STEV. (No.) hi. ENTERED AS S^CONn r T a TT At oqst OFFICE ATCHTrAnn jtl TJNDEP THE ACT OF MAPCH tRtq CHICAGO, ILL., ČETRTEK, sr. SEPTEMBRA—THURSDAY, SEPTEMBER 21. 1922. LETO (Vat) Vfl Pismo Iz Kitajskega. Piše Rev. Veselko Kovač O. F. M., apostolski misijonar. YUNGCHORFU, HUNAN CHINA, 18. avgusta ig-2. Dolgo časa sem mo'cnl in odlašil, kaj ne da. Odkritosrčno Vam povem, t'.a ni bila temu kriva malomarnost, ali kaka brezbrižnost, ampak vzroka sta bila dva, da je pismo tako dolgo izostalo. Prvi rzrok je ta, da sem imel od prvega dne. ko rem prišel v svoj novi delokrog (v Hunan na Kitajskem) jako malo prostega časa na razpolago. Sem namreč predstojnik novega misijona. kojega obseg prekaša sedem ljubljanskih škofij. Drugi uzrok je bila pa d< bra volja, pisati Vam daljše pismo in — čut 110 — ravno ta dobra Volja in trdna volja je preprečila vsako Hajše poročilo. Potemtakem bi moralo to pismo biti dolgo. Tega pa Vam d- nes ne morem obljubiti. Glavno je, da se je kamen sprožil. Tudi svoje drage prijatelje in znance in Številne dobrotnike po Zedinjenih Državah ameriških prosim, da mi dobrohotno odpustite ta moj dolgotrajni molk. Dragi moji, njkar ne mislite, da sem na vas poz.i-bil. Bog mi je priča, da se vas vsak dan spominjam pri daritvi sv. maše •■i pr< sim božje usmiljenje, da vam vsem vašo naklonjenost mojemu n-sii« nu stoterno povrne z nebeškimi darovi. —v Častiti Father Kazimir, Vam se moram še posebno zahvaliti za Vačo- naklonjenost in veliko gosto^'ubnost. Ves čas mojega bivanja v Krk< prijazno in gostoljubno ste me vedno sprejeli! Kako to človeku, zlasti popotniku v tujih krajih dobro dene, ste gotovo že sami mnogo -krat izkusili! Pa še nekaj: vse tri lis'e mi uošiljajte na Kitajsko od istega dne, ko sem se od Vas poslovil! P« š;l>a'i ste mi jih pa brez presledka do dale^. če se Vam tudi nisem od tukaj -nič oglasil. S svojim dolgotrajnim molkom sem zaslužil, dn mi liste ustavite. A tega niste storili. S tem ste pokazali, da ste res prnvi gentleman. Malenkosten, človek bi bil ravnal drugače! Takoj tukaj moram omeniti, da so mi Vaši listi v prav veliko veselje in razvedrilo. Do zadnjega časa, od kar zopet dobivam "Slovenca" in nekaj drugih listov iz domovine, so mi bili Vaši listi edino slovensko čtivo. Z velikim veseljem in zanimanjem sprejmem vsako pošiljatev Vaših listov v roke, ker sem trdno prepričan, da mi prineso kaj dobre-fa in zanimivega. Kakšna je bila "Ave Maria" preje pod Vašim uredništvom, iz lastne skušnje ne vem, ker list mi preje — žal — ni prišel nikoli v roke. Sli- sem pa povsod i. kjer sem bil, v Evropi in v Ameriki, da so ga vsi jako hvalili in imenovali "najboljši list." Sedaj ga pridno berem, ker ga ;edn< dobivam in odkritosrčno priznani, da je zlata vreden. Koliko levega in blažilnega je v njem! Vsi spisi in članki so lepi. Brez vsakega pridržka izvrstni so pa oni. ki potekajo izpod peresa g. urednika samega. Nekoč mi je g. ure lnik potožil, češ. da je morebiti zgrešil svoj p )-klic. da bj moral biti pravzap av tukaj v misijonih na Kitajskem. A -edai. ko berem njegove krasne članke, mu pa rečem, da naj bo miren! On ie našel pravi poklic: njegov nastop v Ameriki je providencijelen. Rabili bi res tako moč tudi tukaj na Kitajskem prav nujno. A Slovencem v Ameriki je je bilo že zdavnej silno potreba in jim jo iz srca pri-vt ščim. Boga prosim le za to. da bi gospodu dal trdnega zdravja in dol-. ega življenja med Slovenci v Ameriki. In "Edinost," kako zanimiva! Njeni uvodni članki, kako so duhoviti ! in temeljiti! V resnici to je pravi biser katoliškega časnika in ko sem hodil po Ameriki, sem videl, da ima ta list velikansko misijo med ameriškimi Slovenci, katero, želim, ra bi še dolgo vršil tako neustrašeno in ( dlpčno, kakor jo je do sedaj! iOpom..: Xa te besede opozarjamo naš New York! Kako mislijo pa ti omejeni možje? Zato jih bo Bog sodil za njih uničevalno početje, ker stari Bog še živi. Ured.) Ker sem bil v vseh večjih in važnejših slovenskih naselbinah po Ameriki jako z velikim zanimanjem sledim tudi dopisom iz raznih naselbin. ker so mi ondotne razmere kolikor toliko znane. Zahvaliti se mi ie še za Koledar Ave Maria. Kako sem se začudil in razveselil, ko sem ga sprejel. Kako lepa knjiga! Po vsebini in opremi kako izvrstna! Težko boste letos izdali kaj boljšega. A, da bi le ostali ra isti višini ! — Pripomnim le toliko, da si bom v čast in veselje štel, če mi bo mogoče in če mi bo čas dopuščal sodelovati pri teh Vaših publikacijah. (Prav lepo prosimo in vsaka še krajša notica nas bo zvese-lila. Ured.) Jako me zanima in silno me veseli, da imajo vaši potovalni zastopniki tako velik uspeh na svojih agitacijskih potih. Bog daj, da bi bil ' sak pošten amerikanski Slovenec naročnik in čitateli vaših listov. Kdor bo nekaj časa čital Vaše liste, če je tudi v zmoti, bo spoznal, kajti resnica oči odpira ... Vam, častiti P. Kazimir, pa tudi častitam iz srca na ustanovitvi tako izvrstnih in potrebnih listov in da se Vam je posrečilo pridobiti listom toliko in tako izvrstnih moči in sotrudnikov. — (Attetion, New York'•) (Dalje na 2. strani.) RAZNE N0YICE. ZVEZA NARODOV ZOPET DE-1 LJUJE. ZAVEZNIKI POIZKUŠAJO PREPREČITI VOJNOj IZ JUGOSLAVIJE. SLABO SE OBETA. Povcdom razprave ministrskega Pariz, 20. sept. — Zastopniki An- ANGLIJA, FRANCIJA IN ITALI- komiteja za pobijanje draginje je glije, Belgije in Francije, ki so na sestanku v Parizu so določili, da se ?akoi uredi stalna odplačila vojnih dolgov. V to so imenovali posebno komisijo, ki bo preiskala finančno možnost * ~eh premaganih dr--žav. Na podlagi finančne možnosti držav se bo uredilo bodoča odplačila vojnih dolgov. -o- VOJAŠKI BONUS ZAVRNJEN PO PREDSEDNIKU. Washington, I). C.. 20. sept. — Vojaški