINJ 24 47331 DRINOVEC JANEZ STRAHINJ 64 48017 DRINOVEC JANKO STRAHINJ 110 47405 DRINOVEC MARJAN STRAHINJ 38 47019 DRINOVEC ROMAN STRAHINJ 100 47026 ČEBAŠEK ANTON, KOVINOST ŽEJE 19 47866 ČEBAŠEK FILIP STRAHINJ 67 47085 ČEBAŠEK JOŽE STRAHINJ 124 48122 ČERNE JANEZ STRAHINJ 57A 48661 ČERNILEC BERTO STRAHINJ 8A 47874 ČERNILEC FRANCI STRAHINJ 8B 47862 ČERNILEC JANKO STRAHINJ 23 47409 ČERNILEC JOŽE ŽEJE 4 47877 ČERNILEC STANE STRAHINJ 44 ERBEŽNIK OLGA CEGELNICA 8 47271 ČIŠČENJE Milan Merše 64202 Naklo, Strahinj 29, tel: 064/47-320 ČRETNIK JANEZ CEGELNICA 43 47482 ČRNILEC BORIS STRAHINJ 36 A ČRNILEC MARJAN STRAHINJ 111 47434 ČURIČ MATO STRAHINJ 99 FAJFAR MILKA CEGELNICA 21 47682 FERJANC VIKTOR STRAHINJ 16 47002 FISTER BRANE CEGELNICA 52 47288 FRANKO VIKTOR STRAHINJ 122 47178 GOSTILNA "BOVAVC" Marjan FERJANC, Strahinj 16, NAKLO Tel: 064/47-002 GAMBIT d.o.o. STRAHINJ 102 47325 GOLIČ MARKO STRAHINJ 121A 47216 GOLOB ALOJZ CEGELNICA 37 47258 GRAŠIČ FRANC STRAHINJ 68 47269 GRAŠIČ FRANCI STRAHINJ 68A 47283 GRAŠIČ MARIJA STRAHINJ 60 47021 GRAŠIČ PAVEL STRAHINJ 12 47654 GRAŠIČ PAVEL STRAHINJ n. h. GRAŠIČ PETER STRAHINJ 131 47243 GRAŠIČ PETER STRAHINJ 131 GREGORAČ LEOPOLD CEGELNICA 66 47510 GRILL MIHAEL DR STRAHINJ 132 47020 GRILL MIHAEL DR STRAHINJ 132 47029 GROBOVŠEK SLAVKO CEGELNICA 70 47735 GROS ANTON ŽEJE 9 47913 GROZL SILVO STRAHINJ 121 47881 HRKAČ IVAN STRAHINJ N.H. 47781 JAGODIC JOŽE CEGELNICA NN 48162 JARC STRAHINJ n.h. JARC ANTON STRAHINJ 18 47023 JARC IGOR STRAHINJ 82 47180 JENKO DRAGICA ŽEJE 5 47889 Trgovina MERNIK Dragica JENKO, Žeje 5, Duplje Tel.: 47-889 JERALA PETER ŽEJE 6 47893 JEŠE ALOJZ ŽEJE 11 47894 JOŠT BOJAN STRAHINJ NN 47724 JOŠT JANEZ STRAHINJ 65 47084 JOŠT PAVEL STRAHINJ 96 47863 JUG DAVORIN CEGELNICA 39 47355 KAJIN JOŽE CEGELNICA 4A 48157 KALAN BRANE CEGELNICA 39 A 47097 KALAN IVAN CEGELNICA 7 48130 KLOXJCXAV1«CXARSTVO Miro Pečnik, Strahinj 31, 64202 Naklo tel/fcuc: (064) 47-404 ORODJARSTVO Anton KOSEC, Kranj, Šuceva 27 Tel.: 241-423 4 KERIN JOŽE STRAHINJ 107 47217 KERIN LIDIJA STRAHINJ 128 47467 KLADNIK ŽIVKO CEGELNICA NH 47160 KLEMENČIČ ZOFKA STRAHINJ 36 47402 KOGOVŠEK JANA CEGELNICA 35 48628 KOGOVŠEKJOŽE STRAHINJ 104 47394 KOGOVŠEK MAGDA CEGELNICA 20 48638 K0LEN0VIĆ DŽEUDŽET STRAHINJ 4A 47786 KOMOVEC JANEZ CEGELNICA 16 47311 KONJAR IVANKA CEGELNICA 4 48660 KOSEC ANTON CEGELNICA 68 47887 KOŠIR PETER ŽEJE 3 47876 KOŠIR ZDENKO CEGELNICA 24 47699 KOŠNJEK ANTON STRAHINJ 25 47334 KOŠNJEK IVAN CEGELNICA 17 47647 KOŠNJEK TONE STRAHINJ 63 KOVAČEVIČ MILAN STRAHINJ 99 KRŽE ALBINA CEGELNICA 44 48631 KRALJ NADA STRAHINJ 37 48120 KRIŽAJ ALEKSANDER CEGELNICA 12 47577 KRIŽAJ MARJAN CEGELNICA 19 47840 KRIŽAJ MILAN STRAHINJ 88 48622 KRISTAN CILKA STRAHINJ 5 47623 KROPIVŠEK JURE STRAHINJ 101 47254 KUHAR LUDVIK STRAHINJ N.H. 47480 KUHAR MARIJA STRAHINJ 81A 48596 KUHAR MATJAŽ STRAHINJ N.H. 47210 KUKOVIČ JOŽICA STRAHINJ 95 47037 KUNČIČ MARIJA STRAHINJ 89 47322 KUNČIČ LIDIJA STRAHINJ 89 47223 KUSEU JANEZ STRAHINJ 115 47421 LAHOVEC MARJAN STRAHINJ 72 47295 LANG IVAN STRAHINJ 33 47799 LANG MARIJA STRAHINJ 112 48621 LAVTAR STANE STRAHINJ 109 47027 LEŠNJAK MAGDA CEGELNICA 25 48636 UBRA d.o.o. STRAHINJ 87A 47390 LOGONDER BORIS STRAHINJ 51A 48161 LOGONDER FRANC STRAHINJ 51 47542 LUNAR IVAN CEGELNICA 1B 47722 LUNAR IVO CEGELNICA 6 47606 LUNAR MINKA CEGELNICA 14 48655 LUNAR PETER CEGELNICA 48 47166 LUNAR ROZKA CEGELNICA 1A 47366 LUSKOVEC ALOJZ STRAHINJ 49 47538 LUSKOVEC ALOJZ STRAHINJ 101A 47594 LUSKOVEC JANEZ STRAHINJ 47 47497 Tel. Strahinj 120, 64202 Naklo 064/47-362, 47-782, fax: 064/47-362 MAČEK IVAN MALOVRH LJUDMILA MARČUN FRANC MARČUN PAVEL MARINŠEK FRANC MARKIČ JOŽE MARKIČ LOVRO MARKIČ MIRA MARKIČ PETER MARKIČ PETER mlajši MARKIČ STANE MARKOVIČ CITA MARKOVIĆ FRANCI MARKOVIČ STANE MEDE FRANC MEGALES d.o.o. MEGUČ ALBIN STRAHINJ 20 CEGELNICA 34 STRAHINJ 50 STRAHINJ 42A STRAHINJ 7 STRAHINJ 75 STRAHINJ 70 STRAHINJ 86 STRAHINJ 61 STRAHINJ 61A STRAHINJ 70A STRAHINJ 54 ŽEJE 15 ŽEJE2A CEGELNICA 47 STRAHINJ 120 STRAHINJ 41 48026 48136 47568 47535 47025 47316 47176 47346 47182 47261 47294 47529 47839 47891 48131 47782 47513 MEGLIC DANILO STRAHINJ 120 47362 MERŠE MILAN STRAHINJ 69 47320 MIHELIČ FRANC STRAHINJ 1 47618 MIRT VLADIMIR STRAHINJ 93 47483 MOHARJANEZ STRAHINJ 87 48041 MOHORIČ STANE CEGELNICA 63 47173 MRAK FRANC BISTRICA 23 47897 NAOIŽOVEC REZKA STRAHINJ 27 47309 NADIŽOVEC RUDI STRAHINJ 98 47308 NOVAK ANTON STRAHINJ 84 47215 NOVAK HELENA NOVAN. STRAHINJ 84 47255 NOVAK MARTIN CEGELNICA 32 48629 NOVINEC MAGDA STRAHINJ 8 47882 OKORN ANDREJ STRAHINJ 118 47591 OMAN ANTON STRAHINJ 114 47723 ONIŠAK ANTON CEGELNICA 26 47910 PAJK PAVLA CEGELNICA 42 47701 PAJK PETER STRAHINJ 28 47209 PARTE MATEJA STRAHINJ 108 48191 PAVLIN FRANC CEGELNICA 7A 47737 PEČNIK MIRO STRAHINJ 31 47404 PEČNIK MIRO STRAHINJ 31 PERDAN SLAVKO STRAHINJ 44 47458 PERKO SILVESTER CEGELNICA 57 47260 PETERNEL) JANEZ BISTRICA 22 47908 PETROVIČ MILAN CEGELNICA 45 47773 PFAJFAR ANDREJ ŽEJE 17 47841 PIKŠ RENATA STRAHINJ N.H. 47795 PIVK JANEZ CEGELNICA 30 47113 PODLESNIKANA STRAHINJ 76 47317 PODOBNIK BORIS CEGELNICA 38a 47831 POKUUKAR JAKOB ŽEJE 12 47828 POKLUKAR MIRA ŽEJE 13 47918 POPIT LIDUA CEGELNICA 54 47826 PRESTOR OLGA CEGELNICA 33 48129 PRODNIK STANE, FAX CEGELNICA 27 47133 PROSEN ALOJZ STRAHINJ 10 47103 PROSEN SLAVKO STRAHINJ n.h. PUKLAVEC BRANE CEGELNICA 59A 47892 RAKOVEC TONE STRAHINJ 21A 47125 RAKOVEC VINKO STRAHINJ 22 47332 RANTGORAZD STRAHINJ N.H. RANT JANEZ STRAHINJ N.H. 47530 RANTJANEZ STRAHINJ 45 47540 RATNIK POLDE STRAHINJ 93A ! 47456 RAVNIHAR JANEZ STRAHINJ 77 47312 RAVNIHAR MIRO STRAHINJ 106 47609 REBERNIK PETER STRAHINJ 52 47653 RENKO BOGDAN STRAHINJ 121B 47854 REPOVZ JANEZ STRAHINJ n.h.(14) 48605 REPOVŽJANEZ STRAHINJ 13 47131 REPOVZ JANEZ STRAHINJ 34 47516 REZAR JANEZ STRAHINJ 108 47593 ROMSAK MARIJA STRAHINJ 126 47361 ROZMAN FRANC ŽEJE 20 47838 SAVERNIK NEŽKA CEGELNICA 29 47677 SAVERNIK STANE CEGELNICA 28 47622 SEČ GABRIJELA STRAHINJ 47A 47652 ŠERUGA EMIL STRAHINJ 117 48600 ŠERUGA JANEZ STRAHINJ 98A 47344 ŠIMNOVEC ANICA STRAHINJ 85 47387 SIMONETIČ ALFONZ STRAHINJ 57 48115 ŠKARABOT JOŽE STRAHINJ 111A 47435 SLABE DR,FRANCE CEGELNICA 60 47370 SLABE OLGA CEGELNICA 48A 47740 SLAK MCA ŽEJE 10 47847 SLAK JOŽICA STRAHINJ 48, 47541 SLAPAR MARIJA STRAHINJ 30 47306 SLUGA MAKS CEGELNICA NH 47031 SMID TADEJ CEGELNICA 22 A 48662 SOKUČ DRAGO STRAHINJ 116 47406 ŠPRAJCAR IGOR STRAHINJ 144 47710 SREDNJA MLEKARSKA STRAHINJ 99 STARE MILAN CEGELNICA 23 47921 ŠTEFE ANDREJA CEGELNICA 3 47846 ŠTEFE FRANC CEGELNICA 5 47257 ŠTEFE JANEZ CEGELNICA 3A 47834 ŠTEFE MATEVŽ CEGELNICA 22 47689 STEGNER ANKA STRAHINJ 92 47432 STEPIŠNIK TOMAŽ ING, STRAHINJ 89A 47112 STEPIŠNIK TOMAŽ ING. STRAHINJ 89A ŠTER BOJAN STRAHINJ 91 47389 ŠTER KOVINOST. STRAHINJ N. H. ŠTILEC JANEZ CEGELNICA 38 48148 STROJ JANA STRAHINJ 56 STUPAN SLAVKO CEGELNICA 46 48138 STUDEN DRAGO STRAHINJ 73 47263 STUDEN VINKO CEGELNICA 2 47667 ŠTULAR IVAN STRAHINJ 135 47221 ŠUBIC IVO STRAHINJ 71 47293 SUŠNIK DUŠAN STRAHINJ 66 48081 sušnik Lomo ŠVEGEUZDENKA SVETIC ANDREJ STRAHINJ 59 STRAHINJ 102 ŽEJE 16 47041 47017 47919 TITANIC, d o. o., Strahinj 72, NAKLO telefon/fax: 064/47-303 TnqoviNA i GLAVNA CESTA 9, NAKLO SANURA VELIKA IZBIRA OTROŠKE KONFEKCIJE 0 - 14 LET IN IZPOSOJEVALNICA POROČNIH tel: 064/47-473 TER PRVOOBHAJILNIH OBLEK THALER ANTON STRAHINJ 35 •47514 THALER PETER STRAHINJ 58 47536 TITANIC, MRAVLJA JANA STRAHINJ 72 47303 TOMAZIN LOJZE STRAHINJ 74 TRAMPUŽ LUDVIK STRAHINJ 105 47884 TRILLER JANEZ CEGELNICA 59 47272 TROHA JANKO CEGELNICA 36 48139 URANIČ CVETKA STRAHINJ 3 47827 URANIČ FRANC STRAHINJ123 47829 VARL MARIJA STRAHINJ 125 47599 VERBIČ JANEZ STRAHINJ 127 47213 VERBIČ POLDE CEGELNICA 18 47399 VERBIČ SONJA STRAHINJ 127 VIDIC ALOJZ STRAHINJ 90 47109 VIDIC ZVONE STRAHINJ 78 48091 VODENIK RADO STRAHINJ 129 47769 VOVK PETER STRAHINJ 11 47783 VOZEU JANEZ CEGELNICA N.H. 47899 ŽAGAR DANI STRAHINJ 94 47016 ŽEPIČ JANEZ STRAHINJ N.H. 47598 ŽEPIČ JANEZ STRAHINJ 140 47028 ŽIŽEK ŠTEFAN STRAHINJ 103 47211 KMEČKI TURIZEM GOSTIŠČE ŽEBEKNA Žeje 14, Duplje, Tel: 064/47-920 ŽIBERNA ANDREJ ŽEJE 14 47920 ZADNIKAR BRANE CEGELNICA 51 47244 ZALETELI JOŽE CEGELNICA 49 48140 ZIDAR VOJKO CEGELNICA 45 47815 ZMRZUKAR MARIJA STRAHINJ 13A 47208 ZMRZUKAR MARKO DELA STRAHINJ 13 47199 ZORENČ JOŽE STRAHINJ 100A 47392 ZUPAN KARMEN STRAHINJ 43 48126 ZUPAN MARIJA CEGELNICA 1 48648 ZUPANČIČ JANA STRAHINJ n.h. ZUPANČIČ JANEZ STRAHINJ 79 47297 ZUPIN ANTON STRAHINJ 130 47326 ZUPIN MIRKO STRAHINJ 80 47318 Vsi podatki v tokrat objavljenih telefonskih imenikih so iz podatkovne baze Telekoma Slovenije, d.d.. Objavo smo pripravili v sodelovanju s Telekomom PE Kranj. Vaši podatki, kakršni so objavljeni, so v podatkovni bazi Telekoma Slovenije in bodo objavljeni tudi v telefonskem imeniku Republike Slovenije 95/96. Telefonski naročniki, ki želite spremeniti podatke za objavo v novem telefonskem imeniku Slovenije, želene podatke čimprej posredujte na Telekom PE Kranj, M. Vadnova 13. iS KOMENTAR RESNIČNE LAZI Jo ž 0 ISfovafc V četrtek in petek je naš parlament po dolgem času resnično zaživel. Prek televizije smo lahko opazovali Poslance, ki so polemizirali, Poslušali smo kresanje mnenj, in slišali smo seveda tudi demagogijo, polresnice in toti. Toda to je bistvo parlamentarne demokracije. Ker so krščanski demokrati le vna-Prej napovedali, da ne bodo podprli ustavne obtolbe proti dr. Drnovšku je bilo te vnaprej jasno, da Ljudska stranka ne bo uspela z ustavno obtožbo. Zato pa se je v petek v Parlamentu odvijala prava drama z glavnimi in stranskimi igralci, ter seveda tudi s statisti. V tej dvanajsturni drami sta zanimiva predvsem dva momenta. Dopoldan je predsednik parlamenta Jožef Školč dajal vtis, da je nepristranski, ker je prekinjal (ako poslance opozicije, kot Pozicije. Popoldan pa se je Školč postavil nad parlament, ko je kar sam prepovedal Predvajanje sporne kasete. Zato je nastala paradoksalna situacija. Opozicija je zahtevala predvajanje sporne kasete, da bi dokazala kršitve človekovih pravic in ustave. Školč pa je trdil, da bi Predvajanje kasete kršilo zasebnost častnikov posnetih na kaseti in s tem ustavo. S tem je Školč, kot predsednik parlamenta, prevzel vlogo ustavnega sodišča in zlorabil svojo funkcijo. Vsak povprečen Pravnik bi namreč hitro dokazal, da s predvajanjem že objavljene kasete ne bi kršili ustave. S tem bi samo lahko dokazali, da je obrambni minister kriv za kršitev več členov ustave in tega se je verjetno zbal Školč, zato je zlorabil svojo funkcijo in prepovedal predvajanje kasete, seveda, da bi rešil svojega strankarskega kolega Kacina. V državah s parlamentarno tradicijo se je že zgodil podoben primer. Ko se je začela razpletati afera Watergate je leta 1973 takratni ameriški predsednik Nixon moral izročiti sodišču in parlamentu kasete s posnetki vseh svojih sestankov, čeprav so bili nekateri sestanki pretežno zasebne narave. Seveda so jih potem tudi objavili. Poleg tega so bili zanimivi Kacinovi izgovori. V primeru zaposlovanja oficirjev JLA, ki leta 1991 niso prestopili na slovensko stran, je Kacin povedal kar tri, med seboj protislovne izgovore. Vendar pa ni odgovoril, zakaj je generalštab poslal pokrajinskim štabom Slovenske vojske dopis, da naj poiščejo oficirje JLA zaradi zaposlitve. Proti temu Jelinčič ni protestiral. Tudi Kacinovi odgovori o zapravljanju denarja davkoplačevalcev so bili zgolj izgovori, ki jih opozicijski poslanci niso znali izkoristiti. Kacin je tako povedal, da je fotograf tednika Slovenska vojska preslabo opremljen, da bi naredil njegov portret, kar je mogoče nekdo narobe razumel in mislil, da imajo na Slovenski vojski fotografa brez fotoaparata. Toda Kacin je verjetno najel fotografa Future samo zato, ker je isti fotograf napravil predvolilni portret predsednika Kučana. Tudi naslednji Kacinov izgovor, da je v duty free shopu kupil darilo za varnostnike, ki so ga varovali v Izraelu, je iz trte izvit. Novinar Dela Vinko Vasle je napisal, da je Kacin kupil s kreditno kartico parfum Chanel 5. Kacin je napovedal, da ga bo tožil, kar je malo verjetno, ker bo moral na sodišču pokazati račun iz duty free shopa. Nasploh je LDS gradila celotno razpravo na tem, da so za vse krivi tisti, ki so javnosti posredovali dokumente, ki dokazujejo, da Kacin neupravičeno zapravlja denar davkoplačevalcev. Najbolj je takšna praksa razvita v Ameriki in izvira že iz časov Georga Washingtona. Reagan se je proti takšnemu curljanju informacij boril z detektorjem laži- Toda zaradi protestov javnosti so potem ukinili preizkušanje lojalnosti državnih uslužbencev z detektorjem laži. Minister Kacin bo verjetno nadaljeval s čistkami med "sumljivimi" uslužbenci obrambnega ministrstva. Zato bo zaposloval janičarje, ki niso prestopili na slovensko stran. Toda, kaj, če pošiljajo informacije v javnost ravno tisti, ki se ministru najbolj prilizujejo?Nekaterim se je zdela petkova razprava v parlamentu mučna in pravijo, da so se v parlamentu'samo kregali. Od junija lani, ko je izbruhnila Kacinova heli-koptrska afera, do danes, se je vsak helikopter, ki ga je kupil minister Kacin "nenadoma" pocenil za dva milijona ameriških dolarjev! Tako so kritični novinarji in poslanci, ki se "kregajo" prihranili slovenskim davkoplačevalcev štiri milijone ameriških dolarjev. Za toliko denarja se verjetno tudi v prihodnje še splača kregati, ker nadaljevanke z ministrom Kacinom v glavni vlogi še ni konec. [ PREJELI SMO \ $e o pištolah in o celovitosti informacije! alias "Orožniški raport iz Škofje Loke!" V medprazničnih dneh so sredstva obveščanja razkrila novo orožarsko afero in jo Predstavila bralcem s senza-cionalnimi naslovi: "Revol-veraši iz občinske hiše", LD; 'Pištole za slovo" in "Pozor streljamo", GG; "Pištole za spomin", SLO, če omenim le Prve naslove z začetka afere. Edinstveno priložnost je izkoristila tudi slovenska TV niša in poskrbela za uvod v Qfero z obširnejšim poročilom v tretjem TV dnevniku fne 27. decembra 1994, v katerem smo videli in slišali, da so člani "bivše" (?) škofje-loške vlade" poleg obvezne steklenice in knjige prejeli za dfrilo... po omenjenem TV dnevniku sodeč, pravo zbirko orožja. Z zadovoljstvom povem, dQ je bilo za mene, in prepričan sem, da tudi za ostale člQne IS, ob koncu sodelo-Vat}ja v IS Škofja Loka, naipomembnejše darilo knji-SLAVA VOJVODINE KRANJSKE Janeza Vajkar-Ja Valvasorja. Omenjeno KnHgo, s podnaslovom: Izbra-1° Poglavja, je izdala založba Mladinska knjiga v letu 1994. pikolovce in dlakocepce nai dodam, da ima knjiga 16 Spi uvoda in še nadaljnjih J^ oštevilčenih strani, njena C,en? Pa je v DZS Škofja L°ka natanko 6.741 SIT. Na zaključni seji, ki je po delovnem dnevnem redu vsebovala 15 točk, je ob koncu predsednik IS g. Vincencij Demšar, v kratkem nagovoru orisal delo v preteklem mandatu. Več kot 200 sej je imel naš IS, bil je znan po razmeroma dolgih ter temeljitih sejah in skoraj 100-odstotni udeležbi. In za zaključek je ob krepkem stisku roke vsakemu članu izročil izvod Valvasorjeve Slave. "Rad sem hodil na te seje!", je izjavil prvi. "Všeč mije bilo to delo, ker je bilo predvsem pošteno in nadstrankarsko!" je dodal drugi. "Pogrešal bom te torke, čeprav sem utrujen hodil domov!" je dodal tretji. "Jaz sem pa malo bolj temperamentna in povem kar naravnost, brez ovinkov! Da ni kdo kaj zameril!" je bilo slišati na drugem koncu mize. "Tako je edino prav, drugače ne bomo nikamor prišli!" je odvrnil sosed. V takem razpoloženju je mineval zadnji sestanek, ko je do večine članov priromal še "zloglasni" zavoj v rjavem zavojnem papirju. "Bili smo člani prve škofjeloške vlade v novi demokratični ureditvi neodvisne Slovenije. Ta vlada je delovala tudi v pravih vojnih razmerah in uredila tedaj vse, kar je bilo potrebno za varno življenje občanov. V spomin na te težke dogodke vam je dana ponudba za brezplačen prejem pištole (brez streliva) in z dokumenti za pravico posesti, brez nošenja!" Te besede so ob prejemu rjavega zavoja še odmevale v mis lih prejemnikov, bolj v opravičilo kot potrdilo za upravičenost prejema. Po kratkem ogledovanju in težkanju rjavega zavoja ga je vsak pospravil, kot da bi motil. Slovesnost trenutka je tedaj označeval edinole v značilni škofjeloški rumenozelen trak ovita, Valvasorjeva Slava, ki je v celofanski prevleki ležala na delovni mizi pred vsakim članom. Valvasor je svoje izjemno delo izdal leta 1689 v štirih knjigah. Ko je bilo celotno delo še v rokopusu, je 14. decembra 1687 postal član Kraljevske družbe - The Roy-al Society v Londonu, znamenite in najstarejše, leta 1660 ustanovljene angleške akademije znanosti. S tem članstvom se je Valvasor pridružil družbi velikih živečih učenjakov tedanje dobe in med njimi je Isaac Newton zagotovo največje ime. In dežela Kranjska je na najbolj časten način, s knjigo Slave, ne le vstopila v Evropo, ampak bila Evropa. O vsem tem nobeno pisno novinarsko poročilo ne pove nič, čeprav seja ni bila zaprta. Zanimivo je edino oboroževanje članov IS ob koncu mandata. Iz vsakega članka pa kipi osebno in strankarsko poračunavanje, značilno za čas po volitvah. A glej ga šmenta že na naslovni strani Slave! Veliki sin dežele Kranjske J. V. Valvasor se da portretirati v polni vojni opravi. Na podobi so poleg portretiranca še simboli članstva angleške Kraljevske družbe, njegovega Lepo je res na deželi. (Slovenska narodna) Smeti pa kljub temu smrdijo, se boljše pa je, če drugemu (kruta resničnost) Stane Boštjančič, občinski svetnik: Že v letu 1994 je bio odlagališče smeti v KS Brezje eno izmed tem tudi v časopisu Gorenjski glas. Takrat sem čitajoč novinarske članke in pisma bralcev v Gorenjskem glasu pač menil, da to ni stvar, s katero bi se človek, stanujoč v Kranju, obremenjeval, zlasti ne do te mere, da bi se z mnenjem oglasil v časopisu. Sedaj pa so stvari bistveno drugačne. V raznih sredstvih obveščanja berem, da se bodo oz-se že smeti iz bivše občine Radovljica skladiščijo na deponijo v KS Tenetiše Mlaka za vsoto 1,700.000 SIT, ki naj bi jih prejela KS Tenetiše za 3-mesečno dovažanje smeti (to pomeni 7.800 m3) na to smetišče. Pogodbo s takšnimi pogoji naj bi po novinarski vesti podpisali kranjski in radovljiški župan, predstavnika radovljiškega in kranjskega Komunalnega podjetja ter predsednik KS Tenetiše. Takšna pogodba oz. njeno uresničevanje pa je po mojem sporno vsaj iz dveh vidikov, vsebinskega in pravnega. Pa začnimo z vsebinskim. Nobenega pametnega razloga ni, da se smeti iz radovljiškega področja vozijo na kranjsko deponijo. Razen če g. Gros in ostali podpisniki pogodbe s tem že ne delujejo v smeri, da bi bilo bodoče regionalno smetišče, ki ga napoveduje Ministrstvo za varstvo okolja, v Kranju. Tovrstno "pomoč" so namreč Že pred tem odklonili tako na Jesenicah kot v Tržiču. Pri vsem tem pa je g. Gros ob podpisu pogodbe popolnoma pozabil na dano obljubo v skupščini, ko se je za deponijo sprejemal ureditveni načrt, da bo deponija služila izključno občanom kranjske občine. Poleg tega pa se g. Gros tudi ni zavedal, ali pa tega noče videti, da takšna pogodba pomeni "odnašanje riti" vodilnim možem občine Radovljica in direktorici Komunale ga. Podlipnikovi, ki so v primeru rešitve problema smetišča v Radovljici napravili najmanj magisterij, če že ne doktorat iz svoje lastne nesposobnosti. Zakaj nesposobnosti? Znano je, da so se smeti v KS Brezje začele odlagati v letu 1980, ter da je bilo to smetišče s stališča urbanizma začasna zadeva. Torej zadeva, ki je terjala trajno ureditev. Zakaj so pristopili k reševanju te problematike šele ob koncu svojega mandata, ne pa takoj na začetku, vedo le oni sami. Očitno pa je, da niti predsednik skupščine niti predsednik izvršnega sveta niti direktorica Komunale, ki ji ta funkcija teče že peto leto, niso bili sposobni pereč problem urediti v času svojega mandata. Izgovor, da se ni dalo dogovoriti z lastniki zemljišč, na katerih je smetišče in da so huda nasprotovanja s strani posameznih KS, so bolj piškave narave. Me- nim, da bi se dalo, seveda ob pametni ponudbi, dogovoriti tako z lastniki zemljišč kot s krajani. Če pa krajani kljub temu ne bi pristali na reševanje tega problema na območju svoje občine, potem pa je še manj razloga, da bi njihove smeti požirali v Kranju. Če niso radovljiški občani za rešitev tega problema na svojem področju, naj imajo pač smeti doma. Zatao še toliko manj verjamem v vzpostavitev regijskega smetišča. Ne verjamem namreč, da bo država s svojim instrumentarijem, zagotovila, da bo smetišče tam, kjer bo to določila stroka. Zmeraj se bo našel kakšen Langus s svojimi Brezjani, ki bo sekal drevesa in postavljal razne vaške straže takrat in tam, kakor se mu bo pač zljubilo. In kdo bo tisti, ki se bo v okviru predpisov, seveda, zo-perstavil vaškim stražam in dosegel, da bo splošni interes zmagal nad parcialnim. Kakor stvari stoje sedaj, nihče, vsaj v nadaljnjih desetih letih ne. Torej vse tisto nakladanje s strani g. Grosa, kako se bo z dovozom smeti iz Radovljice na kranjsko deponijo reševala regijska deponija, drži le v toliko,v kolikor je kranjska deponija že zametek regijske, pri čemer bo potrebno okoličane bodisi podkupiti (po načelu vsi smo buzerantje, če je le dovolj denarja) ali pa prisiliti. Isto načelo velja za katerokoli bodočo lokacijo, bodisi občinsko bodisi regijsko, morali pa bi ga imeti pred očmi tudi radovljiški vel-možje, saj jim najbolj teče voda v grlo. Če bi bila torej občinska oblast v Radovljici (predsednik občine, predsednik IS, direktorica Komunale) sposobna, bi zadevo rešila, do lokacije nove deponije, bodisi občinske bodisi regijske, na stari lokaciji po zgoraj navedenem principu. Jamranje direktorice Komunalne skupaj s predsednikom KS Brezje g. Langusom, kako oderuški solastniki parcel, na katerih je deponija, pa je bolj rezultat osebne nevoščljivosti, kot pa resnih prizadevanj, saj jih sedaj, ko plačujejo trikrat več, srce za ubogega občana ne boli več. Tudi določevanje bodoče deponije na parcelah matere direktroice Komunalnega podjetja ga. Podlipni-kove (beri Slovenske novice) ni produktivno, saj občani v tovrstne slučajnosti ne verjamejo več. Takšne "slučajne" okoliščine delujejo kontra-produktivno in samo še dodatno otežujejo reševanje problema, če torej vse to skupaj seštjem, potem lahko ugotovim, da je bilo iz vsebinskega gledišča storjena napaka s strani g. Grosa, saj je šel v posle, od katerega občani mestne občine nimamo prav nobene koristi, ravno nasprotno. S pravnega glediščapa je g. Gros storil še večjo napako, ki pa jo desnosredinska koalicija v mestnem svetu pod vodstvom g. Grimsa ne zna ali pa noče sanirati. Po 21. členu Zakona o lokalni samoupravi je med nalogami, ki jih v okviru svojih pravic in obveznosti opravlja občina za zadovoljevanje potreb sovjih prebivalcev, našteta tudi naloga, ki se imenuje "upravljanje občinskega premoženja". Člen 29 citiranega zakona pa določa, kateri organ je tisti, ki izvršuje to pravico. Prvi odstavek tega člena decidirano veleva: Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Glede na takšno dikcijo zakona je popolnoma jasno, da župan nima pravice odočati o upravljanju (kamro spada tudi razpolaganje) z občinskim premoženjem. Torej je pogodba, ki jo je podpisal g. Gros in ki pomeni razpolaganje z mestnim premoženjem, brez pravne podlage in je torej nezakonita. Zato bi moral mestni svet po hitrem postopku sprejeti odlok o prepovedi dovoza smeti pa ne samo iz radovljiške smeri. Druga stvar, ki je nezakonita, pa je pogodbeno določilo, da bo 1,700.000 SIT nakazano KS Tenetiše. Dohodki od upravljanja mestnega premoženja namreč ne morejo neposredno, kar tako po volji župana, pripadati posamezni KS. Denar od premoženja mestne občine se mora stekati v mestni proračun. Kako se bo delil naprej, je spet stvar mestnega sveta, ki proračun sprejme in s tem določa, za katere namene se bo ta denar trosil. Torej bi moral mestni svet sprejeti tudi ustrezni sklep, ki bo onemogočal takšno nezakonito pretakanje denarja. Tretja stvar, ki je za mene ravno tako pravno sporna, pa je v vprašanju, ali je deponija last samo mestne občine ali pa je zaenkrat še solastnina vseh novonastalih občin na območju bivše občine in torej spada v premoženje, ki ga bo potrebno urediti z dogovorom vseh prizadetih občin. Menim, da deponija ni v izključni lasti mestne občine in da bi moral vsak tisti, ki bi razpolagal s takšno lastnino imeti soglasje vseh prizadetih lastnikov. Ni pa tak pravni status deponije nobena ovira, da mestni svet sam s svojim odlokom prepreči nezakonito ravnanje s skupnim premoŽenjem, sja je korist takšne preprečitve v interesu vseh. S tem, ko desnosredinska koalicija pod vodstovm SDSS dopušča takšno nezakonito stanje, dela vsem, ne samo svojim volivcem, veliko škodo. D opusa miselnost, da je boljši za mestno občino tisti, ki hitreje potegne pištolo, vemo pa, za kaj in za katere stvari je država Teksas sinonim. P. S.: Bilo bi spodobno do občanov bivše radovljiške občine, če bi g. župan in ga. komunalna direktorica odgovorila na vprašanje: Kam s smetmi po treh mesecih? raznolikega znanstvenega dela in - boben z mečem in puškami; sama morilna sredstva bi dodala vrsta naših novinarjev. Pa z Valvasorjem spisek še ni končan. Tudi Jurij Vega se je odlikoval v vojaških veščinah. Nadalje slovenski general in pesnik Rudolf Maister, katerega veličino smo z zamudo ponovno priznali. Kdo bi naštel vse pripovedne pesmi in narodne napeve, ki poveličujejo vojaški stan! Pa dodati je treba še, danes redke starejše može, udeleženec italijanske, ruske in drugih front, s kakšnim spoštljivim zanosom so pripovedovali o junaških bojih. Človeško dostojanstvo je ohranil tudi mrtev borec. Pri vseh narodih velja služenje domovini za častno dejanje. To je usposabljanje Nadaljevanje na 18. strani! GORENJSKI GLAS • 18. STRAN PISMA, ODMEVI, PODLISTEK Torek, 24. januarja 1995 za obrambo domovine in varno življenje v njej in ne šola za ubijanje. Čast in priznanje se izkazuje tudi z orožjem. Čemu sicer oborožena častna straža ob mrtvaškem odru, pa častna salva v pozdrav, podeljevanje vojaških časti in odlikovanj ipd. Z nobenim od navedenih primerov ne želim primerjati dela IS v Škofji Loki. Z gotovostjo pa zapišem, da tudi občinskemu organu oz. njegovim članom, ki so občanom stali ob strani v vojnem času, lahko pripada vojaška čast. Edino s tem namenom smo razumeli ponudbo in jo, ne vsi, tudi sprejeli! (Ta čas je orožje ponovno deponirano na občini.) To, kar ni ali noče biti jasno delu naše novinarske družbe, bi hitro pojasnil moder ostarel očanec, ki tačas sedi ob topli peči v kakšni kmečki hiši. Brez zadrege bi najprej povedal, da ima bolj malo razredov ljudske šole, ker mu je bodisi kmalu umrla učiteljica ali pa je krava na paši snedla čitanko. Od malih nog naprej pa nosi v sebi jasno mero za to, kaj je pošteno in kaj ni. Jaz se sprašujem...? Je mogoče najeti policista kar na cesti, da se pred kamero igra s pištolo? Je to njegovo poslanstvo? Je pri montaži TV sporočil moč uporabiti vsakršne posnetke? Je zgolj od novinarkine samovolje odvisno, komu in kako želi svoj prispevek začiniti s spremljajočimi posnetki? In za konec! Je že res, da je tudi pištola lahko sredstvo za ubijanje. Vendar ne edino! Ali se ne da ubijati tudi z novinarskim peresom, brez izdajalskega oglušujočega poka, prikrito, načrtno, premišljeno in