Tedenske novice. Fantje ia možje, 24. avgusCa jo y|a§ 4b^n. Kdor Mfane ta* da* (loana, ni viieden niiBletdnijiV naših slaynili {n*ed- »ikor. Ko so se naši dedi borili za »staro praydo«, za pi»Tice kmečkega stanu, so si ytaknili bršlan za klobuk. N* fantovskem dneru bo bršljan našim fantom znamcnje, da hočejo braniti kaloliško sloyenstyo proli vsem sovragom. Vsi udeleženci fantovskefa dne bodo imeli polovično vstopnino y industrijsko-obrtno razstavo, ki se vrši istočasno kot fantorski dan. Opozarjamo na to Yse naše fante in može, da se poslužijo ugodne prilike in si ogledajo to največjo gospodarsko in obrtno razstavo, ki nam predstavlja uprav velikanski g-ospodarski napredek štajerskih Sovencev. Dckanijski shod Marijinih druib ia zayrško dekanijo se yrši y ntdcljo, dne 24. aygusta pri Sy. Andražu ** Halozah. Ob 10. uri služba božja, nato zboroyanje zuaaj cerkyc. Po zboroyanju litanijc. Marijine druibe se »abijo k po]noštcyilni udcležbi. Slorensko katoliško isobraževalivo društvo »Skala« pri Sv. Petru miže Maribora priredi v nedel_fo, dne 17. t m., popoldne po yečernicah, pray mično igro »Trije tičfci.« P» ign. prosta zabaya s šaljiro po-*o. I9*i •dmnrom in f Jgri sviriif* tiotnači tasnburaSI. KweŁk« braki« drnfftr« v Jart»nini prktii reselie« na veUk« G»-]»»jnri«*, dne 15. 1 m., <A trah |K>p*ldne na prostem pri cerkri. Na sporedu so rerzne tcčke. Ob enem prosta eabara pri g. Cfilaku. Prireditev na Gornji Polskavi. Slovensko katoliško iz^ obraževalno dmštvo >*Skala« vabi v nedeljo, dne 17. t. m., popoldne po večernicah, na prireditev v dvorani g. Katz. Na sporedu sta igri: »K mamici« in »Vse naše.« Sodelujeta pevski in tamburaški zlbor. Pridite si cgledat ganljive slike otroške ljubezni do rajne mamice. Tajnik Marfco Krajnc bo odslej vsak torek dopoldne v tajništvu SLS v Celju, hotel »Beli vol«; vsak četrtek in petek dopoldne pa ga najdejo somišljeniki v tajništvu SLS v Mariboru, Zadružna gospodarska banka. Socijalisti pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju so pri zadnjih občinskih volitvah dobili socijalisti 38 glasov, SLS pa 35. Mnogi bi osupnili pri tem uspehu sccijalistov, če ne bi bilo znano, pod kakšnimi okolncstmi so si pridabili zmago. Pretnje in laži so bile njihova glavna sredstva v agitaciji in uporabljali so jih y polni meri. Volilce so strašili, da bodo v slučaju, če volijo SLS, izgubili zemljo, dobljeno od agrarne reforme in sporni pašnik, ki je itak že popolnoma razdeljen t last 14 kmetor in 14 manjših posestnikov. S tem so oplašili mnogo volilcev, ki iz strahu niso šli niti volit'. V •voji >Volksstimme« so lagali, da so kmetje »oraubali« kočarjem občinski pašnik. Nasprotno pa je res, da je oblast razsodila delitev travnika in kmetje niso mogli kočarjey oropati. Njihoyo najhujše orožje pa je bil rogovilež in pretepač Ivan Zalokar, ki je s pretnjami, da, celo s smrtnimi gTpžnami mnoge oplašil, nekatere pa celo dejansko napadel. Poleg tega pa se je izjavil tako o naši državi, da bo moral odgovarjati pred sodiščem. Priče za njegovo veleizdajalsko govorjenje so orožniki in gostilničar Ivan Fon. S takimi lažmi in pTetnjami so naše volilce za enkrat zbegali, da niso pomislili, da so ravno poslanci SLS pripomogli k temu, da se je posestvo Scherbauma in pa Schonborna razdelilo med domače ljudstro, mesto da se ustanovi na njem kaznilnica, za katero so bili že vsi načrti priprarljeni. Odkiitjc sipoimiaiske