bonus, ki je bil sprejet v kongresni in senatski zbornici je bil včeraj zavrnjen, vetiran po predsedniku Hardingu. Da bo ta predloga vetirana po predsedniku se je sluti- JA NA POSVETOVANJU. vložil zemljoradniški klub na notra- Carigrad, 20. sept. - Zavezniška ^^jriini^ra interpelacijo, v kate- je s svojimi odgovor, ki bo izročen zaveznikom nota, ki so jo poslali zaveznik Ke- ™ z*hte™' nai vlad* Poskrbi pomni Paši, vodii turških nacionali- t^"0 ,za f ehra™ prebivalstva in •it,™ r,; n^io 1 1 • , • 21vine, ker bo sredi zime zmanjkalo stov ni našla tistega odgovora, ki bi -- -1 , - . .. „„ „ M • 1- T- , n . . , živil za prebivalstvo in krmil za žiga zavezniki radi. Kemal Pasa je ba- • ! ... , • v vino. Žetev je namreč popolnoma ■svetovalci ze sestavil ; ___-1 , , , . . . .. propaala, kakor zatrjujejo zemljo- - A -rr «• , . radniki, ki zahtevajo, naj se glavne- se danes. Kolikor je dosedaj znano,1 „ , - • j - . .. . • . , mu zadruznemu savezu m drugim zahtevajo turški nacionalisti slede-1 „ 1 - • 1 - • , J , zadruzmm zvezam nakažejo potreb- ni krediti za nakupovanje živil. 1. Takojšno, konferenco, ki naj Q Odloči glede nevtralitete v Carigra- Smrtna nesreča na planinah. Dne du in Dardanelski ožini. 9. avg. je odšel zapriseženi lovec 2. Dovoljenje, da se sme prost d Ivan Bodlaj iz Zakala, ki je lovil brez oviranja prevažati turške čete na Kraljevem hribu pri Kamniški v Tracijo, kateri sliši /Turčiji. To Bistrici, na planine. Svojo pot je na- «ienar.ii zahtcvai°' kcr ** ic dovolilo tudi( daljeval io. avgusta. Ob 5. uri oo imajo dobrega zaščitnika.' Grkom g°tovo v Carigradu. | poiane je tiodlaj na Košutni plani I mogotci i To smo že davno vedeli! Iz gori navedenih zahtev je raz- ni govoril s pastirjem Florijanom _0__vidno, da Turek hoče na vsak na- Martincem in odšel proti Mokrici. NEW YORK CENTRAL ŽELEZ- čin nazaj v Evropo. Sedaj nastane Martincu je rekel, da namerava tr-NICA SPREJELA BALTI- samo še vprašanje, ali ga bodo pu- gati planinke. Dne 11. avgusta so MORSKO PREDLOGO. stili? Grčija. Jugoslavija in Romu- Bodlaja pogrešali in ker ga tudi 12. New York X Y 20 sent _ ni-'a so narefMe medsebojno pogod- avgusta še ni bilo domov, so ga šli Zastopniki New York Central želez- da Turkom pod nobenim pogo- njegov brat Anton Bodlaj in lovski jem ne dovolijo nazaj v Evropo, čuvaj Valentin Slatnar Ivan Špin Jugoslavija ima že mobilizirane tri 111 Franc Uršič na planine iskat, divizije vojaštva, ki čaka pri grško- ^ne avgusta so ga našli mrtve-bolgarski meji povelja, da udari v »a- Ležal je za mecesnom obrnjen vsakem morebitnem slučaju. Angli- 2 glavo navzdol, oprt na desno roja je tudi odločna in Carigrada in ko. Mrtvec je bil na glavi močno po-dardanelske ožine ne bo izpustila iz bit- Pasti je moral 5 00 6 metrov rok kar tako. Ostanete le še dve, in globoko po zelo strmem kamenitem MnniK 20. sept. — Poročila poro- to ste Francija in Italija, ki ne ve- Plazu- Klobuk si je rajnki okrasil s čajo, da zadnjih 36 ur razsaja po fi-, ste v katero smer bi krenile s svo- Plrininkarni- Prenesli so ga na poko-lipinskem otočju grozni tajfun. Po- jo politiko v tem oziru. Italija je Pahsce v Stranjah, sebno divja po severnem delu Luzo-i sovražna Jugoslaviji in je gotovo, ne. Pričakuje se občutnih razdejanj! da bi rajši pomagala Turkom, kot Smrtna nesreča. Dne 21. avgusta in Živlienskih nesreč. Jugoslovanom v slučaju vojne. ob Po1 22' un ie šla delavka iz pre- _o--J Francija pa sama ne ve kam bi kre- dllnice v 1 rzicu st- J38 iz -svojega REŠEVALCI PRODRLI V AR- nila, ker dosedaj je podpirala Tur- stanovanja po stopnicah navzdol in GONIH RUDNIK. ke proti Grkom. Sedaj pa prihaja ie tako nesrečno padla na^ glavo, da Jackson, Cal., 20. sept. — Reše~; Rllsija v zvezo z Turčijo, katere jej Je obležala n?rtva. valci, ki so kopali 22 dni skozi de-i ona velika sovražnica. Kratko, Fran- 0 belo skalno steno v rudnik Argo-1 cija se nahaja na razpotju in bi ra- Umrl je v Kamnlku maut, so končno včeraj zjutraj pro- da ubrala tako pot, da bi bila za njo tlJmcar in POSeStnik ^ JoslP Rich~ lrli v rudnik. koristna. Zasute rudarje so našli vse mrt-| niške ciružbe in voditelji železniškili stavkarjev so danes podpisali medsebojno pogodbo, ki temelji na prin-jcipih baltimorske ]>ogodbe. Nad 50 tisoč delavcev se bo na tej progi vrnilo na tlelo še danes. TA j FUN NA FILIPINIH. ve. Kakor konštatirajo zdravniki so rudarji pomrli v treh do petih urah po dotoku nezgode. Pomrli so vsled prehudega plina, ki je nastal vsled požara. Vse te žrtve je pripisati malomarnosti rudarskih magnatov, ki gledajo le na svoje dobičke a za varnost delavcev se ne zmenijo. (Dalje na 4, strani) ter, star 76 let. Pokopali ga bodo 24. avgusta popoldne ob 3. uri. Naj počiva v miru! LENIN BAJE ZAPUSTI PRED-, SEDNIŠKO ČAST. Berolin, 20. sept. — Poročila iz Moskve poročajo, da je bil na zadnjem sestanku ruskih komunistič-l nih sovjetskih komisarjev imenovan! na irtesto dosedanjega komunistič-j nega voditelja 'Lenina, Leo Kamc-nov, dosedanji komisar lokalnega komunističnega sveta v Moskvi. CHICAŽANI POZOR! Prihodnjo nedeljo se prične v Chicago zopet stari "standard" čas. Uro se bo pomaknilo v nedeljo, dne 24. septembra ob 2. uri zjutraj za eno uro nazai. DENARNE POŠIUATVE. Vsem Došiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo.v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najt>1ižnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: 500 kron ..............S 2.20 1.000 kron ..............$ 4.2'- 5.000 kron ..............$20.50 10000 kron ..............$41.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 7Sc. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. 