..r ■';'■■'"| '' jpppp!■ ^
Vrcdniilvo:
M-tkaraik« »t »• fUttr. (••• •fcHJ tmil m r»>p*iiljMO* Hal«).
PntfaMaj« a« plačila VMkarta* «nuiU Ia4i r ■•al*T«iiBkoM jaaika.
flijt m u tiik« natisa« rr»U S MlL.Im ae *iMiil>	enkr»l
liaM, f* dvakrat, H ■■M.. <*.n iHkrat, 10 a. *. — PorrK li(t le »»»k kr»l SO a. n ll«»f«lj.
za domaie, fllorsnake in pbfine potrebe.
V Gorici, v petek 26. junij« 1868.
mu,
■ !
utrl
JUirt m« 80 a. Kd*r tmm m-m furnir,
"^žttfftOttjlSl
^^^flM^f. --..Vi'
I ■■»■■■ Ml.""l") .'..' !.l J1-. ■■ J1,

kfjli
1
Pred načini pragom.
iii.
U« >o naSi (?) deželni zbori, goriški, ljubljanski, graiki svoje poslance za državni zbor celili, In da M izvoljeuei na Dunaj (li, lo jo pregreha v principu, pregreha zoper aolidarnout slovausko oppoaioijo (or ačf da gledi na lo, da ao tndi PnlajVi, Horavei in Tiroljci tako itorili, lo nekako opravičevati, kujti loga ao zbori, a no izvoljenci krivi; poslancev krivloa »6 jo začela v zboru dunajskem. No v lom, da »o tli, auipak r lom da niso «JW (la zbora državnega), jo napaka. Tako sliSiino nektero govorili. Ko so videli, da jo dualizem brez njib doguana reč, ko so zabili, da no gre v zboru nič kaj po godu, zakaj ga niso zapustiliV
Prav I O kteri priliki pa bi bili idieli iti proč? povejte naju! Ali luorda takrat^ ko so so glavno držav -ne postavo obravnavalo? K čemu? snj zarad solidar-noeti a Čeh, tisti ČM žo razdrte ni bilo treba izstopati jim; kar so pa tiče golega načela narodnosti,. M ktero ao nseli. sati gledali, niso mu. tor poslan« sem«, jna sebi nasprotne. AH morebiti takrat, koso se verske postave razpravljale ? Ta je pa ie druga, U. Narodnost se. ni nikoli toliko mlatila v zboru, kot verstvo; veliko reča nevarnost je žugala katoličanstvu, ko narodnosti. Spodobilo bi so pa bilo, da bi bil takrat zbora prvi hrbet obrnil sloveči puter Greutor, za njim drugi kato-
■»odllstek.
Zvezdar.
(Po»l.-»b-)
II.
V zvoniku cerkve sv. Gudule jo bila enajsta ura. Beano in slovesno so pudoitevali in zgubljali se udarci po tihi noči. Brusoljsko mesto je spalo. Glasovi svete melodije ao se zibali po zraku, kakor da hi uri, ki jo stekla lahudovo potjo pclj. Bila je muzika (v stolpu) ki jo je ura sama H o ram na ples z ubranimi zvonovi igral*.
V prtu) n nji nfnrih hrahanakili vnjvndov so maj-hioa vratca natečajih zaškripala. Visok človek, zavit v konjski plašč je stopil ven na prosti kraj, kjer je ztlaj park na „ plačo Royal - i(na kraljevem trgu).— Človek je hitro stopal — ost.ogc ua visokih botah (črevljih) ao mu močno rožljalo — iz zgorenjega boljarakega mesta po Madalenini ulici v dolenjo obrtno meato, in jc prišel na veliki trg, po klorom jo sveto-vavnica avojo velikansko senco razprostirala. Trg, ki je bil po dnevi ves živ, bil jo zdaj zappščon. Lč ve-ternice okoli visoko molečih poslopij so v časi zaškri-
P*l®-	v
Zdaj ao je zgubil mož za svetovavnlco. Kjer jo vodomet z bruseljskim znamenjem, se jo ustavil, kakor da bi ao hotel razvedeti. Voicm je Sel na ravnost proti .ozki visoki hiši, ki je bila vsa v senci skrita, in je močno s trkulcem na vrata potrkal. Kmalu se jc oknico nad njimi odprlo, in nekdo jo z debelim glasom po-prašaJ:	.	•
„ Xdo se je predrznil počitek mirnega moža
liilii Tiroljci in Pofcjki, potle le le nal gosp. ft^Miik PiStar, za njim Toman itd. Drage prilike ka talpp-vidimo, uko imamo itflfcireč to ka dokaiatio, da ji M! da ilizem že poprej narejen, predlo n^itgt aa D* n I siiidel.	"" j}'.. V-.v paRK f. -