pioišč« v Gor. Poilalkiavi. V ned«ljo, dne 10. avgusta se je vršila pri nas izredna sloyesnos* blagoslavljanja oziroma odkritja spominskih plošč y syetoyni yojni padlim vojakom naše fare. Brez yelikih zunanjih priprav ter brez posebnega razglašen-, ja se je zbrala velika množica Ijudi, da so prisostovali daleč na okoli pnri takšni izvanredni slovesnosti. Na 22 m dolgem lepo za to izdelamem zidu je pritrjenili 30 mannornatih plošč z yklesanimi napisi 32terih padlib domačinov. Človeka res ipretrese, ko ima pred seboj to dolgo vrsto spominov na ljudi, ki so morali irtyovati svoja mlada življenja. Pred ploščami so pa sorodniki svojim dragim oku-sno okinčali dve dolgi cvetlični gredi. Slovesnost j€ izvršil ob asistenci duhovnikov in enega bogoslovca dekan in nadžupnik gospod Sagaj iz Hoč. V ganljivi pridigi se je ob trpljenju sv. Lovrenea spominjal tr*pljenja naših fantov in mož v svetovni vojni. Res lepa in velika je podjetnost in po- irtvoyalnosti tistih, ki so oskrbeli in žrtvovali kaj za ta lep spomraik, ki je fari v ponos. Po občinskih vo^litvah v Vurbergu. Povsod) napre- duje Sloy. ljudska stranka, pri nas pa je pri zadnjib občinskih volilvah nazadovala. Dobila je 89, Basprotna gospodarska pa 95 glasov ter 8 oeiroma 9 odbornikoy. Pri gospodarski stranki je glava Anton Preložnik. Bil je yčasih naš, zdaj ne Temo, kaj je. Imenitna sta bivša štajercijanca, potem samostojneža, izmed katerih se je eden zelo nepovoljno izrazil o naši domovini, o čemer bomo še goyorili. Drugi pravijo, da so naši, a jim ne verjamemo, dokler tega y dejanju ne pokažejo. Med nji- mi so taki, ki so bili razžaljeni, češ, da veliko dayka plačajo, a jih nismo ypošteyali. Hudi so na manjše posestnike in yiničarje, češ, kaj bi bili taki y odboru, zakaj bi komandirali yečje posestnike in jim dayke n«lagali. Kakor se yidi, so možje silno nazadnjaški, ker mislijo, da bi le ta imel pravico pri občini, ki več davka plača. Ali ne plača tudi yiničar davka s svojim delom? Gostilničar, trgovec preložita dayek na pivca in odjemalca, ker toliko dražje točita pijačo in prodajata izdelke. Zato ima isto prayico bili y občinskem odboru yiničar kot gostilničar in trgoyec. Župansko čast si želita Preložnik in Gregorec. V slučaju, da bil župan Preložnik, bo popolnoma pod komando tukajšnjega nadučitelja, ki je naš star nasprotnik in vso modrost zajema iz orjunske jutrove dežele. Bomo poročali, kdo bo odnesel zmago. V Krčevinah je bil velik krik radi neke ceste. Slišali smo, da bo novi odbor tako napravil kot so nameravali pri bližnji Sv. Barjbari. Iz Pariza bo naročil eroplan, ki bo prenašal Ijudi, yozove in živino, potem. pa bo cesta nepotrebna. Sijajlen izid voliiev v Rueinamcih. Kot y yečini občin, kjer je naše Ijudstvo dovolj izobraženo, da ve presoditi sedanji politični položaj, se je tudi v Rucmancib oklenilo Slovenske ljudske stranke ter y ogromni večini glasovalo za njo. Od 164 volilcev je prišlo volit 132 in od teh jc dobila SLS 117 glasov. Samostojneži, preoblečeni y nedolžno ovčjo kožo, so odnesli komaj 15 glasov. Njihova zvijača je koristila samo Zeknkotu, ki je na ta način zlezel y obč. odbor. Najbolj so pogoreli socijaldemokratski Tomažcki, s svojim »Naprej«-em. Rucman•ci, o katerih se je govorilo, da so najslabša občina poglayarstya Ptuj, so pokazali, da se jim njihovo nazadnjaštvo po kriyici očita. S syojo sijajno udekžbo pri yolilvah so naši pristaši