0 Penar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaHna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" r&49 West aand Street Chicago, HL Bž— *--^- Italijanskim liram: 50 lir ...................$ 2.90 100 lir .................. 5.30 500 lir ................... 25.00 1000 lir ................... 50.00 ' — .....? '., EDINOST -GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing ComDany. <849 W. aand Street, Telephone: Canal 0098. Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. *_ Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois! Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Kralj Aleksander - Ruski car. Oče Yeselko Kovač nam je poslal (iz Kitajske) izrezek angleškega lista, ki izhaja na Kitajskem, kjer prinaša sliko kralja Alkesandra in njegove žene in tam piše ta list: "Diplomatje sumijo, da je ženitovanjsko potovanje kralja Aleksandra in kraljice Marije iz Jugoslavije samo začetek novega gibanja inonarhistov v Rusiji." "Namen tega gibanja v Rusiji in po celem svetu je, postaviti mla dega kralja na tron. katerega so imeli Romanovci do revolucije. "Mej tem, ko kralj in kraljica, ki je doma iz Romunije, ki je dežela sredi med bogatim ukrajinskim delom Rusije in Jugoslavije, bivata sedaj na Bledu v Sloveniji, šepeta se po vseh glavnih mestih med diplomati, da bi bilo edino pravilno, ako se ta mladi par postavi na ruski tron. Ako se ta spletka posreči, pomen ja. tla bo kraljica Marija Romunska, najbolj priznana ženitovanjska posredovalka med vladarskimi hišami v Evropi, igrala največjo svojo "trumf" karto. To pomenja, da bo njena hči kraljevala na dvoru največje svetovne države. "Poročila o tem "šepetanju" so prišla tudi kralju Aleksandru na ušesa, ki jih pa zanikuje in pravi, da ni nič resnice na tem, da je že pred svojo poroko povedal jasno, kaj je njegov načrt delovanja za prihoct-njost:" "Moja naloga kot kralj Jugoslavije bo, da bom organiziral mojo deželo znotraj in da bom ozdravil rane, katere ji je vsekala vojska. Jaz in moj narod ne želimo ničesar, kakor samo mir." "Vkljub tej izjavi kralja, pa se ne dajo utajiti gotova dejstva, na katerih je to poročilo sezidano. Ta so: "Prvo: Kralj Aleksander je najbolj dosledni naslednik na ruskem tronu, ker je danes najmogočnejši vladar slovanskega rodu. Velik tlel svojega življenja je preživel v Rusiji in tu dobil tudi vso svojo vzgojo. "Drugo: Aleksander drži blizu Belgrada tisoče ruskih mornarhistič-nih čet, ostanek Wranglove vojske, katero so pobili boljševiki. "Tretje: Edina vrzel med Aleksandrom in Rusijo je Romunija, s katero je pa sklenil Aleksander posebno ozko zvezo s svojim zakonom s princezinjo Marijo. Romunija se pa boji boljševiške Rusije. "V zvezi s temi govoricami, je še čudno postopanje Aleksandrova lansko leto v Parizu vzbudilo zanimanje. Junija L. 1921. se ;e izvršil po-skušeni atentat na Aleksandra, tedaj princa v Belgradu. Bil je ranjen in se je šel zdraviti v Pariz. Mej tem je umrl kralj Peter, njegov oče. "Ker se je najstarejši sin George odpovedal tronu, se je naravno Aleksander razglasil za kralja. Vendar pa je ostal v Parizu in ga niso mogli nagniti, da bi šel iz Pariza v Belgrad. Bal se je anarhistov in drugih nezadovoljnežev, kakor se je reklo, in da se je veliko zarot že skfe-n,lo proti njegovemu življenju, n. oktobra se je poročalo, da se je izjavil, da nikdar ne bo zasedel jugoslovanskega trona. Ministrski predsednik Pašič je pa šel v Pariz in tam imel veliko posvetovanje s kraljem in prve dni novembra sta odpotovala Aleksander in Pašič v Belgrad in kralj Aleksander je prisegel kot kralj. Kmalu na to se je razglasila zajoka njegova s princezinjo Romunsko. "Kralj Aleksander ni hotel iti v Jugoslavijo na tron," pravi to poročilo, "toda Pašič mu je kazal ruski tron, največji v Evropi in najlepšo princezinjo, in Aleksander se je res udal skušnjavi!" Tako kitajski angleški list poroča. PISMO IZ KITAJSKEGA. (Nadaljevanje s. 1. strani.) Frontenac, Kansas. — Namenila sem se napisati par vrstic, toda ža-libog, da nič veselega nimam sporočiti, pač pa naznanjam žalostno novico, da je dne 12. sept. zadeta od mrtvouda mirno v Gospodu zaspala Mrs. Katarina Ške rbinc, v starosti 46 let, doma iz Trbovelj na Štajerskem. — Pokopana je bila s slovesno sv. mašo s tukajšnje cerkve Presv. Srca Jezusovega, na katoliško pokopališče na Katnelski gori v Frcntenac, Kansrs. Pokojnica ie bila zvesta članica društva Celje štev. 27. S. N. P. J. in več-letna naročnica lista "Edinost". Bila je mirnega značaja, zelo priljubljena med tukajšnjimi Slovenci in tujerodci. kar je pričal njen zadnji sprevod, katerega so se udeležili v tako velikem številu člani in prijatelji. Njena krsta je bila obložena s cvetlicami, katere so ji prinesli prijatelji v zadnii spomin in ji izkazali zaonio čast. Da. s^a si od nas draga članica pa tvoj duh bo živel med nami, saj sv. križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdami. Pokojnica zapušča žalujočega soproga, štiri sinove in dve hčerki, ena že omožena, eno sestro nekje v Dr-ž-avi Washington. V starem kraju pa eno sestro in dva brata. Tebi draga članica pa kličem : počivaj v miru, lahka naj ti bo Ameriška zemlja. Žalujoči družini pa naše sožalje! Pozdrav vsem čitateljem lista "E-dinost" Mrs. Ludmilia Čanzel. jčitateljev "Edinosti"., Poročevalec. -o- Posebno me veseli tako lep napredek v Vaši naselbini Sv. Štefana v Chicago, saj sem sam nekako pol njenega farana. Jako me veseli, da boste dobili svojo šolo in društveno dvorano. Bog daj svoj blagoslov temu velevažnemu podjetju in vsem, ki njegovo dovršitev s svojimi Ttnočmi in sredstvi pospešujejo. * * * "Edinost" je prinesla veselo vest, da bode g. župnik cerkve sv. Jožefa v Jolietu obhajal svoj srebrni jubilej mašništva. Midva sva soiol-ca in dobra prijatelja izza