. ' Kaj pa bi bil luti>|t'ikklb posl.ueev peaiagal ril n samim, kaj llrovalont' in taMTI^U jntaa' to nič ne bilo pomagalo, jo očftbo', od kar leče med: .nI ni >U njimi plssna-I.lUva. Celioil?'. Četrt* -'ja'U,-O bom I Podpiralo bi bilo to rear »ppealeUo njlbive. D . pa Vidimo, kako trdna in iuiatna M ad« pid|K)»»i bi a. poglejmo in prsračaiiiiuo, koliko njih poalaaatr bi bilo lahko izstopilo. Dvk SUjaroa 'ta A Kranjoi; Otroe, kuirl jo rad dla Dnnaj'lel, Ib Mf	:ik
»riAki zbor, hI bil telko ......... Ce hi bil pa on san
<*tal, bila bi le razrulena solidsmoat aMd ^oaliaei, ia
■rival, ao voanin nesloga o giasovaaji. imvj wnw bilo to Čohom res, toda pomoč c »ld«tt«šo rtko
nogo. Ta tadi ko 1>l ttllP Mi bk^i lit; verjsjulte, da bi &M ne bili doseg« trohioo ni' ve«,*) *«^ b*.«'«!^' j L času brea n«	:.'.,
To pk,'da » Vil drugi opposioliskl ijišlažet T tborprtl et^^.faikiif
•m
motiti, ko noč na dvoje deli svoj krotka k* ■ čiyo, nogo hudodeloik.ali airapik^.,.., n .jMcKOt „ Mož, postite mo noter.	. ... . . .
„ Noter''? jo godrnjal tisti, ki Je bil aa okaa, ter prikazala se je počasi kostušta Kapa, io potem 'H skozi okno. Gospodar te glave pa ta ai idil
glava
zadovoljen s tem, kar je videl, M je reiek'
„ Kar vidim, ne daja ml srčnosti. Vi ste vojak, kakor se mi zdi. — Zakaj se bojite beleg* dneva, pa prihajate sem o polnoči"? '! ■ S	-1
v Pri moji veri I Vi ste moi polen snma, odgovori rojak. Odprite; meno je poslal namestnik, in SIJ vasi velja vite&ka beseda." * ' 1'-rr:, g .1. ■
Poznalo m je da glasu, da je bil vajen aaposedovali. Kosmata kspa je Uginila, okno M je zamrlo. Zapah jo zaroital, duri so se odprle in risok, sob mot s svetilnieo v rokah je stopil 'na ' prag. Mož je Obrnil svolilnieo tako, da je padla luč aa obraz poučnega oblskoravca in rekel,'ko ga je dobro pogledal: , Ža''Boga, namestnik sam! Se me oči ne varajo. " „Tibo.! peljite me v vaio sobo■' Boba, v ktero je mož Maksa Bmanuela peljal, je bila polna čudnega orodja, bleroglifsalh (podobopisnili> tablic, nebovidov, globusov, foliantov.
Knoz so oukrat po sobi ozre pa pravi:. „ Sliiul sem, da VI znste brati v zvezdah osodo imrljivih?	""*	'
Ako so Vam, svitli knez, povedali, da se jaz ie feliko lot z nar vellčastnojSim znanstvom, kakoržno je brez dvoma astrologija (zvezdarslvo) po noči in po dnevi, ko čejein in ko bdim, pečam, so vam rekli, kar. je res. Pa Bog mo varuj, da bi Jaz trdil, da hočerm njegovo večne nasvete razlagati — zauičevarcem in pregrofinim na smeb."	- '



menda tadi mrve« »wIidiuT^; .lilon) J>l mor^vi ceniti sluti tiati, kteri se Vsd»o«« soflmrnost i jejo. Da jim vendar ai p« volji, fs-izvirs od tod£%sr jiui za razloge in za to, kar <Jjai\Jtki ja, ni mar, am j>ak le za zanikanje na vaak način. Tndi r tem ne poznajo solidarnosti, da njih kritika sploh aamo Sve-(eoa in k večerna te Tomana obdelajo. — Trditi ksj, i »a ne vedeti zakaj is ne znati naveati dokazov ; zahtevati kaj, pa se imeti prod očmi določnega konsa in
eiUa Yrc»pičo# fin®m FJ, ni mikjro-
Trolje očitanje, ktero ae večkrat slifti, je n*lo-ahdnoMl in ojtportunitalnoU. Doslodnost v avstrijski imlitiki jo lo skoraj nadčloveška kreposL Ne le politika v krog« istega sistema, temuč sistemi sami ao pH naa tako prokpmgojo, da ti pr|yrati še celo slavile drla v ni ko v kozji rog vga«jajo. IJod' človek še tako dosleden, kedar se ti čez noč tla, na kterih stojiš, v-<lerejor kedar U nepričakovan vihar vso faktorje, s kteri m i si račsnll, raz pihne, z Rogom doslednosti ti in tvoja logika plavate poaraku.Po naših mislih ni nikomur zamoriti, če je prisiljen včaaih iavirati iu če zapa-do nohotč opportunitalnoati. Opportusitatna politika— (ta gledč trmlpUv, a na glede principov, sovo da—ima ^j to dobro, da se dela ps Škodo prihodnosti, da je ■o kompromise, ampak da jo pnšča gledp na bistro odprto. Sicer pa smo svoj« msenje aastran oppor-Unitatne politike fte izrekli v sostavkQ m Ooriea", govoreči o tukajšnjih Lahih, kterih poslanoc, da memogrsdo ncaenimo, a draziaai italijanski*!poslanci vred j« tadi opportasitatoree.