zahrbtno! Ste tovrstni novinarji že priznali in prešteli svoje laži in žrtve poneumljanja ali intelektualnega umora zaradi zavestnega umazanega lastnega dela in predvsem, kdaj boste končali s takim delom?! Želeti je le, da bo kdo upal uporabiti metlo v hišah obveščanja in v občinski upravni hiši in narediti red, kakršnega za normalno in ustvarjalno delo ta čas najbolj potrebujemo! Lep pozdrav! Franc Rupar, Škofja Loka 11. januarja "Konec raporta! Raportiral isti" Od Nemcev mobilizirani Slovenci se spominjajo Pol stoletja poteka od konca druge svetovne vojne, ki je tudi od Slovencev zahtevala težke žrtve in visok krvni davek. Mlade fante iz zasedenih območij, ki še niso vedeli, kakšna je narava tega krvavega plesa, vojnega ter ideološkega so Nemci pošiljali na fronto, kot topovsko hrano. Na Štajerskem so Nemci mobilizirali letnike 1908 do 1929, na Koroškem in Kranjskem pa letnike 1916 do 1926 oz. celo 1927. Točno število mobilizirancev do danes vse povojne oblasti niso objavile, vkljub zaplenjenim arhivom in opravljenim popisom. Računajo, čeprav nekateri iz določenih razlogov število radi minimalizirajo, da je bilo vpoklicanih okrog 90.000 fantov. Od teh se je po vojni vrnilo okrog 16.000 invalidov okrog 14.000 jih za vedno počiva širom Evrope in izven nje, nekaj tisoč pa jih je pogrešanih, nekateri so si tudi zunaj ustvarili družine. Druga svetovna vojna ima pač več resnic. Tisti, ki so se borili na "pravi" strani, so jo vsa leta do danes pisali po svoje, oni "drugi" pa so morali desetletja molčati v javnosti. Šele po nastopu slovenske pomladi zelo previdno izpod strogo varovane molčečnosti vrejo na dan pričevanja tudi ostalih. Prva knjiga, ki razkriva vse strahote mobilizirancev in fronte je izšla v založbi Gorenjskega glasa in je izpod peresa Alojza Žiberta, ki je bil sam v ognju Stalinovih orgel. Knjiga "POD MARIJINIM VARSTVOM" je vzbudila veliko zanimanje doma in na tujem tudi pri ljudeh, ki so bili na "pravi" strani. Prav omenjeni avtor in pa še nekateri drugi so objavili vrsto pričevanj na prestane strahote med vojno, pa tudi na zapostavljenost in drugorazrednost po prihodu domov. Fantom, katerih posmrtni ostanki počivajo širom po svetu, po vojni niso postavljali spominskih obeležij, invalidi so bili brez socialne in zdravstvene zaščite, brez pravice do ortopedskih pripomočkov, drugih ugodnosti ali dobivanja rent, še danes niso priznani kot vojni, pač pa le kot bolezenski invalidi, niso priznani kot žrtve vojne in nimajo za čas vojne odsotnosti priznane niti navadne pokojninske dobe, pa smo petdeset let po vojni. Še celo njihovi otroci so bili izpostavljeni preštevanju in so morali poslušati razne opazke ter se učiti potvorjene Zgodovine. Leta 1952 so se invalidi poskušali organizirati, da bi dosegli vsaj osnovne človekove pravice, pomoč in zaščito. Njihova organizacija pa je bila kmalu od strani vladajočih prepovedana, organizatorjem odvzet celotni arhiv, posamezniki pa ustrahovani in obdolženi državi sovražne dejavnosti. Leia 1991. je bilo ustanovljeno Združenje mobiliziranih Gorenjcev s sedežem v Kranju, podobna organizacija je nastala takoj za tem tudi na Štajerskem s sedežem v Celju. Leta 1994. so se organizirali tudi invalidi in vdove po padlih ali umrlih invalidih v DRUŠTVO VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV, MOBILIZIRANIH SLOVENCEV V NEMŠKO VOJSKO 1941 - 1945. Društvo, ki deluje na celotnem območju Slovenije, ima svoj sedež v Celju, vodi pa ga invalid g. Alojzij Žibert iz Kranja. Preživeli mobiliziranci in vdove so večkrat izražali željo, da bi tudi mobiliziranci postavili spominsko obeležje na ta usodni del slovenske zgodovine. Simbolni pogreb za padlimi je že opravil Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar 19. okt. 1991 na ljubljanskih Žalah. Prvi povojni organizator društva invalidov in kasnejši organizator Združenja mobilizirancev, sedaj pa predsednik enotne invalidske organizacije ter avtor številnih pričevanj, je že v svoji knjigi, pa tudi po TV in radiu, v časopisju ter na zborih apeliral, da postavimo vsaj ob 50-letnici konca vojne spominsko ploščo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah poleg one, ki so jo postavili očetje po vrnitvi iz prve svet. vojne leta 1924. Zbor Združenja mob. Gorenjcev v nemško vojsko je predlog soglasno potrdil na zboru. V teku je akcija za postavitev in slovesno blagoslovitev obeležja. Preživeli mobiliziranci v tekstu na plošči prosijo za mir, poznim rodovom pa obujajo spomin na tisoče padlih in pogrešanih Slovencih po svetu v letih 1941 - 45. Organizacija in postavitev plošče pa zahteva velika finančna sredstva. Organizatorji prosijo vse preživele in sorodnike mobilizirancev, obrtnike, podjetnike, društva, gospodarske organizacije in druge za finančno pomoč. Prostovoljne prispevke je nakazati po položnici na naslov: ZDRUŽENJE MOB. GORENJCEV V NEMŠKO VOJSKO 41-45 KRANJ -žiro rač. št. 51510-621-16 sklic na štev. 05 1630113-936049 namen nakazila "plošča Brezje". Alojzij Žibert Protest zoper mučenje živali Pridružujem se piscu g. Dušanu Graifonerju, članu OIPA, Italija, ki je v slovenskih medijih objavil svoj prispevek z naslovom Tovarni Krka iz Novega mesta ter le- GORENJSKI POSLANCI za GLAS PODLISTEK - 3 Jože Peternelj-Mausar GREH V DOLINI (DVOJČKA) Po kosilu je mesar začel delati klobase. Oče pa so bili vedno slabši in so naposled zaprosili, naj vendarle gredo po gospoda. "Kam v tem mrazu?" sta zastokala dvojčka. "Brez besed," je rekla Ana. "Za očeta moramo storiti vse. Krč, zaprezi sani. Nato pridi v hišo, ti bom dala nekaj toplih odej, da si bosta z gospodom zavila vsaj noge, drugače vama bo obutev primrznila na noge." Krč in Urban sta hitro pripravila sani in Krč je odpeljal proti župnišču. Čez slabi dve uri sta bila z gospodom že pri bolniku. Peljal se je pravzaprav le Župnik, Krč pa se je pol poti držal za sani in hitel za njimi. Župniku je dal obe odeji, sam pa se je bal zmrzali. Župnik je pristopil k bolniku in s pogledom hitro dal vedeti Ani in Urbanu, da gre pri očetu res h koncu. "Zdaj pa prosim, da prenehate s klobasami in se umaknete v kuhinjo," je poprosil župnik. Bolnik je vse bolj hropel. "Gospod župnik," je s težavo izrekel, "kako ste mogli v takem mrazu in v tem snegu do mene?" "Želeli ste me, oče. Na željo bolnikov pa zame ne sme biti nobene ovire, da jih ne bi obiskal. Za vsako pot sem pripravljen dan in noč. To mi ukazuje moja vest." "Lepo ravnate. Veste, gospod župnik, dosti grehov mi ljudje pripisujejo. Pa ni res." "Oče Dolinar! Vse vam bo odpuščeno, čeravno ste k maši hodili le do cerkve. Zdaj spoznavate svojo napako, zato se ne bojte najhujšega. Zdaj ko sva sama, bova v miru opravila najino nalogo, nato pa boste v miru počivali," je dejal župnik in začel opravljati spoved. Iz kuhinje je bilo slišati le pritajeno molitev, dvojčka pa seveda nista molila. Pomulje-no sta se nasmihala in pogledovala proti steklenici žganja. Start parlamenta D viša n Bavdelc, dr. med., poslanec ZL, v Državnem zboru Repfi4.b(ilce Slovenije Po novoletnih praznikih, ki so v političnem smislu minili dokaj mirno, je parlament 10. januarja s polno paro ponovno začel z delom. Nekaj odborov je imelo seje že v prvem tednu, v glavnem pa so strokovne službe pripravljale gradiva za delo odborov in obsežno "mašinerijo", ki se ji pravi parlament. Teh gradiv ni bilo malo, saj so nas 10. januarja čakale gore papirja, ki naj bi ga poslanci premle-vali v tem in še v naslednjih mesecih. Kljub vsemu pa je vodstvo Državnega zbora sklenilo "žrtvovati" en dan. Za prvi dan je organiziralo seminar za poslanke in poslance, namenjen organizaciji dela, s posebnim poudarkom na razmerjih in delitvi dela med' poslankami in poslanci ter delavci služb Državnega zbora. Predaval nam je profesor z Danske, ki ima izkuš-jej iz drugih parlamentov, in spretno vključil tudi nekaj bontonskih navad o lepih odnosih, govorjenju, obnašanju. Žal pa tega predavanja niso poslušali vsi poslanci. To se je lepo pokazalo na za javnost zaprti seji naslednji teden in še dan kasneje, ko smo obravnavali predlog obtožbe predsednika vlade dr. Drnovška pred Ustavnim sodiščem. Še isti dan smo imeli sestanek naše poslanske skpine, na katerem smo se pogovarjali o pripravah na prvo sejo Državnega zbora 19. 1. 1995. Ob 16. uri istega dne je naša stranka organizirala posvet o šolskih zakonih. Prisotna je bila večina poslancev in seveda različni delavci s področja vzgoje in izobraževanja, ki so nam povedali svoja mnenja o teh zakonih, tako da bomo predvsem poslanci iz odbora za šolstvo, kulturo in šport lahko prispevali svoj delež pri nastajanju te nove in pomembne šolske zakonodaje. Skratka, že prvi dan je bil delovno zanimiv, bogat in dolg dvanajst ur. Drugi dan smo imeli sejo odbora za mednarodne odnose, kjer smo obravnavali kar nekaj ratifikacij - podpisov sporazumov naše države Z nekaterimi drugimi. Skušali smo zvedeti tudi za predlog predsednika vlade glede imenovanja novega zunanjega ministra, pa nam ni uspelo. V igri je namreč več imen, ga. M. Drčar Murko, g Bebler, g. D. Kračun, toda koalicijska pogajanja med LDS in SKD še potekajo, tako da imena kandidata še ni bilo mogoče dobiti. Drugi teden smo začeli s sejo odbora za kulturo, šolstvo in šport, kjer smo obravnavali šolske zakone. Ugotovili smo, da so zakoni primerni za nadaljnjo obravnavo. Februarja bo v parlamentu o njih tekla javna razprava, konec februarja pa bodo zakoni uvrščeni na redno 29. sejo Državnega zbora. Menim, da je minister dr. Gaber ob nastajanju teh zakonov pravočasno izvedel široko strokovno pa tudi javno razpravo, ministrstvo za šolstov pa je izdalo belo knjigo, ki obravnava strategijo razvoja sistema vzgoje in izobraževanja. Zahteve staršev, otrok, proizvodnih dejavnosti in Univerze po primernem izobraževanju so vse večje, saj stara zakonodaja tega ne omogoča več. Kljub tem širokim razpravam, marsikje poenotenim rešitvamfpa ostaja še vedno precej odprtih vprašanj, ki bodo zahtevala od nas poslancev zavzeto in strpno reševanje ter odločanje. Poleg obstoječih odprtih vprašanj, je dodatne nejasnosti na področju financiranja vrtcev in osnovnih šol povzročil nastanek novih občin. Sploh pa nove občine povzročajo precej glavobola novim županom in novim občinskim svetom, saj se vse bolj dokazuje, kako nepri- to pozivam, da takoj v skladu Z 79. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu živali uskladi oziroma izboljša bivalne razmere trpečim živalim, ki jih imajo zaprte v svoji farmi v Hudenjah, nekaj kilometrov oddaljeni od tovarne, izpostavljenim krvavim rokam zaposlenih delavcev v tovar- Potem je bilo molitve konec in Peter je brž stegnil jezik. "Ste molili za očeta ali za župnika?" "Vesta kaj," je jezno rekla mama Ana, "če že ne hodita v cerkev, kaj imata proti župniku? To je naš človek, pripravljen pomagati ob vsakem času in ob vsaki uri." "No, proti temu res nimava nič. Če je danes v tem mrazu prišel k očetu, sta samo dve možnosti: ali je nor, ali pa je res pravi duhovni oče," se ni hotel Ani zameriti Pavel, saj ob kolinah mu je bilo pri Dolinarju vedno lepo. "No, vendar slišim pametno misel od vaju," je dejala Ana. "Zakaj pa se potem ne spreobrneta? Ni lepo, kar počneta, tako divje samo vidva živita med nami." "Ha. Midva se ravnava po božji zapovedi: dobro plaču- Prav tako pozivam vse tiste, ki tudi čutijo z živalmi in jim ni vseeno, kako le-te trpijo, da se pridružijo mojemu protestu in zahtevajo za "KRKO", mučiteljico živali, visoke sankcije. Kristina Ferlic, Maribor jeva in hudo kaznujeva. Vse drugo je samo najina stvar. Ana, je prav?" "Kaj bi bilo prav! Ampak zdaj mirujta, župnik končuje spoved." Ko je župnik poma-lical, ga je Krč odpeljal nazaj v župnišče. Mesar se je spet lotil svojega dela. Oče Dolinar je poklical Ano. Pristopila je in mu ponudila skodelico čaja. To je kar izpil in si močno oddahnil. Tudi glas se mu je nekako povrnil, tako da je začel pripovedovati zgodbo iz mladosti. Prisluhnil mu je tudi Peter. "Tako je, Ana, v tej hiši se je zgodilo marsikaj," je začel bolnik. Malo si je oddahnil in nadaljeval: "Ležal sem na peči. Na mizi je svetila oljevka. Vse je bilo tiho - iz veže so se nenadoma osprla vrata. V pravljeni smo šli v ta projekt. Vendar pa ostali dve koalicijski stranki nista bili pripravljeni prisluhniti nobenim opozorilom in tako je zmeda na področju uvajanja lokalne samouprave res popolna. Naslednji dan, v sredo, 10. januarja 1995, ob 9. uri, je bila seja odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, kjer smo obravnavali predlog zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter predlog zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev. Predloga zakona sta bila Z manjšimi dodatki sprejeta-Istega dne ob deseti uri jc bila seja odbora za mednarodne odnsoe, na kateri smo obravnavali predlog za imenovanje izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Republiki Bosni. Po tako imenovanem hearingu - predstavitvi pogledov na delo veleposlaništva v Republiki Bosni in po kratkem razgovoru smo veleposlanika tudi potrdili. Ob enajsti uri se je začela na hitro sklicana seja, zaprta za javnost z najvišjo stopnjo zaupnosti - državna tajna-Napisano gradivo smo dobil' na sami seji s podpisom in g& tako tudi vrnili. O vsebini seje, razpravah, zapletih in razpletih torej ne morem in ne smem govoriti, ker je poročilo za javnost kot edini pooblaščeni lahko dal samo predsednik Državnega zbora Jožef Školč. To poročilo je v časopisju že bilo objavljen^ zato ga ne bi ponavljal. No,? je bila odločitev težka & temeljnega pomena za nadaljnji gospodarski razvo) naše države, da smo st poslanci odgovorno obnašaj zahtevali še in še pojasnil dokazuje tudi dolžina sejti saj je trajala več kot dvanajst ur, skoraj do ponoči. Upaff le, da smo se pravilno odloČili. Odkar; brati, berem hišo je stopila čudna živ^ Bila je zelena, podobna 1* psu ne mački. Usedla se je m klop ob peči. Ni me bilo strah Zaklical sem: Kaj za vrag? počneš ti tu v hiši? Nič, vse )e bilo tiho. Spet sem vpraša ■ Koliko časa pa misliš motfV moj mir? Potem se je oglasih Toliko časa, da oglodam fi kosti. Zgrozil sem se in s vzdignil, da bi pogledal, kaj $e dogaja. Takrat pa je po^ skočila s klopi, stekla Proi\ oknu in se pognala skoi zaprto okno, ne da bi s, steklo ubilo." Oče se je mo^' odpočiti, potem je nadalje^. "Zjutraj, ko smo vstali, ni b1'? dekle k mizi. Mati je stop1'" gor v zgornjo kamro. Prije. je dekle za glavo, da bi J. zbudila, a glava je omahni po postelji. Dekle je imer pregriznjen vrat. Ja, tako I bilo..." (se nadaljuje) Gradi se prizidek k športni dvorani Poden S plinom bo za pol ceneje Z izgradnjo plinske kurilnice bodo dopolnili tudi prostore dvorane. Pretežni lastnik ie ministrstvo za šolstvo in šport. ortne Pri plinifikaciji Škofje Loke imajo vso prednost večji objekti, ki so doslej močneje onesnaževali zrak, ali pa račun kaže, da bi bilo ogrevanje s plinom bolj smotrno. Med njimibodotudi šolsko športni objekti na Podnu, ki se sedaj ogrevajo iz kotlovnice v Centru slepih, gradnjo ob športni dvorani pa bodo izkoristili tudi za dograditev nekaterih nujnih prostorov. Mnogim, ki so v preteklem dobrem mesecu dni opazili gradbišče ob Športni dvorani Poden v Škofji Loki, se je zastavilo vprašanje, kaj se tam dogaja po desetletju in pol, odkar so bili objekti za šolstvo in šport na tem prostoru izgrajeni. Odgovor tiči v plinifikaciji, ki bo z novimi možnostmi ogrevanja, segla tudi k tem objektom, ker se pa že gradi, so v prizidku predvideli še nekatere prostore, za katere je praksa pokazala, da ta objekt težko brez njih deluje. Kot nam je razložil vodja Športne dvorane Poden inž. Boris Čajič, bodo v prizidku uredili skladišča za potrebe dvorane, smučarskega kluba Alpe-tour, garderobe za učitelje, trenerje in vaditelje, nekaj dodatnih pisarniških prostorov za športne organizacije ter servisni in sanitarni prostori za teniška igrišča ob dvorani. Osnovni vzrok za odločitev za plinsko ogrevanje pa je v oceni, da bo znatno cenejše od dosedanjega. Znano je, da celotnemu kompleksu na Podnu v teh petnajstih letih voda ni prizanesla, kar se Pozna tudi na toplovodih, ki so postali z razmočeno izola-_ttjo vir velikih toplotnih izgub. Nedavna izolacija strehe dvorane in ogrevanje s plinom, ki ima boljši izkoristek, bo ob dejstvu, da tudi ne bo več toplotnih izgub na toplovodu, bo po ocenah zmanjšal stroške ogrevanja na polovico, zato računajo, da se bodo vložki kmalu povrnili. Investicijo, ki je vredna približno 38 milijonov tolarjev, financirajo Ministrstvo za šolstvo in šport, občina ter Športna dvorana iz lastnih prihodkov. Kar nekaj problemov pa je bilo potrebno rešiti pred samim začetkom investicije, zato se je gradnja začela šele novembra. Med najhujšimi problemi je bilo lastništvo objektov, ki so jih Škofjelo-čani, kot je znano, v precejšnji meri ob gradnji financirali sami iz samoprispevkov in drugih "domačih virov". Končno so se sporazumeli, da se lastništvo razdeli v razmerju 60 odstotkov država in 40 odstotkov občina, in ta ključ se poslej uporablja pri delitvi vseh stroškov in potrebnih vlaganj. Z izvajalcem SGP Tehnikom so zadovoljni, že prihodnji teden naj bi prizidek dobil streho. Ker pa bi hitenje v zimskih temperaturah utegnilo vplivati na kvaliteto del, bodo z dokončanjem počakali na prve toplejše zgodnjepomla-danske dni. Začeli so z urejevanjem sotočja Vodi je potrebno napraviti pot Ureditev sotočja Poljanščice in Selščice je šele začetek potrebnih del, za obrambo dela Škofje Loke pred poplavami. Dolgoletne želje in zahteve Škojjeločanov, ki žive ob sotočju rek Poljanščice in Selščice, zlasti pa ob Sorski cesti, da se vendarle prične z urejevanjem vseh treh strug, so dolgo naletele na gluha ušesa. Na občini je bil vedno izgovor na to, da se tak zahteven poseg ne more izvršiti brez udeležbe državnih sredstev. Ker pa v Ljubljani za še zdaj ni posluha za to, so se najnujnejšega reševanja v sotočju, iz preostanka lanskega proračuna lotili sami Dela pa nekatere zelo motijo. Celotna ureditev strug Selščice, Poljanščice in Sore je izredno zahteven in drag projekt, nam je zatrdil inž. Franc Mohorič, do novega leta podpredsednik škofjeloškega občinskega izvršnega sveta, odgovoren za infrastrukturo, ki nam je pokazal tudi načrte Vodnogospodarskega biroja iz Maribora. Urejevanje bi se moralo začeti že pri Puštalu (še pred mostom) na Poljanščici in seči, če bi hoteli resnično zavarovati naselja ob Sori pred poplavami, najmanj do mostu čez Soro pri Suhi (najmanj 400 metrov). Ker denarja občina nima, je lani ob koncu leta sklenila začeti z vsaj najnujnejšimi deli ob sotočju rek, ki pritečeta iz Poljanske in Selške doline -Ločani mu pravijo tudi sovo-denj. Ugotovljeno je namreč bilo, da zaradi nanosov v sotočju, za večje vode zmanjkuje prostora, to pa povzroča zastajanje vode. Kritičen je zlasti nanos na desnem bregu Poljanščice, zato se je nekdanja občina odločila, da del zemljišča v neposredni bližini (približno Bernika, ki ima vso potrebno mehanizacijo. Dobra zemlja se je odpeljala v Drago, kjer jo bodo uporabili za prekrivanje komunalne deponije, mrtvica pa se odvaža v opuščene gramoznice na Trato ob železniških tirih. Ker Vodnogospodarsko podjetje Gorenjske ni dobilo dela (s 300 kvadratnih metrov) odkupi in iz ostanka sredstev lanskega proračuna začne z odvažanjem materiala. Ko bo korito dovolj razširjeno, se bo obnovil skalomet, tako da vsaj v sotočju, kjer reki "udarita" skupaj, pri tem pa je vode v Selšcici običajno več, ne bo zastojev vode. V končni ureditvi naj bi na tako urejenem bregu zasadili tudi vrbe. Lokainvest, ki zastopa občino kot investitorja, je moral v 14 dneh poiskati izvajalca. Med šestimi ponudniki za odvoz 6 tisoč kubičnih metrov zemlje je izbral Antona svojo ponudbo je bilo za kar 85 odstotkov dražje), so odklonili tudi super nadzor, za katerega so bili zaprošeni, nekatere pa sedaj to tudi očitajo. Sama dela so namreč vzbudila kar nekaj negodovanj, zlasti nekdanjih vrtičkarjev prav na teh površinah, prihaja pa tudi do nagajanj, kot je tista prepoved soseda za uporabo poti, ki ie sicer javna. Samo upajo, da se bo ta začetni vložek obrestoval v tem smislu, da bodo na državni ravni spoznali, kako nujna je ta sanacija, in zagotovili njeno celotno izvedbo. Nova turistična agencija na Trati v Škofji Loki HURA! GREMO NA POČITNICE! LOKA TURIST - mlada agencija z velikimi cilji Škofja Loka, 24. januarja - V Frankovem naselju 67 na Trati v Škofji Loki so 11. januarja odprli turistično agencijo Loka turist. To je mlada agencija z mladimi ljudmi, ki pa imajo v turizmu že yeliko izkušenj. In prav te izkušnje jim narekujejo, da ljudem ponudijo, kar si želijo, za nas organizirajo izlete, prevoze, Počitnice... Skratka, za vse, kar si zaželimo početi v prostem času, poskrbijo, da postane resničnost in omogočijo, da pot od želje do cilja, postane čimkrajša. Tako imajo v svoji ponudbi raznorazne izlete, ki so vnaprej razpisani, ali pa jih organizirajo na željo strank, napnmer šol, sindikatov ali drugih skupin ali posameznikov. Trenutno je seveda velik poudarek na zimskih Počitnicah, predvsem je tu prisotna organizacija smučanja ali Pa kombinacija smučanje - kopanje v toplicah. Tako imajo izredno ugodne cene bivanja, kopanja in smučanja Topolšica - Golte in Zreče - Rogla. Organizirajo tudi enodnevne smučarske izlete za šole ali druge skupine v Bohinj, Črvi yrh nad Cerknim, Soriško plani-n° in na Roglo. Tudi za nastanitev in kopanje v toplicah so cene zelo ugodne. Imajo posebne popuste za upokojence in pa popuste za 3-, 5- ali 7-dnevne pakete. Za skupine organizirajo tudi posebne prevoze, katerih cena je, zaradi pogodb z zasebniki, zelo ugodna. Seveda so avtobusi moderni in zelo udobni. V programu agencije Loka turist so tudi zakupi gledaliških predstav v Lutkovnem in Mladinskem gledališču, v Drami in Cankarjevem domu. Oglede predstav organizirajo za vrtce, šole in druge skupine. In ker se bliža pust, seveda v Loka turistu ponujajo tudi vesele programe pustovanj. Tako organizirajo obiske karvenalov v Niči, Mainzu in Beneškega karnevala. Letos bo posebej veselo tudi v Portorožu, kajti veselje se bo začelo že na vlaku, kjer bo za smeh skrbel Sašo Hribar s svojim Radiom Ga-ga. Bliža pa se čas mature in z njo povezano nepozabno doživetje -maturantski izlet. Da ga nikoli ne boste pozabili, bodo poskrbeli v Loka turistu, kjer prav za maturantske izlete ponujajo izredno pestre programe. Seveda pa niso prikrajšani tudi mlajši šolarji, za katere nudijo organizacijo šole v naravi. Da pa bo čisto zares za vsakega nekaj, lahko na svoj račun pridejo tudi poslovni ljudje in si prihranijo eno skrb tako, da Loka turistu prepustijo organizacijo obiska raznoraznih sejmov. Če pa si sredi zime zaželite toplega sonca v odmaknjenih eksotičnih deželah, potem je Loka turist pravi naslov za vas. Odpravite se lahko naprimer na Kanarske otoke, v Maroko ali kam drugam. Omogočijo vam lahko tudi daljša potovanja, kot na primer safari v Keniji, izlet na Tajsko... Pri njih pa lahko dobite tudi letalske vozivnice za vse polete po izredno ugodnih cenah. Seveda se bo tudi poleti dogajajlo marsikaj. Zabaven in zanimiv je rafting po Soči, Savi ali Krki, ki vključuje tudi ogled čudovite narave. Skratka, v agenciji Loka turist v Frankovem naselju 67 na Trati v Škofji loki, bo gotovo vsak našel nekaj zase. Ker se na papir nikakor ne da zapisati vsega, kar agencija ponuja, se osebno lahko /glasite v njenih prostorih vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Pokličete pa jih lahko po telefonu 634-022. Rešite se vsakdanjih skrbi in pojdite na počitnice z LOKA TURISTOM! Na obisku v Kozmetičnem salonu AP Beautv Koža kot ogledalo življenja Kdor je zadovoljen s podobo v ogledalu, je samozavestnejši. Predvsem koža na obrazu je odraz našega načina življenja. Kozmetičarji med psihologi in dermatologi. Škofja Loka, 24. januarja - Kozmetični saloni so se v zadnjem času precej razširili. Ali smo ljudje spoznali, da smo edino, če smo zadovoljni sami s seboj, tako tudi s svojim zunanjim izgledom, lahko uspešni v poklicu in življenju na sploh? Ali obisk kozmetičnega salona resnično pomaga? O vsem tem in še čem smo se pogovarjali z gospo Asimo Pešnjardo, lastnico kozmetičnega salona AP Beautv, ki ima že skoraj eno leto in pol svoje prostore poleg hotela Transturist v Škofji Loki. Ali imate občutek, da smo ljudje začeli več premišljevati tudi o tem, kako naš zunanji videz vpliva na naše življenje? "Če to potrjuje vedno večji obisk kozmetičnih salonov, tako tudi salona AP Beautv, potem to drži. Je pa tudi res, da je v današnjem času med ljudmi prisotnih vedno več stresov, pri odraslih v službi in doma, pri mladostnikih v šoli. Vse to pa se odraža na koži, predvsem na obrazu. S čim vse se v vašem salonu ukvarjate? "Ukvarjamo se s prodajo kozmetičnih preparatov in opreme za kozmetiče salone kot tudi s prodajo kozmetike na drobno. V samem salonu pa nudimo več vrst masaž, nego obraza in celega telesa in savne. Predvsem pa je naš glavni cilj, da stranka iz našega salona odide zadovoljna." Kako je na primer z nego obraza? Na kakšen način ugotovite, kakšna jc koža in kako stranki pomagate? "Ravno pri negi obrazo je nadvse pomembno, da se kozmetičar stranki popolnoma pos- veti. Potrebno se je s človekom pogovoriti o problemih, ki jih ima s svojo kožo. Tako nekomu velikokrat odpreš pot do razmišljanja, iz katerega vzroka je do nastanka problematične kože prišlo. Svetujem tudi, kaj bi bilo za njegov tip kože najbolje. Kožo na obrazu testiram, nato pa naredim vse, da so rezultati vidni takoj: opravim masažo, odpravim neestetske pojave na koži, opravim postopek, ki pripomore k zaviranju nastajanja gub in podobno. Pri pogovoru s stranko tudi svetujem, kako ravnati doma, da bomo svoji koži čimbolj poma gali, da bo postala lepa in gladka." Kaj pa večna tema - celulit in odvečni kilogrami? Ali se spopadate tudi s tem? "Seveda. Ženska se mora predvsem zavedati, da celulit ni nič strašnega, saj ga ima že štiri petine žensk. Je pa seveda neestetskega videza in ne vem .zakaj ne bi naredili nekaj zase, naprimer za odravo celulita, če se bomo potem bolje počutili. Danes je veliko modernih preparatov in aparatov, zaradi česar so rezultati postopne odprave celulita vidni že po prvem obisku v salonu. Vendar pa je tu pomembno, da se stranka drži tistega, kar sva se v salonu pogovorili, predvsem tu mislim na pravilno prehrano in čimveč gibanja."V zadnjem času so menda popularne biomasaže? "Res je. Predvsem k nam prodira filozofija zahoda in tako se pri masažah uporabljajo naravni preparati in dišave, kot so naprimer bor, timijan in podobno. Zelo sproščujoče so tudi masaže stopat, ki pomagajo tudi pri raznih vrstah obolenj oziroma bolečin." Kako pa bi ocenili delo kozmetičarke? Kaj je pri vašem delu za vas najbolj pomembno? "Delo kozmetičarke je zelo naporno, vendar zadovoljstvo nekoga, ki iz mojega salona odide pomirjen in zadovoljen, odtehta napore. Stremim k temu, da stranka na primer po kakršnikoli negi ali masaži ne odide zabuhla in rdeča v obraz, temveč sproščena in spočita, Predvsem se je potrebno z ljudmi pogovarjati, vsakemu posebej svetovati in se z njim boriti proti nevšečnostim, zaradi katerih se je v Kozmetičnem salonu AP Beautv oglasil. Zadovoljna sem, če so zadovoljni tisti, ki