mladih šolskih let. Sedela sva v novomeški gimnaziji eden za drugim, on v žadnji, jaz predzadnji klopi. Veseli me, da je gospod zdrav dočakal ta solnčni dan, to lepo slavje in mu iz srca <častitam. Bog mu daj dočakati tudi zlato mašo . . .! * * Poslal sem Yam tri škatlje pristnega kitajskega čaja, najboljše kakovosti, ki se dobi v našem mestu (okoli 30 tisoč prebivalcev.) Šolo zidate in bo treba še marsikako veselico prirediti v ta namen. Ker ste pa Amerikanci še vedno "dry", Vam bo morebiti čašica pristnega "Kitajca" — kakorkoli ga že napravite — dobrodošla. Če za drugega ne, kot kurijozum, posebnost. Mi pijemo čaj brez sladkorja, sploh brez vsakcj primesi in tak nam jako ugaja. Kako ga boste pa vi pili, to pa zavisi od Vaših vrlih prirediteljic veselic. — Pa tudi Vašim urednikom priredite nekoliko čajevih večerov. (Bomo! — Ured.) Priložim izrezek iz angleškega časnika tukaj, ki nam pojasnjuje, zakaj v Belgradu Wranglovce tako negujejo. Mogoče je kaj na tem domnevanju. V naših časopisih iz starega kraja ni ničesar o tem. Ali ste že v Ameriki kaj o tem čuli- (Vest še tika kralja Aleksandra kot prihodnjega ruskega carja. — Ured.) Upam, da se bom še oglasil! (Ne upajte samo, temveč kar pero v roke vsaki mesec enkrat! Velja ? Ured.) Srčne pozdrave pošiljam vsem dragim prijateljem in znancem, zlasti tistim čč. gg. župnikom, kojih gostoljubnost sem vžival in vsem drugim mojim misijonskim dobrotnikom in dobrotnicam. Božja pomoč osta-sii vsejej pri Vas vseh ! * Posebne pozdrave pa Vam in vsem urednikom O. Veselko Kovač, OFM Willard, Wis. — Zopet sem se namenil napisati nekoliko novic za naš list "Edinost". Naša farmarska naselbina. katera se množi od leta do leta. si zopet veča svojo šolo. v katero pohaja že sedaj nekako 300 o-jtrok. po večini skoro vsi slovenski. IDosedaj smo imeli na Willardu in okolici pet šolskih prostorov, kar pa za naprej ne bo zadostovalo in v sled -tega se bo pridelalo šoli na Willardu novo sobo. ker so ostale prenapolnjene. Šolo so tudi dvignili in pod šolo bodo napravili občinsko dvorano, ki bo služtfa celi občini za razne shode in seje. kakor tudi prireditve. Posebno na Gormanu, to je uro proč od willardske farne cerkve ra-pidno raste slovenska naselbina. Tam imajo svoje lastne šolske prostore, kamor je že lani zahajalo kakih 70 otrok. Podučuje jih naš a-merikanski rojak Mr. Frank Lesar publični učitelj, na katerega so slovenski rojaki lahko ponosni, ker ta inteligentna moč je list naše domače willardske gore. Stari naseljenci, ki so prišli r»a Willard pred 15. leti ali več, so si svoja domovja imenitno uredili in so danes na trdni podlagi. Pa tudi drugi, ki so poznejše prišli na. farme, si počasi urejujejo svoja domovja. Zadnja Iet-a sicer niso bila posebno ugodna za farmarja, zlasti ne take. ki so še le pričeli farmariti, toda tudi čez to krizo se je prišlo in bodočnost nam obeta milejše dni. Farmarski produkti imajo še vedno bolj nizke cene. Mleko se sedaj prodaja po $2.00 sto funtov. Goveja živina velja sedaj po 4—6 centov živa vaga. Prašiči sedaj veljajo po 6—8 centov živa vaga. Teleta po IO—12 centov živa vaga. Jajca pa j sedaj veljajo po 27c. ducat, j Naš prešmentani "John Happy" je te dni zopet djal pušelc za klobuk in* jo je pobral v Chicago. \rse ugib-Ije na kako misijo jo je kerlc^odur-hal. Eni prerokujeio, da je šel. "da si vtrga tam cvetko zalo !" Ako je resnica, potem bodo naše farmarce ob čikence, ki so jih obljubljale Hap-py-u, kadar bo skočil črez "fenc v zakonski kurnik". Naj bo že eno. ali drugo, našemu "Happy-u" želimo sreče na tone, ako bo res kaj takega storil! S pozdravom do vseh farmarjev in JOLIETSKE NOVICE. i — V nedeljo, dne 10, sept. je dru-ištvo sv. Družine štev. 1, DSD. pri-! redilo svoje prve igre v letošnji se-izoni. Vprizorilo se je igri "Svoje-glavna Minka" in "Za Letovišče." Pevske točke je proizvajalo "Slovensko Katoliško Pevsko dršt. "Joliet" pod spretnim vodstvom njihovega pevovodje Mr. Martina Cvenka. I Na gosli in citre so igrali pred in med igro Mr. in Mrs. Lawrence Grošelj, kar je bilo nekaj izrednega na naših predstavah. Vse njih točke so se občinstvu zelo dopadle. Med odmori pa so igrale na klavir gdčni. Amalio Ursič in Gertrude Pazdertz. Dasi je deževalo, je bila dvorana do zadnjega kotička nabita. Prireditev je bila prirejena z velikim vs-pehom za društvo finančno, za udeležence pa z veseljem in dobrim razvedrilom, ki so ga doživeli na naši prireditvi. i Da je pa bilo vse tr?ko mojstersko izpeljano, g-e seveda v prvi vrsti čast in hvala našemu mojstru dramatike in petja Mr. Martinu Cven-ku. Tako lepih narodnih pesmi, pravijo vsi udeleženci, da še niso čuli, kakor so jih čuli na prireditvi c*ne 10. sept. ki je imelo celo prireditev dramatike in petin v rokah Slov. Kat. Pev. dr. "Joliet". Udeleženci so bili vsi veseli in med njimi je krožila govorica: "... Ja. ti pa znajo, ti!" Izučiti tu rojene amerikansko slovenske fante in dekleta, da se vži-vijo v take igre. da jih predstav-! 'jajc*, kakor pristni Slovenci ni lahka stvar, to ve vsak. ki ie že to poizkusil. Toda pravemu mojstru se vse obnese in tako se je obnesla z velikim vspehotn tudi ta prireditev pod vodstvom našega vrlega pevo-vodja Mr. Cvenka. Fantom in dekletom pa kličemo Ie zopet kmalu nas povabite na kako gledališko predstavo! — Mr. John Težak, iz 1012 Ok-land avenue, ki je bil aretiran zadnje dni v avgustu radi premočnega piva. ki ga je stražil na postaji v Mokena. 