dokazali, da jim je dobrobit in procyit občine prya skrb. Ia Moškanjc pri Ptuju poročajo: Volilna borba je minula in prinesla naši stranki častno zmago. Naša lista je dobila štiri odbornike. Pa tudi na nasprotni listl izvoljeni 90 pfllitično naši pristaši. Zato upamo, da se bodo novoayoljet\i odbomiki lapo »poraeij-m«!! in »loino deloyali i» _4ag-«r ffrojih občan«y. PaČ pa |» S--J, lagufoita btojs zmupoftje, ker lista, na k«t«ri }« bi nt drag-em meetu njon glavni agitaior, je dobila samo štiri jlasove, čeravno je bit kot nosilec liste pošten in dober gospodar. Pondjr, norvipirroljeni odboirniki. Od Sv. Barbare v Halozah poročajo: Ptujski okrajni zastop je moral po odvetniku iztirjati od načelnika kmetijske ipodružnice pri Sv. Barbari v Halozah izkupiček za oddano društveno galico, čeprav so člani podružnice isto njemu pri prejemu takoj plačali. Sedaj pa isti sili na županski stokc, ker mu diši občinska blagajna. Pozor, novoizvoljeni odborniki, da mu pri volitvi župana ne greste na limanice, ne'volite ne njega, pa nobenega njegove liste za župana, da se občinska blagajne ne bode izkoriščala v postranske namene! Prošnja. Posestnik Franc Rebernak v Počnem štev. 1, je dne 5. t. m. na sejmišču v Ptuju zgubil 7 tisočdinarskih in 32 stodinarskih bankovcev. V veri, da so še pošteni Ijudje, prosi najditelja, da odda morebitno najdeni denar v uredništvu »Slovenskega Gospodarja« ali pa pošlje naravnost na naslov Franc Rebernak, Počno št. 1, pošta Zg. Polskava, po odtegljaju 10% postavne najdnine in s prisrčno zahvalo vnaprej. V bolnišnici v Murski Soboti je umrla Kristina Seržen, rojena Vcdiš, žena dosedanjega župana v Veržeju. Rojena je bila leta 1884 v Gradcu, pristojna je v občino Miss, okraj Velikovec na Koroškem. Zanimivosti od Sv. Jettiejfa pri jLočah. V obeh občinah naše župnije je bila vložena samo po ena kandidatna lista in sicer SLS. Tako smo se voLilnemu boju izognili, če tudi to nekomu ni prav. Nagovarjal je nekatere može, da bi yložili protilisto, ker je menda že kl, da bi se zopet v lase segli, kakor za časa SKS-far1barije. No, in če bi se bili tudi pri volilnih škatljah spopadli, polna bi bila itak zopet le naša, ker možjc n« verjamejo več od Pašiča plačanim agentom, kakor syojčas. V šentjurski občini je izvoljen zopet dosedanji dolgoktni, mnogozasluini naš župan Alojz Cvabte iz Ličnice, ki bo črez 2 leti obhajal 25 letnico županovanja, ako mu še Bog zdravje in življenje podeli. V Lažah pa je dosedanji župan Alojz Strmšek odstopil in tudi iz odbora je izstopil. Storil je to največ radi bolehnosti, nekaj pa tudi radi sitnih ljudi, ki imiajo navada, za vse, kar jim ni po volji, delati župana odgovorncga. Vsi pametni in razvidni pa mu bodo za njegoyo dolgoletao požrtvovalno delovanje vprid občine in ysakovrstno pomoč v raznih težavnih zadevah gotovo yedno hvaležrii. Izroljen je bil mesto njega sosed njegov, Fr. Levart, zvest naš pristaš. — Pirismod, ki mečejo krirdo za dohodnino in druge visoke davke na naše poslance, tudi pri nas ne manjka. Prekl . . . Korošec in Hohnjec, tako je zamolil eden tukaj, ko je dobil davčno položnico, namesto prekl . . Pašič in Pribičevič in prokl . . njihovi slovenski podrepniki od JDS in SKS, ki so skupaj te davke stuhtali in uveljavili vkljub ugovortan naših poslancev. Sicer pa, komur so davki previsoki, naj zveže culico in zvandra v Srbijo ali Macedonijo, Tsaj teli davkov tam ni, ker je Pašič