potrebujejo mojo pomoč." Če imate torej kakršnekoli težave s kožo, pokličite po tel.: 624-179 oziroma se v salonu AP Beautv poleg hotela Transturist oglasite od ponedeljka do petka od 9. do 13 in od 15. do 19. ure ali pa ob sobotah od 8. do 12. ure. GORENJSKI GLAS • 20. STRAN ANNO 973 Torek, 24. januarja 1995 V Železnikih so počastili 90-letnico Tonike Ramovš Pozna zahvala, vendar iz srca Na akademiji so se v Železnikih zahvalili svoji dolgoletni muzejski, turistični in prosvetni delavki Toniki Ramovš z njeno delo, ki je bilo v preteklosti po krivici spregledano. V soboto zvečer je bila v Kulturnem domu v Železnikih prav svojevrstna slavnostna prireditev v čast 90. rojstnega dne Tonike Ramovš, ki je v svojem življenju veliko napravila za Železnike in njih prebivalce. Polna dvorana je bila velika potrditev tega, da njen prispevek ne cenijo le njeni nekdanji sodelavci, pač pa resnično občani Železnikov, in žalostno je, da tega niso zmogli pokazati že prej. Slavnostno akademijo v počastitev 90-letnice Tonike Ramovš, muzejske, turistične in prosvetne delavke so organizirali Muzejsko društvo, Turistično društvo, Kulturno društvo Franceta Koblarja in Mladi krščanski demokrati Železnikov, obiskovalcev pa je bilo toliko, da je v veliki dvorani Kulturnega doma Železniki za vse zmanjkalo stolov. Na slavnostni prireditvi so kulturni program sesta-vili iz glasbenih in recitaciiskih točk, prisotni slavljenki in ostalim pa so zaigrali tudi odlomek iz njene igre, v katerem opisuje odprtju čipkarske šole v Železnikih. Osrednja točka akademije je bil seveda zahvalni govor predsednika Muzejskega društva Železniki Petra Polajnarja, ki je orisal slavl-jenkino življensko pot in dolgove, ki jih imajo Železniki ob njenem delu ter čestitka novega župana Železnikov Alozja Čufarja ob njenem nedavnem 90. rojstnem dnevu. Peter Polajnar je v svojem govoru opozoril, da je Tonika Ramovš v svojem bogatem življenju vsekakor ustvarila zapuščino, ki bo Železnikom še dolgo časa dajala svoj sejo občinskega sveta občine Železniki, ko so se še v rajnki Avstro-Ogrski odločali o pečat, ki zdaleč presega okvire normalnega udejstvovan-ja ljudi. Pet polnih desetletij dela in več kot šestdeset let razdajanja je Tonika Ramovš začela na odru takratnega prosvetnega društva, ki mu je bila vseskozi eden od tvornih stebrov. Plodove kulturnega dela skupine zbrane okrog dr. Franca Koblarja po mnenju slavnostnega govornika Železniki čutijo še danes, Toniko Ramovš pa je delo tako prevzelo, da je tudi samo poprijela za pero in napisala dve deli iz domačega življenja. Razdajala se je tudi kot knjižničarka, ki je bila, kot nabrano dekle tudi iskrena svetovalka, med oku- pacijo pa je knjižnični fond pred uničenjem rešila tako, da ga je razdelila med ljudi, izpostavila se je kot narodno osveščena poučevalka otrok v najtežjih časih, česar se gen-aracije Železnikarjev še danes spominjajo. Enako velja za čas, ko je okupator razseljeval domačine, tokratna slavljenka pa je znala s pismi polnih bodrine ohraniti stike s pregnanci. V povojnem času je bilo njeno delo v družbi, ki je bila tako enostransko zazrta vase, žal spregledano, bila je odrinjena na rob. Tonika Ramovš pa je Kar precej let sem živela od občinske podpore Ko smo obiskali Toniko Ramovš na njenem domu, nas je sprejela ob lepo pogrnjeni mizi, v urejeni in topli "hiši" stare hiše Na Plavžu 10, polni cvetja, ki ga je prejela ob svojem visokem Življenjskem jubileju. Takoj nam je padlo v oči, da na mizi stoji klekljarski "punkelj" in povedala nam je, da Še vedno zelo rada kleklja, le očala potrebuje pri tem, dobro luč in da to lahko dela le stoje. Ko nam pripoveduje svojo Življenjsko pot, je že od vsega začetka mogoče ugotoviti, da )i je bila bolj s trnjem posuta, in to lahko premagajo le redki ljudje, ki imajo toliko volje in življenjskega žara, kot smo ga v njenih očeh videli še danes. Že pri dveh letih ji je mati čez noč oslepela, kar je družino vsekakor zaznamovalo, dve leti kasneje pa se oče brez uspeha poda v Ameriko z upanjem po boljšem zaslužku. Tonika Ramovš je bila med prvimi učenkami tedaj v Železnikih ustanovljene čipkarske šole in prav kljekljanja nikoli v življenju ni opustila. Posebej se ji oči zableščijo, ko povprašamo o njenem kulturniškem in prosvetnem udejstvovanju, velikokrat pa je bila, zlasti v povojnem času, odvisna od občinske podpore, ki pa so ji jo takoj ukinili, ko so izvedeli, da ima dohodke kot varuhinja otrok. Očitno se najraje spominja svojega dela v Muzeju v Železnikih, kjer dobi pri 62 letih svojo prvo zaposlitev kot vodička, hkrati pa da tudi idejo za ustanovitev čipkarske zbirke na katero je posebej ponosna. Posebno vrednost predstavlja katalog iz leta 1887 starih klekljarskih vzorcev, ki ga ji je prinesla soseda, izvira pa od trgovke s Čipkami Demšarjeve v Železnikih. Med svojim dežurstvom v muzeju je Tonika skljekljala prenekatero čipko, saj je bil omenjeni katalog praktično neizčrpen vir starih in pristnih oblik in vzorcev. Danes živi v svoji hiši, zanjo pa skrbijo sosedje, zlasti Tončka Pegam in Tončka Šuštar, ki so se jim na slavnostni akademiji za vzorno skrb tudi javno zahvalili. Še veliko zdravja ji zaželimo ob slovesu. zopet prijela za pero in zapisala marsikaj vrednega za kronologijo Železnikov. Ob ustanovitvi muzejske zbirke v Železnikih leta 1967 kljub visoki starosti nastopi prva zaposlitev kot vodička in delavka muzeja, ki je s svojim klekljanjem neprecenljivo obogatila zbirko muzeja. Po 20 letih se pod težo let kot verjetno najstarejša delavka v Sloveniji pri 82 letih upokoji, in če za koga velja rek, da življenje ni praznik, pač pa delaven dan, to velja za Toniko Ramovš. Zahvala predsednika Muzejskega društva, čestitka župana m aplavz prisotnih je bil potrditev izrečenih besed. Š. Žargi PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Škofja Loka, p.o. Kidričeva 53 Na podlagi 19. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. I. 55/92, 7/93 in 91/91) objavlja podjetje PEKS Škofja Loka PROGRAM PREOBLIKOVANJA PODJETJA PEKS ŠKOFJA LOKA, p.o. Program lastninskega preoblikovanja podjetja Peks Škofja Loka p.o., Kidričeva 53, Škofja Loka, je Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo odobrila dne 22. 12.1994 z odločbo št. 0469/94-BS. /. Splošni podatki o podjetju Ime podjetja: PEKS, Pekarna in slaščičarna Škofja Loka, p.o. Sedež podjetja: Kidričeva 53, 64220 Škofja Loka Telefon: 064/634-300 Matična številka podjetja: 05066794 Podjetje Peks opravlja danes naslednje dejavnosti: - izdelovanje kruha, peciva, slaščic, konditorskih proizvodov in izvrševanje pekovskih storitev, - prodaja lastnih izdelkov in prodaja deklasiranih surovin in izdelkov na drobno. //. Pravna oblika organiziranosti: Peks Škofja Loka je v celoti družbeno podjetje (p.o.). ///. Predvidena lastniška struktura po preoblikovanju Vrednost družbenega kapitala, ocenjenega na podlagi metodologije za izdelavo otvoritvene bilance znaša 246.460.000 SIT. V drugi fazi je bilo podjetje ocenjeno na osnovi metode diskontiranih neto denarnih tokov. Vrednost osnovnega kapitala po tej metodi je 115.231.000 SIT. Zaradi občutno nižje dinamične ocene podjetja je bila izdelana tudi ocena likvidacijske vrednosti, ki znaša 160.319.000 SIT. Za pošteno vrednost podjetja je bila izbrana likvidacijska vrednost. Nominalna vrednost delnice je 10.000 SIT, prodajna vrednost, na dan 31. 12. 1992 pa 6.506 SIT. Predvidena lastniška struktura po privatizaciji bo naslednja: Lastniki Število delnic Struktura v % Skladi 9-859 40 Zaposleni 14.787 60 (bivši zaposleni, upokojenci in ožji družinski člani) 24.646 100 IV. Opis načinov preoblikovanja podjetja 1. Prenos navadnih delnic na Sklad RS za razvoj za namene nadaljnje prodaje investicijskim skladom v višini 20 % družbenega kapitala ali 4.929 delnic. 2. Prenos navadnih delnic na Slovenski odškodninski sklad v višini 10 % družbenega kapitala ali 2.465 delnic. 3. Prenos navadnih delnic na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 10 % družbenega kapitala ali 2.465 delnic. 4. Interna razdelitev delnic, v višini 20 % družbenega kapitala ali 4.929 delnic. 5. Notranji odkup delnic v višini 40 % družbenega kapitala ali 9.858 delnic. V. Javni poziv k vpisu in vplačilu delnic 1. Interna razdelitev Peks Škofja Loka poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence, da v 30 dneh po objavi tega poziva zamenjajo svoje lastninske certifikate za delnice oznake B. Z interno razdelitvijo bo podjetje razdelilo 20 % družbenega kapitala, namenjenega lastninjenju, kar je 4.929 delnic. Delnice pridobljene z interno razdelitvijo, so navadne, glasijo na ime in dajejo pravico do upravljanja in dividende. Izražene so v nematerializirani obliki in so neprenosljive dve leti po njihovi izdaji, razen z dedovanjem. V primeru, da upravičenci za certifikate ne bodo zamenjali vseh za to namenjenih delnic, bo podjetje izvedlo interni razpis za ožje družinske člane. Podjetje bo delnice, ki jih ne bo zamenjalo za certifikate, preneslo na Sklad Republike Slovenije za razvoj. V primeru presežka certifikatov pa bo število delnic sorazmerno znižalo ožjim družinskim članom zaposlenih. Upravičenci lahko zamenjajo lastninske certifikate na sedežu podjetja v Škofji Loki, Kidričeva 53, v tajništvu podjetja, in sicer vsak delovni dan od 10.00 do 14.00 ure. 2. Notranji odkup Peks Škofja Loka poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja, da v 30 dneh po objavi tega poziva kupijo delnice podjetja oznake C. Cena ene delnice, odkupljene z gotovino, ob upoštevanju revalorizacije do dneva razpisa in 50-odstotnega popusta je 4.765,10 SIT. Cena velja za čas tega razpisa. Podjetje predvideva, da bo s tem načinom lastninskega preoblikovanja odkupljeno 40 % družbenega kapitala, namenjenega lastninjenju, oz. 9.858 delnic razreda C. V notranjem odkupu lahko upravičenci sodelujejo: - s presežnimi certifikati iz interne razdelitve - z denarnimi vplačili V primeru, da bo podjetje prejelo za nakup delnic iz notranjega odkupa znesek, ki bo presegal 40 % družbenega kapitala, namenjenega notranjemu odkupu, bodo vplačani zneski sorazmerno znižani. Delnice, kupljene v notranjem odkupu so navadne, glasijo na ime, prenosljive so le znotraj programa notranjega odkupa, razen z dedovanjem, dajejo pravico do upravljanja in dividende, izražene so v nematerializirani obliki. Upravičenci lahko vpisujejo delnice na sedežu podjetja v Škofji Loki, Kidričeva 53, v tajništvu podjetja, in sicer vsak delovni dan od 10.00 do 14.00 ure. Denarna vplačila so možna na podlagi izjave oz. pogodbe s položnico na poseben privatizacijski podračun družbe. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št.: 064/634-300. ČETRTEK, 26. JANUARJA TVS 1 10.20 Potepuh in nočna lučka 10.30 Žička 10.45 Velike knjige, ameriška nadaljevanka 11.15 Po domače 13.00 Poročila 15.15 Grad na češkem, ponovitev češke drame 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19-55 Šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka «1.00 Tednik *2.00 TV dnevnik 22.16 Šport *2-20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova Večen sanjač, ameriška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.10 Odprto Prvenstvo Avstralije v tenisu, Posnetek iz Melbourna 15.10 kinoteka: Želja, ameriški film (čb) 16.40 V vrtincu 17.25 Sova, Ponovitev 18.45 Že veste 19.10 podarim - dobim 19.20 Tok, tok, °ddaja za mladostnike 20.05 ntervju 21.05 Povečava in D. Griffith - Oče filma, ameriški dokumentarni film HTV 1 J-45 Tv koledar 7.55 Poročila in a Dobro Jutro 1000 Poročila 'u-°5 Zemljepis 10.30 Zgodovina 11.00 V vrtincu stoletja 11.35 ^ekhca iz prihodnosti 12.00 poročila 12.05 Emparatriz, na-EVanka 12.50 Zaklad Sierra drn/in friški film 14.50 Zgo-15.20 Skica 15.30 Zgod-«o tolkalih 16.40 Z jadri okoli *yeta, dokumentarna serija ''■10 Prometni krog 17.45 ^"vaška danes 18.00 Kolo feče 18.35 Santa Barbara, fmeriška nadaljevanka 19.30 J-as v sliki/Vreme 20.10 Kvisko-S^a 21.30 Kulturna krajina 22.30 'V razstava 22.40 Moč denarja JJ2-50 Shffa na sliko 23.30 H, janadski barvni film 1.05 Poro- HTV 2 ?:°° Sabor, prenos 15.15 TV ZanL 15,25 SteZe S,aVe- nani" ivu£a 16,15 Tenis. posnetek iz ^eibouma 19.15 Risanka 19.30 'v dnevnik 20.10 Svet narave, ^nizanka 22.50 Steze slave, nanizanka 22.50 Hr TOP 20 KANALA J-00 Video strani 12.00 Spot tedna 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ponovitev frneriške nadaljevanke 14.15 Spot tedna 16.30 Spot tedna 16.35 Na velikem pletnu 16.55 *loum show 17.45 Video igralnica 18.15 Bennv Hill 18.45 Dogo-Jvščine male koale 19.00 ^oročila 19.15 Luč svetlobe, periska nadaljevanka 20.00 ^agnetoskop 21.10 Poročila 21.15 Dvojno Veronikino živl-ifnje, francoski barvni film |2-50 Kino, kino, kino 23.50 ~Pot tedna 0.15 Na velikem Pletnu AVSTRIJA 1 domo^nV111? 9-05Naš hruPni viw ™ Zemlja in ljudje, pono-F,'^v 10.00 Slika Avstrije 10.25 Ponn,^al' nM Jakleni človek, 13(2» iev arr»eriškega TV filma Pravi as v sliki 1310 Mi 1335 nariio odo 'Jubezni 14.00 Ordi-d>'ja BU|owbogen 14.50 Pogle-Pronr strani 16.00 Otroški 17 in iT. 1700 M'ni čas v sliki 18*nJ "Uriitzer 18.00 Čas v sliki I8an K,aš učite'J dr- Specht 6a? Naš hrupni dom 19.30 Komie Sllkl 2000 šPOrt 20.15 iška TV grozljivka 22.40 Stvor iz močvirja, ameriška grozljivka 0.15 Prijatelja, avstralski pustolovski film 1.05 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 13.15 NLP, Srečanje 14.00 Aus-tralian Open, polfinale (m in ž) 15.00 Lipova ulica 15.30 Ljudje iz St. Benedikta 16.30 Moč strasti 17.00 Evroturizem 17.15 Audimax 18.00 Mi 18.25 Made in Austria 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Notranjepolitično poročilo 21.05 Kuharski mojstri 21.10 Dvojček ni nikoli sam 22.00 čas v sliki - večerni studio 22.35 Novi filmi 23.05 Buffalo BiH in indijanci, ameriški vestem 1.05 Videostrani/Tisoč mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLI HA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.05 EPP blok - 2 20.10 Jasnovidka Maruča z vami (v živo) 21.00 Gost v studiu: Živko Ratkovič 20.25 EPP blok - 3 21.30 HALO, MAJA! (v živo) ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Video boom 40 -glasbena oddaja (14. del) 20.50 Brez komentarja LOKA TV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Video boom 40, 22. del 20.55 EPP blok 21.00 Škofjeloški kulturni utrip (ponovitev) 21.30 Izmenjava programa z ostalimi lokalnimi televizijami ... Videostrani MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani -panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.20 AKTUALNO, ZANIMIVO, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 ŠPORT MMTV 20.30 TURISTIČNO OKNO KOMPAS HOLIDAVS 21.00 ŽIVA SCENA V ŽIVO, direktni prenos iz diskoteke Babilon; tokrat bo na sporedu že tretja ŽIVA SCENA V ŽIVO, ki enkrat na mesec v živo teče iz ene od slovenskih diskotek. Tokrat bo prvič predvajana direktno iz ljubljanske diskoteke BABILON. Ko boste gledalci poklicali v oddajo, boste namesto videospota izbranega izvajalca, kot je to pri tedenski ŽIVI SCENI, dobili kar izvajalca v živo. Tisti, ki bodo klicali, se bodo lahko s svojimi priljubljenimi glasbeniki tudi pogovorili. Tokrat se bodo v diskoteki BABILON pomirili Zlatko Dob-rič, Tomaž Domicelj, Majda Arh, Bele vrane, 12. nasprotje, Marijan Smode, Avtomobili in Sendi. Gledalci boste s telefonskimi klici na koncu izglasovali tudi zmagovalca. Poleg nastopajočih glasbneikov si boste v oddaji lahko ogledali tudi modno revijo. 22.00 SHOTGUN, film 0.30 Video strani 1.00 Deutsche Welle RKRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Kdo bo koga 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga -odgovori 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. Poleg informacij pripravljamo še nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, za konec pa še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 18.00 Iz zgodovine naših krajev 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 17.00 dr. Drnovšek na RŠ-prenos 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer -poslovni radio 22.00 Medžik aj show 1.00 Gromka glasba -Marko Plahuta 2.00 Satelit radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS KINO har^v? Rex' seriJa 21.10 Ku-strani or?0jstri 21 05 Pogledi od Qni 21.20 Lov na zlato, amer- CENTER amer. kom. JUNIOR ob 16. in 18. uri, prem. amer. filma INTERVJU Z VAMPIRJEM ob 20. uri STORŽIC slov. film HALGATO ob 16 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. thrill. DIVJA REKA ob 18. in 20 uri BLED amer akcij, film NEPOSREDNA NEVARNOST ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film ŠUND ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom SAM Z OČETOM ob 18. in 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film SPECIALIST ob 20. uri TVS 1 10.35 Rakuni, ameriška risana nanizanka 11.00 Roka ročka 11.50 Iskanje pustolovščin, ameriška dokumentarna serija 12.40 Že veste 13.00 Poročila 14.20 Slovenske novele: Ciril Kosmač: Tantadruj, ponovitev TV filma 15.50 Kam vodijo naše stezice 16.45 Podarim- dobim, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti: 4. oddaja 17.25 Spominjam se, potopis po Kanadi 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Žarišče 22.45 Sova: Davov svet, ameriška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka; Slamnati psi, angleški film TVS 2 12.50 PEP v košarki (ž): Jezica -Galatasarav, posnetek iz Ljubljane 14.05 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posnetek iz Melbourna 15.05 Razjarnikovi v prometu, TV nadaljevanka 15.30 Zadnje novice, ameriška humoristična oddaja 16.40 Osmi dan 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 18.35 V zanki bolečine, ponovitev zadnjega dela poljudnoznanstvene oddaje 19.10 Podarim dobim 19.20 Poglej mel 20.05 Oueen, ameriška nadaljevanka 20.50 VVmdsorski, angleška dokumentarna nadaljevanke 21.40 Opus 22.40 R. Šeligo: Volčji čas ljubezni, posnetek gledališke predstave drame SNG Ljubljana HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Kviz 10.45 Glasba 11.20 Nemščina 11.35 Deklica iz prihodnosti, otroška serija 12.00 Poročila 12.05 Cesarica, serijski film 14.30 Šolski program 15.30 Otroški program 16.30 Poročila 16.40 Angleščina 17.10 Z zdravjem do lepote 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 V preiskavi 21.10 Dobri ljudje 22.40 S sliko na sliko 23.20 Poroka v Buffalo Jumu, kanadski film 0.50 Poročila 16.30 Kremenčkovi 16.55 Zadnja priložnost 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Naš učitelj dr. Specht 19.00 Naš glasni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Primer za dva 21.20 Pogledi vstran 21.30 Elam dance, ameriški film 23.05 as v sliki 23.10 Nevaren trikotnik, ameriški film 0.50 Simon Templar 1.40 1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 6.00Šport 13.05 1000 mojstrovin 13.05 UFO 14.00 Šport 15.10 Cvetovi v prahu, ameriški film 16.45 Moč strasti 17.30 Ukročene divje živali 18.00 Mi 18.25 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulurni dnevnik 20.15 Živalski vrt - med ječo in Noetovo barko 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.35 Večerni šport 22.55 Totalno odštekana TV 23.30 Made in USA 0.10 Grozljivke Stephena Kinga 0.35 Spin doctors, V živo 1.25 1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 Petkov tedenski pregled, 48. tedenska informativna oddaja 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Potepanje po Manhatnu 20.55 Stabilnost v vsakdanjem življenju (v živo) 21.55 EPP blok - 3 22.00 Praznični aranžmaji Hane Šum-rada 22.10 Slovenski šopek: Pozdravljam te, Gorenjska stran - praznična razvedrilna glasbena oddaja - SREČNO SLOVENIJA V LETO 95 (posnetek oddaje direktnega prenosa iz restavracije Šmarjetna gora)... Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega radia GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Domen in Peter 20.00 Zakonci štrajkajo - igra KD Št. Jurij v Železnikih (1. del) 20.50 Brez komentarja HTV 2 15.25 Pesmi Dunje Vejzovič 16.25 Steze slave, serijski film 17.15 Tenis: Avstralia open (m) 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Me je kdo iskal? 20.55 Sto let filma: Sedem samurajev, japonski film KANALA 12.00 Spot leta 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe 13.15 Magnetoskop 13.50 Spot tedna 16.20 Na velikem platnu 16.40 Pred poroto 17.10 Dvojno Veronikino življenje, ponovitev filma 18.45 Dogodivščine male koale, risanka 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.40 Zločini stoletja, 3. del ameriške nanizanke 21.10 Poročila 21.10 Teden na borzi 21.20 Prepozno za solze, ameriška drama 22.50 Album show, glasbena oddaja 23.40 CMT 1.00 Erotični film AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Naš glasni dom 9.25 Evropski turizem 9.45 Zgodbe iz Avstrije 10.30 Hiša v Carrol Streetu 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica ljubiti 14.00 Ordinacija Bullovvbogen 14.50 Pogledi vstran 15.00 Mojster Eder in njegova in njegov pumuckl 15.30 Am, dam, des 15.45 Smrkci 16.00 Vroča sled LOKA TV ... Videostrani MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani -panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.25 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 POPOTNIK, oddaja o popotovanjih in nasveti popotnikom 20.40 FORGOTEN ONE, film 22.10 PROUD AND DAMNED, film 23.40 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.20 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Amer- . iška avantura 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 13.30 bo stekel program Radia tržiški študent, ob 15.30 bomo posredovali informacije. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 pa oddaji Kulturni Babilon. Nenazadnje glasovali bomo tudi za Gorenjca meseca. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včera doma 7.15 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegra. 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC noviet 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.3C Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Countrv glasba 8.30 Od tu in tam 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 13.30 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Od svečke do volana 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 čamera ob-scura - Zlato Kreč 2.00 Star sat radio foto bobnar RADIO ŽIRI, FM STEREO, 91.2,89.8,96.4 MHz radio občine Škofja Loka KINO BLED amer. akcij, film NEPOSREDNA NEVARNOST ob 18. uri RADOVLJICA amer. akcij, film NEPOSREDNA NEVARNOST ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. SAM Z OČETOM ob 18. uri, amer. film ŠUND ob 20 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. acij. film SPECIALIST ob 18. in 20. uri GORENJSKI GLAS • 22. STRAN PREPOVEDANO ZA ODRASLE Torek, 24 januarja 1995 TRALALA PLAC Pripovedke grajskega norca Ferdinanda Knjiga s sedmimi pravljicami avtorja Damjana Perneta iz Stražišca, študenta medicine, sicer pa bolj slavnega otroškega junaka norčka Fer-da, je oktobra lani izšla pri radovljiški Hiši odprtih vrat EuroShop. Drugi del je dodala založba PAN iz Kranja, ki je "uigrane" pravljice prenesla na kaseto. Konec novembra je iz tiskarne prišla še Pobarvanka, delo Jeseničana renka Kejžarja, ki je ilustriral tudi knjigo. Komplet je zagotovo eden najlepših projektov s področja pravljičarstva za otroke na Slovenskem v zadnjih letih. Damjan Perne je napisal prijazne pravljice brez hudobnih zmajev in čarovnic, ki bi malčkom kratili spanec. Njegov zmajček Fonzek iz dežele Netunetam je prav prijazno nebogljen. Prijazni so tudi kralj Lambert pa kraljica Brunhilda, princeska Kunigunda pa grajski čarovnik in jasnovidec Poldisimus, jeČar Bruno, kuharica Rozi, kletar Hinko, vrtnar Cvetko, lovec Jokl, vitez Arčibald in seveda norček Ferdo. Junake so zaigrali: Jože Vunšek, Neža Naglic, Pavle Rakovec, Kondi Pižorn, Miran Potočnik, Emilija Grm, Lucija Grm, Bojan Pretnar, Vojko Zidar, Duša Roos, Nataša Mubi, Damjan Perne, v vlogi pravljičarja pa na kaseti nastopa Iztok Jereb. Nagradna tralala uganka S kakšnim "orodjem" je Damjan Perne oziroma grajski norček Ferdo pisal pravljice? Odgovore pošljite na naslov založnika: EuroShop, 64240 Radovljica, Gorenjska c. 25, p.p. 123. Nagrade so tri: 1. komplet knjige in kasete, 2. pobarvanka, 3. poster. Novo kaseto Romane Krajnčan pa prejme Melita Skumavec z Jesenic, Cesta v Rovte 19, ki je uganila naslov pesmice: Umij zobe! Čestitke. • H. J. REKLI SO Ribice, želve, kužki in mucki Kako radi imamo male, nežne, kosmate, kobacajoče, cvileče štiri nožne prijatelje! No, pa sploh ni nujno, da so štirinožni, saj so tu še glasni živopisani papagaji, pa sivi vrabci, no, za te pa ne skrbimo doma, kajne!? Brez domačih živali je kar dolgočasno, pravijo kranjski osnovnošolci. Špela Prislan, sedmo-šolka: "Imeli smo nemškega ovčarja, pa je poginil. Verjetno bomo dobili še kakšnega, ker imamo dva pesjaka. Včasih sem šla s psom malo na sprehod, drugače pa so starši bolj skrbeli zanj." Anja Kni-fic iz sedmega razreda: "Za naše ribice in papa-g a j e smo skrbeli vsi, vendar so oboji že poginili. Vsak dan smo jim menjavali vodo in jih hranili vsi, jaz in starši." David Dolenc iz tretjega razreda: "Doma imamo dve želvi in ribi-. ci. Zanje s k r b i m v a mami in jaz. Imel pa bi še {>sa, vendar e v 6. razredu." Blaž Sok-lič, tretji razred: "Mi smo imeli lepega psa in mačko, vendar ju ni več. Pa ne bomo dolgo brez, kajti že naslednji teden bomo dobili novega psa. Na sprehod smo psa vodili vsak dan, tudi naša mami." • Š.Vidic, foto L. Jeras LITERARARNA DELAVNICA VAŠA POŠTA Prejšnji teden ste nam pisali: Eva Podlogar, Ivo Mlakar, Maja Trojar, Erika Dolenec, Žiga Svete, Barbara Kosmač, Anja Vrhovnik, Anja Vidmar, Sandra Čiča, Lena Vraničar, Jana Potočnik, Nina Dobrajc, Špela Likozar, Ida Tušar, Eva Omejc, Nina Albreht, Teja Oblak, Živa Čebulj, Janez Pipan, Anja Sajovic, Mitja Kranjec, Aleš Mertelj. NAGRAJENA PESEM Pričakovanje praznikov Začele so se novoletne počitnice. In ravno prvo jutro počitnic je sneg pobelil travnike, gozdove in polja. Vrhovi hribov, ki se vzpenjajo nad Jesenicami, so dobili snežene kape in si ovili bel šal vse do vznožja. Ko smo naslednji dan hodili po gozdu, smo v snegu videli sledi srne in lisice, ki se je skrivala pod smrekami. Smreke pa so se kar šibile od teže snega na vejah. Potem smo se vsako jutro otroci dobro oblekli in odseli ven na sneg. Toliko časa smo se kepali in sankali, da smo od mraza vsi dobili rdeče noske in marsikateremu je visela svečka. Popoldne smo se premraženi, vendar s smehljajem na ustnicah, razšli na svoje domove. Ker pa so bili dnevi kratki in noči dolge, sva ob zimskih večerih z bratcem delala okraske za praznike in novoletne voščilnice. Najina soba in celo stanovanje je postajalo vsak dan bolj praznično. Celo na premra-Žene ptice nisva pozabila. Dedek je izdelal ptičjo hišico in z bratcem sva vanjo nasula posušena semena sončnic in nanjo obesila ptičjo pogačo. Zdaj sva lahko vsako jutro opazovala ptice pri jedi. Tako se je hitro bližalo Novo leto. Očka je neko jutro prinesel domov novoletno jelko. Postavil jo je na stojalo ob oknu najine sobe. Okrasili smo jo z najrazličnejšimi okrasi. Krogle z lepimi motivi so dobile častna mesta na posebno lepih vejah. Manjkala so samo še novoletna darila. Željo sem prenesla