111., je bil te dni oproščen pod varščino $2000.00. Na okrajni sodniji ni bil spoznan krivim, kar se smatra, da bo popolnoma oproščen. Pivo je imelo 4.1 procenta alkoholne moči. — V Rockdalski tovarni je odšlo na stavko nad 100 delavcev. Delavci zahtevajo 20-procentno povišanje plače. Dosedaj so prejemali za svoje delo po 35c. in 37 in pol centa na uro. kar je vsekakor premalo za sedanje razmere. — Mladi Frank Videtich, 10 let star iz 1513 Nicholson ulice je preminul zadnji četrtek v bolnišnici sv. Jožefa. Umrl je na poškodbah, ki jih >e zadobil pri nesreči, ko ga je zadel avtomobil na mostu na Ruby ulici. Lastnik avtomobila, ki ga je zpdel je bil Mah. Hibler, grocerist iz 1322. Vine ulice. Ponesrečeni deček je bil takoj oddan pod -zdravniško nadzorstvo, kar mu pa ni pomagalo radi prehudih poškodb, ki jih je zadobil pri ponesrečenju. Pogreb se je vršil zadnjo soboto jutro iz naše slovenske cerkve sv Jožefa na pokopališče sv. Jožefa, kjer so ga položili k večnemu počitku. Za njim so žalujoči ostali dva brata in dve sestre. Njegovi stariši pa so pomrli že pred dvema letoma. Ostalim sorodnikom naše sožalje! pokojnemu pa mir in pokoj! Poročevalec. Chicago, III. — Štorklja je obiskala družino Mr. in Mrs. Andrej Glavača, našega cerkvenega moža in (pogrebnika in mu pustila krepkega dečka, katerega so krstili za Kazi-mirja. Botra sta mu bila Mr. in Mrs. Stef. Raj. — Družini Glavač prav iskreno častitamo. — Letna seja stavbinskega društva se je vršila preteklo soboto ob obilni udeležbi delničarjev. Na seji se je pokazal velik napredek tega prekoristnega društva zaf našo naselbino. Zanimivo je, da se je dvignila glavnica na en milijon dolarjev, — zlasti je organizacija napredovala tekom zadnjega leta, kakor vse v naši naselbini. Stavbinsko društvo je nekaka posojilnica in hranilnica po uzorcu starokrajskih Rai-feizenovk, katere so imeli skoraj v vsaki občini zadnja leta, ki so toliko pripomogla, da se je slovenski kmet gospodarsko osamosvojil. Naše stavbinsko društvo ima' namen ljudi navajati k varčevanju s tem, da ljudje kupujejo delnice, katere potem tedenjsko vplačujejo. Tako je primoran vsakdo varčevati, kdor enkrat začne. Ko znese skupaj en tisočak, se mu ta tisočak izplača z obrestmi no šest od sto. Mej tem časom pa ko znaša skupaj svoje svo-tice vsaki teden, o-ganizacija kup-čuje s tem denarjem s tem. da ga posojuje svojim delničarjem na posestva. S tem pa doseže drugi veliki in vzvišeni namen, da pomaga rojakom kupiti svoje lastne domove. Le naše Stavbinsko posojilno društvo je omogočilo, da ima danes skoraj tretjina naših faranov okrog 'slovenske cerkve svoje domove. Brez te organizacije bi jih morda niti majhen del ne mogel tega doseči. In s tem se na dosega še drugi lepi namen, da imajo od slovenskega denarja korist samo sami Slovenci. Ako bi nosili v banke, bi i-mela korist od tega Banka. Tako ima narod sam. — Le eno smo jako obžalovali pri tei seji. ko smo čuli, da je sicer veliko delničarjev, oziroma članov v organizaciji, vendar da iih še veliko manjka, kateri bi lahko bili. — Zato Chicaški Slovenci ! Blagajnik Mr. Trselič je poročal. da so skoraj 80 prosilcem za I posojilo morali posojilo odreči samo iz uzroka. ker niso imeli denarja. Vzemimo, da bi pristopilo še kakih 200 Slovencev v organizacijo in bi .nosilo svoje prihranke sem v svojo ! hranilnico mesto v tuje banke, bi organizacija imela dovolj denarja, da bi vsem tem osemdesetim rojakom lahko pomagala do lastnega doma s primernim posojilom, to bi pomenilo 80 hiš v naši okolici več v slovenskih rokah, to bi pomenilo 80 dobrih družin/ več v naši sredini, kar bi pomenilo velik napredek v trgovini in v splošnem napredku cele naselbine. — To da veliko misliti vsakemu. Zato ne moremo dovolj toplo priporočati vsem Chicaškim Slovencem, da pristopijo v organizacijo, ki še niso njeni člani, da kupijo še več delnic, kateri to morejo. — Seio je spretno vodil Mr. Frank Grill, dosedanji predsednik organizacije. Tajnik. Mr. Jos. Zupančič mojstersko lepo vodi obilno delo za prav malo plačo. V nedeljo bo blagoslov zastave društva sv. Križa in nova maša Rev. Leona Novickija v naši slovenski cerkvi. Vsa društva se zbirajo ob pol desetih v cerkveni dvorani. Ob desetih se začne parada in ob pol enajstih je slovesen uhod društev in duhovščine v cerkev. Mr. Račič, or- . ganist pripravlja lepe pevske točke za službo božjo. — Ker ne bo blagoslova šole, ne pričakujemo društev , iz sosednih naselbin. Vendar upa-1 mo, da se bodo vsa društva v polnem .številu udeležila te slavnosti in pokazala društvu Sv. Križ, ki zadnje ičaše tako lepo napreduje, da so z njimi. Zabava društva sv. Križ je zadnjo nedeljo jako lepo izpadla. Samo ostali Slovenci so premalo pokazali solidarnost s tem društvom. Udeležba od strani Prekmurskih Slovencev je bila jako velika in častitamo društvu. Od strani ostalih Slovencev pa je bila bolj pičla. Vendar u-pamo, da se bodo počasi med nami odstranili vsi razločki, da se bomo vsi Chicaški Slovenci čutili eno, pa naj pridemo iz katere koli slovenske pokrajine. \ „ .. *• /■-■. 4 • E D I N O & 1* ' grlo. _ Saj je vendar jasno: če moraš na note paziti in jih pobirati, ker se nisi z drugimi vred učil, ne boš hkrati pazil tudi na znamenja, kako je treba peti: ali močno ali tiho, ali naraščati ali pojemati. Dalje prav nič ne veš, kako hitro ali počasi se poje: še manj pa moraš to vedeti, kje bo pevovodja malo SLOVANSKI ORLOVSKI BOR V BRNU. (Konec.) TA- BOLJŠI SPORAZUM POTOM IZOBRAZBE. Ko si včasih srečal kakega moža si rekel sam pri sebi: "Jaz nimam rad tega moža. jaz ne ljubim njegovega pogleda, kakor tudi ne njegovih navad/' Ko pa si ga bolje spoznal, si pa rekel: "Jaz sem se motil!" Ta mož je dober, jaz ga le nisem sprva razumel". li mogoče tudi nisi vedel to. toda tvoj tovariš je mogoče imel iste misli o tebi. Vodilni inteligenti pravijo danes: "Mi amerikanci različnih narodnosti, smo se prepirali med seboj, ker se nismo razumeli med seboj, otopimo skupaj sedaj in delajmo za naše skupne