gulil samo Slo vence in Hrvate, da bi jih tako oniebčal in primoral, da bi pksali po njegovi srbski muziki. — Na Vrbu je umrla po 2 lelni mučni bolezni (črevesni rak) ki pa jo je krščansko vdano prenašala, Jožefa Lovec, bližnjft sorodnka č. g. kateheta Petelinšeka v Mariboru. V Kolačnem je te dni umrla na posledicah poroda vrla gospodinja in mali še nedoraslih otrok Marija Margu«, stara 42 let. Jok ubogih otrok, ki tudi že očeta nimajo yeč, ob grobu nenadomestljive mamice, je segel vsem globoko v srce in pripravil mnogo solz. — Jožefu Bramec p. d. Ribič je zlomil voz s hlodi desno nogo nad gležnjem. Ostal je v domači oskrbi. — Pri nas se je zgodil ta-le resničen slučaj: Posestniku Jožefu Rupnik je predlanskem umrla žena. Prišla je cenitev posestva in kmalu seveda jtudi dayčna položnica za desetck za po ženi prevzcto polovico posestva. Glasila se je na okoli 35.000 K. Možu pa se je ta svota yendar malo prcvelika zdela in je šel s položnico na sodnijo pr»d sodnika, ki je bil vodil cenitev, po pojasnila. Sodnik g* je skušal odpraviti najprej izlepa, nato s hudega, a mož se ni dal kar tako odpraviti. Zahteval je vpogled y davčne knjige in je to tudi dosegel. No in tam se je izkazalo, da se mu je desetek za 28.000 K previsoko zaračunal. Sodnik je k tenru malomarno pripomnil: »No, smo se pač iza eno malenkost zmotili!« Kakšen nauk skdi iz te zgodfoe? Ne plačujte davkov kar tje y en dan, kakor bitro dobite davčne položnice. Ako se yam zdi, da preveč tirjajo, pojdite osebno na davkarijo po pojasnila. Niso nezmotljivi na davkariji in slučajev, da se je položnka na previsoko svoto glasila, ni malo. Smrt v<rlikodušneg)a moža. Iz Vrbja pri Žalcu nam poročajo, da j« unirl veleposestnik in cerkveni ključar Franc Nidorfer. Kruta smrt mu je ugasnila življenje diie 9. t. m., umrl je, previden s sv. zakramenti v 73. letu svoje starosti. Rajni Nidorfer je bil znan že iz svoje mladosti kot dober in skrben gospodar, kot človek pa jfelag in velikodušcn. značaj. Svoje velikodušje pa je na najsijajnejši način pokazal s tem, da je daroval pred par leli svoje veliko posestvo z vsem gospodarstvom yredi redu usmiljenih bratov z namenom, da zgradijo na posestvu bolBišnico. Do svoje smrti je nesebično oskrboyal posestvo za usmiljene brate. Vsemogočni Bog mu ni dal priložnosti, da vidi sad svojega truda in yelikodušja — bolnišnico, toda poplačal mu bo obilo na drugem svetu. Svetila blagemu pokojniku večna luč, njegoyi preostali rodbini pa naše iskreno sožalje. Noyi«e ic Vojnika. Preteklo nedeljo je priredila tukajšnja podružnica čebelarskega drušlva shod čcbelarjev, na kalcrem je predaval učitelj g. Miloš Levslik iz Celja o tnrokih ktošnje čebelarske nezgode. Jako zaniniivfmu in poučnemu govoru je prav pazljiyo sledilo Hio»gobrojno ol)einstyo. Po pred«yanju je bil ogled neKal«ri-t hlid-ijlb «bW»jak»v. Ma 2-MroranJK je bil ludi raŁgoY»r • s«Am ra-jsiari. katvro prired& t«l_»f*?nga po*- ¦iružnica Sadjarskega in vrlnarskega društya v nedeljo, -dre i. oktobra t. ]., ker je letos y teku in se interesenti «pozarjajo na to. Prijavilo se je dosedaj že okoli 30 razsta-vijaker. Predavatelju najiskrenejša zahvala. — V aedeljp, dnc 27. julija t. 1. je izročilo tukajšnjo Prosto•voljno gasilno društvo častno diplomo svojemu tovari•iu Josipu Ribizl za njegovo 40 letno požrtvovalno in zvesto službovanje. Kot četar plezalnega oddelka je še scdaj yzgkd marljivosti nilajšim