mamici in očku. Zasmejala sta se in mi povedala, da morava z bratcem najprej napisati seznam želja dedku Mrazu. Seveda sva midva to takoj storila. Pismi sva položila na okensko polico in naslednje jutro ju že ni bilo več. Zadnji dnevi so minili hitro. Popoldne pred Novim letom pa se je vleklo bolj počasi. Z mamico smo ves dan pekli piškote in delali dobrote. Potem smo za seboj pospravili in se posvetili pričakovanju Novega leta. Prišlo je. Kakor kralj je stopilo za zavese in se poklonilo vsem ljudem po svetu: Z veselimi pozdravi je pomahalo staremu letu, ki se je že odpravljalo spat. Tudi mi smo občutili to veselje. Nazdravljali smo si in se objemali, toliko, da nismo še zaplesali. Z bratcem sva odhitela v sobo, kjer so bila pod lepo okrašeno jelko nakopičena darila. Odprla sva jih in marsikateri vesel vzklik nama je privrel iz ust. Vsa vesela in srečna sem slučajno pogledala skozi okno in poskočila od razburjenja. Na nebu je plaval prelep zvezdni utrinek. Njegov ognjeni rep se je svetil in hitro je požiral razdaljo pred seboj. Pozdravil nas je in pozdravil je Novo leto, ki je ravno prišlo. Vendar je lepi utrinek preglasil in zastrl s črno meglo pok petard. Žalostno in razočarano nam je utrinek pomahal s svojim ognjenim repom. "Kakšen lep rep imaš, utrinek!" se je zaslišal moj glas med žvižganjem petard. Tedaj se mi je zazdelo, da si je utrinek obrisal solzne oči. Potem se je rep zaiskril in veselo mi je pomežiknil. Kakor da bi postal neznansko velik, se je zagnal po nebu. Tudi petarde so utihnile in vsi so s presenečenjem zrli prelepo podobo utrinka, ki je brzel po nebu. Z zvezdnim prahom je posul sneženo kapo Stola in nam še zadnjič pomahal. Utrinek je bil praznično darilo Narave. • Teja Oblak, 5. c r. OŠ Koroška Bela MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Na stop po Evropi Sem vred maturo, stara bom 19 let. S sošolko in sošolcem se dogovarjamo, da bi šli med počitnicami na avtoštop po Evropi. Ko sem to omenila doma, sta starša "znorela". Doslej sta podobne moje predloge zavračala, češ, ko boš stara 18 let in končala gimnazijo, lahko greš. Zdaj, ko pri-naja moj trenutek, pa nočeta nič slišati. Kaj naj storim? • Katarina Miha, U let: "Draga Katarina! Ustava RS ti dovoljuje odločati po svoji volji le v primeru, če sama skrbiš zase. V primeru, da zate skrbijo starši, oni odločajo o vsem, razen o odselitvi od doma. Tisto "ko boš stara 18 let..." bi morala ustrezno dokumentirati (na magnetofonski trak ali kaj podobnega). Nisi morda pomislila na to, da starše blazno skrbi zate, ker bi se ti lahko med avtoštopom kaj zgodilo? Izberi raje kak drug način potovanja in tako boš vsaj malo uravnovesila možnosti, da te bosta starša pustila, s tistim, da te ne bosta pustila." Sergeja, 12 let: "Če so starši drugih dveh sošolcev za vašo poletno odisejado, boš verjetno lahko prepričala tudi tvoje. Po svetu je treba, ko si mlad, tudi tvoja najbrž nista čepela samo doma. Premislite pa, ali kaže vztrajati pri avtoštopu. Meni se zdi ta način rahlo tvegan, pozanimajte se za vozni red vlakov m cene vozovnic. Dobro je, da gre z vama tudi fant." Marjeta, 18 let: "D best! Če mislite s štopom po Evropi, potem ste res face. če imaš dovolj kesa, uživaj, ta start pa naj bodo bolj tolerantni. Vseeno pa bi bilo še boljše, če bi šli z vlakom, ker je prav tako poceni, va še bolj varno bo. Predlagam, da si ogledate vse od Italije do Irske in mi spotoma še pošljete kartico." Klemen, 21 let: "Pojdi stopat! Vzemi fotoaparat, da boš kasneje "rajcala" starše s svojo sliko, na kateri boš podpirala Eifflov stolp, pihala v mlin na veter, sadila tulipane (eno sadiko prinesi še za mojo mamo), požlampala liter guiness pira, se naslanjala na feri'arija... če staršev nikakor ne boš uspela prepričati, me povabi s seboj, meni bo uspelo." m TLUIUllUliUilUIUlllilii fk NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Nekaj pravilnih odgovorov o skrivnostni šoli smo že prejeli, časa za to, da prejmete nagradne majice Gorenjskega glasa imate še teden dni, tu pa je drugi fotografski pogled na šolo. Se vam jasni, kaj? Zbirateljski izlet V petek gremo. Vse o potnikih in o tem, kaj kdo zbira, boste zvedeli v nocojšnjem Vrtiljaku od Romane, mi pa za vsak primer - če je vabilo po pošti morda koga zgrešilo - naštevamo imena: Andreja in Ana Bulat, Mateja Peternelj, Spela Fajon, Jana in Spela Frlic, Urška Gregorčič, Maja Jagodic, Tina Gostan, Zala Krelj, Maja Grošelj, Gregor Eržen, Sandra Bizovičar, Luka Rener, Marjanca Čadež, Maja in Marko Koželj, Martina Sodja, Helena in Janez Hribar, Tatjana Blažun, Tea Tajčman, Aleš in Anja Gosar, Polona Braniselj, Martina Zaletel, Nataša Pezdir, Jasmina Krničar, Sandra Ržen, Ksenija Vlašič, Urška Glastovec, Maruša Bajt, Mihaela Remic, Blaža Klemenčič, Jure Kristan ter Sara in Asja Jamakovič. Dobimo se ob osmih zjutraj, raziđemo okrog treh popoldne, vmes pa bo en mega, super ŽUR. Žur je beseda, ki se jo morali dodati v nagradno izpolnjevanko. Vrtiljakova uganka Njegova najljubša jed so špageti, na kitaro nam brenka Cofe....... Ste uganili, kdo nam bo delal družbo na petkovem zbirateljskem izletu? Njegov priimek vpišite, besedilo izrežite, nalepite na dopisnico in do torka pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. Cole bo gostoval tudi v nocojšnjem Vrtiljaku. FILMSKA NAGRADNA UGANKA Intervju z vampirjem Arnold Schvvarzenegger in Danny De Vito sta skupaj zaigrala v filmu Dvojčka. Izmeapravilnih rešitev nagradne uganke smo izžrebali štiri reševalce, ki prejmejo brezplačne kino vstopnice. To so: Katja Česen iz Kranja, Britof 332 a, Melita Jesenšek iz Kranja, Kidričeva 29, Miha Zavrl iz Kranja, T. Dežmana 8, in Klavdija Lebar iz Kranja, Predoslje 31 b. V četrtek prihaja na veliko platno težko pričakovani film Intervju z vampirjem, katerega glavni junak je nesmrtni vampir Lestat (Tom Cruise). Skozi svoje neskončno življenje pluje kot po reki krvi, ki mu omogoča obstoj. Včasih svoje žrtve, če mu je po volji, nagradi z nesmrtnostjo. V njegovo življenje poznega 18. stoletja vstopi smrtnik, obupan zaradi tragične izgube ljubljene žene in hčere. Mož z imenom Louis de Pointe du Lac (Brad Pitt). Srečata se v vlažnem in vročem New Orleansu, katerega ozračje ie nabito z željami in obljubami nezemeljskih strasti ifl neizrekljivih grozot. Dvesto let pozneje, v San Franciscu dvajsetega stoletja, se Louis odloČi, da bo svojo zgodbo -vampirjevo zgodbo o strasti, ljubezni, hrepenenju, obžalovanju/ grozi in ekstazi - zaupan mlademu novinarju. Ta zgodba f postala znana kot Intervju z vampirjem. Sodi v prvi del slavnih Vampirskih kronik pisateljice Anne Rice, ki je za film tudi napisala scenarij. Nagradno vprašanje: med snemanjem filma 1993. leta f zaradi mamil umrl mladi, a že slavni igralec, kateremu je filn1 tudi posvečen. Njegovo ime zapišite na dopisnico in jo do konca tedna pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 * Filmska uganka. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI Prednostne delnice razreda B 2. emisije delnic UBK Banke, d.d., že od 26. oktobra 1993 kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Trguje se z 12.400 prednostnimi delnicami na prinosnika. To so prednostne - prinosniške delnice, brez pravice do upravljanja in prednostjo pri izplačilu dividende v višini 12 odstotkov od nominalne vrednosti delnic. Nominalna vrednost delnice je 6.000 tolarjev. Vse upravljalske imenske delnice razreda A (prva ustanovna emisija navadnih delnic na ime je štela 23.580 delnic, druga emisija navadnih delnic na ime je štela 18.600 delnic) so razdeljene med 424 delničarjev. Dvajset največjih delničarjev, med katerimi je večina s področja kemične industrije, ima v lasti 68 odstotkov vseh upravljavskih delnic. Noben delničar banke nima deset ali več odstotkov delnic z glasovalno pravico. Banka se je v zadnjih dveh poslovnih letih uveljavila kot trdna, varna in dolgoročna stabilna banka. Osnovna dejavnost banke je kreditno - depozitno poslovanje, izdaja jamstev ter opravljanje storitev s področja trgovanja z vrednostnimi papirji. Zaradi sklepa UBK Banke o brezplačni razdelitvi dodatnih prednostnih delnic (razred C) obstoječim lastnikom prednostnih delnic druge emisije razreda B, je enotni tečaj 14. 12. 1994 močno Padel. Po tem datumu se z delnico UBK Banke trguje brez pravice do nove, dodatne, brezplačne delnice. • R. S. GIBANJE ENOTNEGA TEČAJA PREDNOSTNE DELNICE UBK BANKE V LETU 1994 80000,00 40000,00 30000,00 20000,00 10000,00 / I J y T" iT II H \ Vf \ 1--' s 03.01. 11.01. 01.03. 29.03. M.04. 27.05 24.06. 22.07. 22.0» It.M. 17.10. 10.11 14.12. MMMMMM94MMM94MM PORAZDELITEV DELNIC RAZREDA A IN RAZREDA B PO SEKTORJIH POSPODARSTVO (85.91%) FINANČNE ORGANIZACIJE (6.84^ JAVNI SEKTOR (0.73%) PREBIVALCI (7.44%) TUJCI (0.07%) O JELOVICA lesna industrija, p.o. Kidričeva 58, Škofja Loka Zaradi uvedbe druge izmene v obratu notranjih vrat vabimo k sodelovanju LESARSKE TEHNIKE IN MIZARJE (lahko tudi drugega ustreznega poklica z veseljem do dela v lesarski stroki). Ponudbe pošljite na naslov: JELOVICA, Ll p.o. škofja Loka, Kidričeva 58 - kadrovska služba. Dodatne informacije dobite po telefonu 064/61-30, int. 237. ZAŠČITA POTROŠNIKOV OBLJUBA NAGRADE Na pravno pisarno ZPS se je obrnila razočarana občanka. Udeležila se je sejma, kjer je bilo obljubljeno tudi žrebanje vstopnic. Nekaj dni po končani prireditvi je prejela obvestilo, v katerem ji vodstvo sejma čestita in jo obvešča o nagradi. Šlo naj bi za dva tekoča metra pohištva, katera naj bi izbrala in prevzela v trgovini enega izmed razstavl-jalcev. Ko je premerila stanovanje in ugotovila, kakšen pohištveni element bi ji najbolj ustrezal, je odšla v navedeno trgovino. Tam so ji povedali, da ji ne pripada kos pohištva po njeni izbiri, temveč s strani trgovine izbrana omara. Le-ta je bila za njeno stanovanje prevelika in tako povsem neprimerna. Nagrajenka se s tem ni strinjala, saj sta bila obljubljena dva tekoča metra po njeni izbiri. Ker v trgovini njeni zahtevi po obljubljeni nagradi niso hoteli ugoditi in so jo nesramno zavrnili, se je po pomoč obrnila na Zvezo potrošnikov. Zakon o obligacijskih razmerjih ureja javno obljubo. Ta je bila dana s strani sejma in ga tudi veže. Dogovor med organizatorjem sejemske prireditve in razstavi j alcem je najverjetneje bil, da ima slednji določen popust na razstavni prostor, v zameno pa prispeva svoj izdelek v nagradni fond. Vendar pa izžrebane obiskovalke to ne zanima. Proti njej je zavezano sejemsko podjetje in bo v tem primeru moralo samo nositi stroške nagrade. Pravna pisarna ZPS je tudi v tem primeru že posredovala in pričakujemo ugodno rešitev pritožbe. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Pestra ponudba prenovljenega Kanuja KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUIMTOODAJNI NAKUlMl/IKODAmi , NAKIFM,TO0D,\1N! MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA (Kranj, Tržič) 80.10 81.80 11,31 11,62 7,48 7,84 AVAL Bled, Kranjska gora 80,80 81,20 11,43 11,55 7.60 7,85 BANKA CREDITANSTALT d.d. L| 80,60 81,50 11,40 11,70 7,60 8,00 COPIAKranj 80,90 81,50 11,46 11,55 7.70 7,85 EROS (Stari M»yr), Kranj 81,00 81,20 11.48 11,53 7,60 7,79 GEOSS Medvod« 80,90 81,20 11,46 11,52 7.65 7,80 GORENJSKA BANKA (v$e enote) 79,65 81,95 11,10 11.65 7,48 8,03 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 80,50 81,35 11,40 11,59 7.60 7,85 HIDA-tržnica Ljubljana 81.00 81.20 11.48 11.53 7,70 7,80 IURIKA Jesenic« 80,30 81,40 11,32 11,55 7,55 7,80 INVEST Škofja Loka 80,85 81,18 11,47 11,54 7.61 7,82 LEMA Kranj 80,80 81,20 11.44 11.54 7,65 7,85 MIKEL Stražišče 80,80 81,25 11,42 11,52 7,65 7,85 PBS d.d. (na vseh poštah) 79,50 81,50 10,90 11,51 7,22 7,74 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 60,60 80,95 11,45 11,50 7,70 7,78 SK8 Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 79,99 80,99 10,90 11,65 7,50 7,90 SLOGA Kranj 80.50 81,50 11,30 11,60 7,50 7,85 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 79,65 - 11,10 - 7,48 - SLOVENIJATURIST Jesenice 80,30 81.40 11,32 11,55 7,55 7,80 ŠUM Kranj 80,90 81,20 11,46 11.52 7,65 7,80 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 80,90 81,15 11,46 11.54 7.70 7,85 TALONZg. Bitnje 80,90 81,15 11,46 11,54 7,70 7,85 TENTOURS Domžale 80,70 81,30 11,45 11,65 7,60 7,90 UBK d.d. Škofja Loka 80,90 81.75 11.40 11.62 7.60 7.88 VlflLFAN Kranj 80.90 81,10 11,47 11,52 7,70 7,85 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 80,80 81,00 11,45 11,50 7,70 7,80 ZORI Kamnik ZAPRTO POVPREČNI TEČAJ 80,57 81.32 11,36 11,57 7.60 7,85 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Pred dobrim tednom je svoja vrata gostom ponovno odprl Klub Kanu ob Zbiljskem jezeru. Prenovljen in povečan Kanu nudi sedaj 99 prenočišč, popolno gostinsko ponudbo v restavraciji, v kletnih prostorih pa bo čez čas najverjetneje zaživela igralnica. Diskoteka, ki sedaj domuje v kletnih postorih, se bo preselila v ljubljanski Blagovno trgovski center, kjer bo delovala nepretrgoma ves dan. V njej pa bo prostora za približno tri tisoč petsto gostov, v svoj program pa bo vključevala tudi koncerte svetovnih zvezd zabavne glasbe. V Kanuju pa poleg tega gostje lahko igrajo tenis, v hotelu je manjši fitness studio, dva ogrevana bazena omogočata plavanje v toplejšem delu leta, kmalu bo možno tudi jahati, v prihodnosti pa naj bi se v okolici lahko odigrala tudi igra golfa. Novost vredna omembe pa je vsekakor možnost izposoje bivalnega avtomobila. V sodelovanju med Klubom Kanu ter podjetjem Intergastro iz Kranjske Gore se je možno vključiti v nemško mrežo izposoje bivalnikov. Zaenkrat si je možno bivalnike izposoditi le v Nemčiji, zato zaradi nemških registrskih tablic s takim avtomobilom ni nemogoče priti v Slovenijo. Kljub temu pa je lani vladalo precejšnje zanimanje za bivalnike tako, da bosta partnerja slovenskim popotnikom že letos poleg tujih ponudila tudi deset svojih bivalnikov. • Uroš Špehar Dušan Snoj v klubu Dvor Kranj, 23. januarja - V klubu gorejskih direktorjev Dvor bodo tokrat gostili Dušana Snoja, direktorja in glavnega urednika Gospodarskega vestnika. Gospodarsko problematiko bodo torej tokrat osvetlili z drugega, novinarskega oziroma komentatorskega zornega kota. Gostje kluba Dvor so bili doselj domali vsi vodilni ekonomski teoretiki (Mencinger, Bole, Potočnik) in številni politiki, ki so povedali, kako snujejo in uresničujejo gospodarsko politiko. Tokrat pa bo o njej spregovoril Dušan Snoj, direktor in glavni urednik Gospodarskega vestnika, .naše najresnejše novinarsko-komentatorske hiše. Kakšna je v tej luči slovenska zgodba o uspehu, kakšno je njeno zakulisje, kako razume problem nezaposlenosti itd. Januarski klubski dan bo potekal v četrtek, 26. januarja, pogovor z Dušanom Snojem se bo začel ob 18. uri v hotelu Bor v Preddvoru. ^MERKUR Dnevi elekromateriala in svetil od 16. do 28. januarja, v Merkurjevih prodajalnah. 10% znižane cene stikala, vtičnice, žarnice, telefonski aparati, števci el. energije, elektroomarice, varovalke, elektomotorji, energetski kabli, merilni instrumenti, inštalacijske cevi, vse vrste kakovostnega izbora svetilk... Popust velja za takojšnja plačila ter za plačila s potrošniškim posojilom. Z Merkurjevo kartico zaupanja še dodatni popusti! Možnost nakupa na posojilo, plačilo na tri ali štiri čeke z odloženim plačilom. STAVBNO MIZARSTVO Izdelujemo vse vrste oken, vhodnih in notranjih masivnih vrat, stopnic, vetrolovov... Nova okna vgrajujemo v stara • kvaliteta in tradicija • Hraše 32 61216 Smlednik Telefon:061/627-101 ELEKTRO GORENJSKA, javno podjetje za distribucijo električne energije, p.o., KRANJ, Bleivveisova 6 POSLOVNA ENOTA KRANJ, Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3 OBVESTILO Javno podjetje Elektro Gorenjska, Poslovna enota Kranj obvešča cenjene odjemalce električne energije, da je bilo s 1.1.1995 ukinjeno poslovanje krajevnega nadzorništva Podbrezje. S tem dnem je večina naprav in pristojnosti poslovanja s strankami prevzelo krajevno nadzorništvo Tržič s sedežem v Tržiču, Loka 115, tel. (064) 58-455. Območje Nakla, razen Strahinja in Cegelnice, je prevzelo krajevno nadzorništvo Kranj s sedežem v Kranju, Partizanska c. 20, tel. (064) 211-284. Območje Besnice do Podblice in Jamnika pa je prevzelo krajevno nadzorništvo Stražišče s sedežem na Laborah, Ljubljanska c. (za servisom Remont), tel. (064) 222-765. Vse cenjene odjemalce prosimo, da spremembe sprejmete z razumevanjem in jih upoštevate. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Izobraževalni teden za kmete Deset kmetov na vseh predavanjih Strahinj - Kmetijska svetovalna služba je minuli teden pripravila v učilnici šolskega posestva v Strahinju "Izobraževalni teden za kmete", na katerem so kmetijski in gozdarski strokovnjaki predavali o kolobarjenju na živinorejski kmetiji, o vplivu prehrane goveda na kakovost mesa, o pomenu strojnih krožkov pri zniževanju pridelovalnih stroškov, o predelavi sadja na kmetiji ter o gojenju in varstvu gozdov. Kot je povedala Marija Kalan, vodja kmetijskega svetovanja na območju upravne enote Kranj, se je predavanj udeležilo od dvajset do štirideset kmetov, predvsem z območja nakelske zadruge, sicer pa tudi od drugod. Deset kmetov je poslušalo vseh pet predavanj, na predavanju o strojnih krožkih pa so prevladovali predvsem mladi. • CZ. Posvet o zemeljskih plazovih Če ne bi bilo gozdov... Idrija - Pred kratkim je bil v Idriji posvet o zemeljskh plazovih, na katerem je dr. Lojze Čampa iz Gozdarskega inštituta Slovenije opozoril, bi bilo plazov v Sloveniji še veliko več, če ne bi imeli gozdov. Čeprav pokrivajo več kot polovico slovenske pokrajine, so plazovi, usadi in erozije stalna in velika nevarnost, ki po mnenju strokovnjakov ogroža okoli 880 tisoč hektarjev ali skoraj polovico površine Slovenije, razen primorskega in dolenjskega krasa. Še posebej je ogroženo okoli 400 tisoč hektarjev slovenskega ozemlja, na katerem lahko več kot šest tisoč večjih ali manjših "delujočih" plazov sprošča 5,3 milijona ton prsti in kamenja. Posvet je podprla Zavarovalnica Maribor, ki zavaruje škode, nastale zaradi zemeljskih plazov, kot dodatni riziko v pogojih za požarno zavarovanje. V zavarovalnici opozarjajo, da škoda zaradi zemeljskih plazov znaša kar okoli 12 odstotkov vseh škod, ki so v zadnjih desetih letih nastale v Sloveniji kot posledica naravnih ujm. Škode bi lahko zmanjšali, če bi nad ogrožene predele namestili naprave za odkrivanje in javljanje plazov. • CZ. Čips iz gorenjskega krompirja V petek bodo odprli tovarno čipsa Kranj - Podjetje Sločips, katerega večinski lastnik je kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj, bo v delu nekdanjih KOP-ovih prostorov v industrijski coni na Primsko-vem v Kranju v petek tudi uradno odprlo obrat za predelovanje krompirja v čips. Obrat bo slovesno odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc, podjetje pa vabi na otvoritveno slovesnost, ki se bo začela ob 12. uri, in na ogled predelave. Zadruga Sloga je kot večinski lastnik podjetja za skupno naložbo zagotovila prostore, ki jih je na dražbi kupila od KOP-a v stečaju, Pasticceria Italiana je prispevala opremo in tehnologijo, podjetje Ecomar iz Kopra pa bo poskrbelo za prodajo. Prvi čips iz Sločipsa je že v prodaji in ga je mogoče najti tudi v nekaterih gorenjskih trgovinah. Načrtujejo, da bodo v eni delovni izmeni predelali 2.000 ton krompirja na leto. • C. Z. Predavanje Kaj vpliva na klavno kakovost Žabnica - Kranjska enota kmetijske svetovalne službe vabi govedorejce na predavanje dipl. inž. Franca Pavlina, specialista za živinorejo v Kmetijskem zavodu Ljubljana, oddelek Kranj, o vplivih na klavno kakovost goved in novem prravilniku za vrednotenje kakovosti. Predavanje bo v četrtek ob devetih dopoldne v dvorani zadružnega doma v Žabnici. • CZ. LASTNIKI GOZDOV IN GOZDARSKA PODJETJA! Prodaja in servis motornih žag JONSERED in HUSOVARNA Orodje in oprema za posek in spravilo lesa Zaščitna oprema za gozdne delavce Kvalitetne avstrijske jeklene vrvi za traktorske vitle in gozdarske žičnice! ▲ INTJER GOZD KRANJ, Staneta Žagarja 53 Tel./fax: 064/241-670 Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj, Smledniška c. 3, 64000 Kranj razpisuje prosti delovni mesti: 1. SNAŽILKA 2. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA PRAKTIČNI POUK KMETIJSTVA Pogoji: pod 1. - končana osnovna šola, nastop dela takoj pod 2. - končana srednja kmetijska šola, zaželene delovne izkušnje, nastop dela 1. 3. 1995 Prošnje z dokazili pošljite na gornji naslov v osmih dneh po objavi. Plačilo davkov in prispevkov Visoki zneski razjezili kmete Nekaj več kot dvajset kmetov z območja nekdanje škofjeloške občine je ob koncu lanskega leta prejelo položnico z zneskom, večjim od sto tisoč tolarjev. Škofja Loka - Vsi davkoplačevalci smo si že po svoji človeški naravi precej enotni v tem, da so davki, prispevki in vse drugo, kar moramo plačevati državi, previsoki in da bi bili lahko (malo, precej, veliko) nižji. Tako sodijo delavci in obrtniki, enakega mnenja pa so tudi kmetje. V uredništvu smo v prvih letošnjih dneh prejeli dva pisma, ki govorita o davkih v kmetijstvu. Prvega so poslali Ivan Guzelj in vaščani Sv. Barbare (tega smo objavili v petkovi številki), ki med drugim opozarjajo, da bo država z visokimi davki in prispevki spravila v dolino še teh nekaj mladih, ki so pripravljeni vztrajati v bregovih in se spoprijeti s trdim delom. Drugo pismo je podpisal Karel Triller ml. iz Grenca, ki je pisanje z naslovom Budnica in dodatek "Tega sranja mora biti konec" naslovil tudi na ministrstvo za kmetijstvo. Triller navaja, da ga je k pisanju spodbudil "novoletni pozdrav slovenskih davčnih biričev" oz. ravnanje slovenskih vladarjev, ki v kmetu vidijo ljudi, ki naj samo dajejo in dajejo. Spodbuja kmetijskega ministra, da naj se "zbudi" in se potegne za slovenske kmete. Ob koncu leta še poračun Ker so kmete očitno najbolj razjezili visoki zneski davkov in prispevkov za zadnje lansko četrtletje (20 do 25 kmetov mora plačati več kot sto tisoč tolarjev), so v škofjeloški izpostavi republiške uprave za javne prihodke pojasnili, zakaj so bili zneski na položnicah za zadnje lansko četrtletje precej višji kot za prvo, drugo in tretje Plačilo v obrokih Če kmetje večjih zneskov davkov in prispevkov ne morejo plačati v enem obroku, lahko zaprosijo "davkarijo" za plačilo v največfj šestih obrokih. Če obroke potlej plačujejo redno, jim ni treba plačati zamudnih ali kakršnihkoli drugih obresti. Kolikšne so dajatve Poglejmo dva primera, iz katerih je razvidno, kolikšne so davčne obveznosti kmetov! Višinski kmet s 27 hektarji kmetijskih in gozdnih zemljišč in s 178.000 tolarji katastrskega dohodka je lani plačal nekaj manj kot 36.000 tolarjev dajatev, ravninski kmet z 41 hektarji kmetijskih in gozdnih zemljišč in s katatrskim dohodkom 679.000 tolarjev pa okoli 185.000 tolarjev. Med te dajatve sodijo davek od katastrskega dohodka, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, medtem ko prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo posebej in vsak mesec. Dve tretjini za zavarovanje V skupnem znesku davkov in prispevkov, ki jih kmetje plačajo na leto, predstavlja približno dve tretjini prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje (18 odstotkov od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč). Kmetje, ki so zaposleni ali so upokojeni, tega prispevka ne plačajo, zato so tudi zneski na položnicah temu primerno manjši. četrtletje. Razlog je v tem, da je bila pri prvih treh akontacijah davka od katastrskega dohodka (KD) in prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje osnova za izračun katatrski dohodek iz leta 1993, ki je bil pri številnih zaradi suše zmanjšan od 20 do 70 odstotkov, medtem ko so pri četrtem obroku poračunali razliko med odmerjenimi in že plačanimi davki in prispevki; pri tem pa so upoštevali, da katastrski dohodek lani zaradi suše ali drugih ujm ni bil znižan. Prve tri akontacije davkov in prispevkov so bile povprečno visoke 5.000 do 6.000 tolarjev, zadnja, ki je vsebovala tudi poračun za nazaj, pa je bila povprečno trikrat do štirikrat večja (od 15.000 do 20.000 tolarjev). Pri plačilu za zadnje četrtletje so prvič obračunali tudi pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Ta znaša 6,9 odstotka od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč, vendar so jo kmetje za lani plačali le polovico, ker je uredba začela veljati šele v sredini leta. Denacionalizacija povečala KD in dajatve Ob tem, da se je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč že na prehodu iz 1993. v 1994. leto povečal za 40 odstotkov (količnik 1,4), se je med letom povečal tudi tistim, ki so v denacionalizacijskem postopku dobili vrnjeno kmetijsko ali gozdno zemljišče. Če je bilo teh zemljišč veliko, se jim je izdatno povečal tudi katastrski dohodek, s tem pa tudi plačilo davkov in prispevkov. V izpostavi za javne prihodke so to povečanje upoštevali in Eoračunali pri položnicah, ki so jih metje prejeli v zadnjem lanskem četrtletju. In kako bo letos? Na škofjeloški "davkariji" zatrjujejo, da letos ne bo tolikšnih razlik v akontaciji, kot so bile lani. Razlog je v tem, da lani po treh zaporednih letih, ko so številni kmetje zaradi naravnih nesreč (suše) uveljavljali znižanje katastrskega dohodka, suše ni bilo in da bo osnova za letošnje leto nezmanjšani katastrski dohodek, temu primerne pa bodo tudi akontacije. Davčni zavezanci bodo položnice za plačilo prve akontacije prejeli še ta mesec. • C. Zaplotnik Janez Oman, kmet iz Srednjih Bitenj "Spomladi bo verjetno cirkus" "Kmetje, ki zaman čakajo, da bi dobili nazaj arondirano zemljo, se že zgovarjajo, da bodo šli spomladi kar orat. Jaz bom zanesljivo šel." Srednje Bitnje - 67-letni kmet Janez Oman iz Srednjih Bitenj ne more preboleti, da so mu povojne oblasti kot nekdanjemu partizanu, ki se je bojeval za "našo stvar", podržavile 2,34 hektarja njiv in jih z arondacijo priključile zemljiškemu kompleksu, ki ga še vedno obdeluje Merca-tor KŽK Kmetijstvo Kranj. Pa ne le to! Še težje čaka, kdaj bo zemljišča dobil nazaj. Ker se je počasnosti reševanja naveličal, je že nekajkrat ne glede na posledice vzel vajeti v svoje roke. Le kdaj pokončno po svoji zemlji?! Janez ne more počakati, da bi se razpletel denacionalizacijski postopek, in se že več let "bojuje", da bi svojo nekdanjo zemljo dobil nazaj. Že tedaj, ko zakon o denacionalizaciji še ni bil sprejet, je v Gorenjskem glasu objavil oglas, s katerim je javno prepovedal KŽK-ju vsako obdelovanje njegovih nekdanjih njiv in napovedal, da jih bo obdeloval sam. Ko so delavci KŽK-ja po spravilu žita ob koncu julija 1990 hoteli preorati njive in jih pripraviti za setev nove kulture, se je vlegel pred traktor in jim preprečil oranje, nekaj Odškodnina le 9,2 odstotka vrednosti V sekretariatu za gospodarstvo kranjske občine so odločbo o vrnitvi zemljišča v naravi utemeljili s tem, da odškodnina za podržavljeno premoženje ni presegla 30 odstotkov vrednosti in da je bilo torej zemljišče glede na določbe zakona odvzeto neodplačno. Kot piše v odločbi, je Oman za zemljišča, ki so bila arondirano 1963. leta, prejel 556.115 dinarjev oz. 2.966 dolarjev odškodnine, kar naj bi bilo 9,2 odstotka njihove vrednosti. V KŽK-ju menijo drugače, zato so se na odločbo tudi pritožili. dni kasneje je sporne površine preoral sam, na njih vsejal krmni ohrovt, nakosil in odpeljal 10 do 11 ton zelene krme. Naslednje leto je na njive navozil gnojnico, jih kultiviral in branal, pose-jal jaro žito, odpeljal domov štiri tone ječmenove slame in dve toni silažne koruze, zakoličil parcele... Potem ko je bil zakon o denacionalizaciji sprejet in so na kranjski občini že reševali njegovo vlogo za vrnitev njiv, je delavcem KŽK-ja spet jasno in glasno povedal: "Če boste vi^sejali, bom tudi jaz!" Tako je tudi storil! Najprej so KŽK-jevi sejalci posejali pšenico, zatem Janez na istih površinah še rž. Zrasla je mešanica, nekakšno "dena-cionalizacijsko žito". En hektar ga je že spomladi pospravil Janez, preoral njivo in posadil koruzo, preostalo so poželi KŽK-jevi delavci, slamo pa jim je "odpeljal" Janez. Čeprav so ga v KŽK-ju že nekajkrat tožili in čeprav mu je sodišče zagrozilo že z zaporno kazni- jo in mu naložilo plačilo odškodnine, ne misli odnehati. "Kmetje se že zgovarjajo, da bodo spomladi šli na svoje nekdanje njive in začeli orati. Tudi jaz bom šel," pravi Janez in poudarja: "Ali ni celo naš" predsednik Kučan obljubljal, da bomo lahko v samostojni Sloveniji hodili pokončno. Tudi jaz bi rad hodil tako, pokončno po svoji zemlji." Občina je odločila, republika še čaka Oman je že lani prejel od upravnega organa Občine Kranj denacionalizacijsko odločbo. Po tej odločbi bi mu Sklad kmetijskih zemljišč ip gozdov Republike Slovenije kot formalni lastnik vrnil vsa i zemljišča v last, ne pa tudi v posest, medtem ko bi jih KŽK lahko za plačilo zakupnine še naprej uporabljal. Obdeloval bi jih lahko nadlje sedem le* od uveljavitve zakona, sicer pa toliko časa, za kolikor bi se obe strani sporazumeli. Ob tem, k° je Oman že predlagal KŽK-ju zakupnino v vrednosti ene marke za kvadratni meter, se je KŽK na odločbo pritožil; Pritožbo rešujejo na drug1 stopnji, na ministrstvu za kme' tijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer pa so Omanu povedali, da bodo o njej odločili šele marca ali aprila. • C. Zaplotnik SCOTT "to je to - dob V kolo" največja izbira koles na Gorenjskem modeli '95, ostali so cenejši drsalke, palice, brušenje drsalk Srečno kolesarjenje v letu 95 vam želi VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, Kokrica, tel. 