probleme skupaj. Ra-zumevajmo eden drugega bolje! Colegij za učitelje na Kolumbija Univerzi ie pričel takozvani "Hali rolling . To igro se je vpeljalo pod vodstvom profesorja Alberta Shiels lu notri sodelujejo ljudje vseh narodnosti. Tukaj se predava učiteljem iz vseh delov Združenih Držav in se jim daje instrukcije, kako vzgajati evropejske narode, da se jih pridobi s srcem za skupno stvar Odlični voditelji vseh narodnos* predavajo na tej Univerzi ameriškim učiteljem o vseh šegah in navadah evropejcev, kakor tudi o muzikaliji. izobrazbi in umetnosti, katere so evropejci zanesli v to deželo. Ti učitelji bodo šli med svet z boljšim razumevanjem evropejcev, kateri sj tudi veliko pomagali pri povzdigi te deže!e na podlagi na kakoršni se nahaja danes. Tujezemci in domačini, ki so rojeni v Ameriki ne bi smeli nikdar sesti, da bi si kazali hrbet pri mizi. Vsi skupaj so sodelavci in soljudje. ' ^led njimi hi ne smelo biti nikdar nikake razlike, nobenega zapostav i Ijanja. Praktično smo vsi potomci Evrope, eni so prišli v to deželo sa- ® m t H m t mi, drugi pa so potomci onih evropejcev, ki so pred časom dospeli v to! so "varuhi devištva" pri "Glas Svo-deželo. Vse tujezemce moramo spoštovati, prav kakor domačine, ako >o hode" kl SO ZOpet Pokazah svoJ lo" zvesti državljani in udani konštituciji Združenih Držav in njeni zvezd- Povski značaj. Ostudno dejanje L. nati zastavi. Vsi skupaj so delali, da so napravili Ameriko boljšo deželo. H' Irwina v Ameliji nalašč opisu- Jugoslovani. Sledil je močen oddelek rudarjev in nato dolge vrste Jugoslovanov Hrvatov in Slovencev z dr. Koro-šcerA na čelu. Ulice so odmevale gromovitih klicOv in pozdravov, pohitel ali kje bo malo zadrževal kjer je množica zaznala Jugoslova- Orlom! ali se celo ustavil. Neznano ti bo. ne. Spredaj je korakala 400 Orlov kje bo zbor napravil važne, krepke! in Orlic, za njimi jugoslovanske na-poudarke. Pa če bi tudi zanje vedel.1 rodne noše in civilni gostje. V avto, ne veš,, kakšni bodo: ali bodo takoj j ki je sledil temu oddelku, sta se pe-izpočetka dotičnih zlogov močni, ali, Ijala starosta češkoslovaškega Orla bo največja moč na sredi ali še le minister dr. Šramek in predsednik na koncu. Z eno besedo: toliko po-' mednarodne zveze katoliških telo-drobnosti je. da bo šel celo najbolj- vadnih društev Feliks van der Ver-zanesljiv pevec le s strahom pet v j hoven. zbor, ki ga ni vajen, pa naj tudi ^ v, dotične pesmi dobro zna. , Ceskoslovaski Orel. Zato se je n. pr. celo matičnemu Za dostojanstveniki — minister zboru primerilo, da je neki tak ko- DoIa"sky, papeški nuncij Micara, o- Zmaga Jugoslovanov. V pondeljek so se vršile mednarodne tekme posameznikov. Prvo mesto je dosegel slovenski Orel Ivo Kermavner, drugo Švicar, tretjo Belgijec, četrto tudi Belgijec in peto Ceh. Tudi pri nižjih in višjih vrstah so Jugoslovani že pretekli teden odnesli lavorike. Vsa čast slovenskim Dan narodnih noš. Tretji dan je bil določen .za narodne noše. Ob 8. uri je šel sprevod narodnih noš po ulicah Brna na te-lovadišče k skupni maši. Popoldne je bila še enkrat telovadba in nato nastopi narodnih noš, narodni običaji in razdelitev nagrad zmagovalcem pri tekmah. — Vse dneve orlovskega tabora so se vršile zvečer slavnostne gledališke predstave akademije ha čast domačim in tujim go- rajžen pevec Hubadu naprej ušeij ,omuški nadškof dr. Stojan — so stom. seveda se je moral ves zbor za njim korakali strnjeni oddelki češkoslova- j škega Orla. V sprevodu se je naštelo 41.778 Orlov, ogromna množica, ki priča, kako zelo se je že razširil zakaditi — kar je sicer dobro na pravil —, toda veliki učinek, ki ga je pevovodja hotel doseči, je zavoljo tiste nepazljivosti "šel po vod i/'j češkoslovaški Orel med ljudstvom. Pa recimo, da bi kdo res mogel Vseh "deležnikov v sprevodu je bi-brez vaj v zboru dobro peti. da ne lo nad 5° tisoč, v sprevodu je kora-bi nič kazil — kar ni mogoče, —J kal° poleg fanfar 24 godb in 203 or-gre tudi za to. da se drugim potna-! lovske zastave. Sprevod se je valil ga. ki ne zadenejo tako dobro, pa se kakor mogočna reka na telovadišče, hitreje nauče, če je kdo med njimi, kier je bil v godbenem paviljonu ki mu note ne delajo težav. Nase prirejen altar. Tako so nam bili potekli dnevi bivanja med češkimi brati. Težko je bilo slovo, a lajšalo ga ie prepričanje, da sloni orlovska misel med Cehi in nami na tako trdnem temelju, da je nobena nasprotna sila ne more več zrušiti. Vsi udeleženci smj bili preseneteni. ko smo videli takšne organizirane mase orlovstva med Čehi. Orlovstvo gre naprej, prevzema vodilno vlogo tudi v slovanski vzajemnosti. Te dni so imeli Sokoli svoj izlet v Ljubljano. Povabili so tudi kakor Orli. slovanske in k ščansko socialno načelo je: pomoč Sv maša in blagoslov prapora, bližnjemu, krščanska vzajemnost, skupno delo in požrtvovalnost: Z Sv. maso ;e služil papežev nuncij druge prijateljske narode na svojo Bogom na delo krščansko tudi pri Micara. asistirajo mu škof Njaradi, prireditev, a odzvalo se je le malo petju! -o- OBREKOVALCI PO POKLICU nadškof dr. Stojan in škof Aksamo-vič. Po sv. maši ie blagoslovil nun- število inozemceV. Orlovstvo v Pragi pa ni privabilo samo deset ali sto cij skupni prapor češkoslovaškega in0zemcev, temveč na tisoče. S tem Orla. skupni prapor jugoslovanske- je dokazalo pred svetom, da ima ne- za živeti v njej. Tako torej gradi Kolumbija Univerzo potoni svojega učiteljskega Kolegija pot. ki temelji na principih, ki vodijo do boljšega umevanja jejo tako. kakor bi to bil kak katoliški duhovnik, čeravno vedo ravno-tako dobro kakor mi, da je ta "du- ga Orla, ki ga je češkoslovaški Orel podaril jugoslovanskemu, prapor primerno večjo privlačno silo, kakor sokolstvo tudi v mednarodnem