tovarišem. Diplomo je izgotovil tukajšnji učilelj g. Drago Klinc. Kaj npjn pto^ofiajo ix Velenja? Tukaj smo imeli preteklo nedeljo občinske volitve. Zmagala je popolnoma SLS, ki je dobila od 25, 16 odbornikov. Od zadnjih volitey snio napredovali za 7 odbornikov. Vsa čast na šim zavednim volikcm! Ostale stranke: socialisti so dobili 6 mandatov, JDS oziroma orjuna pa 3 odbornike. Zaačilno je za JDS, da je dobila samo 38 glasov, torej 14 glasov manj kakor je bilo kandidatov podpisanih. ii tega se yidi, kako se je za podpise ».pošteno« agitirai». Pri tem se je med drugirni že znanimi odlikoval posebno yeliki gospod iz kolodvora. Med uradnimi urami ¦je med. železničarji agitiral za podpise za orjunsko listo. Temu gospodu je tudi naša lista strašno y želodcu. Mi lemu gospodu kličemo: bo kmalu mera polna! Gospod »šofer« iz Veknja jc tudi yeliko ktal okoli za podpis« •ta orjunsko listo. Menda nima od uprave drž. rudnika za to dovoljen prosti čas?! Razrvo b Folzele. Za župana je bil dne 27. m. m. izvoHfen Anton Mešič, odločen pristaš SLS. Tudi svetovalci 90 vsi naši. Nasprotniki so s svcjo pritožbo, katera je bila ifljub temu, da jo je sestavljala orjunska inteligenca, seetavljena tako, da bi jo lahko v pratiki priobčili pod rub¦iko: Za smeh! Sramotno so propadli ter je moral pritožbo sam veliki župan dr. Pirkmajer gotovo s težkim srcem •dkloniti. Tablice z napisom: Vstop samo orjuncefn dovoIjen, drugim prepovedan, si bodo baje naročili sledeči jospodje: Jožef Rojnik, trgovec; restavrater Jelen; mizar Josip Repič; Justa Repič, trgovka. Opozarjamo na to naše l_-udi, da se izogibajo teh hiš, drugače bodo sami odgovorm, ako se jim kaj pripeti. Opozarjamo oblast, da poduči •*radništYO v tukajšnji tovarni, kako se jim je obnašati napram delaystvu. V prvi vrsti gg. Visjaka in Tcmažiča, da bosta znala, da si lahko delavec usoja, da ima lastno, tem _jospodom nasprotno mišljenje, ne da bi se ga zato odpustilo iz tovarne. Ako se oblast ne bo zganila sama, botmo prisiljeni pritožiti se na višje mesto, kar bode imelo »eljube posiedice. Na tukajšnji šoli pašuje že par let »eki Velikonja, dičen Sokol in orjunec, kateri je iz čiste Ijubezni do naroda, strahopetno pobegnil iz svoje domo•»ine ter prepustil svoje brate nasilju fašrzma. Možu se ie-hko zg-cdi; da bode v prihodnje sam v šoli, kajti mi ne ¦aaramo daiati dece v poduk ljudem, kateri so se, kakor •e šepeče, udeleževali pokolja v Trbovljah ter se jih drži hri delavskih žrtev. Tudi smo že videli parkrat se njegov ebraz bleščati skozi okno kraljeve pošte. Ali mogoče za •rjunce ne velja uradna tajnost kakor za druge smrtnik?. •dč. poštarica, ali veste, kaj je Vaša dolžnost? Ne silite »as, da bi Vas morali še ponovno opozarjati na dolžnosti, hajti klub demokratskih poštarjev Vas ne bo več ščitil in biti član Sokola ne sme več biti plašč za razne nerednosti. Orlorski dan Sayinjskej»a orlovskegti pkrožja, ki se je vršil dne 3. t. m., v Šmartnem ob Paki, je'bil prava manifestacija Savinjčanov in Šaleščanov za orlovske ideje. Pod najtežjimi pogoji v položaju, ko bi vsaka druga organizaffiija odpovedala, v blatu in dežju je pokazalo orlovstvo, da »i to organiracija samo za kratek čas, pač pa so to kreraeniti značaji, kateri gredo brez ozira na zapreke krepko po začrtni poti. Po sprejemu na kolcdvoru se je razvil kraeen sprevod na trg pred cerkvijo, kjer se je vršila pridiga fci sv. maša. Dež, ki je- začel