— Ml vselej beroizot* ne, reči: Si fraetna illabatar orbis, impavidam feriest ruiuae. Tako govori lahko, če hočey kak zasebnik kot individaap, » »ikskor- zaa*op«ik ^pifgf^l^^ prod vsem narod« iivljenj« hraui is m^, ne,p«, da oau svojevoljno pogin dekret^je, pogin v tam zmialn, da pomaga s , nepremišljenim Tporom,, s doslednostjo sd absardsnv drtečo valiti na-«j silo, ktars ms narodno bitje tlači in mori. Kakor ai aiti smešno, niti neona? no, da nosimo po zimi plašč, po leti ps lahkb s« k njo, tako tudi ni «apaČso is pregrešno, ako deieli ip • narodnosti svoji pomaga m, kakor okoliŠČiae saaesejo,
- Ko je zvezdar to govoril, je vaško besedo resno, odmerso in svečaso ' izpeti), kakor so odasersi Brini adarci. Noben rsz v obličji se ms ai gasil." . rf, J Vorjamite mi, da n očesa zavoljo pshle radovednosti vašo umetnosti pOsksšati,"je rekel Maka Easa-nuel. „Vaina je osods mojega prvorojenega, vdisejša morda, kakor bi mogli Vi razometj. Zatorej telim, da bi njegove osodo v zvezdah; brali." - .. :. ' . r
Maks Emannel-sede na nanjat naslonjač. Špo? Štljivo gologlar je stal zvezdar prod njim, se ni-gaail. Pa aa obraa« ao m« je poznalo, da v njem ni bilo pokoja, Um učuo »uclui guVoriii;
, Nespamctneii I Kič se iztnhtajo tisti, ki mislijo, da bodo stvarnika strahovsli, ia njegove sklepe, ki ao od večnosti, v premikanji rfrezd brali, kakor ae berejo zakoni'kaczov tega sveta v zakonikih. Pravi zvezdo-mauec rabi svojo umetnost le kakor ščit proti zvijači ljudi, pa proti svojemu slabemu poželenja. Ne oeod« ■epremeejijivo, ampak le alabe znamenja *) je Bog Ijndem v avarjenje aa nebeški obok z večnim prstom od vekomaj zapisal "
Zvezdar na to omolkne. Oba sta bila dolgo čaaa liha, ker jc bil tudi knez ves zamišljen. Potem reče Maks Emannel:
„ Ako sem Vas dobro razumel, kaže vaša umetnost samo, kaj bi se v primernih okolščinah slabemu
kakor
Državni zbor"
•) KekH&aafca »rmu, m »on> so4o«aocI m mi*U	j«
ktU U f»t trio rMŠifJao*. Ta4t M*ks h'i>>i■»! j« iad to a^ahio r*ra.
jo 24. t meseca nehal; odložen jo za zdaj do a«|h. lemhra L I. V dragi polovici avgusta (okoli 20.) ss »sh de jo menda deželni zbori.'	.. ^
0 delavnosti zbornic psslednji čas imamo• Jo 'iult povedati; delale rte le, kar ste morale; vidilo ss je jima, da sle že jako vpehani. Oovpojtka mbornima j« potrdila brez dolzih debat vae fiuančne postave, kakor ao ji bita tlollo iz spodnje zlmrnioe; v eni sami seji jeratpiavibi 13 načrtov. Podanika tb. je pospravila nektere nezanimivo reči.' Samo nekaj naj omenimo, kar nas Primorce zmleva:
O proinji itUrtkfk občin, da hI ae pri sredbi i-aterskih gimnazijev I ud I na »lovnnaki jezik obzir jemal, jc 20. dne t. m. poročal dr. Pajsr v imsss petidjske-ga odbora tako-le: ProŠsjiki dokazujejo, da v Istri tadi Slovani prebivajo, zato naj so po f. IV. osnovo« drž. postave pri prenarejanji i str rakih gimnazije* tadi da njihov mate m i jezik priatojno gleda. Ksr se ta sa-hteva popolnoma Vjcml a določbami omenjen« osoovas postave, in ker se pri prenaredbi gimnazijev priatojoo izraženim željam pOMincznlh narodov ima. broz vsaeags ugovora zadostovati, tedsj stavi petieijaki odbor t#-W nasvet: Viaoka zbornica naj sprejete prošnje izročimi-uisteratv« za naaktn bogočaatjc, da-se bo na-nje oziral.— Ta pfodlog jo zborsica sprejela- Radovedni smo zdaj, pravijo . Novice ": ali bo <J. 19. kaj več kakor—črka na papirji? *	o -
Obleti pm mvein.