živ- Orlov-legijonarjev. ter krasni ame- ijenju jn da je sijajna bodočnost na riški prapor, ki so ga Amerikanci j stran j orlovstva. poslali Čehoslovakom. _______ Javna telovadba. Nad 120.000 med tujci in tu rojenimi domačini. Upajmo, da tako delo bodo začeli hoven," bivši pastor metodistovskc tudi po drugih Kolegijih in Univerzah, ker to delo prinaša v deželo boljše sporazumljenje ljudi, ki žive v tej deželi. Edino boljše medsebojno sporazumljenje med tujci in tu rojenimi domačini* bo Ameriki napravilo še boljši prostor pod solncem in še boljšo deželo za ljudi. gledalcev pri telovadbi. K. —: KATERI PEVCI SO NAJSLABŠI? • To so tisti, ki mislijo, da že vse znajo in se jim ni treba več učiti: seveda jih ni mogoče dobiti k pevskim vajam : kdo bi se vendar učil. lco ze vse zna. Sem spadajo v prvi vrsti pevci, ki znajo peti "po notah." Res je nad vse dobro, če zna pevec dobro zadevati po notah, da ni treba pevovod-ju vsakega tona posebej mu v uho vbijati. res je pa zopet, da note še ■daleko niso vsa lepota petja. Pa so tudi taki pevci domišljavi, Ivi niti not ne poznajo in jim note nič ne povedo, pa se vendar delajo leot da bi vse vedeli in vse znali; najhujše je to. če so taki pevci vplivni, mogočni, premožni, zakaj 'zaradi njih mora ves zbor trpeti; limiti se nočejo, peti pa hočejo. In zbor mora vedno in vedno ponavljati in premlevati stare stvari, ki so se jih pevci in poslušavci že davno naveličali. Če pa kaj novega pojo, jim tak domišljav in mogočen ne-vednež lahko vse skazi; zakaj da bi ion pri novi pesmi obmolknil in* ta-*ko pokazal, da vendar le vsega ne zna, kako bi to moglo biti! Xa vso moč neprijetni in zanič so cerkve. Ako je pa ta pastor padel popoldne je bila isti dan javna glede vere in nravnosti na nivo brez- telovadba. Že pred 3. uro ni bilo več vercev. se ni čuditi, saj positivne vstopnic dobiti, ogromna množica 120.000 ljudi je zasedla tribune in stojišča. Nastopilo je skupno nad vere tako nimajo. "Glas Svobode" bo v strastnem sovraštvu do katojiške cerkve kmalu začel katoliškim duhovnikom na vrat dejanja, ki tudi tisti pevci, ki menijo, da se morajo posebej iz zbora slišati, pa zato venomer dero. kar se morejo,' obešati ali nekoliko pred drugimi začenja- Jih Je storil kak zulukaferski feti-jo, zlasti pa nazadnje, ko je že ko- šar, češ. da jih je storil duhoven. Za nec. za zborom še vedno malo pov- obrekovalca je dobro vsako orožje, lečejo kot krava rep za trupom. In še eno vrsto slabih pevcev poznam: to so oni, ki imajo morebiti res malo čednejši glas, ali pa si to bodisi še tako podlo, samo da doseže pri njegovih backih svoj namen. -o- samo domišljujejo, pa hočejo vedno KO POŠILJATE SVOJ DENAR NAZNANILO VSEM JUGOSLOVANSKIM PODANIKOM! Generalni Konzulat, kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Chi-•cagi, naznanja, da bo premestil svoj urad dne 1. oktobra t. 1. na naslov: 936 North Michigan ave, Chicago, 111 Vsi, ki bodo imeli opravka z Ju-koslovanskim konzulatom od prvega oktobra naprej, naj se obračajo na novi naslov in ne več na stari na Dearborn ulici. Generalni Konzutalt kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Chi-cagi, 111. kaj posebnega, pred vsem kakšen "solo", da se pred Bogom in ljudmi postavijo. Seveda je tak solo iz-večine kar moč slaboten, saj za so-lo-petje nihče nima posebej izvež-banega glasu. Najbolj sitno je tedaj, če tak solist začuti, da bi utegnil priti v zbor drug pevec, ki ima enako dober ali pa še boljši glas, pa bi njegovega mogel v kot potisniti. Tedaj pa sledi kujanje na kujanje, štrajk na štrajk, vse polno tako lepih izgovorov, da bi človek mislil, angelček z nebes mu jih narekuje, če bi izpod angelske halj ice veselo ne mahljaj hudičkov repek. In vendar pri petju ne gre za tvoj "solo", ne za to, da se ti posebej iz zbora slišiš, pa tudi za note ne gre, ampak za to gre pred vsem. da zbor enotno poje, da se glasovi zlijejo v mehko, voljno celoto, da ves zbor poje kot bi pelo eno samo STARO DOMOVINO, POŠLJITE GA SKOZI BANČNI ODDELEK EDINOSTI! 5000 Orlov in 3000 Orlic, Skupni nastop take množice telovadcev je množice naravnost fasciniral. Nastopili so s svojimi vajami tudi Francozi, Švicarji. Amerikanci. Belgijci, ki so vzbujali veliko navduše-,nje. Telovadba ie napravila na vse neizbrisen vtis ter prepričala vse o velikanskem razmahu orlovskih armad. Cigarete SO! Kupi te cigarete, hrani denar. Naboljša CIGARETA. i POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom širom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av„ Cleveland. O. t t t f f Ki ^ s s s t s s s č č t V VASO KORIST BO! r ( Ako se pri pošiljanju denarja v stari kraj ali kamorkoli poslužite Vašega lastnega delavskega podjetja "BANČNEGA ODDELKA EDINOSTI" > *• 1 KATERI POŠILJA DENAR V JUGOSLAVIJO IN ZASEDENO OZEMLJE, KAKOR TUDI V VSE DRUGE DRŽAVE V EVROPI. NAJHITREJE NAJBOLJ ZANESLJIVO IN PO NAJNIŽJEM DNEVNEM KURZU. V Jugoslaviji dostavlja vse naše pošiljatve na najbližnje poštne urade prejemnikov brez vsakega odbitka. "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" NAŠE POŠILJATVE dospejo na svoje mesto najhitreje in prejemniki nimajo nikakih sitnosti pri prejemanju denarja. DENAR dostavljamo v jugoslovanski valuti in v efektivnih ameriških dolarjih. NAŠE NOVE ZVEZE 2 staro domovino nas omogočajo, da nudimo našim rojakom boljšo postrežbo pri pošiljanju denarju, kakor najsi bo kjerkoli drugje. i OD SEDAJ naprej bomo pošiljatelje točno obveščali o prejemu, kakor hitro bomo dobili od Ljudske Posojilnice ir Ljubljane to- zadfcvno obvestilo. ZA CENE denarju glejte vedno v oglasu na prvi strani našega lista. Za vse podrobnosti in pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na: BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Rojaki