padati že med sv. mašo, je •nemogočU eiborovanje. Vendar so kljub ternu teloradci •dkorakali n« teloradišče, kjer se je vršila skušnja in priprava za popcldanski nastop. Šele močnemu nalivu so se ielovadoi umaknili. Z upom in strahom smo se v opoldan¦kih urah ozirali na z oblaki zastrto nebo, ali bo mogoč  »astop ali ne. Ob pol dveh je dež malo ponehal in narcd •e je začel od vseh strani zbirati na telovadišču. Videli smo tukaj sivolase starčke in nežno deco, ljudje so kljub •iežju in blatu prihiteli več ur daleč, da vidijo našo mladino, njen trud in njeno delo. Telovadba se je vršila dobro, le škoda, da se je vsled razmočenega terena nekatere točfce kot lahka atletika moralo opustiti. Ker je proti koncu eačel zopet padati dež, orodna telovadba, dasi v takih ¦okolščinah izvajaia nad vse pričakovanje, ni mogla doseči svojega viška. Savinjsko oriovsko ckrožje pa lahko nedeljaki nastop zabeleži kot najboljšega Lzmed dosedanjih. Si•er so mogoče prejšni bili bolje obiskani in so gmotno fcolje izpadli, toda ta je pa že pokazal uspeh orlovskega org-anizatoričnega in izobraževalnega dela. Ob pogledu na •ttnogobrojno udeležbo ob tako slabem vremenu smo pa •poznali, da je orlorstvo prodrlo globoko med narod, da fe postalo prava narodova organizacija ter jo hoče slovenski narod podpirati v vsem njenem delu in početju. Naša mladina pa se bode s to zavestjo v srcu vrgla s po•dvojeno silo na delo ter uresničila besede zastopnika OP •ir. Hodžarja: »Mi smo granit in jeklo, ob katerem se bodo raabili vsi nasprotni valovi!< Smrtna kjosa v St. Juriju ob južni žel. Zadnjo so't>oto, ine 9. t. m., smo spremili ic večnemu počitku vsem dobro »nano in pri,ljubljeno gospo Marijo Zupanc, p. d. Čatrico k Černolice. Sele 45 let je imela. Podlegla je zavratni pljuč ¦feici. Kako je bila rajna priljubljena pri sorodnikih in enan•t\, je pričal njen veličasten pogreb. N. v m. p.! Pritoebe \z Brda pri Planini. Naši ljubi sosedje Planinm aapre-diyeio, namreč y pijančeyanju in v nemoralnosti. ©dkar s« nekateri iz goeda »Jarček« dobili lepe, necasluiene tisočalce, ne porabijo iste za pcprayo »vojih umaearQr m ra«4«ig-i_nih k*č, unfiak _»• gsl*j mora iti. P««tMhc« p4j«nC»rafij« «• pa poboji. ie fre^ hralkim je ^if«ni ain svojega pijaiega očeta tako ljubeznivo dregnil v refora, da je moral oče v bolnišnico. — V nedeljc, dne 3. t. m., Odkar nas je radikalna stranka osrečila s finančrvo stražo, so neprestani škandali teh ljudi na dnevnem redu. Vodja finančne straže je neki Maks Udir. Vseh od njega tukaj povzročenih škandalov popisovati, nima »Slov. Gospodar« dcvolj papirja, črnila in prostora. Oženjen je z Nemko, ki se tukaj šopiri s svojim špilfeldskim vajncerldajč. On pa je velik varuh zakonske zvestobe in pri tem varstvu ga je preteklo nedeljo po polnoči zasačil mož, ki pa ima druge pojme o zakcnski zvestoibi, kakor financar Udir in je zategadelj njegovo uniformo tako temeljito skrtačil, da še ea flike ne bo sposobna. In na račun davkoplačevalcev bo dobil novo uniformo. Odločno zahtevamo od pristojne finančne oblasti, da se fo člcveče odtod takoj odstrani, sicer spravimo še maogo delikatnih stvari tega junaka pred višjo oblast. ** Smrt ugledns krščanske matere. Iz Zdol poročajo: Dne 1. t. m. se je preselila v srečno večnost ugledna krščanska mati Marija Bogovič v zdoljski župniji. Imenovana je zelo rada prejemala sv. zakramente, zato jo je Bog poklical na