Avstrija.	tA
ZimtM Progo, obhaja v SG dneh io trvtjo izredao svečanosti Že zopet jš vse tiio na kolodvora in po a-lieah, to zopet gromoviti a slava doilo /s Nj. 4fL. prw- fl-asrl V npleljo 21. t,®, to o„6\l jiftoj je pridrdral posebni eossfski vlak aa pratkp poatajo. Čakali ao ta Hj. vsi; rai razni načelniki in obflia* množica ljsdi. — Ob 10*/4 n. dop. ae je odpeljal easšr s Hradšina k novam* m**eu (r asvsm mcMa), ki ao ca tiati daa v pričo Nj. vek blagottooili m alovmo odprli. V ta names je. prišel namreč ceaar v Prago. Novi (4.) most.čez Veltavo ae bo klical Frane Jožefov most, s-liea pa, ktera tje drli, Efizabetina. Ž«pian prstki, dft Klaadi je ogovoril cemuja po Češki is po «cniiki, tadi Nj vel. so blagovolit, v obeh jezikih odgovoriti. Politične pome rabe nista imela ta govora. — Prišli ao s
človek« vtegailo pripeteti, sli kaj bi ga veedkga čakalo, se ps, kaj se bode sepromanljivo godilo.
Dsbro ete razumeli, slavni gospod. Vi bi bili dober ačenee, ako bi se hoteli temelj aa moje vsdsostj
kMcoVea obrni m j« pok. ud unwUj4 p. j« koj u^iml; polem resno rode :
' Vi bodou rtsiaJi i.cdetj Modo nojegx fin-rojeam ..... Koliko
časa vam je treba ? . V" Kakor je, s vi tli knezi Ako mi povesta sa timfcs sjegovo rojatao aro in minsto, zvem osodo njegovo ds
, Poslušajte : Kojen je bil ob esi sri, 20 i po polnoči, 28. oktobra 1692 na Dan^ji; bil jsjp-tek. Kavno aem Ml potem ko sem ie bil trdnjavo obsede otcl, v Bruselj prišel ko aem veselo »onos dobil."	.v^^T
Zvezdar je zaplaal in piaalo odloživM pravi lih rte mi vao na tanko povedali, a tim ai prihraniatf -Veliko časa in trndau Jatre Vam povem, avitli keez, Šesta* telite."	'. • •	•
Prav, pridem tedaj jstro po noči ob isti ari;1 da zve^, kaj pravijo zvezde. Pa molčite, in zanesite so, da se Vam zahvalim, kakor ae knezu spodobi."
Zvezdar molči. Zdel ao je živa skrivnost Molčč je vzel avetilnieo in ^e svetil gostu po stopniicah.
„ Knezove atopinjo so se po nlici zgubile. Bila js ura ravno polnoči, ko je zvezdar vrata za pahnil.—
(/VO. III. p.) - -
Nj. veličanstvom tpdina^vo^T(MUAIbrc«ht.inipi«ter$tva, predsednik knez1 Anersperg i» vdrctM	gospod«.
V ponedeljek zjutraj j« došel tudidtt. ■ karie. baron Benst. Kakor je riavada, kedar kun pride .ogleduje oo« ssrv Pragi mnogotere reči, obisk nje veselioe, ter sprejema ne le raznotere urade in korporaeije, timuč je odločena tndi ura za privatne audieuelje.
Ali vso to je malo'važno momo politične pomem* be, ktera ae cesarjevi nazočnoati v Pragi podtika—gre namreč ca pordiumaA: i Čehi. Povedala jo že poprej ohkrat „ Dom. ", kal Čehi hočejo; oni hočejo, da naj pripozua oesar njihovo državno pravo, pravo koron* ,češke, kakor jo prizual lani staro; I. J 848 popravljeno pravo korono sv. Štefana na Ogerskem. Sedanja vlada dunajska pa hoče, du bi Čehi dualizem in sedanjo cišlajlansko uitato priznali, in še le potem naj bi se jim obširna avtonomija dovolila, loda lo med mejami glavnih državnih postav.
To dvoje zalite vanj pa jo drngo dru/emu na-sprotno skoraj kakor nofi m dan. Blagor smrtni misli, ktera ti nasprotji poruvua. Dosedaj nI Še ui duha niti sluha, ali, kako in na kaki podlagi pogajanje napreduje.*)
It Ljubljana pišejo „ Novice ": 0. kr. mi-nisterstvo kmetijstva jo uazuaoilo lo dui družbi kmetijski, du konec toga poletja hočo poklicati poslanao kmetijskih družeh na Duuaj v posvčt zarud množili kmetijskih zadev.