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje L S Y S T E M S d,. podjetje za razvoj In proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 Na Pokljuki je bilo državno prvenstvo v smučarskih tekih KRANJSKI MERKUR POBRAL NAJVEČ Najuspešnejša posameznika na 4. državnem prvenstvu sta bila Nataša Lačen iz Črne na Koroškem in Joško Kavalar iz Rateč. Tekmovanje je bilo tudi spominsko za umrlimi kranjskimi tekači Kordežem, Seljakom, Beštrom in Žibertom. Pokljuka, 22. januarja - Nad 120 tekačic in tekačev iz 14 slovenskih in hrvaškega tekaškega kluba z Reke je sodelovalo na 4. državnem prvenstvu, ki ga je na Rudnem polju na Pokljuki organiziral Tekaški smučarski klub Merkur iz Kranja. Organizatorjem vse čestitke. Po tekmi so jim izrekli priznanje direktor nordijskih smučarskih reprezentanc Lojze Gorjanc, pa generalni sekretar Smučarske zveze Slovenije Janez Bukov-nik. V soboto, prvi dan tekmovanja, je prišel med tekače tudi-minister za notranje zadeve Andrej Šter. Tudi organizatorji prvenstva so zadovoljni. Najmanj tri razloge imajo zato: dokaj primerno vreme s skoraj 10 centimetri novega snega, pomoč, ki so jo pri organizaciji tekme do bili pri pokrovitelju kluba Merkurju, pri enoti slovenske vojske na Pokljuki in njenem komandantu Janezu Kunstlju, policiji, ki je pomagala z opremo ter pri sponzorjih tekeme, in tekmovalni uspeh, saj je bil kranjski klub Merkur najuspešnejši. Vodja tekmovanja na Pokljuki Ivan Žibert se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi tekmovanja, tudi klubskim funkcionarjem in staršem tekačev. V odsotnosti Kerštajna in Sokliča, ki ju zaradi bolezni ni Nuša Žibert, obetavna kranjska Med starejšimi mladinci je tekačica, zmagovalka med presenetljivo zmagal Gašper mlajšimi mladinkami. Grašič, član Merkurja. REZULTATI S POKLJUKE Moški 10 km klasika absolutno: 1. Kavalar (Planica) 29: 22,3, 2. Trstenjak (Planica) 29:31,8, 3. Dolenc (Brdo) 30:04,7; žcnscke 5 kilometrov klasika absolutno: 1 Lačen (Crna) 16:9,3, 2. Zelene (Logatec) 17:02,1, 3. Mali (Dol) 17:09,4; zasledovalno absolutno člani: 1 Kavalar (Planica) 1,13, 15,6, 2. Dolenc (Brdo) 1:14:21,6, 3. Petkovšek (Logatec) 1:14:28,6; juniorji: 1. Petkovšek (Logatec), 2. Maric (Bled), 3. Petkoš (Bled);članice zasledovalno absolutno:!. Lačen (Črna) 48,47, 2. Zevnik (Kranj) 54,326, 3. Rupnik (Logatec) 55,09; juniorke: 1. Zevnik (Kranj), 2. Ambrožič (Logatec), 3. Race (Kranj); mlajše mladinke (5 km): 1. Žibert (Kranj) 17,11,0, 2. Brankovič (Kranj) 17,14,3, 3- Lanišek (Kranj) 18,02,7; starejše mladinke (7,5 km): 1. Zelene (Logatec) 27, 43,7, 2. Mali (Dol) 27,10,1, 3. Dolinar (Kranj) 28,41,2;starcjši mladinci (10 km):l. Grašič (Kranj) 30,07,5, 2. Rupnik (Logatec) 30,13,8, 3. Globočnik (Kranj) 31,50,3; mlajši mladinci (7,5 km)l. Zagoršek (Planica) 25,33,7, 2. Nagode (Logatec) 26,25,0, 3. Pukl (Dol) 26,40,6; Naši smučarji uspešni na tujem Košir tretji v wengnu Sv *na,nenitem slalomu so razen Jureta Koširja točke jn £°r*nega^okala osvojili tudi Andrej Miklavc, Mitja Kune smučarjev —"'j ^ieo™ januarja - Serija uspešnih nastopov slovenskih 7-j~. na znamenitem slalomu v VVengnu v Švici se uaaaljuje. Po dveh zmagah Bojana Križaja in eni zmagi že jnega Roka Petroviča je bil v nedeljo Jure Košir tretji. pa £ Pnastop v VVengnu je sam ocenil kot zelo dober, dodal fenom iJC- biI to naiJežJ' slalom v njegovi karieri. Zmajal je Von p03'0.1 Alberto Tomba, drugi pa je bil presenetljivo Švicar UsDeSnUeJllgen" sP,on Je bila slovenska predstavitev v VVengnu smučS Miklavc je bil 14., Grilc 22., kar je dokaz, da se ta Pa je i Vrača v form°. Kune pa je bil 23. Mladi smučar Vrhovnik CortjrT Za nc^ai stotink zamudil uvrstitev v finale. V italijanski " Je bil v nedeljo smuk, na katerem Slovenke niso bilo na Pokljuki, sta bila po pričakovanju najuspešnejša tekača prvenstva Joško Kavalar iz Rateč in Nataša Lačen iz Črne. Razveseljiv pa je prodor mlajših tekačev in tudi številčnost. Število udeležencev se je Matej Kordež, uspešen trener kranjskih tekačev. spet dvignilo nad 100, kar je dober obet slovenskemu tekaškemu športu. V soboto so tekli člani in juniorji na 10 kilometrov ter članice in iuniorke na 5 kilometrov v klasičnem slogu. Med člani so bili na prvih treh mestih Joško Kavalar, Mladen Trstenjak in Marko Dolenc, med juniorji Joško Petkovšek, Ivan Maric in Janez Petkoš,-med članicami Nataša Lačen, Miša Erlich in Katja Iglic, med juniorkami pa Darja Rupnik, Vesna Zevnik in Mateja Ambrožič. V nedeljo je v zasledovalni tekmi zmagal med člani Kavalar, med juniorji Petkovšek, med članicami Lačnova, med juniorkami Zevnikova, med mlajšimi mladinkami Ži-bertova, med starejšimi mladinkami Zelenčeva, med starejšimi mladinci Grašič in med mlajšimi mladinci Zagoršek. Ekipno je bil prvi Tekaški smučarski klub Merkur iz Kranja s 301 točko, drugi Logatec z 293 točkami in tretja Planica s 179 točkami. • J.Košnjek, slike J. Pelko Na Pokljuki so povedali MLADI NAPREDUJEJO Nataša LAČEN, nasa najboljša tekačica po sobotni zmagi: "S progo sem zelo zadovoljna, prav tako pa tudi s svojim tekom. Kar dobro je letelo. Katerih sotekmovalk sem se najbolj bala? Malijeva je zelo dobra. Če bi jih uspel maksimalni tek, bi se morala krepko potruditi za zmago. Vedno boljša je tudi Tanja Zelene." Joško KAVALAR, najboljši med člani: "S svojim nastopom sem zadovoljen, tudi s sobotnim, saj mi klasičen slog prav posebej ne ustreza. Proga je bila dobra, tako da je šlo tudi s klasiko kar v redu. Sicer pa je bil povprečen tek. Vesel sem, da je bil Mladen Trstenjak drugi in da je danes ponovno tekel Dejan Mezek. Petkrat je imel zlomljeno medenico, pa je šel v smučino. To je pravi fenomen." Tadeja BRANKOVIČ z Vascc pri Cerkljah: "S svojim nastopom sem zadovoljna. Računala sem na uvrstitev med prvih pet in to mi je uspelo. Mlajše tekačice napredujemo. V kranjskem klubu nas je kar nekaj. Trenira me Matej Kordež. Vadim vsak dan. Naša družina je kar športna. Oče je igral rokomet, brat Anže pa je smučarski skakalec. Sedaj grem na dve večji tekmovanji: na igre Alpe Adria v Švici in na olimpiado mladih v Andoro." Lojze GORJANC, direktor nordijskih smučarskih reprezentanc: "Predvsem moram reči, da je prvenstvo uspelo in da ga je kranjski klub Merkur dobro organiziral. Za odlično organizacijo jim čestitam. Na roko jim je šlo tudi vreme, čeprav je ponoči s sobote na nedeljo padlo nekaj snega. Proga je bila mehkejša, vendar je bila za vse enaka. Veseli me, da prihaja tudi na tekaška prvenstva vedno več tekmovalcev. Pred osmimi ali desetimi leti jih je bilo največ, potem pa se je začelo upadanje. Sedaj se množičnost povečuje in smo spet presegli število 100. Pri dekletih je najboljša Lačnova, za njo pa je najmanj pet obetavnih mladink, ki lahko marsikaj dosežejo. Tako bomo prišli do dobre ekipe. Tudi pri fantih je opazen napredek mladih. Mislim predvsem na Petkovška in na še nekatere, ki so se odrezali tudi na tem prvenstvu. Pozna se dobro delo trenerja iz Češke dr. Razela, priznannega strokovnjaka za teke. Trener terja veliko treninga in to so dojeli tudi tekmovalci. Brez dobrega treninga ni rezultatov, pa tudi preko noči ne pridejo. Poseben problem je sneg. Kdor ga ima v bližini, lahko več trenira. To se pozna pri Ratečanih, drugi pa se morajo vioziti na Pokljuko, kar je za mlade tekače velik napor. Če bi imeli tudi v dolini več snega, bi lahko hitreje napredovali." • J.Košnjek na« ' J r---stopile, zato pa so včeraj nastopile v veleslalomu. «, skakalci so tekmovali na Poljskem, Češkem in v Sanporu. V ~aPporu sta bili dve tekmi. Na prvi tekmi jc bil Urban Franc 19., £uPančič pa 30., na drugi tekmi pa jc bil Urban Franc 24., ^Pančič pa 40. • J.K. ROKOMET MLADINCI ŠEŠIRJA FINALISTI Ajdovščina - Štirinajst dni pred nadaljevanjem prvenstva v drugi ligi - zahodna skupina za rokometaše, kjer je škofjeloški Šešir s četrtim mestom najbolje uvrščena gorenjska ekipa, so za dvig rokometne vročice v mestu pod Lubnikom poskrbeli mladinci Šeširja, ki so se na polfinalnem turnirju za državno prvenstvo Slovenije v Ajdovščini kot zmagovalci uvrstili v finale, ki bo v začetku februarja. Poleg Šeširja sta se v "zahodnem" polfinalu za napredovanje merili še ekipi domačega Fructala in Slovana iz Ljubljane. Mladinci Šeširja so najprej premagali ljubljanski Slovan z 18:17 (12:10), v drugem srečanju pa še vrstnike iz Fructala, visoko z 29:12 (14:6). Srečanje proti Slovanu bo štelo tudi v finalu, kamor se bosta poleg Ločanov in Ljubljančanov uvrstili še prvouvrščeni ekipi iz vzhoda (polfinale v Celju). Mladi Ljubljančani so bolje začeli, vodili do izenačenja na 4:4, nakar so Ločani po nekaj hitrih protinapadih povcdli z 8:4. Borbeni Ljubljančani, s kar petimi kadetskimi reprezentanti Slovenije, so ponovno izenačili pri 9:9, kar pa je bilo zadnej izenačenje na srečanju. Šeipri je tako odloČil že prvi polčas v svojo korist, v nadaljevanju pa so Ločani že v 43. minuti vodili z 18:13. V dramatični končnici mladi "klobučniki" niso več dosegli zadetka, Slovanu pa kaj več kot znižanje izida ni uspelo. Tako ima Šešir v finalu že dve točki. Za organizacijo finalnega turnirja pa se bo potegoval tudi Šešir. Pod vodstvom trenerja Srdiana Praljaka so nastopili: Matej Rupar 1, Janez Erznožnik, Željko Jozič, Bojan Dolinar 7, Bojan Jakac 6, Damjan Duič 11, Boštjan Frelih 6, Matej Galof 3, Miha Kcše 11, Dejan Mirčevski, Jernej Cankar 1 in Peter Okorn 1. • Darc Rupar Nadaljuje se državno prvenstvo v hokeju na ledu FAVORITI ZMAGUJEJO Kranj, 24. januarja - Državno prvenstvo v hokeju na ledu se nadaljuje. Favoriti zmagujejo in tako vse kaže, da se bosta za naslov spet spoprijela Acroniks Jesenice in Olimpija Hertz. V petkovem 6. krogu drugega dela prvenstva je Olimpija Hert'/ doma premagala Celje z 9 : 3. Celjani, ki so se odpovedali imenu svojega pokrovitelja Inntala, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti, so doživeli zlom v zadnji tretjini, ki so jo Ljubljančani dobili s 5 : 0. Acroniks pa je premagal blejsko Sportino z 10 : 2. To je bila sorazmerno lahka zmaga, ki je marsikdo ni pričakoval, saj so imeli državni prvaki vedno veliko dela z Blejci. Tokrat so prvaki igrali odlično in učinkovito. Andrej Razinger je zabil za Jeseničane kar štiri gole, zadetka za Bled pa sta dala brata Škofic. • J.K. PORAZ PRVAKOV V 7. krogu nadaljevanja drugega dela hokejskega prvenstva je bilo najbolj zanimivo na Bledu in v Celju. Na Bledu je Sportina igrala z Olimpijo Hertz in zgubila z 6 : 1. Tekma je bila odločena v prvi in drugi tretjini. Državni prvaki Acroniks Jesenice pa so gostovali v Celju in zgubili s 3 : 2. V prvi tretjini jc bilo neodločeno 2 : 2, v drugi ni bilo golov, v tretji pa je zabil odločilni gol Povečerovski in tako odločil tekmo. Danes bo v Ljubljani 200. derbi med Olimpijo in Acroniksom, Sportina pa bo doma igrala s Celjem. • J.K. IONET PINESTA PRVA XVI. turnir v malem nogometu "KRANJ 94/95" je končan. Brez statističnih podatkov ne gre. Skupaj je bilo v treh starostnih skupinah odigranih 111 tekem. Vsa srečanja so vodili nogometni sodniki Medobčinske nogometne zveze Gorenjske. Dosodili so le dva rdeča kartona, rumenih kartonov je bilo nekaj več. Delegat Marijan Lampret je povedal, da je tekmovanje potekalo brez zapletov. Pokal Kranja v A skupini je osvojila ekipa iz Ljubljane STEKLARSTVO ISO, drugi so bili Kranjčani v ekipi VENERA SHOP, tretje mesto pa so zasedli igalci ekipe ASFALT BETON iz Britofa. V B skupini je slavila ekipa AVTOPREVOZNIŠTVO KAVČIČ iz Kranja, drugi so bili ALPO SEAD iz Kranja in tretji LJUBLJANSKE MLEKARNE iz Ljubljane. Ekipa PINESTE iz Kranja že vrsto let nima pravega nasprotnika med najstarejšimi. Brez poraza so osvojili prvo mesto, sledijo pa jim: LJUBLJANSKE MLEKARNE, ALPE-TOUR RICK ter RANCH BOYS-ADOZ iz Kranja. Milan Čadež LE "OGREVANJE" ZA TRIGLAV V 10. krogu 1. SKL za moške je pri Triglavu v Kranju gostovala solidna ekipa Dadas Rudarja iz Trbovelj. Tekma je bila bolj "ogrevanje" za nadaljnja srečanja, saj gostje niso mogli doseči več kot častnega poraza z ugodnim rezultatom 6:2 (5446:5155). Rezultati: Urbane : Mažgon 1:0 (993- rekord kegljišča: 851), Beber : Goljuf 0:1 (835:871), V. Oman : Hribar 0:1 (857:861), M. Oman : Gantar 1:0 (895:824), Šturkelj : Stoklas 1:0 (918:911), Juvančič : Izgoršek 1:0 (948:827). Srečanje sta od domaČih odlično začela Urbane in Beber. Gledalci so si lahko dali duška ter ogreli roke in grla, saj je Boris igral vedno bolje. Začel je z 260 na 1. stezi in na 3. fenomenalno zaključil svoj nastop z dvema čistima devetkama in sedmico. Semaforje pokazal nov rekord kegljišča 993. Boris {'e dvignil roke pod luči ter dobil gromoglasne ovacije vseh na kegljišču. Bratranca Vane in Marko Oman sta v drugem paru igrala zelo različna dvoboja. Medtem ko je Marko z 895 keglji "raztrgal" Gantarja, se je Vane mučil s Hribarjem. Na polno je bila prednost na njegovi strani, Hribar pa je vse priigral na čiščenju. To je bilo tudi odločilno in dvoboj je za samo 4 keglje dobil Hribar. Stanje 2:2 je še dajalo kanček upanja gostom. Toda na stezo sta stopila reprezentanta Juvančič in Štrukelj. Albin se je s svojim nasprotnikom kar malo "šalil" in odigral svoj - trening. Trener Franc Belcijan ga je moral vseskozi motivirati, sa je bil Izgoršek za dva razreda slabši. Zdravko pa je naletel na tršega nasprotnika - Stoklasa, ki je bil najboljši od gostov z 911 keglji. Na 150 lučajev je imel Zdravko 38 kegljev zaostanka, vendar je že na polno uspel vse nadoknaditi. (Odločalo je zadnje čiščenje. Gledalci so spet oživeli, ozračje je bilo naelektreno. V 184-tem lučaju je Zdravko podrl 9, ki pa mu jo je Stoklas v 193-tem lučaju "vrnil". Dobesedno v zadnjih sekundah pa ej Zdravku ostla lučaj več in z zlato sedmico je osvojil točko. Triglav tako še vedno kraljuje na prvenstveni lestvici z 20 točkami, sledijo Konstruktor 15, Tekstilna 14, Liv Proteus 13, itd. Naslednje srečanje bo že v soboto, 28. januarja 1995, v Postojni, ko se bo Triglav pomeril z domačim Liv Proteusom. Dvoboj bo ob 16. uri na kegljišču šport v Postojni, kjer bodo ljubitelji vrhunskega kegljanja gotovo prišli na svoj račun, sja se bo praktično že odločalo o naslovu državnega prvaka. Vane Oman ZMAGI JESENIC IN LOG STEINELA Kranj, 21. januarja - Oba gorenjska predstavnika sta uspešno startala v nadaljevanju prvenstva v medregijski kcgljaški ligi. JESENICE so na domačem kegljišču premagale borbeno moštvo GRADIŠ NORIK iz Ljubljane z rezultatom 6 : 2 (5049 : 4937). Najboljša pri Jeseničanih sta bila Drago Geršak in Štefan Jesenšek z 848 podrtimi keglji. Mostov LOG STEINELA je gostovalo v Ljubljani in z dobro igro celotne ekipe zanesljivo premagalo ekipo GEOLOŠKEGA ZAVODA. Rezultat je bil 7 : 1 (5047 4763). Najboljša pri Stražišanih sta bila Tone Šemrl z 897 in Vinko Cvirn z 860 podrtimi keglji. Na lestvici vodi KAMNIK s 17 točkami, JESENICE in LOG STEINEL sta na drugem oz. tretjem mestu s 15 točkami, itd. Prihodnjo soboto, 28. januarja, ob 16. uri kegljavci LOG STEINELA gostijo na domačem kegljišču igralce MERCA-TORJA iz Ljubljane, JESENICE pa potujejo na težko gostovanje v Gorico. • M. Šilar PORAZ LJUBELJA V 10. krogu 2. Slovenske lige v kegljanju so kegljavci Ljubelja iz Tržiča gostovali v Ankaranu pri ekipi Adria Convent. V zanimivi tekmi so bili boljši domačini, ki so slavili zmago z rezultatom 5233 : 5176 (7:1). Pri Ljubelju so se najbolj izkazali Ahačič z 898, Čerin z 885 in Mejač z 878 podrtimi keglji. Jure Mejač NEPRIČAKOVANI PORAZ TRIGLAVANK TRIGLAV : DADAS RUDAR 3:5 (2345:2357) Kranj - V nadaljevanju prvenstva so Kranjčanke zabeležile nepričakovani poraz proti kegljavkam iz Trbovelj. Rezultat je bil skozi vso srečanje izredno tesen, saj je bil po igri posameznic izenačen 3:3. venar so kegljavke Dadas Rudarja skupno podrle 14 kegljev več in zmagale. Pri domačih so "zatajile" vse, razen Mojce Jerala, ki je podrla 405 kegljev, pri gostjah pa je bila najboljša Podlcsnikova s 415 podrtimi keglji. TRIGLAV 2343: Nepužlan 387, Belcijan 394, Cof 381, Joži Jerala 380, Fleichman 396, Mojca Jerala 405 DADAS RUDAR 2357: Tušek 384, Hočevar 374, Sobočan 388, Lapan 407, Burja 389, Podlesnik 415. • Jože Marinček Državna odbojkarska liga ZMAGI BLEJSKIH EKIP V DERBIJIH Derbi prvouvrščenih ekip v ženski konkurenci 1A. DOL ni upravičil imena, saj so igralke Klima Commerce Bleda gladko opravile z Novomeščankami in si s tem praktično že zagotovile prvo mesto po rednem delu prvenstva. Odbojkarji Minolte Bled pa so z zmago nad vodečo Topolšico in ugodnem razpletu na ostalih tekmah, še vendo v igri za uvrstitev v 1A. DOL. FI Prom in ŠOU Triglav sta po pričakovanju izgubila na gostovanju in še vedno ostaja na zadnjih mestih v svoji konkurenci. Rezultati 1A. DOL moški: Kamnik : FI Prom 3:1 (-14, 6, 10, 11), Olimpija : Vigros Po-murje 0:3, Ljutomer : Pionir -sreda. Vrstni red: Vigros Po-murje 26, Olimpija 18, Ljutomer 14, Pionir in Kamnik 12 in FI Prom 0 točk. Rezultati 1A. DOL ženske: Klima Commerce Bled : TPV Novo mesto 3:0 (9, 2, 3), HIT Casino : LIK Tilia 3:0, Krim : Zg. Savinjska 1:3. Vrstni red: Klima Commerce Bled 26, TPV Novo mesto 20, Zg. Savinjska 16, Krim 12, HIT Casino 10 in LIK Tilia 0 točk. Rezultati 1B. DOL moški: Minolta Bled : Topolšica 3:2 (-10, -14, 8, 16, 10), Olimpija 2 Brezovica : Fužinar 3:0, Granit Preskrba : SIP Šempeter 3:0; Vrstni red: Topolšica 20, Fužinar (-1), Olimpija 2 Brezovica in Minolta Bled 16, Granit Preskrba 14, SIP Šempeter 0 točk. Rezultati 1B. DOL ženske: ŠOU : ŠOU Triglav 3:1 (5, 5, -12, 12), ŠD Tabor : Prevalje 2:3, Mislinja : Cimos 0:3. Vrstni red: Cimos 28, ŠOU 18, Mislinja in ŠD Tabor 12, Pravalje 8 in ŠOU Triglav 4 točke. V 2. DOL je Termo Lubnik zopet zabeležil zanesljivo zmago, odboj karice FI Proma, pa se niso mogle resneje upirati vse SKMdftSKI SKOKI PREMOČ GORENJCEV Sebenje, 21. januarja - SK Tržič je organiziral tretje tekmovanje za pokal Cockte v kategoriji dečkov do 15 let. Obenem se je 28 tekmovalcev pomerilo v tekih za klasično kombinacijo. Največ uspeha so imeli Gorenjci. Rezultati: 1. Samo Lazar (Ilirija Center) 217,5 T 51,5 in 52 M, 2. Milan Živic (Velenje) 215,9 T 51 in 50,5 M, 3. Primož Delavec (Triglav Teling) 210 T 52 in 51,5 M, 4. Tomaž Kravcar (Tržič) 199,3 T 48 in 49 M, 5. Uroš Peterka 197,1 T 47,5 in 48 M, 6. Andrej Cuznar (oba Triglav Teling) 193,4 T 48,5 in 48 M; kombinacija: 1. Žiga Fic (Tržič), 2. Simon Sturm, 3. Jure Kosmač (oba Alpina Žiri), 4. Uroš Peterka (Triglav Trling), 5. Tomaž Kravcar (Tržič), 6. Davorin Stanovnik (Alpina Žiri). ANŽE BRANKO VIČ ZMAGOVALEC Žiri, 21. januarja - SSK Alpina iz Žirov je na 20-metrski skakalnici organiziral drugo tekmovanje za pokal Cockte za dečke do 11 let. Nastopilo je 59 skakalcev. Rezultati: 1. Anže Brankovič (Triglav Teling) 208,7 T 20 in 20,5 M, 2. Marcel Klemenčič 201 T 19 in 19,5 M, 3. Marko Perše (oba Velenje) 197,9 T 19,5 in 20 M, 4. Matic Zelnik (Triglav Teling) 195,4 T 18,5 in 18,5 M, 5. Robi Klemenčič (Alpina Žiri) 194,6 T 19,5 in 19 M. V pokalu Cockte po devetih tekmovanjih premočno vodi Triglav Teling z 2130 točkami, 2. Ilirija cCer 1038 točk, 3. Tržič 993 točke, 4. Velenje 947 točk, 5. Alpina Žiri 538 točk, 6. Stol Žirovnica 312 točk. • J. Bešter RPOLO boljšim Mariborčankam. Rezultati moški: Braslovče Maher : Termo Lubnik 0:3, Mežica : B. I. K. Turbina 0:3, Claudia Shop Beltinci : Salonit II 3:0, Pionir 2 Žužemberk : Črnuče 0:3, Simonov zaliv Izola : Maribor Intes 3:0, PAN Kovinar : Mislinja 3:0. Vrstni red: Simonov zaliv Izola in B. I. K. Turbina 22, PAN Kovinar in Črnuče 20, Termo Lubnik 18, Pionir 2 Žužemberk, Salonit II in Claudia Shop Beltinci 12, Maribor Intes, Braslovče Maher in Mislinja 6, Mežica 0 točk. Rezultati -ženske: Paloma Branik Hoby : FI Prom 3:0 (8, 4, 8), Mežica : Ruše 0:3, Rogoza : Sobota 1:3, Kajuh Šoštanj : Solkan 3:1, Šentvid : Črna 3:1, Ptuj : Žibrat Ljutomer 0:3. Vrstni red: Žibrat Ljutomer 24, Šentvid in Sobota 20, Kajuh Šoštanj 18, Paloma Branik Hobby 14, Ptuk, Ruše in FI Prom 12, Rogoza 10, Solkan in Mežica 6, Črna 2 točki. Rezultati 3. DOL zahod -moški: Bled II : Prvačina 0:3, Branik Sedex : Triglav 0:3, Portorož : Kamnik II 3:0, Mokronog : Bohinj 3:0, Plamen : Bovec 3:1, PAN Kovinar II: FI Prom II 0:3. Vrstni red: Portorož in Prvačina 24, Triglav 22, Kamnik II 16, Branik Sedex, Bohinj in Plamen 12, FI Prom II in Bled II 8, Mokronog, Bovec in Pan Kovinar II 6 točk. Rezultati 3. DOL zahod -ženske: Bled II : TPV Novo mesto II 3:0, ŠD Tabor II: HIT Casino II 0:3, Piran : Bohinj 3:0, Šentvid II : LIK Tilia II 2:3, Mehanizmi Kropa : Lango Šenčur 1:3. Vrstni red: HIT Casino II, Bled II in Piran 22, Cimos II 18, Lango Šenčur in Bohinj 16, Mehanizmi Kropa 10, Julči Vital II 8, TPV Novo mesto II in LIK Tilia II 6, Šentvid II in ŠD Tabor II 4 točke. B. Maček S tekme Triglav: Smelt Olimpija - Foto: L. Jeras TEKMA V CELJU JE BILA PRESTAVLJENA Kranj, 22. januarja - Tudi v tretjem krogu ni šlo brez zapletov, kajti Celjani so v petek zvečer v dogovoru s Kranjem 90 tekmo tretjega kroga, ki bi jo morali odigrati v bazenu Golovec, ki ga ima v upravljanju podjetje Celjski sejem morali preložiti, saj ne zmorejo oziroma ni niso tako bogati, da bi bili kos zahtevam, ki jih daje omenjeno podjetje. Tako bodo, vsaj tako izgleda šli po poti plavalcev, ki svoja tekmovanja organizirajo v drugih bazenih (Trbovlje, Velenje), kjer so do športa bolj korektni in od njega ne tržijo tako kot Celjski sejem, ki v isti koš meče sejemsko dejavnost in šport. Po pogovorih s predstavniki športa je bilo ugotovljeno, da je bazen Golovec med najdražjimi v Sloveniji in zahteva poleg tega še plačilo v naprej za tekme. Tako sta bili odigrani v tretjem krogu dve srečanji in to v Portorožu - Luciji in Trstu. V srečanju Okolje Triglav so slavili v hotelu Metropol Kranjčani, ki so zmagali z izidom 6:13 (1:5, 0:2, 2:2, 3:4), v Trstu pa so slavili "domačini", ki so z nekoliko sreče premagali "bankirje" iz Maribora z rezultatom 7:5 (1:0, 3:1, 1:3, 2:1). Zasluge za igranje tekemv Portorožu moramo priznati neumornemu Sretanu Stanišiču, ki je ustanovil ta klub, našel primerne ljudi v upravi, ki imajo razumevanje za ta šport, tako da v prihodnje ne bo težav za vaterpolo na Obali. Vse bolj pa se zapleta pri prvem klubu Obale pri Micom Kopru. Naslov državnih prvakov, ki so si ga tako zelo želeli že pušča posledice, te pa so, da niso več tako dobro organizirani, nimajo v svojih vrstah pravega podmladka in rezultate tega kluba lahko pričakujemo šele v drugem delu, saj se bodo prav gotovo okrepili, drugače pa na ohranitev naslova ne morejo računati. OKOLJE : TRIGLAV 6:13 (1:5, 0:2, 2:2, 3:4) Portorož, 21. januarja - Zimski bazen hotela Metropol, gledalcev 50, sodnika Rakovec iz Kranja in Jerman iz Kopra OKOLJE: Naglic, Purgar, Friš 1, JovančeviČ 1, Stanišič, Godec, Kocjančič 1, Turk Basiaco, Južnič, Tul, Radetič 3, Lovrečič; TRIGLAV: Homovec, Hajdinjak, Čimžar, Balderman 2, Nastrna 1, Rebolj 3, Stružnik, Galič 1, Bukovac 3, Klančar, Peranovič 1, Kern, Troppan 2. Izključitve: Okolje 3, Triglav 7; Četverci: Okolje 0-0, Triglav 2-1 Bazen v hotelu Metropol je s strani tekmovalne komisije dobil licenco, da se lahko v njem igrajo tekme prvega dela državnega prvenstva in pokala. Prvi, ki so nastopili v tem bazenu, so bili Triglavani, ki so odšli iz njega kot zmagovalci. Lepo, da se vaterpolo prenese tudi v okolje, kjer se še ni igral. In prav to je uspelo Sretanu Stanišiču, ki je veliko truda vložil, da ima danes Portorož vaterpolo. Sam bazen je sicer nekoliko plitek, vendar še vedno v dimenzijah, ki jih priznavajo mednarodna pravila. Prav to je motilo igralce, ki jim je bilo velikokrat dosojeno odrivanje in stojenje v vodi. Toda vseeno smo v Portorožu gledali zanimivo srečanje, v katerem sta se izkazala oba vratarja. MICOM KOPER : PROBANKA LEASING MARIBOR 7:5 (1:0, 3:1,1:3, 2:1) Strelci: za Micom Koper Bolčič in Drnasin po 2, ter Vejnovič, Hainz in Iričanin po 1, za P. L. Maribor pa Kremžar 2 in Seljak, Rukavina in Robnik po 1. Srečanje sta vodila Rebec iz Kopra in Stariha iz Kranja. Izključitve: Micom Koper 10, P. L. Maribor 9, Četverci: Micom Koper 1-1, P. L. Maribor 1-0. • Jože Marinček TRIGLAV: SMELT OLIMPIJA 54 : 75 (23:39) Kranj, športna dvorana na Planini, gledalcev 1200 Sodnika Kamnikar (Črnomelj) in Hafnar (Medvode) Triglav: Lojk 1 (1-2), Prevodnik 14 (1-1). Džino 14 (4-9), Jeras 2 (0-2), Subic 7 (1-1), Hafnar 7 (1-1), Drobnjak 7 (1-2), Vukić 2 (2-2) Smelt Olimpija: Horvat 18, Jek-lin 4, Reed 4, Setina 4 (2-2), Hauptman 19 (4-5), Tušek 10, Milic 13 (2-2), Gorenc 3 (1-1) Prosti met: Triglav 11 : 20-Smelt Olimpija 9 :10 Osebne napake: Triglav tS^Smclt Olimpija 26 Met za tri točke: Triglav 9-1 (Prevodnik) Smelt Olimpija 11-6 (Horvat 2 x Hauptman 3 x in Milic lx) Pet osebnih: Milic (38) Peterka tekme: Hauptman, Horvat, Milic, Drobnjak in Džino Izjava Gorenca: "Korak z odličnimi Ljubljančani smo držali do 16. minute, potem pa je prišlo tistih slabih 5 minut Trigla-vanov, ko so si Ljubljančani ustvarili delni rezultat 3:17 in praktično tudi s tem zaključili