plaoilo ravno na prvi petek meseca avgusta. Pokojna bi imela praznovati čez pol leta svojo zlato poroko, a ni doživela tega veselega družinskega praznika rva zemIji. Blagopokojna se je pripravljala za zadnjo pot z rzornim krščanskim življenjem ir. z mnogimi dobrimi deli. Š« dan njenga slovesnega pog-reba so proslavil adobra dela. Sorodniki so namreč darovali namesto renca za dijaško semenišče 400 K in za domač« ubogt tudi 400 K. Naj počiTa v miru- Tovariši-vojaki iz vojne 1914—1918, sestanek na Bre»jah! Deset let je minulo, ko se je začel strašni vojni čas, ko so prvi torariši padli v Galiciji, ko smo se v stiski zaobljubili Bogu in Mariji Pomagaj. Kar nas je ohranilo dušno in telesno življenje, smo že lani ob katoliškem shodu sklenili, da letos na Brezjah izvršimo svojo obljubo, se jamo zahvalimo Bogu in Mariji ter zberemo v veselo družbo starih tovarišev iz težkih vojnih časov. Izvršujoča prezeto nalcgo in vsled ponovnih vpTašanj tovarišev iz raznih krajev, sklicujeva sestanek vseb bivših vojakov iz svetovne vojne ibrez razlke šarže in oddelka, posebno še tovariše kurate, na nedeljo, dne 31. t. m. na Brezjah na Gorenjskem. Ob 10. uri predpoldne bosta dve sv. maši (ena v zahvalo, druga za padle tovariše) in govcr, pri kosilu in po njem prijateljski sestanek, oi) treh popoldne litanije. Kdor ima kako posebno željo, naj piše na Prosvetno zvezo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. llpamo tudi na polovično vožnjo. Prosiva tudi preč župne urade, naj oznanijo ta sestanek svojim župljanom eno prihodnjih nedelj. — Fran Bonač in Jernej Hafner, bivša vojna kurata. Strašna vremenska nesreča na Krarvjskem. Deževje letos povsod* povzroča poplave, ki delajo veliko škodo. Posebno hudo je letos prizadeta Kranjska, kjer pride skoro vsak teden do velikih poplav. Komaj pred par dnevi je prelom oblaka povzročil strašno rudniško nesrečo v Krmelju, kjer je voda udrla v rudhik ter v rovih zadušila 9 rudarjev, pa je že zcpet zadela pokrajino med Škofjolcko in Polhovim Gradcem še strahovitejša nesreča, ki je napravila na poljih, gozdovih in hišah milijonsko škodo, nesrečne ljudi napravila za berače, ker so jim njihova poseotva za par let uničena in kar je še najbolj žalostno, zahtevalo je 15 človeških žrtev, med temi večinoma deco. Minuli petek proti večeru se je nebo nenadoma pcoblačilo, yotlo grmenje in treskanje je naznanjalo bližajočo se hudo uro. Ljudje, ki so se vrnili iz polja od dela, so hiteli zapirati, hleve in hiše; kmalu je začel padati rahel dež, kar pa ni trajalo dolg-o. Grmenje je postajalo vedno hujše in dež je začel Hti kot iz škafa. Popolnoma se je stemnilo, videli so se -samo bliski, gTmelo pa je tako, kat bi nastal sodni dan. Nastal je strahovit vihar, ki je slamnate strehe kar dvignil v zrak, opeko pa je raz streh kar posnel, preobračal kozolce ter lomil drevje. Po hišah se je razlegala molitev odraslih ter jok otročičev. Vse je bilo preplašeno, ker takega vremena še ni nihče doživel. Vcda je z vsakim hipom naraščala in predno je minila ura, je drvela po dolini v višini več metrov, razdirajoč in noseč s seboj vse, kar ji je stalo na poti. Hudourniki, drveči s hrifoof, so trgali s seboj cele plasti zemlje, izpodjedali in podrli cele gcedove ter se divje zaletavali v dolini stoječa poslopja, ki so postala kmalu žrtev ra-zbesnele vode. Zidovje se je vsled vodnega pritiska lomilo kot da je iz mehkega testa. Jezovi