— Tukajšnji „odhor za žoleznioo goronsko" jo v zboru nedeljskem ouoglasuo sklenil, gosp. dr. Tomanu pokloniti zahvalnioo za njegov veliki trud iu aijaini »Hpeh o tej za našo deželo velevažni zadevi.— Dozdaj šu nismo ališalf nikogar, da bi uo bil. veaul to železnico •— razun Lohuingcrja v zbornici poslancev in pa dopisnika v iz desnega brega Savo" v „ Slov. Nar..!'. Lohningerju je povedal dr. • Toman aam, kar mu jo šlo dopisniku „iz doauega brega" pa,. čerayuo inu jo že samo vredništvo „ Slov. Nar." z drugim glasom demouti dalo, morajo „ Novico",-ki so žo ve£ let po-tezajo za to Žoloznico, svojo povedati. Oue no morojo molčati o tem. da mo žoloznioa, ki je sreča naši deželi, v blato gasi s piškavimi raelogi; one ne smejo molčati, da se tako nesramno napada dr. Toman. ki nam1 io pridobil to železnico tako hitro po uevtrudljivl delavnosti skozi mnogo mesecev. Dopisnik „ iz desnega brega" je proočltno pokazal priuei|i, da nič ni dobro; če tndi je najbolj koristno doželi, kar koli počne dr.< Toman in sicer poslanci naši! Da ne smo iz tanko proje biti, kdor se vstopi na javni odor, to jo gotovo; „wcr da baut nnf ofFenen Strasscri, muss die Loute roden lasson", pravi nemški pregovor; toga jo dr. Toman, kakor vsak drug, žo dolgo vajen; ali 'poštenost zahteva, da so hvali, kar je hvalo vredno in graja le, kar jo graje ros vredno, omika pa zahteva, da jo beseda vBigdar spodobna. Sploh zabtova „ viteštvo', ako kritika prestopi iz stvari na osebo, to jo, da pisatelj I napade osebo z imenom, da tudi napadnik sam sobe imenuje, da napadeni vč, kdo ga kliče na dušovni dvoboj. Oki^ v okč, a ne zavratnol O osebnih zadevah ne velji so z nimbnsom naroda zakrivati. Pošamesni glasi niso ^narodu. Veliko občin na Gorenskem jo odločbo prosilo za železnico na Gorenskem, iu ker gro dr. Tomanu hvala, da je največ pripomogel v to, da so jim je prošnja spolnila, zato more pač dr. Toman reči, da ima narod za sabo, a ue pisatelj iz desnega fcrcgs", k: jc organ morebiti le kakega poštarja aH kakega oštirja.
VuauJ« države.
Na Srbtkem so bile preteklo nedeljo volitve za skupščino, ktera ima voliti (E. dan prih. meseca) novega kneza. Izid volitev je ngoden kneževiču Milanu, tako, da prav za prav volitve ue ho, ampak snido ao skupščina lo, da glasovajo potrdi Milana, kteri velja po občnem mnenji žo za izvoljonoa. Milan je došel žo v Beligrad ter bo mu streljali o prihodu, kakifr pravemu knezu. — Karadžjordžjevič, na jt te roga leti sum,
.*) Po nov^tih »poročilih »r> bili pri ccaarju na kosilu rnun družili velikaiev ludi trije naj imenilnejSi prvaki čotkili narodnjakov: Palaekf, Riegtr in Klam itarlmec. ttf. VeliJanatvo Jn doliso i njimi pogovarjalo. Tudi t drl. JtaofcJ kar- . Beakloin alt imela P»lm:ky in Hiegfr dolgo pqraenk9T»»]a; pravo popjani« pa da ni. Iiilo to. n Politik" trdi, da po ceaa rjavem odhodu »tojd Čehi lam, lcjor prej priho-don Njihovim, pamrefi naaUliiči »vojega „<lr£av^efc» prava" Vr■ '
p t. .
kakor da bi hil on V. zvezi % zarotniki: zoper rajne.
V kneza Mihaela,^ pretehtajo zoper tahfpotftika^Je. V»'«»>
'	•',._'• i.^j v' ••".f. /'^'iij
■ ■ Dopisi.