srečanje, čeprav smo v drugi polovici poskušali vse, vendar smo bili neuspešni." Polna dvorana in dober motiv in želja pri Triglavanih so bili garancija za lep košarkarski večer. Triglavanom je uspevala dobra igra vse do 16. minute prvega polčasa. Potem pa so naredili veliko napak, ki so jih Ljubljančani s pridom izkoristili. V drugem polčasu so potem ves čas Ljubljančani držali razliko, ki so jo ustvarili na koncu prvega polčasa. Odlično sta igrala Milic in Horvat proti koncu tekme pa še Dušan Hauptman. Pri domačih sta se z dobro igro odlikovala Džino in DragiŠa Drobnjak. Kljub vsemu pa so gledalci prišli na svoj račun. Jože Marinček INTERIER KRŠKO: LOKA KAVA 67 : 57 (3731) Krško - Športna dvorana Leskovec, gledalcev 300, sodnika: RihtaršiČ (Slovenske Konjice), Rutar (Maribor) Loka Kava: Dumenčič 8, Hartman 21, Dolenc 2, Vuksanič H (3:5), Kalingcr 9, Jeseničnik 6 Škofjeloški košarkarji so pokazali še eno dobro predstavo proti eni izmed ekip iz vrhnjega dela lestvice, ki si je že zagotovila nastop v končnici, ki bo odločala o napredovanju v Al ligo v prihodnjem prvenstvu. Krčani so kar nekoliko zlahka vzeli gostovanje Ločanov, ki so za nameček igrali Še brez kapetana in najboljšega strelca Dušana Mitiča. Domačini so vodili vse do 14. minute, ko So "kavarji" izenačili na 24:24 ob odlični igri v obrambi. V15. minuti so Gorenjci celo vodili, kljub vsemu pa se je polčas ob nekaj napakah Ločanov končal vprid domaČih, ki jih je spodbujala dodobra napolnjena dvorana. Tudi v nadaljevanju so Ločani prikazali lepo igro, blestel je predvsem Peter Hartman, ki je v tem srečanju prišel na svoj račun. Odlično je metal prek visokih igralcev Interieria in domačo obrambo dobesedno spravljal v obup. Zal pa kljub dobri igri v obrambi Ločani na napadu niso imeli še enega strelca. Ob vsem pa sa jim jo zagodla tudi oba sodnika, saj so izvajali le pet prostih metov, kar je dobesedno smešno za tako konkurenco, kot je A2 liga. Kljub porazu Ločani ostajajo v sredini prvenstvene lestvice, naslednjo tekmo pa bodo igrali v Ljubljani proti mladi ekipi SmclU Olimpije. • D. Rupar CELJE: ODEJA MARMOR 68:82 (35:39) Ločanke so se kar nekoliko bale nadaljevanja prvenstva. Tod« po dobrih treningih v odmoru ter po velikem uspehu v pokalnef11 tekmovanju pretekli teden v Lenartu so tudi v uvodnem srečanju drugega dela prvenstva bile uspešne. Tako so se neugodnih Celjankam oddolžile za neprijeten poraz v prvem delu prvenstva-ki jih je pahnil na predzadnje mesto finalne skupine. P° nervoznem začetku so Ločanke zaostajale skoraj ves prvi polčas-Celjanke, čeprav brez najboljše Polutnikove, so vodile že za osen1 točk vil. minuti. Ločanke pa so povedle v 19. minuti in obdržal^ tudi prednost po prvem polčasu. V nadaljevanju je bil tif izenačen do 32. minute, ko so domače z delnim izidom 13:4 »e zadnjič izenačile na 62:62. Toda v zadnjih minutah so Ločanke »e enkrat dokazale željo osvojiti tretje mesto v prvenstvu, ter 1 briljantnim zaključkom zmagale na vročem celjskem gostovanji Dare Rupar Lani je kranjskoplninstvo praznovalo 95 let NA POTI K STOLETJU Pred 95 leti je bila v Kranju ustanovljena Kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva (16. avgusta 1899). Ustanovili so jo slovenski kranjski narodnjaki. J^fanj, 23. januarja - Takratna zavzetost je po ustanovitvi V 70. letih je dom dobil vodo botrovala izgradnji Prešernove koče na Malem Stolu, in zgrajena ie bila tovorna ^grajena in z zemljiščem odplačana je bila 1909. leta. Želja žičnica (1975). Pred desetimi Kranjčanov pa je bila, da bi prvo planinsko postojanko leti se je začela tudi sanacija postavili pod Storžičem (pod Beseljskim sedlom), vendar se strehe, sanitarij, elektrifikaci- Za*adi neusklajenih hotenj z Bašljani ni uresničila. Tako so se ja planinske društvene aktivnosti morale odvijati okoli Kara v&n.k. Takratno članstvo v podružnici pa je bilo iz Loke, *ržiča, Radovljice in tudi z območja kokrsko-jezerskih Posestnikov in gorskih vodnikov. Ves čas med obema v°jnama so bili v podružnici napredni meščani in okolišani * vrhom inteligence, uradništva in podjetništva. Taka sestava Je vsebinsko in materialno bogatila delo podružnice. Ko so se v Kranju formirali markacisti, kijih vodi Rudi Lanc, so se začeli posegi v obnovo stenskih potov. Tako so obnovili Pom*™^ SttjSS' Eden °d razrešilo tudi vprašanje hote- Humembnih dosežkov je bila tudi postavitev bivaka, ki so ga v jQV Krvavec \n šmarietna Petdesetih letih postavili planinci Iskre in ga potem oddali v »T • . • . ■ V šestdesetih letih je kranjski alpinizem doživljal preporod v zgornjo težavnostno stopnjo s preplezanim Čopovim stebrom, vzponi VI. stopnje v Mont Blancu, z odpravo v Kavkaz in preplezano smerjo v Travniku "Ašenbrener". 1967. so Kranjčani zabeležili prvi se-demtisočak v Pamirju. 1970 je bila odprava v Pakistanski Hindukuš in dve leti za tem v Tanzanijo. Potem pa se povzpnejo v vrh svetovnega alpinizma imena Zaplotnik, Štremfljevi, Česen. 1975 je {>omenilo vstop v "hima-ajstvo" višjega ranga. Pomembna pa so bila šestdeseta leta tudi za mladinski planinski razcvet. In začeli so se pristopi k transverzalnim potem. Potem se je 1975. leta 'Ptovljanje PD"Kranj. Danes urejen planincem. - Foto: F. Ekar Planinska dejavnost se je takrat odvijala na različnih Področjih in tudi v alpinistični z Benom Andervalodom, penetom Malovrhom, Cirilom Hudovernikom z vzponi v Kamniških Alpah. Planinst-v° Pa se je širilo tudi na oomočje Krvavca, saj se je vary vključevala tudi Ambro-Zerjeva planšarija na Kriški Planini pod Krvavcem. Potem Pa so 11. avgusta 1940 slovesno z odprtjem Valvasorjevega doma proslavili skoraj 40 oziroma 41-letno obdobje. Slovesno mašo pa je opravil Prane Šaleški Finžgar, ki je bil kaplan na sv. Joštu, član Podružnice pa od 1902. leta. 1946. leta je z nanovo J^tanovljenim planinskim režimom nastalo Planinsko društvo Kranj, ki je dobilo v uPravljanje in predvsem v obnovo Češko kočo na Spodnjih Ravneh in Dom na Krvavcu. Takrat so se Kranjčani poslovili od nekdanje lastnine na Stolu in pod nJim. Društvo pa je združe-valo člane še naprej iz bližnje ln daljne okolice. Najprej so ■u g« Fmeu. uuu^u t Na ■ č[ skup§čmi SQ bivak nudi zavetišče jjh predali občini ^ in na ta način kupili zemljišče na usposobili Češko kočo in Ledinah ter lokacijo Gospin- Krvavec. Hkrati je formiralo ca na Krvavcu ter zavetišča alpinistični, mladinski in gos- GRS. In tako sta na Gospinci podarski odsek ter gorsko in Ledinah 1977. leta zrasla reševalno službo. 1947. leta dva nova domova, so Češko kočo oddali jezers Predsedniki Kranjske planinske podružnice in PD Kranj 1899 ■ 1906 Janko Maj-dič, veletrgovec 1907 - 1923 prof. Anton Zupan, gimnazijski učitelj 1923 - 1926 mag. Franc Šavnik, lekarnar 1926 - 1927 prof. Anton Zupan, gimnazijski učitelj 1928 - 1932 mag. Franc Šavnik, lekarnar 1932 -1940 prof. Andrej Roje, učitelj na Trsteniku 1946 - 1947 prof. Črtomir Zoreč, ravnatelj Tekstilne šole Kranj 1947 -1968 prof. Franjo Klojčnik, direktor Dijaškega doma Kranj 1968 -1970 dr. Ivo Valič, zdravnik specialist Bolnišnica Kranj 1970 - 1972 iur. Ciril Hudovernik, šef inšpekcijskih služb SDK Kranj 1972 - mag. Franc Ekar, direktor Poslovno prireditvenega centra Kranj kim planincem. Sledilo je obdobje gradnje hotela na Krvavcu in Šmar-jetni gori. Planinsko društvo je gradilo elektriko, vodovod in tovorno žičnico na Krvavec. Slednja je bilazametek današnjemu žičničarskemu sistemu na Krvavcu. Na Šmarjetni gori so se zavzemali za cesto, za napeljavo vode in elektrike. Te investicije pa so začele planince takrat tudi razdvajati in 1953. leta so začeli uresničevati tudi željo sloveskih kranjskih planincev z začetkom gradnje doma na Kališču. To je bila en sama velika prostovoljna akcija domačinov in članov. Dom je bil zgrajen in odprt 2. julija 1959. leta. Poimenovali so ga Dom Kokrškega odreda, lani pa so KS Bela, Preddvor m TD Bašelj predlagali, da se dom preimenuje v Planinski dom na Kališču. Danes planinci spet postajajo resnični planinci. V samostojni Sloveniji so dobili spet sproščeno mejno obočje. Delo so spet lahko začeli na tem območju markacisti. 1993. leta je bila odprta nadelana pot jezersko-kokrs-ka Kočna, ki jo je odprl takratni notranji minister fvo Bizjak ob navzočnosti predsednika države Milana Kučana. Nedavno zmanjšanje članstva zaradi ukinitve dotacij in materialnih dobrin je spet začelo naraščati. Lani je naraslo za 10 odstotkov v primerjavi z letom prej in sicer na 2.200. Hkrati pa se končuje čas, da je od vznožja gora do vrha "vse naše". Na tem miselnem in organizacijskem področju pa čaka planinsko dejavnost i nor ga ni-zacijo jutri precej dela. A. Žal ar Lansko proslavljanje 95-letnice je bilo predvsem delovno. Osrednja slovesnost pa je bil množični julijski zbor na Kališču in ob koncu leta koncert Slovenskega okteta s sprejemom predsednika skupščine in sosednjih PD. Predsednik Franc Ekar poudarja, da ima društvo izjemno dobre odnose s PD doma in v zamejstvu. Izjema so le nekateri posamezniki, ki so pozabili na regijo. Sicer pa bi bila podobno kot pri lovcih, turistističnih delavcih potrebna regijska organiziranost tudi pri planincih. Po mnenju Franca Ekarja, ki pravi, da predsednik vsa ta leta nikdar ni bil po svoji volji in v društvu že nekaj časa iščejo moč, ki bo prevzela to vlogo, pa člani Planinske zveze Slovenije danes niso seznanjeni niti s finančnim poslovanjem. Predvsem pa naj bi se denar vračal,kjer je bil formiran. V SPOMIN ZVONE MATJAČIČ 1960 - 1994 IKfl MiillllM PREZELJ SKAČE VEDNO VIŠJE ZMAGA ALJANČIČA ranj - y soboto se je s tekmovanjem v Ljubljani začela nova na°ranska al,etska sezona. Na otvoritvenem mitingu je ^utopilo tudi šest atletinj in atletov kranjskega Triglava, tre Fav se na lek»novanje niso posebej pripravljali, je bil j^er Dobrivoje Vučkovič z njihovi rezultati in uvrstitvami zadovoljen. Tekr siarostne kategorije, le v ^katerih disciplinah je bilo ločeno po kategorijah. Mlajši mladinec Rožle Preželi je v skoku v višino preskočil letvijo na 195 centimetrov, s ^rner je za en centimeter ^boljšal svoj osebni rekord \Ve uvrstil na tretie mest?- Mladinka Brigita Langernolc jj bila v teku na 60 metrov dfuga z rezultatom 7,91, Bri-W» Postolova med pionirkami druga v teku na 60 metrov 1 ovirami (9,89), starejša mladinka Saša Eberl peta v doskoku (11,46), pionirka Jana Zupančič, ki je prvič nastopila v troskoku, pa sedma (11.20). Mlajša mladinka Tina Čarman je skočila v daljino 5,44 metra, izboljšala osebni dvoranski rekord za tri decimetre in se uvrstila na tretje mesto. Pionirka Mirjana Idžanovič je štiri kilograme težko kroglo vrgla 9,92 metra (domala poldrugi meter bolje od osebnega rekorda), kar ji je v konkurenci članic in mladink zadostovalo za peto mesto. Marcela Umnik ni nastopila, ker zaradi poškodbe gležnja že tri tedne ne trenira. • CZ. 2 GLA! Tržič - Tako kot vsak mesec že vrsto let so tudi v tem mesecu tržiški šahisti odigrali redni mesečni hitropotezni šahovski turnir. Tokrat je sodelovalo 11 tržiških igralcev, najbojši pa je bil Martin Aljančič, ki je zbral 7,5 točke. Prav toliko jih je imel na drugem mestu tudi Pavel Loc, tretji Dušan Čebular in četrti prof. Edo Roblek sta jih zbrala po 6,5, peti Stane Valjavec 6, šesti Ivan Ravnik pa 5,5 itd. • J. Kikel SLOVENSKI HOKEJSKI UPI PREMAGALI MADŽARE V začetku februarja bodo slovenski pionirji že tretjič zapored odpotovali na svetovno hokejsko prvenstvo v Kanado na tako imenovani turnir PEE VVEE v Cjuebecu. V petek so na Bledu gostili madžarsko hokejsko reprezentanco, ki jim je vrnila obisk, in jo tudi tretjič premagali z rezultatom 15:3. Madžari so se dostojno upirali le prvo tretjino, ko je bil rezultat izenačen in sicer 1:1. V nadaljevanju so slovenski hokejisti pokazali precej znanja in premagali svoje sosede z visokim rezultatom. Pri naši ekipi je bil najboljši Jurij Goličič, ki igra za blejsko Sportino, saj ie dosegel pet zadetkov. Gole so dali še Sambolec 3, Žbontar 2, Polončič, Zrnič, Rodman, Pavlic in Mušič po enega. Trener Edo Hafner je bil z igro zadovoljen. Tik pred odhodom v Kanado bo imela reprezentanca v novoodprtem HOTELU KANU pri Smledniku tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavljeni igralci in sponzorji, ki so tudi letos podprli naše mlade hokejiste. • F. G. Ob koncu leta, ko vsi ocenjujemo preteklo leto in si sežemo v roke z dobrimi željami za novo, uspešnejše in boljše leto, si nas nenadoma zapustil. Košarko si začel igrati v osnovni šoli. Po nekaj letih treninga si se prijavil na razpis za košarkarskega sodnika. V skoraj petnajstletni karieri si sodil od pionirjev do prve slovenske lige in tudi mednarodne tekme. S svojim odnosom in predanostjo ne prav lahkem hobiju, ki je vsem na očeh, si pomagal graditi tudi našo OSO, ki je med boljšimi pri nas. V OSO si opravljal najbolj občutljiva dela, kot je delegiranje, ki zahteva veliko strokovnega znanja in občutka. Sodeloval si tudi pri izobraževanju in graditvi novih, mladih sodnikov. V zadnjem obdobju si se predajal svoji drugi ljubezni - teku, vendar si z veliko odgovornostjo in odnosom bil zgled ostalim sodnikom. Klubi in igralci so te poznali kot poštenega in pravičnega sodnika, ki se ni ustrašil težkih situacij na tekmi. S svojim prenaglim odhodom smo izgubili človeka in sodnika, ki bi lahko še marsikaj pripomogel k še večjemu ugledu naše OSO. Za dobrega sodnika je potrebno večletno delo in tvoj odhod na višku sodniške kariere bo za vse nas boleče. Kruto je življenje in kruta je smrt, vendar upamo, da si našel svoj dolgo iskani mir. OSO Gorenjske _________ 111IIM DRSANJE DRSANJE V TRŽIČU Tržič - Ljubitelji drsanja so po lanski mili zimi, ko niso uspeli niti enkrat samkrat usposobiti naravne ledene ploskve na drsališču za Virjem, letos prišli na svoj račun. Splošno športno društvo, ki sicer upravlja z drsališčem, je objekt skupaj z brunarico oddalo v najem in novi najemnik, ki je brunarico preuredil v prijeten PAK BAR, lepo skrbi tudi za ledeno ploskev. Tako je bilo v zadnjih dneh poleg rekreativnega drsanja na drsališču tudi več prijateljskih hokejskih tekem med domačimi hokejisti in tekem Gorenjske hokejske lige, predstavili pa so se tudi člani HK Triglav iz Kranja s pionirsko hokejsko šolo, da bi tako ta priljubljeni šport še bolj popularizirali med mladimi v Tržiču. Sicer pa ie rekreativno drsanje vsak dan, če je le vreme primerno za drsanje in sicer od ponedeljka do četrtka med 17. in 19. uro, ob petkih je drsanje od 16. dol8. in od 18. do 20. ure, ob sobotah, nedeljah, med prazniki in šolskimi počitnicami pa je drsanje od 10. do 12. ure, dopoldne ter popoldne od 16. do 18. in od 18. do 20. ure. Ljubitelji drsanja vabljeni! • J. Kikel TEČAJ ZA VADITELJE Tržič - Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja iz Tržiča vabi k vpisu vse, ki bi želeli opravljati tečaj za vaditelje smučanja. Tečaj bodo organizirali na terenih Zelenice v prihodnjem mesecu. Prijave m natančne informacije dobite pri Zdravku Križaju na telefonski številki (064)50-012. • J. Kikel Maribor se pripravlja na veliko tekmovanje TUDI V ZNAMENJU ELANOVEGA JUBILEJA Begunjski Elan bo letos star 50 let. Svoje praznovanje bo začel prav na 32. pohorski krni za svetovni pokal Zlata lisica, ki bo 25. in 26. februarja. Maribor, 20. januarja - Dober mesec pred velikim tekmovanjem smučark za svetovni pokal Zlata lisica, najboljše tri letos ne bodo dobile lisičjih kopak zlate, srebrne in bronaste diademe v obliki lisice, so iz Maribora sporočili, da bo pohorsko tekmovanje tudi začetek praznovanja 50. obletnice begunjske tovarne Elan. Praznovanje bo trajalo vse leto, v Maribor pa bo Elan pripeljal tri velike ase slovenskega in svetovnega smučanja: Ingemarja Stenmarka, Matejo Svet in Bojana Krielovali bodo na otvoritvi in v televizijski oddaji Poglej in zadeni, ki bo v petek, 24. februarja, na sneionu. Častni Eokrovitelj tekme je predsednik slovenske vlade dr. Janez >rnovšek, generalni pokrovitelj pa Zavarovalnica Maribor. Ogled ene tekme bo stal za odrasle 1.000, za mladino pa 600 tolarjev. Za organizirane skupine bodo popusti. • J. K. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA, ŠKOFJA LOKA, Stara Loka 31, objavlja prosta delovna mesta: 1. DIETNEGA KUHARJA Z KUHARSKEGA POMOČNIKA - NATAKARJA - 2 delavca Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: pod 1. - KV kuhar -1 leto delovnih izkušenj - tečaj higienskega minimuma - tečaj dietne prehrane - izpit iz varstva pri delu pod 2. - osnovna šola s tečajem za kuharskega pomočnika - 6 mesecev delovnih izkušenj - izpit iz varstva pri delu - tečaj higienskega minimuma Poskusno delo traja en oziroma dva meseca. Delovno razmerje sklenemo za določen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati prinesejo osebno v splošni sektor v 8 dneh po objavi oglasa. O rezultatih objave bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. GORENJSKI GLAS • 28. STRAN PISMA, ODMEVI IZJAVA ZA JAVNOST Šola naj mladim posreduje vrednote - boj za šolo se nadaljuje O posvetu Slovenska šola in njen čas, ki ga je 6. in 7. januarja priredil v Cankarjevem domu v Ljubljani Državljanski forum, sta oba vodilna (idejno ne istovetna) slovenska dnevnika, Slovenec 9. januarja pod prvim naslovom, in Delo 10. januarja pod drugim naslovom, objektivno in dovolj obširno poročala o kritiki zakonov o šolstvu, ki jih pripravlja vlada. Združeni ob Lipi sprave odločno podpiramo vse sklepe, ki jih je sprejel dne 7. L 1995 Državni forum pod vodstvom dr. Draga Ocvirka o humanem šolstvu in jih naše gibanje za narodno spravo sprejema tudi kot svoje. Stališčem humanistov in njihovim poročilom, skorajda ni kaj dodati ob upoštevanju za razpravo omejenega časa. Seveda na tem posvetovanju ni bilo in tudi ni moglo biti vse dorečeno. Za ta prispevek pa so me spodbudile sklepne besede spoštovane novinarke Bogi Pretnar v Delovem članku Boj za šolo se nadaljuje, ko pove: "Razpravljanja v dvorani je bilo precej, žal pa je bilo povsem razpršeno, spuščeno Z vajeti, včasih navijaško in ni izkoristilo tega, da je bilo v avditoriju poleg obeh državnih sekretarjev še precej predstavnikov ministrstva in zavoda za šolstvo ter pri-pravljalcev nove zakonodaje, ki nikakor niso imeli namena ostati anonimni. Tako je žal velika javna priložnost za konstruktiven dialog, ki naj bi ga vzpostavili obe strani, spet propadla." Tej sklepni ugotovitvi novinarke ni moč ugovarjati. Gotovo je res, da sta na simpoziju bili obe nasprotujoči si strani. Ena, ki je pripravljala in pripravila "lex ferenda", in druga, ki mu v imenu humanizma naspro- tuje, in ki je pripravila razpravo o njem. Seveda je res, da so pri razpravi imeli prvo besedo prireditelji, ki so s svojimi poročili naravnost izzivali pripravljalce zakonov o šolstvu. Pa se niso pustili izzvati in se niso spustili v resno debato. O tem, zakaj tako, nekaj misli. Predlagatelji kritiziranih zakonov o šolstvu, so po mojem prepričanju mladi ljudje, na katerih je večdese-tletno usmerjeno izobraževanje in materialistična ideološka vzgoja pustila svoje sledi. Njihova vrednota je "imeti" in ne "biti". Po njihovem je humanistična šola in verski pouk, nekaj preživelega. Prednost dajejo "telesnim" stvarem in materialnim dobrinam, pri čemer zanikajo človekovo duhovnost kot upoštevanja vredno kategorijo, po kateri se samo človek razlikuje od vseh drugih živih bitij. V tem je razlika med predlagatelji zakona o šolstvu in kritiki, ki mu ugovarjajo(mo). Res je, da se v predlaganih zakonih o šolstvu izrecno ne propagira materialistični svetovni nazor, vendar je očitno, da ga pripravljajo zagovorniki materialističnega pogleda na svet, ateisti, ki jim je hkrati tudi tuja humanistična vzgoja. Zato so jo njihovi idejni predniki tudi odpravili ter s tem odprli zapornice veletoku nemorale, ki sedaj obvladuje slovenski narod. Zato mora šola poleg izobraževanja tudi vzgajati. Res je, da materialna blaginja človeka osrečuje, in da je človekova izobrazba pogoj za boljše življenje vsaj v materialnem pogledu, toda brez človekove vzgoje ni človekove sreče. Biti vzgojen pomeni znati deliti svojo srečo tudi z drugim, znati čutiti nesrečo sočloveka, soljudi. Ta segment izobrazbe, ki ni eksaktna znanost; in se je ne da meriti, je vzgoja. Kakor je splošna in strokovna izobrazba zahteva za boljše življenje, vsaj v materialnem pogledu, pa je vzgoja zahteva sožitja med ljudmi. Zanemariti to vrsto izobraževanja bi imelo za naš narod še hujše posledice, kakor ga je imelo usmerjeno izobraževanje, ki je dejansko zanikalo človekovo moralno vzgojo. Pa ne samo to. Tudi ekonomski in družbeni marksistični nauk ni vodil k spoznavanju sveta in resnice in ni izobraževal niti v pogledu materialnega sveta. Glavna pomanjkljivost Makovega ekonomskega nauka je bila zmota v omalovaževanju tega, tržne ekonomije, čeprav je trgovina v človeški zgodovini najstarejša gospodarska panoga (pocunia, pocus). Tudi v oceni zemljiške rente' je marksizem zmota, ker še ni in tudi ni mogel upoštevati nafte, ki predstavlja bogastvo brez vloženega dela. Marx-ovo načrtno gospodarstvo pa izgubi siceršnjo prepričljivost spričo spoznanja, da povpraševanja ni mogoče planirati. Tudi Marxov družbeni nauk o napovedi brezrazredne komunistične družbe je ostal utopija, enako kakor tudi ideologije marksizma-leniniz-ma, ki je enako kot nacifaši-zem, človeštvu, posebej pa še slovenskemu narodu, prinesel nesrečo. Tudi o tem bi se na posvetu moglo razpravljati. Seveda tudi o šolstvu in učenju v zvezi s tem. Če so predlagatelji, ko so se zavzeli za nevtralno šolo, imeli pred očmi to žalostno izkustvo, tedaj tega ne bi mogli kritizirati. Toda bojazen, da hočejo predlagatelji s to napovedjo izriniti iz šolstva humanistično vzgojo, je realna, kot je resnično tudi spoznanje, da predlagatelji molčijo o novih učbenikih novejše slovenske Zgodovine, vkljub temu da ta zvrst humanističnega izobraževanja kar kriči po novih učbenikih in drugačnem zgodovinopisju. Če bi na posvetu bilo na razpolago več časa, tedaj bi se mogla razviti še razprava o tem, kdo bo slovensko šolsko mladino vzgajal po božjih zapovedih - NE UBIJAJ, NE KRADI, NE LAŽI - če tega ne bo zmogla šola, in kakšno življenje se obeta slovenskemu narodu, če mladi slovenski rod v šoli ne bo poučen, da je človeško življenje največja vrednota, brez katere ni nobenih drugih, in da je Sokratovo načelo-bolje krivico trpeti sam, kot jo storiti drugemu - priznana etična kategorija civiliziranega sveta. Državljanski forum za humano šolo je na posvetu v Cankarjevem domu izpolnil svojo dolžnost do slovenskega šolstva. Sedaj je na potezi oblast. Skupaj z novinarko Bogi Pretnar želimo, da bi se o zakonu o šolstvu in izrečeno kritiko še javno izrekli doslej anonimni snovalci zakona. Kranj, 11. 1. 1995 Za združene ob Lipi sprave Stanislav Klep Pomladansko -rdeča koalicija v Medvodah Stranke slovenske pomladi (SDSS, SLS, ZS) so po občinskih volitvah sklenile glasovalno koalicijo s strankama ZLSD in LDS ter nestrankarsko listo. Do te koalicije je prišlo na "Pirniš-ki konferenci" 3. januarja 1995, dan pred nadaljevanjem seje občinskega sveta. Tega ne pišemo zato, ker so s sklenitvijo te koalicije v celoti potisnili SKD Medvode iz pogovorov o oblikovanju vodilnih funkcij občinskega sveta in tako iz odločujoče vloge pri oblikovanju politike dela občinskega sveta, pač pa zaradi nekaterih dogodkov in izkrivljenih, če ne kar lažnivih interpretacij. Kot prvo je nujno povedati, da so stranke slovenske pomladi v Medvodah glasno in odločno zatrjevale, da se ne bodo v nobenem primeru povezovale s strankama ZLSD in LDS, ki da sta nosilki vsega starega in hudega. Toda to so bile njihove lastne izjave. SKD-jevci iz Medvod smo se takoj po volitvah začeli pogovarjati s strankami slovenske pomladi o vseh pome mbni h vprašanjih konstituiranja občinskega sveta in začetka dela tako občinskega sveta, kot občine same. In ker imamo vse te stranke večino v občinskem svetu, smo iskali še enega partnerja, ki bo zagotovil 2/3 večino. Ta partner je bil LDS. Pred prvo sejo 22. decembra 1994 je bil sklenjen, res le ustno, dogovor med vsemi temi strankami (SKD, SDS, SLS, ZS in LDS) o delu konstitutivne seje. Tega dogovora se stranke slovenske pomladi niso držale. Na "pirniško konferenco", na kateri je bila sklenjena omenjena glasovalna koalicija, SKD Medvode ni bil vabljen. Zato izjave predstavnikov teh strank in zlasti g. Župana, da so se tam zbrali vsi, ki jim je za to, da bi občina začeta delati, ne držijo in so lažne. SKD je takoj po prvi neuspeli seji dala pobudo tako SDSS kot g. županu za ponovne pogovre, a na te pobude ni bilo odgovora. Pač, odgovor je v pirniški konferenci in pomladansko-rdeči koaliciji, ki se je izkazala za trden glasovalni stroj na seji sveta 4. januarja 1995. Tej koaliciji čestitamo. SKD Medvode in občinski svetniki iz SKD bomo ostali zvesti svojim obljubam in tako kot doslej, tudi odslej delali pošteno, odkrito in javno in to bomo zahtevali tudi od občinskega sveta, župana in občinske uprave. OO SKD Medvode Janez Šušteršič Vprašanje g. Janku S. Stušku V Gorenjskem glasu je bil 30. decembra 1994 objavljen vaš prispevek Konstituiranje radovljiškega občinskega sveta. Ocenjujem, da se nekako ne morete vživeti in strinjati z večinsko demokracijo. Torej, kdor ima večino članov, ali glasov ali npr. delnic, odloča in njegove odločitve veljajo,] dokler so priznana pravili, večinske demokracije. Redkol kje pa je uvedena konsenzni\ demokracija, torej "za" mot'\ ajo biti vsi bodisi glasovi,], bodisi delničarji. Tako odlom Evropska unija. Vendar tum tu vidimo, da so lahko odlo-\ čitve za nekatere boleče. Tako npr. Italija že kakega pol leti ovira sprejem Slovenije m pridruženo članstvo EV. /* navedenega izhaja, da so pfl\ odločanju v vsakem primeri prisotne utesnitve za kogarko-\ li, ki v odločanje ni vključeM Najbolj učinkovito je meha^ nizme večinske demokracij* definiral, pretežno anekdotit >, no, Churchill, češ da je park'; mentarna (torej večinski] demokracija) demokraciji\ najslabša od vseh demokracij, ostale so pa še slabše. . \ Čudim se pri vaši izobrazb1 in političnih izkušnjah, di solzavo opisujete potek prvi seje. Posebej pa sem presen?; čen, da ste uporabili toliko navednic npr. "zmagujoči desnica", "demokratično'', "edini objavljeni", "Projekta", "mišičarstvo" itd. Zakaj vse to v navednicah, saj je v skladu z večinsko demokracijo, katere pravila smo sprejeli? Ob tem članku se spomin jam, da je g. Školč, ko je bili ZSMS v opoziciji, delil nauke* da v demokraciji, ki kaj nase, da, parlament vodi opozicij^1 poslanec. Zdaj, ko je njegovi ZSMS (sedaj preimenovana v LDS) na oblasti pa dokazuje* da je njegova izvolitev neO' porečna. Seveda se strinjam1 njim, saj imajo v parlamenti večino. Seveda pa se ne strm jam z njegovimi dvojnic merili. Prej tako, zdaj P* drugače! In vprašanje? G. Stušek, prosim, da m kratko odgovorite: 1. Ali bi v primeru, da je V Radovljici dobila večino (tudi jaz bom uporabil navednice. "zmagovita levica" postopa'1 drugače, kot po pravilih ^' činske demokracije? Davorin V skladu s čl. 25 in 32 Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur. I. RS št. 13/93,45/93, 55/93, 6/94 in 43/94) ter skladno s programom lastninskega preoblikovanja podjetja, ki gaje odobrila Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo z odločbo št. LP 0459/94-BR z dne 29. 