ob potokih in rečicah so se v hipu udali, voda je odnesla mline ter mcstove, skr8tka, nastal je pravcati pekel. Ubogo ljudstvo se je skušalo v silnem strahu rešiti iz podirajočih se hiš. Nekateri so biteli v hleve, odvezovati živino ter jo brodeč do pasu v deroči umazani vodi, gonili na višje ležeče kraje, drugi pa so skušali odnesti \i poslopij še najpotrebnejše stvari ter so bežali v negotovo temo, iščoč zavetja vsaj pred smrtjo, ki bi jih v hišah gotovo zadela. Pri takem begu se jih je pa največ ponesrečilo. Voda je izpcdnesla otroke in stare, pa tudi marsikaterega trdnega moža, in drugi dan so jih našli mrtve daleč od rodnega kraja, zapletene v vejevje in izruvano drevje. Strašni naliv je trajal vsega skupaj nekaj nad dve uri in vendar je zadostoval, da je postala poprej cvetoča pokrajina sedaj razdrta puščava in bogati ter dobro stoječi kmetje sircroaki in berači, ki so si rešili iz valov le golo življenje. — Drugi dan so oblasti ukrenile takoj vse potrebno za najsilnejšo pomoč bednemu prebivalstvu. Ko je kraj Aleksander, ki se sedaj mudi na Bledu, •lišal o strašni nesreči, se je takoj z avtomcbilom cdpeljal ter si ogledal razdejane kraje, povsod bodreč obupane Ijudi ter jim obetal pomoč. Opustošene kraje si je ogledal tudi ljublja-nski veliki župan, te dni pa pride posebrla ministrska komisija, ki bo natančno ugotovila nastalo škodo. Vlada je takoj določila 600.000 dinarjev kot prvo pomoč oškodovartcem. Za popraro opustcšenih vasi, poslopij, Mfft hh mostov j» vlad« •bljvibila roiaško pomoč. Če tvrtR ne b« iwo;o4e pef kivljenih kr«}ey v k-«them časw z»- pet obnoviti, s pomočjo države in javnosti se bo pa nesrečnim ljudem vsaj olajšalo bedno življenje, v kojega jih je pahnila ta strašna vremenska katastro/a. Izjava. Iz gotovih virov sem zvedel, da zlobni jeziki trosijo vest, češ, da sern s pomočjo domačega osobja sam vcrl v trgovino, torej vlom fingiral za to, da dobiiu viscko zavarovalnino izplačano. Za dokaz yam naj vsem zlobnežcm stuži tole, da je moj oče imel zavarovano proti vlomu skozi 15 let pri družbi »Vardar«, pa jc s 30. junijem t. 1. zavarovalnino odpovedal in 10. ulijd smo bili okradeni, tako da mora to grozno škodo, črez 200.CC0 K naša hiša saira trpeti. Pripomnim pa še, da bodem vsakcga, kateri mi na tako zloben način krati poštenje, brezobzirno kazensko zasledoval. — Ivan Belina, frgovec, Macelj—Pcdlehnik. OpozarJBmo vso bližnjo in daljno okolico.^da bodem lelos v obilni meri nakupoval, ter najdražje plačeval lepe, obrane, vse vrste jabolka in dam, kdor jim proda že danes, na račun y denarju, ali blagu ali špecerijo. Tudi se nam obetajo ktos jesenske gobe v obilni meri, naprošam cenj. nabiralce gob da jih skrbno pobirajo in suše na zraku. Režejo se naj kolikor najbolj veliki komadi in teniko. Ker bodem letos pošiljal gobe v inozemstvo, kakor v Italijo, Ameriko, bodem plačeval lepe sulie gobe najdražje. Ponudijo iiaj se mi zanimanci, kateri hočejo zamc v raznih krajib nakupovati proti primerni proviziji. Vljudno prosim, da se mi iz yseh krajev ponudijo kpe bek suhe gobe, ter bodem prišel osebno po nje in takoj plačal. V vsakem kraju naj eden zame kupuje. Se najtopleje priporočam z vsem spoštovanjem Ivan Sever, trgovina z mešanim blagom, Velenje. Zgoraj imenovana Irgovina »Seyer« se najtopkje priporoča. Ozirajte se na njen oglas. Kdor se čuti oslat^lega, se pokrepč«, ako zavžijc eno porcijo »Juhan«-ove jiuie.