podpirajte svoje lastno delavsko podjetje! * i t t 4 * t LAKOMNIK. Ksaver Meško. Ko je prišel starec ves razvnet in ves užaloščen domu, je bila prva beseda: "Neža, zakaj 'bi se še dalje klala in morila? Prodajva!" Starka je ugovarjala, vsa plašna, s solzami v očeh, češ: "Kam pa pojdeva na stara leta? Beračit od hiše do hiše?" A mož se je razhudil. Udaril je po mizi, ker mu je žganje razgrelo kri, in je zmerjal: "Kaj pa govoriš in se cmerikaš? Ali je bajta tvoja ali moja? — Moja, praviš? Potem pa jo lahko prodam, kadarkoli se mi zazdi." Po mnogih prigovorih in ugovorih, po mnogih vzdihih in solzah je onemogla ženica nekoč res privolila: "Pa prodaj T' £e tisti večer je trepetal na hladnem licu Tratarjevem tih, zadovoljen zmehljaj. "Saj sem vedel: če hočem, otresem tudi zelen sad! Zdaj se smej, Smrečnik . . ." VIII. Sojen in obsojen je bil s tem Grešnikov dom med drevjem. Sojena in obsojena sta bila tudi starca. Komaj je bilo glede prodaie vse urejeno, glej, že Tratar ni bil več prijazen, sladek snubec, tem ve? resen, trd gospodar. Kakor pregleda in presodi ženin, ki se je ženil zaradi premoženja, ne iz ljubezni do neveste. balo natanko in preudarno od velike omare do najmanjšega robca v njej. prav tako je storil Tratar. S strogim obrazom sodnika je pregledoval že prvi teden po sklenjeni kupčiji vse kote v bajti. In je razsodil in odločil: "Čemu pa je ta ropotija in nesnaga tule v čumnati? To lahko režgeta, je itak zanič." Bridko je zajokala stara Crešnica na te, besede. lies, bile so malenkosti, res, bile so stvari brez velike cene in vrednosti, večinoma res starina: stara posoda, staroverska, z velikimi živo-barvnimi cvetlicami poslikana skrinja, stara obleka, kožuha še izza časa poroke pred skoraj petdesettimi leti, posušene cvetlice za zdravila, skrbno zavite v papirnate čepice, v pisane robce ali v debele cape domačega platna, lepo spravljene v pisane lonce — res. pestra šara. Res. same malenkosti, malo vredne za druge, a starcema tesno prirastle na srce. polne spominov za starca iz dolgega življenja, od mladosti sem, izza dni veselja in sreče in izza dni bolezni, trpljenja in žalosti. Kadarkoli je stopil kateri v čumnato, je postal in se ogledal po njej s svečanim pogledom in s toplim čustvom, kakor po posvečenem kraju. Razjasnilo' se je staro, ovenelo lice, oživele so stare, trudne oči, ker so oživeli stoteri spomini. 1 A zdaj. glej, pride tuj človek* ki ne pozna teh spominov in ne ve ..'čertr r? skrivnostih. V* počiva;'*. :r? " kaj' * *:\r ~ bici, pride in sune z nogo v posvečeni oltar in pravi s sirovo besed >. "Odstranita! V ogenj vrzita!" Zato je zaihtela tako bolno. A rekla ni ničesar. Tudi starec se je prestrašil. Zajokal ni, kakor žena, a z zateklim glasom je vprašal: "Ali Tratar, tega vendar ne misliš zares?" "Kaj pa da zares. Če ne sežgeta, spravita vso to nepotrebno navlako vsaj na podstrešje." "Da miši razjedo!" je zbegan ugovarjal starec. "Tukaj pa je takoj pripraven prostor. In ves čas sva imela tukaj spravljeno." "Ko je bila hiša4vajina, sta lahko počela; kar sta hotela. Zdaj pa je moja. In jaz vzamem gostače v sobo." Šc bolj sta se prestrašila starca . . . "Kristus božji, ali ni dovolj nesreče, če pravi: 'Izpraznita?' Zdaj. pravi še: 'Gostače vzamem v so-; l.o.'-Tuji ljudje naj pridejo v tihi najin dom, kjer sva bivala do se-j daj tako mirno in 'zadovoljno sama! A zdaj — ne bo li konec vsega; lega miru?" Tedaj sta začutila oba z grenkostjo v duši, da je izrečena nad hišo; obsodba, smrtna obsodba tudi nad njima. Ko sta izpraznila sobo, jo je pregledal novi gospodar spet z vai--i:m, ledenim obrazom strogega sodnika in je razsodil: "Tla so zanič. Treba bo novih. Kdo pa pojde v tako nesnago? Še pred Veliko nočjo jih dam narediti. Takoj po Veliki noči pa dam so | bo v najem." V velikem tednu, ko sta imela Črešnikova vsa prešnja leta skoraj ves teden praznik, mir in pokoj v hiši kakor v cerkvi, so to leto razbi-j jali v bajti mizarji. Položili so nova tla in okna so popravili. "Zdaj bo treba še zidarjev, da razpoke, odrtije in luknje zamečejo, in pobelijo," je razsodil Tratar, ko je prišel ogledovat in nadzorovat' delo. Starca sta med tem ždela v svoji sobici, kakor bi hodili zunaj v' jprikleti in okoli hiše tatovi in roparji, in si ne bi upala med nje, da ju |ne pomore. Niti z najmanjšim veseljem in zadovoljstvom ju ni navda-jjala misel, da je bajti le na korist in prid, če se izvrše na njej popra-jve. Ne! Kadar so trgali mizarji v čumnati s šumom in z ropotom na-!pol preperele deske iz tal, jima je bilo, kakor da segajo njima naravnost v srce in trgajo iz globočine src vso staro, toplo ljubezen, ki sta ■o gojila do doma vsa dolga leta, kar bivata v-njem, a sta se je prav in živo zavedla šele zdaj, ko dom ni več njuna last. "Peter, kaj hočeva še na svetu? Umriva!" je jokala starka. Mož ie povesil glavo, v srce zadet, osramočen. Ni upal in ni mogel pogledati ženi v oči. zakaj le predobro je vedel in si je z grenkostjo priznaval in pčital: "Jaz sem kriv\ jaz sem zločinec. Jaz sem izdal dom, zapil ga pri Tratar j n, vrgel ga proč kakor nepotrebno breme." V dušo je pekla grenka misel, težka zavest; in vsa jokajoča, obupna bol ženina je padala na njegovo bolno srce. Bolela in, grizla ga je tem huje. ker mu žena ni očitala ne z eno besedo: "Kaj si storil? Dom tisi nama zapravil vso najino srečo si prodal in z njo najino življenje.*' ** 4> * * 4> 4> * * 4> 4- 4- * ** * * * •*>4- *4> + 7 + + * + ■4» 4* 4* + Prodati se mora ta teden Prodati se mora ta teden lota na 22. Place, pol bloka od slovenske cerkve. Za podnizno ceno $550.00 ^qlaeitf nr rRANK KOSMAČU z Emil Basener, 2116 West 22. Str. Telefon: Canal 2138. , + 4 4 4 * * 4 » v * 4 Jjf* toj^