12. 1994 objavlja gorenjski tisk p.o. JAVNI POZIV Zoisova ulica 1, 64000 Kranj 1. Firma in sedež: Gorenjski tisk, p.o. Kranj, Zoisova lil. 1, Kranj Podjetje je vpisano v sodni register pravnih oseb pri Temeljnem sodišču v Kranju, Enota v Kranju, reg. št. vložka 1-94-00 z dne 7. 3. 1990 2. Matična številka. 5048915 3. Dejavnost: 013400 Pretežna dejavnost podjetja je grafična dejavnost in proizvodnja papirnate embalaže, založništvo, tiskanje pol in porezava izdelava izsekovalnih orodij in z laserjem izrezane deske za izsekovalna orodja, načrtovanje grafičnih izdelkov ter fotografske storitve, pridobivanje srebra z elektrolizo in odpadnega fiksirja, tehnološki in organizacijski inženiring za grafično in kartonažno dejavnost, prodaja vseh vrst izdelkov in storitev iz dejavnosti na domačem in tujem trgu, zunanje trgovinska dejavnost. k vpisu in vplačilu delnic interne razdelitve (27. 1. do 25. 2. 1995) in notranjega odkupa 13. 2. do 14. 3. 1995) 4. Pravna oblika organiziranosti: Podjetje Gorenjski tisk,p.o., Kranj je organizirano družbeno podjetje v 100 % družbeni lastnini. kot 5. Predvidena lastniška struktura kapitala preoblikovanega podjetja: - slovenski odškodninski sklad 9,05 % - kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja 9,05 % - Sklad Republike Slovenije za razvoj 18,11 % - upravičenci iz naslova interne razdelitve 18,11 % - upravičenci iz naslova notranjega odkupa 12,68 % - upravičenci iz naslova javne prodaje 23,55 % - denacionalizacijska upravičenca 9,45 % 6. Predvideni način oziroma kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja: - prenos navadnih delnic na Sklade 40 % - interna razdelitev delnic 20 % - notranji odkup delnic 14 % - javna prodaja 26 % 7. Javni poziv 7. 1. Interna razdelitev delnic Podjetje Gorenjski tisk, p.o., Kranj poziva upravičence (vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence), da od vključno 27. 1. 1995 do vključno 25. 2. 1995 predložijo svoje lastninske certifikate v zameno za začasnice (kasneje delnice) ter tako sodelujejo pri interni razdelitvi delnic. Rok je prekluziven. Delnice interne razdelitve so navadne delnice, glasijo se na ime in dajejo pravico do upravljanja in dividende. Njihova nominalna vrednost je 1.000,00 SIT. Prodajna cena za certifiate je 700,00 SIT. Podjetje vodi razdeljene začasnice v nematerializirani obliki na računih posameznih upravičencev in so neprenosljive dve leti od njihove izdaje, razen z dedovanjem. V primeru, da bo vrednost predloženih lastninskih certifikatov večja od 20 % družbenega kapitala, lahko upravičenci, ki so sodelovali pri interni razdelitvi (prvi razpis) presežne lastninske certifikate uporabijo za nakup delnic v programu notranjega odkupa tako, da se presežek certifikatov uporabi proporcionalno za vsakega udeleženca posebej. V primeru, če bo vrednost zbranih lastninskih certifikatov v prvem internem razpisu manjša od 20 % družbenega kapitala, bo podjetje pozvalo k predložitiv lastninskih certifikatov ožje družinske člane zaposlenih. Rok za predložitev lastninskih certifikatov ožjih družinskih članov je 10 dni od dneva objave internega razpisa na oglasni deski podjetja. 7. 2. Notranji odkup delnic Podjetje Gorenjski tisk, p.o., Kranj poziva upravičence (vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja), da lahko od vključno 13. 2. 1995 do vključno 14. 3. 1995 sodelujejo pri notranjem odkupu delnic podjetja. Rok je prekluziven. Nominalna vrednost delnice notranjega odkupa znaša 1.000,00 SIT. Prodajna cena delnice znaša 700,00 SIT s tem, da z upoštevanjem 50 % popusta znaša kupnina za eno delnico 350,00 SIT. Do dneva plačila kupnine Skladu pa se bo za gotovinsko vplačilo revalorizirala z rastjo drobnoprodajnih cen od 1. 1. 1993 dalje-Upravičenci do notranjega odkupa bodo delnice lahko vplačevali s presežnimi certifikati in gotovino. Upravičenci bodo hkrati z vplačilom delnic podpisali tud' izjavo o pristopu k pravilom notranjega odkupa. Delnice notranjega odkupa so navadne, imenske, dajejo pravico do upravljanja v skladu s pravili programa notranjega odkupa, dajejo pravico do dividende. Delnica so neprenosljive izven programa notranjega odkupa, razen v primeru dedovanja. Prenosljivost delnic v okviru programa notranjega odkupa je omejena z zahtevo, da ostaja najmanji/3 zaposleni"! med udeleženci programa. Delnice, ki jih upravičene' pridobijo v programu notranjega odkupa v zameno za lastninske certifikate, so enake delnicam interne razdelit^ in so neprensolsjive dve leti, razen z dedovanjem, P° preteku dveh let pa so enake kot ostale delnice programa notranjega odkupa. 8. Upravičenci bodo lahko vpisovali in vplačevali delnica interne razdelitve in notranjega odkupa v poslovnij' prostorih podjetja na Mirka Vadnova 6, Kranj, vsa* delavnik od 8. do 12. ure. 9. Informacije Udeleženci in zainteresirani lahko dobijo dodatne informacije na sedežu podjetja, pri Metki Radjenovič ali Ma^' Vehovec, po telefonu 064/263-0 vsak dan od 8. do 12. ^re' Gorenjski tisk, p.o., Kranj SZ Torek, 24. januarja 1995 GLASOV KAŽIPOT, OGLASI GORENJSKI GLAS • 29. STRAN GLASOV KAŽIPOT M Predavanja JjH Gledališče 0 osteoporozi Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira predavanje o osteoporozi (bolezni kosti), ki bo v B»tek, 27. januarja, ob 17. uri v omu kulture v Naklem. Vabljeni Hjani Nakla, Podbrezij in Dupelj. Kataklizma - da ali ne? Radovljica - Center za duhovno kulturo iz Ljubljane vabi na predavanje Tomaža Flajsa z naslovom Bližajoča se kataklizma - da ali ne? Odavanje bo jutri, v sredo, ob 18. Uri v Hotelu Grajski dvor, Kranjska c- 2, Radovljica. Ljubljanska Drama gostuje Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bo jutri, v sredo, ob 19.30 SNG Drama Ljubljana uprizorila Georgeja Taborija VVeisman in rdeče lice - za abonma rumeni, izven in konto. V četrtek, 26. januarja, ob 19.30 bodo predstavo ponovili za abonma petek II, izven in konto. Razstave Na Kriško goro fr&e - Planinsko društvo Križe vabi v nedeljo, 29. januarja, na »Hl. tradicionalni zimski trim pohod na Kriško goro. Izhodiščni točki sta v Križah na ina Golniku. Ker bo pot zaprta za promet, organitor prosi pohodnike, naj prevozna sredstva pustijo na izhodiščnih točkah. Kontrolna točka bo v koči na Kriški gori, ki je odprta od 7- do 15. ure. Ker je pot kamnita in Zasnežena, je potrebna primerna Planinska oprema. Prireditve M Potopisno predavanje Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Simon Kravanja ob diapozitivih predaval o popotovanju po Južni Ameriki. Večer z diapozitivi Škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja prireja Foto klub A. Ažbe v oetrtek, 26. januarja, ob 17.30 predvajanje diapozitivov na temo lvie in led. Fotografska razstava Kranj - V V prostorih podjetja Elektro Gorenjske bodo danes, v torek, ob 14.30 odprli razstavo fotografij fotografa dr. Tomaža Kunsta z naslovom Ujeta lepota. Razstavo bo odprl dr. Cene Avguštin, v kulturnem programu bodo sodelovali učenci Glasbene šole Kranj in člani plesne šole Urška. brati, berem Želite postati OSKRBNIK PLANINSKEGA DOMA NA LUBNIKU Od kandidatov pričakujemo: - kvalitetno pripravo jedi - solidno postrežbo gostov - primerno vzdrževanje objekta Možna je pogodbena zaposlitev dveh mlajših upokojencev ali redna zaposlitev enega zakonca, drugi pa je v pomoč ob koncih tedna. Ponudbe pošljite na Planinsko društvo Škofja Loka, Mestni trg 38. Informacije po tel. 064/ 620-667 (sreda, petek popoldan) ali 064/631-463 zvečer. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS - Pri AMZS so za konec tedna na gorenjskih cestah opravili 17 vlek in 5-krat nudili pomoč na cestah. GASILCI - Kranjski gasilci so v teh dneh reševali kombi, ki je s ceste začel na Brezjah, gasili goreči kontejner na Župančičevi ulici v Kranju. Upamo, da se meso ni preveč zapeklo v dimni komori Mesarije Kunej v Šenčurju, kjer je izbruhnil požar, ki so ga kranjski gasilci hitro pogasili. V stanovanjski hiši v Goricah pa je preglavice povzročila voda, ki je nekontrolirano začela teči iz zgornjega stanovanja v spodnje. Ker zgoraj nikogar ni bilo doma, so gasilci, seveda v spremstvu policije, stanovanje odprli in vodo ustavili. Tržiški gasilci so na pomoč priskočili ob gašenju dimnika, ki se je vžagl v stanovanjski hiši na Slapu pri Tržiču. Jeseniški gasilci so imeli požarno-varstveno spremstvo v valjarni, kjer so nekaj varili in je obstajala nevarnost, da se pripeti kaj nezaželenega. Za vsak primer so gasilsko stražo postavili na hokejski tekmi v dvorani v Podmežakli, deaktivirali pa so tudi eksplozivno telo, ki so ga pripeljali k njim. Gasilsko stražo so imeli tudi v Gledališču Tone Čufar. GORENJSKI DOJENČKI -16 je število, ki je v teh dneh označilo novo gorenjsko populacijo. V Kranju je na svet prijokalo 12 dojenčkov, od tega Eonovno več dečkov, in sicer 7. fajtežji je tehtal 3.800 gramov. Deklic se je tokrat v Kranju rodilo 5, najlažja je ob rojstvu tehtala 2.950 gramov. Na Jesenicah so se rodili 4 mali kri-čački. Izmed 3 deklic, je najtežja Gorenjska tehtala kar 4.580 gramov, najlažji pa je bil tokrat edini deček, ob rojstvu mu je tehtnica pokazala 3.150 gramov. URGENCA - V Splošni bolnišnici Jesenice, koder so s kirurškega oddelka odpustili tudi našega direktorja, ki ima sedaj poleg železne volje nekaj dodatnega "železja" tudi v roki in je danes dobre volje že med nami, so v dneh od petka do torka Eoskrbeli skupaj za 192 bolni-ov. Od tega so kirurgi poskrbeli za 11 bolnikov, na internem oddelku za 35, na pediatriji za 16 otrok in na ginekologiji za 30 bolnic. HALS, HALS, GORENJSKI GLAS NOVI FORD TRANSU FURGON KOMBI KESON ugodne cene Najugodnejši leasing pogoji Predstavitev s preizkusno vožnjo v četrtek 26.1., petek 27.1.95 od 8.00 -18.00, ali v soboto 29.1.95 od 8.00 -13.00 ure. Avto M d.o.o., Predilniška 16. TRŽIČ, Tel./fax:064/53-334 i^EJELI SMO Odpadki Z Gorenjskega h občine Radovljica so bespolno a s posilstvom glavnega zbora nastale ob-?ne Bohinj, Bled in Radovl->'Ca>' iz občine Kranj pa yrklje, Naklo, Preddvor, Šenčur ter mestna občina yanj. Slednja ima ugodnost, đa deponija Tenetiše leii na n)enem območju. Sedaj odvažata v deponijo Tenetiše od-p«dke komunalno podjetje Kranj iz petih občin ter Kpntunalno podjetje Radovl-}lc<* iz treh občin. Zupan mestne občine Kranj je dovolil dovoz komunalnih odpadkov za dobo treh mesecev v začetku leta 1995. Občani rajnke občine Kranj imamo lahko glede postopka g. iupana različna mnenja. Naštel bom le nekaj zanimivejših: - govorimo le o komunalnih odpadkih, odpadkih, ki jih vidimo, duševne odpadke zaenkrat še ne zaznamo, pa bi jih tudi mroali trajno in neškodljivo deponirati; - v omenjene občine romamo, se hodimo poleti kopat, pozimi smučat, izhodišče so za planinske ture. Odpadke nam občine, ki smo jih znosili v večstoletnem obiskovanju vanje, sedaj delno vračajo; - predvidena ocena količine dovoza komunalnih odpadkov iz občin Bohinj, Bled in Radovljice je 8000 m3 (kocka 20 m x 20 m x 20 m), ko pa bodo odpadki stisnjeni pa še manj. Za primerjavo občine Cerklje, Naklo, Preddvor, Šenčur in mestne občine Kranj odložijo na deponijo Tenetiše 10.000 m3 odpadkov v enem mesecu; - občani občin nastalih iz kranjske naj zmanjšajo količino odpadkov v svojih gospodinjstvih pa se bo na deponiji prihranilo mnogo več prostora, kot ga bo zavzel trimesečni dovoz iz turis- Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B TEL.: 064/22-55-22 hksss:........■:■ -s^-immm^^i^ssm IZPIT ZA TOVORNJAK NAKUPOVALNI IZLET SEZONSKO ZNIŽANJE IN NAKUP NA VEČ ČEKOV AVTO ŠOLA "VIC" - MLADI VOZNIK REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel 212-367, 211-142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA ) za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE TOČNO TO, KAR ŽELITE! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 30. januarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novim vozilom IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 20. februarja ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 PALMANOVA, 8. 2., MADŽARSKA - LENTI, 16. 2., MUENCHEN - i posezonski popust - 23. 1. Rozman, tel.: 064/715-249 Ženski in moški puloverji samo 2.900 SIT, ženske bluze 3.500 SIT, majice z vezalko 3.200 SIT, termovelurji samo 3.800 SIT, bunde 6.600 SIT, Levi's jeans hlače in jakne, srajce Casucci. CJUEEN, Cankarjeva 12, Kranj Vpisujemo kandidate za kat. B-C-E in D. Novi naslov: Kidričeva 6 (bivši Dijaški dom). Tel.: 064/213-160 BTV 37 cm POLOG: 15.630 in 11 x po 3.310 SIT BTV 37 cm, TTX POLOG: 16.858 in 11 x po 3.576 SIT BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.000 in 11 x po 4.257 SIT BTV 63 cm, TTX POLOG: 33.000 in 11 x po 7.024 SIT BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: 40.700 in 11 x po 8.634 SIT BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 42.000 in 11 x po 8.939 SIT VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.300 in 11 x po 3.674 SIT VCR 4 glave, VPS POLOG: 20.000 in 11 x po 4.340 SIT VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.483 in 11 x po 5.406 SIT HIFI stolp MAX 335 2x20W POLOG: 19.815 in 11 x po 4.200 SIT HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: 22.300 in 11 x po 4.738 SIT HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: 31.256 in 11 x po 6.630 SIT HIFI stolp MAX 477 2x60W POLOG: 35.296 in 11 x po 7.487 SIT HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: 18.800 in 11 x po 3.998 SIT TALNO OGREVANJE Odločite se za najekonomičnejšo vrsto ogrevanja. Sodobna tehnika talnega ogrevanja - v mesecu januarju še po posebno ugodni ceni. Pokličite TALCOM, d.o.o., tel.: 064/633-028, od 16. do 19. ure RAZPRODAJA Dne 27. januarja in 4. februarja vas peljemo z avtobusom na zimsko V MUENCHNU razprodajo v Muenchen. Drinovec, tel.: 064/731-050 LEKERO, d. o. o. Milje 13, ob glavni cesti Kranj - Preddvor Tel.: 064/43-345 RAZSTAVNO PRODAJNI SALON Cankarjeva 7, KRANJ Tel.: 064/224-620 NAKUPOVALNI IZLET VOZILA OPEL LEKERO - razstavno-prodajni salon, sedaj tudi v centru Kranja. Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli nov RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON v centru Kranja, na Cankarjevi 7 (1. nadstropje). Vabimo Vas, da nas obiščete in se prepričate o bogati ponudbi keramičnih ploščic vseh vrst.granitogres ploščic, sanitarne opreme, kopalniškega pohištva ter sanitarnih armatur, stavbnega pohištva, lesnih oblog - opaž, furnirane obloge, parketi in vseh vrst senčil • rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese. VABLJENI! Muenchen - 4. 2.1995! Gasser, tel.: 064/697-053 VOZILA OPEL Astra in Corsa lahko dobite v OPEL SERVISU A. Trobec, Dolgi most 18, Ljubljana, tel.: 061/12-32-535 in 064/271-711 JEREB, do.o. Razprodaja v MUENCHNU, 30. - 31. 1.; nakupi v BRNU, 2. - 4. 2.; Tel.: 064/621-773, 621-682 oddih na ČEŠKEM, 17. - 22. 2. ZADNIKAR, d.o.o., Organiziramo nakupovalne izlete: 11.2. Madžarska - Lenti; 14. 2. Naklo Borovlje - Celovec; 16. 2. Češka - Brno. Tel.: 064/47-244 Znižane smuč. vozovnice AVSTRIJA - ITALIJA GLOBTOUR Kr. Gora Srn. vozovnice za tromejo: Dobrač, Gerlitzen, Katschberg, Trbiž, Nevejsko sedlo, Sv. Višarje - po znižanih cenah. Posebni popust od ponedeljka do petka. TA Globtour, Borovška 90, tel.: 881-055 TRGOVCI GOSTINCI Nudimo vam izdelavo klišejev za register blagajne, predelava letnic, servisiranje ter nakup novih blagajn. Tel.: 064/633-447 VIKEND TEČAJI NEMŠČINE za učence, dijake in odrasle. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/621-998 PINGO, do.o., Kranj PRODAJA GOSTINSKE OPREME Oprešnikova 74 Tel.: 064/216-141 SALAMOREZNICE 300 mm 69.500 SIT REGISTRSKE BLAGAJNE od 51.920 SIT POMIVALNI STROJI ZA KOZARCE 104.500 SIT HLAD. OMARE S STEKLENIMI VRATI 116.500 SIT ČOKOLADA V PRAHU 1 kg 695 SIT APARATI ZA KAVO, MEŠALCI TESTA, PEČI ZA PIZZO.. tičnih občin. Že sedaj je možno ločeno zbirati papir, baterije, kovine, steklo; kompostirati organske odpadke; - v kolikor se resnično zavzemamo za zmanjšan dovoz odpadkov na deponijo, začnimo zmanjševati količino odpadkov pri sebi doma, na izviru; - osebno se z naštetimi mislimi strinjam, zavračam pa odklonilno stališče: enostavno reči NE! - ne, nisem za to. Lahko se odklonilni odgovor zavije v leporek, da ni izdelane delitvene bilance, da se mora vendar vprašati dediče za pristanek, da je skupščina odločila drugače, da bo zmanjkalo prostora, da je župan prekoračil pooblastila,... Zapisal: član sveta občine Naklo Tadej Marki* GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Torek, 24. januarja 1995 MALI OGLASI @ 223-444 Odprto četrtek, petek« sobota in dan pred praznikom od 22. do 04. ure! riALLo PIZZA DELOVNI ČAS: VSAK DAM OD 810 - 2200 NEDELJA OD li 00 - 2200 APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. ©632-595 714 PANASONIC kamero z vso dodatno opremo, prodam. ©326-889 1493 Prodam novo uvoženo komplet ključavnico za dvižna garažna vrata. 0802-661 1404 Zaradi opustitve obrti prodam: strojne škarje, ekscenter prešo, robno stiskalnico, stružnico, rezkar, varilne aparate in drugo orodje ter priprave. «061/346-189, od 16. ure dalje 1497 Prodam ohranjen električni ŠTEDILNIK Gorenje. «57-648 1501 ŠTEDILNIK plin/elektrika 2/2, ugod-nojDrodam. Jeglič, Češnjica, Podnart CD PLAYER ONKYO DX 2700 malo rabljen, prodam. «57-244 isio radio triglav 96,0 MHz 101,5MHz" KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861 302 Prodam PEČ FEROTERM, zelo ugodno. Češnjevek 8, Cerklje 1518 Prodam HOBI lesno KOMBINIRKO, kopijo EMCO, širina 250 m. ©715-724, po 18. uri 1519 Ugodno prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO 380 litrov, novo. « 632- 936 1538 TARUP - stroj za uničevanje krompirjeve cime in zeleno gnojenje, prodam. KOZINA, «328-238 1539 TRANSPORTNI TRAK sortirnik krompirja, avtomatsko tehtnico in prekucnik zabojev, prodam. Kozina, ©328-238 1540 Prodam dvo tonsko srednje veliko traktorsko PRIKOLICO z ročnim kipanjem. «65-411 ali 65-565 1545 Ugodno prodam tri leta star PRALNI STROJ. «41-037 1578 g OBISKALI O VAS BOMO HiVIIM-H-iSI 064/22-11-33 I BRDO PRI KRANJU FITNES AEROBIKA Prodam 100 literski kombiniran italijanski BOJLER. « 632-437 1594 Plastičarji! Ugodno prodam tri različne mline za mletje plastike. «061/667-361 1635 Prodam malo rabljeno etažno PEČ KIV 20 KW in obtočne črpalke Grundfus. «721-120 1847 Prodam vzdiljiv štedilnik iz nerjaveče pločevine, peč za kopalnico. ©66- 147 1652 Prodam star barvni TV, cena 7000 SIT. «710-030, popoldan 1653 GR. MATERIAL Različno FURNIRANO OBLOGO (hrast, češnja), ugodno prodam. «422-193 803 Prodam 20 kosov macesnovih STRUŽENIH STEBRIČKOV za stop-niščno ograjo. « 881-230 1297 Prodam smrekove late, dolžine 5-12 m, primerne za kozolec ali za ponte. «65-546 1413 Prodam DESKE 2,5 cm in 8 cm. Kalan, Breg ob Savi 19, Mavčiče 1523 Ugodno prodam 2700 kosov BO-BROVCA novega. «421-116 1524 Prodam smrekove COLARICE in PLOHE 2 m3. «403-615 1560 IZOBRAŽEVANJE Dipl. ing fizike uspešno instruira za vse stopnje MATEMATIKO, FIZIKO in KEMIJO. « 217-817 93 TEČAJI NEMŠČINE -za odrasle (od 1. do 5. stopnje) • za študente (od 1. do 5. stopnje) - za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) - za učence (od 1. do 8. razreda) tnf. po tel.621-998, KON Škofja Loka, Podlubnlk 253 (prof. Meta Konstantin) IZGUBLJENO V petek, 9. decembra 1994 sem izgubil, na Jesenicah (Na plavžu) ali nekje med potjo do Planice, platneno streho za stojnico. Streha je rumene barve, velikosti 2.5 x 2.5 m. Najditelja prosim, naj pokliče « 061/142-97-66. Čaka ga nagrada. 1533 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 47-534 2 Kupim vikend hišico v bližini bohinjskega jezera. Cenjene ponudbe na Konti,d.o.o., Mlinska ul. 1, Maribor ali na «062/222-533 1054 Kupim 60 m2 starega BOBROVCA v dobrem stanju. «065/75-508 1531 Ženske drsalke št. 37 in št. 38 kupim. S 061 /841 -2 85 1548 Najvišje odkupne cene celuloznega lesa na Gorenjskem. Takojšnje plačilo! «66-933, Gregor 1552 HLODOVINO vseh vrst odkupujemo lahko tudi na panju. Ugodne cene in plačilo po dogovoru. «55-151 dopoldan, 57-848 popoldan 1572 Kupim dobro ohranjeno deško KOLO BMX, brez prestav. «66-040 Kupim sobno KOLO. ©212-49515/5 Kupim rabljeno nakiadlko 17 kubično. «621-494 1666 LOKALI Oddamo gostinski lokal 26 m2cafeteria z dokapitaliziranim podjetjem na Planini III, cena 20.000 DEM. Oddajamo trgovske ter pisarniške prostore v centru Kranja. Kupujemo najamemo gostinske lokale v Kranju. FRAST.d.o.o. nepremičnine, Jezerska c. 54 b, Kranj, «242-651, od 10. do 16. ure 1632 ODDAMO pri Kranju opremljeno živilsko trgovino 100 m2, neopremljeno trgovino v Cerkljah 50 m2 in Kranju 70 m2 s skladiščem 70 m2, planinsko kočo nad Šk. Loko, pisarne 56 m2 poleg sodišča v Kranju APRON, 331 -292, 331 -366 166« KOLESA Prodam malo uporabljeno PONY KOLO. «312-520, Kranj 1563 OBVESTILA Skupinski izleti 8 oseb v Italijo, Palmanova - Portogruaro. « 49-442 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET NA MADŽARSKO, vsak torek in soboto. «49-442 872 Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna Pri Slavki v Podbrezjah ZAPRTA do 6.2.95. Prosimo za razumevanje in se priporočamo! 1361 BRUNARICA Štern Kokrica obvešča cenjene goste, da bo zaradi obnovitvenih del ZAPRTA do 1. februarja 1995! 1616 OBLAČILA Prodam nov pele plašč bizani št. 42-45, odličen in moške plašče št. 50. «211-882 1554 Prodam VOLNENE NOGAVICE iz domače ovčje volne. «50-570 iseo OTR. OPREMA Ugodno prodam TORBO za dojenčka. «53-136 1488 Zelo ugodno prodam otroški kombinirani voziček Peg. «421-415, zvečer 1546 OSTALO Ugodno prodam lep ŠAH. «77-770, od 12. ure dalje 1500 POSESTI V Ljubljani (Bežigrad) oddam več POSLOVNIH PROSTOROV v skupni izmeri 90 m2. «061/346-189, od 16. ure dalje 1499 Najemem skladišče v okolici Meng-ša. «0609/627-658_1543 PONUDBA TEDNA: nudimo najem 25 rr>2 za pisarniško dejavnost v pritličju hiše. K 3 KERN, Kranj, Komenskega 7, «221-353 1625 PONUDBA TEDNA: najem 50 m2 pisarniških prostorov v predmestju Kranja v večjim parkirnim prostorom. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, «221-353_1626 PONUDBA TEDNA: nudimo najem 30 m2 trgovskega lokala v Kranju. K 3 Kern Kranj,d.0.0., Komenskega 7, «221-353 1627 V Begunjah pri osnovni šoli prodam zazidljivo parcelo 1000 m2 na mirni lokaciji, cena 67000 DEM. «714-014, zvečer 1136 MONTAŽNO HIŠO Jelovica, še nepostavljeno, ugodno prodam. «681-320 1311 PONUDBA TEDNA: starejša hiša z gospodarskim poslopjem v slabšem stanju in 700 m2 prodamo za 70.000 DEM. K 3 KERN, Komenskega 7, «221-353 1823 PONUDBA TEDNA: enonadstropno podkleteno hišo s parcelo 780 m2 v Šenčurju prodamo za 190.000 DEM. K 3 KERN Kranj,d.o.o., Komenskega 7, «221-353 1624 PONUDBA TEDNA: na Gorenjskem ugodno prodamo 2 ha mešanega gozda in 1 ha travnika. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, «221- 353 1628 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo kmetijo 15,7 ha, od tega 7 ha gozda, ostalo pašnik v bližini smučišča Črni vrh, primerna za turizem. K 3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7, «221-353 1629 PONUDBA TEDNA: prodamo njivo, travnik ob avtocesti Hrušica-Vrba in gozd na Mežakli. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7,d.0.0., «221-353 PONUDBA TEDNA: prodamo zazidljivo parcelo 760 m2 na sončni legi na koncu naselja z veljavno dokumentacijo ugodno prodamo. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, «221-353 1631 Prodamo hišo v Kranju s 600 m2 vrta ter pol starejše hiše in 200 m2 vrta. MIKE & COMR, d.o.o., «216-544 1640 _ Oddamo etažno hišo s CK, svoj vhod ter starejšo hišo z gospodarskim poslopjem. MIKE & COMP, d.o.o., «216-544 1641 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV! TRGOVCI - ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH I PARTNER d.o.o., Koroška 41, Kranj, tel.: 064/211 -256 Starejša hiša Šenčur 400 m2 vseljiva s CK 400 m2 vrta 65000 DEM, obnovljena hiša z 1800 m2 vrta na Cešnjici cca 1200 m2 vrta prodamo za 120.000 DEM, nova atrijska hiša 700 m2 Hotemaže 240.000 DEM, Britof nadomestna gradnja 1300 m2 vrta cena 120.000 DEM, hiša 40 let Vodovodni stolp 1200 m2 z 2 garažama 250.000 DEM. KUPUJEMO starejše hiše v okolici Kranja. FRAST.d.o.o., Jezerska c. 54 B, Kranj, «242-651, od lO.do 16. ure Na Koroški Beli, lepi parceli 1348 m2 po izredno ugodni ceni prodam STANOVANJSKO HIŠO podkleteno z garažo in CK. Šmidova 26, Koroška Bela 1654 PRODAMO: PARCELO 700 m2 s kompletno dokumentacijo v Križah, v Ribnem nad 1000 m2, v Radovljici 1200 m2, v Lescah objekt do 1. plošče, v Kranju Huje polovico starejše hiše, v Šenčurju starejšo hišo. APRON 331-292 1667 PRIREDITVE Kvartet ali trio vam igra na ohcetih, v lokalih ali duo. «731-015 1334 Glasbo za razne prireditve nudi TRIO BON-BON. Q 422-586_1536 PLES BO v soboto 28.1.95 v dvorani KS Stražišče. VABI MOJA-MOJA! 1644 RAZNO PRODAM Prodam mešana in bukova drva, lahko nažagana in s prevozom. «58-094 1528 Ugodno prodam cepljena BUKOVA DRVA. «871-220 1579 Ugodno prodam suha hrastova in bukova drva. Drmota, Bačne 2, Gor. VaS 1646 PRIDELKI Domača JABOLKA in ŽGANJE prodam. «738-030, Peračica 6 933 Ugodno prodam BALIRANO SENO, dobre kvalitete. «061/744-096 1511 Prodam več ton SENA in OTAVE. Lotrič, Jamnik 11, Zg. Besnica 1526 Prodam SENO. Gaberk 18, ©65- 872 1574 ŠOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH »DEUTSCH1TALIANO «=RANC AIS Kajuhova 1 1, 64260 BU D ■HMBM TEL.: 064/741 780 Vpisuje v jezikovne tečaje do 3U.199S. Novost: vikend tečaji 2X20 ur in 40 urni enotedenski tečaji. STAN. OPREMA Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO, tepihe, taboreje, klubske mizice, centrifugo. © 216-845 1570 Ugodno prodam sedežno grt. (trosed+dva fotelja). ©715-425 ieoe ŠPORT Dekliške DRSALKE št. 31, prodam. © 84-535 1592 STORITVE OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. © 211-140 203 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV. © 332-053. 