Od Mo^klli brerov 12. junija (Slan polja 9
ih javnega £iolj**\ja). — Hladen del, ki je po malem •koz več dni padal; ja napojil enmalo suho zemljo i na-< do kmetovo zopet podprl. •) Trta, daairavno ni bil; U* o obrezavanji nič kaj lep, zarodila je vendar lepo M bogato, da'jo čudno. Pak^), ko nam že zopot holezen vesolju kali. Turiiea, pšenic«, sočivje se lepo popravlja,! akoravno jo bilo zarad auhote te vse pri k milo.	a
Kakor y naravi, ktera uas zdaj z upoin in veso* Ijem navdaja, zdaj soput z greni ostjo napaja, tako spreminja ao tudi politično in vso jamo našo življenje. Človek si misli: no zdaj bo pa vendar bolje; ali kaka nepričakovana slami hipoma popari naše nade. - Svoboda! avolioda I vpjjojo vsak dan;—kje pa'je ta ljuba' svoboda? Namenil sem se bil, ie neki dan Iti jo iskat se svotilnioo, toda spomnivši ao, da je* ne najdem, opN-atil sem iskanje. Samo v enem oziru naj mi bo dovo-Beno, oproli iu sklicuvati so na toliko hvalisauo svobodo. Kol svobodon državljan naj sm«4n namreč vpta^a* U. Kako jo kaj s avoČano zagotovljeno enakopravnostjo gledč rabo iu veljavo jezikov v javnem iivlisnjl? Doklej sc bodo imšiljali Slovencem javni služabniki: uradniki, odvetniki, notarji, zdravniki, kteri našega* zika uo znajo?— Godi so, da mora aktuar V uradn^i, kteromu je pušlcnjo I premoŽenj« državljanov uupauo, * tolmača rubili, da ljudi izprašujo in prčisknje; i kar mu tolmač (ktori suabiti sam dobro slovenski ne sna) reč«, po tem polle—sodač kakor slepe« o barvah—ra*-Hodbo izročo. Pa deuimo tudi, da tolmač oba.. josika dobro zna: razume li-on vsa krat popolnoma ^pnUauje sodnikovo, proslavi ga kmetu natančna jn pravilno ? Ni li morebiti pristranski, ker temn ali unemu prijatel alt nasprotnik?— Td uaj presojajo druži.' ,/ s •
. Godi se pa tako ne le v.uraduijah, tim več^tpdj
(>ri nekterih naših odvetnikih. Odvetpjk, trd .Lan,,, m oš, tj ga potrebuje, trd Slovenec: kako. se hpčeja^amme-t|? Se ve, da po toljosČa, p« k»kine»?.Tak«tn, kakor so mnogokrat „ šlibarjl ,—po sprideaem SlOveuen all spridenom Lahu. Oba lomita slovenščino, da se Boga smilil • - ' •'•' '	' V.iV i w 1
Kaj. pa šo Io zdravnik, kteremu jo da milost izročeno nar dražje blago - zdravje, 4i vljeqja .naše?, Kedar jo poklican k bolniku, kako so 1 njim .fazgovorja, kako moro jsprašati nadrobno vso. okoliščine, ktoresa vzrok i začetek bolezni? Kaj čuda ted^j,da zdravi,plitČ-pico za mrzlico ali kaj vem kaj?
Tako se še zmiraj godi pri nas vkjjnb : ustavi, svobodi t enakopravnosti — Držami zbor, namesti da bj bil zholjšal sto druzih reči—poprijel so je konkordatu in so tako dolgo i njim boril, dokler ga je enmalo skrhal. Mislite pa, da bode to državljanom sploh kaj pomagalo ? Bodo li šolo po novem kopitu osuova-ne našim ljudem več koristile in jim rninj "stroškov prizadevale, nogo po dosedanjem! Bomo videli! '
Spreminjajo so po gostem sistemi i ministorstva, a mi smu, kar so tiče obveljava narodnih naših pravie, vedno v istem stanu. Zadnji up tukajšnjih stanovaveev je šo nova politična i soduijska orgaiiisacija, (ktera se ima s 1. julija (?) začeti) i pa prihodnja sejna doba deželnih zborov (kteri so bodo neki začeli v drugi polovici avgiiHla meseca). Če še po tem nič ne bo—potle pa pomagaj Bog!	'	Kndan.
Iz Nlrna- Dopisnik » Tomvukega flO. juni-
4 ja) naznannje v zadnjem listu „ Domovino da tukaj v Mirnu ona nora—ali ena hudobna—ženska biva, ktera jo tudi ondašnjim ljudem žo veliko žalega storila s tim, da neumnim—tedaj no pametniifrr-žeuskam v glavo zabija „ da jo zamaknjena in da vse ve." itd.
Da tukaj v Mirnu „ noro prerokinjo " imamo, jo res. Hes je pa tudi to, da ji tukaj nikdo nič ne vor-
•j Žali Itotc, da ae no morrjn vai goriiki kraji Uko b valili. Su-la — kor ni Iiilo vao zimo in pomlad zdaU.rvsa deija — tuga pobonraU po JuinrJSih krajih nato delete >ar pinlelk«. Kra« J.i aoarbno v hudi atletu. Nar ver.o akrb dela »daj proakrbljonJ" iivin«.	Vr.