0609/624-731 209 00852-17-266-790 00852-17-266-791 «00852-17-266-792 00852-17-266-793 | 00852-11-266-794 POKLICI ME ; 60852-17-266-795] I 00852-17-266-796 »00852-17-266-797 { 00852-17-266-793 ( 00852-17"266-7Wt Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese! Cene ugodne! Naročila na ©213-218 1056 Lamelne plise zavese, žaluzije, rolete, izdelujemo in montiramo. © 061/651-247, 061/651-014 1065 Rolete, žaluzije - popravilo in montaža ter sobopleskarstvo. © 061/376-783 1174 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV. ©211-286 1364 Odkupujem karambolirana vozila. Prepis in prevoz vozila na moje stroške. AVTOVLEKA, AVTOKLE-PARSTVO JOŽE JAKŠA, ORE-HOVLJE 15 A, kRANJ, ©064/241- 168 1382 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32 a, Jenkole. ©326-426_1402 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI popravilo in čiščenje. © 325- 815 1455 Izdelujem smetnjake iz pocinkane pločevine. Dostava! ©324-457 1487 Kovinske zaščitne in okrasne mreže za okna izdelujemo po naročilu. ©82-104 1503 MUNCHEN - prevozi za manjše skupine do 7 oseb. ©82-104 1504 Montaža in servis gorilcev, elek-troinstalacije. ©725-103 1508 Izdelujemo PEČNICE za kmečke peči in kamine. ©061/823-349 1514 BAMBUS - RATAN! Vse informacije o obnovi in nakupu tovrstnega pohištva dobite na ©061/575-533 1520 Nudimo strokovno in kvalitetno vodenje poslovnih knjig. ©216-706 RTV SERVIS SINKO! Popravilo televizorjev Gorenje na vašem domu. ©331-199 1558 Izolacija podstrešnih stanovanj in drugih objektov. Projektiramo, izvajamo, svetujemo. ©422-707 Peter 1581 VODOVODNO INSTALACIJO v hiši, kot tudi razna popravila, čiščenje bojlerjev ter odtokov, vam naredimo solidno in kvalitetno. ©218-427 1605 Izdelujem smetnjake iz pocinkane pločevine. Dostava, ©324-457 1648 Izdelujem OTROŠKE PUSTNE KOSTUME. ©621-451, po 20. uri Popravljam PRALNE STROJE. ©714-465 28458 STANOVANJA Nujno iščem GARSONJERO ali enosobno stanovanje na Gorenjskem. © 323-834 408 2- sobno stanovanje na Prešernovi 25 na Jesenicah, prodam. Možnost plačila na obroke. ©861-681 Jekič Iščem sobo vključno z obroki hrane v Rečici pri Bledu. ©065/809-057 3- s STANOVANJE v alpskih blokih v Lescah, zelo ugodno prodam. ©714-538, 719-581 1529 Menjam 2 - ss pritlično stanovanje 52 m 2 v Radovljici, CK, SATTV in telefonom za enaka v Kranju. ©715-128__1559 V Kranju, na Planini ali v Šorlijevem nas. kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje. POSING, ©061/126-20-13, od 9. do 18. ure 1582 SMUČANJE V SMUČARSKEM RAJU GERLITZEN - samo 40 km od meje z 12 žičnicami (od 500 -1911m) UDOBNA, POČITNIŠKA STANOVANJA DRUŽINA R + R EBNER A - 9543 ARRIACH, BERG OB ARRIACH 5 tel. 0043 - 4247 - 8160 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE I Kupimo eno ali dvosobno stanovanje na območju Kranja ali Šk. Loke. POSING, ©061/126-20-13, od 9. do 18. ure 1583 Na Planini ali v Šorlijevem nas. kupimo dvo, dvoinpol ali trisobno stanovanje. POSING, ©061/126-20-13, od 9. do 18. ure 1584 Na Planini II prodamo dvosobno stanovanje 64 m2, 14 m2 atrija, komfortno, takoj vseljivo, za 75000 DEM. POSING, ©061/126-23-14, 061/126-23-29, od 9. do 18. ure 1585 Na območju Kranja, najboljše na Planini III nujno najamemo enosobno stanovanje, za takojšnjo vselitev. Možno predplačilo. POSING, ©061/126-20-13, od 9. do 18. ure 1586 Oddam SOBO. ©326-831 1610 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo 124 m2 veliko stanovanje z garažo v Kranju. K 3 KERN Kranj,d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 1820 PONUDBA TEDNA: 2 sobno stanovanje v Škofji Loki, možnost nakupa na kredit iz Sklada. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, ©221-353_ 1621 PONUDBA TEDNA: 1 sobno stanovanje na Planini menjamo za manjše pri Vodovodnem stolpu ali Šorlijevo naselje. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 1622 Stanovanja oddaja: Bled alpski bloki 26 m2 pristličje oddamo 350 DEM z enoletnim predplačilom. V Kranju najamemo več stanovanj. FRAST.d.o.o., nepremičnine, Jezerska c. 54 b, Kranj, ©242-651, od 10. do 16. ure 1634 KMEČKI STROJI KOVIN OTEHNA PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800 O o vodovodne in toplovodne inštalacije vijaki -žičniki- okovje ročno in električno orodje bela tehnika akustika mali gospodinjski aparati svetila barve, laki, premazi posoda, steklo, porcelan, gospodinjske potrebščine 35 3S VODOVOD: BATERIJE ARMAL 2.065 D014.991,70 KOTLIČKI WC 3.979 DO 4.680,00 BOJLERJI 9.872 DO 37.473,00 GOSPODINJSKI APARATI: 4.104 DO25.980 . 10.852 D014.160 REZALNI STROJCKI 5.808 D018.864 Kupimo 2 ali 3 sobno stanovanje v Šoriijevi ali Vodovodni stolp term menjamo 1-ss 38 m2, 3 ss 77 m2, 2 ss 52 m2 ter 2 ss 63 m2. MIKE & COMP.d.o.o., ©216-544 1639 NAJAMEMO stanovanja in hiše na Gorenjskem (Kranj, Šk.Loka, Radovljica z okolico); KUPIMO: garsonjere, 1-sobna in trisobna stanovanja v Kranju, Radovljici, Šk. Loki, Bledu. APRON, 331-292, 331-366 1M VARSTVO V okolici Kranja Iščem občasno varstvo v popoldanskem času za enoletnega dečka. ©403-332 158* VOZILA DELI Prodam PRTLJAŽNIK za smuči. ©331-185 _■ igfjj Ugodno prodam sprednji blatnik ' odbijač za Jugota. ©41-037 isj! VOZILA ohranjen. ©215-540 13«« GOLF 1.8 III bencin, letnik 1992. bel« barve, 22.000 km, nekarambolir^: prodam. © 241-016 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA mmsssm Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43j*% CITROEN Avtoodpad, rabljeni ^ novi rezervni deli ter odkup avtomO' bilov. © 692-194__36« Ugodni enodnevni nakupovalni izlestriran. Sitar, Gogalova 4, I^JDO 15. Uri_ 1566 i^am tovorni avto Z 35.8, letnik "W5. ©311-963 1S67 rffodam Z 850 in OPEL KADETT tip ^celega ali po delih. ©730-121, r°PQkJan__is« c^Jam YUGO 45 letnik 1988, reg. ■<2^e*°-© 323-761 is" usodam UNO 45 S, letnik 1988, zelo 25 ohranjen, cena 7600 DEM. "t 2-255 i*» SERVIS Z ORIGINALNIMI DELI POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TROOV1NA - SERVIS Uprava M: 064 222 868 ta* : 064 222 867 LJUBLJANA. tel/fax.: 061 159 0 232 KRANJ. tel/fOK : 064 222 1SO AvTOPRIS odkupuje osebna vozila, ugodna prodaja. Možen Kredit. ©312-255 1588 Prodam CLIO 14 RN, letnik 1991, zelo lepo ohranjen, cena 14300 DEM. ©312-255 1589 Prodam JUGO 45, letnik 1989, modre barve, odlično ohranjen za 3800. ©312-255 1590 126 PGL letnik 1989, dobro ohranjen, ugodno prodam. © 311-471 Prodam GOLF bencinar, letnik 1991, ohranjen, metalne barve. © 725-194 1600 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, cena 2700 DEM. ©632-918 1601 Prodam GOLF diesel, letnik 1991. ©802-173 1602 Prodam Z 101, letnik 1980, obnovljen, registriran do 27.7.95. ©633- 085 1603 Ugodno prodam FORD SIERA KARAVAN, reg. celo leto. ©720-032 1609 Prodam ohranjen SUZUKI MARUTI, letnik 1993, prvi lastnik. ©312-255 1611 Prodam zelo lepo ohranjen UNO 45, letnik 1990. ©312-255 1612 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX kat., staro eno leto. ©41-079 1617 Prodam GOLF diesel, zelo ohranjen, letnik 1985. ©46-454 1636 R 5 CAMPUS, letnik 1990, prodam. ©213-240 1642 Prodam Z 101, letnik 1987 za 700 DEM. ©55-541 1645 ZAPOSLITVE Iščemo PRODAJALCE za prodajo novege tehničnega izdelka, dobre provizije, zaželjen prevoz. Q 312-430_40 Zaposlimo trgovca-ko. Trgovina ŠTOF Bled. ©77-067 602 Dober zaslužek nudi prodajna enota MK, možna redna zaposlitev. ©53-488 755 ^331-339 D O STAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN A QT\Cl— Titov trg 4B, Škofja Loka, j^LOwrld^ telefon 624-074 potrebuje £OOJO PRODAJE TEKSTILNIH IZDELKOV IN HOTELSKIH OBLAČIL - KOMERCIALIST Hogoji: * jemanj srednja šola tekstilne smeri najmanj dve leti izkušenj v komerciali smisel za modo in kreacijo . I°2n,Ski tzpit B kategorije Poznavanje dela na računalniku 'nanje angleškega jezika ^udimo dober osebni dohodek in stimulacijo. Zaposlitev je za neQoločen čas, s poskusnim trimesečnim delom. Prodam odlično ohranjeno Z 101 GTL, letnik 1985. ©51-652 is&a Z 101 GTL 55. letnik 1986. garažir-ano, rez. do nov/95, odlično ohranjen, 2700 DEM. 057-650 1660 GOLF, letnik 1985 diesel. prodam. »061/816-028, od 12. do 15. ure 1661 Prodam JUGO 55, letnik 1988, prvi lastnik, nikoli karamboliran. ©323- 559 1662 JUGO 45, letnik 1990, garažiran, zaščiten, 27000 km. ©633-032 166S PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. ©325-981 28645 FLOYD, d.o.o. - iščemo organizatorja prodaje za avtomobilsko industrijo - področje Kranj. Pogoji: VI. stopnja izobrazbe. Ponudbe z življenjepisom in dokazili na naslov: FL0YD, d.o.o., Šmartinska 130, LJUBLJANA Pizzerija ORLI redno zaposli simpatično DEKLE za delo v strežbi. S 327-853 ali osebno v pizzeriji. Nič ne morete izgubiti lahko pa veliko pridobite, če postanete ZASTOPNIK MK. © 212-260, 0609/620-560 1070 KV KELNARICO - mlajšo, zaposlimo za strežbo hrane v Ljubljani. ©061/ 373-396, po 15. uri 1153 Redno zaposlimo PRODAJALKO v živilski trgovini v Kranju. S 325-753 po 20. uri Redno zaposlim mlado dekle za strežbo, iz okolice Kranja. © 221- 233 1484 Iščemo prodajalko za delo v živilski trgovini. ©312-274 1557 Zaposlim KV MIZARJA s 5 let delovnih izkušenj. Mizarstvo Kurnik, Tupaliče, ©45-375 1561 DZS nudimo redno ali honorarno zaposlitev na področju prodaje enciklopedij, slovarja in priročnikov. ©51-297 1565 Zaposlimo TRGOVCA za prodajo vodoinštalacijskega materiala. ©332-223 Aquahit 1576 VOZNIK s C in E kategorijo, dobi delo v podjetju za mednarodni transport. Šifra: PRIKOLICAR - VLAČILEC 1596 VOZNIK z dokončano šolo za voznike in z opravljenim izpitom C in E kategorije, dobi zaposlitev v podjetju za mednarodni transport. Šifra: PRIPRAVNIK 1597 Mesnica DOLHAR zaposli potnika za ambulantno prodajo mesnih izdelkov. Pogoji: IV. stopnja izobrazbe, tri leta delovnih izkušenj, poskusna doba 2 meseca. Mesnica Dolhar, Koroška c. 26, Tržič, tel.: 064/50-348 agencija za delo Za naše naročnike - uspešna podjetja IŠČEMO: - več moSkih za dalo v proizvodnji (osebe s prakso v kovinski predelavi oz. gumarstvu) - KV kovače, peke, pečarje, mesarje; - komercialista z izkušnjami pri varovanju. Tel.: 47-574, 47-575 dopoldan Zaposlim AVTOLIČARJA. 064* AVTOŠOLA VOZNIK.d.0.0.. Radovljica, zaposli inštruktorja A in B kategorije. ©725-637 1556 Zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO. ©45-038 1655 Urejenim, komunikativnim osebam, nudimo delo na terenu. Povprečen OD 1500 DEM. ©620-867, od 13. do 15.30 ure 1659 ŽIVALI Nudimo redno zaposlitev. ©76-622 od 17. do 20. ure 1155 V redno del.razmerje sprejmemo ŠOFERJA z izpitom C in E kateg. in pogovornim znanjem nemškega Jezika za prevoz blaga s kombijem in .prikolico na relacijah Slovenija-Av-strija-Nemčija-Holandija. Prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov ŠPEDICIJA ALTAS.d.o.o, Ko-lodvorska 11, 64000 KRANJ 1169 Honorarno zaposlimo dekle v šanku. © 691-220 1175 Zaposlim dekle v bifeju. © 43-583 Zaposlim samostojnega AVTOK-LEPARJA. © 064/241-168 1241 Zaposlimo KV MIZARJA z odsluženim vojaškim rokom. ©57-313 1248 Izkušeno ŠIVILJO takoj honorarno zaposlimo. Možna kasnejša redna zaposlitev, šifra: OD 70.000 SIT 1271 Nudimo redno zaposlitev, potrebujemo tri nove sodelavce. ©57-792, sreda, četrtek in nedelja isss BISTRO DAMA, Nikola Tesla 1, zaposli dekle v strežbi. Pisno ali osebno na telefon: 331-206 i4is r718- 1492 Za nedoločen čas zaposlimo mlajšega strojnega inženirja za delo na področju kupo-prodaje hidravličnih komponent Ponudbe pod "Fluidna tehnika" Nudimo redno zaposlitev in dober zaslužek osebam z lastnim prevozom in voljo do dela z ljudmi. Inf. v tore po 20. uri in v sredo od 15. do 18. ure. © 53-415 1598 Posebna prodajna enota pri MK nudi zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. ©0609/620-475. 632-330, 56-105 1604 Redno zaposlimo 5 ljudi, ki znajo delati in jim delo ni odveč. Pogoj: tekoče znanje slovenskega jezika. ©064/331-307, od 12. do 14. ure Prodam TELICO, staro 15 mesecev za nadaljno rejo. Trstenik 33, Golnik 1234 Prodam domače očiščene PURANE. ©218-341 1270 SRNASTEGA PLEMENSKEGA KOZLA prodam ali zamenjam za kozla ali kozo. ©692-761 1489 Prodam 3 mesece starega BIKCA simentalca. ©242-519 1490 Prodam KOKOŠI za zakol. ©46-327 1491 Kupim mlado simentalko s teletom ali visoko brejo. ©801-660 1495 JAGNJETA za zakol, prodam. ©65-532 1506 Prodam PAPAGAJA, vrste aleksan-der. cena 100 DEM. ©801-407 1507 Prodam progaste NEMŠKE BOKSARJE, stare 8 tednov, 1x cepljene. ©332-197 1512 Prodam MESO od mladega bika. ©733-290 1617 Prodam jalovo KRAVO. Cerklje, c. Janeza Bobnarja 2 153? Kupim BIKCA najraje simentalca, en teden starega. S 401-064 1537 Prodam BIKCA frizijca, starega 9 tednov. ©061/612-753 1541 Prodam ali menjam žrebico za govedo. 0422-023 1544 Prodam hermeline - pritlikave kunce, cena 600 SIT/kos. 0061/841-285 Naročnike malih oglasov v Gorenjskem glasu obveščamo, da male oglase oddane po telefonu, zaračunavamo po ceniku oglasnih storitev. Kuponov, ki jih pošiljate šele po predhodnem telefonskem naročilu objave, ne upoštevamo. Brezplačno objavo malega oglasa do 10 besed zagotavljamo z originalnim kuponom i z Gorenjskega glasa (objavimo ga vsak prvi torek v mesecu). Se priporočamo! Malooglasna služba Gorenjskega glasa Kupim 10 dni starega BIKCA. ©681-053 1562 Prodam TELETA simentalce 110 kg težekega. © 736-448 1593 Prodam PRAŠIČE od 110 do 130 kg, hranjene z domačo krmo. Možno plačilo na dva obroka. © 329-006 1599 Prodam 9 tednov starega bikca simentalca in droben krompir. ©631-309 1607 Prodam NEMŠKE OVČARJE, stare 1 mesec, brez rodovnika, cena 5000 SIT. ©741-834 1608 Kupim do 14 dni starega TELETA simentalca. ©46-442 1613 Prodam TELIČKO za nadaljno rejo ali zakol. Mencinger, Zgoša 49, Begunje ieis Prodam BIKCA simentalca. ©061/ 841-513 1637 JARKICE tik pred nesnostjo in visoko brejo kravo simentalko, prodam. Hraše 5, Smlednik, ©061/627- 029 1638 Prodam tri tedne starega črnobelega TELIČKA. ©802-040 1643 Menjam 5 mesecev brejo TELICO za bika. ©64-210 iesi SPOROČILO O SMRTI Umrla je MARIJA TOMAZIC Od nje smo se poslovili včeraj, v ponedeljek, 23. januarja 1995, na kranjskem pokopališču. OHRANILI JO BOMO V LEPEM SPOMINU ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in pramama ANA PAGON Zahvaljujemo se dr. Trčonu za dolgoletno zdravljenje, osebju bolnišnice Golnik za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenje. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za prelep obred in pevcem za lepo zapete pesmi. Žalujoči: mož Andrej, sin Ivan ter Zdravko in Andrej z družinami in ostalo sorodstvo Iščem službo kemijskega tehnika. ©45-304 1505 BISTRO NOČ išče mlado dekle z veseljem do dela v strežbi. 0802- 173 1513 Iščemo resnega HARMONIKARJA -KLAVIATURISTA, za igranje narodno-zabavne glasbe v okviru Slovenije. 0 59-061 Marjan 1534 MESNICA DOLHAR zaposli potnika za ambulantno prodajo mesnih izdelkov. Pogoji: IV. stopnja izobrazbe, tri leta delovnih izkušenj, poizkusna doba dva meseca. Mesnica Dolhar, Koroška c. 26, Tržič, ©50-348 1542 50-letna s SSI iščem kakršnokoli honorarno zaposlitev. ©326-2701547 Zaposlimo MONTERJA stavbnega pohištva, lesnih oblog ter vseh vrst senčil. Lastnoročno napisane prošnje pošljite na naslov: LEKERO, d.o.o., Milje 13, 64212 Visoko 1553 ZAHVALA Delo, skromnost in trpljenje, njeno je bilo življenje. Naj pri Bogu plačilo uživa za vse, kar je dobrega storila. Prenehalo je biti srce naši dragi mami, stari mami, sestri in teti SLAVKI POTOČNIK roj. ČESEN Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalja, ji poklonili toliko lepega cvetja in sveč in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dobrim bližnjim in daljnim sosedom, sorodnikom, bivšim sodelavkam in sodelavcem, sodelavcem Jelovice -obrat Preddvor in Gorenjske banke, veteranom NK Šenčur, DU Šenčur. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Zakotniku in drugemu osebju Onkološkega inštituta, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in podjetju Navček. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Milan z družino in ostalo sorodstvo Šenčur, 19. januarja 1995 ^uropizza |\|0V0*N0V0 r»r,o **** OGROMNA «*\~r0sTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA 511 KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO Junija bo šlo zares Predmaturitetni preizkusi so mimo 16. junija se bo za okoli devet tisoč slovenskih srednješolcev začela matura. Kakšna približno bo videti in kakšno znanje bo terjala za vpis na univerzo, so imeli priložnost spoznati prejšnji teden. Vtisi še niso docela zbrani, rezultati preizkusov pa bodo sploh znani šele sredi februarja, vendar si četrtošolci o maturitetni generalki že zdaj izmenjujejo različna mnenja. Če se gimnazijcem snov ni zdela pretežka, le sila obsežna, pa zlasti dijaki strokovnih šol nimajo tako dobrih vtisov. Zlasti tuji jezik in matematika, predmeta, kiju opravljajo na dveh težavnostnih stopnjah, sta zanje trša oreha. Predmaturitetne preizkuse je opravljalo 9000 dijakov na 120 slovenskih srednjih šolah. Tudi okoli 850 srednješolcev na 12 gorenjskih šolah se je spoprijelo z zrelostno preizkušnjo. Pisali smo že, kako so jo doživljali gimnazijci. Kakšna pa je bila za dijake na strokovnih srednjih šolah, od koder si tudi želijo na univerzo? Na Srednji gostinski, turistični in ekonomski šoli na Bledu, kjer bodo imeli letos 72 maturantov, upajo, da bo predmaturitetni preizkus koristen za vse, tudi za matur-itetno in predmetne komisije, saj se je v tednu dni, ko so dijaki opravljali preizkuse, pokazala tudi marsikatera pomanjkljivost. Strokovne šole so v primerjavi z gimnazijami v specifičnem položaju: manj je možnosti za dodatne ure pri zahtevnih maturitetnih predmetih, manj imajo tudi izbirnih predmetov. Medtem ko jih ima denimo gimnazija na izbiro enajst, so v strokovnih srednjih šolah omejeni na predmete, značilne za programe teh srednjih šol. Tako so ponekod ti predmeti izbirni le po imenu, v resnici pa kar oločeni. V Srednji gostinski, turistični in ekonomski šoli na Bledu denimo imajo četrtošolci v programu gostinski tehnik za "izbirna " predmeta kemijo in geografijo, ekonomski tehniki ekonomijo in zgodovino, turistični tehniki pa lahko izbirajo med tremi možnostmi, geografijo, zgodovino in drugim tujim jezikom. "Predmaturitetne preizkuse je na naši šoli opravljalo 72 učencev v štirih oddelkih četrtega letnika. Izvedba je bila koristna za vse, za učence, da bodo vedeli, kaj pričakovati junija, za učitelje in tudi ta republiški izpitni center, ki naj bi upošteval tokratne izkušnje," je dejal ravnatelj srednje šole na Bledu Jože Pogačar. "Pričakoval sem slabše rezultate, kot se kažejo zdaj, ko ocenjujemo naloge in zbiramo vtise. Tudi učenci pravijo, da so pričakovali težje naloge, tako da je splošni vtis kar soliden. Naši učenci imajo pri pripravi na maturo nedvomno slabše pogoje od denimo gimnazijcev: manj je že možnosti za do- datne ure. Seveda jim želimo, da bi maturo čim uspešneje opravili, vendar bodo rezultati verjetno slabši kot pri gimnazijcih. Naši učenci so pri tujem jeziku in matematiki pisali oba nivoja maturitetnih nalog, osnovnega in težjega, vendar so vsaj pri tujem jeziku na težji stopnji dosegali slabše rezultate. Del snovi namreč še niso predelali, zato je tudi še niso docela obvladali. Učenci in učitelji tudi ugotavljamo, da čas reševanja izpitnih pol ni primerno razdeljen. Medtem ko je za nekatere vsebinske odgovore premalo časa, ga je spet drugje, ko je treba le obkrožati pravilne odgovore, preveč. Upamo, da bodo take in drugačne naše pripombe v izpitnem centru upoštevali." Na strokovnih šolah, kakršna je tudi gostinska, se večina učencev odloča za zaključni izpit. Ti se bodo po končani srednji šolo bodisi zaposlili bodisi nadaljevali strokovno šolanje. Pot na univerzo pa vodi prek mature. Jože Pogačar takole razmišlja: "Bojim se, da zaključni izpit vse bolj izgublja na pomenu, ker se na veliko poudarja le matura. Odrinjene se čutijo tudi učitelji, ki nimajo opravka z maturo, tako pri vrednotenju kot pri pripravah." Junijska matura ne skrbi samo učencev, ki se bodo aprila prijavljali na maturo, jo junija opravljali in imeli vmes goro učenja. Tudi učitelji in vodstva šol so v strahu, ker bodo hkrati, vendar precej neusklajeno potekali matura, zaključni izpiti in vpisni postopki za prihodnje šolsko leto. • D.Z.Žlebir Foto: L. Jeras Računalnik za darilo občini Naklo, 21. januarja - Nove občine, ki so zaenkrat revne kot cerkvene miši, so kot prvo svoje premoženje vpisale nove žige občinskega sveta in občine. To je bil pogoj, da so lahko odprle žiro račune. Da bi se lažje odločile pri izbiri številnih bančnih ustanov, je Gorenjska banka ponudila v dar rabljene računalnike. Bolje nekaj kot nič, si je mislil nakelski župan Ivan Štular ob pogledu na pravkar urejeno, a še prazno občinsko pisarno. Sedaj imajo računalnik, ki sicer ni nov, a bodo na njem vseeno lahko delali. Gorenjska banka pa ima eno stranko več, ki bo na njenem računu nalagala denar. Torej, pravo darilo je lahko včasih v zadovoljstvo tistemu, ki ga dobi, pa tudi darovalcu! • S. S. Račke na snegu Kranjska Gora - Očitno so se novinarji v preteklem letu večkrat pregrešili zoper "oberko-mando", saj njihov prvi dan uživanja sneženih radosti kvari nekoliko neubogljivo vreme. Kakorkoli že, Kranjska Gora te dni gosti smetano in hkrati "usedlino" slovenskega novinarstva. Namreč, društvo novinarjev Slovenije je tudi letos poskrbelo za, recimo temu teden račk na snegu". In da zadeva nebi izgledala kot v slogu parlamentarcev, preveč zabavno, se bodo novinarji pomerili tudi v smučarskih veščinah, v veleslalomu in smučarskem teku. Najboljši si bodo seveda prislužili vozovnice za svetovno smučarsko prvenstvo novinarjev. No, na tem mestu bi veljalo osvežiti spomin na uspehe Gorenjskega glasa na tovrstnih tekmovanjih. Pravzaprav uspehe našega fotoreporter j a Gorazda Šinika. Ce vprašate nas, Gorazd jih bo "naŠišal" tudi letos. Da bi se le vremena zjasnila, tja do konca tedna, ko se bodo delile medalje... in Gorenjsko kosilo na smučišču. Hmmrn... o slednjem pa drugič. • Igor K. NESREČE Slab začetek Kranj, 24. januarja - Januarja, ki pa ga še ni konec, so na Gorenjskem v prometnih nesrečah umrli štirje ljudje, lani v prvem mesecu dva. Upajmo, da slab začetek ne pomeni tudi slabega konca, čeprav nekatere številke iz prejšnjih let nakazujejo prav to bojazen. Leta 1988, denimo, je bilo januarja sedem mrtvih, konec leta 53, naslednje leto januarja pet mrtvih, vse leto 52, leta 1993 januarja trije mrtvi, konec leta 47, lani januarja dva mrtva, konec leta 36. Pretekli teden so bile kljub slabim voznim razmeram (poledica, sneg) samo tri hujše prometne nesreče. O smrtni na viaduktu Peračica smo že poročali. Vzrok vseh treh nesreč je bila nepravilna stran vožnje, dva od voznikov sta imela v krvi tudi preveč alkohola. Med vikendom hujših nesreč ni bilo. Prometni policisti iščejo neznanega voznika nez- "Racija" v kranjskih lokalih Kranj, 24. januarja - S sobote na nedeljo so kranjski policisti skupaj s kriminalisti iz UKS obiskali štiri kranjske gostinske lokale, za katere ugotavljajo, da se v njih zadržuje največ kršiteljev oziroma najpogosteje prihaja do kršitev zakonov. Od preiskovalnega sodnika so policisti dobili odredbo, s katero so lahko pogledali v vse prostore, v katere ob običajnih rednih nadzorih ne morejo. Obiskali so lokale Dama, Sirena, Ragtime in Stari Mayr. Kot je povedal pomočnik komandirja kranjske policijske postaje Miran Oštir, akcija ni bila zaman. V njej so odkrili kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil, prekršek po zakonu o orožju, prijeli dva človeka, ki sta na območju Ptuja ilegalno prišla v Slovenijo, dva z neurejenim statusom, enega, ki je omogočal bivanje, dva pa so tudi odpeljali s seboj na postajo in ju pridržali. V nočnem lokalu Stari Mayr so bile tudi štiri Belorusinje, ki imajo dovoljenje za bivanje, ne pa tudi še delovnih viz. Kranjski policisti so med vikendom obravnavali devet manjših prometnih nezgod, osem kaznivih dejanj, požar in odšli na enajst intervencij. Med drugim so prijeli storilca, ki so mu bili na poti prometni znaki na lokalni cesti Visoko -Cerklje. • H. J. KRIMINAL Mladi izsiljevalci Kranj - Policisti in kriminalisti se čedalje pogosteje ubadajo s primeri nasilja mladih nad mladimi. Največ takih primerov jc na območju kranjske postaje, precej tudi na Jesenicah. Tako so 20. januarja v Kranju prijeli mladoletnika in polnoletnika, ki sta od aprila do junija lani pred srednjo gradbeno šolo ustrahovala in izsiljevala vrstnike. Od dijakov sta zahtevala razne predmete in denar. Enemu od dijakov sta vzela uro, drugemu nekaj denarja. Policisti, ki so za izsiljevalca zvedeli šele ta mesec, sumijo, da je njunih žrtev še več in jih vabijo, naj spregovorijo. Oba izsiljevalca ponavljata razred, sta fizično močnejša od sošolcev, eden se baha tudi s tem, da trenira borilne veščine. Od tod bržčas tudi strah izsiljeva-nih, da bi ju prijavili. Drug svež primer izsiljevanja je z Jesenic. 20. januarja naj bi za zdaj še nepoznana otroka, stara med deset in petnajst let, na Tomšičevi cesti napadla osemletno deklico. Obstopila sta jo, zahtevala denar in deklico celo preiskala. Ker denarja nista dobila, sta ji zabičala, naj ga naslednji denar, ko jo bosta spet počakala, zagotovo ima. Zahtevala sposojeni denar Škofja Loka -16. januarja so na škofjeloški policijski (/)• SAVNA • SOLARIJ* U Z postaji obravnavali kaznivo dejanje ogrožanje varnosti. Osumljenega 31-letncga L. G. bodo ovadili državnemu tožilstvu. L. G. naj bi z očetom prišel v stanovanjsko hišo v okolici Škofje Loke po sposojenih 79.000 mark. Dolž-nice ni bilo doma, našla sta samo njenega moža in otroka. L. G. in njegov oče naj bi možu grozila, da bosta požgala hišo, ga pretepla, ko pa sta zapazila otroka, sta ustrahovala tudi njega in "obljubila", da ga bosta vzela, dokler denarja ne bosta dobila nazaj. Dejala naj bi še, da bosta ponj prišla naslednji dan, vendar očitno nista utegnila. Begunci pod odejo Hrušica - Policisti z mejnega prehoda Karavanke so v petek v bivalnem delu kombiniranega vozila pod odejo odkrili štiri begunce in jih poslali v prehodni dom za tujce. Trije nemški državljani so prišli iskat begunce, med njimi dva otroka, v Celje, da bi jih pripeljali k sorodnikom v Nemčijo. Tihotapstvo ni uspelo, saj so policisti begunce odkrili, kršitelje pa napotili k sodniku za prekrške. Preiskava pri preprodajalcih drog Kranj - Kriminalisti urada kriminalistične službe so 19. januarja na podlagi od red ve preiskovalnega sodnika opravili dve hišni preiskavi* Pri 31-letnem Kranjčanu K. D. so našli več injekcijskih brizgalk, kavne žličke, ki jih je očitno uporabljal za gretje heroina, pipo za kajenje kanabisa, nekaj marihuane, tehtnico, več tablet ter 38 nabojev kalibra 7,62 za avtomatsko puško. Pri B. S. iz Kranja, prav tako starem 31 let, pa so kriminalisti dobili dva grama heroina, pol grama kokaina, dve pipi za kajenje kanabisa, več injekcijskih brizgalk in šest gTamov marihuane. Doslej zbrani podatki kažejo, da sta oba osumljenca preprodajala mamila in drugim omogočala uživanje | njunih stanovanjih. Proti obema bodo napisali kazensko ovadbo. Potniki s ponarejenimi dokumenti Brnik - Z novo napravo, ki ugotavlja ponarejene potne liste in druge osebne doku* mente, so policisti z mejn* postaje na letališču Brnik * samo dveh dneh odkrij1 osem potnikov s ponarejeni' mi potnimi listi. tl Potniki, ki so jih "ujeli, 21. in 22. januarja, so bil1 državljani Albanije, ki so * ponarejenimi potnimi lisi (albanskimi in britanskimi) poskušali priti prek Slove nije v "obljubljene" zahodni dežele. Policisti so vse zavf nili in jih poslali nazaj v Tirano. • H. J. nane znamke osebnega avtomobila, ki naj bi v soboto ob pol dveh popoldne botroval prometni nesreči na avtomobilski cesti pri Naklem. Vozil je v koloni od Podtabora proti Kranju. Na ravnini pri Naklem je začel prehitevati osebni avto ljubljanske registracije. Ko sta bili vozili vzporedno, je nasproti pripeljala z avtom madžarska državljanka. Ta se je umikala, avto je začelo zanašati, nakar je z levim prednjim delom trčil v bok prehitevanega ljubljanskega vozila, prehitevalec pa je peljal naprej. Policisti prosijo morebitne priče, naj pokličejo na 92. • H. J. SAVNA »SOL ARU* CA Bili nit 0§w lifi Izdelujemo BARVNE KOPIJE do formata B 01 K4RUM PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV, PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA KRANJ d.o.o., GREGORČIČEVA 6, TEL: 064/213-162, FAX: 213-162 TAte risrre»tpeLAcoA proti K*%c/wf ve Soli sp<>miwiaca WA KoZLoVSKO SoOBo v So SB PA Morali Po- Ko So To U Ko ČASA MLA tiu Po mecovi senci i SREDA, 25. JAGUARJA, OB 17.SO flSA 07,3 KOIVTAKTIVA ODDAJA Na vaša vprašanja bo odgovarjal kranjski župan dipl. ing. VITOMIR GROS. Oddajo bo vodil Vine Bešter.