••) liog bo pomagal, in ai nami pomagamo. J ti bi lahko »to rfiii niltel, r klorih hi ai naii ljudje lahko aami pomagali, v narodnih in miterialnih o/irib	Vr.
jame. zsnsj »jene sestre te neke ravno taku**bil*
aosede.
Gospod fajmošler ao io ročkrat resno opominjali, ds naj svojih neumnosti ne vganja, pa v»® jo bilo bob *v sleoo. Ker so videli, da ni pri njej nič opraviti, so sačsli Ijudatvo očitno % leop od aje odvračali, posebne ob »hodih pri m svetih atopnjioah'' aa Grada, da naj aeemai ženski nič ne verjamejo, da se ji v glavi meta, da poleg neumnosti jo tudi dobiček, k prerokovanja nagibaj ker ji brezpametae ženice polno onlioe ia jer-baac nos^o,—da naj domi avoje dskovač poslušajo, kteri so od Iloga poslani, aveti evaugeii ozuauovat, pa no ženak.—
Svetni pravici je bil tadi neki gospod iz Trata — is Trsta aar več ueamuik k njej hodi - naznanil, da je ta čtfdn« „ prerokinja" njegovi goa|>eJ eno tako konmato po veslala, da je mod njima razprtijo napravila Hodni ja je gospod fajiuoltra vprašala, ali kabieče ros hej ve. Na odgovor, da ho ji v glavi meta, kakor je res, in da imale vtorjeni» raiaal —(fiksno idejo)--da rea kaj vš, jo aodnija omolknila.
Kaj hočeta gu«jK>d fajmošler iu gospod iapan ie •toriti, ako oosarskk praviea molči I ? Kaj more pa tndi pravica neumnemu babiSču aioriti; kaj hi delala
v zapora V
Gospodje dehovni pa riai svojim vernim oznanijo, da ftcnakn je—ienaka—, ia da ni treba eakra in kave, lilvik ia maaJa v Miren nositi, pa bo dobro.
A. L.
fl flrkljsaskrga se nam »poroča!, de je prišel, ko no bili tam rfj. ekae. nai mlhetljivi knez -nadškof, pozdravit jih prvi njihov pobratim, prč. gosp. kanonik J. Novak n Ljubljano, Ijabljenee kranjake In goriške duhovščine in vse«, kteri ga |H>zaajo. Zbrala ee je Okrog prečaatitib veljakov ▼ Cirknem razan naših tndi častna straža >4 kraajskib duhovnov, kterim preteiaVea ne hrib ne dol, ko gre za to, da se pridejo poklonit prevsviienema rojaka. Bili so to 8 lepi dUevi, ko so ee izredna sveta opravila vrstila % saj prierčnejibni izkasl dnbovske in oeebae pebratknJje.
liomači novtčar.
(Dr. Al. Višini) appellae. svetov, ostane m f« fkma v Gorici do ibue* triletne svoje dolie (tj. do junija meeeea prihodnjega leta). Tako je rešilo Nj. ve-ličanatvo dotično prošnjo goriških meščanov, o kteri smo v , Dom." ie govorili.
(Vsliks vaja (k* vaji) bomo imeli, prihodnjo jeeen pri Ooriei. (zberejo se 3 polki iafaaterije, I bat lovoer 2 eakadroaa bazarjev in primeren oddelek artiljerije.)
» • (V Fari) Mizo Gradišča (v Ubib) je ubil nek ,U svojega 0M1, a ktenm a ta dalj eaša v prepira iivela.
(Prevzv. knez - nadSkof) so prišli, koučavii za letos više pastirski ( obhod, v torek 23. L m. ob I I '/. a. dopoldne zdravi domu v Gorico.
{G. Nikolaj Tessari), profesor na e. k viš* realki V Gori«, je imenovan za vodjo na niii r«alki v Rom*-rtdtt • V 'Gortoopride iz Rovereda g. Jak. Merkolj (Go-tiČan).	-
(Za svetovavca pri c. k. okrožni sodniji v Gorici) sta imenovana deželno - sodu. svet. v Rovinji g. Juri Itrusit (kteri je Bam prosil za prestavo), in namestnik državnega pravdnika v Gorici, g. Jož. Zsnkooič.
[Za fafmottra. v RiMenberlcu) ie predložilo c. k. namestništ"o v Trstu gosp. Ivana Cerv-a, dosedanjega vikarja v LibuŠini.
(F Lokave ta vikarja) pride č. g. AmL ftfUigjo,, sedanji kooperotor na Placnti v Gorici.
(Č. g. Ant. MarkoviS), kooperator v Oglej i, gre za vikarja v Poljan (v triiški dekaniji.)
Književnost.
Prišel je na svetlo: „ Cvstnik slovenske slovesnosti " Berilo za više gimnazije in realke. Sestavil Anion Ja-nsžii, c k. profesor na viši realki v Celovca. Dragi,
vos :predoM.uti*.Y Ceief eo/<863. Natisnil J- Blaseik r UaUjftf. Vc seaMjavčevi,^ Ta knjiga jo popolnoma to, kar pravi vrli, nevtrudljivi pisatelj sata v predgovoru tako le: w Pričejoča slovenska antha-logija: „ C—tnik slommik* slovesnosti" imenovana, ojb-aega v skrbnem izbora h« T; lefcko proglodoi oestari bogato nabirv zabavno - poduŠnib izdelkov na pel ji domače književnosti v vezani in nevezani besedi, in je namenjena v dušno zabavo veem prijateljem lepoznap-akega berila, sosebno pa odrasli etovenaki mladini y viših ačiloicah< Vodilo pri rfarodbi gradiva-ao mi bila enaka dela v dragih jezikih in eoeeDoo veleve učnega načrte za avstrijanske gimnazijo, in .r«>«l^e, kteri zahteva, da ao mladina v viših razredih do prikladnem berilu oosooni s najboljšim književnim delom domačih piea-teljev. I^epota vnanje oblike v soglasji s mikavnim, nm in sroe blažlvnim zapopadkom mi je bile pri izbirt vodno prod očmi} ker pa je oblika še v mnogem domačem spisa močno oiusbljiva io nedosledna, vravual sem besedo, kjer in kolikor mi jc bilo lo mogoče, po tirialvab sedanjo, najbolj navadne slovensko pisava. Kor je knjiga sosebno šoli namenjeno, bila je sem ter tje tndi kska prenarodba v beeedau ali okrajšava neogibno potrebna Ne dvomim, da mi pnterdi v tem oziru vsak a m ni odgojite^j; v svesti pa sem si tadi, da mi to ne boda v zasaero pri nobenem pisatelji.
Da se slovenska mladina tndi s teorijo peerear-atva nekoliko seanaai, dodal sem v , v v od s " kratek
dak o najnavadniših pesniških izdelkih. Takooprav-naj roma 9 CVsteiš slovenske sfamssnesh'" mod slo-venski svet, da ogreva mladini sroe s« milo donaevino in sladko auiterino beeedo!"
Živo priporočamo to knjigo ne le samo tem, ki jim js namenjena, temač tadi poeebao aštle^em slovenskih ' Ijadskib šel in sploh vaem fMoveneem, ki ae hočejo po kratkem pote seznaniti z domačim aiovstvoaa ia videti, kako lep, gladek iarail je naš materni jesik .
To priporočbo ,;Učit. Tovaria" podpira aa vso moč tadi „Dom."	•
, .	J ■/. . ,	• rli ' • • J ~ .	.
;,v (JX09 belešrjM&uik) Vredaištve m8lo*. Glasnik daja na znanje; da bomo imeli r kratkem čas« zopet lepozosnski list in sieer po zmozaej«i(7) roki vredo-van - - Ob enem prosi tudi, naj bi se ms plačali zaostanki za kterib voljo je » Glaenik" prenehal, pa tedi zaoataaki za „ Cvetje " ia 9 Cvetnik' slov. iloveao«ti.
Drobtince.
nCadmi smrt tič* StraTMiw. Veliko si priza^ de vajo po našib krajih za slovenščino i za izobraževanje mladeii.— Ali, žalibog, v neki vasi |)oješezmi-raj Usti ptiček, kterega je, ie Noe v svoji barki o vesoljnem potopa imel. — '
Čudno smehljaje se, mi je pripovedoval nek starček iz kako da je ^jtiep. X lepogljuni' noš jezik paiil govoreč tsko-le: ,Ta člauk ie vaknrat giib tak, kakar tiat teč štraus, ka je šu s ..t za kap's: — )e trto k aa glava v Som, — pride panr spalina. mu da ped kalina, jenuj je bil pr*č; iji—ija. — Čudna s%rt je zadela vboj ga tiča štrsusa od paritiljeatga paura, dO je te nadoeina iiban kale n^usmilena da smrt' ubia".—
Žalostno je, da celo učeniki tako neubtcsao jezik
mlatijo. —"
V „ Zntomftl" od 23. t. m. oznanja sedaaji ujea vreduik dr. J. P. Jordin, da odstavljeni |K>prejšnji vrednik g. L. Leskovee lutmeno in pismeno razglaša, da je „ Zakonit" pod aovlm vredništvom wofBciozen" iist,-4-G. Jordan določno trdi, da to ni res, ter ti rja, naj g. L. to dokaže.
(Nekdo pozna po obraza in petji ia—Še pO čem druzem še druzib „ Leakovcev" aa Slovenskem. Vr!)
Boraml kara 24 t. m. Metali. 57:10; narodno posojilo f>3:—; London 115:75; adžjo srebra H 3:25; cekini 5:52»
Lolerl|»ke itevllbe. V Trsla 24. jaoija
«4, 5», «*, H9.~ Na Djnaji 17. t. m. 60. S, 99, 59.